Poštnina platana v gotovini
Cena Din 1*-
Štev. 118.
V	Ljubljani, sreda 25. ma|a 1938.
Leto III
Henlein zahteva umik češkoslovaških
čet iz vsega obmejnega ozemlja
Francija je ponovno obljubila pomoč, če bi bila Češkoslovaška napadena
.Praga, 25. maja. o. Razpoloženje tudi sedaj po štiriindvajsetih urah, odkar je bil voditelj sudetskih Jemcev pri predsedniku vlade gr. Hodži, še nikakor ni dobro. V uradnih krogih pravijo, da sveti v *«temneIo ozračje samo en žarek, in to je franco-sko-angleška složnost, ki je prišla do izraza tako »»dno in tako udarno v urah največje napetosti preteklo soboto in nedeljo.
Čeprav niti vlada, niti sudetska nemška stranka nista izdali nobenih uradnih poročil o vsebini razgovorov, ki sta jih imela Henlein in Hodža, prihajajo vendar le nekatere točke njunega razgovora v javnost. Tako je znano, da je Hodža vprašal Hen-'eina, če mu je na tem, da se hoče pogajati o narodnostnem štatutu. Na to vprašanje je Henlein odgovoril, da se on ne bo pogajal, dokler češke čete niso bile odpoklicane iz vsega ozemlja, kod er prebivajo sudetski Nemci. To zahtevo postavlja kot predpogoj za vsaka pogajanja. Hodža je to zahtevo z nekaj suhimi besedami odklonil. Predsednik vlade je nato vprašal Henleina, če bo zaradi te odklonitve prekinil razgovore z njim. Henlein je odgovoril, da takšnega namena nikakor nima in da želijo sudetski Nemci, da bi prišlo do mirne rešitve vseh težav, toda on ve, da pogajanja ne morejo roditi nobenega uspeha, dokler se češke čete nahajajo na sudetskem ozemlju in dokler so javna zborovanja Nemcem prepovedana. Henlein in Hodža sta prvotno nameravala nadaljevati pogajanja naslednji dan, toda spričo gornjega zaključka prvih stikov so te načrte opustili in sc je Henlein odpeljal iz Prage.
Zastopnik praške vlade, ki je stopil v 6tik z nekaterimi časnikarji, je izjavil, da ne more biti govora o tem, da bi praška vlada odpoklicala čete, *i jih je poslala v sudetsko obmejno ozemlje. Dokler “o sedanja kriza trajala, bodo čete ostale tam. Iz neuradnih virov celo izhaja, da je vlada poslala v obmejno ozemlje še nadaljnje tehnične čete. V vladnih krogih teh vesti niso ne zanikali, ne potrdili. Ako bi bila vlada prisiljena, da pošlje nadaljnje vojaške okrepitve v obmejno ozemlje, bi to •toriU zaradi poročil, ki jih je sprejela o novih premikanjih nemških čet proti nekdanji avstrijsko-ieškoslovašlti meji, to se pravi od Donave navzgor, *j«r Je dejansko najslabše zavarovani del češkoslovaške državne meje.
.. ^.er ie vlada dobila vtis, da hočejo sudetski Nemci pogreb dveh v Egeru ustreljenih Ncmcev zlorabiti Za večje demonstracije, je odredila posebne varnostne ukrepe, tako da se ni treba bati nobenih izgredov ob priliki pogrebnih svečanosti, vn™ • kraiev sudetskega ozemlja pa prihajajo celi r, -i v}. vencev in rož, med venci je padel v oči J otj Hitlerjev venec, ki ga krasi širok rdeč trak f ”aPls°n> »Adolf Hitler«. Trupli obeh nesrečnikov bodo po svečanostih v Egeru prepeljali v rojstne Kraje.
Francosko-angleški korak v Pragi
Pariz, 25. maja. o. Češkoslovaški poslanik v Franciji, Štefan Osusky, ki je bil zadnje dni osrednja diplomatska osebnost in je bil tako rekoč vse-dne-vno v stiku s francosko vlado, se je odpeljal v Prago, da se posvetuje s predsednikom republike, Benešem, in dr. Hodžo. Osusky nosi s seboj zelo ■obsežno informativno gradivo o zadržanju francoske in angleške vlade, predvsem pa o razgovorih s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. Osu-sky je pred odhodom vlaka časnikarjem izjavil, da )e uspeh njegovih razgovorov s francosko vlado “skrajno zadovoljiv«, kajti francoska vlada da mu )e ponovno zagotovila, da bo nemudoma priskočila °a pomoč Češkoslovaški, ako bi slednja bila žrtev neizzvanega napada od kogarkoli. Osusky jc dodal, ®a se francoska vlada skoraj vsakodnevno razgo-varja tudi z ameriškim veleposlanikom, da bi tudi ameriška vlada pomagala pomirjevalno vplivati na razvoj dogodkov in se pridružiti francosko-angle-skemu prizadevanju.
Zastopnik zunanjega ministrstva je časnikarjem Potrdil, da »o med Francijo in Ameriko v teku pogajanja za sodelovanje Amerike pri francosko-angleških prizadevanjih za mirno rešitev spora v Srednji Evropi. Francoska vlada jc to predmetno Prošnjo dvakrat izročila v roke ameriškemu veleposlaniku Williamu Buliitti. Isto je storil tudi francoski veleposlanik v Washingtonu. Do 6edaj Amerika še ni dala uradnega odgovora na to prošnjo. Zastopnik zunanjega ministrstva je ponovno poudaril, da čeprav 6e Amerika še ni uradno pridružila francosko-angleškim prizadevanjem in od svoje *trani še ni napravila nobenega koraka v Berlinu, ie neizpodbitno, da Amerika spremlja vso krizo v Srednji Evropi z velikim neposrednim zanimanjem.
Ameriški veleposlanik Bullit je sprejel tudi časnikarje in jim povedal, da 60 njegovi razgovori v francoskem zunanjem ministrstvu zaenkrat zgolj informativnega značaja in da trenutno Amerika ne njisli ničesar neposredno podvzeti v srednjeevrop-«ki krizi.
Zanrmiv dogodek
Veliko senzacijo je v Parizu vzbudila vest, da Jo francoske oblasti zasegle »neko tuje vojaško le-jalo«, lu je krožilo dalj časa nad Maginotovo utrip00 črto vzdolž francosko-nemške meje, nato pa j*r naenkrat padlo na tla. V letalu je bila posadka ;reh mož, ki se jim ni pripetilo nič hudega in ki so *|avili, da so se v megli in viharju izgubili, zgrešili *m*r in tako prišli na francosko ozemlje. Letalo je Prišlo na tla v bližini letalskega središča Yutz, ki je o«idal)eno od meje 7 km. V letalu niso našli niti kap-l* bencina več. Tudi nobenih listin ni bilo najti, rancoske vojaške oblasti so sedaj uvedle preiska-v° o tem dogodku.
V Berlinu: „Krize sploh ni bilo . .
Berlin, 25. maja. AA. Reuter: Nemški tisk in nemški uradni kropi se sedaj trudijo, da bi dokazali, da krize prejšnji teden ni bilo. Uradno izjavljajo, da krize sploh ni bilo Nemčija ni niti najmanj želela, da bi se prenaglila, vendar pa so v tujini in posebno v Angliji drugače mislili. Hitler je ostal v Berchtesgadenu, da si odpočije po napornem potovauju in se je največ pečal z arhitektonskimi načrti bodočih zgradb v Nemčiji.
Po vesteh iz Prage izjavlja vodstvo sudetske nemške stranke, da sestanek med Henleinom in Hodžo ni rodil zaželjenega pomirjenja. Govore, da so v nemških krajih zopet nastali neredi in da so carinike na avstrijski meji zamenjali z vojaki.
V Rimu: flPomirien?e ..
Rim, 25. maja. AA. eRuter: Tukaj so prepričani, da je zaradi zadev v ČSR sedaj nastopilo popolno pomirjenje, ker je angleški veleposlanik lord Perth odpotoval za nekaj dni na počitnice v severno Italijo. Pred odhodom je lord Perth obiskal zunanjega ministra grofa Ciana. Razgovarjala sta se o splošnem položaju v Evropi.	,
Praga, 25. maja. o. Francoski in angleški poslanik sta sinoči obiskala predsednika vlade dr. Hodžo in mu svetovala, da bi bilo v interesu miru. ako bi češkoslovaška vlada eimprej ukinila vse izredne vojaške ukrepe, ki jih je podvzela od preteklega petka dalje, kajti takšni izredni ukrepi bi verjetno še povečali napetost, ki vlada v sudetski deželi. Do sedaj še ni znano, kako je praška vlada na te nasvete odgovorila. Verjetno pa je, da vlad izrednih vojaških ukrepov ne bo preklicala do zaključka volitev, to je do prihodnje nedelje.
Tudi Kanada se zanima za Srednjo Evropo
Ottava, 25. maja. o. Ministrski predsednik Kanade Mackensie King je imel v parlamentu govor, v katerem je dejal, da ima zunanja politika Kanade predvsem namen braniti samo kanadske interese, tode položaj v svetu je danes takšen, da skoraj ni mogoče misliti, da bi mogla in smela Kanada držati roke križem, kadar bi ostali svet branil demokracijo. Od okoliščin bo odvisno, če se bo Kanada udeležila kakšne bodoče vojne. Mackensie King je odklonil zahtevo nekaterih, da naj se Kanada že vnaprej izjavi, da se ne bo udeležila nobene vojne, kajti s tem bi oni, ki delajo nemir v svetu, dobili nove pobude za rovarjenje proti demokraciji.
Beck na Švedskem
Zakaj je potoval preko Berlina
Poljski zunanji minister Beck je prišel v Stockholm, kjer ostane štiri dni na obisku kot gost švedske vlade. Uradno izjavljajo, da je Beckovo potovanje na Švedsko samo vrnitev obiska, ki ga je lansko leto švedski zunanji minister Sandler napravil v Varšavi. V diplomatskih krogih pa so mnenja, da gre za mnogo bolj daljnosežne načrte. Prvotno je imel Beck namen potovati čez Baltik na Švedsko v poljski vojni ladji, toda spričo skrajno napetega mednarodnega položaja in neljubih razlag, ki bi 6e lahko nasadile na tako manifestativno potovanje na vojni ladji, je Beck načrt spremenil in potoval na Švedsko čez Berlin. V diplomatskih krogih so mne-
nja, da 6c jc Beck odločil za potovanje čez Berlin zato, da bi že vnaprej pomiril nemško vlado glede svojih pogajanj s Švedsko. Kajti časopisje je zadnje čase razneslo vesti o snovanju nekega baLtskega pakta med Poljsko in skandinavskimi državami, da ■ bi se zavarovtd mir po vseh obalah Baltskega morja. Listi so nadalje poročali, da bi Nemčija takšen pakt smatrala za neprijazno dejanje. Zaradi tega je Beck smatral za potrebno, da vnaprej pomiri Tjer-linsko vlado, da njegova pot ni v nikakšni zvezi s takšnimi načrti. Gotovo pa je na berlinski postaji, kjer je ostal dve uri, z nemškimi državniki govoril tudi o češkoslovaško-nemški napetosti.
Nove srdite borbe v Španiji
Neuspeh rdeče ofenzive
Salanianca, 25. maja. o. Uradno poročilo vrhovnega generalnega štaba pravi: Po tridnevni zelo hudi ofenzivi republikanskih čet v odseku Tremp in pri utrjenem mostu Balaquer, republikanci niso dosegli nobenega uspeha. Njihove žrtve so zelo velike. Računajo jih na 400 mrtvih in ranjenih. Naše postojanke so nedotaknjene. Na te-ruelski fronti smo zasedli in že prekoračili pokrajino Cabazoalto. V odseku Mosquerela so naše čete med številnimi naselbinami zasedle tudi Mas-dearduna in Repolles.
Na katalonski fronti je sovražnik nadaljeval svoje napade tudi davi, in so bili posebno hudi pri Balaqueru in La Baronija. Naše čete so ga ponovno vrgle nazaj. Pred našimi postojankami leži na stotine mrtvih nasprotnikov. Sovražnik je tokrat uporabil zelo mogoča tehnična sredstva. Šeet velikih oklopnih tankov smo uničili. Sestrelili smo vsega 11 republikanskih letal na katalonski fronti, na teruelski fronta pa dva rdeča bombniki.
Rdeča poročila
Pariz,_ 25. maja. o. Iz Barcelone poročajo, da so rdeče čete že tri dni v ofenzivi proti naciona-
listom in da 6e jim je posrečilo potisniti nacionaliste nazaj med mesti Sort in Llavorsi v visokih Pirenejab. Rdeči trdijo, da je mesto Sort sploh ze od vseh strani obkoljeno. Nad Lerido so bili letalski boji.
Krvavi izgredi na Jamaici
Jamaica, 25. maja. o. V Kingstonu na Jamaici trajajo že dva dni krvavi neredi, ki so jih povzročili stavkujoči delavci. Demonstranti, katerih število je naraslo na nekaj tisoči so hoteli napasti policijska poslopja, nakar je bila policija prisiljena, da uporabi orožje in je streljala v množice. Dve osebi sta bili ubiti. Iz Bermude je odplula angleška križarka, da vpostavi red. Ubit je bil sin voditelja vseh nemir-nežev na Jamaici, ki je bil zaprt. Na tisoče in tisoče demonstrantov se je potem v večernih urah zopet zbralo pred ječo, kjer je zaprt Aleksander Busta-vante, da bi ga osvobodili Zopet je morala policija z ostrim orožjem nastopiti proti razbesnelemu ljudstvu in je bilo pri tej priložnosti z bajoneti ranjenih 25 oseb. V jutranjih urah pričakujejo angleške križarke.
Evharistični kongres v Pešti
Budimpešta, 25. maja. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Včeraj jc bil prvi javni pozdrav odposlancu sv. očeta kardinalu Pacelliju. Na trgu, kjer bo stal glavni oltar, se je zbralo nad 200.000 vernikov, ki so z zastopniki vlade in nnjvišjiroi osebnostmi izkazali narodne časti zastopniku sv. očeta. Pri vhodu v industrijsko palačo je fanfara igrala papeško himno, visokega gosta pa so spremili zunanji minister de Kanya in kardinal Szeredy z odličniki madžarskega klera.
Nato je visokega gosta pozdravil v francoščini zunanji minister grof de K a n y a, za njim je govoril v latinščini župan prestolnice, nato pa še predesdnik madžarske Katoliške akcije grof Zichi.
Kardinal Pacelli je prvi svoj govor izrekel v latinščini, nato pa je kardinala pozdravil stoletni starček. Nato je skupina 24 deklet izvajala madžarske narodne igre, ob koncu pa je kardinal Pacelli blagoslovil vse navzoče.
Nadvse slovesen in z veličastnim pompom obdan je bil slavnostni vhod kardinala Pacellija v Budimpešto. Na kolodvoru ga je sprejel regent admiral Horthy, ki ga je^pri tej priliki spremljal primas Ogrske, kardinal Seredi. S kolodvora se jo razvil nepopisno lep sprevod proti trdnjavi, kjer bo kardinal stanoval v palači regenta Horthvja.
V	prvem vozu je sedel budimpeštanski župan z adjutantom regenta. V drugem vozu sta sedela kardinal Pacelli in regent Horthy. V tretjem vozu knez in nadškof kardinal Seredi in papeški nuncij Rotta. V naslednjem vozu vrhovni predstojnik papeževega protokola nisgr. Montini in' ministrski predsednik fmercdy, za njimi pa v dolgi vrsti -vozov obmejni grof Patrici, minister za zunanje I zadeve Kanyja, spremstvo kardinala Pacellija, vi- ■ soko madžarsko plonistvo, člani vlade, diplomacija in plemenitaši, magnatske zbornice, ki so bili kardinalu dodeljeni za časa njegovega bivanja v Budimpešti. Sprevod se je ustavil v katedrali sv. Štefana, kjer je bil slavnostni pozdrav kardinala. Tamkaj je bilo zbrano vse, kar zmore Madžarska na slavnih imenih in odličnih javnih in zasebnih delavcev. Tamkaj so bili zbrani vsi škofje, ki so prišli takorekoč iz vsega sveta, in pripadajo vsem redom, ter. neštevilna množica duhovščine in redovnic. Kardinala legata je med igranjem org?l in sviranjem fanfar upeljai kardinal Seredi in ga pozdravil v latinskem jeziku. Nato so prebrali papežev bule, nakar je Pacelli odgovoril z daljšim latinskim govorom. Na koncu so zapeli papeževo himno, nakar se je kardinal-legat v spremstvu ministrskega predsednika Imredyja med navdušenimi vzkliki desetih in desetih tisočev. ki so stali^ v špalirju od stolnico do gradu, odpeljal v palačo, kjer bo stanoval.
Vesti 25. maja
Včerajšnji newyorški časopisi z zadovoljstvom poudarjajo, da je nastopilo popuščanje napetosti glede češkoslovaškega vprašanja Istočasno pa naglašajo, da nevarnosti še ni konec.
Roosvvelt, predsednik ameriških združenih držav, se že nekaj časa mudi na neki vojni ladji na Alantskem oceanu. Na tem svojem potovanju bo obiskal Equador in Bolivijo.
Novi slovaški škof Mihael Gnzelka ie danes odpotoval iz Rima na Češkoslovaško. Na železniški postaji so ga pozdravili češkoslovaški poslanik pri sveti stolici Radinski, češki poslanik pri Kvirinalu Hvalkovski in nekaj drugih odličnih osebnosti.
Državni tožilec in sodniki okrožnega sodišča v Hebu so bil poklicani na odgovor zaradi tega, ker so baje prisostvovali majskim svečanostim sudetsko nemške stranke.
Po uradnih vesteh iz Mehike preganjajo vladne čete uporniškega generala Cedilla po hribovju okoli San Luisa. Po nekaterih vesteh ima general Cedilla le še nekaj sto pristašev, z druge strani pa poroča »Newyork Times«, da je pri uporu sodelovalo nad 14.000 oboroženih kmetov.
Poljski veleposlanik Razinski je obiskal sira Roberta Vansittarta in se z njim dolgo časa razgovarjal o mednarodnem položaju.
Dva odvetnika, ki sta branila obtoženega Kornelija Codreana, sta izginila. Razširjajo se glasovi, da sta bila oba odvetnika vržena iz sodne dvorane po nalogu sodnega zibora in da sta bila aretirana.
Poljski veleposlanik pri Kvirinalu ie odpotoval iz Rima v Varšavo. Visockega bo pri Kvirinalu zamenjal general Vienjava Giugo-zovski.
Poljskega zunanjega ministra Becka bo danes sprejel švedski kralj Avgust Prihod poljskega zunanjega ministra švedsko časopisje toplo pozdravlja in ob tej priliko poudarja dobre prijateljske odnoša je med obema državama ter njuno sodelovanje pri delu za ohranitev miru.
Razstavo dobrodelnosti je na svečan način odprl kardinal državni tajnik msgr. Pacelli v Budimpešti. Razstava dokazuje veliko dobrodelnost katoliške cerkve v vseh krajih sveta in v vseh časih. Poleg te razstave so razstavljene tudi umetniške slike verskega značaja iz dobe vladanja prvega madžarskega kralja Štefana Svetega.
Silni izbruhi lave in ognjeniškega pepela
so prišli iz ognjenika Stromboli,” ki je- začel nenadno zopet bruhati. Človeških žrtev za enkrat še ni Tbilo.
86-19 kvintalov prvovrstne kave v vrednosti
6,900.000	lir so Italijani .uvozili v prvih treh mesecih letošnjega leta iz Abesinije. Ta količina predstavlja 14% vsega italijanskega uvoza kave.
1,375.173 ton trgovskega blnga so po poročilu ravnateljstva trgovske mornarice v prvih štirih mesecih letožnjega leta natovorili in iztovorili Italijani v svojih pristaniščih. Lanska številka znaša 1,354.456 ton in se je torej letos povečala za 211.217 ton.
Prvikrat po letu 1931 je bila na zgradbi predstavnika nacionalistične Španije v Gibraltarju razobešena zastava nacionalistične Španije. Britanske oblasti so dale svoj pristanek, da se ta zastava razobesi.
Razstavo fašistične organizacije je obiskal Mussolini in pri tej priliki čestital generalnemu tajniku fašistične stranke Staraceu na sijajni organizaciji te razstave.
20 ljudi, ki so bili osumljeni komunizma in komunistične propagande, ki so jo opravljali pod vodstvom nekega judovskega dijaka, je bilo aretiranih v Djuru na Madžarskem.
Tri židovske poslance kot zastopnike židovskega parlamentarnega kluba je sprejel včeraj predsednik poljske vlade, generaj Sladkov-sky.
1200 poljskih romarjev se jc odpeljalo z dvema posebnima vlakoma v Budimpešto na evharistični kongres. Poljske romarje vodijo primas kardinal Hlond, kardinal Kakovski, nadškofa Sapieha in Kwardowski in več škofov. Romarji ostanejo v Budimpešti do 29. maja._
Novo velikansko vas za amharske domačine so začeli graditi blizu pokrajine Ankober. Vas bo štela 200 domačij. Prebivalci pa bodo dobili tudi potrebno živino.
Marta Marek, ki je bila pred kratkim obsojena na smrt, je izjavila, da bo proti smrtni obsodbi vložila priziv in revizijo.
Glavni stan uporniškega generala Cedilla so danes izsledila vladna letala. Vladno letalstvo je vrglo na uporniški glavni stan v Monte Bellu in v gori Juasteci mnogo bomb.
»Na Poljskem sem pustil pol svojega srca« je izjavil predsednik romunske vlade patriarh Miron poljskemu konzulu v Cernovicah, kjer so patriarhu na čast priredili slavnostni sprejem. Metropolit Visarion, ki je spremljal patriarha na Poljsko, je izjavil, da odnaša s Poljske nepozabne spomine.
Danski poslanik je obiskal italijanskega ministra zunanjih zadev grofa Ciana in mu v imenu svoje vlade sporočil, da je akreditiran pri kralju in cesarju Italije. S tem je tudi Danska priznala italijanski imperij,
Jugoslavija se udeleži četrtega kongresa narodno socialistične organizacije »Kraft durclt Freude«, ki bo od 9. do 12. junija v Hamburgu. Poleg Jugoslavije se bo tega kongresa udeležilo še 20 držav.
Švicarski zvezni svet je včeraj odobril še t93 milijonov frankov (blizu dve milijardi dinarjev) za oborožitev izboljšane državne obrambe.
ScHuschnrgg še vedno v Avstriji
Berlin, 25. maja. AA. Reuter: V zvezi z vestmi, ki se širijo, češ da je Schuschnigg v Leip-zigu, izjavljajo tukaj, da je Schuschnigg še zmerom v Avstriji in da so za njegovo obsodbo pristojna avstrijska sodišča.
Visoki cerkveni knezi na poti skozi
Ljubljano
Ljubljana, 25. maja.
Od nedelje naprej že vozijo skozi Ljubljano posebni vlaki romarjev, prihajajočih iz Italije ter zapadnoevcopskih držav, tako iz Francije, Belgije in Nizozemske. Vsi vlaki so namenjeni v Budimpešto, kjer se udeleže velikega in veličastnega mednarodnega evharističnega kongresa. Proga Rakek— Ljubljana—Pragersko—Kotoriba je za ogromne množice romarjev iz zapadnoevropskih držav postala glavna pot, kajti druga pota 60 iz raznih razlogov neoportuna.
Včeraj co prispeli v Ljubljano v koki cerkveni knezi. Iz Pariza se je pripeljal v posebnem vozu pariški nadškof in kardinal Verdier, veliki boritelj za krščansko svobodo in iskren prijatelj naše države, dalje nadškof v Toledu (Francova Španija), kardinal Gomez y Toma, in nadškof v Malinosu v Belgiji, kardinal van Rocy,
Ban dr. Marko Natlačen je v imenu naše vlade
pozdravil visoke goste, zlasti pariškega kardinala Verdierja na državni meji na Rakeku. Visoki cerkveni knez je bil nad sprejemom na Rakeku in v Ljubljani izredno ginjen. V imenu cerkvenih oblasti in škofa dr, Rožmana 60 visoke cerkvene kneze pozdravili kanonik dr. Kimovec, na ljubljanskem glavnem kolodvoru pa generalni vikar prošt g. Ignacij Nadrah z duhovščino.
Od nedelje naprej do davi je vozilo skozi Ljubljano iz Italije šest posebnih vlakov za Budimpešto. Tako je prispel iz Postojne snoči ob 20 posebni vlak, ki je vozil 312 romarjev, davi ob 1.10 drugi posebni vlak s 300 romarji. Doslej se je peljalo skozi Ljubljano do 2000 romarjev iz Italije, Francije, Belgije in Španije. Davi ob 5.30 pa so mariborskemu potniškemu vlaku priklopili štiri posebne Pull-mannove vozove s 100 romarji. Vozove bodo na Pragerskem odklopil in jih priklopili za Budimpešto. Najavljen pa je prihod nad 100 velikih avtobusov iz Italije.
S špekulanti na črno desko!
Plača naj bo v razmerju s cenami živil
Slov. Konjice, 22. maja.
Zdi se, da so Spekulacije postale gotovim ljudem nekak poklic in lahek način uganjanja velikopoteznega dobičkarstva. V časopisih beremo dan za dnem o velikih in drznih sleparijah, pojavljajočih se zdaj tu, zdaj tam. Da pri tem trpe pošteni ljudje veliko škodo, bogata pa na račun ljudskih žuljev brezvestneži, je žalostno dejstvo. Po odkritju raznih afer in aferic navadno o prigoljufanem denarju ni duha ne sluha, To so špekulacije ene vrste.
Nikakor pa nam ni razumljivo, da je mogoče škodovati povrhu vsega še revnim slojem e pretiranim zviševanjem cen živežu, kakor moki, koruzi i. dr., česar 60 krivi gotovi magnati. Danes je pri nas dejstvo, da mora poljeki delavec, ki zasluži 8 dinarjev dnevno brez hrane, delati polovico tedna, če hoče pripraviti v nedeljo opoldne — enkrat na teden — sebi in družini boljše kosilo. Ali se bo pa res moral že tej edini dobroti odpovedati? Na kaj boljšega mu je pa tako nemogoče misliti. S poviševanjem cen se okoriščajo samo Špekulant je, ki hočejo do skrajnosti izrabiti zelo velik izvoz kme-
tijskih pridelkov in posledice lanske slaHe letine, pomanjkanja živeža. Pretirane cene silno slabo vplivajo na ljudsko razpoloženje, najbolj pa na kmete in delavstvo, ki mora hrano kupovati, čeprav se je vsako leto ob tein času zvišala cena živežu, vendar to še ni nikoli tako v živo zadela revnega kupca. Zato naj pristojni činitelji energično zatro preraeunao dobičkarstvo, uravnajo cene, da tako zaščitijo revne ljudi. Izkoriščevalci pa naj dobe tudi zasluženo kazen. Saj nikakor ne gre, da bi v poljedelski državi po krivdi dobičkarjev morali stradati.
Nasproti visokim cenam živeža naš delavec zelo malo zasluži. Dnevno brez hrane plačujejo pri nas 8 do 10 dinarjev, redki več ali s hrano (malica dopoldne in popoldne ter kosilo). Tudi 7 dinarjev plačujejo na dan na več krajih. Te številke povedo, da poljski delavec resnično težko živi. Enako pa se tudi drugo delavstvo ne more dobro počutiti. Zato bi moralo vedno veljati: plača naj bo vedno v sorazmerju e cenami živeža! Seveda tako, da ne bodo imeli prekupčevalci prevelikega dobička. Ker je vprašanje uravnave cen nad vse važno, ga je treba čimprej energično rešiti!
Hud boj dveh bratov za posestvo
Zadnje dejanje pred malim senatom
Ljubljana, 25. maja.
Mali kazenski senat v dvorani št. 79. Predsednik s. o. s. g. Rajko Lederhas, sosodnika gg. Ivan Brelih in K. Javoršek. Pred sodni tribunal je stopil 28 leten fant, Lojze Velkavrh, posestnika sin, doma na Korenu pri Horjulu. Drž. tožilec g. Fran Sever ga je obtožil zločina uboja po §-u 178 k. z., ker je 15. marca t. 1. doma med vrati velike sobe v prepiru sunil z nožem svojega brata Matevža naravnost tako nesrečno v srce, da je v par minutah izkrvavel in umrl. Obtoženca je branil odvetnik dr. Maček.
Zagovor s silobranom
Na zadevno predsednikovo vprašanje je obtoženec zanikal krivdo, priznal je očitano mu dejanje, toda navajal je, da je bil v silobranu. Med obema bratoma je bil večen prepir zaradi posestva. Vedno sta tekmovala za to, kdo bo po očetu, ki je vodil dvorezno rodbinsko politiko, naslednik na lepem in obširnem domu. Omenjeni dan sta delala na njivi. Vnel pa se je kmalu med njima prepir. Drug proti drugemu sta skočila z lopatami, nato sta se spoprijela. Lojze je brata ugriznil v prst, nakar je Matevž odhitel domov. Kmalu je prišel za njim Lojze. V veliki sobi med vrati sta se znova začela prepirati. Stala sta si drug proti drugemu. Lojze je zatrjeval sodnikom: »Brat me je prvi sunil. Začutil sem na levi roki tekočino in bolečino!« Nato ga je Lojze z nožem sunil. Predsednik: »Ali sl imel že prej nož odprt?...« »Ne vem. Natančno se ne spominjam. Vse je bilo hitro narejeno!« Predsednik: »Ali si se zavedal sunka?...« »Nič ne vem. Sploh ne vem, če sem ga močno...«
Beg skozi okno v hosto
Na razna predsednikova vprašanja, ali je bil razburjen, jezen itd. je odgovorjal negativno. Pretrgano je pripovedoval:
»Ko sem brata sunil z nožem, sem pobegnil
v kamro in od tam skozi odprto okno ven. Bežal sem zato, da ne bi Matevž šel za menoj in nadaljeval prepira. Sploh se nisem nič zavedal, kako je bilo.«
Predsednik: »In pobegnil si v hosto!...« »Da.«
Predsednik: »Tam v hosti, praviš, si padel v nezavest. Z mrakom si še le prišel domov. Ali nisi tam v hosti poslušal, kdaj bo začelo mrtvemu zvoniti...« »Ne! Na to nisem mislil.«
Preds.: »Orožniki pravijo, da si se sam vrezal v roko in hotel izvršiti samomor!« Obtoženec: »To ne! Rana je od pretepa z bratom.«
Predsednik: »Ko si prišel domov, si videl, kaj se je zgodilo z bratom! Prosil si: »Peljite me na sodišče!«
Obtoženec se je nato zagovarjal, da je dejanje storil v živčni razburjenosti. Včasih nima »odprtih misli«.
Večni prepiri za posestvo
Zaslišan je bil kot priča posestnik France Marolt. Opisal je rodbinske razmere pri Velka-vrhovih. Matevž in Lojte sta se vedno prepirala zaradi dedščine. Matevž mu je nagajal. Lojze je obupaval, ker je bilo očitno, da se oče nagiblje na Matevževo stran proti njemu.
Priča Kozjek Andrej: »Lojzeta sem vozil na Vrhniko v sodne zapore. Bil je krvav. Vso pot je molčal. Samo pripomnil je: »Ko bi v hosti slišal, da komu zvoni, se ne bi vrnil več.« Psihijatra sta izjavila, da je nastopila v trenotku prepira pri obtožencu trenotna zameglitev in duševna skalitev, ni bil sposoben pravilno oceniti dejanja.
Državni tožilec g. Sever je v daljšem govoru plediral za obsodbo v smislu obtožbe, poudarjajoč, kako imajo ubijalci navado se skrivati za silobran, ko sami nimajo pravilnega pojma o njem. Uboji pred mariborskim sodiščem so pogostejši kakor tu.
Branilec dr. Maček je v daljšem govoru očrtal rodbinsko katastrofo, ki je nastala iz malenkostne
Filmi
Strast (Kino Union). Razpasla se je navada, da naši sposlovenjevalci« ustvarjajo čudeže pri prevodih. »Iz Viteza brez graje« so potuhtali »Strast«. Film je svojevrstno delo režiserja Jac-quesa FIeyderja, ki je pred leti ustvaril nekaj prav originalnih filmskih komedij (še v Parizu), pozneje pa so ga angažirali »United Artists«. S svojim prvim delom, ki ga je Ljubljana doslej videla, se je pri nas vpeljal prav dobro. Zgodbo in milje je koncipiral in obravnaval s subtilno inven-cijo, ki jo jasno razkriva v sceni na samotni postaji (recitacija ruske pesmi in pesmi Elisabethe Browningove; verzi o smrti in o nadi, ki medlo tli, so kakor grozotno mrmranje, ki samo izhaja iz dušečih dni, ko ljudje slednji hip trepetajo za življenje). Kakor težka mSra, kakor mučen sen so vsi ti časi, njihova prisotnost in potek sta kakor težke sanje, polne nemirnih zdrzljajev, polne groze, polne bega pred nevarnostjo in smrtjo: bleda ostane tudi rešitev, brez pravega veselja, značaj bežne vizije nosi, preveč so izmučene duše, da bi se jim radost še utegnila zdeti otipljiva in resnična. Fleyder je pri oblikovanju snovi porabil poseben postopek: ni trdno povezal zgodbe, elementi dogajanja se le rahlo dotikajo, niz slik je, prizorišča se naglo menjavajo, meglena lahkotnost je. ki se ne more usidrati, ne more postati konkretna, ampak ostane vizija, mučen sea, ki se po režiserjevi skrbi še globlje razodeva kot tak v spretnem izboru mračnih od resničnosti odmaknjenih nastro-jenjskih slik iz pokrajine. Hladne pušča ta film vse tiste ljudi, ki so vajeni konkretizacijekega postopka in zgoščevanja snovi v filmu, vse tiste ljudi, ki zahtevajo prijemljivosti in trdne povezanosti. In vendar je v tem delu tempo, so prizori, ki so pretresljivi in živo zgrabijo gloda!«, toda vse to kmalu spet zagrne kopr.ma odmaknjene, sanjske zameglenosti. Delo je vedno obiska Robert Donat se razodene kot simpatičen igralski taient, ki ima dandanašnji povrh še redko odliko: izred-
no skrbno izdelano izgovarjalno tehniko. Marlenc Dietrich je tokrat prav dobra, ker ne igra afektirano kot sicer.
»2ene na prodaj« (Kino Matica). Lloydu Baconu so Warner Brothers, ki so zadnja leta prešli k sistematičnemu obravnavanju perečih problemov v ameriški in drugi družabni strukturi, poverili tokrat kočljivo nalogo; prikazal naj bi bedni položaj ameriških deklet, ki si služijo v kabaretih svoj grenki vsakdanji kruh. Brezvestni podjetniki jih izkoriščajo, V tem delu je vzel za konkretni primer zgodbo, v kateri se gangsterska tolpa, ki gre za zaslužkom, ne straši prav nobenih sredstev za dosego cilja: ne prevare, ne mučenja, ne zločinov. Spreten sleparski advokat pa to tolpo rešuje pred pravično roko, dokler vodja tolpe ne zagreši velike napake: ubije sestro kabaretne plesalke. Mera je polna in prezirane žene, ki jih muči večni strah pred smrtjo (saj so gangsterji vselej ubili vsako njihovo tovarišico, ki je hotela povedati resnico in razkrinkati tolpo), izpovedo pred sodiščem pogumno vse, k»t vedo o zločinih te tolpe. Zločinci so obsojeni, afera, je v kraju, novo življenje bi se moralo začeti. Tragična nota pa se utrga v tem koncu, ki bi bil moral preganjenim bitjem prinesti srečo. V megli se pet deklet, ki prihaja po stopnicah od razprave, tesno stiska druga k drugi. Dosegajo jih glasovi, ki prerokujejo mlademu državnemu tožilcu, kateri jih je bil pripravil do tega, da so se okorajžile za izpoved ter razkrinkal in ugonobil njihove mučitelje, sijajno kariero; morda bo postal še guverner. Ta uboga, dekleta pa se brez nade izgubljajo v gosto megl°i ki slednjič, v zadnji sceni zabriše za njimi vse sle* dove; izgube se v megli, ki jih brez 6ledu pogoltne. Neke zločince, ki so jih mučili in izrabljali, je sicer zasegla roka pravice; in vendar ni garancij, ki bi tem revnim bitjem mogle vzbuditi upanje na lepša dni. Film zasluži obisk, Humphrey Bogarth v vlogi tožilca je mnogo boljši, kakor je bil kot »Frank« v filmu »Pod črno krinko«. Prav dobro igra 6ethi® Davis in tudi njene sekundantke prinesejo k celot* nemu uspehu svoj obolus.
Poučni doživljaji kmečkega očanca
Opijanile so ga „sladke" deklice, ga oplenile in pijanega
pustile za plotom
Maribor, 24. maja.
Na mariborski policiji so dobili danes zanimivo prijavo. Prišel je Mri že na vse zgodaj zjutraj precej prileten kmečki očanec, doma nekje iz okolice Rogatca, ter je pripovedoval svoje doživljaje, ki jih je imel v pretekli noči. Ti doživljaji so prav zanimivi in zelo poučni posebno za take ljudi, ki prihajajo v mesto z dežele po opravkih ter si hočejo privoščiti nekaj veselih uric. Naš možakar iz Rogatca je imel take opravke v Mariboru in ker prihaja redkokdaj v mesto, si ga je hotel nekoliko tudi ogledati. Zlasti ga je zanimalo nočno življenje. Usoda ga je zanesla v neko gostilno na Koroški cesli, kjer se ponavadi shajajo »sladke« deklice. Sedel je za mizo, pa ni bil dolgo sam. Dekleta 60 ga kmalu zavohala, sklepala so, da bo pri možu kaj denarja in naenkrat je bil obkrožen od dveh, treh deklet, ki so veselo govorile vanj ter pridno srkale pijačo, za katero je mož velikodušno dajal. Ko je plačeval, so imele tudi priliko pogledati na skrivaj v njegovo denarnico in so videle v njej celega »jurja«, poleg nekaj stotakov. Še bolj vneto so ga nagovarjale k pijači in slednjič, ko je bil mož že pošteno omajan, so mu predlagale, naj bi nekoliko »zrak spre-
menili«. Res so šli spreminjat zrak v drugi lokat, kjer se je pijančevanje nadaljevalo. Nazadnje ga je možakar že imel dovolj pod klobukom, da so mu je pred očmi vse meglilo. Samo toliko je še vedel, da so ga spravila dekleta iz gostilne ter ga posadila v avtomobil. Ves zadovoljen, da je naletel na tako kavalirsko družbo, ki ga prevaža v avtomobilu, je mož sladko zaspal, zbudil pa se ja s težko glavo šele danes zjutraj — ob plotu poleg Koroškega kolodvora. Ni si mogel prav razlagati, kako je zašel sem in kako da je prenočeval kar na cestt ob plotu. Slednjič se mu je le začelo svitati, da je ponoči v veseli družbi pokrokal in da so ga potem spremljevalke povabile v avtomobil* Med tem premišljevanjem mu je roka segla v žep, da pogleda, koliko je ponoči zapravil. Odpre listnico, pa groza — predali so čisto prazni. Tam, kjer je bil prejšnjega večera tisočak v družbi več stotakov, zija praznina. Sedaj je uvidel, da jo padel v roke prefriganim ptičkam, ki so 'ftrf 'it&f-prej upi anile, potem so ga naložile v avto te* ga zapel ale v samotno ulico ob Koroškem kolodvoru, k er so ga pijanega in zaspanega hlttSiie iz avtomobila ter mu potem oplenile denarnih njega pa so pustile ležati za plotom.
Maribor
Vsi oškodovanci Glavno privredne zadruga«
r. z. z o. z., Maribor, Tattenbachova ul. 2-1., se pozivajo, da se takoj prijavijo najbližji orožniški postaji ali policiji ter naj priglasijo svojo škodo. — Stranke naj navedejo, ali so pristopile k Glavni privredni zadrugi neposredno odnosno ali so bile prevzete od kake druge sorodne zavarovalne družbe. Stranke naj navedejo, koliko so plačale na pristopnini, na premijah in drugih stroških, ter naj svoja izplačila eventuelno podkrepijo z odrezki poštnih nakaznic. — Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IX, dne 20. maja 1938.
gova zavest, dejanje je storil v efektu. Plediral je za oprostitev odnosno milo sodbo.
Obsojen na 18 mesecev
Mali senat je Lojzeta Velkavrha po daljšem posvetovanju obsodil zaradi zločinstva uboja po §-u 178 k. z. na 1 in pol leta strogega zapora. Pri
-----------odmeri kazni je senat upošteval § 22 k. z., da je
zadeve. Obtožencu se je v trenotku skalila nje-bil trenotno za dejanje manj odgovoren.
Čeprav je bila zadeva s stavko zdaj poravnana, sta Vikisely in Trn, ki naj bi ostala v službi še šest mesecev, dokler ne bi vodstvo našlo ljudi, ki bi ju bili sposobni nadomestiti, začela proti meni z gonjo in izzivanji. Ker nista mogla ravnati javno, da ne bi s tem vzbudila novih neredov, sta me dala nadzorovati nad nočnim delom in me obdolžila, da si podaljšujem odmor, določen za jed. Ko sem izvedel za to lažnjivo obdolži tev, me je popadla taka jeza, da sem mahnil paznika z rudarsko sve-tiljko!
Zdaj so našli pretvezo, katero so iskali! Družba me je prestavila v
socialistične govornike tistega časa. Pod njihovim vplivom sem se pridružil socialno demokratski stranki in sem kmalu postal eden njenih najdejavnejših članov in vodja male skupine delavskih socialistov, ki so ustanovili strokovno zvezo in vodili stavke.
JTako sem prišel v Ameriko ves prežet od socialističnih naukov in prevzet od proletarskega gibanja.
Trindvajset let sem bil star, ko sem se leta 1907 ustavil v kraju Daisytownu v Pennsylvaniji. Tam sem dobil posla kot rudar v jami Cre-scent Mine, ki je bila last Pittsburgh Coal Comp. Takoj sem stopil v rud-
članom organizacije nalagali. Delavci so se čutili varovane in naši živ-ljenski pogoji so bili kmalu med najboljšimi x vsem ameriškem rudarstvu.
Družbi, ki je bila lastnica premogovnika, seveda ta položaj ni preveč dišal. »Boss«, delovodja Collins je imel na piki posebno mene. Določal me je vedno za najnevarnejše in naj-neprijetnejše delo, za v rove, kjer je
zlezel na tri dolarje. Toda k nesreči to ni trajalo več kakor dva meseca ail tri, pa sem se moral spet obrniti na neko posredovalnico v Pittsburghu, da bi dobil novo službo.
Poslali so me v Leechbourg, kjer sem prišel v tovarno Leechbourg Steel Co. kot težak. Imel sem 13 centov na uro.
Dva meseca pozneje mi je na
bila voda ali kjer se je posipalo. To- desno nogo padlo železno bruno z ua vseeno se mi je zaradi prirojeno žerjava, kar me je veljalo devet tednov
spretnosti m okretnosti vedno posre- ................
čilo, da sem vedno dosegel navadno mezdo.
Ko sem se nekega dne priprav-AuazapazilPnaS »Nevarno«6,"ki1*," ™U’- kdo bi hotel *rtvovati k0/i<0*?-
bolnišnice.
Tam sem našel neko bolnico, Nemko, ki jo je bil stroj zgrabil za glavo. Po bolniških sobah so spraše-
drug rudnik, odkoder so me kmalu niško Delavsko zvezo ter se naročil
odpustili.
Od zdaj sem bil zapisan v črnem seznamu. Zastonj sem se potikal iz kraja v kraj in iskal posla. Po dveh letih revščine, ko sem se tu pa tam ubadal zdaj kot težak, zdaj kot zidar, zdaj kot kopač, sem sklenil oditi v Združene države.
Amerika je bila tedaj zame obljubljena dežela, ki mi je nudila možnost, da tam najdem stalno mesto in boljši obstanek. Prva moja pot je torej držala tja.
V teh dveh letih sem se udele-leval številnih stavkovnih zborovanj, kjer sem poslušal Bokanya iu druge
na slovaško socialistično glasilo >Rav-nost ludei« — »Enakost«. Pošiljal sem listu Članke ter si zastavil nalogo, da bom v Delavski zvezi ustanovil socialistično skupino.
Izvolili so me za odbornika pri krajevni organizaciji. Med številnimi podružnicami Zveze rudarskega delavstva smo mi v Daisytownu tvorili eno najmočnejših in najzavednejših organizacij. S petimi drugimi socialisti iz odbora smo uredili najstrožje nadzorstvo nad zaposlenimi, nad nepravilnim odpuščanjem delavstva in nad mezdnimi tarifami. Le malokdo si je upal kršiti predpise, ki smo jih
prepovedoval vstop. Sneti napis je bilo nezakonito, čeprav ni bilo tam okoli videti nobenega vidnega znamenja o kaki nevarnosti.
Vprašal sem za svet tovariše. Zaceli so se mi smejati iu dejali, da je to samo pretveza, da bi me ujeli. Ce bi napis snel, bi prekršil zakonita določila, če bi ga pa pustil na mestu, ne bi mogel na — delo.
Tovariši so me pripravili do tega, da sem napis snel — in takoj sem bil odpuščen.
Med rudarji je zaradi tega nastalo veliko razburjenje in toliko da ni izbruhnila stavka. Tri dni zatem so me sprejeli nazaj in me dodelili na delo v še nevarnejši kraj, kjer se je neprenehoma udiralo. Tam sem ostal nekaj časa.
Zaradi krize v letu 1907 sem izgubil delo in odšel v Uniontoun. Dobil sem posel^ v premogovniku, ki je pripadal družbi Frick. Moja dnevna mezda jo znašala ponavadi dolar ali dva dolarja na dan, redkokdaj sem
da bi poskusili presajenje. Ponudil sem se edini jaz. Vzeli so mi precejšen kos površine na stegnu, zenska se je zmazala iz neprijetne zadeve. Vsi krajevni listi so mi peli hvalo in me imenovali junaka, številni pro-testantovski duhovniki so me obiska-vali in me skušali najeti propagandista med rudarji in kovinarji. Prosili so me, naj bi napisal članek za neki njihov verski list v češčini. Toda priznati moram, da me vse skupaj ni prav posebno mikalo.
Ko sem prišel iz bolnišnice, me je družb nastavila za preddelavca v mizami, kjer so delali zaboje za pošiljanje strojev. To je bilo lahko delo, ki me je neslo po dolarja na dan.
Ta čas sem se oženil. Žena jo bila po rodu Madžarka, po |>oslu kuharica v neki meščanski družini v Pittsburghu. Ker se nama je zdelo, da tam ne moreva svojega gospodarskega stanja nič izboljšati, sva se vrnila v Deisytown, kjer so me sprejeli spet v Crescentski premogovuik.
žalostna vest iz Nemčiie
Sv. Ana v Slov. gor., 24. maja.
Iz Nemčije smo prejeli poročilo o nesreči, ki ee je dogodila v ponedeljek, 16. maja t. 1. v Su-stalu pri Wismorju v Nemčiji naši mladi sezonski poljski delavki Ruhitelj Mariji iz Ščavnice, Sv. Ana v Slov. gor.
Omenjenega dne popoldne okrog 16 se je Ru« hitljeva podala v družbi dveh deklet na precej od* daljen travnik, kjer so skupno kopale jarek. Kmalu je nastala huda nevihta z gromom in vsula so je gosta plolia. Delavke 60 se takoj umaknile pod bližnjo vrbo. Nekaj trenutkov za tem se je močno zasvetilo in strela je udarila naravnost v ono drevo, pod katero so se zatekle delavke. Pri udaru ja strela oplazila Ruhitljevo po levem delu telesa. Iztrgalo ji je kito las ter revo strahovito poškodovalo po telesu, da se je onesvestila. Lažje po* škodbe eta dobili tudi tovarišici. Poklicani zdravnik je ugotovil, da Ruhitljeva sicer še živi, a ji ni več pomoči, da bi ozdravela, radi prenevarnih poškodb. Ponesrečena mlada žena se zvija v strahovitih bolečinah in se bori s smrtjo.
Ta nesreča mlade delavke je vzbudila med tamošnjimi delavci močno sočutje, vsaj je bila Ruhitljeva med vsemi priljubljena radi marljivosti pri delu, dasiravno je bila šele komaj en mesec v Nemčiji kot sezonska delavka.
Obvestila
Knjige Slovenske Matice la leto 1938 so izšlo *n jih ljubljanski Matični člani lahko dvignejo osebno v Matični pisarni vsak delavnik med urad-nimi urami dopoldne in popoldne. Zunanje člane in poverjenike pa prosimo, da nam čim prej spo-roče svoja naročila, kolikor tega že niso storili* — Uprava Slovenske Matice.
n i ,Bo*e,vniki- V nedeljo, dne 29. t. m. se zberemo ljubljanski in okoliški bojevniki na prelepem Ro*;
Upu P°častimo spomin naših v svetovni vojni umrlih tovarišev in da se pogovorimo o bojevniških načelih. Ob 9 bo daroval sv. maSo predsednik /.veze g. Mirko Ratej in imel tudi cerkveni govor, levci bojevniki bodo med sv. mašo peli. Po maši oo na prostem pred cerkvijo zborovanje s sledečim sporedom: 1. Otvoritev zborovanja po predsedniku Zveze bojevnikov gosp. Rateju. 2. Petje: Oj ta soldaški boben. 3. Govor o namenih Zvez° bojevnikov (govori tajnik Zveze g. R. Lukež). 4. locastitev v svetovni vojni umrlih bojevnikov (p; Rajko Stoje). 5. Petje: Oj Doberdob. — Vabljeni so vsi člani, prijatelji in svojci iz Ljubljane ter okolice.
Krajevna organizacija Legijo koroških borccv
v Guštanju priredi v nedeljo, dne 29. maja 1038 Članski sestanek tn sicer ob 9 dopoldne v Tolstem vrhu pri Guštanju. Sestanek ee vrši v gostilniških prostorih tovariša Nabernika. Vabimo, da se ve« Članstvo krajevne organizacije zanesljivo udeleži sestanka, na katerem bo poročal tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane. Vabljeni pa «o tudi elani sosednjih bratskih organizacij. Pridite zanesljivo, ker ee bomo ob tej priliki oddolžili SP°~ niinu padlega junaka Malgaja.
Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«!
Od tu in tam
Pri ljubljanski Mestni hranilnici je trogirska občina najela pred leti večje posojilo. Ker pa je ta občina zadnja leta v precejšnjih stiskah, tudi ni mogla plačati ljubljanski Mestni hranilnici v redu anuitet, tako da je do zdaj dolg narasel na 2 milijona 200.000 din. Trogirska občina se je sicer prizadevala, da bi svoj dolg čimprej poplačala, pa se ji to ni posrečilo. Da bi se lo vprašanje končno le rešilo, je banska uprava sklicala posvet, na katerem so razpravljali 6amo o tem težkem položaju trogirske občine. Na tem posvetovanju so bili zastopniki banske uprave, trogirski mestni svet in zastopnik ljubljanske Mestne hranilnice g. dr. Božič. Sklenjeno je bilo, da bo od zdaj dolgovala trogirska občina ljubljanski Mestni hranilnici še 1,600.000 din v denarju, poleg tega pa mora odstopiti Mestni hranilnici 3000 m2 zemljišča. Ostanek dolga je odpisan. Trogirska občina bo plačala svoj dolg ljubljanski Mestni hranilnici na ♦a način, da bo najela večje posojilo pri Državni hipotekarni banki. To posojilo bo znašalo vsaj
1,800.000	din, kolikor trogirska občina dolguje Mestni hranilnici ljubljanski.
Nov zakon o srednjih šolah zahtevajo šara-jevski profesorji, ki so se te dni zbrali na občnem zboru sarajevskega Profesorskega društva. To svojo zahtevo so podprli z utemeljitvijo, da na podlagi dosedanjega zakona o srednjih šolah ni mogoče modernizirati pouka. V svoji resoluciji, ki so jo izdelali na tem občnem zboru, stoji poleg tega tudi zahteva, da morajo v bodoče imeti profesorice na srednjih šolah enake pravice kakor profesorji, ker imajo tudi enake dolžnosti. Odločno so se zavzeli tudi za to, da se mora nujno zgraditi v Sarajevu najmanj ena nova gimnazija. Nekdo je v svojem poročilu namreč poudaril, da se je število dijakov v zadnjih letih na sarajevskih gimnazijah šestkrat povečalo, zgrajeno pa ni bilo nobeno novo gimnazijsko poslopje. — Na vse zadnje pa te zahteve sarajevskih profesorjev niso Ji’“ nega, saj se z istimi težavami bore menda )	1 v državi in ne najmanj tudi v Sloveniji,
enda v zadnjih letih na nobenem profesor-
ji
Kdaj se bo začela tako nujna in težko pričakovana
graditev ceste Škofja Loka-Črni vrh
Upravičena prošnja občanov Črnega vrha, ki so odrelani od
ostalega sveta
skem zborovanju niso teh vprašanj prezrli in poslali na merodajna mesta vsaj podobnih resolucij, kakor zdaj sarajevski profesorji. Vprašanje je le to, katero profesorsko društvo ima pri takšnih svojih zahtevah več sreče.
Belgrajski čevljarski pomočniki so začeli stavkati, ker mojstri nočejo sprejeti njihovih zahtev, ki so jih že nekajkrat stavili, da bi izboljšali svoj položaj, že pred tremi meseci so pomočniki predložili svoje zahteve mojstrom, vendar vse do danes še ni prišlo do nikakega razumevanja za njihov težki položaj od strani delodajalcev. Zato so te dni pomočniki spet sklicali zborovanje v belgrajski Delavski zbornici, kjer so posamezni zastopniki podali svoja poročila. številni zborovalci so prišli do prepričanja, da se njihovo stanje ne bo zboljšalo, če ne bodo pričeli z odločnejšimi ukrepi proti svojim delodajalcem. Bili so si edini v tem, da je izhod iz tega nevzdržnega položaja le stavka. (Zaijjo so se tudi soglasno odločili. Zastopniki delavstva so izjavili, da bo stavka trajala toliko časa, dokler ne bodo delodajalci ugodili vsaj vsem najvažnejšim zahtevam čevljarskih Dominikov. Pomočniki mod drugim zahtevajo tudi novo kolektivno pogodbo. Zdi se, <]a čevljarski mojstri ne bodo mogli dolgo delati brez pomočnikov in da bodo vsaj glede nekaterih zahtev svojim pomočnikom kmalu ugodili.
Bolj poceni kruh so že začeli prodajati nekateri belgrajski peki. Zato so se morda odločili zaradi grožnje, ki jo je izrazila belgrajska obema na svoji zadnji seji. da bo namreč v primeru, če bodo peki prodajali kruh preveč drago, sama zgradila 4 ali 5 pekarn, še bolj pa je verjetno, da so tudi ta trenutek izrabili špeku-'antje, ki bi radi na račun drugih vsaj zdaj malo več zaslužili Med temi so najbrž le taki, ki so že prej nakupili precejšnje zaloge moke, ko je bila še bolj poceni. Sicer pa tudi tistj peki, ki niso imeli zaloge še od prej, ne bi imeli preveč izgube, če ne bi brezvestno navijali cen kruhu, katerega največ pokupijo revni ljudje, ki si drugega dostikrat niti privoščiti ne _ morejo. Vendar pa je še danes večina belgrajskih pekov prepričana, da vsi tisti, ki prodajajo kruh po normalnih cenah, delajo »nelojalno konkurenco«. Kakor se zdi, se nekateri grožnje bcl-grajske občine le niso preveč ustrašili, čeprav je niso odobravali sa.mo belgrajski reveži, pae pa tudi vse povsod po drugili mestih.
•
Veliko tovarno »La Dalmatienne« v Dugeni Ratu, v kateri morejo zaposliti nad 600 delavcev, nameravajo zdaj prodati. Lastniki te tovarne so
Francozi. Veliko vznemirjenja je vzbudila zadnje dni vest, da je ta tovarna odpovedala vsem delavcem, ki so bili v njej zaposleni. Teh delavcev je okoli 650. V zvezi s to odpovedjo se je začelo takoj povpraševanje, čemu je bila potrebna ta^ odpoved, ali morda zaradi pomanjkanja dela, ali pa zaradi česa drugega. V Belgradu se zdaj mude ne samo predstavniki te tovarne iz Splita, pač pa tudi iz Pariza, ki vodijo pogajanja z neko drugo skupino, ki jo vodi inž. Kaganovič. Zvedelo se je tudi zanesljivo, da sedanji lastniki resno stavljajo svojo tovarno naprodaj. Ne samo med delavci, ki so bili zaposleni v tej tovarni, pač pa tudi v vsem Splitu vlada velika razburjenost zaradi te odpovedi delavcem. Upravičen je strah, da ti delavci ne bodo mogli dobiti zaposlitve kaj kmalu kje drugod. Tako se bo število brezposelnih, ki jih že zdaj v Dalmaciji ni tako malo, še povečalo.
Našitka afera še vedno ni čisto potihnila. Prav zadnje čase je spet oživela, in sicer zaradi nekega samokresa. Ko so prišli na sled veliki aferi, ki so jo na kratko imenovali kar »našička«, je bila tedaj med drugim preiskava tudi pri bivšem ravnatelju imovinske občine v Mitroviči, inž. Živku živanoviču. Pri njem so našli precej obtežilnega ffradiva, tako da so omenjenega inženirja morali opraviti v zapor. Pri njem so med drugim našli tudi samokres, ki ga je inž. Živanovič pozneje zahteval nazaj. Toda ta samokres se je neznano-kam izgubil. Živanovič je zato vložil tožbo proti nekemu Gajiču, pod čigar vodstvom se je preiskava izvršila, ter mu očital, da je on salokres dostavno ukradel in utajil. Tekla je tožba, pri kateri je bilo zaslišanih tudi nekaj drugih. Na razpravi je obtoženec izjavil, da je samokres izročil tedanjemu okrajnemu glavarju Marčetiču, ki .1® zdaj v Pančevu. Zato je državno pravdništvo obtožilo Marčetiča zaradi utaje. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil Marčetič oproščen. Zdaj bo •»enda z »našlčko« tudi konec, vsaj tako si žele Rotovo tisti, ki bo zaradi nje kdaj imeli vsaj malo slabe vesti.
Naročajte Slovenski dom!
Škofja Loka, 25. maja.
Ko je bila lansko leto z ukazom ministrstva izpolnjena velika želja Črnjevršcev, ko je bila občina Črni Vrh nad Polhovim Gradcem izločena iz okraja Ljubljana-okolica in priključena na novo ustanovljenemu okraju v Škofji Loki, je bilo tudi od merodajne 6trani obljubljeno, da se bo med Škofjo Loko in Črnim Vrhom v najkrajšem času zgradila cesta, ki bo vezala občino Črni Vrh z novim sedežem okraja — Škofjo Loko.
Kako obupne so prometne razmere v Črnem Vrhu, dokazuje že dejstvo, da Škofjo Loko in Črni Vrh vežeta le dve poti, ki sta deloma grapi, deloma pa stezi, tako da je po njih iti mogoče samo peš. Če hoče kdo iz Črnega Vrha na svoje okrajno glavarstvo, mora ali peš po blatu nad 4 ure daleč, ali pa s kolesom ali vozom po cesti na Polhov Gradec, Dobravo, Šent Vid, Medvode, Sora, Škofja Loka. Da je ta pot dolga nad 50 km, mislim, ni premalo rečeno. V Ljubljano pa je bilo le nekaj nad 37 km. Iz tega se jasno vidi, kako nujna je cestna zveza med Črnim Vrhom in Škofjo Loko. Ni pa še vse to. Z novo cesto, ki bi bila dolga le kakih 15 km in to v najdaljši trasi, bi se pot za vozni promet skrajšala za več kot 35 km; kaj je to za ubožno ljudstvo tam gori, morejo najbrže oceniti le oni sami. Z novo cesto bi se pa tudi Črni Vrh, ki je — lahko trdimo — eden najbolj zdravih krajev v banovini, odprl svetu, ker bi bil zvezan z obeh strani z lepimi cestami ter bi zaradi svoje sijajne gorske lege postal lahko prav pomemben letoviški kraj. Da bi to pomenilo zopet lep zaslužek za tamkajšnje revno prebivalstvo, je prav gotovo.
Pa še nekaj. Za Črni Vrh bi se namah odpri živilski trg v Škofji Loki, pa tudi v Kranju, kar je danes v večjih količinah zaradi dahih prometnih zvez absolutno nemogoče. Ljubljana je nekako predaleč, pa je tudi prenatrpana, Loka je zapečatena s sedmimi pečati; prav tako daleč je Kranj, Kam naj ti ljudje nesejo na trg recimo jajca, maslo itd., da bi imeli za sol. Z novo cesto bi bila Loka in Kranj dobra odjemalca za vse to. Koliko laže bi se prodal les in drugo, da vsega ne naštevamo. Kakšne važnosti bi bila ta cesta za kraj prav iz vsakega stališča, najlibo iz gospodarskega, tujsko-prometnega, obrambnega, mislim da je z ozirom na zgornje prav vsakemu jasno.
Kralj, banska uprava je sama tudi že uvidela vso nujnost te gradnje. V preteklem letu se je že delalo na trasiranju in zakoličenju ce6te. V kolikor nam je znano, so načrti že gotovi Česta bi ee odcepila od ceste Škofja Loka—Žiri četrt ure pred Škofjo Loko v vasi Podpurferca, kjer bi «e zgradil most čez Poljansko Soro, nakar bi šla mimo vasi Bodovlje, nato ob potoku v Bodoveljski grapi in nato po planoti do Črnega Vrha. Kljub vsem prošnjam in posredovanju ,naj bi se letos odkupila zemljišča ter začelo z samo gradnjo, pa sedaj cela stvar nekako počiva,
Ker pa je gradnja te ceste res nadvse nujna in in potrebna, prosimo vse prizadete činitelje, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospešijo gTadnjo. Zelja vsega našega prebivalstva je, da hi bila vsaj letos gotova V6a pripravljalna dela in naj bi sc že letos pričelo z deli, tako da bi bila drugo jesen cesta gotova. Prebivalstvo bo uvidevnosti merodajnih globoko hvaležno.
Velefilm, ki ga je svetovni tisk označil kot mojstrovino brezkompromisnega realizma
Žene na prodaf
Močan prikaz življenja in njegove prave in lažne morale! V sl. vi. Bette Davis
Kino Matica 21-24
Ne zamudite!
Vojne žrtve kamniškega okraja za svoje pravice
Kamnik, 25. maja.
Združenje vojnih invalidov za kamniški okr. je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, ki je bil ob častni udeležbi v kino-dvorani. Udeležili so se kot delegati gg. predsednik oblastnega odbora g. Štefe in tajnik g. Vuka iz Ljubljane, tajnik krajevnega združenja g. Kosmač iz Kranja. Okrajno načelstvo je zastopal podnačelnik gospod Vadnjal.
Predsednik kamniškega invalidskega združenja g. Bokalič je začel občni zbor z nagovorom, opisal grozote svetovne vojne, ki je zahtevala toliko nedolžnih žrtev. »Nad 210.000 živih spomenikov je bilo še v letu 1925 priznanih in pravno zaščitenih, dočim je. okrog 140.000 teh vojnih sirot v letu 1929 izločil zakon, tako da je doslej ostalo priznanih le še 70.000, bremena davkoplačevalcev pa 6e zaradi tega do danes še niso prav nič zmanjšala. Radovedni smo le, kje je našlo zatočišče onih 200 milijonov dinarjev, ki so bili v proračunski postavki namenjeni vojnim žrtvam?«
Govor predsednika Bokaliča so vsi burno pozdravili in nagradili z aplavzom, nakar je predsedstvo občnega zbora bilo izročeno delegatu in predsedniku obl. odbora g. Štefetu.
V	svojem govoru je spodbujal 6voje vojne tovariše k vztrajnosti v borbi in sporočil, >da je načrt novega invalidskega zakona« že izdelan po državni komisiji, v kateri so bili zastopani tudi vojni invalidi. Načrt je že pretresal in odobril ministrski svet, treba je samo še, da ga sprejmeta in odborita narodna skupščina in senat. V krat-
kih potezah je podal poročilo vsebine invalidskega zakona z nado, da to v prvem zasedanju kralj, vlada spravila ta problem z dnevnega red.
Spregovoril je še priznani delavec g. Bokalič o pospešitvi rešenja invalidskega vprašanja in podal žalostno statistiko o razmerah in življenju svojih sobojevnikov, ki kljub vsemu pomanjkanju trdno upajo, posebno v sedanje vodstvo vlade, da bo enkrat za vselej ta krivica spravljena s sveta.
Poročilo o delovanju združenja sta podala tudi še tajnik g. Bremšak in blagajnik g. Janežič. Ob zaključku poročil je bila izrečena posebna zahvala dobrotnikom inv. združenja, t. j. kino upravi, ki vsako leto pokloni 800 din v podporni sklad, in pa bufetu DAJ-DAM v Ljubljani, ki je namesto venca na grob umrlega tovariša daroval 400 din v blagajno invalidov.
Slednji se javi k besede predsednik Županske zveze in mestni župan g. N. Novak, ki je med drugim poudaril besede ministra za soc. politiko, pri katerem se je pred kratkim mudil in posredoval za neodložljivo uzakonjenje invalidskega zakona. Odogovor ministra se je glasil: da je na rešitvi invalidskega problema sam zelo zainteresiran in zastavil svojo besedo, da bo v kratkem rešil to vprašanje. Invalidski zakon pride pred skupščino, kakor hitre se ho sestala, ter bo ena prvih postavk, ki se bo obravnavala v skupščini.
Vsem govornikom^ se predsednik obč. zbora iskreno zahvali s prošnjo, da jim stojijo v borbi za to socialno pravico še v nadalje ob strani. — Nakar je bila manifestacija invalidov v splošnem zadovoljstvu zaključena.
Plavanje - prvi šport naše mladine
Zopet smo na pragu plavalne in kopalne sezone. Kopališča bodo odprla svoje duri na stežaj mladini, ki bo hodila iskat zdravja v vodi in na eolneu. Plavanje lahko po pravici imenujemo resnični narodni šport, ki je tako za nrlado kot za staro pravi vir zdravja in vsebuje neprecenljive vrednosti Plavanje je ona športna panoga, ki najbolj vsestransko razgiblje vsako mišico v telesu. Samo želeti bi bilo, da bi ee vsak naučil te, ne preveč velike umetnosti plavanja in spoznal njene odlične vrednosti.
Plavanje je bo>lj kot vse druge športne panoge stvar mladine, še bolj pri ženskah kot pri moških. Skoraj vsa plavalke, ki eo kdaj postavljale svetovne rekorde, so bile vse mlajše kot pa 20 let. Povprečno starost svetovnih rekorderk je od 16 do 20 let. Tudi najnovejša vodna vila Ragnhild Hue-ger, ki kar po vrsti popravlja svetovne rekorde, potrjuje to pravilo.
Pri moških se ta starostna meja pomakne za nekaj let naprej, ampak tudi tu je mladina v prednosti. Skoraj vsi danes znani svetovni plavači eo dosegali lepe uspehe že v dečji starosti. Kot primer naj navedemo Amerikanca Johnnyja Weiss-mtillerja, ki je brez dvoma eden najboljših pla-vačev, kar jih je svet poznal. Tudi znani Arne Borg je dosegel svoje prve pomembne uspehe že kot zelo mlad fant, obdržal pa je svojo sijajno
formo tudi še potem, ko je že davno prekoračil dvajseto leto. Tudi vsi znameniti japonski plavali, ki so dosegali pri zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu sijajne uspehe, še niso prekoračili dvajseto leto.
Slične izkušnje, da namreč ravno mladina v najzornejši mladosti postavlja neverjetne rezultate, so napravili po vsem svetu. Tega ne pozna skoraj nobena druga športna panoga. Zanimivo mnenje o tem je podal ameriški trener Steve For-sith, eden najboljših plavalnih strokovnjakov. Po njegovem mnenju morejo moški dosegati vrhunske rezultate le do svojega 25. leta, dočim je starostna meja za ženske še mnogo nižja. Plavanje je v Ameriki narodni šport v pravem pomenu besede in zato imajo tamkajšnji trenerji največ prilike za tovrstne praktične izkušnje. Isto kot Forsith trdijo tudi ostali ameriški univerzitetni trenerji, ki vzgajajo ameriško mladino v plavanju.
Tudi pri nas opažamo, da ravno SK Ilirija s svojimi plavalnimi mladinskimi tečaji posveča posebno pozornost ravno najmlajšim. S številnimi takimi mladinskimi tečaji bo vedno mogoče najti nove talente, ki bodo dvignili in tudi obdržali naš plavalni šport na višini. Če kje velja pravilo, da športne zvezde kmalu ugasnejo, velja to pri plavanju, in prav zato je treba mladini v najnežnejši starostni dobi posvetiti največ pozornosti.
Izza naših meja
Minister za narodno vzgojo Giuseppe Bottai v Trstu. V nedeljo je prispel v Tret minister za narodno vzgojo Giuseppe Bottai. Njegov prihod so vsi listi in vsa fašistična javnost posebej proslavili. Namen ministrovega obiska je zlasti v tem, da pregleda in uredi ves sistem vzgoje, ki naj bi ee izvajal v pokrajinah treh Benečij, ki eo vse na meji države. Trst naj bi postal vzgojno središče V6eh teh pokrajin. Časopisi poudarjajo, da se Trst zaveda, da je žarišče italijanstva in da ee zaveda, da je njegova vloga ob meji sedaj večja v ekspanziji, kakor pa v obrambi. Poudarjajo dalje, da so ministru za vzgojo vsi problemi in življenje Trsta znani. V zvezi z njegovim obiskom je tudi ustanovitev pravne fakultete v Trstu. Minister si je v prvih dneh obiska ogledal predvsem šole v Istri, tako v Dolini, Piranu, Bujah, Pulju, Barbani, Labinu, Arsiji, Lindarju, Pazinu itd. Povsod je bil sprejet od šolske mladine v fašističnih uniformah in od krajevnih oblastnikov. Minister je ostal v Trstu par dni in je predsedoval šolskemu svetu, da bi se tako osebno prepričal o razvoju vzgoje 8 v teh pokrajinah.
Julijsko Krajino je pretekle dni obiskal italijanski minister javnih del Cobolli - Gigli. V spremstvu tržaških velikih dostojanstvenikov si je ogledal Trst, zlasti novo odkriti rimski teater, podal pa se je z devetimi avtobusi spremstva tudi na Kras. Tu se je ustavil in si ogledal stavbo otroške kolonije v Banah pri Sežani, dalje se je ustavil v Sežani in končno prišel tudi v Postojno, kjer je obiskal jamo. V vseh krajih, kjer se je ustavil, mu je bila prirejena svečanost, v kateri eo nastopali zlasti uniformirani otroci. Najveličastnejši vtis na gosta je napravila pot s Trsta do obeliska pri Nabrežini in pogled na morje ter Postojnska jama.
V	Nabrežini je utonila v mlaki komaj 2 leti stara Marcela Štor, ko ee je na domačem dvorišču igrala s svojimi tovarišicami. Dete so takoj po nesreči kmetje potegnili iz vode, a je bilo že prepozno.
Večerni »Piccolo« i dne 17. maja prinaša vest, da je minilo 17 let od dogodka, ko so v nekem spopadu v Marezigah pri Kopru zgubili življenje trije fašisti. Tega dne se je vršila svečana komemoracija vsem trem, ki so padli za »nacionalno stvar« in ee je brala zanje tudi žalna maša. Ob isti priliki je zgubilo življenje tudi ve* domačinov, innoffo pa jih je še sedaj v ječah
Vremenske poročilo »Slovenskega doma«
Krai	t.®. - £ B ■ §£ S *	lempe-raturu v r*		e.6* a t*-> — c 31	i a <i C Ij	Veter (smer, takoKtl	Pada- vine	
		. a sf	ec 1 «				e B	K m L t>
Ljubljana	V56-4	20-8	10-2	83	6	0	—	—
Maribor	755-9	22-6	u-o	60	6	NW	—	—
Zagreb	758-3	iy-o	12-0	SO	3	SSW-	—	—
Belgrad	754-7	16-0	13-0	90	10	S,	12-0	dež
Sarajevo	757-6	15-0	9-0	90	10	0	4-0	dež
Vis	758-3	13-0	9-0	90	5	N,	—	—
Split	757-0	UJ-0	11-0	80	6	0	—	—
Kumbor	758-8		15-0	80	10	N,	8-0	del
Rab	762-1	19-0	120	70	6	NNE,	4-0	dež
Vremenska napoved: Spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteka vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je_ bilo do 9.45 popolnoma oblačno, nakar se je oblačnost nekoliko zmanjšala in je posijalo sonce. Ob 10.20 ee je skoraj popolnoma zjasnilo in tako ostalo do 15.20. Ob 15.80 je pričela oblačnost zopet naraščati, ostalo je večinoma oblačno ves ostali čae. Popoldan ob 16.10 je nekajkrat zagrmelo.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, 25. maja: Gregor VII.
Četrtek, 26. maja: Vnebohod.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-Seva c. 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7.
Da se duhorno udeležimo svetovnega evharističnega kongresa v Budimpešti in v duhovni 6kupnosti celega katoliškega občestva, počastimo Boga v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, bomo imeli: na Vnebohod, 26. t. m. ob 8 zjutraj skupno sr. mašo za akademsko mladino pri oo. c.istercijaneik (Poljanska c. 6). Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo. Prosimo, da ee člani katoliških akademskih društev ev. maše za gotovo udeleže. Vabljeni tudi člani Slovenskega kat. akademskega starešinstva. — Odbor Akademske zveze.
Za mestne reveže je neimenovan dobrotnik daroval 200 (dvesto) din. Mestno poglavarstvo mu izreka najlepšo zahvalo.
Za trebljenje mestnih jarkov na Barju b«) dražba v nedeljo, 29. t m. ob 10 na dvorišču šole ob Ižanski cesti, ne pa 22. t. m., kakor smo prej poročali.
Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi na praznik, dne 26. t. m„ promenudni koncert v Zvezdi od 11. do 12. ure. Igrala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom g. kapelnika Grudna Ivana.
Svojo deveto razstavo na pomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija je posvetila Zveza gospodinj domači umetni obrti, predvsem delu žene. Razstavljene bodo pestre veze^ nine za dom in oblačila po narodnih motivih, vmes dela in osnutki naših umetnic in arhitektk. Vabimo delujoče in snujoče žene k sodelovanju.
Slovenska kovinska industrija noče zaostajati. Čitali ste o velikih razširitvah in investicijah železarne Zenice. Marsikoga je upravičeno skrbelo, da bo zaradi tega prizadeta slovenska železarska industrija. Toda naše gospodarsko življenje sloni na zdravi tradiciji in jo prebolelo še mnogo hujše udarce; pomislite samo na kritične dni na Jesenicah v dobi krize! Se s tem večjo požrtvovalnostjo, žilavostjo ter neomahljivostjo so se naši gospodarstveniki lotili dela za obstoj in napredek slovenske industrije; za izpopolnitev našega železarstva so bile lani vložene večje investicije. Uspehi naše železarske in kovinske industrije bodo posebno učinkovito prikazani na pomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 4. do la junija.
Tivar obleke, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga; Anton Brumec — Ljubljana, Prešernova 54 (nasproti glavne pošte).
Drevi ob en četrt na 7 se bo ponovil nastop glasbenega otroškega vrtca šole Glasbene Matice v Hubadovi pevski dvorani. Starše opozarjamo na to ponovitev. Začetek točno ob napovedanem času.
Korotana nam eicer ni ostalo mnogo, tudi meja na Spodnjem štajerskem ne odgovarja povsem našim nacionalnim in gospodarskim zahtevam. Tem bolj pa moramo gledati, da povežemo to, kar imamo e kulturnimi in gospodarskimi središči dravske banovine. Kako je to mogoče, nas bo poučila razstava »Cesta« na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13, junija.
Zatvoritev prehoda skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve pomladanskega velesejma, ki bo letos od 4. do 13. junija, bo prehod 6kozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejemskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 27. maja do 18. junija.
»Bodi luč!« V založbi ZZD je izšel 3. zvezek Delavske knjižnice »Bodi luč!«, javna izpoved bivšega brezbožnika Kauer Alfonza iz Inomoata, ki jo je prevedel duhovni svetnik Janez Kalan. Nekdanji prvoboritelj, pisatelj in pesnik brezverstva nam razodeva v tej knjižici svoje mesto in nemirno duševno življenje, kajti v brezboštvu ni našel ne jasnosti niti zadovoljstva. Šele po mučnih bojih in dolgem iskanju je prišla njegova duša do jasnosti, našel je luč v Kristusovi cerkvi in ljubezni, zato je postal veren katoličan. Njegova javna izpoved je zelo pomembna za današnji čas, ko divja vihar brezverstva čez svet, ki skuša v človeku zatreti hrepenenje po Bogu — toda brezuspešno! Knjižico toplo priporočamo vsakomur, da jo prečita in o njej razmišlja. Cena ji je samo 8 din in ee naroča v tajništvu Zveze združenih delavcev v Ljubljani, Čopova 1 (Delavska zbornica).
Ljubljansko gledallifte
DRAMA — Začetek ob 20.
Sreda, 25. maja: »Lopovščine.« Premierski abonma. Četrtek, 26. maja: »Izpit za življenje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Petek, 27. maja: »Ženitev.« Red četrtek.
Sobota, 28. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 29. maja: »Zadrega nad zadrego-. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. — Začetek ob 20.
Sreda, 25. maja: »Don Juan.« Red Sreda.
Četrtek, 26. maja: »Seviljski brivec.« Gostovanje italijanskega tenorista Christyja Solarija. Izven Cene od 50 din navzdol Petek, 27. maja: Zaprto.
Sobota,' 28. maja: »Rlgoletto«. Red A Nedlja, 29. maja: »Trubadur«. Izva» Globoko znižane cene od 24 din navzdoL
Bes iz pekla
Lfubezen do otroka ga fe privedla * zapor - Pot, polna trpljenja
Beg in zopetno jetništvo kaznjenca Raymonda Vaudeja je eno izmed najbolj pretresljivih in pustolovskih kriminalnih primerov zadnjega časa. Ljubezen do lastnega otroka je bila usodna za imenovanega vlomilca. Ta ljubezen je kriva, da se je podal po poti »vlomilca« in zopet je ona kriva, da je po srečnem begu po nedopovedljivih naporih in nevarnostih padel v roke pravice. Njegova življenjska zgodba je pretresljiv roman, je očetovska ljubezen do sina-edinca.
Tatvine In vlomi
Vaudejevo poznanje s policijo sega približno osem let nazaj. Tedaj je postal srečni oče lepega fantka. Bil je nor v svojem veselju in ponosen. Sčasoma pa se je njegovo veselo razpoloženje skalilo, Nenadoma je zgubil zaslužek in ni vedel, kako bo mogel plačati stanovanje in preživljati sebe in svojo družino. Začel je krasti. Prvemu poskusu so sledili drugi: tatvine in vlomi. Nekega dne — bilo je novembra 1930 — so ga pri zopetnem podvigu zalotili in zaprli. Njegova žena je bila zaradi tega vsa obupana in zapustila je dom ter zginila. Sklenila je, da se nikdar več ne vrne k svojemu možu, Otroka pa so vzeli k sebi moževi starši, ki so živeli na svojem malem posestvu v Troyesu.
Nevarna voinia po morju
Medlem pa je življenjska usoda tega moža krenila svojo pot. Šla je kruto in brezobzirno. Zaradi svojih kaznivih dejanj je bil obsojen na pet let ječe. Moral pa je prestati to kazen v znani kaznilnici na Guayani. Vaude je zelo trpel zaradi izgube svoje svobode, zlasti pa ga je mučilo hrepenenje, da bi videl svojega .fantka. Pet let jetništva je potekalo enakomerno in brez velikih dogodkov. V 'četrtem letu pa ni mogel več zdržati. Z nekim kaznjencem je stesal skromen čolnič in neke noči sta ubežala oba iz Guayane. Vožnja po neskončnem morju je bila trpljenje, ki mu ni primere. Tedne in t^dne sta v svoji orehovi lupinici trpela lakoto, žejo in od prevročega tropsikega sonca. Vaudejev tovariš pa ni bil dorastel za tako trpljenje. Znorel je in napadel Vaudeja. Samo za las je manjkalo in padel bi v žrela morskih volkov, ki so obkrožali čoln. Vnela se je borba na življenje in smrt. Premagal je svojega blaznega nasprotnika. Kmalu nato je prišel do panamske obale.
Drugi beg
Če je mislil nesrečni ubežnik, da bo zopet zaživel v zlati svobodi, ee je zmotil. Panamske oblasti so ga vrnile kljub njegovim obupnim prošnjam francoskim. Vaudeja so zopet oropali svobode. Francoski parnik ga je prepeljal v domovino in postavili bi ga zopet pred sodišče. V Saint-Nazaire bi morali ubežnika izročiti oblastem. Toda tik pred vhodom v pristanišče se je posrečilo Vaudčju, da se je izmaknil budnim očem svojih čuvajev in skočil
v	drznem skoku v morje. Ubežnik je srečno pri-
Obrai najjnovejše nemške lokomotive, ki jo ženejo Diescl-motorji močni za 600 konjskih sil. Najvefja hitrost, ki jo lahko doseže, je 195 km na uro.
plaval do obale, in ker je vedel, da ga bodo iskali v okolici Nantesa, je odpotoval v Pariz. Tam se mu je posrečilo vedno, da je pravočasno ušel vsaki nevarnosti Bil je tako predrzen, da je poklical uredništvo nekega velikega pariškega časopisa, da da intervju, če ga ne bodo naznanili policiji. Istega popoldne je sedel Vandž v majhni kavarni s časnikarjem in mu pripovedoval zgodbo svojega bega, medtem pa je policija iskala ubežnika,
Iz obiema svojega otroka v ječo
Končno ga je policija prevarila. Uganila je, katera je njegova največja bolečina in upala je, da
bo gotovo prišel dan, ko bo obiskal svojega otroka. Varnostni organi v Troyesu so dobili nalog, da naj zasledujejo in iščejo ubežnika. Po nekaj dneh je mislil Vaude, da že lahko tvega, da obišče svojega ljubljenca. Pozno ponoči je potrkal na vrata svojih staršev. Sinko je z začudenimi očmi zrl v moža, ki ga je objemal in pritiskal na srce. Otrok ni mogel razumeti očetove ljubezni, razumeti ni mogel, zakaj teko po licih tega moža solze. Ko so Vaudeja prvič zaprli, je bil otrok star komaj en mesec, sedaj pa je že močan fantek. Svojega očeta ni poznal. Kmalu je zavladalo med o-bema prisrčno čustvo.
Policija pa je zavohala ta nočni obisk. Ko je Vande zapustil svojega sinka, so stopili predenj na temni cesti orožniki. Se isto noč so ga odvedli v Pariz, kjer čaka ponovne kazni. Njegov pravni zastopnik je prosil predsednika republike, naj mu odpusti vse 06tale prekrške, ki niso zločinske narave, pač pa je Vaude žrtev svoje očetovske ljubezni in to se mu naj šteje kot glavni razbremenilni razlog.
liolgarski kralj Boris s svojima otrokoma princczinjjo Marijo Limo in prestolonaslednikom Simonom. Žena kralja Borisa je sestra italijanskega kralja.
Nenavadne nesreče
Ni vsakemu sojeno, da bo umrl v postelji. Iz ameriških poročil izvemo o nenavadnih nesrečah in nevarnostih. Če bi hoteli verjeti ameriškim statistikom, potem je 266 krat nevarnejše sedeti doma med štirimi stenami, kot potovati z letalom.
V	letu 1935 se je od 125 milijonov prebivalcev USA ponesrečilo doma 5,184.500, medtem ko ee je 561.370 potnikov, ki so se vozili istega leta z aeroplani in ki so prepotovali 49 milijonov milj, poškodovalo oziroma ponesrečilo samo 357. To se pravi, da se vsakemu štiri in dvajsetemu človeku pripeti nesreča doma, v letalih pa postane komaj vsaki 6378. žrtev letalske nesreče.
V	Portlandu je prišel nekega večera šofer nekega tovornega avtomobila silno utrujen domov. Ves ljubi dan je vozil težko natovorjeni avto po močno zasneženih cestah. Soba je bila toplo zakurjena, še prevroče je bilo utrujenemu šoferju, zato je hotel malo odpreti okno. Toda okno je zamrznilo; končno se mu je šele pri tretjem poskusu posrečilo odpreti okno. Mož pa je izgubil ravnotežje in padel tri nadstropja globoko — na velik kup snega. Malo prestrašen, 6icer pa nepoškodovan, se je vrnil zopet v evojo sobo.
Mr9. Barker v Gary, Indiana, se je kopala. Po nesreči je stopila na košček mila — spodrsnilo ji je in padla je skozi odprto okno tri nadstropja globoko na vrt na kup peeka. Odnesla je samo nekaj ne preveč hudih prask, kar ji ni bilo toliko neprijetno kot to, da je morala gola steči pred začudenimi gledalci nazaj v hišo.
Kolesarfenie po strehah
Johny Andrews iz Chicaga je prejel za svoj enajsti rojstni dan lepo kolo. Zaskrbljeni starši mu niso dovolili voziti po ulicah zaradi nevarnosti velikomestnega prometa. Johny je vzel zato svoje kolo na veliko ravno streho in zadovoljno kolesaril daleč proč od nevarnosti velikomestnega prometa. Naenkrat pa je izgubil oblast nad kolesom in zapeljal čez rob strehe. Kolo je zdrknilo
12 metrov globoko in razbilo stekleno streho policijske stražnice, sam 6e je pa znašel z zlomljeno roko, sicer popolnoma zdrav na mizi policijskega komisarja, ki je k sreči malo poprej zapustil sobo.
Mesto samomora - cigareta
Ne konča se pa vsaka nesreča tako srečno. Mr. Cravvford, šestdesetletni zidarski mojster iz Kansas City, je užival svoj zasluženi pokoj v lepi vili. Nekega jutra je opazil, da je voda v vodovodu čez noč zamrznila. Nič lažjega ni bilo zanj, kot strokovnjaka, da nastalo škodo sam popravi. Vzel je varilno svetilko, da bi odtalil zamrznjeno vodo v vodovodu, toda usodno se je zmotil. Držal je varilno svetilko namesto na vodovodni, na plinski cevi. To svojo zmoto je opazil prepozno — hiša je zletela v zrak, sam je izgubil življenje.
V Los Angelesu je hotel napraviti samomor mladenič zaradi nesrečne ljubezni, v ta namen je odprl plinsko_ pipo. Bi! je strasten kadilec in zaželel si je prižgati pred smrtjo še zadnjo cigareto. Segel je po cigareti in vžigalniku — naenkrat nastane huda eksplozija, in odletel je skozi porušeno steno v sosedno stanovanje. Malo se je potolkel — plačati je moral se precejšno vsoto za nastalo škodo in spet ee je sprijaznil z življenjem.
Miška ie eksplodirala
V Bordeauxu je nekega večera celokupna šestčlanska družina Latour napravila pravi lov na malo miško, ki se je hodila sladkat v shrambo. Ubog živalca je begala po stanovanju sem in tja in končno skočila v lijak. Gospa Latour je naglo pograbila žareče železo in sunila 7, njim v lijak, da bi umorila miš. Ni pa vedela, da je njen mož, komunist, spravljal tja notri eksplozivni material. Eksplozija je razrušila kuhinjske stene in štirinajst prebivalcev te hiše je bilo več ali manj ranjenih, med temi tudi rodbina Latour.
Komaj 3 kg težak fazan je zaustavil brzovlak
New York—Baltimore. Odfrčal je proti steklenemu zaščitnemu oknu na lokomotivi, za katerim je stal vlakovodja. Okno se je razbilo in fazan je priletel s takšno silo vlakovodji v glavo, da se je ta nezavesten zgrudil. Potom avtomatične varnostne naprave se je vlak takoj ustavil.
Manj ugodno je poteklo srečanje tovornega vlaka in bika v Georgiji. Bik je stai sredi proge in se ni hotel umakniti. Vsak se je ustavil, toda pobesneli bik se je zaletel proti namišljenemu sovražniku. Rezultat: lokomotiva in devet tovornih vagonov prekucnjenih, vlakovodja, kurjač in zavirač — mrtvi.
Tudi doma ni varno
Nesreča nikjer in nikoli ne počiva. George Ho\vard, posestnik oranžnih plantaž v južni Kaliforniji, je sedel nekega lepega večera ves zadovoljen v udobnem naslanjaču pred hišo, ko privozi neki avto mimo s takšno naglico, da je ka* menje kar odletavalo od koles. Eden teh kamnov je zadel mr. Hovvarda s tako silo v sence, da se je nezavesten zgrudil pred evojo prestrašeno ženo.
Sedem šivilij nekega modnega salona v New Yorku se je med šivanjem nenadoma onesvestilo. Poizvedovanja so ugotovila, da so od sosedne nanovo pobarvane strehe uhajale skozi odprto okno strupene sopare, ki so potem omamile šivilje.
Mrs. Sylvia Wren, malo ekscentrična dama, je živela s svojimi šestimi kačami v velikem stanovanju na River Side-Drive v New Yorku. Nekega dne je kuhala mleko na plinski pečici. Mleko je vzkipelo in ugasnilo plinski plamen. V stanovanju se je začel širiti svetilni plin in po nekaj urah je od sosedov alarmirana policija in reševalna postaja našla mrs. Wren in njene ljubljenke onesveščene.
Vsi ti primeri pričajo, da tudi doma med štirim stenami ni tako varno, tudi tu preži nesreča, kateri 6e ne moremo vedno izogniti, morda ravno zato, ker je ne pričakujemo.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 25. maja: 12.00 Musorgski: Slike z razstave, sinf. suita (plošče) — 12.4*5 Poročila — 13 Napovedi —
13.20 Ura lahke glasbe (Šramel «Skerjanček«) — 14 Napovedi — 18 Mladinska nra: Glasbeno oblikoslovje (g-dr. Anton Dolinar) — 18.40 Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. Jože Gregorič) — 19 Napovedi, poročila
— 19.30 Nae. nra: Tri faze v razvoju zagrebškega gledališča (Marto Fotez, knji., Zgb) — 19.50 Šahovski kotiček — 20 Koncert zbora »Gasbena Matica« — 20.45 Jo«. Haydn: Godalni kvartet v d-duru (plošče) — 21 Nastop tamburaškega septeta — 22 Napovedi, porodila
— 22.15 Veseli češki pevci iti godci (plošče).
Četrtek. 26. maja: 9 Napovedi, poročila -- 9.15 Vese! pozdrav (plošče) — 9.45 Verski govor (g. ravn. Jože Jagodic) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve
— 11 Otroška ura (teta Marička kramlja in prepeva)
— 11.30 Koncert (sodelujeta gdč. Štefka Korenčanova in Radijski orkester) — 13 Napovedi — 13.20 Kar imamo, to vam damo (plošče po željah) — 17 Kmet. ura: O zatiranju peronospore (VI. Kuret) — 17.30 Radijski orkester, vmes poje g. Miroslav Mesesnel, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.50 Prenos majniško pobožnosti iz trnovske cerkve — 20.30 90 minut zabave (bi;ata Goloba in Radijski orkester) — 20 Napovedi, poročila — 22.15 Plesni zvoki (plošče).
Drugi programi '
'Sredii, 85. maja: Hclarad: 20.00 Zab. koncert ,20,30 Humor, 21.30 Nar, pesmi, 22.20 Klavir — Zagreb: aO.M Ljubljana — Praga: 19.25 Angl. nar. glasba (prenos 1*
Londona), 15.45 Shawova igra «Pygmalion«, 21,15 Ork. koncert, 22.30 Jugoslov. Iglasba — Varšava: 20;jPl^na glasba, 21 Chopinove skladbe, 22 Operetne melodije — Sofija: 19.45 Opara — Budimpešta: U Poklonitev inteligence NajsvetejSemu, lfi.50 Svečana otvoritev evharističnega kongresa, 20.40 Filh. konc., 22.35 Cig. orkester
— Trst-Milan: 21 Gledal, prenos: igra cAntifarnasoi in liturgična drama »Pametne in nespametne device« — Iiim-Bari: 21 Igra — Dunaj: 20 Zab. program, 21 Sin-foniki, 22.30 Zab. koncert, 24 Plesna glasba — Berlin: 19.10 Severnjaška glasba, 20 Zab. in pl rasna glasba — Konigsberg: 19.25 Serenade, 20.40 Ibsenova drama »Sovražnik ljudstva« — Bratislava:	19.25 Opera »Vesele žene windsorske» — Monakovo: 10.15 Operetna in filmska glasba — Bcromiinster: 19.55 120 letnica rojstva Burckhardta, 20.20 Pesmi, 21.05 Shakespearjev »Corio-lanus« — Strasbourg: 20.30 Sinfonični Koncert iz Nizze.
Četrtek, 26. maja: Belgrad - Zagreb: 20 Klavirski dno, 20.45 Nar. pesmi, 21.15 Sinfon. koncert — Praga:
19.20 Zab. program, 20 Ork. koncert — Varšava: 19.50 plesna glasba, 21 Prenos procesije po Donavi iz Budimpešte, 22 Zab. koncert — Sofija: 19.45 Pestra glasba', 20.45 Bas, 21.15 Pestra glaslja, 22 Lahka in ples. glasba
— Budimpešta: 9 sv. maša kardinala Verdiera, 16 Prvo glavno kongresno zborovanje. 19.45 Prenos procesije po Donavi, 21.35 Ork. koncert, 23.10 Cigan, orkester — Trst-Milan: 21 Igra, nato orgle — Rim-Bari: 17.15 Komorna glasba, 21 Rossinijema opera «Mozes« — Dunaj: 20 Zab. program, 22.30 Ork. koncert, Sl Mali orkester
— Knnigsberg: 20.15 Operna glasila “ Bratislava: 20 Vojaška godba in orkester — Kdln: 20 Pfiiznerjeve skladbe — Frankfurt: 20 Severnjaška glasba — Brro-milnster: 20.05 Švic. večer ,— Strasbourg: 20.30 Leco-cqova operota Srce in roka«. !
Zahtevajte povsod naš list!
Paul Heyse:
ANDREA DELFIN
'	Novela.
»Res,« je dejala grofica in v njenem izrazu je bila prav ista bolestna grenkost kot v zvoku njenega glasu, »čuditi se moram, kako 6e sploh še drznete pokazati se tukaj, ko 6te najsvečanejše obljube tako nesramno poteptali. Mar sem vam zato storila toliko uslug, da se zdaj tako kruto in sovražno obnašate proti meni? Kje ste ga pustili, mojega ubogega prijatelja, edinega, ki mi je bilo kaj zanj in ki ste obljubili, da ga boste v vsakem primeru ščitili. Niste imeli nobenega drugega kot njega, če vam jc postalo preprazno v vaših zaporih? In kaj ste našli na njem sumljivega, s čim se je pregrešil proti visoki republiki, da za to ni bolj mile kazni kot pregnanstvo, nobene, ki bi bila mene manj zadela, Nisem vam namreč prikrivala, kako sem z vso dušo priklenjena nanj, in da bi tisti, ki bi mu skrivil samo las, postal moj sovražnik. Vrnite mi ga, ali pa enkrat za vselej pretrgam z vami vse zveze in zapustim Benetke in poiščem svojega prijatelja v pregnanstvu in vam dam čutiti, koliko ste zaradi tega izdajstva, te nesramnosti izgubili. Oh, le zakaj sem se sploh kdaj predala za vaše orodje!«
»Pozabili ste, grofica, da imamo sredstva, s katerimi lahko preprečimo vaš pobeg in da je naša roka, če bi se ta pobeg tudi posrečil, dovolj dolga In krepka, da vas ugonobi tudi tam, kjer bi mislili, da ste našli zatočišče. Mladi Gritti je svojo kazen zaslužil. Kljub našemu svarjenju je še dalje vneto občeval j tajnikom avstrijskega poslanika, ki je mlad, a zelo izobražen mož. Beneški zakoni najstrožje prepovedujejo podobno občevanje, kar vam je dovolj znano. Zaplenjeno je bilo tudi neko pismo Angela Querinija, v katerem pohvalno svari nepremišljenega mladiča. Po očetovsko smo delali, da smo ga pregnali, predno bi kaj več zakrivil. Obenem se pa tudi zavedamo, kaj smo dolžni Vam,
Leonora. Zaradi tega so me tudi poslali do vas, da vam naznanim te ukrepe in nekatere migljaje, kako
vi	lahko vse, kar se je zgodilo, spet popravite, če boste hoteli biti pametni.«
»Preveč sem trudna,« je ostro rekla, »da bi poslušala vaše ukaze. Današnji dan me je prepričal, da me bo prej ali slej pogubilo, če vam bom še nadalje zaupala in si domišljala, da bodo vse moje žrtve v vašo korist kdaj poplačane ali me vsaj utegnile ščititi pred najostudnejšimi žalitvami in sramotitvami. Ne rabim nič in ne maram nič od vas, vse je končano med menoj in to visoko vlado, ki prijatelja in sovražnika enako brezobzirno potepta.«
»Le žal,« ji je očital, »da vas še rabimo, še nekaj hočemo od vas in da zaradi tega zaenkrat še ne moremo pretrgati z vami. Saj razumete, Leonora, da bi imeli svoje pomisleke, preden bi vas, ki z nami vred veste za toliko tajnosti republike, pustili potovati v tujino, kjer bi vas kmalu utegnila pičiti muha, da bi šli pisat svoje spomine. Benetke in vi, to je nekaj neločljivega in dovolj dokazov velike, nad običajno ženskost vzvišene razumnosti ste doprinesli, da bi se nam bilo treba še pomišljati, če naj sc z vami pobotamo.«
»Nič ne maram slišati o spravil« je bolestno vzkliknila in spet so ji stopile solze v oči. »Za nobeno stvar mi ni in nezmožna sem še tako enostavnega mišljenja, če nimam svojega ubogega Grittija.«
»Lahko ga boste imeli, Leonora, ker bi sicer njegova nenadna vrnitev prekrižala naše načrte.«
»In kako dolgo bom morala čakati?« je vprašala in ga ihte pogledala.
»Od vas je odvisno«, je odvrnil, »Koliko časa rabite, da si osvojite mladega moža, ki se je šel do-zdaj Herakleja?«
Poteza radovednosti in zanimanja je spreletela njen obraz, ki je bil še pravkar poln bolesti in obupa. »Koga mislite?« je vprašala.
»Tistega Nemca, ki sta bila z Grittijem prijatelja, tajnika dunajskega ministra. Ga poznate?«
»Pri zadnji regatti*) 6em ga videla. Gritti mi ga je pokazal.«
»Enica pred ničlo svojega gospodarja {e. Upravičeno mislimo, da ima skrivaj veliko vlogo med našimi nasprotniki in si prizadeva izkoristiti neraz-položenje, ki je nastalo po Ouerinijevem rovarjenju, v prid svojega suverena. Izredno prekanjen je. Od štirih opazovalcev, ki smo jih najeli med lastnimi ljudmi poslaništva, ni še nobeden prinesel najmanjšega dokaza v naše roke. Inkvizitorji stavijo vse svoje zaupanje v vas, Leonora, da najdete ključ do tega tako zagonetnega duha, kar se vam je že često posrečilo. Tega pa nismo mogli pričakovati, dokler je bil Gritti vmes. Njegovo izgnanstvo pa je pripravilo pot in obenem omogočilo približanje temu nedostopnemu človeku, kateremu mora prijateljica njegovega prijatelja posvetiti zdaj, ko bosta skupno obžalovala njegov izgubo, več pozornosti kot prej. Vse drugo prepuščam moči vaše očarljivosti, kateri se ni mogel še nihče upirati, če ni zadel na odpor.«
Trenutek je pomišljala. Nato se je njeno čelo zjasnilo, njene oči so dobile smel in ponosen izraz, njena lepa, polna usta so sc napol odprla in ustnice je spreletel pomemben nasmeh. »Obljubite,« je dejala končno, »da boste Grittija takoj poklicali nazaj, kakor hitro vam izročim onega drugega?«
»Obljubimo.«
»Ne bo dolgo, ko vas bom opomnila na izpolnitev vaše besede.«
Vstala je in vrgla ruto, ki jo je bila čez dan zmočila s solzami, v kraj. Andrea je iz svojega skrivališča lahko samo za ped sledil njeni hoji po sobi, kajti špranja je bila preozka, da bi bil mogel pregledati ves prostor. Občudoval je dostojanstvenost njene postave, medtem ko jc ona, s široko odprtimi očmi, lase si potiskajoča iznad belih senca, kot v mislih na novo zmago, počasi stopala po tepihu preko sobe. Čudno ga je spreletelo, ko se je njen pogled izgubljeno usločil z viška in spolzel mimo
*) Tekmovanje z veslačami ali jadrnicami.
njega. Nehote se je stisnil, kot bi bilo možno, da ga je odkrila.
Mož spodaj v naslanjaču se je vzravnal, a zdelo ®e Je, kot bi bil s svoje strani slep za njene čare, kajti v kar najbolj mirnem uradnem zvoku je nadaljeval: »Nuncij je zadnje čase bolj poredkoma zahajal v vašo hišo. Bili ste preodkriti s svojimi posvetnimi nagnjenji, posebno igranje se je bilo preveč razmahnilo. Ljubo fci nam bilo, da spet začutite duhovno potrebo in zabva navežete živahne stike z eminenco. Zadržanje francoskih papistov postaja žc nekaj časa vznemirljivo.«
»Lahko računate name«, je odvrnila.
»Se nekaj, Leonora. Vsota, ki Vam jo še dolgu-jemo za Candianovo večerjo ...«
Obstala je, kot lii jo pičila kača in nenadoma jo je oblila rdečica. »Za božjo voljo,« je rekla, »molčite o tem in nikdar več neomenjajte, ostanek denarja pa dajte cerkvi, da bo brala maše za nje-jn — za mojo dušo. Kadar zaslišim to ime, se mi zdi, kot bi čula trobento poslednje sodbe.«
»Otročji ste«, je dejal oni. »Odgovornost za tisto večerjo nosimo mi, ne vi. Zločinec je bil in 6aino njegova zveza in ugled so nas primorale, da smo kazen izvršili skriv. Mirno je umrl v svoji postelji in nihče ni mogel reči, da jc prinesel smrt iz vaše niše. Kaj ste morda izvedeli kaj podobnega?«
Trepetala je in gledala v tla, »Ne«, je rekla. »Toda ponoči me budi neki glas, ki mi prišepetava. Oh, samo tega ne bila smela narediti, samo tega ne!«
»Domišljija je to, Leonora; premagali jo boste. Denar — kot sem vam hotel še povedati — )e z* vas pripravljen pri Marchcsiju. Lahko noč, grofic3; Vidim, da sem vas dolgo motil. Dobro spite in jutrJ naj spet zasije sonce vaše lepote brez najmanjšega oblačka nad pravične in nepravične. Lahko noči Leonora!«
Naročajte Slovenski dom!
•Slovenski dom« Izhaja vnk delavnik ob 12. Mesečna narofnlna IJ Din, ca tnoiemstvo » D»n UrednUtvo. Kopitarjeva n Ilca t/IR telefon 1001 do M9. Upravni Kooltarleva ollca
Za Jugoslovanska tiskarno v Ljnbljani, K čet izdajatelj, Ivan Rakovec. Urednik, Jote Ktffek	uprava,	Kopitarjeva	on