\ r, i i Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih driavali Veijauvaeleto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I a j GLAS NARODA r List.slovenskih.delavcev v Ameriki«. TELEFON: C0RTLANDT 7876 NO. 268. — STEV. 258. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. _'_NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 3, 1922. — PETEK, 3. NOVEMBRA. 1922.» TELEFON: CORTLANDT 2876. LJUDEM V SOMERSET PRETI LAKOTA Komisar Hirsehfeld je bil informiran, da se potika sinrt po umaianih šotorih in taboriščih stavkujočih pre-mogarjev. — StrajKarji so popolnoma odvisni od svoje organizacije. — Kompanije pravijo, da so premo-garji xapravljivci in pijanci. Johnstown, Pa., 2. novembra. — Stavkarski voditelji so danes povedali komisarju Hirsclifeldu iz New Yorka, načelniku preiskovalnega komiteja župana Hvlana, ki preiskuje razmere v rovih Berwind-White premogarske družin*, da preti lakota stavku jočim premolar jem v Somerset okraju ter njih družinam, ko se bliža zima. .Tallies Mark, podpredsednik i " --- I nile.i Mine Workers za central- —v te se kak premolar upija-iii južno za patini okraj, je pove- j* to njegova lastna krivda, dal komiteju; j vendar pa dela noč in dan, da l'e se ne bodo ti možje, ki dobi denar, s katerim se napije. no skoro brez vseh sredstev, Povprečni premolar se ne napi- rmli na delo, bodo morali izvo- ' j** nič bolj pogosto kot pa ljudje J**vati (»bu(»en boj. Zima že pri- , v drugih poklicih. Povprečna že-haja in mrzlo je v njih kočah in u« premogarja ne kupuje svile-šotorih. j nib nogavic kar na ducate, kot \a* ehuk Hirsehfeld pa je vpra glasi, pae pa si morda v celem sa' (svojem življenju kupi en sam par Ali mislite, da bo pomenjal takih nogavic ter kako boljšo konečni položaj lakotof (obleko. i'ri«*a je odgovorila: ( Ko je neka priča pripovedova- lo je usoda vseh neuspešnih la, kako so izvajali politični pri-stavk ter številnih drugih bojev , tisk na premogarje, da glasujejo za prostost. Možje so pripravlje- za ljubljence korporacij in da so ni žrtvovati se za stvar. bili proškribirani celo trgovci v Kakšne vrste bo njih trp- premogarskih naselbinah, če so Ijenje in kako se bodo borili pro- zavzeli stališče proti korporacij-ti njemu T ski kontroli, je rekel komisar — Popolnoma so odvisni od Hirsehfeld: svoje organizacije. Dosedaj je — Iste razmere imamo tudi yv storila organizacija vse, kar je v j mestu New Yorku. njeni moči, a to ni zadostovalo. —--- Kako bodo živeli v inrzlem UPORABA KONJ NI &E PO-vremenu, ko nimajo ne premoga. POLNOMA IZGINILA. ne čevljev, ne živil in niti najmanj-1 -—. h. ga komforta ? New York, 31. oktobra. — — Zmr zevali bodo, »boleli ter Konj je še vedno bistveno važen pomrli. Mi smo kupili šotore, a zi- faktor v ameriškem trgovskem me so tukaj preveč ostre. Razpa- življenju. To je razvidno iz ugo-sle se bodo vsakovrstne bolezni, tovila Wavne Dinsmore-a, tajnika Imeli smo že par smrtnih sluča- Horse Association of America, v jev v šotoriščih. katerem se glasi, da se je število Načelnik Hirsehfeld je nato konj, katere uporabljajo v New vprašal: Yorku v teku zadnjih petih let Ali so opozorili na te raz- podvojilo. Ena sama kompanija mere E. J. Berwind a, glavnega | ima v različnih delih Zduženih lastnika tukajšnih rovov ter rav- držav v rabi vfcfi kot petnajst ti-natelja Interborough • Ali ste mu soč konj. povedali, da bodo padle smrti j - žensk in otrok na ramena kor- GUATEMALA SPREJELA PO-po racije? VABILO NA KONFERENCO. — I)a. Opozorili smo ga na1 _ razmere v New Yorku, potom u- Guatemala City, Guatemala, 31. goto vil in na drug način. oktobra. — Gu.itemalska vlada Mark in drugi, ki so pričali, so ' je sprejela povabilo na konferen-icjavili, da so vodile korporacije co petih centralno ameriških drže leta in leta propagando, v ka- žav, ki se bo vršila v Washington*! teri se je glasilo, da so premogar- decembra meseca. Konferenca je ji zapravljive i, pijanci, nepokor- ; bila sklicana v namenu, da se razni in v splošnem izzivalni. pravlja o miru med temi država-.James Gibson, neki stavkarski mi ter revidira in odobri pogod-voditelj, je rekel: i be iz leta 1907. DENARNA IZPLAČILA V JTJGOSJiAVUI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT m potom nato bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po Vfaraj m ktk Jugoslavija: Razpošilja Da sadnje potte in lzplatnj« "Kr. poštni Mornl nrad In "Jadranska banka** r Ljubljani, Zagreba, Beo^ada. Kranju, Celja. Mariboru. Dubrovniku. SpUtu. Sarajevu ali drneod. kjer J« paC sa hitro Izplačilo najugodneje. 300 kron .... $ 1.46 400 kron .... $ 1.96 500 kron .... $ 2.40 Italija in Razpošilja na mdnje pošta In Opatiji In Zadra. 60 lir .... $ 2.70 100 lir .... $ 4.90 300 lir____ $13.96 Za patOJatva. kt 1,000 kron .. 6,000 kron .. 10,000 kron .. osamijo: MJadranska 600 lir .... 1000 lir .... $ 4.60 $22.60 $44.00 v nato. $23.96 $46.00 Vradnaat kronan dinarjem In liram sedaj al at sina, m—ija m rečitrat ln nepričakovano; is tega rasloca aam ni mocote podati mtinfta cena vnaprej. Raftmamo po ceni onega dne, ko nam doape poaltnl denar t roka. Denar amm Je .poslati naJUplJe r* York Bank Draft. Money Order all pa New NOVA PROHIBICUSKA METU Y NEW YORKU Novi prohibicijski ravnatelj v New Yorku, Yellowly, je izjavil, da bo dal deporti-rati inozemske butlegarje. FAŠISTOVSKA NADVLADA V ITALIJI. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. New York, 2. novembra. — Brez vsakega hrupa je bil ustoličen včeraj Yelloywly kot prohibicijski ravnifteij za* državo New York ter stopil s tem na mesto Day-a, ki je resigniral. Zaenkrat ni odredil nikakih izpre-memb v štabu uradnikov prohibi-1 cijskega departmenta, vendar pa j je izjavil, da ima v tem oziru svo-1 Benito Mussolini, načelnik fašistov, je postal diktator cele Italije. Slika nam kaže skunino fiši Ktnr n-i RuL-i 7livnni r... .......1 _____» . r i • » ____1 lasi CECILIJA NASPROTUJE KAJZERJEVI POROKI Vsi drugi ožji sorodniki kaj-zerja so zadovoljni z njegovo ženitvijo, le prejšna kronprincesinja ni. je načrte, katere bo pozneje izvedel. — Jaz hočem uveljaviti posta OBRAVNAVA PROTI vo na nepristranski način, ne da! bi dajal kakemu prednost, — je rekel. — Vsak državljan lahko zajamf-ene inu privilegije, stov na Reki. Zbrani so pred palačo bivšega madžarske ga governerja. MORILKI ROSIER neizprosno bom nastopil proti .Zdravniški izvedenci us traja jo pri svoji trditvi, da je bila blazna, ko je streljala na moža in stenografinjo. Philadephia, Pa.. 1. novembra. Državno pravdništvo je tekom'istem = , ^prevladuje mnenje, da bodo dali najnovejši kaze, ki kažejo, da je bila i doS°dki v Italiji povod no^ e^opski krizi, 'žena navidez duševno zdrava v' Jeresigniral tukajšnji italijanski poslanik grof dnevih, ki so sledili njeni areta-' Sforza, se je takoj podal k ministrskemu presedniku Poin-ciji radi umora njenega moža, careju ter ga opozoril, da se je z nastopom fašistov zopet Oskarja Rosier ter stenografinje pojavilo jadransko vprašanje v vsej svoji perečnosti. slednje, Geraldine Reckitt. takozvanim odličnim državljanom, ki financirajo nepostavno trgovino z opojnimi pijačami ter delajo s pomočjo nevednih in kriminalnih pomagačev, (ločim o-stanejo oni sami na varnem. . Rekel je nadalje, e bila obtožena blazna, ko je od-navalili na restavracijo nekega da,a usodepolne strele v uradu Hermana Weisserja ter zaplenili j sv^e°a moža* pijače v vrednosti pet tisoč dolarjev. Na temelju informacij nekega, uslužbenca vodnega urada je ob- b?nega nevrologa ter iskala policija hišo nekega Abra-1 Pomočnika, dr. George , t.-,. • t 1 Wilsona. liama r ingernjana in Leona; Mr. bpeiser, ki je skušal doka- JUGOSLAVIJA JE ZAČELA MOBILIZIRATI Poglaviten namen fašistov je, polastiti se vse dalmatinske obaU ter ovreči določbe rapallske mirovne pogodbe. Sedanja vlada se zavzema za veliko Italijo, segaiočo od Švice do Tunisa. Pariz, F ranči ja, 2. novembra. — Kakorliitro se je izvedlo, da so dospeli fašisti na krmilo laške vlade, so se vsi zavezniški diplomatje zavedli nevarnosti, ki je spojena Fašisti namreč zahtevajo, naj se smatra vse pogodbe. To pričevanje^ je bilo pred lože- ki so bile sklenjene med Italijo in Jugoslavijo, za nievre- dno krpo papirja. Njihov poglaviten namen je zasesti vso Dalmacijo ter zadobiti popolno kontrolo nad Jadranskim morjem. Iz Bel grada prihaja poročilo, da je začela Jugoslavija z veliko naglico mobilizirati. _______ ________________ „ D ____________, Mussolino napada Z VSo silo rapallsko pogodbo, ka- tega smatra ženitev svojega ta Pomožni okrajni pravdnik Spei-1 tero je podpisal Sforza Z Jugoslavijo. ' Sta za nepotreben luksus. i ser je skušal pobiti pričevanja V tej pogodbi se je Italija odrekla kontroli nad Ja- Draždani, Saška, 2. novembra, in izvide dr. Charles Millsa, od- dranom. Admiral Pashwitz, ki se je ravno- Fašisti se zavzemajo za ustanovitev Velike Italije, ki kar vrnil iz Doorna, kjer je slu naj bi segala od Švice do Tunisa. Berlin, Nemčija, 2. novembra. Kot se glasi, bo prejšnja kronprincesinja Cecilija edina, ki sa je izrazila kot odločna nasprotnica zopetne ženitve prejšnjega kajzerja, njenega tasta. Vsi otroci Viljema se bodo vdeležili s svo jimo boljšimi polovicami poroke v Doornu, z izjemo Cecilije, ki je igrala po smrti kajzerice prvo ulogo v dvornih krogih. Prejšnji kajzer jo je skušal eelo osebno pregovoriti, naj se sprijazni z mislijo njegove zopetne ženitve,' a kot kaže brez vsakega uspeha. Dvorni krogi v Potsdamu se oči vidni) strinjajo z njo. Ti so mnenja, da je le naslov "veličanstvo" napotil princesinjo HermL-no, da je sklenila poročiti se s kajzerjem in da upa, da bo postala nekega dne vendarle cesarica. Viljem sam je naprosil princesinjo Hermino, naj obišče prejšnjo kronprincesinjo, a slednja se je odločno branila sprejeti nevesto prejšnjega kajzerja. Prejšnja kronprincesinja ^je mnenja, da so spomini kajzerja ter njegova ženitev bolj škodili monarhi-stičnemu gibanju kot katerakoli druga stvar. Razventega je tudi v slabih finančnih razmerah. Iz svojih malenkostnih dohodkov mora vzdržavati svojih šest otrok ter izgnanega moža, ker nima noben teh posebnih dohodkov. Vsled ingernjana Glantza na Webster Ave. ter na- šla tam majhne distilacijske apa-! Zat\da ™ blla Mrs- Rosier sama rate ter majhno množino alko- Zenska ^madežnega življe-hola, katerega je konfiscirala. Dja' Jf VPrašal dr" Millsa' niso Fingerman in Glantz sta bila iz- mogOCe Pomisleki z ozirom na ročena veliki poroti. iDjeno Pre^nje življenje upUvali „ . . . - , ; na nJegov sklep, da je bila blaz- \ Brooklvnu se je priznalo . , . . , * • A j- i - - na- Vprašal ga je nadalje, ce m včeraj sedemnajst ljudi krivim „ »■ , , . . . _ , , . I uplivalo na mnenje izvedenca kršenja V olsteadove postave in N • .. ^ , - , , , , ^ , , J 1 j dejstvo, da je delala kot deklica ZA DESET CENTOV IZ EVRO PE V AMERIKO. vsak je bil obsojen na pet dni ječe. V Brooklvnu se je število aretacij radi pijanosti pomnožilo za 65 odstotkov tekom meseca oktobra, v primeri z istim mesecem preteklega leta. ŠTIRINAJSTLETNI UMORIL 75-LETNEGA STARCA.- Binghampton, N. V., 2. nov. — Elmer Washburn, star štirinajst let, je bil od*£3en v okrajno jet-nišnico v Montrose, Pa., ker ga dolže^ da je umoril 75 let starega Cyrus Payne, kojega truplo so našli v nedeljo v njegovi koči v Brush ville. I>ržavni policisti, ki se pečajo s preiskavo domnevanega umora, so vzeli včeraj Washburna iz šole tega povabili, da se pelje z njimi v avtomobilu. Pravijo, da so mu pokazali kopito neke puške, katero so našli na podstrešju Washburnove hiše in ki spada k cevi, s katero je bil Payne pobit do smrti. Washburn je baje priznal policistom svoje dejanje. »Povedel je nato policiste v neko šupo, kjer je imel skrit denar, katerega je vzel Paynu. Washburn je baje sklenil prijateljstvo s starim samotarjem ter večkrat obigjtal slednjega v njegovi koči. Starec mu je baje ob neki priliki pokazal svoj zaklad in pogled na to premoženje je tako prevzel dečka, da je akle- take sitnosti svoji materi, da jc morala posredovati neka družba za varstvo deklic in nadalje dejstvo, da je "letala naokrog" z Oskarjem Rosier še predno se je poročila z njim. Dr. Mills je odgovoril odločno, da ni imelo vse to nobenega upliva na njegov izvid in njegovo strokovnjaško mnenje. Dr. Vilhelmina Nelson, neka zdravnica v jetnišnici, v kateri je bila zaprta Mrs. Rosier izza njene aretaeije, je pričala, da je bila jetnica duševno zdrava, ko so jo privedli v bolnico in da je ostala taka od onega časa naprej. Pri križnem zaslišanju jo je John Scott vprašal: — Ali niste povedali nekemu uradniku v jetnišnici, da ne vr-jamete, da bi bila normalna? — Da, povedala sem to superintendent in mislim, da vam je on sporočil to, — je odvrnila. — Kako si potem drznete reči sodniku in poroti, da je bila po vaših mislih zdrava? — je vprašal Mr. Scott. Dr. Nelson pa je le skomignila z rameni. Slučaj bo najbrž jutri popoldne izročen poroti. New York, 31. oktobra! — S parnikom "Sevdlitz" sta dospela semkaj iz Nemčije kot slepa pa-sažirja neki Oton Koenig in Jakob Wolf. Nikdo ni vedel, da nista plačala kabine prvega razreda. .Takoj od početka sta se namreč pomešala med potnike prve- DELAVSKA- STRANKA V ANGLIJI DOŽIVELA PORAZ. žil kot pribočnik prejšnjega kajzerja, je izjavil, da je bila prav j posebna želja zamrle cesarice, t naj se kajzer zopet oženi in da je dala izraza tej svoji želji še na svoji smrtni postelji. Prejšnji adjutant je rekel, da London, Anglija, 2. novembra. Prizadeti vsled težkega poraza pri občinskih volitvah, ki so se je kajzerica večkrat javno re- vršile včeraj v Angliji, so obnovili pristaši delavske stranke z večjim ognjem svojo politično kampanjo ter upajo, da bodo lahko pokazali na boljše uspehe pri ga razreda ter so zasledili oba še- parlamentarnih volitvah, ki se PASTOR OBSOJEN NA SMRTNO JEČO. DO M^fSi SUteboro, Ga., 2. novembra. — Elliott Padrick, prejšnji pastor, ki je umoril svojo ženo in njeno mater, je bil obsojen ra dosmrtno ječo. Trdil je, da . je spravil s sveta radi njiju grehov. le tedaj, ko so pričeli pripravljati na carinsko revizijo. Oba skupaj sta imela v žepu tristo mark ali nekako deset centov. Oba junaka so prevedli na Ellis Island. KURA ZNESLA 335 JAJC V ENEM LETU. T&coiria, Washington, D. C., 1. novembra. — 14 Lady Jewell", katero smatrajo za najboljšo proizvajalko jajc v Združenih državah, je znesla včeraj na West Washington eksperimentalni postaji še eno jajce ter zaključila s tem svoj letni proizvod. *>bsega-joč 335 jajc. Lady Jewell je bela Leghorn kura ter last nekega Leathersa iz Woodlanda, okraj Clarke. On je mnenja, da je vredna dva tisoč dolarjev. bodo vršile dne 15. novembra. Pri včerajšnjih volitvah so izgubili pristaši delavske stranke 149 sedežev, katere so imeli preje v Londonu ter nekako 160 sedežev, katere so imeli v osemdesetih okrajih izven metropole v velemestih kot Manchester. Liverpool. Birmingham, Derby, Nottingham, Plymouth, Southampton in Portsmouth. VILLA &E VEDNO ŽIVL Mexico City, Mehika, 1. nov. — Nikake resnice ni na poročilih iz San Antonio, da je umrl Pancho Villa za ranami, katere je dobil tekom nekega spopada, ki- se je baje završil pred par dnevi pri Parralu. — Vojni tajnik Serano je objavil, da je Villa živ in zdrav na svojem velespoaestvuTTcaterega mu je dala mehiika vlada. . •„• , ju:;--, • •y s RDEČA ZASTAVA MORA BITI VATELJ DOLGA.' Petrograd, Rusija, 2. nov. — Peta obletnica revolucije, vsled katere so se sovjeti polastili vrhovne sile v Rusiji, bo prihodnji teden povod za proslavo, ki bo obsegala celo Rusijo ter bo bolj sijajna kot so bile dosedanje. Prihodnji torek, na dan pete obletnice dneva, ko so prijeli bolj ševiki voditelje Kerenskijeve vlade v Zimski palači, se bodo vršile demonstracije v vsakem mestu in v vsaki vasi sovjetske Rusije. Izdano je bilo povelje, da mora razobesiti vsaka hiša rdečo zastavo, ki mora biti dolga najmanj en vatelj. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', lfAJVEČJI DMEVNIK kla, naj se kajzer zopet oženi, če bi umrla ona pred njim. Ta admiral je dobro poznan v Združenih državah. Daljšo vrsto let je bil mornariški atašej nemškega poslaništva v Washingtonu. Preje pa je spremljal princa Henrika na potovanju v Ameriko ter poveljeval treip nemškim bojnim ladjam, ki so prišle s Henrikom v Ameriko. Glede dragocenih poročnih daril kajzerja pravi socijalistični list Vorwaerts: — Medtem ko trpi nemški narod največjo bedo, deli lahko mož, ki je odgovoren za vso to bedo svoji nevesti darove v vrednosti mi-ljonov mark. Miljoni vojnih invalidov, udov in sirot si morejo komaj zaslužiti vsakdanji kruh, a Viljem obsiplje svojo nevesto z de-raati v vrednosti, ki bi zadostovala da se prerine stotisoče družin skozi bližajočo se hudo zimo. To je nov in dragocen prispevek k ka-rakterizaciji človeka, ki je trdil, da je vedno želel blagobit svojega naroda. List razpravlja tudi o političnem pomenu poroke ter trdi, da je kvarljiv za nemške finance. BOJE SE LA FOLLETE-A. Mankato, Min., 2. novembra. — Ko je hotel imeti senator La Fol-lette tukaj v orožarni nagovor v prilog kandidata Shipsteada far-mersko-delavske stranke, so mu zabfanili ~tq>orabo poslopja, ker ni baje njegov vojni rekord stoodstoten. Senator pa bo vendar ▼ I govoril in aieer v nekem gle-diiSo. GLAS NARODA" (feXVCNIAN DAILY)' PRANK lAKtM, M «f MIMIIMM « Carttantft fttraat. Publishing IA Corporation) LOUll BINIDIR, antf Addr Borough of Manhattan, >im« of Abov« Onicara: Now York City, N. V. i L A S NARODA (Vole* of t h« Peopl«) toouo« Cvory Day Excapt Sunday« and Holidays. Za iflo »m- »M In Canada - -r----- Z a Pol teta T Za fotrt lota .......... ........ ««.00 ........ moo ........»i .M Subscription Za New York sa četo lato rs za pol Ma • mmstafl •8 M Za tnozwnatv* zi i ealo lat vrjm za pal lata ........ luo Yaarly »6.M Advartlaamanta on Agreement. "Qtaa Naroda** Iztiaja vsaki dan Izvzemil nsdalj In praznikov. organizaciji, pae pa pustili njeme vodnike, kateri so nas hoteli potegnit i. kot se je zgodilo leta 1911. in mnogokrat poprej. Xisnw hoteli, da bi se nas bilo spravilo po neumnem v položaj, kakoršnega nihče ne bi želel in tudi Jernej gotovo ne. Straikaj« le se oni **štraj-karji"" ki ni*o odvisni od dela v premogovih 1*0vili. in starčki, ki 1 .tak nimajo misli, da bi se bili padali še katerikrat v rov. Taki in enaki štrajkarji ponavadi navdušujejo druge za štrajk, češ, da b •gvin" Vendar njim je le za podporo, katero so organizatorji obe-tavali, katere pa še tam njso do- HLAS NARODA, 3. NOV. 192:? v pittsburškem okraju vaga nd najboljša, ker družbeni in delavski tehtalee sta ponavadi bratea. Preizkuša se vaga. vozarijo se uteži, i ampak zaleže nič. Pravijc, da se i tam malo kar vidi po 35. Tako je! (p_ -- j0 • . • , u v- j * t>i „__,, . Pravijo, da je sedanja doba. eufta, da Plcasantvallevcaiuim ■__, ... .. .. ... . . , doba realnosti m materijalizma. m vsee njegovo pisanje, posebno „ . . . . , . 0 . pa še ko piše, da so se uniji Izne-1 ^»JW d» '^ndanes ni vec verili. Da takih stoodstotnih stav-|M*ertva na svetu' ,la Unt*e ve*f karjev je malo, ampak dovolj. tako ne dvoriJo puncam kot so! Kdor ima danes resno voljo -pri- Jim dvorih včasi- jeti za pick, ne bo pravil vec o Prisegajo, da je življenje topo. štrajku, katerega smo imeli vsi brez lepote, brez romantike. dovolj vsak za svojo potrebo. Te Jaz pa pravim, da ni res. je bil tudi stoodstotni štraj-kar in Poznam fanta, ki je štiri dolga, ne oni, kateri morda nima več mi- leta vztrajno hodil za izvoljenko Sugosimtanaka Ustanovljena 1. 1898 Katm. Srimnta Inkorporirana 1. 190/ GLAVNI URAD v ELY, MINN. DoyM brea yodplas la oasbnostl aa na prlob^ujejo. Denax naj ao bltflorett po BUJaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnik or proalmo. do M tmdl prsjenjo btraJBAča naznani, da hltreja najdemo - bili, kjer so v resnici še na st'.ijkujsli pogledati v notranjost (premo- svojega srea. Ona ga pa ni in ni p in kaj še pri nas! Piše tudi o O.abijgovega rova. Nisem tega napisal■ hotela uslišati. Njegova vztraj- Q L A a NARODA Borough of Manhattan, Now Vi Tolopnonat Cortlandt 287t M. V. vaui. katera re.s ni dosti pridi. Te-jradi kakega slabega namena, am- nost pa ni poznala niti mere niti j mu so pa zopet oni organizatorji .pak zato, da ne bodo kje drugod me ja. krivi, ki so delali pogodbe s far-i marskimi jamami +1.2"), ^1.40 in $l.b0 za osem čevljev dolgo karo, i premoga "piekwork**, katera ti _________: tuka.j tw izda s strojem nakopa- _____ 2E ________ nim premogom. Ko se je takrat VKORAKANJE FASISTOV V RIM opn**, te *> mislili, ki nas ne poznajo, da ske- Pimci se Je začel končno smi. ^am0* liti in mu je slednijč — po štirih Dodam pa naj še mka.j, tc je. letih _ pisada ga ima rada da v torek 7. novembra oni, ki ste Naslednjega dne pa dobi od državljani, ne boste sedel: doma, t njega Mgle(lnj pretresu j oče- j temveč šli na volišče in dali gla-i ^ »»i««,«. vdano pismo: . - - sove za svoje ali ljudi naše vrste, kare, so rekli: "Podite vedeli, da j glasujte pod nobenim pogojem• Predraga moja ljubica: mate to." In danes nam kompa-nije predbaeivajo, da smo tam na- Sc pn-dno je pnzval italijanski kralj Benita Mussoli- i.ija, ...Via in voditel ja fašizma. prejšnega soeijalista in re-(iagal*i kare za unijo pC. ceni. za ka- ]•ui»l!kaiK-n. naj sestavi novo italjansku mnistrstvo, SO seltero bi tukaj pri družbi napravili nahajal«' na {h.t i proti italijanskemu glavnemu mestu ve-! vriše. Predbaeiva se nam še marši- k. trume fašistov, prihajaj.xV s severa, iz mest U»inbardi!kaj drugega, kar s,no bili voljni , -i r ... t? • -i t. v storiti tam po tarmerskih jamah.t h . "odri -« ne Ueneske dullie 111 iz centralne ltalne. ,, . - , 11 . »-11 v 'kar nam m ugajalo v rovih kom- Poi .M ilo nekega ameriškega časnikarskega i>oroeeval-jpanij smo rekli, da je to le za- • a. kalt-ni j« hil«i priol»«'en<» j<' skrajno poiU'ljivo. Tiče Se|easno, ker jc bil šlrajk. Ampak bo j tali>t'a, katero so zavzeli italijanski železničarji, imelo svoj«- posledice. Piše tudi, za vaše ujede, katere vidite tuin-, tam naslikane s smehljajočimi obrazi, katerih slik pa po volitvah ne boste poznali, Če ne bo pod nji-; mi ime onega, kaiercrcu ste dali svoj glas, ki bo namršeno gltnlal i:a vas Torej pozor! Ni upanja 11a! kako veliko zmago, torej toliko,' da bodo nasprotniki Arideli, da se' zavedamo svojega položaja. Lahko1 na, razen če je -'^lack" v nji. Ro-, prilike za izobrazbo ali "šolo'* Premolar. ............., , , . . ....... , , a 1 • ,, m -ipa tudi kaj pridobimo, ker delavki mi I»i J i s«* i.ivd kratkim naiveeii s«>cnalisti in celo komu- oletje dovolj j Ti železničarji hi lahko prepivčili odhaianie tako ve- na* ra/< . .... .... ... 1 . , - -- , - Jakl 1111 pripovedovali, da tudi] iikih o« I« I«* I ko v iasistov v Kim. -Sie drugega bi jim ne bi- _ Jo treba k<»i zastavkati. in nikakih vlakov bi ne bilo, ki bi jih prevažali v "večno"' mesto. Niti stavke bi ne trebalo. L« malo pasivne resistenee in hvalisana sila fašizma, pred Uat«-iM je -korpn« I o«l strahu italijanski kralj, bi se izkaza- , »- i.i Iv "t prazna fraza Truplo klobrsarja Žmaherja naj-'ma na 5 ur, pri manjših uradih pa fašist i. pa." }.a hali lanski železničarji so imeli v' deno- |nal ure. i;™d,ieur<. priljabljan- M.. jI, rnkali kljue k ,,.,loža ju. ' . Vovoo-Ai, da j*.^. »' mar.borsk, glavna m ~oto- 'ine 1U. septembra 11a nepojasnjen Moja ljubezen* je globoka 1 kot morje in bolj obširna kot je svod nebeški. Nikdar še ni moški tako ljubil ženske kot ljubim jaz tebe. moja draga. Navdala me je ena sama, silovita želja: kako bi se mog*4 žrtvovati zate. Zato bi rad storil nekaj, nekaj neza-slišnega. nekaj, česar ni še j nikdar storil moški za žensko. V ogenj bi šel zate. Pa kaj v ogenj! V globoko vo- Glavni odborniki. Predeednlk- RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA NT. Bo* 106 l'earl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. _ ___ ^ Blagajnik: GEO. L. BROZIC11, Ely. .Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN. 412 — 12th Ara. Earfc Dulutn, Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK. 84S E Ohio Street. X. S.. Plttaburgh. Pm. Nadzorni odbor; ANTON ZBAŠNIK. Room 206 Bakewell Bldg.. cor. DUunond ».nd Gran* Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ', 1334 W. 13 Street. Chicafiro. 111. FRANK SKEABEC. 4S22 Washington Street, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON ZTSLARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L Jednotlno uradno glasilo: "GIa» Naroda'*. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatv« naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se p..SilJa na predsednika porotnega, odbora. ProBnje za sprejem novih članov ln bolnifika ■pičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom «a obilen pristop. Kdor 'el: postati član te organizacije, naj se zi?Ia?i tajniktl bližnjega, društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druM^v oe pa obrnite sa gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanon: s 8 člani ali članicami. Zakaj so Francozi na strani Turkov? VABILO. Little Falls, N Y. Društvo sv. Jožefa št. 53 JSKJ. v Liulo Falls priredi IGRO in VESELICO v sofcoto 4. novembra Iz Slovenije. 'dvorski pošti, pri poštnih urad"h v Celju. Ptuju. Novem most«, Zidanem mostu. Kranju, Tržiču, Go- Znb sili", a «.Im*im*iii pmmnibno jc, kako hitro in kore-|batvin iz.n-nii S5!etni kk,baSar Ma. iitM («lpn\r Im» j>ri>l<> reko]Miiu, mora vzeti 17 Drave Žmaherjevo truplo, ki je i * • r. . ... i Mariborski pododbo-r profesor-! nir» L-,kfr.. «.-.£1 Malt... zasesti velo dalmatinsko boal. imi.Mti Grško rane. Pri njem ^ nuhl^ društva ^ ime, izr^ni ' ko"a do bi skočil, morje bi prepla-j Kak°r podpirajo Fran- ^ 30 Danube ?t Prestavljeni VT , ^^ , ,t it eo/i cdkrito turške zahteve po Ca- 1- Pogodba. , Siamo dd, bl Tte;)bj;L In rigradu in Traeiji. Da ne zaradi,Burka s petjem v dveh dejanjih, plaval bi m plaval sto dni m ^ ^ kazejo sledeče Igro je spvvd priznani dramatik sto noei. samo da m, je dano . %ovilUe> Prpd vojno jp zavzPmaia dr. Ivo Če^nik ter je ena izmed zreti v tvoje obličje. 'franco*!.a trgovina drugo me^to v najpopularnejCih. kar jih premore Tvoj neskončno te ljubeči j mrski tr^vini. "Danes pa stoji naj slovenska jawing. 2. "Kakoreen | šestem m»stu. To hooejo Francoza; ^spod, tak sln?a." Burka i:: vo-Ne nekaj! Jutri popoldne i po,naviti in zato so Turkom pri- jaikeira ži\ljeu;a v enem dejanju, bom prišel k tebi, ee ne bo ja/.ni. Trgovina Turške je bogata K1*1* bosta predstavljeni od preveč dež šel. in pred vejno je izvozila Turšlca | veščih igraleev in igralk in priea- * * * j letno za 50 miljonov Žita, 130 mi-1 kovati je, da nam bodo nudili naj- Ijonnv tekstilnega blaga za | boljše, česar so zmr^žni. Vabimo 1200 in kož za IS miljonov frankov, j tn»'*\i "enjene člane in članice | Od tega blaga je Francoska izvo- tukajšnjih slovenskih društev, ka- pr>samezne Slovcnoe da nas izvolite pose-j prireditvi. Začetek igre zvečer. Po i^ri. pro- Kako naivni so vendar. la je vložonecn v te železnice* do- >ta zabava :n ples. K obilni udel-*/- Ca posije država špijona v so-jbicek pa imajo od tega Angleži. h' pripc:r,ea Odbor. t. i* proglasiti poleiitnrski piotektorat navez- slaTlcev v liimu govori bolj klanih predmetov za izpopolnjenjeiitaljanščino kot jo govori -11) svojega kapital;«, kakor so ga iz-j gubili v Husiji. rim se imenuje ravnatelj ptujske šolske izobrazbe in pa njih enorm- morda sam Mussolini. Kralj, njegovi «reilerali. ki so Zliali tako krasno bežati J-rimnazije^Fnmc Vajda za inspek-.ni pomen za praktično življenje. S tem pa še ni rečeno, da bi n d.uui v i s« »k i dostojanstveniki, ki so bili navzoči pri pa- TT^v" H'T I>rottiStiru ^^ k,ak ItalJan p^1 ženskim Po- , , , 1- 1- , , ,, ... ra\ natelj mariborske prepa- njihovega pouka m zahteva od.slaneem slavo zato, ker znajo adi. so prav posebno nazdravljali oddelku fašistov, ki je ,-andije Frane Voglar je imeno- viš. šolskega sveta, da svoj A lep laško. Ljubljanska otroška bolnišnica ztpet črtali tri sestre od postrežbe, 11 •• naravnost strmenje pri eitatelju 5tcviTo otrok so omcjiU ^^ ne. hlje- ako da otračiei dan leže v mokrem itd. eei . . - _ — ---------- —. — -.-j .-^klep baje ol.stjijal IZ DalmatJlieev. van za definitivnega ra\Tiatelja. prekliče, oziroma posreduje v tem Mi poznamo te 4'Dalmatinee" boljše kot pa ameriški 'smislu pri ministrstvu prosvete. ' poro, evalee. To so bili najbrž kalabrijske barabe, kate- "Der deut5che Gedanke." re je j.okajna Avstrija importirala v Trst, da bi mu dala Pud tcm nas!ovom 3e P^občila b- lj italijanski značaj, v družbi par primorskih in dalma-i';\'!,lkTJ Zei1,un-\" do\s 1uvodnik ♦ i ;i. » »....; i ; i t tj. i-- i i i i - ''dija Patzelta z Dunaja, ki izziva tu.skih potune, ki so se proda ie Italijanom za skledo leee ter majoliko .-rnine. ?m 51uvck bi pričakoval od Dullaj. ^^ Ibijna domišljija poroeevalea pa nam slika še lepšo Čana v letu 1D22. pametnejšo poli- ' ' sliko. On pravi namreč, da so to junaki", ki so se ne- tif'uo ideologijo. "Drang naeh davno proslavili na Reki in ki se sedaj proslavljajo v Rimu. °sten" v uovi obliki — t0 **ejo Vsak pameten človek v<-. da je Reka najtrši madež v /ast,ri™ PatZt;]t m pravi' da se , ... . . angleške m francoske metode v !" 1,tkKl Italije, veren odsev njene hmavseme m njenega|&vttovlli po!:tiki pokazale kot ne. l/dajaKl \ a. pravilne, posebno v odnošajih teh Tajni Londonski pakt je pripisal Reko Hrvaški, inidveh držav do drugih, od njih od-ker je ofieijebia Italija lli mogla vsled tega zasesti, je po- visnih narodov. Samo nemška me-slala vanjo nemlt^.voriie bamlite, na čelu jim prismojene- toda ie ,1<>1)ra> Nemei znaje ^a D Ainnmzi ja ter si oprala roke vsprieo vsega, kar se s svojo 5irt>ko lllKiralno^jo i>riota opremi lo so t it i reški junaki, katere SO proslavljali sedajlsvežim spominom na čase, ko so vse prostore, ki se rabijo za to šr». v Rimu. | Nemci vladali nad miljoni Slova-> v poslopju osnovne šole, "lesne Naei jonalistielia gonja, katero j7' zapo^el D'Annunzio, nov takoT da jih bo zgodovina rada:tvrtlke A- Arneje. F. Ferjan in dx-. * t Nekaj značilnega je ameriška 1 rokoborba. To je čisto navaden ' ; pretep, pri katerem zmaga tisti, | je prišla že čistt na psa Sedaj .so ki nasprotnika do nezavesti po-1 bliža svojemu koneu. Kranjska ki-bivati druire narode! To trdi Pa- dustrijska družba po zaslugi glav- Gcspodinjska šola na Jesenicah. Ožji odbor gospodinjske .šole pod spretnim vodstvom predsednika M. Kegovca je imel svojo .sejo, kjer se je ugotovilo sHedeče: Delo za oživotvorjenje prepotrebne go- Ko odnesejo nezavestnega na rešilno postajo, kjer mu zdravniki uravnajo polomljene ude ter zmagalcu povežejo buške in rane in mu drgnejo glavo, da za-dobi nazaj svojega pol procentka pameti,- razglasi ameriško časopisje z velikimi črkami: Borba je bila huda, toda pri- išeem svojega brata LOTI s s K! >-MAKA zaradi jako važnih reei.l Doma je iz Jiu-šič šl. ."j" pri St. Petru na Notranjskem. Zadnji! njegov naslov je bil Libaw Ko-! mawka City, \Y. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi takoj naznani, za kar mu bom zelo hvaležen, ali pa če sam eita ta oglas, naj se nii ne-j rnudoma oglasi na naslov: Sedmak, l5ox 12. Ruffsdal Westmoreland Couutv, Pa. Doctor Moy je uspesno idravil na. duh .. boijastne n..- pnde, padavico, za- sti- mljenje krvi. vsled zaprtja, srečne ietrne. ledicne in pljučne bolezni: bolezni v želodcu, glavi ali hrbtu: bolečine v prsih, unete oči. roke. riofje ali hrbet; otekline, rev-matizem: kožne bolezni, srbečico, oqr-ce. oslabelost, moške ali ženske bolezni ali slabo kri; brez operacije v najkrajšem času po najnižji ceni. I "rade me: <>t» dela.vnik".h: od 9. p«>ldne do zvečer. < »b nfleljah in praznikih: od 9. dopoldne do I. popoldne. DOCTOR JIN FUEY MOY 308 GRANT STREET PITTSBURGH, PA. ADVERTISE IN ''GLAS NARODA". spodinjske šole na dWnieah gelP®mnI« moramo, da sta se na- sprotnika izvanredno gentleman-sko borila. Oudni so pojmi ameriškem gen-tlemanstvu. "1 u odila svojo sadove, m* zdravih, užitnih sadov, pač pa " „ . . Barbarski pretep je nekaj gen- n jihovih metod vladanja nad tu -j li«1^ darovale ves potrebni les, ttemanjstva. ■ . ■■■<> , nt /. iji« ii/. ii 11 k 11 i \ , |m< | - »i -j i 1 ............. ■ Strupa sadove lliefraloiliailijo. nacijonalistične prenape- iiu,1i vedno ,bsojalat S;,j ie - Pnjate j, IE.. sole ^ Po ustavi sredi eeste žensko- » • i -i i • i • » .. i * * i nad peseieo koroških Slovencev ne xt,c.° in J1 reC1' Jaz obcudu~ PimIii nire^ar dobrega. uostaneib vzor sosedniim nan>- sti obljubile v^ ostalo p-nwP, jje™ vaso tepoto. Rekli ti bodo, da si nesramen Dopis. postanejb vzor s^isednjim .iom — torej v prvi vrsti nam, IV- kak,)r nastavitev potrehue uenej. 'hoslovakom, Poljakom itd. To je™^ samo obeinsko ^rent- te °»Jmanj za pet mese- sinisel članka "Der deutsehe t>e- stvo odklanja vsako pomoč Ako cev zaprli, danke" in to je dokaz, da Nemei BoS in sreča junaeka, se otvorij * * i se vedno niso prišli k pameti. ta l>* ekoristna naprava spomladi. | Resnično zaupljiv si samo ta- kakor tudi ne v drugih listih, ko tere eita jo tukajšnji rojaki To je nrf jbr/e vnled tepa, ker nima Ttrkdo mnojro za poročati. velika naAa naselbina, pae pa pro^rtrana. Manor, Pa. |je ke ok Iiee, ne v C lasu Xanodn, v enem rovu, na v drusrem. — V V Radečah pri Zidanem mostu Dolgo vrsto let že podpira Di- ilI*ro»veti" je pred ki-atkim pisal, .ie bila otvorjena telefonska cen- jaška kuhinja v Celju revno dija-i Jernej iz Hoa^ant Valley, Pa., da trala z javno govorilnico za kra- žtvo z brezplačno hi*ano. Po vojii premogarji še stavkajo v Somer- jevni in medkrajevni promet z o- je preselila v sateren novega set Fayette in "Westmoreland o- mejeno dnevno službo. gimnazijskega poslopja, kjer ku-1 krajih in rekel, da smo se mi iz- Pri pošti Grosuplje »e je uvedla ha v lastni režiii. Letos se je zgla- na Manor. W*Mmrw-tf*m pa r^kel; "Se!'? — No, torej » Spoznal s<-m. da utegnem opra viti svoje rešilno delo brez padar-ja. Na roe i l sem mu še kozarček, veselili, me je, kako je z očmi spremljal natakanje — skratka: vidno Ni» se mu vračale telesne in duševne sile. S,- en kozarček, pa je />' razločno zaklel, — hvala Bogu! Bil ie bolj majhne rasti, malo ukrivljenih nog. koščenega, golega obraza kakih 45 let star. oblečen po meščansko — ali dobro, ali slnbo. se ui ločilo, ker je bil moker, da se j«» kar cedilo od njega - in pa naroden znak je imel pripet na suknjo. Mislil sem. ali bi mn Še skuhal čaj: pa sem preudaril. da ne. Toliko se je že zopet okrepil, da pa bo lahko odpraviti domov, doma so morebiti v skrbeh — torej v v«'/ / njim pa »lomov! Naj se še doma 7. njim malo pozabavajo! .laz sem bil ves moker in v sobi so mi stale luže. Imel pa nisem nikopar. da pa pošljem po voz — saj veš, samec sem imel le iMjstrežkinjo. posteljo mi je prihajala postil jat in črevlje snažit in prah je včasi malo pobrisala, če jo je bila volja. Stanoval sem v onem koncu hiše nad vodo sam. treba torej, da prem «'-rez dvorišče v sprednji konce ob cesti, tam že dobim človeka, ki pa poprosim, da mi stopi y»o izvoačka. "l>edea mi nikdo ne ukrade, če pa pustim za hip samega." sem si mislil, pa grem tak, kakršen sem bil. kar v copatah iz stanovanja. Ali ko pridem na dvorišče, se spomnim: Kam pa naj pelje irvošček dedca, morebiti niti tukaj doma. ampak je tujec. Vrnem se torej, da pa vprašam, kdo je in odkod, odprem duri — ali ti ne dr/.i dedec steklenice s konjakom pri ustih in požira in požira! *'No. živio!" sem rekel in si mislil: Temu niti ne bo treba voza. ta peš tudi najde svojo pot — Moj post na divanu je široko upiral oči v me, odstavil pa ni steklenice. še je lok-lok-lok teklo vanj. pre« In o jo je dal od ust. — Zdaj se je ploltoko oddahnil in rekel: "Prokleto je dober!" "Kako se počutite 1** sem ga vprašal in zdaj me je pričelo jeziti. da sem si z njim onečastil sobo in zakaj ga nisem pustil v veži, pokore! "Ali naj pošljem po voz? Kje pa stanujete!" Mokri prijatelj se je oziral po sebi, okoli sebe, po sobi in skozi okno. "Potegnili ste me iz vode — skoraj sem gagnil..." Kimal je z glavo, migava! z njo, potem je skrenžil obraz in rekel z jokavim glasom: "Ljubi moj gospod. žalostno je, če človeka krivica in obup poženeta v vodo in v bridko smrt. Vi gotovo mislite... toda jaz sem pošten človek, olikan človek — ich kann auch deutsch, mein lieber Herr, mich verfolg ein Tugluckastern." Pričel je glasno ihteti. "Pomirite se,* sem ga tolažil, "tudi za vas bo kaj pomoči na •vetu! Saj je Bog nad nami, Bog L gotovo ni pozabil na vas!" — Ta- i vred. Baba ima denar, že vem, odkod! Malka je tudi ušla____ Malka je fino dekle — če bi jo videli — kako je raščena____Ušla je! Botra, arha stara, ni hotela šil človeštvu, sem si mislil, ko je! povedati, kam____ Vsi so zoper tako požiral. Zanimanje zanj mi< mene! — Kristus krvavi, le en-1 je čim dalje bolj plahnelo, stvar J krat še naj mi pridejo v roke! mi je postajala dolgočasna. Rad bi se ga bil odkrižal. Toda post moj je sedel kakor priliman, budil predse in poilite-val skozi nos. na levi strani no-n 11 je imel velik mozolj, bel in zrel oči so se lui pričele spotikati ob tem mozolju. Potem pa dvigne svojo desnico in mi pod nos pomoli svoj palec. Na palcu ni bilo videti nič posebnega, le nohet je bil rumen in zguban. "Tako sem pohabljen, vidite! Pa ne dobim od nobene strani nič podpore. Ves sem bolan. Ali verjamete. če malo zakašljam, pa me v mezincu zaboli. Ampak Sloven- Vrat zavij en babi, zadi naj nosi tisto larfo! — Tako sem bil je-i zen — kar zasukalo se mi je v glavi — pa sem se pognal črez j most. — Meni ne uidejo — že j vem----Na sodniji zvem, kje so. i Kjer so žena in otroci, tam bo tudi oče in mož. Le čakajte me! Na kolena, pravim, na kolena..." Izpil je še ostanek iz steklenice in se opotekel. Ujel sem ga in potlačil na divan, steklenica mu je padla iz rok, mrmrajoč je zas- j pal — beštija! Taka zverina! Še ne bo dal miru ubogi družinici, telesno in du- t ševno jo hoče ugonobiti. In nič j < a nikjer ne poznajo in najmanj j pomoči zoper njega! Zaradi ka- ■ doma. kepa sumljivega ščeneta, kako so ; Uglobil se je v misli. takoj vsa oblastva pokonci — 'Kaj pa kape. ali kape niste pasja zaprtja, nagobčniki, vrvice, ujel i j ('isto nova je bila. pet kron i Gonjači, žandarji: prava mobili- j me je stala — no. pa je šla! Me-j zaeiJa raznih varnostnih odredb! ne povsod nesreča preganja! — j Stekel človek pa lahko neoviran Vi. gospod, če bi me vi poznali, j ok<>li leta in okrog sebe grize! j kakor me ne poznate, in če bi vse V mislih sem gledal Korčetovo vedeli, kakor ne veste — razjo- 'družinieo: simpatično Malko, ki kali bi se tako gotovo, kakor je ** navzlic svoji mladosti napr-Bog v nebesih, ako nimate kame- tila blaženo skrb za mater in« na namesto srca. Poglejte me, šti- hraT('a- Korčelo, ki bo našla v ma-rinajst sem imel krstov, enajst lem gospodinjstvu svoj mirni de-pogrebov: to niso mačje solze! lokroS in se oddahnila od nepre-Enajst jih je Bog vzel k sebi. mn- slanega gladu, groze in sile; brat-iih otrok. — sreeni so! Dva bi že ca- Ju red in vzg°Ja vendarle bila soldata. če bi živela____Tri- režita Poteče jima zanikarnosti Newyorsko operno gledišče je po nujalo židovskemu rabincu Jo-sephu Rosenblattu $3000 na čer, če bi hotel peti na odru. On je pa ponudbo odločno zavr nil, češ. da mu kaj takega ne dopušča njegov verski čut. Se daj poje v philadelphijski Židovski sinagogi ter dobiva po pet tisoč dolarjev na dan. Če bi mil opera ponudila malo večjo svoto, bi se najbrže iznebil svojega židovskega verskega čuta. Moje potovanj 3 v Jugoslavijo. Dne 13. septembra sem v družbi razumeš, kot: "Tobak, tobak?" HO Slovencev odpotoval s parm- Vsakdo hoče imeti le tobak Ko so kom Pans iz \Tew Vorka. jkovčegi pregledani in. za,namova- Nekam čudni občutki obhajajo ni. se je treba pobrigati za težjo clove k a, k«, se po 11'. letih \ raca'prtljago — kufre. Tam pa ne vi-V svojo domovino. Zadnji trenu-Viiš prijaznega obraza. Uradniki tek bi se najrajše skesal in ostal.: vpijejo vsevprek, seveda Električna razsvetljava napravi privlačne trgovine. Električna razvetljava bo napravila vašo trgovino bolj privlačno. Dobro razsvetljena trgovina je ]>ouavadi vi stejSji. blago je bolj vidno razprede-ljeno. ves vtis trgovine je navitle« boljši in napreden. Naša Tunpsten Installment pipama vam bo z veseljem pomagala sestaviti načrte kako napeljati elektriko v vašo največjo k»>rist za uajmaujši denar. The N evv \ork Edison Company ?sft Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Podružnice, kjer 5e razkazuje in razstavlja eiekii lene priprave za . udobnost občinstva. 20 Norfolk St 10 Irving Place 1:4 West 42d St 151 East 86th St 15 East 125th St 361 Eart 149th St 555 Tremont Ay c pridejo v' Trst! Za božjo voljo, kako te je oglodal /.v>b časa! Pred več leti sokega snega sploh n< nižino. Kako tudi ? Proti poldnevu smo dospeli v;sem te videl in zdel si se mi kot zadnje francosko mesto Modanne. I košato drevo, v čegar vejah je l>t-Tu pa se je pričela k riževa pot. veselo življenje tiejegu zaroda. Zopet je bilo treba odpreti kovče- danes - Kilo te more še ci»o-ge in pokazati radovednežem, kaj spoznat i! nosimo s .seboj. Kaj vraga je vse Pomol sv. Karla! Kje so tvoje to treba i Saj so nam pre vohal i žejladje, ki so ti doiiašale bogastva' vse v Havre in sedaj zopet. No, pa Sedaj da ješ zavetje še .samo ribi-kaj se hoče! Postava je postava,vski 111 čolnom in še t » -h je manj kot ki se mora vpoštevati. Zopet so j je bilo nekdaj velikih paniikov. lzpraševali: ' Tobak, tobak.'"' Samo za tobak jim je kot kozi za soi' Zopet sem moral deliti ameriške orle. da je šlo delo bolj naglo izpod rok. Opazil pi sem. da I ji se moglo z brzovlakom nekaj ur prej odpeljati iz Modanne v Italijo, in lako smo doplačali za brzovlak. t ♦ > . - , • - .. ' . . , .Jen jokaš. list.' < >h,].Jui }(».s, .\a ta liaein se 1111 je zdelo, da bi . „ - - , .. , - , . . J ' . I^ar ti je jjriiiescl Iuli('ila četvero življenje mož in oče. Ali spoštovati me mo-|AIi zoPfr to res ni Pomoči? rajo kakor očeta in moža! Kaj Ogorčen sem bil in jezen, pre-jpriJ)OVedova 1 to, drugi ono. Ta mi jaz tudi ne Slednjič mu ie z r>-|kamor sm,) Pri51i popoldne, pravi zožja zapoved? O. jaz jih I klmJal sem samega sebe, zakaj je povedal, da so tam čudne raz- kami pokazal, da naj odpre kufre.jitorali prenočiti., nrav učim! Vera mora biti! Mir- s,'m 12 V(,(le Pot^?1111 to protidru- mere, drugi zopet, kako je tam le-'imei je tri. "Va bo pa lerfpa" sem! Naslednjega dne zopet pregle-ko. pet let je star, je pobral čik. zabno Prik*z™> kl ^ kakor ubita i po. Predstavljati si tedaj nisem'si mislil, kajti moji potniki sej kovanje prtljage; tedaj že tretjič, ležala na ponesnazenem divanu., mosel, kako tam izgleda. Vse je imeli s seboj nad liO kufrov Kdaj odkar smo bili na potu. Vzelo nam 11111 obraze,^ kako razpoloženje bom skoro pričel kesati, da sem se od-[letovali. V Milanu in v Mestre Ves sem bil iz sebe, roki sta se tam našel, me je pri odhodu na- ločil na pot, pa zaslišim drugega blizu Benetk se je b:lo treba pre- mi krčili v pest, do krvi sem se grizel v ustnici, mrzlica me je iz-preletala, — potem pa ne vem, kako je prišlo, kar na hip mi je prišla razburjenost — in pričel sem zgolj mirno tehtati in preu-darjati.___" Prijatelj Davorin je prekinil svoje pripovedovanje. Od mesta sem se je čudo biti oa sem mu ga izbil iz zob. Zakaj 1 Zaradi duše! Duša mora biti! — Fej 1 Jaz Sem zdaj kriv vse^a Sor" |bil(' zavit° v i" ™vno ta ne- bo vse to pregledano! Kar laisje' jval. Dnes se ne kesa m, da misii m sveti jezi kliče Aladono na pomoč, j Trsta, kam, pil je Italjan! Sovražim Italjane, to zjutraj, sem šel. toda tedaj sem se ga razveselil iu! Z našim vlakom ni bilo prtlja-~ TT. r jSkoro da mu nisem ipadel okoli ge. Potnih vsi iz sebef Ali moreni Veliki tianeos.ii parmk Paris je vratu, kajti vedel sem, da je moj jaz pomagati? "Pojdite v Rim in te-laj potisnil svoj rilec v vodovje položaj za 50izboljšan. Stopmi se pritožite!" Toda slednjič sem lludsona in prieel rezati valove tedaj takoj k njemu in ga po svo-'jih potolažil, ko sem se infer proti Kvropi. Se sem se oziral ne- jih močeh prijazno ogovorim v ral, da pride s prihodnjim vi koliko časa na New \ork.; po do-;italjaUŠČini (naj bi jo koklja brc-'kom. Kes so prišli vsi kafri. <*n ,bri uri pa smo ze bni v oceanu, 'nila; toda tedaj mi je prav pri-'mojega ni bilo. Katera nevi* Kijucju: toie. nar je stokalo m si-j <4F-_t -A _____ cria+t»»!1 Jv01' imcl 2a P°P0tuike ne-^Ia). ako morajo vsi potniki od-'roka ga je vendar zadržala? Ni-kalo tukajle na mojem divanu. je- 2 ' ^ P ^ SV?J,h starih ^prijateljev, je!preti prtljago. Na vprašanje mi je sem mnogo mislil na to. samo da mi-a-amo ia ]e vendar zadržala? Ni- Ms^-m videl jokaj'(*ih o<*t. urnem: mrtvec nima solz! Slovenski Narodni dom! Tvoja -tavba je bila ponos ne sanro nam, Slovencem, tem v"- e«-lemu svetu. Okajeno zid-4.vje samo še priea tvojo nekdanjo v»4ičino. Nema priča si vandalstva p(;divjanega Laha. Pri odhodu sem še enkrat ozrl z Občin na žalostno mesto. Milo se mi je storilo, ker vedel sf>m, da zanj ni več rešitve, da jc obsojeno na pogin. Do spevni v P4»stojno je bilo zopet treba pregledati rečno prtljago Slo jc naglo izpod rok V soboto. i!:',, septembra, u polneči smo prišli v Ljubljano. To potovanje sem popisal, zlasti kar se tiče prti juge, malo bolj natančno zaratli tega, da potniki vc- naprej, kake nepriiike jih čakajo na potovanju v domovino. Ni pa se zaradi tega treba plr.šd-ti; vse gre gladko naprej, samo ee ima človek malo potrpljenja. Kdor jc nevozen in razburljiv naj ne vzame s seboj mnogo prtljage. O razmerah v Jugoslaviji bom poročal enkrat pozneje. Ignacij Hude. bil — Korče. Po tem čisto izvan- j rednem potu je usoda posredova- j la. 4ia slednjič vendarle osebno spoznam tega človeka. je rekel Krenila sva proti domu. "In kaj je bilo s Korčetom?" sem vprašal. bila vožnja kaj prijetna, zlasti že, j pritrdil. Tedaj mu povem, da ni-'.so drugi dobili. ko smo imeli celo pot lepo vreme [kakor ne mislimo ostati v Fran- lii mirno morje. Ko nas ne bi bila rii; temveč valimo c v-i« i- - . . ^'J1* tennet. se še isti večer iežnosti .sem mu pomolil i»d nos gnusni mozolj na nosu se mu je ^rajor Trn se je tJho nasmejal> Speljal, z ekspresmm vlakom iz ameriški papir z orlom, rekoč:' medlo svetil kakor biser. .Potem se je ustavil in me prijel Pa™3 "V? u^1 naslednji dan 'Za cigare." Da ste videli njegov' Prignal se je do mene. za b. «Prijatelj, dobro me ,/^CCie1' v Ljubljano Jaz pa sem obraz; nič manj ni bil prijazen; "Gospod, sami recite, ali je to poshlžaj, če se morebiti kdaj spo. ^J1 » svojci;potniki ter smo se kot moj, Takoj je ,aznaraova, na_ krivica ali ni! Jaz. mož. dober z|zabis in se drzneS kjerkoli Pr^If J P ^ kufre za prost Prehod -Dreko žeuo. še predober. Kolikokrat so komurkoli trditi. da e upok^cni ^^Len m.ie.a ~ mi že rekli prijatelji: "Pusti sta- maior Davorin Trn niiane1. naJll je /x>pet f s šunko, sirom, Ob devetih zve-je potegnil vlak s postaje ro babo!" pa sem odgovoril: — "Saj je 'mlada, še vseh zob ni- va ea potun-am? Nikdo, ker so take , addio mondo! Izkušal sem ga re-postave! _ Baba taji, tudi denar žiti, seveda, tv*gal sAa življenje mi je utajila.. . .Pa sem jo stro- i in svetle hlače, — zastomj! — Ne, lil, da se je kar lupila, čora kr- tak lopov nisem, da bi ga izkušal mežljava. in jo bom še! Na kole- rešiti! Rajši hudodelec, kakor Iona. pravim, na kolena! Mož ima pov». Dolgo je tega dolgo____kaj pravico, ženi dajati strah, so re-I jaz vem, kako je bilo! — To pa kli na sodniji; neumnica me je očitno trdim____ Prav je, da se šla tožit, tam jih je slišala! Jaz 1 je spravil — tako ali tako — iz-že vem. kako govori postava.... i pred nog. Smrt je bila najkorist-Jaz se nikogar ne bojim, ne biri-jnejsi čin njegovega življenja. — ča, ne hudiča — jaz ne!" Eno življenje — in kako — zaiti- Bulil je v me in omahoval s steklenico, ki jo je bil že skoraj izpraznil do dna. Pijanost se mu je razvijala. "Čujte, velečenjeni," sem ga krt ri!---- KorČetova družina, gjej, kako zdaj i zborno uspeva, mlajša dva hodita pri Malki v šolo, mati ima nekaj njivice v najemu, redi zastonj. Nek potnik drugega raz- in peljal preko južll0 Frailcije reda fSlorvcmec) je kaj rad uhajaljproti Italiji. v tretji razred m slednjič izjavil. Ko je jutranje solnee, da prihodnjič no l>o več potoval [smo se voz;H preko ^^ ^^ ^ v drugem, temveč v tretjem razredu, češ, da je tam vse bolj domače. Težave se prieno. ko potnik stopi s parnika. Takoj so pri rokah carinski uradniki, ki ti prevohajo ročno prtljago. Drugega jih ne se je šele v bolnici privadil- žlici, sem vezal birmo; nadarjen fantič je, morebiti ga letos spravim v gimnazijo...." Tako je končal major Davorin Trn svojo povest. vinogradov. Opaziti je bilo, da so imeli mnogo pridelkov, zlasti trta se je krivila pod težo božje-ga blagoslova. Ko se žeicznica bliža ita-ljahski meji, 9e siri na eni strani širno polje, na drugi strani »>a se spenjajo Alpe S snežnimi vrhovi. Nad vse lepa je ta pokrajina. Vedno više in vise je sop,hal vlak, toda še višje nad nami tik pod večnim -snegom so se blicščiile bele J kmetske koee. C^udj'1 sem se, kako] se morejo ti ljudje preživeti v taki višini. Pozimi menda zaradi vi- Ne zadnjega odlašajte do časa. ^^ v ~ BOZIC. - praznik veselja in lepih spominov se približuje. Vemo, da se bodo naši rojaki v Ameriki, kakor prejšnja leta take tudi letos spominjali svojih v stari domovini po mogočnosti s kakim denarnim darilom. Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošilja-tev po najnižji ceni obračunana in v pravem času izplačana, Vas vabimo, da se obrnete na nas. Frank Sakser State Bank 82 BirtlanA Strut Maw York, N. Y. CUM ZMtaplM JAMARSKE BANKE. flT/AR WKTtonx. 3. rm -rill KAPITAN BLOOD NJEGOVA 0DI8XJA. Spisal Rafael SabatinL Za "Glas Naroda" preval O. p. | le prihajale od pustolovskih piratskih znancev y beznicah pristana i na Tortugi, temveč celo od M. d*Ogerona, governerja otoka, ki je pobiral kot pristaniške pristojbine desetino vsega plena, katerega so j privedli pirat je v pristanišče in ki je delal nadaljne dobičke s pomočjo komisij za denar, v katerega je menjal blago. 'Dalj* »rifcodnli* i in to potrjujejo vsi teoretiki fašizma na eni strani, a na drugi izjave vodilnih fašistovskih politikov samih — da bi fašistovska oblast odpravila le politični liberalizem sedanje liberalne države, medtem ko bi gospodarski liberalizem ostal nedotaknjen in bi bil" celo razširjen. Bistvo liberalne države pa tvori ravno ta poslednji. In v tem tiči eden globljih vzrokov napram fašizmu. Laški liberalizem se zaveda, da fašizem ni- Za trenutek je zrl Don Esteban nanj a naairoko odprtimi očmi i vidualne svobode in proste kon-1 sovražnike. Indiferentni bodo o-j kakor ne meri v njegovo bistvo. Fašizem in nacijonalizem. Nadaljevanje.) Kaj ne, ee bi vedeli to, ch? — je vprašal kont&no. Ko je Adam Smith na podlagi j tegori je: v indiferentne, v take ekonomije vzpostavil načelo indi-! ki simpatizirajo s fašizmom in v ter ni mogel vrjeti. — Jaz vam ne vrjamem.— je rekel koneeno. — In vendar mi lahko. Jaz sem zdravnik ter poznam smrt, kadar jo vidim. Zopet je nastal odmor, in medtem »e je mladi mož prepričal. — ('«• bi vedel to, — je rekel koneeno s prisiljenim glasom — Li viseli vi v tem trenutku na sprednjem jarbolu ladje Eneama- cion. -— To dobro vem, — je rekel Blood. — Ravno sedaj pa razmišljam o dobičku, katerega ima lahko človek od nevednosti drugih. — Enkrat pa boste vendar viseli tam, — je divjal dečko. Kapitan Blod je skomignil z rameni ter se obrnil. Radi tega. pa ni omalovaževal besed, katere je izrekel mladi mož, in isto velja tudi tfb-de Ha^thorpa in ostalih, ki so jih culi. kar je razvidno iz posvetovanja, ki se je vršilo se istega večera v kabini. To posvetovanje se je vršilo, da določi, kaj naj store s španskimi jetniki. Vedeli so, da ne morejo priti do otoka Curacao, kajti pričelo jim je primanjkovati vode in živil in ker tudi Pitt ni še bil sposoben prevzeti krmarstva, so sklenili odjadrati iztočno od Hi-spaniole ter se nato napoti proti Tortugi, onemu zavetišču morskih roparjev, v kojegra pristanišču se jim ni bilo treba bati, da bi padli v roke Spancev. Tedaj pa se je pojavilo vprašanje, ee naj vzamejo Spance a seboj na Tortugo ali pa naj jih spravijo v čoln, v katerem naj bi skušali priti do obali Hispaniole, ki je bila le deset milj proč. To je bila alternativa, za katero se je zavzemal Blood sam. — Ničesar drugega ni mogoče storiti, — je trdil. — Na Tortugi bi jih bičali do smrti. — To tudi zaslužijo te svinje, — je godrnjal Wolverstone. — Jn spomni se tudi .Peter, — se je oglasil Hagthorpe, — da ti je fant danes zjutraj pretil. Če bo srečno ušel ter obvestil o vsem tem svojega strica, admirala, bo postalo jzvršenje njegove pretnje več kot mogoč.e „ Petru Bloodu na čast je treba izjaviti, da ga je pustil ta argument povsem hladnega. Mogoče je to majhna stvar, a v povesti, v kateri govori toliko stvari proti njemu, ne moremo pustiti okoli- ~cla je večina evropskih držav iv- ščine, ki govori njemu v prilog, okoliščine, ki nam kaže, da je izviral einizem, katerega mu pripisujejo, iz njegovega duha in razmišljanja glede krovic, ki so mu jih storili drugi, ne pa iz njegovih instinktov. — Jaz se ne brigam za njegove pretnje. — Moral bi se, — je rekel Wolverstone, — Pametno je obesiti ga z drugimi vred. — Ni človeško biti pameten. — je rekel Blood. — Bolj človeško je motiti se, čeprav je izjemno motiti se na strani usmiljenja. Hočemo biti izjemni. Jaz nimam želodca za tako hladnokrvno pobijanje. Ob jutranji zori spravite Špance v čoln s sodčkom vode ter vrečo suhorja in pustite jih iti k vragu. To je bila njegova zadnja beseda v tej zadevi in prevladala je na temelju avtoritete, ki mu je bila poverjena in katero si je znal ohraniti na tako odločen način. Ob jutranji zori so spravili Don Este-bana iu njegove tovariše v čoln fcer odjadrali naprej. Dva dni pozneje je priplavala Cineo Llagas v skalnati zaliv Cayona, katerega je narava kot nalašč ustvarila za postojanko onih, ki so se ga polastili. Trinajsto poglavje. - TORTUGA. <*' as je razkriti eitateljem dejstvo, da se moramo zahvaliti za povest o doživljajih kapitana Blooda izključno le marljivosti Jeremije Pitta. mornarja iz Somerset shira. Poleg njegove zmožnosti kot voditelj ladje je ta mladi mož tudi neutrudljivo vihtel svoje pero. Sestavljal je zapisnik fregate "Arabella", na kateri je služil kot mojster, ali kot bi danes rekli kot navigacijski častnik. Ta zapisnik obsega celih dvajset zvezkov, med katerimi pa jih nekaj manjka. Tudi ostali zvezki niso popolni, kajti iztrgane so številne strani. Skušal sem izpolniti lagune, ki so nastale na ta način, a na drugi strani sem moral izpustiti podrobnosti, ki nimajo nobenega stika s povestjo. Prvi zvezek teh zapiskov Pitta se tiče skoro izključno dogodkov do časa prvega prihoda Blooda na Tortugo. Pitt polaga veliko važnost na dejstvo, da so bile okoliščine, katere sem navedel in izključno le te okoliščine, ki so napotile Peter Blooda, da je poiskal zavetišča v Tortugi. To opisuje na" dolgo in široko in na tako prepričevalen način, da je jasno, da so bili v gotovih krogih ravno nasprotnega mnenja. On trdi, da ni imel Blood in tudi noben njegovih tovarišev v nesreči namena pridružiti se morskim roparjem, ki so napravili pod pol-oficijelnim francoskim varstvom Tortugo za gnezdo, iz katerega so lahko odhajali na morje, kjer so vršili svojo neusmiljeno piratsko obrt, večinoma na stroške Španske. Pitt tudi pripoveduje, da je bil prvotni namen Blooda napotiti se v Francijo ali na Holandsko. V dolgih tednih čakanja na ladjo, ki naj bi ga odvedla v to ali ono teh dveh dežela, pa so njegovi denarni viri polagoma izginili. Kroničar misli tudi, da je našel na Bloodu znamenja nekega tajnega vznemirjenja in temu tajnemu jadu pripisuje tudi zlorabo močnega zapadno-indijskega žganja, katero je zakrivil Blood v onih dneh brezdelice, vsled česar je tudi padel na stališče divjih pustolovcev, s katerimi se je pričel dražiti na f bali. "Pitt hoče s tem le navesti opravičila za svojega junaka. Po mojem mnenju je bilo v onih dneh dosti stvari, ki so težila duha Petra Blooda. Mislil je na Arabelo Bishop in iti malo ne smemo dvomiti, da se bile misli nanjo glavne, s katerimi se je pečal njegov duh. Mučna mikavnost nedosegljive stvari ga je tirala naravnost v blaznost. Hrepenel je po Arabelli, a vedel je, da je ne bo mogel nikdar in ob nobenem času doseči. Tudi če je mogoče želel oditi v Francijo ali na Ilolandsko, ni imel nobenega jasnega ali določenega načrta, kaj bo storil ko bo prišel v to ali ono deželo. On vendar ni bil nič drugega kot pobegel suženj, izven postave in v svoji lastni deželi in breninmovfenski izgnanec v vsaki drugi. Ostalo je le še morje, 16 je prosto za vse in prav posebno mikavno za one, ki čutijo, da so v boju s človeštvom. Če vzamemo v pošte v pustolovskega duha, ali se moremo čuditi, ali si moremo drzniti karati ga, ie je zopet enkrat kurence, je bila Anglija edina liberalna država v Evropi. Konservativni absolutizem je dobil prvi. velik udarec z izbruhom francoske revolucije I. 1789. Razni teoretiki so širili že poprej liberalne ideje in so padli prvi stebri srednjeveškega azsolutizma, se je razvila ideologija liberalizma. Na grobu konservativnega absolutizma so se porodile v teku 19. stoletja "liberalne države v Evropi. In v zadnjih desetletjih je evropska javnost sodila naprednost narodov in držav po njihovi večji ali manjši liberalni ustavi. Tako je postal liberalizem ide-ologija družbe devetnajstega stoletja. Prvi veliki mož, ki je nastopil proti vsem sodobnim ideologijam torej tudi proti liberalizmu, je bil Kari Mar*. Tako je nastala ideja internacionalizma, ki je končno privedla do ruske revolucije, ki tvori novo odrezano dobo v razvoju človeških družabnih organizmov. Nastop socialne demokracije v nekaterih evropskih državah po svetovni vojni ni v bistvu izpre-menil liberalne države. Socialna demokracija je samo prilagodila obstoječe liberalne ustanove novemu času, tako da se lahko reče, klicu! zemši Rusije liberalno vladana. Italija je bila do danes izrazito liberalna država. Liberalizem je bil od začetkov italijanskega kraljestva pa do danes tista duševna gonilna sila, ki je ustvarila današnjo veliko Italijo. Proti tej liberalni državi so nastopili v prvih povojnih letih komunisti, ki so zahtevali diktaturo proletariate in grozili uničiti namah najdragocenejše svetinje liberalne družbe. Bil je to boj napovedan italijanski liberalni državi, boj liberalizmu, ki naj ga nadomesti delavska diktatura in komunizem. Fašizem se je porodil kot reakcija proti preteči boljševiški nevarnosti. Kot tak si je nadel nalogo rešiti obstoječi družabni red, rešiti ustavo, rešiti liberalno državo. Skratka fašizem se mora smatrati po svojebn prvotnem smotru za branitelja liberalne države. Nastopil je proti diktaturi enega razreda, za svobodo vseh razredov, za rešitev države, torej za liberalna načela. Ne oziraje se na to, ali se bodo fašisti polastili države s silo ali pa tako, da se bo ohranil videz ustave, moremo reči, da je fašizem danes diktatoričen ter da ne skriva svojih dikt^toričnih namenov. Fašisti odrekajo kratkoma-lo dosedanjim vladam vsako sposobnost vladanja povojne velike Italije, ki jim je še premajhna. Posebno v zunanji politiki zahtevajo bolj energične može, ki naj vzdignejo Italijo v krogu entente do popolnoma neodvisne, gospodarsko in pplitieno enakovredne in neodvisne velesile. Stališče fašizma napram sosednim državam, zlasti napram Jugoslaviji, pa je itak znano. Da ni prišlo do izvršitve rapallske pogodbe, nosijo glavno odgovornost fašisti, ki se upirajo rimski vladi, dolžeč jo, da je prepopustljiva. Na zunaj je fašizem imperialističen, v načrtih ima ustvaritev še večje Italije, ker smatrajo fašisti Italijane ne samo za potomce, ampak tudi za dediče starodavnega rimskega imperija. Ta zunanjepolitična naziranj^ seveda zahtevajo v notranjosti popolno konsolidacijo, diaeiplino, poslušnost vsega prebivalstva. To pa ae da doseči le z diktaturo, t. j. z odpravo ustavnih svoboščin, t. j. a pokopom liberalnih ustanov in z vzpostavitvijo diktature enega sloja, t. j. fašizma. In Mussolini sam pravi, da bo treba ukinuti svoboščine. V enem I najnovejših govorov je razdelil ai še naslednjem Ta akuin>ve»»o'iulijeae, si nko Mirti, v tri kft- stali doma ter bodo čakali druga kategorija se bo mogla gibati in gledati, a za tretjo kategorijo ne bo nobene svobode ne usmiljenja. Iz tega je razvidno,, da smatrajo fašisti edino sebe za poklicane rešiti Italijo iz njenega sedanjega neugodnega položaja bodisi v zunanji, bodisi v notranji politiki. Oni se ne smatrajo za narod, ampak za voditelje naroda in za državo. Mussolini ni zastonj rekel, da obstoja fašistovska država. Potreba te morebitne fašistovske države sta fašistovska stranka, majhna po številu a izbrana po kvaliteti in potem armada. — To dvoje tvori državo, ljudstvo pa se mora pokoriti in stopiti v službo idealov omenjenih, dveh. čini-teljev. Fašisti so bili od samega začetka največji zagovorniki armade, ki so jo vedno dvigali v deveta nebesa. In to tudi v tistem času, ko so boljševiške*" tolpe napadale italijanske častnike po ulicah trgajoč jim častniške znake, ko se je mislilo, da pride do poloma meščanstva na vsej črti. In razume se, da armada tega ni pozabila in ne more pozabiti in zato simpati-zira s fašizmom, smatrajoč ga za svojega zaveznika in to po pravici. Danes ni več boljševiške nevarnosti, spomin pa je ostal. Dalje pa je znano, da je vsak militarizem .imperialističen, ker je to vendar ena glavnih temeljev vsake vojaške organizacije. In tudi fašizem je imperialističen. To je torej druga sorodstvena vez med armado in fašizmom. Umevno je torej, da mora biti danes fašizem reakcionaren, diktatoričen, protiliberalen, vsaj do tedaj, da vsili večini naroda svoje ideje in svoj duh. Fašisti se kaj radi ozirajo v slavno rimsko preteklost, ko se je rimska država raztezala od Perzije do Gibraltarja. od Ornega morja do Velike Britanije, od Sredozemskega do Severnega morja. Obožujejo tedanjo upravo, tedanje vladne sisteme (vsaj tistih dob, ko je bila rimska država najmogočnejša), tedanjo vojsko, njeno disciplino in junaštvo. Toda ta pogled nazaj v preteklosti jih dela prestroge kritike sedanjega stanja. Odtod njihovo stremljenje začeti vse na novo in izrabiti sedanji položaj za povečanje Italije kot velesile. To v kolikor se tiče idealnih elementov v fašizmu.' Razuhe se pa, da se je v stranko vrinilo tudi mnogo koritarjev, ki iščejo svojo o-sebno korist. Fašizem je pač firma, ki danes drži in nese, zato ima polno pristašev, vsak dan več. In pri gibanju, kot je fašizem, se mora vodstvo posluževati začasno tudi takih ljudi, ki jih bo nekoč pahnilo od sebe, ker so sedaj potrebni stranki. Dalje je absorbiral fašizem, kakor vsako revolucionarno gibanje, vse nemirne duhove, ki ne vedo kam s svojo energijo. Ti so stranki v gotovih časih, ko gre za odločilen nastop, zelo koristni, so pa tudi tisti element, ki more pognati gibanje v revolucionarno valovanje tudi proti volji voditeljev. Vse to so odločujoči Činitelji fašizma. Zato moremo trditi, da je danes fašizem elementaren pojav družbe v Italiji. Je to elementarno gibanje enega sloja italijanskega naroda, ki je prežet v povojno ideologijo mladega zmagovalca. Zato hoče fašizem svojo državo, ne-če liberalne države, torej nepotrebne so liberalne ustanove v državi, nepotrebne in škodljive, ker ovirajo fašizem na njegovem končnem pohodu, in ker bi ga ovirale pri poznejši vzpostavitvi nove države v fašistovskem zmislu. Zato se nahaja liberalna država v svojem najkritičnejšem momentu. — Koliko boy rešil liberalizem iz sedanjega "spopada", nam bo pokazala bodočnost. Že sedaj pa je prav gotovo r- Zato je liberalna država pripravljena takorekoČ na vsak kompromis z novim gibanjem, kar jemlje sedanjemu gigantskemu boju za gospodstvo v drža.vi tisto ostrino, ki bi mogla izzvati fašistovsko revolucijo v krvavem pomenu te besede. H. VAŽNO ZA POTNIKE. International Mercantile Company je dobila iz Belgrada kabelsko poročilo, da so Združene črte te kompanije — White Star Line, American Line in Red Star Line dobile od jugoslovanske vlade popolno dovoljenje za prevOz potnikov iz Jugoslavije v Združene' države in Kanado. To dovoljenje je pomembno v dveh ozirih. Prvie, ker je edino, ki poblašča parobrodno organizacijo, tla sme prevažati jugoslovanske potnike v Združene države in na Kanado in drugič, ker je bilo dano edini prekoatlanti-ški parobrodni družbi, ki ima svoje lastne urade v Jugoslaviji. Te črte imajo svoje urade v Bel-gradu, Zagrebu in Ljubljani. Na razpolago so jim izborne pristaniške možnosti ter največje bro-dovje potniških parnikov na Atlantiku. Ker so tZdružene črte dobile to dovoljenje, bodo mogle izkazovati najboljšo službo potnikom, namenjenim v Ameriko. Potniki bodo potovali iz Bremena na parnikih White Star črte, iz Hamburga z Ameriško črto, iz Antwerpna pa z Red Star črto, oziroma iz Cherbourga na velikih parnikih "Majestic", "Olympic" ali "Homeric". Prva dva omenjena parnika preplujeta Atlantik v manj kot v šestih dneh. Imata vse udobnosti prvega, drugega, in tretjega razreda. Za Jugoslovane bo tako jako udobno, ker jih bo spremljal iz Belgrada do pristanišča poseben zastopnik. 7. novembra: Mauretania. Cherbourg. 9 novembra: Seydlitx, Bremen. 11 novembra: Homeric, Cherbourg; Argentina. Trat. 14. novembra* Aquitania. Cherbourg. America,Cherbours In Bremen; Ryn-dam, Boulogne. IS novembra: France, Havre. 18 novembra: Antonia, Cherbourg. 21 novembra: Rerensraria, Cherbourg. Volendam. Boulogne. 22 novembra: Hannover, Bremen. Paris, Havre. 25. novembra: Majestic. Cherbourg; Scythla, Dubrovnik in Tret. 28 novembra: Oeorg Washington. Bremen. Mauretania, Cherbourg. 29 novembra: Saxonia. Cherbourg in Hamburg. 2 decembra: La Savoie. Havre: Noordam. Boulogne. Olympic, Cherbourg. 4. decembra: Aquitania. Cherbourg. 5 decembra: Taortn-.na. Genoa. President Wilson. Trst. 6 decembra: Torek. Bremen. Tuscania, Dubrovnik In Trat. i 9 decembra: Homeric. Cherbourg; Rotterdam, Boulogne; America, Genoa. | 11 decembra: : Roussillon, Havre. 'l2 decembra: j Berengaria. Cherbourg. 113 decembra: Paris, Havre. 16 decembra: Majest.;c. Cherbourg. ,18 decembra: t Mauretania. Cherbourg. 20 decembra: . Seydlit*, Bremen. ; 21 decembra: t Antonia, Cherbourg in Hamburg. 23 decembra: Ryndam. Boulogne. 28 decembra: Colombo, Genoa. 30 decembra: I-a. Pivole. Havre; Olympic. Cherbourg. 2 Januarja: Berengaria. Cherbourg. 11 januarja: Argentina. Trst. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRAHK8AKSER STATE BANK. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v ,Zagrebu, toda zneftek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pilite nam, da Vam pojasnimo. Frank flakier Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, H. Y. CUNARD & ANCHOR Dva velikanska parnika, kurjena z oljem »ooo NARAVNOST V TRST ton RazkuSne kabine tretjega razreda z 2. 4 In < r»oste- ljami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in pofivalkSfa. Zaprt krov z ažetanje. IHjmaia. kuhinja.. Vino brezplačno. Domača udobnost. Brezskrbnost. Ugo- dno ix>tova.iiJe. 17.000 ton Za karte in informacije vprašajte pri najbližjem agentu. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. RAVNOKAR JS IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana Izdaja Vsebuje 308 strani Cena s poštnino $2.— ^a SLOVENIC PUBLISHING CO* 82 Cortlandt Street, Hew York CitftV. Y. Naročnikom Glasa Naroda v drŽavi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. zatorej prosi-' mo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co. Glede izplačil v ameriških dolarjih! -*o novi odredbi finančnega minltiar iva v Jugoslaviji Jo bankam tam seda >ropovodano Izplačevanj« Čekov ali dri nakazil v tujih valutah. Ako tort iotljete denar v amerlkanski veljavi, bo »si potom čeka ali nakazila, ga bamca v JuQoslavijI ne sme Izplačati v do. ■arjlh, temveč do dnevnem tečaju v domači valuti, to J« v kronah oziroma linarjlh H trail N ji e« pri sestavi omejen« odredbe vpostevala potreba iz eljencev v toliko, da zamoremo za st-an tte, ki Imajo potovati v Aaneriko. avr-iitl ie vedno Izplačila v ameriiklli dolarjih, vendar pa nakazilo ne sme pre.