JOŽE ŠTUKL Poročilo o čiščenju podzemnega hodnika pod cesto v Vincarje V oktobru in novembru leta 2001 so prenavljali testo nad Selško Soro ob mest nem obzidju, od nekdanjih severnih Selških mestnih vrat pri Kapucinskem mostu proti Vincarjem. Delavci cestnega podjetja so s težkimi stroji najprej odstranili staro asfaltno pre vleko in zaceli s planiranjem cestišča. Ob tej priliki so stroji zadeli ob obok podzem nega hodnika in ga prebili, pri čemer se je v cestišču pokazala precej velika in glo boka luknja. Cestno podjetje je o odkritju obvestilo Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ko so si pristojni iz zavoda najdbo ogledali, so delavci čez odprtino položili železne traverze in vse skupaj zasuli s peskom ter prekrili z novo asfalt no prevleko. I.oški muzej o odkritju sprva ni bil obveščen, zanj smo izvedeli šele kasneje, ko je bil vhod v podzemni hodnik že zasut in nedostopen, tako da si notranjosti nismo mogli ogledati. 1/ pripovedovanja delavcev cestnega podjetja, s katerimi smo opravili razgovore, je bilo razbrati, da gre za zanimivo najdbo močno zasutega, vendar še vedno prostornega iz kamna gra jenega in obokanega podzemnega hodnika. Ta razgovor je samo še povečal naše zanimanje, saj poznamo podoben podzemni hodnik tudi z Loškega gradu. Leta 1961 je bil pri izkopavanju grajskega dvorišča pod vodstvom takratnega kustosa za arhe ologijo v Loškem muzeju Janeza Eržena, odkrit 170 cm visok in prav toliko širok, iz lomljenih kamnitih kvadrov zidan, banjasto obokan podzemni hodnik dolžine okrog 19.60 m. ki vodi od južne stranice osrednjega stolpa na dvorišču pod južnim grajskim traktom proti nekdanjemu južnemu grajskemu obzidju.1 Hodnik se na koncu slepo konča v steni. Čemu je služil ta hodnik še vedno ni povsem jasno, najbrž Slika I: Izsek iz mestne karte Škofje Loke. Lokacija podzemnega hodnika je označe na s krožcem. 231 LOŠKI RAZGLEDI 50 pa so ga uporabljali tudi v obrambne namene. Zaradi primerjave in možnih povezav smo sklenili, da bi bilo potrebno novo odkriti podzemni hodnik pod cesto v Vincarje podrobneje raziskali. ker je bil vhod že zasut, cestišče pa prekrito / novo asfaltno prevleko, sta Loški muzej in Muzejsko društvo škofjeloškemu županu Igorju Drakslerju poslala pro šnjo, da se ob obzidju izven ceste, kjer so parkirni prostori, uredi dostop v pod zemni hodnik in tako omogoči nadaljne raziskave. Župan je naši prošnji prijazno prisluhnil, za kar mu gre iskrena zahvala. Delavci cestnega podjetja so ob obzidju prebili obok in uredili dostop skozi jašek, ki so ga prekrili z železnim pokrovom. Tako smo si It. 3- 2002 skupaj z jamarji ogledali notranjost. Ogleda podzemnega hodnika se je udeležil tudi loški župan (si. 2). Ob ogledu smo ugotovili, da je močno zasut. Sklenili smo, da ga bo potrebno očis titi in natančneje raziskati. Tako je Arheološki oddelek Loškega muzeja v času od IT. do 24. aprila 2002 izvedel terensko akcijo čiščenja podzemnega h< >d- nika. Poleg avtorja prispevka so pri akciji sodelovali še konservator Anton Hafner, oskrbnik grajskega vrta Polde Kos in Igor Kraševec. Nakopani material smo s pomočjo škripca spravljali skozi odprtino jaška na piano. Vsega nasutja je bilo za dve traktorski prikolici. Terensko akcijo smo izvedli z namenom, da hodnik očistimo, dokumentiramo, izmerimo, narišemo nje gov' načrt in ugotovimo potek ter mogoče tudi starost s pomočjo morebitnih najdb. Po zaključku akcije smo ugotovili, da lahko glede na dimenzije upravičeno govo rimo o skrbno, iz velikih lomljenih kamnov vezanih z malto, grajenem podzemnem hodniku širine 1 m. ohranjene dolžine skoraj 5 m in največje višine 3-60 m, ki se na vrhu zaključuje z že precej zasiganim banjastim obokom, grajenim iz ploščatih lom ljenih kamnov vezanih z. malto (si. 7). Ker se hodnik zelo strmo spušča v severni smeri proti Selški Sori smo pod nasutji pričakovali kamnit oziroma opečnat tlak ali stopnice, ki bi uporabnikom omogočale lažjo in varnejšo hojo po strmem terenu. O obstoju tlaka ali stopnic nismo našli nobenih dokazov, tla pokriva kar navadna ilovica pomešana z ostrorobim gruščem. Hodnik poteka pravokotno na cesto in je v južni smeri, proti mestnemu obzidju zazidan z velikimi kamni vezanimi z malto in tako popolnoma neprehoden (si,.->. 6). V severni smeri, proti Selščici se konča v škarpi, na koncu je umetno odrezan, tako da danes ni več ohranjen v vsej svoji dolžini (si. 4. 6). Manjkajoči del, ki je vodil vse do vode, so porušili med leti 193T~-t0. ko so v okviru velikih javnih del zgradili škarpo nad Selško Soro in s tem utrdili desni rečni breg. Na skromne arheološke najdbe smo naleteli le v zgornjem delu nasutja, ki je zapol njevalo podzemni hodnik. Ves ta material je prišel vanj od zgoraj s ceste takrat, ko so Slika 2: Loški župan Igor Draksler ob vhodu v podzemni hodnik (Joto: Anton Hafner) 232 POROČILO O ČIŠČENJU PODZEMNEGA HODNIKA POD CESTO V VINCARJE predrli obok. Večina najdb, med katerimi srečamo keramične odlomke in železen klin (si. 5: 1-7. 9), ki smo jih našli v nasutju, je bila v superpoziciji ali pa pomešana med lomljenimi kamni i/ porušenega oboka. Že sama stratigralska lega nam jasno kaže, da so prišle te najdbe v podzemni hodnik ob prednju oboka in takoj zatem, ko .so plani rali cestišče. Izjema je le zob večjega prežvekovalca (si. 5: S), ki smo ga našli precej globlje - na hodni površini podzemnega hodnika in je tako edina najdba, ki se je ohranila »in situ«. Vzrok za skoraj popolno odsotnost najdb je nedvomno erozija. Hod nik ima namreč v smeri proti Selščici močan padec. Do leta 1935, ko so začeli z utrje vanjem brežine in izgradnjo škarpe je bil njegov izhod do vode najverjetneje odprt. zato so ob pomoči meteornih voda morebitne najdbe enostavno zdrsele v reko. Ob koncu si moramo zastaviti še vprašanje glede časovne opredelitve novo odkritega podzemnega hodnika. Pisni viri o njem molčijo, omenja se le v ljudskem izročilu, saj med starejšimi Ločani krožijo zgodbe, da je služil k< >t p< »vezava, p< > kateri so hodile nune na skrivne nočne obiske k bratom kapucinom. Njegov nastanek Slika.)'. Podzemni hodnik, pogled na jug v smeri proti mestnemu obzidju (Joto: Jože Štukl). lahko zanesljivo umestimo v čas srednjega veka, natančnejša časovna umestitev pa na podlagi skromnih najdb ohranjenih »in situ« (zob večjega prežvekovalca) ni mo goča. Tudi sama tehnika zidave ne kaže očitnih značilnosti, ki bi jih lahko nedvo umno pripisali nekemu stilnemu obdobju. 233 Slika i: Podzemni hodnik, pogled na sever v smeri proti Selški Sori {Joto: Jože Štukl). LOŠKI RAZGLEDI 50 Slika 5: Izbor najdb iz podzemnega hodnika pod cesto v Vincarje. 1-7 keramika, 8 zob. 9 železo, (fbto:Jože Štukl) Drugo vprašanje, ki .se nam zastavlja v zvezi s podzemnim hodnikom, je vprašanje njegovega poteka in namembnosti. Več kot očitno je. da je bil v severni smeri proti Selščici speljan vse do vode. Na drugo, južno stran proti mestnemu obzidju je zazi dan in popolnoma neprehoden, tako tla ne vemo. kje se je začenjal znotraj mestnega obzidja. Na notranji strani obzidja bi bilo potrebno narediti arheološko sondo in se prepričati ali se nadaljuje tudi za obzidjem. Pri sedanjem stanju raziskav je še vedno možna, čeprav zelo malo verjetna domneva, da je vodil na Loški grad ali do klanskega in kasneje po letu 1782J uršulinskega samostana. /. natančnim opazovanjem poteka podzemnega hodnika lahko ugotovimo, da se v južni smeri, proti mestnemu obzidju strmo dviga proti površju, po čemer skle pamo, da je takoj za obzidjem, ob Z vogalu hiše v Blaževi ulici 3. katere lastnica je 234 POROČILO O ČIŠČENJU PODZEMNEGA HODNIKA POD CESTO V VINCARJE Andreja Kecman, prišel na površje. Na drugi strani obzidja je bil vrl klariškega samostana. Samostan klaris je bil \ Skolji Loki ustanovljen sorazmerno zgodaj, že leta I3J>8. Red sv. Klare, znan po strogosti, je bil zaprtega tipa. /a sestre je tako veljala stroga klavzura. Samostanske zidove so smele zapustiti samo izjemoma in sicer ob nepredvidljivih ujmah, požaru, sovražnem napadu ipd. Po prenehanju izrednih raz mer so se morale vrniti v samostan. Tudi ob odsotnosti iz samostana so morale živeti [oceno od preostalega sveta.' Ker pisni viri ne omenjajo vodnjaka znotraj samostanskih zidov, je podzemni hodnik, ki je vodil iz samostanskega vrta pod mestnim obzidjem vse do Selške Sore. verjetno služil za preskrbo samostanske skupnosti z vodo. Klarise. ki zaradi stroge klavzure niso smele prihajati v stik z ostalim prebivalstvom v mestu, so lahko tako nemoteno prišle do vode, ne tla bi jim bilo treba hoditi po vodo v mestni vodnjak na Placu ali Spodnjem trgu in se mešali z ostalim prebivalstvom. literatura: 11 a i H k. Damjan 2001. Konstitucije klaris v Mekinjah in SK< >t ji Loki. Acla ecclesiasika slovvniae 33 Siopar. Ivan 1998, Grajske stavbe r osrednji Sloveniji: L Gorenjska. Knjiga 3: Med Polhovim gradcem in Smlednik«mi. Ljubljana štukl, Krance 2002, Prav ila loških klaris. Loški razgledi 49. 19-26 s. Opombe: Stopar 1998, 36 s; dokumentacija Loškega muzeja. klanski samostan v šk. Loki je leta 1782 razpustil cesar Jožef II. Klarise i/ razpuščenega samostana so v glavnem vstopile \ novoustanovljeni uršulin- ski samostan. Red sester sv. Klare je drugi red sv. Frančiška Asiškega. Ustanovljen je bil leta lil-!. Začetnica reda je bila plemkinja Clara Offreduccio iz Vssisijal 1194-1253). ' I laneie 2001. 339s;Štukl 2(102. 22 s. Slika 6: Pogled na severni in južni konec podzemnega hodnika pod cesto v \ 'incarje (risal: Igor Kraševec). Slika 7: Prečni prerez podzemnega hod- nika pod cesto r Vincarje (risal: [gor Kraševec). 235