Opustošena Žirovska dolina
Žiri, prijetna vas sredi hribovja, kdo bi mislil, da te obiščejo take nezgode!
Stara je naselbina ob izvirih Poljanščice in nekaterih drugih potokih, ki so znatno pripomogli k ugodnemu in brzemu razvitju glavne vasi, kakor tudi manjših okoliških vasic. Vas z zelo neugodnimi železniškimi zvezami, pa ima kljub temu znatno industrijo. Dobro je razvito čevljarstvo in svetovno znane so žirov-ske čipke, ki pričajo, da je med Žirovci mnogo čustva za lepoto. Velike električne naprave ob Poljanščici pa so dokaz, da so Žirovci tudi izredno podjetni in praktični. Ko so pred leti pričeli razmišljati o omenjenih napravah, so mnogi okoličani bili mnenja, da je naprava velike električne centrale v Žireh neizpeljiva in se ne bo obnesla. Ko je bila gotova ia pričela obratovati, so se čudili, da je uspelo tako dobro. Toda baš ti ljudje se morajo boriti z nepredvidenimi nezgodami. Neugodna meja pri Žireh, kako zele je prizadela žirovsko občino! Žirovski kmetje, ki razmeroma dosti pridelajo, so imeli pred leti najboljše odjemalce v industrijski Idriji, kjer ni bilo kmetov. Žirovci so natovo-rili vozove in peljali s konji na idrijsko tržišče, opoldne pa so se vračali s praznimi vozovi in polno listnico. Kaj jih je brigala železnica, kaj ostali svet. Odkar pa se je Italija polakomnila naših pristno slovenskih krajev in naših bogatih rudnikov, se je tudi za naše Žirovce pričela slabša doba.
In kdo bj mislil, da bodo povzročili majhni, neznatni potočki, ki izgledajo tako pohlevni, žirovski okolici toliko zla. Veliki jez žirovske elekrarne je Poljanščica uničila že pred d vem i leti, težko so se Žir-jvci odpornogli, toda z dobro in odločno voljo so zmagali. Neizprosni usodi pa je bilo to še vse
premalo. Po 48 lepih poletnih dneh se je narava zopet zaklela in vso svojo jezo razlila baš nad Žiri in okolico in v par urah spremenila skrbno obdelano dolino v pravo pustinjo in uničila delo pridnih rok. Na naših slikah vidimo Žiri pred in po nezgodi.
Ljudje ne pomnijo take nezgode, kakor je bila pretečeni teden. Najpreje je užgala strela hišo Iv. Seljaka v Stari vasi ki tako se je Pričela nesreča s požarom in končala s povoduijo. Vsled nepresta-
Žirj pred katastrofo.
Žirovska dolina pod vodo. Na levi cerkvica na Ledinici, v ozadju najbolj opustošena vas Selo, na desni vas Dobračeva.
nega hudega deževja od nedelje popoldne pa do pondeljka, ko je lilo kakor da so se odprle zatvornice neba, je silno narastla Poljanščica in vsi njeni dotoki. V hribovju so se odtrgali veliki plazovi prsti iu kamenja in zasuli struge. Drugače neznatni potočki spremenjeni v velike reke pa so si rezali nove struge. Zasipali so polja, trgali travnike in podirali hiše. Mostovi in ob strugah rastoča drevesa so izginjala v kalnih valovHt. Strahovito sta divjala potoka Letnik in Osojnica, ki sta zasula plodovito žirovsko polje in odnašala hiše. Pa tudi drugi potočki, kakor Račevo, Tominova grapa, Plastuhla, Zabrežnlk so pri-zadjali ogromno škodo.
Vsega skupaj je voda odnesla več kakor 20 poslopij. Najbolj so bile prizadete poleg Žlrov še; Nova in Stara vas, Račevo, Smrečje, posebno hudo pa je trpela vas Selo, kjer so le s težkim trudom reševali živino; nekaj jo je potonilo kljub velikemu naporu reševalcev.
Električna centrala je sicer ostala, toda odneslo je mnogo cevi in uničilo električne naprave. Kjer so bila prej rodovitna polja, in zeleni travniki, tam je danes gramoz in kamenje, tam kjer so bila lepa posestva, so danes prave razvaline. Strahovito pa izgledajo tudi ostale doline na desnem bregu Poljanščice. Treba bo znatne pomoči, da se vsaj nekoliko opomore ubogim nedolžnim žrtvam.
Na pomoč je takoj priskočil naš plemeniti kralj Aleksander, ki je za prvo pomoč daroval 25.000 dinarjev in tako dal najlepši zgled. Mesto Ljubljana je dala 100.000 dinarjev in država je za prvo pomoč nakazala 120.000 dinarjev podpore, kateri pa mora slediti mnogo izdatnejša svota, saj so opustošeni kraji državi vir največjih dohodkov, ki jih je prebivalstvo v obliki davkov sicer težko, vedno redno plačevalo.
Oklice za zbiranje prispevkov sta objavila takoj velika župana, ljubljanski in mariborski, zbira največje dobrodelno društvo »Rdeči križ«, kateremu slede druga dobrodelna društva in pobiralo se bo tudi po cerkvah, ker po deželi še ni povsod dobrodelnih organizacij. Takrat naj vsakdo pomisli, da tudi njega lahko doleti nesreča, in ravna naj tako, kot bi želel, da bi drugi pomagali njemu, če bi ga doletela taka nesreča
Poduarednik-pilot Franc Egger s padalom, s katerim se je spustil iz; letala z višine 2000 m in srečno pristal na v. ' ' trdnih tleh.
Poplavljene Žiri s hriba Tabora
Na desni: Električna centrala na Fužinah pri Žireh, ki
so ji valovi odnesli vogal in 600 m dolgi cevovod.
Engelbert iranehetti,
načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, eden izmed glavnih voditeljev zmagovitih zavednih obrtnikov pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt jn industrijo.
Opustošeno Selo pri Žireh. Ker si je Poljanska Sora izkopala iipvo nigo, stoji mlin Ivana Poljanska na suhem. Na prostoru levo od mlina in tam, kjer sedaj teče reka, je stalo šest kmetij z gospodarskimi poslopji, katere je poplava
Na levi: Hiša zidarskega mojstra Jakoba Erznožni-ka v Novi vasi v Ži-rovski dolini, ki jo je raztrgala neznatna Plastuhova grapa.
Pogled na poplavljeno Žirovsko dclnu
Porušena domačija posestnika Ovsenka, p. d. Kafurja na Selu v Žirovski dolini. —
Na sliki vidimo le še podrto gospodarsko poslopje, hišo pred njim je pa odnesla voda brez sledu. Podrl jo je sicer le neznaten potoček.
Na desni: Po prodo-vih in nizko ležečih travnikih in njivah, ki jih je narasla voda poplavila, so ljudje z vozmi pobirali plavje in rešili mnogo, kar je odneslo višje ob rekah ležečih krajih. Preverjeni smo, da bodo naši kmetje vse nabrano vrnili pravim lastnikom.
Višina vode (x) y Poljanah nad Škofjo Loko ob trgovini J. Doiinarja.
-TI--
Ivan Rebek, stari borec in voditelj slovenskega naprednega obrtništva na Štajerskem, ki si je pri minulih volitvah izvojevalo sijajno zmago in podrlo vse upe klerikalcev, da bi našim obrtnikom zapovedovali.
Na levi: Prebivalci so napravili čez narasle potoke iz lestev in tramov brvi za silo in lovili na njih les in hišno opravo, ki jo je nosila voda.
Lansko leto zgrajeni železobetonski most čez Poljanščico v Škofji Loki, ki ga je povo-denj podrla in gornji del odnesla 40 m daleč po vodi, kjer se je za-ril v zemljo, a se ni razbil.
Pretrgani most čez potoček Šujico ob vasi enakega imena v Pol-hovgrajski dolini.
Na levi: Padalo, s katerim sc spredaj naslikani podnaredulk Fr. Eggcr, spušča iz svojega letala na zemljo. Pri skoku iz letala se mu padalo ni odprlo in mnogobrojno občinstvo je drhtelo, ko je pogumni letalec z bliskovito brzino padal proti trdnim tlem, šele 300 m nad zemljo se je pa padalo k . sreči razprostrlo in letalca polagoma prineslo na zemljo.
Na desni; Josip Šolar (v sredi), gorski kolesarski prvak Slovenije za leto 1926. v krogu naših najboljših kolesarjev po nedeljski dirki po ridah med Vrhniko in Logatcem.
Aleksandrov rov v Zagorju v nevarnosti, da ne vdere voda vanj.
Na desni: Nova ameri-kanska igra na vodi.
Velikansko votlo kroglo, katere ena polovica je pobarvan rdeče, druga pa modro, skušajo igralci rdeče ali modre stranke obrniti tako, da gleda iz vode samo njihova barva. V to svrho služijo ročaji na krogli, ki jih je dvakrat toliko kot igralcev, da lahko vsakdo z obema rokama potaplja »sovražnikovo« polovico v vodo.
Na levi spodaj: Sepa-racija, kopalnica, steklarna in delavske hiše v Zagorju ob Savi ob povodnji.
Na levi: Najlepše njive Nov© vasi ob potoku Račevi v Žirovsk] dolini po povodnjU.
Na desni spodaj: Plemič iz puščave Sahare v Afriki, oborožen S sulico in ščitom, kakor vitezi v srednjem veku. Spodnji del obraza mu zakriva tančica.