PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE VOJNA UPRAVA JA ZA JUGOSLOVANSKO CONO STO-ja JE PREPRIČANA, DA JE NJEN POSTOPEK POPOLNOMA V DUHU MIROVNE POGODBE IN V SOGLASJU Z II. OD-STAVKOM, ČLENA 2. PRILOGE VII MIROVNE POGODBE. Polk. LENAC. Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST torek 5. julija 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 158 (1248) Včeraj in danes zamenjava jugolir cone Bv dinarje Sožalna brzojavka maršala Tita predsedniku Kolarovu zagotovitev in napredka jugoslovanske cone Tržaškega razvoja ozemlja Ukaza VUJA-e št. 14 in 15 - Odlok glavne komisije za zamenjavo: izmenjava se mora izvršiti v teku današnjega in včerajšnjega dne po tečaju 30 dinarjev za 100 jugolir Polk. MIRKO LENAC Kakor je bilo pričakovati, je zamenjava jugolire z dinarjem dvignila mnogo prahu. Ves reakcionarni tisk se zaganja v ukrep vojaške uprave Jugoslovanske armade. V tem zboru hiso mogli izostati kominfor-inisti, a njihovi »argumenti« ne zaslušijo, da bi zaradi njih izgubljali besede. Reakcionarni tisk se zaganja na napačni naslov. Zadeva je zelo preprosta in enostavna, v svojem poročilu Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov je načelnik vojaške uprave JA polk. Lenac jasno utemeljil okoliščine, ki so vojaško upravo primorale, da je sprejela ukrep o zamenjavi jugolire- Zamenjava jugolire je postala nujna, čim se je izkazalo, da italijanska vlada nima namena dobavljati jugoslovanski coni Tržaškega' ozemlja potrebne domače in tuje valute, kakor ji to nalaga mirovna pogodba, in je na te obveznosti pristala le glede an-glo-ameriške cone. Med anglo-amenteko vojaško upravo in italijansko vlado so bili sklenjeni gospodarski in finančni sporazumi, ki so v nasprotju z določbami člena 24, priloge VI in člana 2 priloge VII mirovne pogodbe z Italijo. Vsi poskusi vojaške uprave jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, da bi se v tem vprašanju dosegel sporazum z italijansko vlado, so ostali brez uspeha. Posledica tega je bila, da je bila jugoslovanska cona Tržaškega ozemlja gospodarsko blokirana. Ce k temu pridene-ftio Se dejstvo, da je bila v jugoslovanski coni v veljavi jugo-lira, ki je bila izdana za časa okupacije in zaradi tega brez mednarodne veljavnosti, je razumljivo, da vojaška uprava jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja ni mogla Se nadalje tfpetl položaja, ki je predstavljal veliko oviro za nemoten gospodarski razvoj cone pod njeno upravo, zlasti še, ker je ta položaj onemogočal normalne trgovske odnošaje z inozemstvom. Na drugi strani pa je gospodarska pomoč Jugoslavije pripomogla k tolikšnemu gospodarskemu napredku jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, da jugolira ni mogla več zadoščati za nadaljnji gospodarski razvoj, in je postalo nujno odpraviti neskladnost med naraščajočim gospodarskim prometom in obstoječim plačilnim sredstvom. Uvedoa dinarja kot zakonitega plačilnega sredstva poleg metrolire pa odpravlja to neskladnosti in jamči za nadaljnji gospodarski razvoj jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja vmteresu njenega prebivalstva. ukrep o zamenjavi jugolire je torej naravna in nujna posledica kršitve mirovne pogodbe z Italijo od strani anglo-amerlške vojaške uprave in vlade Italijanske republike, ki sta z vrsto sporazumov odtrgali anglo-ameriško cono gospodarsko, trgovsko, finančno in carinsko od jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, in ki sta stalno zavračali vsak poskus vojaške uprave Jugoslovanske armade, da bi se dosegel sporazum in sporazumno reševanje vseh vprašanj glede poenotenja obeh con Tržaškega ozemlja na osnovi določb in v duhu mirovne pogodbe z Italijo. Vojaška uprava jugoslovanske cone m mogla mirno gledati na posledice, ki jih je to kršenje imelo za jugoslovansko cono, in je z zamenjavo jugolire ubrala edino pot, ki jo je v tem položaju imela na razpolago. V tem je pomen zamenjave jugolire, in blagodejne posledice tega ukrepa za nadaljnji gospodarski razvoj jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja se bodo pokazale v bližnji bodočnosti. KOPER, 4. — Včeraj — v nedeljo — je izšel odlok Glavne komisije za zamenjavo denarja, ki odreja, da bo obvezna zamenjava jugolir v dinarje izvršena 4. in 5. i. m. Po zaključeni zamenjavi t. j. od 6. t. ro. dalje bo v coni B jugolira prenehala biti plačilno sredstvo. Rok za izmenjavo ne bo podaljšan v nobenem primeru. Omenjena komisija je bila imenovana na temelju ukazov VUJA-e št. 14. in 15. Hkrati s temi ukazi in omenjenim odlokom je poveljnik Vojne uprave JA za jugoslovansko cono STO-ja polk. MIRKO LENAC poslal Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov pismo, v katerem obvešča in obrazloži svoj postopek kot posledico neizpolnje vanja določb mirovne pogodbe s strani italijanske vlade in vključevanja cone A v gospodarsko-finančnem pogledu v Italijo. Ukaza št. 14 in 15 ter odlok, o zamenjavi objavljamo na tretji strani našega dnevnika. Pismo polk. Lenca pa se glasi: Pogreli velikega revolucionarja bo šele 10. j m lija v So liji Truplo predsednika Dimitrova je odpotovalo s posebnim vlakom iz Moskve v nedeljo ob 11. uri in bo prispelo v bolgarsko prestolnico 6. t. m., kjer bo izloženo v palači Sobranja, pred palačo predsedstva vlade pa bo zgrajen poseben mavzolej Pismo poveljnika VIJ J A Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov Pogodba med VPJA in vlado FLRJ o posojilu 500 milijonov dinarjev in o zagotovitvi zadostne količine denarja za cono B - Vlada republike Italije je odklonila oskrbeti tudi cono B z vsemi potrebnimi plačilnimi sredstvi kot je dolžna storiti na podlagi čl. 11 priloge kil. mirovne pogodbe Cast mi je obvestiti Varnostni svet o sledečem: Na moj predlog kot šefa Vojne uprave jugoslovanske armade ga jugoslovansko cono Svobodnega tržaškega ozemlja je bila na dan 1. julija 1949 sklenjena pogodba o posojilu med Vojno upravo JA za jugoslovansko cono STO-ja in vlado FLRJ. S to pogodbo se je vlada FLRJ obvezala, da bo dala na razpolago Vojni upravi JA za jugoslovansko cono STO-ja osoto o d. 500 milijonov FLRJ dinarjev v svrho zamenjave jugoslovanskih lir «B» (jugolir), ki so sedaj v obtoku v jugoslovanski coni STO-ja in zagotovilo zadostne količine denarja za potrebe omenjene cone. Vojna uprava JA za STO se je obvezala, da bo posojilo vrnila ko bo prejela naknado s strani Italije v smislu člena 76 točke 4 mirovne pogodbe. Vojna uprava JA za jugoslovansko cono STO-ja je sklenila omenjeni sporazum s ciljem, da se napravi konec neprirodnemu položaju, ki je nastal kot posledica grobe kršitve mirovne pogodbe s strani Zavezniške vojaške uprave za anglo-ameriško cono STO-ja in vlade republike Italije. Ta položaj je bil v veliko škodo za interese prebivalstva jugoslovanske cone STO-ja in je predstavljal resno o-viro na poti daljnjega gospodarskega razvoja in blagostanja tega področja. Rot je zna.no je italijanska vlada dolžna na podlagi člena 11 priloga VII mirovne pogodbe z Italijo obskrbovati STO z vsemi potrebnimi domačimi in tujimi plačilnimi sredstoi, ose dokler se ne ustanovi poseben denarni sistem za Svobodno tržaško ozemlje. V cilju izvršitve tega člena mirovne pogodbe in na prošnjo Vojne uprave JA za jugoslovansko cono STO-ja se je vlada FLRJ — kot je bilo ob razloženo v mojem letnem poročilu, predloženem Varnostnemu svetu 2. novembra 1948. leta — obrnila na vlado republike Italije 23. novembra 1947. leta in zahtevala, da se začnejo razgovori med vlado republike Italije in Vojno upravo JA Za jugoslovansko cono STO-ja zaradi sklenitve sporazuma o preskrbi omenjene cone 3 potrebnimi plačilnimi sredstvi a strani Italije. Medtem pa je italijanska vlada navajajoč popolnoma neumestne in pravno ne vzdržljive argumente, kot n. pr. da v jugoslovanski cont kroži denar različen od italijanske lire in da so zaradi tega odpadli pogoji za uporabo člena 11 priloga Vil mirovne pogodbe, kategorično odklonila izvršitev svoje obveze, predvidene z mirovno pogodbo. Medsebojno dopisovanje ki je bi lo o tem vprašanju videno med vlado FLRJ in vlado republike Italije, je bilo priloženo mojemu letnemu poročilu, poslanemu Varnostnemu svetu z dne 2.XI. 1948. leta. Po drugi strani je Zavezniška vojaška uprava Za anglo-ameriško c ono STO-ja kršeč odredbe priloge VI. člen 21. točka 2. in 4. in priloge VII. čl. 11. mirovne pogodbe, sklenila 9. marca in 22. septembra 1948 z vlado republike Italije sledeče sporazume: «Sporazum o nekaterih finančnih vprašanjih, ki izvirajo iz izvršitve mirovne pogodben; ((Sporazum o finančnih zadevah»; eSporazum o nabavi tuje valute»; in ((Sporazum o izvršitvi spora, zumov podpisanih 9. marca 1948 o vprašanju financ in tuje valute s posebnim ozirom na načrt poveljstva cone za udeležbo cone v evropskem programu obnove«. S temj sporazumi, ki nasprotujejo besedi in duhu mirovne pogodbe, je bila uresničena med anglo-ameriško cono STO-ja in republiko Italijo denarna, carinska in gospodarska unija,. tako da je an-glo-ameriika cona izgubila svojo gospodarsko-finančno neodvisnost in se dejansko vključila v gospodarsko-finančnem pogledu v Italijo. Zaradi teh kršitev mirovne pogodbe je vlada FLRJ kakor je to že znano, večkrat posredovala, toda vse njene intervencije so ostale brez vsakršnega rezultata. Sklicujoč se na na podlagi gornjih NADALJEVANJE ZASEDANJA NAMESTNIKOV ZA AVSTRIJO Zarubin zahteva poseben stutut za zaščito naše manjšine v Avstriji Predstavniki zapadnih sil pa pravijo, da je dovolj napisati, naj dunajska vlada izvaja načelo o ,,manjšinski zaščiti”, zato se o tem "še„ niso sporazumeli Protestna zborovanja proti krivičnim sklepom v Beogradu, Splitu in Dubrovniku LONDON, 4. — Namestniki za Avstrijo so danes zjutraj nadaljevali svoje dplo v Lancaster House. Razpravljali so o vprašanju slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji, o vojaških določbah in o vprašanju reparacij. Namestniki so se hitro sporazumeli glede člena 34 bodoče mirovne pogodbe, t. j, glede reparacij, vsekakor z rezervo nove verzije te. ga člena, ki določa jasno, da nobena sil;: podpisnica pogodbe — to se pravi Jugoslavija — nima pravice na reparacije, Clen 45 so tudi hitro odobrili. Ta člen predvideva zaplembo s strani Jugoslavije avstrijskega imetja, ki se nahaja na njenem ozemlju. Tudi danes so še dalje vladala nasprotstva med namestniki glede podrobnih določb o pravicah slovenske in hrvatske manjšine. V Petek je namreč sovjetski delegat Zarubin vztrajal, da se v mirovno pogodbo vključi «poseben statut« glede teh manjšin. Berthelot, Mal-let in Reber pa so zatrjevali, da zadostuje načelna izjava, ki bi pu. ščala «dunajski vladj skrb nad izvršitvijo tega načela«. Toda vsaka delegacija je stala na svojih pozicijah in zaradi tega so sklenili, da bodo vprašali svoje vlade. Namestniki so nato prešli na preučevanje čl. 26 in 27, ki obravnavajo vojaške določbe. Zarubin je izjavil, da je sporazumen s tem, da se odreče nekaterim zahtevam sovjetske delegacije postavljenim pred pariško konferenco. Zahteva’ pa je, da se Avstriji prepove zaposlitev v vojski in v civilnem letalstvu tujih strokovnjakov. Trije za-padm namestniki so bili sporazumni, da takšna prepoved zadene Nemce, v sovjetskem predlogu pa vidijo, da bi SZ hotela odstraniti iz Avstrije strokovnjake zapadnih sil, ter da je sovjetski predlog v nasprotju z načelom neodvisnosti Avstrije, o kateri so se sporazumeli v Parizu Bevin, Acheson, Višinski in Schuman. Konferenca se je zaključila po triurnih razgovorih. Namestniki se bodo sestali zopet jutri zjutraj. BEOGRAD, 4. (Tanjug) — Z vseh strani države prihajajo vesti o protestnih zborovanjih proti sklepom štirih ministrov o Slovenski Koroški. V Splitu je bilo na protestnem zborovanju 17.000 ljudi, ki so z zborovanja poslali brzojavko, v kateri se zahteva, naj zunanji ministri ugodijo pravičnim zahtevam koroških Slovencev in Jugoslavije. V Dubrovniku je na protestnem zborovanju govoril član CK KF Hrvatske V Beogradu je govoril na zborovanju delavstva tovarne «29. november« član rajonskega komiteja KP Markovič, ki je obsodil krivične sklepe štirih. Dejal je: «Nismo se začudili zaradi stališča imperialistov, temveč nas je osupnil način postopanja Sovjetske zveze, ki je pred kratkim podpirala zakonite jugoslovanske zahteve. Ob tej priliki se je pokazalo, da so oni tisti, ki sodelujejo z imperialisti. Jugoslovanski narodi ne bodo dovolili, da se baranta z njihovimi življenjskimi interesi in protestirajo najodločneje proti krivičnim sklepom sporazumov nastale gospodarske in finančne obveze do Italije, je vojaška uprava Za anglo-ameriško cono STO-ja preprečevala svobodno kroženje dobrin med obema conama, tako da se je jugoslovanska cona STO-ja našla z uvajanjem v življenje teh protipravnih ukrepov V težkem gospodarskem in finančnem položaju. Vojna uprava za jugoslovansko cono STO-ja je bila v takšnem položaju prisiljena usmeriti svoje gospodarstvo skoro izključno na FLRJ. Zahvaljujoč konkretni pomoči vlade FLRJ, o kateri je bilo podrobno govora v moje m poročilu Varnostnemu svetu 2. novembra 1948, je Vojni upravi uspelo, da znatno razvije in izboljša gospodarsko življenje cone in njenega prebivalstva. Medtem pa jg postalo dejstvo, da je v coni še nadalje bila v obtoku tako imenovana jugolira, začasna novčanica, ki je bila izdana s strani jugoslovanskih vojaških oblasti leta 1945 in da je njena količina ostala ista in se ni mogla prildgojevati povečanim potrebam gospodarskega življenja, resna ovira gospodarskega razvoja, tako da je nastala nevarnost, da vojna u-prava jugoslovanske cone ne bo mogla zadostiti vsem finančnim potrebam cone. Razen tega je to preprečevalo vsako zunanjo trgovino z inozemstvom na bazi denarnega obračuna, ker jugolira kot začasna okupacijska denarna enota, ni bila in tudi ni mogla biti mednarodno prizna-na kot posebna valuta. Ta nenormalni položaj, kt je nastal zaradi omenjenih ukrepov Zavezniške anglo-ameriške vojaške uprave za anglo-ameriško ceno STO-ja in postopkov italijanske vlade, je prisilila vojno upravo, da poišče učinkovit način rešitve tega življenskega vprašanja prebivalstva jugoslovanske cone STO-ja. Upoštevajoč dobrobit prebivalstva jugoslovanske cone STO-ja, a v interesu njenega polnega gospodarskega razvoja in gospodarsko-finančne stabilizacije, je vojna u-prava JA Za STO zaprosila vlado FLRJ, da ji nudi denarno pomoč v obliki posojila, a v cilju rešitve tega vprašanja. Vlada FLRJ je tej prošnji ugodila in sklenila z Vojno upravo omenjeno pogodbo o posojilu. Vojna uprava JA za jugoslovansko cono STO-ja je prepričana, da bo ta pogodba zagotovila nemoteni razvoj in napredek gospodarstva te cone ter je zaradi tega njen postopek popolnoma v duhu mirovne pogodbe in v soglasju za 11. odstavkom, člena 2. priloge Vil mirovne pogodbe. BEOGRAD, 4. (Tanjug) - Maršal Tito je poslal predsedniku bolgarske vlade Vasiliju Kolarovu sle dečo brzojavko: «Globoko smo ožaloščeni zaradi smrti velikega borca delavskega razreda in predsednika vlade Ljudske republike Bolgarije. V svojem imenu in v imenu vlade FLR Jugoslavije vam pošiljam najiskre-nejše izraze sožalja.». V današnji jutranji oddaji je agencija Tanjug objavila, da so vsi jugoslovanski časopisi objavili članke, posvečene smrti Dimitrova. »Borba« objavlja na prvi strani sliko generalnega sekretarja bolgarske Komunistične partije in njegov življenjepis. List poudarja veliko vlogo, ki jo je imel Dimitrov za ustvarjanje in razvoj demokratične in ljudske Bolgarije in pravi med drugim: «Zahvaljujoč enodušnemu spoštovanju bolgarskih komunistov je Georgi ju Dimitrovu uspelo ohraniti enotnost Komunistične partije v najtežjih trenutkih. Zahvaljujoč svoji avtoriteti je znal Dimitrov zadušiti vse nacionalistične in šovinistične strasti enega dela voditeljev. Dimitrov je umrl 12 trenutku, ko se napada na nedostojen način Komunistična partija Jugoslavije, čeprav ni kriva. Jugoslovanski narodi in jugoslovanski komunisti bodo ohranili tega tovariša in revolucionarja od prve ure v dragem spominu«. SOFIJA, 4. — V nedeljo 3. t. m. je iz Moskve odpotoval ob 11.05 uri v Sofijo poseben vlak s truplom predsednika Dimitrova. Truplo je bilo prepeljano iz Doma sindikatov na topovski lafeti ob ogromnem špalirju moskovskega prebivalstva. Do lafete so truplo prenesli člani Politbiroja CK VKP (b). Z istim vlakom je odpotovala posebna delegacija sovjetske vlade in vladina delegacija Bolgarije in bolgarske KP. Vlak bo dospel v Sofijo šele 6. julija. Bolgarska vlada je sklenila, da bo truplo postavljeno na mrtvaški oder v bolgarski ljudski skupščini Sobranju. Zgrajen bo poseben mavzolej na trgu «9. SEPTEMBRA« pred palačo predsedstva vlade, kjer bo truplo ljubljenega velikega borca in Bolgara Izloženo in kjer bo za vedno ostalo. Pogrebne svečanosti se bodo vršile 10. julija. V Sofiji vlada narodna žalost. Vsi časopisi izhajajo obrobljeni v črno in objavljajo številne članke posvečene smrti predsednika bolgarske vlade. Podpredsednik vlade Kimon Georgijev in minister za elektrifikacijo piše med drugim: ((Dimitrov je navezal bolgarsko ljudstvo na Komunistično partijo, ki je trdna in močna ter disciplinirana v Domovinski fronti, ki vodi državo k boljšemu jamstvu, da bo delavstvo naše države premagalo vse težave in uspelo izvršiti bistveno nalogo sedanje generacije, ki je v uresničenju socializma«. Iz vseh držav sveta prihajajo bolgarski vladi in CK KP Bolgarije sožalne brzojavke. Iz Kitajske je poslal sožalno brzojavko predsednik KP Kitajske Maocetung. Voditelj KP Italije Palmiro Togliatti je napisal v «Unita» uvodnik, v katerem med drugim piše: ((Dimitrov se je rodil pred 67 leti, ko je bilo naše gibanje v začetku. Danes pa smo v polnem vzponu. Sonce, ki nas obseva, je sonce naše zmage. Tovariš Dimitrov, ti si in boš vedno z nami, z delovnim ljudstvom, z delavci, z ljudstvi, ki korakajo gotovo realizaciji novega sveta naproti«. Tudi centralni ko-mitet KP Italije je poslal sožalno brzojavko. «Neues Deutschland« centralno glasilo socialkomunistične stranke objavlja več člankov o Dimitrovu in navaja med drugim najznačilnejše dialoge med Dimitrovim in Goe-ringom 4. novembra 1933 na znanem procesu v Leipzigu, ko je Goe-ring s peno v ustih od jeze grozil obtoženemu Dimitrovu: «KP, je vzkliknil Goering, je partija zločincev, ki jo je treba uničiti«. ((Predsednik vlade Rajha«, je odgovoril Dimitrov, «mogoče ne ve, da ta stranka vlada na eni šestini sveta. Ali ve’ mogoče predsednik Goering, da ima ta država, da Sovjetska zveza diplomatske, politične in gospodarske odnose z Nemčijo?« — «Podlež, ven!« je kričal Goering in ukazal straži, da odpeljejo obtoženca v njegovo celico. Vsi pariški časopisi posvečajo svoje stolpce smrti Dimitrova in objavljajo njegov življenjepis. Pier-re Corval piše v dnevniku «Aube» med drugim: ((Dimitrov je bil re-volucionarni vodja kova Lenina in Stalina. Bil je popolnoma predan stvari svetovne revolucije in je bil vedno pripravljen dati svoje življenje ter trpeti za njeno zmago. Bil je človek. Revolucija je bila za tega človeka volja spremeniti svet.« ((Hu.manite« objavlja na prvi strani, obrobljeni v črno, vesti o smrti Dimitrova in posveča pokojniku posebno stran z mnogimi fotografijami, življenjepisom, izrazi sožalja francoskih demokratičnih organizacij. Z II. kongresa SSZ MILANO, 4. — Danes zjutraj je kongres Svetovne sindikalne zveze nadaljeval s svojim delom. Luksemburžan Grangenet je govoril v prid enotnosti delavstva in pozval kongres, naj stori vse mogoče, da se sektaši vrnejo v vrste SSZ. Nemški delegat Goering je izjavil med drugim, da so se organizacije vseh štirih nemških okupacijskih con izjavile za demokratični sindikalni red in za nedeljivo Nemčijo. Dejal je pa, da je mogoče razvijati sindikalno delavnost svobodno samo v sovjetski coni, medtem ko zapadne sile izvajajo kolonialno in razdi-ralho politiko. Delegat CSR Kolsky je govoril o verskem položaju v svoji državi. Dejal je, da se v CSR ne vrši borba med cerkvijo in vlado ter da cerkev v CSR uživa vse duhovne predpravice; vsekakor pa vlada ne bo trpela nikakršnih zlorab, ki imajo za cilj uničenje demokratičnega reda. Francoski delegat Benoit Fran-chon, generalni sekretar CGT je v diskusiji poudaril aktivnost CGT za obrambo gospodarskih in socialnih interesov delavstva. Dejal je, da je prišlo do povišanja cen in do blokirSnja mezd in da se je s tem položaj delavcev poslabšal ter da se, že sedaj opaža znižanje mezd. Francoska reakcija je podpirala razdor v sindikatih in da ga hoče zanesti v Svetovno sindikalno zvezo. Končno je Franchon pozval vse delavstvo, naj se združi v SSZ v cilju uresničenja sklepov prvega kongresa SSZ. RIM, 4. — Italijanski vojni minister Pacciardi je v Ravenni izjavil, da se bo zmanjšal rok vojaške službe od 12 na 8 mesecev. Pismo delegato FLRJ dr. Vilfana tajniku OZN TEŽKE PROVOKACIJE ATENSKE VLADE Vlada FLRJ je v zadnjih šestih mesecih brezuspešno protestirala zaradi 92 ozemeljskih in zračnih kršitev jugoslovanske meje -Krivda monarholašistične vlade za nenormalne sosedske odnose NEW YORK 4. (Tanjug) - Dr. JOŽE VILFAN, stalni delegat Jugoslavije pri OZN, je poslal generalnemu tajniku Trygve Lieju pismo, v katerem poudarja, da je samo atenska vlada kriva, da ni prišlo do uresničenja priporočil resolucije, ki je bila sprejeta ha glavni skupščini 27. novembra preteklega leta; ta resolucija je namreč priporočala vzpostavitev normalnih odnošajev med Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo na eni strani in Grčijo na drugi strani. Jugoslovanska vlada je vedno branila in brani stališče, da naj se vsi mednarodnj spori in nesporazumi rešijo na miren način, pravi pismo. Tako stališče in dobra volja jugoslovanske vlade je posebno prišlo do izraza na zasedanju OZN, kjer si je jugoslovanska vlada mnogo prizadevala. Vendar ni prišlo do kakih pozl- priznati obstoječih meja z Albanijo. To je priznal tudi dr. Evatt, na čigar pobudo so sg spet pričela pogajanja v aprilu in maju, in sicer v New Yorku. Toda atenska vlada se ni odmaknila od svojega stališča, ki ovira sklenitev kakršne kol; pogodbe, ki bi pripomogla za normalizacijo odnosov Z atensko vlado. Nato je dr. Vilfan navajal, da je jugoslovanska vlada v zadnjih šestih mesecih brezuspešno protestirala pri atenski vladi za 92 ozemeljskih in 24 zračnih kršitev meje. Podrobneje pa opisuje dva napada atenskih vojaških sil na jugoslovansko ozemlje, ki sta se izvršila v preteklem maju in juniju. Pri prvem napadu 30. maja letos je grško letalo bombardiralo in s strojnicami streljalo na vas Skočivir, ki je 10 km daleč od meje. Pri tem so trije jugoslovanski tivnin rezultatov, in to zgolj po j državljani izgubili življenje, štiri krivdi atenske vlade ki ni hotela ‘ pa so bili ranjeni. Dne 2B. junija pa je skupina atenskih vojakov v popolni bojni opremi vdrla na jugoslovansko ozemlje. V spopadu z jugoslovanskimi obmejnimi stražami je bil en grški vojak ubit; njegovo truplo je ostalo s Jugoslaviji. »Nobenega dvoma ni, «prayi pismo«, da te pogoste in težke provokacije niso nič drugega kot sistem, ki se opira na napadalno politiko ki jo izvaja atenska vlada napram severnim sosedom z namenom, da na te države vrže odgovornost za štiri leta borbe proti grškemu ljudstvu in prikrije anglo-ameriško vmešavanje V Grčiji ter odgovornost Velike Britanije in ZDA v državljanski vojni. Vse te provokacije pa javno podpira balkanska komisija OZN. Taka politika atenske vlade dokazuje, da je prav atenska monarhofašistična vlada kriva, če še ni prišlo do normalnih odnošajev med Grčijo in njenimi severnim; sosedi. Narodno-osvobodiina borba, v katen je bila strta vojaška sila nacifašizma, je pustila za seboj boleče sledove; hude rane so bile živemu telesu naše- prizadejane ga ljudstva. Ob osvobodita;, ko so zadnje fašistične tolpe bile uničene ali izgnane z naše zemlje, se je postavilo pred mlado ljudsko oblast vprašanje invalidov, vdov in sirot NOV J in vseh drugih žrtev vojnih grozot in okupatorjevega terorja. Ljudske obla. s ti FLRJ so to vprašanje preučile z vso resnostjo in ga rešile na vzoren način kakor v malokateri drugi državi na svetu. Pomoč, ki jo država nudi invalidom, n; le «simboličnega» značaja, temveč resnična, stvarna in izdatna podpora, ki omogoča invalidu, ki se je vrnil iz borbe pohabljen in delno ali popolnoma dela nezmožen, da živi v istih gmotnih razmerah, kakor če bj bil zdrav. V naši coni so bile razmere na tem polju vsa ta leta obupne. Po vseh zakonih, državnih in Ali so klevetniki narodov FLRJ vredni njihove podpore, ki je sad ogromnega požrtvovanja? mednarodnih, je oblast, v našem primeru ZVU, dolžna skrbeti za invalide in druge žrtve vojnih dogodkov, ki so tu pristojni. Vsem pa je znano, kako se je pri nas ravnal o z invalidi NOV J. Ko so iskali svoje pravice, so našli orata zaprta, oblasti so štedile celo z obljubami. Prizadeti so sicer svoječasno predložili cele ku-pe dokumentov, uspeh pa je bil, da so nekateri maloštevilni posamezniki prejeli enkratno malenkostno podporo; vsa zadeva je potem na tej točk; obtičala. Mestni osvobodilni »vet in demokratične organizacije so po svojih možnostih nekaj časa nudili zelo skromne podpore naj- bolj potrebnim. Se mnogo slab. šega ravnanja pa so bili deležni ostali borci za svobodo. ZVU je izdala odlok, ki naj bi omogočil vsem bivšim partizanom ponovni sprejem na delo, toda ta odlok je imel zelo majhen uspeh in stvar se v bistvu ni spremenila. Medtem pa smo že šitri leta priča doslednemu m neusmiljenemu preganjanju partizanov, posebno onih, ki so se udejstvovali ob osvoboditvi Trsta in sodelovali z ljudsko oblastjo. Zato m bilo mogoče, da bi Ju. goslavija pozabila na invalid*:, vdove in sirote in jih prezrla, videč, kako so prepuščeni svoji usodi v najhujši vedi. Velikoduš- no je pristopila na pomoč in kljub dejstvu, da s pravnega vidika ni dolžna tega storiti, je jugoslovanska vlada čutila moralno dolžnost, da se obveže, da bo izplačevala podpore vsem invali. dom iz NOVJ in drugim upravičenim osebam, ki živijo v anglo-ameriški coni STO-ja. Ta pomoč, ki je dejansko pomoč delavcev in kmetov Jugoslavije, predstavlja občutno breme za jugoslovansko državo, ki napenja vse svoje sile za uresničenje petletnega plana, toda jugoslovanski narodi rade volje in iz vsega srca pomagajo onim, ki so v skupni borbi prelili svojo kri za svobodo, in se prav gotovo ne ozirajo na materialne žrtve. Vprašanje invalidov NOVJ, ki živijo na STO.ju, je kljub dobri volji in iskrenosti jugoslovanske vlade, postalo predmet politične špekulacije in povod za obrekovanje od strani sovražnikov nove Jugoslavije, ki so izkoristili zastoj v izplačevanju in obdolžili jugoslovanske oblasti nemarnosti. Ko pa so se izplačila začela redno vršiti, so iznesli nove provo-katorske govorice, češ da je vse to samo volivna propaganda. Pa še druge govorice krožijo po naših vaseh. Najbolj zanimiva zaradi svoje gorostasnosti je sledeča: Jugoslavija naj bi po teh vesteh, ki jih širijo «dobro informirani» elementi, (ki so vedno isti), prejela od strani Nemčije visoke zneske denarja za reparacije za vojno škodo. Od tega denarja bi se v Trstu porabile le neznatne vsotice za podpore invalidom, vse ostale težke milijone naj b; porabili za graditev igrišč, razkošnih vil, za nakup luksuznih avtomobilov itd., drugi milijoni pa naj bi izginili neznano kam. Tendencioznost in podlost te zadnje klevete sta očitni za vsakega. Toda oni. ki prenašajo te vesti, bi vsaj morali pomisliti, da je višina vsa. ke invalidnine določena po zakonu, ki je že več let v veljavi in da nimajo pri tem reparacije, ki jih Jugoslavija še vedno čaka. nič kaj opraviti. Vedeti bi morali takile gospodje, da so skoraj vse prošnje že rešene in da le majhen odstotek še čaka rešitve. Vse. kakor pa bo težko prepričati te gospode, da se je zakon v teh pri- ,(Nadaljevanje na 2. strani). PRIMORSKI DNEVNIK 5. julija 1948 Santin in cona B TRŽAŠKI P N E V1V I K —■ i 1 BttM ' dBBBfcdMB MBHB—BI ■■■•.■— MBt; MMMMIM - 1 ""F —fes Ml MHts NMMB ■ MB ■ ^MMersJBMfcsai Proces proti členom delavskega bataljona končan Upokojenci se pripravljajo na svoje zborovanje Tovariša Luksa in Buljan obsojena na leto dni ječe Kazen jima je bila oproščena na temeljil čl. B. splošne odredbe '/MU ki. 4H n rlp.inniili tirnhi - Dflfali ftnmHnPiii mmm Torek 5. julija Ciril in Metod Sonce vzhaja ob 4.21, zahaja ob 19.57. Dolžina dneva 15.39. Luna vzhaja ob 15.08, zahaja ob 0.20. Julri sreda 6. julija Bogomila, DoillOgoj Kjer koli se tielOViio ljudstvo otrese svojih izkoriščevalcev, lam pride v korillikt s politikantsko duhovščino, ki spretno izkorišča Versko čustvo za svoje reakcionarne cilje. Nihče na svetu še ni preganjal vere, a vedno so kazensko zasledovali tiste, ki so s svojim duhovskim oblačilom skušali mobilizirati vernike proti državi. Dokler se duhovščina ne VmešaVa v politiko, ni nobenega razloga, da bi se država vmešavala V njihove verske posle in jih preganjala. To razume vsak otrok. A kljub tettlu je politikantska duhovščina, predvsem visoka duhovščina in Vatikan, vedno skif šala prikazati kot preganjanje vere In limejevahje verske svobode Vsako zakonito postopanje proti politikantskim duhovnikom. Zahlmivo je dejstvo, da je govora o »preganjanju veren vedno tam, kjer je delovno ljudstvo ob-raČutiglo z izkoriščevalci; nikoli pa ni preganjanja tam, kjer je oblast V rokah izkoriščevalcev. Ali se vam ne zdi to čudno? Vere ne preganjajo v Ameriki, Veliki Britaniji, Španiji, Franciji, Italiji itd., to je tam, kjer šo Ha oblasti kapitalisti; vero pa nujno »preganjajo)) tam, kjer so kapitalisti izgubili oblast ! Tako »preganjajo« vero v Jugoslaviji, na Madžarskem, na Češkem itd. Tako je »preganjajo« v coni B Tržaškega ozemlja. Jasno je, da ne gre za nikakršno preganjanje Vere, Dejansko gre le za borbo proti kapitalizmu in reakcionarni duhovščini, ki je povezana z buržoazijo, ker je izgubila svoje gospodarske privilegije, in zato ščuva vernike proti ljudski oblasti. Sahtin — ta zastavonoša italijanske reakcije — toči periodično krokodilove solze nad reakcionarno duhovščino cone B in ves reakcionarni tisk mu pomaga. Vse po načrtu. Italijanska bur-žoazija zahteva priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Argumenti so Stari in obrabljeni, zato je uspeh temu primeren. Kominfor-mlstl so dodali še svoje, a tudi tu uspeh ni bil nič boljši. Sedaj se je znova lotil Santin. Vztrajnost je hvale vredna, a uspeh bo isti. Buržoazija in ves njen tisk, ki ji je do vere toliko kot za lanski sneg, bo Santina ganljivo podprla, a sama dobro ve, da tu ne gre za vero (kakor ni šlo nikoli za vero), ampak da are za ljudsko oblast, ki jo je treba očrniti kot pre-ganjalko vere, da bi jo laže zrušili In ponovno sedli delovnemu ljudstvu za Vrat. Santin in buržoazija naj se le potolažijo: njegova grožnja ne bo preplašila delovnega ljudstva v njegovi borbi za človeka dostoj-nelše življenje. Santin naj le kliče božjo sodbo in sodbo zgodovine nad »preganjalce«: igra je nevarna. Bog in zgodovina sta že izrekla svojo sodbo V vrsti držav, in Santih sam je np haiboljši pbtl. da bosta Boa in zgodovina mogla izreči svojo sodbo tudi nad njim in vso italijansko buržoazijo, ki si odlično prizadeva, da bi čimprej dosegla zasluženi počitek. Grof Sforza se jezi Italijansko zunanje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, ki začenja; »Če je res, da so zamenjali jugolirn z dinarjem... (zakaj pa ne vprašajo prej pristojnih oblasti), bo italijanska' vlada podvzela ukrepe, ki jih bo smatrala Za rtajbolj primerne« Hudiča, stvar je resna! Mi bi jim svetovali, naj pošljejo Za prvo silo pet milijard lir in r.aj se v bodoče držijo določb mirovne pogodbe, če so tako dobro poučeni o pravilih mednarodnega prava. Londonski vtisi V LondorlU pa so glede ifitttenja-ve nekoliko trežhejii. Pravijd« da zamenjava jugolire ne spreminja v ničemer obstoječega stanja. Dodajajo pa, da je uvedba jugolire, ki se je izvršila pred podpisom mirovne pogodbe, v nasprotju z določbami te iste mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena dve leti potem, ko so jugoslovanske oblasti Uvedle ju-goliro na zasedenih področjih Julijske krajine. V' Londonu imajo včasih pač čudno logiko. Alt so klevetniki vredni podpore FLRJ (Nadaljevanje s 1. strani) mer ih izvajal t naj vet jo dopustno širokosrčnostjo. Vsemu terttu st ni čuditi, ker poznamo metode, ki te jih poslu, tu jejo obrekovalci Jugoslavije, toda ialostno je, da se mora ugotoviti dejstvo, da so prav med orttmi, ki so deležni te pomoči, taki, ki ne samo ne kažejo količkaj hvaležnosti, temvee nit t razumevanja. Neštetokrat je bilo pojasnjeno, kakšne težave admlnt. slnttivne in političfte narave so se morale premdsfUi, da še je zadeva uredila na zadovoljiv na-čitl. Kljub temu pa so nekateri pod vplivom podpihovalcev še vedno tako zaslepljeni, tla nočejo razumeti, da je pomoč Jugoslavije iskrena in da se ne skriva za njo nikaka politična špekulacija, In da gredo celo tako daleč, da zavedno širijo in prenašajo med ljudstvo te klevete, zavedajoč te, d« so neresnične. Vsakdo od teh, ki nasedajo pto-vokatorskim vestem in te nesti prenašajo, ne bi smel pozabiti, da jugoslovanska vlada ni dolina izplačevati podpor tujint državljanom, ker ni za to vezaha po nobeni pogodb* ali mednarodnem zakonu. In če bi pomislil vsaj za en hip rut ogromne napore jugoslovanskih narodov, ki v najtežjih razmerah gradijo socializem, če bi se spomnil jugoslovanskih delavcev in kmetov, ki s svojini delom ustvarjajo devize potrebne za izplačilo podpdr soborcem invalidom, ki žive v tujini, bi se vsakdo od teh lažnivcev in klevetnikov Jugoslavije in njenili narodov, če je ohranil le trohico poštenosti, moral vprašati; ali je vreden teh ogromnih žrtev jugoslovanskih narodovT • Od petka prekinjeni proces se je sinoči zaključil. Od zagovornikov je včeraj popoldne spregovoril še odvetnik Zehnaro, ki jd tako dokončal sVoj v petek začeti govor. V uvodu je zagovornik poudaril vedenje obtožence /, ki so med preiskavo in na proee. u brez strahu prižnali svoja dejanja in si pre. vželi vsako oogoVčSfflbšl. Nato je zagovornik nadaljeval: «Nihče ni zanikal tega, kar ie naredil. Kaj so naredili obtožencil Bili so člani delavskega bataljona, ki je bil ustanovljen še pred nemško kapitulacijo. Da je bil ta bataljon vojaška formacija po vseh mednarodnih predpisih, je več kot jasno in je to državni tožilec sam priznal. Bataljon je pridržal tudi nekaj sum. ijivih oseb, bil pa je pod poveljstvom IX. korpusa, torej sestavni del JA. Temu korpusu pa so pripadal* tri garibaldinske brigade. Pri teh jugoslovanskih silah so bili tudi predstavniki anglo-ajneriških oboroženih sil. Potemtakem je bataljon sv. Justa iz Tovarne strojev sodeloval z zavezniki. Ce je moral ta bataljon skrbeti za varnost in nedotakljivost tovarne, potem je razumljivo, da je moral pridržati ne-katere sumljive osebe. 3. maja 1945 je bilo vojno stanje, ki ga je proglasila komanda mesta. Odveč bi bilo razpravljanje o tem, da je obstajal ukaz o aretaciji. Vemo dobro, da je bilo tako povelje izdano mnogo preje, še med okupacijo. Sam način, kako so bile te osebe pridržane, je dovolj zgovoren dokaz, da je vsakršna trditev odyeč, češ da šo obtoženci na lastno pest in že iz bog ve kakih nizkotnih namenov izvršili aretacije. Sicer pa je sam ing. Forti, ki je prisegel, pri. znal, da je obstajal ukaz o aretaciji. Sama aretacija sumljivih elementov je predstavljala le varnostni ukrep, ki je bil popolnoma upravičen, saj »o nekateri od njih prišli nato pred izredno porotno sodi. šče in pred epuracijsko komisijo. Kako naj torej danes preganjamo obtožehce za stvar, ki so jo potem pred izrednim porotnim sodiščem nadaljevali državni tožilci. Šajn Ing. Forti je priznal, da so imeli 2. maja sestanek na poveljstvu II. sektorja, kjer go dobili navodila o aretaciji sumljivih oseb. Mnogo govorjenja je bilo tudi glede zapornega naloga. Razumljivo je, da se glede tega ne spomni dobro ing. Forti, ali ga je podpisal ali ne. Vprašanje, ali je ta obstajal tisti trenutek, ko so prepeljali kolaboracionisticne elemente v za pore v ul. Tigor, je treba primerjati z dejstvom, da so bili vsi da-hašnji obtoženci aretirani od poli. cije 22. in 23. marca t. 1., šele 4. aprila pa je civilna policija izdala zaporni nalog. Torej, če je policija napravila napako, kako naj potem od obtožencev zahtevamo, da bodo znal; ves kazenski sodrti postopek. Proti vsem aretiranim se je pa tedaj postopalo samo iz političnih razlogov, (skušali so dokazati, da so obtoženci postopali prot; osebam, ki so jih aretirali maja 1945, samo žato, ker so bil* Italijani. Toda na tem procesu so to zadevo osvetlili, Imamo spiske procesa, ki se je vršil pred okrožnim sodiščem, kar pa so tedaj tam dokazali, rte drži. Aretacije so bile izvršene samo zato, ker so bil* aretiranci fašisti.# Pri tem je odvetnik analizlial pričo Cargnfo, glavnega aduta zasebne stranke. Dalje je odvetnik orisal stališče ing. Fortlja. Poudaril je, da je bil poveljnik batsljo na in je kot tak prav tako odgovoren za to, kar je izvršil bataljon. On je dobro vedel, da obstoji po- velje o aretaciji kompromitiranih oseb. Zvedel je tudi, da so bili aretirani m '11 ničesar storil, da bi bi. la v našem primeru ta povelja pre. klicaha. Zato je pač edina razlaga, da sc je strinjal s temi aretacijami. Kako naj torej sedaj obsodimo obtožence, če jč ing. Forti ha 9vobodi. ista stvar je z SUcčljem, ki je tedaj stražil v tovarni aretirance. Danes pa ga nihče zato ne obtožuje. DržaVrti tožilec je predlagal kazert samo za dva obtoženca, a jima je odrekel JiiOžhost, da bi jima bila podeljena možnost pomilostitve. Za ostale pa je predlagal, naj bi sodhj postopek ukinili, češ da so dobil* povelje, katerega so morali izpolniti, ne da bi imeli možnost presoditi, ali le pravilno ali krivično. Vojaška uprava ali njen predstavnik je izrekel zahvalo za delo, Najmlajši tržaški rod, tržaški Cicibani so se spomnili svojega največjega prijatelja, pesnika Otona Zupančiča in so v nedeljo 3. t. m. dopoldne počastili njegov spomin. Pionir iz Sv. Vida je v kratkih, prisrčnih besedah osvetlil Zupančičevo delo in se zahvalit velikemu pesniku za fse, kar je nudit svojemu ljudstvu, zlasti najtnlajšim Cicibanom. Saj ni pionirja, ki ne 6* poznal vsaj nekaterih Zupančičevih pesmi in ne Bi z veseljem prebiral »Cicibana«. Vsi poznajo verze o jokajočem Cicibanu: «Cičiban se cmeri za dve mili Jeri«, o vrabcih in strašilu: «Civ-čiv, čiv-čiv, še dotgo bom živ.« Vsi 80 čitali »Cicibana in čebelo«, «Z vonove«, «Lenka se šefa« in še nešteto drugih. Za vse te pesmi so se tržaški Cicibani v nedeljo zahvaliti SvO- Tudi Včerajšnja pogajanja za rešitev vprašanja uslužbencev ladjedelnice Sv. Marka so se končala brez kakršnega koli vidnega uspeha. Predstavniki združenja indu-strljcev so vztrajali pri svojih zahtevah, češ da ne morejo zaposliti začasno odpuščenih delavcev, medtem ko so predstavniki sindikalnih organizacij zahtevali, da se preneha z začasnimi odpusti ter da se redno izplačuje prizadetim delavcem podpora, ki je bila določena v sporazumu med zalnterešira-hinii strankam; že pred tremi meseci. Ker pa je položaj precej resen in grozi tud) drugim delavcem odpust z dela, kar bi pomenilo pričetek novih stavk in stavkovnih gibanj, obstaja vendarle upanje, da se bo vprašanje Uslužbencev ladjedelnice Sv, Marka čimprej rešilo. Število delavcev, ki ne prejemajo več podpore v znesku 32 delovnih ur tedehško, 86 je V zadnjih dneh še povečalo, s čemer se je seveda še bolj zaostrit položaj v ladjedelnici Sv. Marka, kjer uslužbenci odločno zahtevajo prekinitev začasnih odpustov ter stalno ki ga je opravila narodna zaščita do 24. junija 1945. leta, t. j. do tedaj, ko je bila razpuščena, Sedaj Pa aretirajo Ih rodijo člane te zaščite, naslednice delavskih bataljo-hov. Ne, obtožence ni mogoče obsoditi In jih .ie treba oprostiti, ker dejanje, ki so ga zagrešili, ni kaz-nivo nit; po Italijanskem kazeh-skdjlt zakoniku, in tudi če bi bilo dejanje kažhlvo, je ie Vedho manjkal (tdolus#. Ce tega n® bi hotelo sodišče upoštevati potem naj amnestijo na podlagi odredbe 46 VU za dejanja, ki so bila izvršena v borbi proti nacifašižmti. Sledil je odgovor odvetnika Gian-ninija, ki je izpodbijal tezo odvetnika Kezicha, da tukajšnje sodišče ne more soditi obtožencev, ker so bili člani zavezniških oboroženih sil, k; so operirale na ozemlju sovražne države. Odvetnik je tudi jemu pesniku in s svojim nastopom dokazali, da jih pridno či-tajo in se jih uče. Pionirji iz Barkovelj so v zborni recitaciji lepo podati «Zvonova». Poseben uspeh pa je imela pionirka Tatjana, ki je za tern zapela »Ciciban — Cici/uj« in si takoj osvojila vse male in odrasle poslušalce. Pionir Aido iz Sv. Ivana je deklamiral ((Veverico». Tej točki je sledil prizorček «Ci-ciban in očetova ura«, v katerem je malim Cicibanom pomagal tov. Modest Sancin, član SNG, in prevzel vlogo Cicibanovega očeta, vlogo sinka-Cicibana pa je igral pionir Vojko tako lepo, da so ga vsi z veseljem in potiosom poslušali. Lepa je bila tudi naslednja deklamacija »Lenka se šetd«. Nešteto Zupančičevih tekstov so si izbrali glasbeniki in jih zaposlitev za vse tamkaj uslužbe-rte delavce. Pogajanja se bodo prav gotovo še nadaljevala. Tiskovna konlnea na pielnkM Včeraj Je bila po mesecu in pol zopet tiskovna konferenca na pre-fekturi. Zastopniki tržaških časopisov so se sporazumeli, da bo sedaj konferenca zopet tedensko ob ponedeljkih ob 17. Včeraj so ob ravnavai; samo vprašanje induArijskega pristanišča. Zastopnik lUla «11 Mare« je pojashil, da je že izšel dekret v Uradnem listu, k; govbri, da bo imenovana komisija rtoVe industrijske ustanove in da bo komisija imenovala izvršilnega direktorja in tajnika. Pojasnil je tudi, da se je za industrijsko pristanišče zanimalo že več tujih tvrdk, med njimi 3 češkoslovaške in neka frah. Coska tvrdka parfumov. Končno je bilo stavljeno vprašanje, kdaj bo imenovana komisija industrijske ustanove in kdaj bo imenovan njen izvršilni direktor. S tem je bila včerajšnja konferenca zaključena in se bodo novinarji zbrali zopet v ponedeljek, kakor smo že zgoraj omenili. dejal, da na žalost Italija n; bila zaveznica Anglije, Amerike, .Jugoslavije itd. Sledila sta mu še odvetnika Kezlch lit ZenharO. Malo pred pol osmo uro zvečer pa se je sodišče ujhnkollo rta posvetovanje. Okrog devetih zvečer je sodišče izreklo tole sOdbo. Buljan in Lukša sta bila obsojeVia vsak na leto dni ječe zaradi «se U. U l ,.. Tedaj je Iztok prijel haljo dočlenko in jo vrgel raz sebe. Krog bokov se je zablestela bela jagnjetina, ki mu jo je sešila Ljubiniea, in stal je ob črnem konju sredj arene svobodni sin, lep in postaven, da je Teodora pritisnila brušeno piizjno k očesu in ga gledala s pohlepom «n naslado; mišica ob mišici, kakor zid krog Bizanca. Iztok je zatdkrtil štrellco za pas, prijel lok z levico, z desnico brzdo ih planil kakor pero Ha konja Spela sta se, potem pa zdirjala po areni. Jezdil je prVIč 'n pogledal kragulja, ljudstvo je zamrmralo, ker n: sprožil. Jezdil Je drugič, strelica še vedno za pasom, kortj v vedno besnejšem diru. Iztok pa, kakor b; sedel ha ptici. Ljudstvo je zakričalo. »Streljaj, prož*, barbar! Ža norca nas ima! Potegnite ga s konja!« Iztdk ni slišal ne videl. V n j epi je živela samo trdha zavest. da pred samim carjbm pokaže, kako proži tist; narod, ki mu podira Hilbudije, Tretjič je pridrevil mimo katisme, roka je segla po strelici, iok sg je dvignil, nastala je tihota, kakor b* se zbiral orkan. Iztokovo oko se je zapičilo v ptiča, kragulj ie zapihal ih dvignij kremplje, fiižčfltlnlki nepremagljiv; orel se je stregel pred barbardjn. Iztok je naperil strelico vanj, toda v istem tre nutku je že švignil s konjem mimo. Tedaj je hipodrom zabučal od jeze, kakor silen orkan. Oledalei, ogorčeni, ker le ob tretjem pojezdu ni sprožil, so USUll nahj kletve ih psovke, ploha ostankov sadja je pljuskhlia v areno, nekateri so snemali sandale m jib metali za njim, drugi so potegnili nože izza pasa in mu pretili A tedaj se je Iztok v hipu okrenil na konju — bil je že blizu meie — 1 puščica je švistnila in predrla kragulja s tako silo, da -e jo utrgala verižica, in ptič je padel s prebodenim srcem pred hatismo v areno, (Udlomek iz romana) Obiščite ra/Ktevn loknlnH industrije in obrti [•E Slovenijo v Ljubljani Iti je podaljšana do 10. juliju. Polnl/iflna vožnja volja do 10. julija NOVE KNJIGI; itOi—g 11 i la iai i liiimlintoiii ,jr-— -,ifcjtfuabfeuvMati'«* Prešeren: POEZIJE, izdaja ob stoletnici, polplatno . . L 300 Trdina: ZBRANO DELO II. DEL, polplatno . . . . » 380 Kast: DRŽAVLJAN TOM PAINk. polplatno . . . . » 320 Leontijev: MARSHALLOV NAČRT’ V LUČI ŠTVAR- NOSTl ........................................» 40 Marinko: POLITIČNO POROČILO NA II. KONGU. KRs » 60 Kirmov; NAFTONOSILEC DERBfcNT 250 Tržaški Cicibani so počastili spomin svojega pesnika Poteh pogajaoi na uradu za delo o začasnih odpustih v ladjedelnici Sv. Marha PRIMORSKI DNEVNIK ak>——i a-------------- 5: julija 1949 GORIŠKI DNEVNIK »ODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74» IZSEOVEMSK«benečde Mladina piše s Kočevskega Črni vrh - pozabljena vas Letos borno opravili ogromno dolo pri izgradnji socializma Oblasti in država jih poznajo samo pri izterjevanju davkov - Veliko siromaštvo in zanemarjenost * Šola, ki ne pobija nepismenosti Veg k&t poldruge) uro sem rubil po Očkih in strmih kačjih stezah, ko sem zapustil testo pri Stupei, da sem lahko prišel V to pozabljena in zapuščeno slovensko vas Črni vrh. !To slovensko naselje spada V obelilo Podboiiesec in šteje približno 500 prebivalcev, ki žive v zelb slabili razmerah in lahko rečemo, da je njihovo življenje želo primitivno in zaostalo. Narava jim je dala pust ih gorat svet ih težko si predstavljaš) da bi mogla tukaj obstajati kakšna naselbina, kjer se prebivale; skromno preživljajo od pridelkov teh malo rodovitnih tal, Kako težavno je življenje vaščanov, lahko sklepamo že iz tega, da v vas ne vodi nobena cesta ali pot, ampak le ozke in strme steze. Ljudje morajo znositi na hrbtu v naramnih koših, kar drugod vozijo, jn vendar oblasti tako pokrajinske, kakor občinske ne vidijo bede in obupnih razmer, ki vladajo v tej vaši, Za Grm vrh se nikoli nihče m aaniniat ih nobenega ni bilo, ki bi poskusu izboljšati življenjske po-* goje tem ubogim ljudem, Tudi sam nisem verjel pripovedovanju, dokler se nisem na lastne oči prepričal o dejanskem stanju, Ne bom govoril o brezposelnosti, ker so tukaj skoraj vsi brezposelni in živijo le, od tistega skromnega pridelka, ki ga iztrgajo skopi naravi in od kakšne kravice, Večjega imetja nihče ne poseduje. Na svoji poti sem srečaval otroke, blede in z vdrtimi, ernoobrob-ličnimi očmi, brez nasmeha in zdelo se mi je, da sem ha kakšnem bolniškem vrtu med bolhiki. Ra ne samo, da se slabega zdravja, ampak so tudi slabo oblečeni in bosi ter si je težko predstavljati, kako žive v zimskem času, kadar pritiska mraz. Poleti hodijo nabirat rdeče jagode in borovnice tfer st z njimi pomagajo pri prehrani. Res Žalosten je pogled ha to btročdd brez življenja, ki se jim z, obraza bere, da so lačni. Italijanske Oblasti nikdar he obiščejo te vasi in tudi tujec ne zajde V Orni vrh skoraj nikoli. Zato so ljudje boječi in skoraj malo divji, kadar govore z neznanci. Preko svoje vaši vidijo pohajati dnevno le ■izvidnice obmejne finančne straže, ki ima svojo postojanko v Stubci. Po vasi hi ulic, ampak le ozke soteske, ki ločijo hišo od hišč. Hiše same so podobne črnim bajtam z majhnimi okenci in nekatere so brez dimnika, da se dim vali v gostih oblakih skozi dUH. Veliko hit 3e še danes pokritih s kamnitimi1 ploščami, Razume se, da v teh, za-črnelih bajtah ne poznajo higiene. Cesto je v hjih tudi kurnik in shramba poljskega brodja. Menda ne pretiravam trdeč, da So vaščani zaostali za celo stoletje v primeri z drugimi naprednejšimi vasmi. Kljub vsej bedi pa mora to ljudstvo plačevati državi visoke davke. Iz strahu, da jim ne bi zarubili še tisto kravico ali kozo, ki jo imajo v hlevu, si pritrgujejo od ust, da bj mogli točno plačevati naložene davščine. Pred nedavnim sem srečal v Šempetru nekaj mož iz te vasi, ki so prišli plačevat davke, cu dil sem se visokim zneskom, a še bolj se čudim dahes, ko sem bil sam v njihovi vasi, kako je to mogoče, ha država izmozgava to ljudstvo, ko so vendar tako bedni, da trpijo lakoto. izobrazba je na zelu nizki stopnji. vasi imajo trorazfedhd Osnovno U ,ve^*na otrok ne prihaja k pouku ker ne razumejo italijanskega jezika, v katerem jim učitelj razlaga učno snov. Zaradi tega je seveda skoraj 60 odst. ljudi nepismenih ali napdlpismenih. Le redki med njimi znaj0 citati. Ce bi jih Poučevali V slovenskem jeziku, b bilo prav gotovo drugače, ker b! otroci rade volje hodili h pouku, ako bi razumeli Učitelja ih bi jim bilo Učenje mnogo lažje. lake so torej razmere v Cmun, Vrhu v Slovenski Benečiji in teko Živijo torej ljudje V Italiji, ki se tako rada hvali s svojo dvatisočletno kulturo. Prav dobro se »e sporni njamo, kako je fašizem napovedal vojno drugim narodom pod pretve-zo> da jim bo prinesel svojo eivili-zacijo ln kulturo. Istočasno pa so Pozabili na Črni vrh in na d*ugc maje v tej okolici, ki so bili bolj , V^11! elvllizablje kakor pa so-hnll^i r‘ar(lt,t- 'z.alo bi bilo mnogo h r- b' tcm ljudem najprej iz* i°i'. j , gospodarski položaj, jim uh delo, da ne bi umirali od lakote in jim dovolili ter pomagali Pii svobodnem kulturnem razvoju. e Pntem se bo lahko govorilo o dvatisočletni kulturi G. T, Pri prometni nesreči 0* ie zadela Kap V nedeljo pt)|jpidile se je na -Tržaški 'dlet, v bližini gostilne Nanut pripetila prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 93-letnega Kodermaca Ahthna iz ul. Aprica Št. 17. Kodermac se je okrog 1«. ure od* plavil s svojim kolesom na sprehod. Vožil se je po T-žaški cesti v smeri proti Trstu, ko pride za njim motorček «Lumbrelta», na katerem sta sedela mož in mala deklica, iti trči naravnost v njega. Kolo kakor jjLatnbrelta« se prevrneta na tla. Na cesto so zleteli tudi Kodermac ler mož s punčko, ki si je pri pad* cu ranila koleno. Kodermac te po nesreči takoj vstal in si pričel sha-®hi prali iž Obleke. Tedaj še jč zdelo, da sd je V6C srečho končalo, Toda Kodermac je takoj poleni biki, kt so prisostvovali nesreči, sfi takoj ustavili avtomobil iž Vidma, ki j§ šei v Tistem hipu mimo, in Kodermaca odpeljali V bolnico pri Rdeči hiši. Toda mož je že po poli podlegel srčni kapi. Zvedelo ee je, da je boiehai dolgo let na srcu in da ga je nesreča tako osupnila, da ni njegovo srtie Več vzdržalo. strokovni tečaji za delavce v prostorih meščanske šole «Ea-vettl« v Ul, Roma bodo začeil 15. t. m. s posebnimi tečaji Za peke, brivce, mesarje, kavarnarje in baliste, Te tečaje je organizirala E-nal in so brezplačni, Udeležil se jih bo lahko Všakdo, ki hoče doseči diplbino strokovnega delavca. Vpisovanja se sprejemajo do 14. t. m, pri pokrajinskem uradu za delo in pri Zvezi trgovcev v ul. IX avgusta, it, 11, Padel Ib skazi akna m se ubil Prejšnji teden pozno zvečer so nekateri mimoidoči slišali bolestno stokanje na dvorišču neke hiše v Čedadu. Ko so se približali, so opažih v mlaki krvi Viktorja Peiie-grina, ki je imel na glavi veliko rano. Nesrečnež se je pri zapiranju oknic, kakor so pozneje ugotovili, nlalo preveč nagnil preko oklih in izgubil ravnotežje. Morda mu je btio potem tudi nenadoma siabo, Dejstvo je, da je patiel na dvorišče. Sosedje so mu takoj pomagali m ga odpeljali v čedadsko bolnico, kjer so Ugotovili, da si je razbil lobanjo ih Si prizadel še flrUge poškodbe. Čeprav So se V bolnici trudili, da bi mu rešili življenje, je ubogi Pellegrini čez eno uro, potem ko so ga pripeljali V bolnico, podlegel poškodbam. hm Mi slnčikalov v Dedadu Voiivdi odbor Delavske žbbrnlte v Čedadu je objavil izide sindikalnih volitev v posamezne stroke iz katerih je razvidna velika zmaga EHotnih sindikatov. Podrobni rezultati so naslednji: Stavbinski sindikat: vpisanih 450, glasovalo 349. Za Enotne sindikate je bilo oddanih 2?i glasov, za socialiste 77 in za enothi krščanski sindikat 1, Sindikat grafikov in papirničar-jev: vpisani 29, glasovalo 20. Ža Enotne sindikate 11, za socialiste 9. Sindikat kemikov: vpisanih 71, glasovalo 65, za Enotne sindikate 4*, za socialiste 14, safagatovci i. Tudi primorska mladina noče biti zadnja pri delovnem poletu za boljšo bodočnost, ki je zajel v?e slovenska ljudstvo in vso Jugoslavijo, da kljub na videz nepremagljivim težavam, ki jim jih stavi ves svet na pot, zmagoslavno korakajo po začrtam poti od uspeha do uspeha ter izvajajo tečno in pravočasno naloge, ki so s; jih zadali s prevzemom petletnega plana, Vedno več je mladincev iz vseli krajev osvobojene Primorske, ki se udeležujejo dela v brigadah ter obenem spoznavajo lepoto domovine, Tako so lig naše mladinske brigade na delo ne samo v Novo So* rien, v cementarno v Anhovem in v razne druge kraje Slovenije, ampak tudi na gradnjo nove ceste med Žagfebom m Beogradom, fia grad* njo mladinskih prog V flošrti ih fta gradilisče Novega Beograda, Pov* sod so ee mladinci počutili zeie dobro m se vračali domov z novim navdušenjem m novimi pobudami za bodočnost. Meseca maja je edšia iz šežane zopet ena brigada na delo v kočevske gozdove. V njej je bil tudi tov, Edvard s Krasa, ki je pisal svojim prijateljem na Goriško: «Naša VojkOVa brigada iz sežanskega okraja izvršuje gozdarski plan v kočevskih gozdovih. Tu je mnogo brigad, S katerimi tekmujemo in smo SL že pridobili prehodno zastavico izvršilnega odbora OF Slovenije, Uspehe imamo zato, ker šiito Vsi šaffli proštovoijei, Naše de* io bomo zaključili 15, junija, delali pa bomo se naprej do 20, Junija, da bo haš okraj lahko beij ponošen na nas. Iz vsega, kar šem videl lahko trdim, da se bo to peletje napravilo pri nas ogromno dele *a zgraditev socializma, Naie tukajšnje življenje je zeio pestro W sam čbs kaj naglo po teka, Ze po peti na delo šč vsako jutro pogovarjamo, koliko kubikov lesa bomo izdelali tisti dan, Najbolj smo pazljivi, kadar nam ko** mandast brigade poroča o delovnih uspehih posameznih brigati, V moji četi je tudi mežiček, ki je hotel na dele, čeprav ima že št let in vsak da« prepričevaiho trdi, da bomo jutri prekosili ostale brigade pri delovnih uspehih. Kad bi videl, da bi tudi goriska mladina megla priti med nas ih sl ogledala naše delo in življenje, ki bi ga prav gotovo vzljubila, Ml vedno mislimo ha vas ifv se vas spominjamo, izročite bratske pozdrave tovarišem, tovarišicam m vsemu goriškemu ljudstvu)). Dvig nakazil zb sladkor in ton Trgovska zbornica sporoča: Lastniki jaVftih lokalov in upravitelji menz V Gorici naj čimprej dvignejo nakazila za sladkor in kaVO preste Cofle ža meseč julij, ki jih razdeljujejo na Trgovski žbor-nici - soba št. 6. Ko/cOr slno že JaDRi b tiji številki stavkajo danes tekstilni delavci v vsej državi, ker je Confindustria odgovorila negativno na organizacije, tla b, začeli z obnouo demone pogodbe brez omejitve, S tem v zbeži so se sestali v soboto 3. t. m, eoečer poljski delavci is EossalortB okrog sindikalnih voditeljev, Ml jih je policij,, aretirata ža časa delttfskega gibanja, du bi skupno proslavljali uetifco gina-ge, ki je bila dosežena v težki estri eerbi, s katero so ie bolj utrditi evmtnosf tn solidarnost vsega de krnskega razred«, Poljski detaoci se zavedejo, da je bil« Tijiheue borba samo det splošne borbe, ki jo morajo voditi delavci, Ker so danes stopili « stavko tudi tekstilni aelauet, jim izražajo stiojn posebne simpatijo In ozpedbudo ter jim čeli jo, do bt peuseli fg njiiioue pravkar končane borbe pse tiste akusnje, ki so ji pridobitj s slogo, odločnostjo in neomajnim zaupanjem p suoje tastne sile in H suoje socialne pra-otee, Prepričani so, da bodo tudi tekstilni Selam, pokazali, d« so predm velikih sindikalnih tradicij delavskega razreda in jitn letijo neizbežno zmago, živela enotnost os en delovnih sili živela borba za socialno osvoboditev delavcev/ “SOH MmprMii struga lastna KINO VERDI. 17: «Mesec jč zašel«, L. Godd. , VITTGRIA. 17: »Slika Dorjana Graja«, H. Hatfield in D. Reed. CENTRALE. 17: »Spalni vOž za Trst«, J. Kent. MODERNO. 17: »Zločin«, II del (kazeri), G. Terrjb EDEN. 17: »Samotni maščevalec«, G. Houston. V nedeljo HO. t. m. ob 10 uri dopoldne je bila o kinodvorani «Vit-toria« na Travniku napovedana sklepna prireditev gorlškegd dija* Sto«. Storži, ki smo nestrpno čakati, da bi videli nastop svojih otrok in slisali z odra našo govorico, smo bili take ntid prireditelji kako) »ttd uspehom akademije razočarani. Ne mislimo pri tem ti ti vsebinsko stran podanih del, saj so bili na sporedu biseri naše književnosti, Gre za značaj teh del, za njihovo razvrstitev in podajanje. Prireditev, v kateri je nakopičeno toliko recitacij, Hi si sledijo b rež umestnih lažjih točk, bi bila morda primerna za ozek krog izobražencev, Id so še i, literaturo Ubadali tlSftj t) srednješolskih klopeh in bi morala nositi popolnbma drugačen naslov, n, pr. reeitdcijskd matineja, ati kaj podobnega. Nikakor pa ni mogoče nudili nd akademiji, ki je namenjena širši javnosti (katera se pred kratkim zaradi krvavega fašističnega režima ni smela niti govoriti v svoji materinščini, kaj šele spoznavati najtežja dela ndšč književnosti). V sporedu je Jiilo kar pet Cankarjevih recitacij. To utruja in ni čuda, da so mnogi kar med izvajanjem zapuščati akademijo, večina ostalih pa se je dolgočasila. Seveda se imamo za to zahvaliti predvsem naši temni preteklosti, vendar bi morali prireditelji s tem računati, In dulje! Zakaj smo videli le drugo dejanje Zupanove Micke? Prikazovanje odlomkov ali posameznih dejanj iz pripovednih oziroma dramatskih del ima namen vzbuditi zanimanje v poslušalcu, da si bo delo sam preskrbeli ga prečital in preštudiral. Vprašanje je, kolikim izmed rifls je mogoče k Oj takega storiti. Ali je dosegla v tem oziru prireditev svoj namen? Zakaj ne bi naštudirali celotnega dela? Saj vendar ni ne preobsežno, niti ne zahteva mnogo scenerije. Gledalcem pa bi tiilo mnoge bbtj Ustreženo, aha bi jim nuditi OSO županovo Micko in manj recitacij. K posamefnim točkam sporeda naj pripomnimo še siedeoei Vlbge igralce« v prot točki so bile dbbro porazdeljene in podane. Niso pa ugajali samogovori TulpenhebnA in Monkofa. Recitacijo sonetnega Venca so spremljali zvoki gramofonskih plošč in bi bilo morda umesi-neje spremljati jo z narodnimi pesmimi. V »De profundis*. v počastitev spomina Otona Župančiča, jč bilo Slišati le glasbo, ki je bila mnogo preglasna in sta glasova recitatorjev v njej utonila. To so naši napotki, katere naj bi g. profesorji in dijaki ori podobnih prireditvah upoštevali iti bodo prav gotovo mnogo bolj zadovoljili občinstvo. Terjatve iz bivše cone B Goriška prefektura sporoča: Vse tiste ustanove ali oseBe, ki imajo kakšne terjatve pri ustanovah ali občinah na ozemlju priključenem Jugoslaviji, naj napravijo do 6. julija na občino, kjer bivajo, prošnjo, naslovljeno zakladnemu ministrstvu tn naj ji priložijo vse potrebne dokumente, ki potrjujejo njihov kredit, u katerih mora biti razvidno: i) Vsi osebni podatki upnikov z navedbo sedanjega bivanja; 2i oznaka (samo za državljane); 3) predmet kredita; 4) obema ali ustanova s pravico javnosti, ki je dolžnik v Jugoslaviji) 5) razdobje, na katero se nanaša kredit) 6) zneski terjatev, Jugolire menjavamo, da nam bo še bolje... Da ste uideii naše ljudstvo po vaseh in mestih Istrskega Dkrbžja, ko se je zvedelo za odlok q zamenjavi jugolir v dinarje. Kot da se mu je izpolnila že davno pri čakbVAna želja. Takoj je zahtevala sklicanje množičnih sestankov in pojasnil v zvezi s to odredbo. Ku-kb, kje in kdaj še Bo Vršita zamenjava, je bilb glavno vprašanje. Ze takoj v nedeljo so se tu pa tam pojavile na oknih tudi zastave, v ponedeljek zjutraj pa so bile že povsod, v nedeljo popoldne in zvečer so bili isovsod v mestih, tO-vartiah in vaseh množični sestanki, kjer je ljudšiVo razpravljalo O tem važnem dogodku. Ni mogoče 2 golim navajanjem dejstev popisati navdušenja, £ katerim so sprejeli delavči u tovarnah in podjetjih, delava na peij‘1 iti kmetje, novldo o zamenjavi ju-golire. Na množičnih sestank:h so skleniti, da bodo šli V sprevodih in z zastavami na čelu na mesta zamenjave. V Pomjanu je bilo na množičnem sestanku nad 200 gbspodtirjev, ki so navdušeno ploskali, ho s.i slišali besedilo Odloka. V Kop -U je bil množični sestanek v dvorani tih na. Navzoči so zčto pazljivo sle dili izvajanjem in pojasnjevanju uredbe, ki jo je tov. Maraspin zelo poljudno raztolmačil. Po govoru je izmed ljudstva padel glasen Vžekllk: ettilo bi dobro, če bi se preputiedatu kroženje metrolir V našem akruijiis. Ta viklitt so vsi navzoči pozdravili i ploskanjem. Kar smo mogli prav na hitro zvedeti, so bili taki množični sestanki tudi v Pučah, Boninih, Borštu, Loparju, Glemu, Koštaboni. Povsod je bilo navzočih veliko število ljudstva. Potrebno je, da povemo zelo važno dejstvo, Na tejh sestankih zahteva ljudstvo, iiaj se prepove obtok tudi metroliri. š teh sestankov pošilja ljudstvo VUJA resolucije, v katerih brez pridržka odo-brdva ta ukrep. Tako smo že prejeli prvo tako resolucijo iz Bertokov, v kateri ljudstvo te Vasi pravi, da soglaša z odločitvijo PtlJA in da je pripravljeno braniti ta ukrep pred vsakim poizkusom nasprotovanja od strani reakcije. IŽjavljajo, da hočejO:... aBraniti dihar, /ti bo že jutri haša tast, kakor se branijo lastne družine in otroci«. To sb šele prva poročila, ki smo jih v naglem teku ujeli mimogrede po terenu. Množična zborovanja se nadaljujejo povsod. Pribiti mordmo, da je Delikti večina Ijud-stba z izjemo neznatnega števila špekulantov, pozdravila ukrep VVjA i velikim navdušenjem». «To nam je bilo potreba že mnogo preje«, iijdvljajo mnogi pošteni delavči, ki dobro vedo, da je ta zamenjava jugolire v dinarje v interesu vsega delovnega ljudstva, Več in podrobneje bomo poročati juin. ISTRSKI DNE V NIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - UUCA C. BATTISTI 30l/«i PRtTL. » Tli.. 70 Danes zadnji jugolire dan zamenjave se dinar feni Rok za zamenjavo se ne bo v nobenem primeru podaljšal Uradni list vojne uprave JA jugoslovanske cone na STO in Istrskega okrožnega ljudskega odbora je objavil sledeča ukaza: Ukazi Vojne uprave JA jugoslovanske cone na STOjU. V cilju reguliranja blagovno-denarnega odnosa med jugoslovansko cono STO in inozemstvom, kakor tudi V interesu nadaljnjega gospodarskega razvoja imenovane cone, ter na temelju pogodbe o posojilu, sklenjene 1, julija 1949, med vojno uprave Jugoslovanske armade za jugoslovansko cono STO-Ja id Vlado FLRJ izdajam UKAZ ST. 14. Čl. 1. Jugoslovanska lira «B» (jugo-lira) s« Odtegne prometu in Zamenja z dinarjem Flrj po tečaju 30 dinarjev za 100 jugolir. Cl. 2, Zamenjava se vrši v dneh 4, in 5, julija 1949 od 7, do 11. Ure, Cl. 3. Rok za zamenjavo se ne bo v nobenem primeru podaljšat. Cl. 4. Od 6. julija 1949. dalje preneha jugoslovanska lira «B» (jugolira) veljati kot zakonito plačilno sredstvo v jugoslovanski coni STO. Koper 3. julija 1949. sef vojne uprave JA na STO-ju polkovnik LCnac Mirko UKAZ ST, 15. V zvezi z odtegnitvijo jugoslovanske lire «Bs (jugolire) iz prometa in v svrho organizacije za-menjevalne službe, to je izvedbe vseh pripravljalnih del tehnične ali druge narave ter za vodstvo zamenjave same. POSTAVLJAM sledečo komisijo za zamenjavo: predsednik: major JakopoVič Milenko. člani: načelnik finančnega oddelka vojne uprave JA Martelanc šiavko, poverjenik za finance Istrskega okrožja Herkov Danilo, Višji finančni revizor Matavsek Viktor. Komisija bo v času zamenjave zasedala v prostorih Istrske ban- Razpredelnica za izmenjavo jugolir v dinarje Jugolir Dinarjev Jugolir Dinarjev Dinarjev Jugolir 1.-“ 0.30 61.— 18.30 0.90 1.66 2.-“ O.B0 82.— 18.60 1.— 3.33 3.-— 0.90 63,— 18.90 1.50 5.— 4.- 1.20 04 — 19.20 2,— 6.06 5.— 1.50 65.— 19.30 3.50 8.33 6.— 1.80 66,— 19.80 3,— 10,— 7 — 2.10 67,— 20.10 3.00 11.66 8.— 2.40 68 — 20.50 4 — 13.33 9.*~ 2.70 09,— 20.70 4.50 15»- 10.-“ 3,— 70 — 21.— 5.— 16,80 11.— 3.30 11.“ 21.30 5.50 18.33 12,— 3.80 72,— 21.80 0- 20.— 13.“- 3.90 73,— ’ 21,90 6.80 21.00 14.— 4.20 74.- 22,20 7,— 23.33 15,— 4.50 79.— 22.50 7.50 25,— IB.— 4,80 76.— 22.80 8.— 26.66 17.— 5.10 11.— 23.10 8.50 28.33 18,— 5.40 7 8 — 28.40 9,— 30,— 19,— 5.70 79.*“ 23,70 9.50 31.00 20 — 6,— 80.— 24.— lo- 33,33 21.— . 6.30 81,— 24.30 ti.— 36,66 22.— 6.00 82.— 24.60 12 — 40 — 23 — 6.80 83,— 24.90 13 — 43.33 24.— 7,20 84.— 25.20 14- 46.66 25.— 7.50 83,— 23.50 16,- 50,— 26.— 7.80 86 — 25.80 10 — 93.33 27,— 8.10 87,— 28.10 17.— 90.60 28,— 8.40 88.— 26.40 18,- 80.— 29,— 8.70 89 — 26.70 19.— 63,83 no- 9.— 90,— 37,— 30,— 60,66 si— 9.30 »1,— 27,30 21.— 70.— 32 — 9.60 92,— 27.00 21— 73.33 33 — 9.90 03,— 27,90 23,— 76.66 34.— 10.20 94,— 28.20 24,— 80,— 35 — 10.50 95.— 28.50 25.— 83.33 36.— 10.1)0 96,— 28.80 26,— 86.06 37.— 11.10 97,— 29.10 2?.- 90,— 38.— il.4o 98.— 29.40 28 — 93.33 3»,— 11.70 99,— 29.70 29 — 96.66 40,— 12.— ioo.— do — 30,— 100.— 41.— 12.30 200 — 60.— 3i.— 103.33 42.— 43,— 44 — 45,— 12.60 12.90 13.20 l3.S0 13.80 300 — 400.— BOO — ■ 90,— 120,— 150,— 38.“ 33,— 34,— 106.60 110.- 113,83 48 — 600,— 180,=*“ 39,— 116,66 47,— 14.10 700,— 210,— 36,— 120 — 48,— 14.40 800,— 240,— 37,— 123,33 49,— 14.70 900.— 270 — 38,— 126,66 50.— 15.— 1,000.— BOO,— 39,— 130,— BI,— 15.30 10.000.— 3.660,— 40,— 133.33 52 — 15.80 20.000.— 8.060.— 41 — 136.00 53,— 16.90 36.000 — 9.060 — 42- 140 — 64 — 18.20 40.000,— 12.000 — 43,— 143.33 55 — 18.50 50.000 — 15.000,— 44 — 146.66 00 — 18,80 60.000,— 18,000,— 45,— 150,— 57,— 17.10 70.000 — 21.000,— 46,— 193.33 38 — 17.40 80.090,— 34.000.— 47,— 150,66 59,— 17.70 90.000,— 37.000.— 48,— 160.— 80,— 19,**% 100.000.— ao.ooo,— 49,— 163.83 Dinarjev jugolir 90,— 160.66 91.— 170.— 92,— 173,33 68,— 170.66 54.*=“ 180.— 98.— 183.33 86.— 180,66 37 — 190,— 38,— 103,33 59,— 196.00 08,— 200.— 81.“ 203.88 82,- 200.00 03,- 210.— 64 — 213.33 65.— 216.66 68.— 220 — 67,— 223.33 68.— 220,66 69“ - 230,— 70 — 233.33 71,— 230.60 71— 240.— 73.- 243.33 74 — 248.06 79.— 260— 76 — 253.33 77,— 256.66 78,— 260.— lo- 263.33 so- 266,66 si,— 270.— 82.— 273.33 83,— 276.06 84,— 280,— 89.— 283.33 88 — 280.66 87,— 290 — 88 — 293.33 89,— 296.66 90,— 300 — 81.- 303.33 92 — 306.66 93 — 310,- 94,- 310.33 95 — 316.66 98,-— 320.— 07,— 323.33 98,— 326,66 99,— 330 — 100,— 333,33 200 — 666.06 300 — l.OOo.— 400 — 1.338.83 500,=“ 1.060.60 600.— 2.000,— 700,— 2.333.33 800,— 2.666,66 BOO.— 3.000,— 1.000 — 3.333.33 ke v Kopru, I. nadstropje (telefon št. 45), Ta naredba stopi takoj v veljavo. Koper 3. julija 1949. Sef vojne uprave JA na STO-ju polkovnik Lenac Mirko OBJAVA Ala temelju načedBe Vojne uprave Jugoslovanske armade za jugoslovansko cono STO, Glavna komisija za odtegnitev in zamenjavo denarja pristopa k zamenjavi v jugoslovanski coni sto jugoslovanskih lir «B» (jugolir). Jugolire lahko zamenja vsaka oseba, bivajoča na področju jugoslovanske cone STO, katera razpolaga z osebno izkaznico, ki jo je izdala ljudska oblast. Jugolire se zamenjajo za dinarje po tečaju 30 DINAREJV ZA 100 JUGOLIR. Zamenjava se bo vršila proti izplačilu polnega iznosa takoj in brez odbitka. Zatnehjava se bo vršila na področju vsakega kraievnega ljudskega odbora V času od 1. do 11. ure v dnevih 4. tn 3. julija 1949, ROK ZA ZAMENJAVO NE BO V NOBENEM PRIMERU PODALJŠAN. Od 6. julija 194». dalje preneha jugoslovanska lira «B» (jugolira) veljati kot zakonito plačilno sredstvo v jugoslovanski coni STO-ja. Smrt tasizmu — svoboda narodu ! Koper 3, julija 1949, GLAVNA KOMISIJA za Odteghitev in zamenjavo denarja. ČEŽABJI Razstava-zrcalo doseženih uspehov ob zakliučku Šolskega leta LiMBimiia—Mimfi MHHEMmI muiaiiti iirin-^INnf-naa-inr-i atai »r z vsem pogumom stopili v življenje, Oboroženi s takihl znanjem, ki ga starejši, ki so obiskovali itali-janske šole pod fašizmom, nic*'» ni-U slutili. BraV tako je pUbtjcbijčn tov. učitelj Mušič Stojau, ki žita vzgajati in učiti otroke. Njegova je tudi organizacijska zamisel ie raZStat/č. PblnO dela in dobre volje je bilo potrebno, da ie razstava taka, kot smo omenili v kratkem. Zato so organizatorji lahko zadovoljni. Dosegli sq namen, ki so ga imeli s to razstavo. Zanimanje in obisk to potrjujeta. Zahvalna resolucija prebivalcev v Bertokih Prebivalci vasi Pertoki in Ser-minu. zbrani na množičnem-sestanku 3, julija 1949, ha katerem se je obravnavalo o Zamenjavi jugoiir v dinarje, so sprejeli naslednjo resolucija: Mi Slovenci in Italijani vas: Bertoki in Sermin, leo smo temeljito pretresli odredbo VUJA o zamenjavi jugolir, se s to odredbo popolnoma strinjamo in izjavljamo, da jo hotno branili pred vsakim poskusom krajevne in mednarodne reakcije. Prav tako izjavljamo, dg bomo dinar, katerega bomo ee jutri postali lastniki, branili tako, Halcor je braniti svoje otroke in svojo družino. Zahtevamo, da se takoj ukine obtok metrolir v našem okrožju ter a a jih zamenjajo takoj po tečaju 10 din za 100 lir, prepričani, da bomo s tem preprečili sleherno špekulacijo. Ze v naprej obsojamo kleveta i ško gonjo, ki jo bo proti tej odredbi sprožila krajevna in mednarodna reakcija, kakor tudi vse infonnbirojevske partije, predvsem pa Vidali, Ici bo hotel ta kordk prikazati kot izdajstvo, češ da smo na liniji revizionizma. VtlJA izrekamo zaupanje in zahvalo za ta ukrep v prid našega naroda ter obljubljamo pred na Sim narodom in našo KP, da ho* mo častno braniti načelu N09. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Dopisnik je zadovoljen, kadar mu ljudje sami povedo: Pr; nas je nekaj hovega, pridi, da boš sam videl in napisal. Ljudje takrat občutijo, da je delo, ki so ga napravili, vredno, da pride V javnost. Tako so napravili pri Cežarjih ko so priredili šolsko razstavo. Ne bi bil Verjel, da bom kaj takega videl, ko sem v Četrtek zvečer prišel v vas. Razstava je zelo okusno prirejena in bi jo lahko označil tudi kot zrcalo doseženih uspehov v teku šolskega leta. Prvi vtis, ki ga Obiskovalec dobi je: tu so delal; vsi, učenci in učiteljstvo. Polno ih po stenah sten-časoV vseh petih razredov. Na mizah prirejenih ob stertah šo razpostavljeni zvezki z najrazličnejšimi nalogami, raCUhi, lepopiBjem in risahkami, Tu so tudi ročna dela vezenja učenk III. IV. in V. razreda. Precejšeh prostor So zavzeli rtajmlajš; iz otroškega vrtča. Po pregledu zvezkoV, ki jih je veliko število, dobri in slabi brez razlike, sein ob pomoči tovariša učitelja zvedel ža najboljše. To so: Bertok Silvija iz prvega razreda V lepopisju, odličnjak Pa Korva Lucijan iz Istega razreda. Iz II, razrCda sla odličnjaka Pobega Olga in Geblo Galijan. Všj stenčaSi imajo večinoma risbe prižbl-e, Vzete iz narave, cvetje, drevje, sadje, hiše s pokrajinami In Simboličnimi znaki haše borbe. Le nekaj je izjem, ko so se u-čenej spustili ha risanje morja — Betnbič Mira, ki je preprosto, toda učinkovito narisala morje in barko z barvami. Drugi dve prikazujeta izlet ža prireditev na Škofije in udarniško delo. Eden ižuied razstavljenih eteneasov ga je posvečen spominu dveh velikih umrlih peshlkoV, O. Zupančiča in V. NažOrja. Eiia Ugotovitev Ob teh slenftasih. Otroc; rajši rišejo kot pišejo, 'i,c nimivo in poučno. Pod fašizmonl so bili v stikU z naravo in jim jč ta zapustila večje vtise, ker jih v ' šolah niso učilj nič koristnega. Le da sp morali kričati: Patria, bnr,-diera in vlVa ttalla. Zelo lep Vtis napravlja kotiček otroškega vrtca, ki ga vodi tovarišica Grgič Vida. Iz razstavljenih igračk in nalepljehk Že vidi« ža-četn; razvoj naših najmlajših. Posebno zanimanje obiskovalčev razstave vzbujajo razstavljena ročna dela v vezenju, ki so jih napravile Učenke lil. tV. in V. razi e-da. Tu vidiš prte, blažihe tn rob Ce, ki so nekateri tako dbVflčnO napravljam, da bi lahko krasili najlepša sobe. Videli smo vežeta* blazino, k; jo je napravila učenka Vatovec Mira, ki je naravnost dovršeno delo v vezenju, Matere, ki so bile prav tedaj na ogledu, so se čudile: «Tega pa ne bi nikoli verjele, da znajo naši otroci kaj takega. Me nismo znale hig in smo po vsej šoli. ki smo jo napravil« ostale «iturlaste#, (nevedne). In še nekaj je na razstavi, ki vzbuja veliko pozornost. V levem kotu bd vhtlda je v rrtaleth prikazana Va« Puče, kjer je bila ustanovljena prva kmečka Obdelovalna Zadruga v okr&iju. Posreče-ha zamisel Učitelja MUštča, ki ),e pri otrocih Vzbudila toliko zanimanja, prav je, da se tudi tako prikazuje kje in na kakšen način se da življenje v skupnosti izbolj-aa ti, Starejša žena, ki je obiskala razstavo, je sama pri Sebi pol- giashfl govorila. «Da bi halti le ne Vzel; teh Učiteljev, ki ZflejO toliko dobrega učiti naie Btrske«. Tako dajg ljudstvo samo pri- znanje svojim učileljem-vzgojlle-Ijčnl. Radi imajo tovarišico Učiteljico Bkočir Šdlzo, Iz njenega razreda bodo jzšlj otroci, ki bodo KOPER V zgled Clanj raznih sindikalnih podružnic iz koprskega okraja so bili že do sedaj na Rabu V Domu počitka, kjer so preživeli sVoj dopust. V zVeii z njihovim tamkajšnim bivanjem so sindikati Istrskega o-krožja prejeli od okrajnega odbora ljudske fronte na Rabu dopis, ki ga priobčujemo v dobesednem prevodu: ttTomrigem iz Kopra, ki so bili na oddihu na Rabu! ToUariši, ki so bili nadavno na oddihu na Rabu, t* Domu počitka centralnih sindikatov, so pokazali zgled, kako se obnašajo delavci in na splošno ljudje nove Jugoslavije na dopustu, kakor tudi, koko je treba čuvati razne javne objekte in kako se je treba ponašali t> takih krajih, kamor prihajajo pzča-StttoHlfci vseh republik in Vseh delavskih šlojet* socialistične Jugoslavije. Želimo, da ti Se tudi 0«t oštali ljudje in delavci iz Vseh krajev Jugoslavije ravnati po tovariših le istrskih krajev, ker bomo 16 s takim delom in postopanjem hitreje zgradili v naši zehilji socializem in rnprlj usta vsem obrekovalcem naše junaške partije, ki vodi v teh zgodovinskih dneh zgraditev socializma D naši mladi toda napredni domovini«. 6 LEM Pričali smo Orailoio sedeža našega KLO Ljudstvo noše vasi je v času prvomajskega ill Titovega tekmovanja doseglo velike uspehe. Tudi v noveth Irimesečnem tekmovanju «£a gradnjo zadružnih domov in obnovo« naša vas ne bo zaostajala. Organizirali bomo delovno brigado, ki bo štela 36 Članov in napravila 2800 delovnih ur. Izven delo.vne brigade bodo pomagali tudi ostali Vaščani. Go sedaj smo riapraVllj žq 750 Ur in tp tudi če ie žetev v polnem teku. Od osvoboditve do danes je naša vas veliko izboljšala gospodarsko stanje. Prej so naš Samo ižže-mali in izkoriseali. Ga b[ sčBI izboljšali položaj hi bilo niti misliti. Ljudska oblast pa n&hi dahes olajšuje na vseh straneh naše delo in nudi vso poirtoČ. PodBifa naše težnje materialno in z nasveti. Eačeli smo z gradnjo poslopja za sedež krajevnega ljudskega odbora, Pri tein bo množična brigada dala vse sile, da bo čimprej dograjena, Prav tako Vsi ostali prebivalci vasi, Vemo, da bo treba mnogo dela in dobre Volje, zato pa poizkušamo delati kar največ mtigbče na prostevdljm pgdla-gi. Td bg le vas; V dobrb, koristi pa bomo imeli Vsi. 3. B. PRIMORSKI DNEVNIK 5. julija 1941 W OB SEDMINI MATEJ STERNEN ji slovenski impresionist zadnji je odšel k ostali trojici TRIGLAV, dtt&žtuJMHJ- ditti Ni se še sesedla zemlja na grobu. pesnika Otona Zupančiča, poslednjega od četvorice «tnoder-ne», ki je sedaj zopet združena v skupnem grobu na, pokopališču pri-Sv. Križu, že je odletel zadnji list neke druge četvorice, ki se je pričela uveljavljati nekako istočasno kot »modernas. Danes je namreč teden dni, kar je umrl Matej Sternen, slikar, čigar ime je lesno povezano z ostalo trojico slovenskih impresionistov, Rihar- ■■■■ ki, najvišji vzpon in uspeh i? slovenski umetnosti. Sternen, čigar umetniška sila je bila tako opazna na tej razstavi, je ustvarjal do zadnjega in prav zaradi tega je njegova smrt vse iznenadila. Veliki umetnik pa si je pridobil za. slovensko umetnost velikih zaslug tudi s tem, da je ohranil umetnine drugih mojstrov iz preteklih časov. Odkril in restavriral je nešteto fresk. Njemu se moramo zahvaliti, ako mnoge umetnine niso propadle ali sc pokvarile. Slava spominu velikega umetnika, ki je ustvarjal iz ljubezni do naše zemlje in njenega človeka. s . > W- Z BLEDA, KJER BO LETOVALO PLANINSKO DRUŠTVO IZ TRSTA, MU LAHKO V ENODNEVNEM IZLETU PRILEZES NA TEME. Ameriške špekulacije da Jakopiča, Matije Jame in Ivana Groharja. Sternen je bil doma z Verda pri Vrhniki, kjer se je rodil l. '1870. Pot njegovega študija je šla iz domačih šol preko Gradca in Dunaja v šolo slikarja Aibeta v Muenchenu. Pozneje je doma nekaj časa delal skupaj z ostalo trojico. Pred nadavnim je bila v Ljubljani razstava del slovenskih impresionistov, ki je pokazala, da je bila doba, ko so delali ti umetni- z italijanskim Pred kratkim je italijansko Časopisje dokaj vidno poudarjalo vest q najdbi petrolejskih ležišč v Cortemaggiore (Piacenza) v. Padovi nižini. Tam so namreč po več poizkusih naleteli na debelejšo plast petroleja, ki je privrel na dan in vrže okoli 30.000 kg dnevno. S to najdbo, ki je vsekakor velike važnosti, se Italija seveda ni osamosvojila, ker znaša letna potrošnja te dragocene tekočine okoli 5 milijonov ton, dočim bodo v Padovi nižini črpali le 11 tisoč ton letno. Nekateri italijanski listi so pisali o najdbi zelo navdušeno in celo zatrjevali, da bodo v teku par let vsi italijanski državljani lahko imeli avtomobil. Verjetno ne bo najdba ležišč ničesar koristila italijanski ekonomiji. Oglejmo si bežno dejstva. Odkar je vodilno mesto v Italiji zavzela krščanska demokracija, se ista postopoma zajeda v vse finančne aparate, katere kontrolira in od katerih črpa vire za lastno propagando. Ali je mogoče, da bi krščanska spekulacija opustila tako sijajen vir dobička, kakor so petrolejska ležišča? Jasno, da ne. AGIP. petrolejska družba, ima za predsednika Bol-drini-ja in za podpredsednika poslanca Mattei-a, ki sta oba znana demokristjana. Druga petrolejska družba ANIC je imela za komisarja Kaftal-a, ki je tudi dobro znan v demokristjanskih krogih. ANIC je bila prvotno italijanska petrolejska družba, danes pa je pretežno v rokah ameriških Svetoivansko društvo ŠKAMPERLE /« penaste naše pesem pe Dalmaciji pevsko €€ «Bomo, bomo», se oglašajo zdaj vse. Gnetejo se okoli njega, da bi takoj za njim stopile na kopno. Neznansko se jim mudi. Treba se je zlikati, umiti, naspati in po možnosti še ogledati mesto. Na predlog, ki ga bo iznesel tovariš Venturini, nihče še mislil ni. On pa je že svoje tuhtal in tik pred Zadrom poklical načelnika zbora tovariša Zajca. «Veš kaj bo treba«, mu je dejal. «Zdaj bomo imeli gotovo malo malice in takoj po njej v gledališče, da preizkusimo akustiko in mogoče bi bilo tudi malo vaje. Saj veš, kako je y Trstu, odkar nimamo dvorane«. Mesto Zader stoji pred nami. Nekoliko stran od brega se ti zdi, da se končujejo pročelja zgradb naravnost v morju. Tudi razvalin ne vidiš in zato potem toliko bolj strmiš nad razdejanjem, ki ga je tu napravila vojna. Do hotela Beograda je le nekaj korakov. Predstavniki sindikalne organizacije, ki so nas pri parniku čakali, vedo, da smo trudni. Nočejo nas z ničemer mučiti. Kar nam mislijo povedati, bodo povedali zvečer, ko bo Škamperle pel v nabito polni gledališki dvorani in ko Se bodo po koncertu razvezala srca. Pevci, zlasti pevke so bile malo presenečene, ko sta prišla tov. Venturini in Zajc s tistim predlogom. Skrbelo jih je, če bo dovolj časa za likanje kril in bluz. Kaj hočemo, toda je tako, da tudi ta zadeva spada po svoje k zboru. Gledališka dvorana, v katero gre okoli 1000 ljudi, je glede akustike izvrstno prestala preizkušnjo in tudi zbor sam jo je. Glasovi so se spajali kakor vliti. Na veliko zadovoljstvo vaje ni bilo treba. Zadrsko gledališče je v ozki ulici, kakšnih je vse polno po dalmatinskih mestih. Mnoge take ulice bodo sedaj za vselej izginile. Ruševine v takih ulicah se ne obnavljajo. Odstranjene so in prostor, kjer so stale, se spreminja v trge in nasade. Zader je bil po osvoboditvi poln ruševin in ulice so bile neprehodne. Zdaj na njih samih ni več sledu po odpadlih zidinah in ometu. V letu 1943 in 1944 je bil sedemdesetkrat bombardiran zaradi vojnih objektov, skladišč bencina in kot center fašizma. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da niso bili ti objekti niti enkrat zadeti in tudi fašisti so se umaknili na varno pred bombnimi napadi. Ti in pa slaba vest jih je gnala v Italijo. Tako je bilo izpostavljeno domače prebivalstvo. Hrvati, ki so kljubovali valovom potujčevanja in katerim tudi valovi bombnikov niso mogli streti volje do življenja in ustvarjanja, ki se bo pričelo v svobodni domovini. «Do 1918 leta«, nam je pri večerji pripovedoval domačin, je bil Zader glavno mesto Dalmacije. Imel je široko razvito kulturo. Naša biblioteka ima preko 100.000 knjig, naš državni arhiv je največji na Balkanu. Prvi hr-vatski časopis Kraljski Dalmatin, ki je izhajal od 1806 do 1810 leta za dobe Ilirije, je bil tiskan v Zadru. «Narodni list« je izhajal tu 60 let do 1920». Ozrl se je preko omizja in nadaljeval: «Takrat so prišli Dannunzijevi arditi, vi dobro veste zanje, in uničili so nam naš tisk, hrvatsko in srbsko čitalnico, naše osnovne šole in gimnazijo. Tudi veslaški kljub Jadran jim je bil na poti«. ((Kakor Sirena v Barkovljah«, sem si tedaj v mislih zašepetala. Z obnavljanjem mesta obnavljajo Zadrčani tudi svojo hrvatsko kulturo. Italijani, kolikor jih je ostalo, imajo vse pravice in svoje šolstvo, kot so ga imeli poprej z eno samo razliko, da je iz njihovih učilnic izginil sovražni duh fašizma ter je pouki prepojen z načeli resnične demokracije. Popravljena je vsa obala, mesto samo je 10 odst. obnovljeno in ta številka dobi svojo ceno šele sedaj, če jo vzporedimo poleg druge številke, ki govori, da je bil 90 odst. Zadra pod ruševinami. O-snovna stvar je bila obnova Industrije in ta se je izvršila stoodstotno. Naši pevci so se s tem delno tudi sami prepričali, ko so jim poklonili v okusni pleteni štirioglati košari s pokrovom tri originalne steklenice iz emajla in poslikane z narodnimi motivi. Bile so zapečatene. Ob povratku domov smo jih odpečatili, da bi ne imeli sitnosti na meji in da poizkusimo njih vsebino — likerski produkt tvornice Maraska. Škatla s cigaretami, ki jo je poklonila tvornica tobaka, ni vzdržala tako težke preizkušnje, da bi romala z nami do Dubrovnika in na Reko nazaj. Poleg teh dveh tvornic imajo še vrsto drugih tovarn: ribiških potrebščin, sardin, čokolade, bonbonov, olja in vse delajo preko norme. Le ljudi potrebujejo in dobrodošel je vsak, ki hoče prijeti za delo. Vsaj še en dan bi morali ostati med nami in nuditi tudi onim, ki niso mogli v dvorano, tak umet- niški večer. Ko smo se poslavljali od Zadra, so nas prosili, da bi ponesli v Trstu njihova čustva do tržaškega ljudstva. «Nobena laž nas ne more odvrniti od poti, po kateri nas pelje naš centralni ko-mitet«, je rekel predsednik sindikalnega društva. ((Vrnite se v Trst, za katerega smo dali mi 8000 žrtev. Povejte tam ljudstvu, kar ste videli in povejte mu resnico«. (Nadaljevanje sledi) delničarjev. Gotovo bi se to ne bilo moglo zgoditi, če bi v samem sestavu ANIC-a ne bil nekdo, ki je s svojimi zakulisnimi spletkami dosegel, da je posegla s svojo močno roko v ANIC a-meriška Standard Oil. Ko se je pred meseci govorilo o možnosti obstoja petrolejskih ležišč v Padski nižini, kjer so bili r.ašli dokaj močvirskega plina (metan), je Standard Oil takoj prešla v napad ter si pričela osvajati delnice ANIC-a in dosegla je tudi to. da se je osnovala nova družba STANIČ, kateri pripadajo petrolejske rafinerije v Bari-ju in Livorr.u. Kaftal, ki je kot komisar družbe imel proste roke, je želel, da bi tudi ANIC sledila zgledu STANIC-a. Kar na lepem pa je bil Kaftal premeščen in na njegovo mesto je prišel drugi komisar; Santoro. isto tako blaga duša demokristjanske skupnosti. Vzrok temir je bil, da je bila vlada prisiljena poseči vmes, ker bi drugače verjetno lepo število ljudi odreklo zaupanje, ko bi o-pazili, kaj se godi okoli te petrolejske družbe. Kaftal pa se ni hotel kar tako podati in je skušal uprizoriti stavko v lastno korist, češ da bi edino pod ameriškim vodstvom delavstvo bilo bolje plačano in bi bilo dovolj dela za vse. Stavka ni uspela, ker je posegla vmes konfederacija dela ter odprla oči delavcem. Kaftal je moral zapustili lepo službo. Ko se je to zvedelo pri AGIP-u, so pričeli bolj oprezno delati in je bila vržena parola akljubo- • 7 : ■ vati Američanom«. Do kdaj? Italijanski mogotci so sedaj v lepih škripcih, na eni strani morajo paziti. da bi se ne zamerili Američanom, na drugi pa jih skrbi mnenje ljudstva. Ameriški petrolejski mogotci so se vrgli na delo. da bi tudi v padskih ležiščih imeli glavno besedo. Znano je, da so našli petrolej v globini 1500 metrov, ve 'se pa tudi, da se nahaja petrolej bolj globoko in sicer od 3 do 20 km. Za vrtanje vrelcev v taki globočini pa so potrebni posebni stroji tipa »derricks«, izdelava katerih je ameriški monopol. Američani so jih sicer Italiji obljubili, nikoli pa dali. Italija je skušala dobiti enake stroje pri neki nemški tovarni '2 ar.glo-a-meriški okupacijski coni, za katere pa ni dobila izvoznega dovoljenja. To pač v znamenje svobode in demokracije, bi vladata tostran železne zavese! Ameriški načrt je enostaven: doseči, da italijanska vlada dovoli prosto konkurenco za iskanje petroleja, na kar bi se oni preselili v Padsko nižino z njihovimi «derricks-i» — in bi jim ANIC in AGIP padle kot zrele hruške v naročje. Pravijo, da je poslanec Mattei pri neki seji izjavil «še nikoli niso Američani toliko pritiskali na nas«. Prej ali slej bo tudi italijanski petrolej vir dobičkov za ameriške kapitaliste in italijanski potrošnik bo primoran kupovati italijanski petrolej iz ameriških rok. Najdba v Padski nižini pa je brezdvomno koristila nekaterim drugim. Petrolej so našli že 8. junija, v tisku so pa javili odkritje šele pet dni pozneje, t.j. 13. V teh dneh so bile po italijanskih borzah na tihem pokupljene delnice petrolejskih družb, kolikor je bilo mogoče. Iste delnice so pričele po 13. juniju svoj tek navzgor po 200 in celo 300 točk na dan. Dvig traja še zdaj in kdor je takrat pokupil delnice si je z veliko lahkoto pridobil milijone dobička z vednostjo odgovornih organov, ki so o najdbi molčali c^lih pet dni. Petrolej v Padski nižini je na tak način postal predmet velike špekulacije v škodo italijanske ekonomije, ki bi si lahko bila s tem znatno opomogla. NC GOSPODAK S T ¥ O I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE Naraščati je meničnih protestov V letošnjem letu se opaža naraščanje meničnih protestov. Marca so znašali še 20,3 milijonov lir, aprila že 23,2 milijonov, za maj pa je ta znesek, kakor napovedujejo, zopet mnogo višji Med 657 neplačanimi menicami v a-prilu je bilo 42 za zneske od 40.000 do 50.000 lir, 46 glasečih se na vsote od 50.000 do 100.000 lir, od sto do pet sto tisoč lir, ena za 780.000 in ena za 5 milijonov lir. Večina protestov kaže, da so v težavah s plačevanjem mnoge nadrobne trgovine, ki jim je zmanjkalo sredstev bodisi vsled nazadovanja ali pa, ker so zmotno računale, da bo krajevna potrošnja zmogla več blaga. To velja za proteste nad 40.000 lir. Manjši zneski pa gredo na račun protestov iz prodaje na obroke. Prodaja te vrste je vedno bolj razširjena in je zavedla mnoge ljudi, da so si nakupili najrazličnejše predmete in blago, pa so slabo preračunali svoje finančne zmožnosti. Tako niso mogli plačati obrokov iz rednega družinskega promčuna in so jim menice zapadle. Tudi pri bančnih nakazilih je bilo mnogo protestov, ker niso imela kritja. Tržaški trg je na splošno v krizi, ki se bo še stopnjevala ter bo povzročila najprej, da bodo izpadli iz trgovine vsi tisti, ki so se pričeli pečati z njo med vojno ali po vojni na preveč špekulativni podlagi. Ako se bo sedanje stanje nadaljevalo, bodo prišle v težave pozneje tudi starejše in solidnejše tvrdke. Usoda goriških trgovcev pa kaže, kaj bi bilo v Trstu, ko bi se izvedel predlog treh sil o priključitvi k Italiji. „CEXTEX družba za izboljšanje trgovinskih odnošajev med ameriškimi Slovani in ČSR Češhoslovašhi ijospodarski priročnik v lujili jezikih Slovanski izseljenci v ZDA so ustanovili v New Yorku trgovsko družbo «Centex», ki naj služi izboljšanju trgovinskih odnošajev med ameriškimi Slovani in češkoslovaško republiko. Kdor koli v Združenih državah lahko položi pri tej družbi kakršen koli znesek v dolarjih za račun kakega svojega prijatelja v CSR. Ta bo lahko nakupil v Češkoslovaški za položeni znesek raznovrstno izvozno blago najboljše kakovosti po lastni izbiri. Kupec v CSR bo dobil zaželeno blago do cene, ki odgovarja znesku, ki je bil položen pri trgovski družbi «Centex». Njen naslov: CEN-TEX, import-export, 465 Lexing-ton Avenue, NEW YORK 17, N.Y. S.U.S.A. V Pragi je izšel «Le manuel de Veconomie tchecoslovaque» (tudi v angleščini), ki ga je uredil Radovan Simaček in založilo ministrstvo za zunanjo trgovino. Vsebuje celokupni pregled češkoslovaškega gospodarstva, kakor n. pr. proizvodnje v industriji, obrti in poljedelstvu, podatke o premetu in turizmu, o zadrugah, financah itd. Natančno označuje posamezna področja češkoslova-vaškega gospodarstva, prinaša statistične podatke, sezname različnih podjetij in osrednjih organizacij z naslovi vred. Večji del obravnava zunanjo trgovino republike, njeno novo organizacijo in trgovinske izmenjave z najrazličnejšimi državami. Izšel bo tudi v španščini. Inozemski interesenti ga lahko nar oče na naslov: Chambre de Commerce Tcheco-slovague, Praha I., U ObecnihO domu 3. Na isti naslov se odslej naroča mesečna revija za izvoz L Exportateur Tchecošlovaque». < % . rva-o »ih-* j (J * O • / P\ / /t j /• vvt? zv) Visi* ^ ^ / S' / ROKOPIS ZADNJEGA ODSTAVKA ČLANKA OTONA 2UPANCICA «ZA TRST«, Ki GA JE OBJAVIL TUDI ((PRIMORSKI DNEVNIK« 19. JUNIJA 1946. Zgoraj: TRŽAŠKA MLADINA IN PIONIRJI SO V NEDELJO POČASTILI SPOMIN SVOJEGA NAJDRA23EGA PESNIKA. Moj prvi skok s padalom 2e od nekdaj sem si želela postati pilot in želela sem si tudi, da bi nekega dne skočila s padalom iz letala. To svojo željo sem gojila že od otroških let, čeprav so se mi starejši rogali in mi razlagali, da tak poklic ni primeren za dekleta. Toda zavedala sem se, da to ne odgovarja resnici in da se z vztrajnostjo in dobro voljo vse doseže. Spominjam se nekega dneva v septembru 1948. Dobro sem si ga zapomnila. Ko sem vstopila v prostore našega letalskega dru- ZADAR — POGLED NA OBALO. WyVWUWWMWWWliNWWWA%VWWJVWWVVIWAW;VWWVW.VVwVWWWVWWWVAWi’l Minglietti lahko v tem času upravičeno trdi, da ((Italija nima po ANGELO V l V A N 7 E J R 30 Iredentistična literatura, ki se ob tem izbi-uhu iredentistične propagande nanovo razbohoti, takoj popade to jnisel v ((kompenzaciji« med Italijo in Avstrijo in si jo 03voji. Zanjo se ogreva tudi Combi v spisu «La soluzione«, kjer se skriva za psevdonimom ((madžarski general«. Ta človek pride na svetlo y knjigi «La Venezia Giulia«, ki jo je sestavil Paolo Fambri in v kateri so zbrani nekateri Fambrijevi članki, objavljen: v «La Nuova Antologia«. V teh člankih Fambri do. kazuje, da mora Italija razširit, svoje meje do Retskih in Julijskih Alp predvsem iz vojaških razlogov. Gre pač kakor običajno za geografski in nacionalni iredentizem, le da sta takrat ta dva iredentizma spojena in izpremešana. Tudi Fambri se nadeja mirne rešitve tega vprašanja, češ: Avstrija naj odstopi Italiji njene vzhodne meje, v zameno za to pa si lahko po mili volji podvrže celotni Balkanski polotok. Neka druga ((anonimna« brošura iste dobe «L’ltalia ai confini slavi«, podpira isto stališče. Danes ne bi morda niti najvnetejši italijanski iredentist s polotoka maral videti za tako ceno uresničen svoj iredentistični ideal. Kajti taka zamenjava bi bila v opreki z današnjimi težnjami italijanske trgovine. Toda takrat je bila italijanska industrija še v povojih in, ko je potem hitro dorasla, zaščitena po trošarinskih predpisih, je morala nujno začeti težiti za novimi tržišči. V tem je pravo ozadje današnjega italijansko-avstrijskega antagonizma na Balkanu. Pred letom 1880 nimamo o tem nikakega sledu, tako da priznani strokovnjak Marco svoji zgodovinski tradiciji ničesar proti avstrijski ekspanziji na vzhod in da mora celo pomagati Avstriji pri tem konservativnem in obenem progresivnem civilizacijskem poslanstvu.« Kazno je torej, da je Irobrianijevo in Avezzanovo jnisel povzela tudi takratno italijanska vlada. V tem smislu vsaj govori v nekem nedavnem spisu markiz Cappelli, ki se je udeležil kot tajnik italijan. skih zastopnikov kongresa y Berlinu. Cappelli namreč trdi, da so v Berlinu ponujali Italiji nasproti ekspanzijam drugih držav kompenzacije na. Sredozemskem in Jadranskem morju, da pa je Italija te kompenzacije odbila in vztrajala na tem, da b; lahko spremenila «pa čeprav le za nekaj kilometrov svojo vzhodno mejo. Mož, ki je takrat vodil italijansko zunanjo politiko, je bil vzfastel v iredentistični tradiciji. Marca meseca 1878. pred koncem rusko-tur-Skih sovražnosti in na predvečer evropskega kongresa je bil Depveti orepustii predsedstvo vlade in ministrstvo za zunanje zadeve Bene-itettiju Cairoliju. Cairoli je sprejel iredentizem y svoj politični program. Leta 1876 jc bil ob proslavi šeste stoletnice bitke pri Legnanu, kjer je bila milanska komuna premagala, nemškega cesarja Barbarosso, opozoril ibčinstvo na žalne zastave «neodrešenih» pokrajin. Leta 1877 pa je bil si komemoraciji bitke pri Mentani jasno označil svoj program z be-icdami: «Ne bojno odstopili od svoje borbene politike vse dotlej, dokler ie bodo združene z Italijo tiste naše pokrajine, ki so še pod tujčevo jblastjo.« Na pogrebu kralja Viktorja Emanuela je bil skupno s podpredsednikom skupščine zastopal «neodrešene» pokrajine. Kot ministrih predsednik pa je Cairoli baje tudi sprejel neko tržaško deputacijo na čelu z generalom Avezzano in ji baje izjavil, da je pripravljen za: 7-abiti za puško «čijn napoči čas«. Razumljivo je torej, da Benedetto Cairoli s svojim prihodom na blast podžge bolj kot kdaj koli poprej nade italijanskih iredentistov, i se končno vendarle potolažijo v veri, da so pridobili zase tudi alijansko vlado. (Nadaljevanje sledi) štva, sem opazila na oglasni deski nov oglas. Javili so, da te dni skačejo v Zagrebu padalci. Od samega veselja in razburjenosti nisem vedela kaj počeft. Glej, skoraj se bo izpolnila moja davna želja, skočiti iz letala! Na večer istega dne nam je dežurni zabičal, da se moramo dobro pripraviti, kajti brez teorije ne bomo mogli izvršiti skoka. Zakopali smo se v študij in smo vsi teorijo položili z odločnim uspehom. Napočil je dan, ki je bil dotočen za skakanje. Ze ob 5 zjutraj smo se sestali na zbornem mestu, od koder nas je kamion odpeljal na letališče. Najprej smo uredili padala. To opravilo je eno izmed glavnih in odgovornih del, ki so v zvezi s skakanjem. Nato smo šli na zletišče in se postavili v vrsto pred pripravljenimi padali. Vsakomur izmed nas, je srce močno bilo, ko so nam dežurni pripenjali padala. Dali so nam tudi pripravo, ki sama odpre padala, ker bi se lahko pripetilo, da bi kdo v razburjenju pozabil odpreti ročko padala. Vstopili smo v letalo posnosno. dvignjene glave, brez strahu, kakor to pristoji bodočim letalcem. Postavili smo se v vrsto po teži, jaz sem bila zadnja. Ker sem bila najlažja, sem se morala spustiti na zemljo zadnja. Letalo se je začelo počasi dvigati. Svet pod nami se je izgubljal in postajal vse manjši. Dvignili smo sc v višino 800 metrov in zaokrožili okrog Zagreba. Sava sp je vila kot srebrna kača. ki se lesketa na soncu. Bilo je veličastno, a tudi napelo. »Pripravi sef« nas je iznenada predramil glas učitelja. Bili smo spet nad letališčem. Vsi smo prijeli ročice padala in čakali v nemi, slovesni tišini. Pilot je zaklical: ((Pripravljeni? A učitelj je izrekel samo eno besedo, ki je v tem trenutku pomenila vse: ((Skoii!» Bila sem zadnja. Kakor vsi o-stali tovariši, sem skočila v prazen prostor pod letalom. Objel me je hladen veter, zdelo se mi je, da me nosi v nepregledne višave daleč proč od letala. Potegnila sem za ročico, padalo se je razširilo in se napelo nad menoj kakor bela koprena. Tu je bil. zame najlepši trenutek v življenju. «Končno se mi je izpolnila žel jas — sem pomislila. «Spuščala sem se, zemlja se mi je počasi približevala. Vse to je trajalo zelo malo časa, ali kljub temu mi je ostalo trajno v spominu. Začu-i tila sem slaboten udarec, bila sem na Zemlji. Postalo mi je tako žal, da je vse tako hi- F tro minilo. Zložila sem padalo in se napotila na zborno mesto, kjer so že čakali ostali (o-nariši. Predali smo poročilo učitelju, srečni, da smo tako dobro izvršili nalogov. Ko sem se vračala vsa Zadovoljna in ponosno proti domu, sem še bolj trdno sklenila, da posvetim vse svoje življenje zra-koplovstvu, da poslanem letnika. Marsikdo prav i, da ta posel ni za žene, toda danes v svobodni socialistični domovini vsak človek lahko opravlja delo, ki ga veseli, pa naj si bo to mož ali žena. Zato se hočem učiti in delati, dokler ne dosežem svojega cilja. JURISAN NATAŠA Makedonska opera SKOPJE 4 v opernem gledališču v Skopju, ki je bilo ot-vorjeno pred enim letom, so uprizorili Smetanovo »Prodano nevesto«. Dirigiral je makedonski skladatelj ir. dirigent Prokopijev. Tudi solisti in vsi pevci so mladi make' donski umetniki. UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI štev. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-803. /vrt AST Od 8 30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravm 60 osmrtnice 70 lir. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battistl 30/a, Tei. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din. Pošini tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska — Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST.