Potrebe in sredstva Kmalu bo v javni razpravi predlog družbenega načrta in proračuna občine za leto 1964. Sredstva, ki letos ostanejo občini v proračunu, bodo nekoliko manjša, kot so bila lani in sicer zaradi nove delitve med politč-no teritorialnimi enotami, potrebe pa so iz leta v leto večje. Do take delitve sredstev je prišlo iz objektivnih razlogov, saj letos ni "bilo mogoče zaradi kratkega časa uveljaviti ustavno določilo o sestavi oziroma njihovi delitvi. Sredstva, ki ostanejo v proračunu občine, bodo zadoščala dejansko za najnujnejše potrebe, skratka, za tiste službe in dejavnosti, ki jih je potrebno obvezno financirati iz občinskega proračuna. Zato je razumljivo, da je nemogoče pričakovati, da bi se izvajale kakšne večje negospodarske investicije iz proračunskih sredstev. Težave bodo tudi z dodeljevanjem sredstev družbenim organizacijam in društvom ter krajevnim skupnostim. Po dosedaj predloženih predlogih proračuna posameznih organizacij in društev je mogoče zaključiti, da so potrebe znatno večje od denarnih zmožnosti občinske skupščine oziroma razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu. Iz omenjenega izhaja, da bodo družbene organizacije in društva morale razmišljati o iskanju lastnih virov dohodkov, kar pa je mogoče in se je že sedaj pri nekaterih org. oz. društvih pokazalo zelo dobro. Ob tem gre za večjo splošno aktivnost tako organizacij, zlasti pa društev, ki lahko dobijo znatna, sredstva z raznimi prireditvami in predstavami. Vzemimo na primer telesnovzgojna in kulturna društva. Obojna imajo vse možnosti, da s prirejanjem akademij, kulturnih nastopov: igre, petje, glasbeni nastopi itd. dobijo v svoje blagajne znatno več sredstev, kot so jih dobila doslej, četudi so jim bila dana večja sredstva iz občinskega proračuna. Mladinski aktivi imajo lepe možnosti pridobivanja sredstev s sodelovanjem pri raznih komunalnih delih v okviru krajevnih skupnosti s tem, da mladina delo opravlja brezplačno, krajevna skupnost pa ji za njene splošne potrebe odstopi določena sredstva za katera se prej dogovorijo. Ob koncu je potrebno povsod uvesti skrajno šted-njo tako, da bomo predvidene naloge opravili dobro tudi ob manjših sredstvih. Predvsem pa je potrebno v vseh organizacijah, zlasti pa društvih poživeti aktivnost in z raznimi oblikami prireditev nadoknaditi manjkajoča sredstva. &rnace novic LETO IV. Stev. 4 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 27. februarja 1964 zakon občine 14. JULIJ OBČINSKI PRAZNIK? V razpravi je osnutek občinskega statuta, ki je najvišji zakon občinske družbene skupnosti. O osnutku statuta občine Lenart so razpravljali tudi na zadnji razširjeni seji občinske skupščine in občinskega odbora SZDL. Uvodne misli je povedal predsednik skupščine Edo Zor-ko-Mihec. V razpravi so navzoči z občinskim praznikom, ki naj bi bil obravnavan v občinskem statutu, menili, da bi bil 14. julij najbolj primeren datum. Tega dne 1942. leta so pripadniki Lackove partizanske čete napadli v Cerkvenjaku nemško žandarme-rijsko patruljo. To je bil prvi napad na pripadnike nemških oboroženih sil v drugi svetovni vojni na ozemlju, ki spada sedaj pod občino Lenart. Novi datum za občinski praznik je tudi bolj primeren zaradi letnega časa in drugih pomembnih državnih praznikov, ki so v tem mesecu. 6. oktober naj bi po predlogu postal v prihodnje praznik krajevne skupnosti Lenart. V razpravi na skupni seji skupščine in SZDL so menili, naj bi statut bolj konkretno obravnaval odnose med samoupravnimi in upravnimi organi na šolah. Predlagali so tudi, da bi glede reorganizacije osnovnih šol moralo biti v statutu določilo, da je le to mogoče napraviti edino na podlagi vsestranske analize. Pri šolskem skladu bi morali bolj natančno določiti vire financiranja. Nadalje so na tej seji menili, da bi naj sredstva proračuna občine delili edino na podlagi dolgoročnih delovnih programov. To bi naj veljalo ta- ko za državno upravo kot družbene organizacije in društva. V zvezi z določilom v osnutku statuta ■ občine, ki govori o otroškem varstvu, so v razpravi povedali, da je potrebno razmisliti, če bodo starši zmogli ekonomsko ceno vzgojno varstvenih ustanov, kakor je to rečeno v statutu in, če bi ne bilo bolje, da del bremena nosi tudi občina, oziroma družba. Predlagali so, da bi bilo potrebno obvezno določiti preglede šolske in predšolske mladine. Bili so tudi predlogi o tem, naj bi družba omogočila brezplačne malice šolskih otrok neglede na njihovo socialno stanje, nadalje so se v razpravi zavzeli še za obvezno šolanje duševno zaostalih otrok. To naj bi bilo določeno z občinskim statutom. Veliko je bilo tudi razpravljanja o tistih določilih v statutu, ki se tičejo KS. Posamezniki so se zavzemali za večja sredstva. Nadalje so izrekli mnenje, da bi bilo potrebno dobro premisliti, ali naj bodo v statutu občine konkretno določena območja krajevnih skupnosti. Pred skupno sejo se je skupščina sestala na ločeni seji. Na tej seji so med drugim sprejeli odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku. Novi odlok med drugim določa, da bodo poslej plačevali 15 odstotkov od rednega proračunskega prispevka vsi zaposleni, ki imajo osebne dohodke nad 25 tisoč din mesečno. Ta sredstva, ki jih bo okrog 3 milj one din, bodo potrebna za dotacijo skladu za šolstvo za kritje njegovih potreb. Odlok objavljamo v današnji številki. PREDVSEM ZA IZOBRAŽEVANJE LASTNEGA KADRA V KMETIJSKI ZADRUGI LENART LETOS 2,200.000 DIN ZA ŠTIPENDIJE Delovne organizacije v občini doslej niso posvečale dovolj skrbi izobraževanju lastnega kadra. Glede tega so največ storili v Kmetijski zadrugi Lenart, kjer so lani potrošili za štipendije lastnih in tujih kadrov 900 tisoč din, medtem ko so za letos določili za štipendije 2,200.000 din. To so ugotovili na zadnji skupni seji občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL, ka- tere so se udeležili tudi direktorji nekaterih delovnih organizacij. Na seji so se zavzeli za to, da kaže v prihodnje glede na slabe izkušnje s tujim kadrom šolati predvsem delavce iz naših delovnih organizacij. Uveljaviti je potrebno prakso, da gredo v šolo ljudje iz prakse in se kasneje tudi vračajo na svoje delovno mesto v delovni organizacijo, kjer (Nadaljevanje na 2. strani) DONA in nv svetil I Predsednik Glavnega odbora Socialistične zveze Jugoslavije in član IK CK ZKJ Lazar Kolišev-ski je obiskal kot vodja naše partijsko državne delegacije Ma-lij. Skupaj z ostalimi člani naše delegacije se je udeležil otvoritve tovarne predelave sočivja v Bagindi, ki so jo zgradila naša podjetja. Modibo Keita predsednik Malija se je ob tej priliki s toplimi besedami zahvalil za pomoč Jugoslavije. Ciperska kriza še vedno ni rešena. U Tant, generalni sekretar OZN si na moč prizadeva, da bi za vse zainteresirane strani našli najustreznejšo rešitev. Obstaja predlog po katerem naj bi za varnost na Cipru skrbele sile združenih narodov. Tuji tisk zadnji čas mnogo pi« še o nepravilnem stališču Bonske vlade, ki noče priznati vsaj minimalne odškodnine žrtvam fašističnega terorja. Ves tisk tako stališče Bonna dokaj ostro obsoja. Na redni tiskovni konferenci v državnem sekretariatu za notranje zadeve SFRJ je bilo novinarjem povedano, da bo predsednik alžirske republike Ben Bela uradno obiskal našo državo od 5. do 12. marca. Predsednika Alžirije je na obisk v našo deželo povabil predsednik Tito. Republiški in gospodarski zbor Socialistične republike Slovenije sta razpravljala o turizmu in gostinstvu. Zavzela sta se za večjo skrb vseh zainteresiranih pri nadaljnjem razvoju turizma pri nas. V Črnomlju, središču Bele Krajine so proslavili 20. letnico zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Na proslavi so bili navzoči številni predstavniki našega družbeno političnega življenja. Med njimi tudi Edvard Kardelj, predsednik zvezne skupščine, Ivan Maček, predsednik slovenske skupščine, Miha Marinko, sekretar CK ZKS in drugi. O pomenu zasedanja SNOS v Črnomlju sta govorila Dr. Marijan Brecelj in predsednik Črnomelj ske občinske skupščine. Ameriška vlada je sklenila ukiniti vojaško pomoč Jugoslaviji, Franciji in Britaniji. Ta ukrep nas ne bo prizadel razen, da se zaostrujejo odnosi na Karibskem področju zaradi česar lahko pride do nepredvidenih posledic. Amerika je vojaško pomoč ukinila vsem, ki trgujejo s Kubo. Sodniki vrhovnega in republiškega ustavnega sodišča so pred dnevi prisegli. Ustavna sodišča so že začela z rednim delom. V teku so priprave na svetovno konferenco o trgovini. O tem so razpravljali tudi v zvezni skupščini. Pred dnevi je bil v Colombu, glavnem mestu Cejlo-na sestanek poslanikov v zvezi s pripravami na prihodnjo konferenco neangažiranih držav. Predvidevajo, da se bo te konference, ki naj bi bila letos septembra predvidoma v Kairu udeležene poleg udeleženk Beograjske konference tudi nekatere države La-tinsek amerike in Evrope. 42-l RM TEDNIK PROBLEM V KMETIJSTVU Kmetijska proizvodnja je verjetno ena najbolj tveganih in bo v zvezi z uvedbo 42-ur-nega tednika potrebno skrbno proučiti vse pogoje in izdelati potrebne analize ter v posameznih panogah kmetijske proizvodnje postopoma prehajati na skrajšani delovni čas. Menim, da brez podrobnih dokumentarnih analiz o ekonomskih, finančnih in drugih učinkih, skrajšanega delovnega časa ni mogoče u-vesti v nobeni gospodarski organizaciji, posebej pa še v kmetijstvu ne. Brezpogojno je potrebno sprejeti ekonomske in organizacijske ukrepe s katerimi je nujno zagotoviti takšno produktivnost dela, da bo določena gospodarska organizacija lahko izpolnila planirani obseg proizvodnje in dosegla vsaj tisto raven osebnih dohodkov in odvajala v lastne in družbene sklade toliko sredstev, kakor ob enakih pogojih dela v sedanjem 48-urnem delovnem tednu. Napak bi bilo, če bi za skrajšanje delovnega tednika vzeli merilo, da smo na primer v določeni gospodarski organizaciji recimo v letu 1963 za toliko in toliko presegli postavljeni plan proizvodnje, in da bi na podlagi tega enostavno prešli na 42-urni tednik. To ni tehten pogoj, kajti dobro vemo, da v večini primerov ni bila storilnost tisti element, ki je pripomogel k izpolnitvi ali prekoračitvi plana. To še posebej velja za kmetijsko proizvodnjo glede katere so največkrat tržni pogoji tisti, ki so prispevali, da je na primer bil dohodek presežen. V vseh delovnih organizacijah naj bo podlaga za skrajšanje delov-nika količina proizvodnje in kvaliteta proizvodov, ne pa tržni pogoji. Kot vemo bo v kmetijstvu, predvsem pa v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu najtežje uvesti 42-urni delavnik. Po mojem mnenju bo potrebno v omenjenih dejavnostih vsaj pri sedanjem načinu dela spomladi, poleti in jeseni ostati pri sedanjem delavniku, medtem ko so pozimi možnosti, da se delavnik toliko zmanjša, da letna delovna obveza kmetijskih delavcev ne bi presegla 42- ur tedensko. Za prehod na 42-urni tednik bo tudi v kmetijstvu potrebno poiskati notranje rezerve, uvesti sodobno tehniko, da bo delovna storilnost porasla. Zemljiške površine bo potrebno združiti v večje komplekse, da ne bo nepotrebnega zamujanja časa z obdelavo rastresenih parcel. Na strnjenih površinah bo mogoča sodobna obdelava zemlje in večja izkoriščenost kmetijske mehanizacije. Ivo Knuplež, direktor KZ Zg. Ščavnica Ugodnosti za kmetijske proizvajalce - kooperante NA POVRŠINAH KZ LENART 7.300 KG KORUZE NA HA Prednosti proizvodnje v socialističnem sektorju in na večjih površinah so očitne. Lani so se lahko vsi kmetovalci prepričali daje mogoča na več j ih kompleksih pridelati mnogo več in ceneje. Primerjava pri donosu koruze, pokaže, da pri ha pridelku 2700 kg, kolikor je povprečje v zasebnem sektorju kmetijstva z izjemo kooperantov, dosežemo 113.400 din dohodka, medtem ko so na površinah kmetijske zadruge Lenart lani pridelali na ha 7.300 kg, kar predstavlja 316.600 din dohodka, ali za 203.200 din več, kot na razdrobljenih površinah pri raznoliki kmetijski proizvodnji. Pri 2 tisoč ha se razlika v dohodku poveča na 406,400.000 din. Iz podatkov je mogoče povzeti, da je dejanska prednost v proizvodnji na velikih površinah ob upoštevanju vseh agrotehničnih ukrepov, zato je razumljivo, da mora zadruga storiti vse za čimveč-ji odkup zemlje, na kateri bo ta->oj izvedla potrebne agrotehnične ukrepe za organizirano veli-kotržno proizvodnjo. Zadruga bo na industrijski način proizvajala krmne rastline in moč-natih krmil, ki jih bodo lahko ceneje dobili tudi kmetje — kooperanti. Kmetovalci, ki nimajo lastnih hlevov polno zasedenih z živino, lahko dobijo od zadruge v pitanje nedopitano živino, ki jo bodo redili. Zadruga jim bo plačevala po prirastku po najvišji dnevni ceni, ki je trenutno za I. razred 275 din kg, za I. a razred pa 285 din. Vsem tistim kmetijskim proizvajalcem, ki sklenejo pogodbo za kompleksno proizvodnjo za več let in jo tudi realizirajo, prizna zadruga še premije 10 do 20 din pri kg pitane živine. Kolikor bo takim proizvajalcem zmanjkalo lastne krme, jo bodo lahko dobili v prodajalnah lenarške zadruge. Kmetijska zadruga Lenart nudi ugodne možnosti gospodarskega sodelovanja tudi tistim kmetom, ki bodo zemljo prodali zadrugi in ostali doma na ohiš-nicah. Ti kmetijski proizvajalci imajo vse možnosti, da se specializirajo v kurjereji oz. proizvodnji jajc in pitanju brojlerjev. Kmetijska zadruga bo tem kmetovalcem brezplačno dobavljala enodnevne piščance priznanih pasem. Ti pa bodo zadrugi letno dobavili določeno količino jajc oz. brojlerjev. Lepe možnosti se kmetom nudijo tudi v sadjarski proizvodnji. Zadruga bo v ta namen nabavila 6 traktorskih škropilnic s katerimi bo mogoče intenzivno škropiti sadno drevje proti škod: ljivcem. KZ Lenart ima na zalogi nekaj manjših škropilnic na vprego, ki jih je pripravljena dati v najem skupinam sadjarskih proizvajalcev, če bodo sklenili pogodbo o dolgoročnem sodelovanju v sadjarski proizvodnji. Drevje bodo lahko škropili sami po navodilih kmetijskih Predvsem za izobraževanje lastnega kadra (Nadaljevanje s 1. strani) so bili prej zaposleni obogateni s teoretičnim znanjem. Na seji so nadalje menili, da je potrebno vso skrb posvečati tudi materialni stimulaciji slušateljev višje pedagoške šole v Mariboru, ki izredno študirajo pod posebno težkimi pogoji, saj so v rednem delovnem razmerju na šolah, kjer opravljajo tudi nadurno delo. Domala vsi diskutanti so poudarili, da je potrebno v vseh večjih delovnih organizacijah ustanoviti socialno kadrovske službe, ki naj bi realizirale kadrovsko politiko, ki jo morajo bolj načrtno in v skladu s proizvodnimi programi začeti voditi samoupravni organi delovnih organizacij. Te službe naj bi se zavzemale za šolanje večjega števila strokovnjakov in za materialno osnovo, ki je za to potrebna. Občinska skupščina naj bi v prihodnje šolala izključno strokovnjake za lastne potrebe, medtem ko bi delovne organizacije morale za svoje potrebe odšteti določena sredstva in jih nameniti za šolanje kadrov. Na zadnji seji komiteja in SZDL so menili, da naj bi si strokovno izobrazbo pridobili tudi tisti vodilni uslužbenci v delovnih organizacijah, ki te izobrazbe nimajo, sicer je bolje, da prepuste svoja delovna mesta tistim, ki imajo potrebno kvalifikacijo. Posebno skrb kaže v prihodnje posvetiti šolanju strokovnjakov za potrebe turizma, gostinstva in trgovine, saj je prav v teh panogah premalo strokovno usposobljenih ljudi. Na zadnji seji so se diskutanti tudi pogovorili za izboljšanje odnosov v delovnih organizacijah do novodošlih strokovnjakov, ki jim čestokrat naložijo pretežko breme že v začetku, ki ga pa ne zmorejo in kasneje tudi zato zapuščajo delovno organizacijo. Eden od važnih pogojev za dobro počutje strokovnjakov in nji- ■ lio navezanost na delovno organizacijo je tudi primerno stanovanje, ki ga pa doslej nismo mogli vedno v celoti zagotoviti. Zato so se na seji zavzeli za načrtno gradnjo stanovanj, katerih število naj bo usklajeno s potrebami po strokovnjakih. Menili so tudi, da so doslej sindikalne podružnice, samoupravni organi in organizacije Zveze komunistov po kadrovskih vprašanjih zelo malo storile in bi zato njihovo aktivnost v tej smeri bilo potrebno izboljšati. Močno so se v razpravi člani komiteja in SZDL tudi zavzeli za to, da dobijo kadrovska vprašanja ustrezno mesto v statutih delovnih organizacij, kjer naj bi bilo to področje obdelano kolikor le mogoče konkretno. Posebno pozornost naj bi posvetili v statutih še vprašanju selekcije, ki bi jo bilo potrebno razširiti od direktorjev še na ostale vodilne uslužbence v delovni organizaciji. strokovnjakov. Lenarška zadruga namerava tistim kmetovalcem, ki se bodo vključili v pogodbeno sadjarsko proizvodnjo za proizvodnjo prvovrstnega sadja na daljšo dobo, kreditirati nakup umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Sadovnjaki so potrebni temeljite nege, zato jih bo kazalo letno najmanj petkrat poškropiti. Kooperacij ske odnose želijo v KZ Lenart na omenjeni osnovi vpostaviti z vsemi kmetovalci oz. sadjarji, razen s tistimi na območjih, kjer bo zadruga odkupovala zemljišča. Obstajajo vsi pogoji, da se razvijejo najboljši poslovni odnosi med kmetovalci —- zasebniki in lenarško zadrugo. Ta je poleg drugih ukrepov izvedla tudi specializacijo svojih kmetijskih strokovnjakov. Tisti, ki so določeni za kooperacijo, nimajo od začetka tega leta nobene druge zadolžitve in je zato sedaj njihova glavna naloga, da bolj intenzivno pomagajo zasebnim kmečkim proizvajalcem pri dviganju kmetijske proizvodnje. Ivan Verboten direktor KZ Lenart UKREPI V SADJARSTVU V prejšnji številki smo pisali o agrotehničnih ukrepih, ki bi jih bilo potrebno storiti v travništvu, tako kot so to predvideli strokovnjaki in kot bo določal odlok, ki ga namerava občinska skupščina kmalu sprejeti. Tokrat se nekoliko pomudimo pri sadjarstvu. Osnovni agrotehnični ukrepi v sadjarstvu naj l)i se po mnenju strokovnjaka opravljali na t "64 ha sadjarskih površin. Zajeto bi bilo skupaj 218.340 sadnih dreves. Zimsko škropljenje sadnega drevja, ki ga določa temeljni zakon o varstvu rastlin pred bo. leznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26/54 je osnovni ukrep za zaščito sadovnjakov pred boleznimi in škodljivci in ga morajo opraviti vsi lastniki oz. koristniki sadovnjakov. Za izvedbo enkratnega zimskega škropljenja je potrebno za vse nasade 34.890 kg kemič- (nadaljevanje na 6. strani) MO/STt KSe. ŠE ENKRAT: Družbena prehrana v Lenartu V »Domačih novicah« štev. '5 z dne 13. februarja 1964 priobčen cJnnek »Družbena prehrana še vedno neurejena«, je izzval med prizadetimi precej pozornosti. Pisec omenjenega članka verjetno ni vsestransko obveščen o družbeni prehrani v kolektivih, ki jih omenja, ampak samo o stanju prehrane pri sindikalni podružnici KZ Lenart, ki je kot zadnja v Lenartu ustanovila obrat družbene prehrane za člane svoje sindikalne podružnice. Iz tega je nedvoumno ugotoviti, da sme družbena prehrana pri sindikalni podružnice KZ Lenart kot obrat »zaprtega tipa«, nuditi hrano le članom sindikalne podružnice in bi pomenilo oskrbovati s hrano ali pijačo člane drugih delovnih skupnosti, nedovoljeno opravljanje gostinskih uslug. Po utemeljenih informacijah prejemajo občinski uslužbenci v bifeju njihove sindikalne podružnice dnevnd med delovnim časom primerne malice od različnih juh, golažev, kranjskih klobas, hrenovk in sendvičev za primerno nizko ceno in, da je ta »bife« vedno finančno aktiven ter niso bila potrebna nobena finančna sredstva zunaj članov sindikalne podružnice. Dejansko torej nastopa vprašanje, ali družbena prehrana ni zgolj »družbena« in »pri roki« delavcu, če je organizirana v dotičnem kolektivu, kot pa, če je za vse koncentrirana, ki so v Lenartu zaposleni, le pri eni organizaciji, pri čemer pa nastopa vprašanje, ali je ta določena organizacija upravičena oskrbovati s hrano in pijačami člane drugih delovnih skupnosti, saj bi to pomenlo opravljati gostinske usluge državljanom in kršitev predpisov. K. J. Prav bi bilo, da svoje mnenje povedo še drugi, zlasti bi bilo zanimivo slišati glas lenarške kmetijske zadruge. Dopise v tej zvezi, ki bodo kakorkoli prispevali k rešitvi tega vprašanja, bomo radevolje objavili. Uredništvo Pisma bralcev Olajšave pri davku Franc Žlvko iz Spodnje Volčine 4 nam je poslal pismo naslednje vsebine: »Kakor vam je znano, je bila Voličina leta 1962 prizadeta po toči, ki je uničila precej sadnega drevja. Lanska zima je prav tako pripomogla k še večjemu uničenju sadnega drevja'na našem področju. Uničeno sadno drevje bi morali odstraniti in posaditi mlada drevesca od katerih pa ne bo dohodka, temveč samo breme za kmetijstvo. Slišal sem, da so v drugih komunah prizadetim kmetovalcem priznali določene olajšave pri davku, predvsem tistim, ki so sadovnjake obnavljali ne glede na velikost površine. Zanima me, kako je s to zadevo v naši komuni?« Odgovor občinske skupščine Lenart: Enkratne davčne olajšave zaradi elementarnih nezgod in začasne davčne oprostitve zaradi obnove sadovnjakov se pripoznajo davčnim zavezancem na dohodek od kmetjstva na podlagi enotnih zveznih predpisov in ne more biti v tej stvari razlik med občinami, okraji niti republikami. Vsem davčnim zavezancem, ki jim je bil dohodek od kmetijstva zaradi elementarne nezgode — toče — zmanjšan za več kot 25% napram njihovemu celotnemu katastrskemu dohodku, so se že med letom 1962 pripoznale davčne olajšave z odpisom dohodnine in občinske doklade. Davčna olajšava se sme priznati samo za leto, v katerem je bila elementarna nezgoda. Davčnim zavezancem, ki na novo zasadijo sadovnjake ali za več kot 20% obnovijo stare sadovnjake, se prizna začasna dvčna oprostitev za ta zemljišča za 8 let. To oprostitev pa mora davčni zavezanec sam uveljaviti s posebno prošnjo* najkasneje do 31. marca naslednjega leta po preteku leta, v katerem so nastali pogoji za začasno davčno oprostitev, sicer se doba 8 let skrajša. Začasna davčna oprostitev novih nasadov ni pogojena na obseg površine. Za stvar pristojni organ pri občinski skupščini Lenart te zadeve dosledno izvršuje. Šef uprave za dohodke Janez Kostanjevec 1. r. Za mladino z dokončano osemletko dopolnilno izobraževanje Na letošnji konferenci mladine občine Lenart so mladi prikazali vrsto nerešenih vprašanj, s katerimi naj bi se ukvarjala mladinska organizacija. Novemu predsedniku občinskega komiteja ZMS Francu Fišerju smo v tej zvezi postavili nekaj vprašanj. V čem je vzrok, da se mladi ljudje premalo zavzemajo za reševanje splošnih družbenih problemov? Med poglavitne vzroke takega stanja spada premajhna angažiranost mladinskih vodstev in aktivov pri informiranju članstva o političnih in družbenih 'dogodkih. Mladinska vodstva večkrat sama niso kos tej zahtevni nalogi in bi potrebovala izdatnejšo pomoč ostalih družbeno političnih organizacij. V bodoče bo potrebno mladini odpreti perspektive v kmetijstvu, obrtnih dejavnostih, ji pomagati pri izbiri poklica in ji tudi sicer pomagati. Vse to bi bilo mogoče doseči na sestankih s pomočjo drugih organizacij. Mladinska vodstva mladini večkrat ne nudijo tega, kar bi morala, saj so tako nestalna, da jim niti ne moremo zameriti. V prihodnje 0 din, bi se ob predvidenih ukrepih lahko dohodek iz sadjarstva letno povečal za 109 milijonov din. ti zlasti še tedaj, če smo prijeli za žico, ki ni zavarovana in je v njej tok. Pri tem splošnem krču, ki nastaja v našem telesu, je najhujši smrtonosni krč, ki se loti srca in s tem uniči naše življenje. O lastnosti in posledicah elektrike so ljudje vedeli že v pred-zgodovinski dobi, ko jim je strela, ki je švignila izpod neba naredila ogromno škodo. Seveda so si tedaj ljudje vse to po svoje razlagali in prepričani so bili, da je to maščevanje neke višje sile nad človeškim rodom. Precej več o elektriki 'so že vedeli v starem veku Egipčani. V svojih svetiščih so imeli skrinjam podobne zaboje (v svojstvu lajdenske steklenice) z veliko množino elektrike. Pri neprevidnem odpiranju take skrinje je iz nje skočila električna iskra in ubila človeka, ki je stal ob njej. Danes so pogoste nesreče po elektriki zaradi slabo izoliranih ali poškodovanih žic. Za vsak potrošnik električnega toka (kuhalnik, likalnik, el. peč in podobno) je potrebna dovodna žica, ki ima dve žili. Dovolj je, če se dotaknemo na pokvarjenem delu te žice in že smo lahko nesrečni. Lahko pa Ise tudi poškodovani del take dovodne žice dotika kakega železnega predmeta, ki je povezan z zemljo in če smo v neposredni bližini, nas prav tako zadene nesreča. Ta pa se lahko zgodi tudi, če menjamo električno žarnico, če uporabljamo likalnik in drugo. Kadar likalnik »trese« kot temu pravimo, tedaj Kakor kaže, je bila uganka objavljena v letošnji 2 številki »Domačih novic« 25. januarja precej lahka, saj smo dobili veliko število odgovorov, ki so bili vsi pravilni. Žreb je odločil, da prejme nagrado Julijana Žemljic, Štajngro-va 26, p. Benedikt. Nagrado smo ji poslali po pošti. Pravilna rešitev se glasi: objekt predstavlja lute-ransko kapelo na pokopališču v Zg. Ščavnici. Današnja uganka bo verjetno nekoliko težja. Uganiti je potrebno. kaj slika predstavlja in kaj je narobe s tem objektom? Pri reševanju vam želimo veliko sreče. Odgovore pošljite na Uredništvo Domače novice« Lenart, Radgonska cesta ') do vključno 15. marca 1964. je žica, ki segreva likalnik prišla v dotik z ohišjem likalnika. Znano nam je, da vlažni predmeti bolje prevajajo elektriko kot suhi. Nevarno je tedaj stati na zemlji, ko uporabljamo elektriko, če nismo dovolj zavarovani. Res je sicer, da so nekateri ljudje proti elektriki bolje odporni kot drugi. Pri tem igra vlogo prehrana iin tekočina, ki jo človek zavžije. Zelo redki so primeri, da nekaterim ljudem elektrika sploh ne škoduje in so imuni proti elektriki. Zdravniška veda, ki to raziskuje, si še ni na jasnem, kje je temu vzrok. Sicer pa je takih ljudi izredno malo in ne mislimo si, da smo med njimi. Da pride do poškodbe izolirane žice, ki je povzročitelj raznih nesreč, ni vselej posledica sile udarcev in odrgnin, ampak je vzrok lahko tudi drugje. V uporabi imamo potrošnike elektrike, ki porabijo mnogo toka in se pri tem močno segrejejo (električne peči in štedilniki). Tako se toplota širi od potrošnika po dovodni žici in kvari izolacijo, ki poka in se kruši ter odpada. Tako postane taka dovodna žica sčasoma nevarna za okolico. Dobro je, če te dovodne žice večkrat pregledamo in odpravimo okvare. Mnogo nesreč zaznamujejo statistike ob pretrganju žic na omrežju. Tedaj pride tudi do različne napetosti v omrežju, ki služi za razsvetljavo. (Nadaljevanje prihodnjič) Piše: Josip Merdaus V || § Iz tehnike Ztt SOtO tli dOfll (8) Po 12 členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 17.300/61, 44-650/61, 52-766/61 in 30-407/62) in 1. členu pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list FLRJ, št. 5-33/62) je občinska skupščina občine Lenart na seji dne 8. februarja 1964 sprejela ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev v občini Lenart. 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev se predpiše za vse delavce in uslužbence, ki so zaposleni pri gospodarskih organizacijah, zavodih, bankah, državnih organih, ustanovah, družbenih in drugih organizacijah ter zasebnih delodajalcih kakor tudi za vse zaposlene pri obratnih in poslovnih enotah navedenih vrst delodajalcev na območju občine Lenart, čeprav je sedež njihove matične organizacije v njihovi občini. 2. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev znaša za vse v prejšnjem členu navedene zavezance: — 10 % če mesečni osebni dohodki ne presegajo 25 tisoč din. — 15 % če mesečni osebni dohodki znašajo nad 25 tisoč din. Osnova za izračun dopolnilnega proračunskega prispevka je proračunski prispevek iz osebnega dohodka, ki se plačuje po zakonu o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka. 3. člen Dopolnilni proračunski prispevek obračunan in vplačan po stopnji 10 % se sme uporabiti samo za potrebe šolstva in je dohodek občinskega družbenega sklada za šolstvo. Sredstva dopolnilnega proračunskega prispevka obračunana in vplačana po stopnji 10 % se razporedijo na korist, njka z občinskim proračunom. 4. člen Svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Lenart je pooblaščen dajati pojasnila in navodila za izvajanje tega odloka. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev v občini Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 9-118/62 in 28-386/62). Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. dne naslednjega meseca po objavi. Številka: 1/1-010-3/62-5 Lenart, dne 8. februarja 1964 Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko 1. r. Filmski spored GRADIŠČE 1. marec »DREVO ZA OBEŠANJE. — ameriški kavbojski film 8. marec »SAFIR« l.KNABT Sporeda ne objavljamo, ker nam ga uprava kina ni poslala. VOLIČINA 1. marec ob 15. in 18.30 »LAŽNi ZAKON« — italijanski kinemaskopski film 8. marec ob 15 in 18.30 »PRIDI OČKA« — poljski psihološki film Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl. Jelka Firbas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608--103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje Dopisujte v DOMAČE NOVICE! Haši ktaji po teiu 1000 - Piše: Franc Šuman /J5 ) Ko je šef zagledal prihajajoče člane reformacijske komisije z vojsko, se je s svojimi umaknil za nekaj sto korakov proti Ra-dehovi. Ko so strelci začeli rušiti in požigati skakaško kapelo, so začeli skakači na vse grlo kričati: »Pustite nam našo faro«. Po zru-šenju skakaške kapele je vojska začela razganjati skakače. Ob tej priliki je tri ujela in jih odvedla v grajski zapor v Radgoni. Po tem dogodku je bilo v Lenartu svečano cerkveno opravilo. Pod vtisom mnogih in upornih Šefovih vernikov je komisija iz varnostnih razlogov pomnožila svojo vojsko na tisoč mož in še istega dne odšla proti Mariboru. Skakačem pa zaradi požiga njihove kapele ni skočilo srce v hlače. Postavili so takoj novo kapelo, v katero so povabili celo le-narškega župnika Morenusa. Leta 1605 se je skakaška sekta v imenu lenarške župnije obrnila na škofa, naj da preiskati »čudeže«, ki so se na tem mestu zgodili in dovoli postaviti novo lepo cerkev. Prošnja je bila odbita. Potem so vložili prošnjo pri deželnem knezu, ki je dal po ptujskem mestnem župniku vse »čudeže« preiskati. Na podlagi poročila preiskovalne komisije je bila prošnja odbita. Leta 1609 so se skakači s prošnjo obrnili na Solnograškega nadškofa, da jim dovoli zidavo nove cerkve. V prošnji so navedli še 13 »čudežev«, ki naj bi se zgodili pri skakaški kapeli s tistimi, ki so se zaobljubili. Med temi so bili Matej Murko, Mežnar od Sv. Treh kraljev na Pohorju, Gregor Schindler, ki je bil slep, Boštjan Fersch iz Šomborta, Ivo Serk, Urban Rotman z ženo in otroci, Krištof Rozman, Lorenc Schvab iz St. Ilja, Klement Viemark, otrok Gregorja Grampas iz Šom-barta, sin Ožbalsa Lukežiča, ki je bil baje že mrtev in je oživel, ko so se starši zaobljubili. Grajskemu gospodarstvu Bori pri Ptuju je leta 1606 in 1608 poginila skoraj vsa živina. Ko pa" so se zaobljubili, da bodo k skakaški kapeli prinesli dar, se je stanje izboljšalo. V nekem kraju so se baje pojavile miši v takšni množini, da so požrle vse, kar je bilo zeleno. Ljudje so darovali po eno svečo za cerkev božjega groba. Nastala je takšna nevihta z dežjem, da je miši odneslo v neki potok, kjer so se potopile. Solnograški nadškof je vse prošnje odbil. 30. januarja 1613 leta se je le-narška župnija skakačev obrnila z daljšo prošnjo na papeževega nuncija v Gradcu, naj posreduje pri papežu Pavlu, ki naj bi na podlagi »čudežev« priznal njihovo vero in dovolil gradnjo, nove večje cerkve, v katero bi prenesli božji grob. Med zadnjimi »čudeži«, ki naj bi se zgodili je bil tudi ta: Šef je umrl. Ko pa so se njegovi prija^lji obvezali darovati enega vola za novo cerkev, je takoj oživel in vstal. Kot priče »čudeža« so to prošnjo podpisali hrastovški sodnik M,ihael Tra- ma ck, upravitelji graščin Murek, Negova, Viltuž in plemiči Stuben-berg, Polhaumb in Wintersfeld. Tudi s slednjo prošnjo skakači niso ničesar dosegli. Leta 1614 so skakaško kapelo do temeljev po-rušli in zažgali. Skakači pa so jo zopet na novo postavili. Ivan Ripser sporoča, da so 20. marca 1615 v Ptuju sestavili zapisnik o vseh »čudežih«. 1. junija leta 1622 je cesar Ferdinand izdal zadnji ukaz o rušenju skakaške kapele in pregonu skakačev. Ukazal je, naj na mestu, kjer je stala kapela, postavijo vislice. Leta 1625 verska komisija v Lenartu ni več našla skakačev, ki pa so se še vedno na skrivaj sestajali. Podpirali so jih tudi Lutrovci z namenom, da bi oslabili katoliško vero. Kljub temu pa skakaška sdcta ni imela več nobenih pogojev za nadaljnji obsto. (Se nadaljuje) m Odrasli so ob večerih pogosto govorili tudi o najrazličnejših strahovih. Pripovedovali so, kaj vse so sami doživeli v temnih nočeh, ko so se srečali s samim »hudičem«. Zgodbice so podajali tako živo, da so že sami začeli verjeti v njihovo resničnost. Jakec je njihove zgodbe rad poslušal, ker je mislil, da so resnične. Zaradi tega pa ga je postajalo vedno bolj strah. Njegovo telo se je treslo od tesnobe, če je hodil po temi. Pred očmi so mu bile najrazličnejše pošasti. Odrasli so s takim pripovedovanjem napravili iz njega majhnega bo-jazljivca. Nadaljevali so tradicijo svojih prednikov. Naenkrat pa je bilo takih zgodbic konec. Kasno v noč so začeli sosedje govoriti o vojni in njenih grozotah. Njihova ugibanja so se uresničila. Kmalu je cela domovina zažarela v velikanskem plamenu. Matere in dekleta so se oblekle v črnino in solze so tekle. Pozno v nočeh so ljudje z grozo opazovali žareče nebo. V daljavi so gorela mesta, ki jih je uničeval sovražnik. Jakec takrat vsega tega ni razumel. Razumel ni niti preprosti človek. Ljudstvo je molilo in klelo. . Možje in fantje so zapuščali družine. Sli so v borbo proti sovražniku ali proti lastnemu ljudstvu. Tuja govorica je za-gospodarila po slovenski zemlji. Po cestah so se pomikale kolone pregnanega ljudstva. Na licih revnih otrok si videl še večjo bedo kot pred vojno. Nj bilo kruha, niti navadnih koruznih žgancev, ki bi potešili lačne ... Ljudstvo je hrepenelo po svobodi. naiih clefovnifk___ KOLEKTIVOV V tej številki bomo pisali o Kro-jaštvu in šiviljstvu v Lenartu. To je sicer majhen delovni kolektiv, vendar se zlasti letos lahko pohvali z lepimi proizvodnimi uspehi. Podjetje je nastalo takorekoč iz nič. Leta 1961 so v Lenartu u-stanovili krpalni servis pod imenom »Breda«. Servis je skraja zaposloval tri ljudi. Njegova dejavnost pa se je kmalu razvila tako, da so ustanovili obrtno podjetje, o katerem je beseda v tem sestavku. V lenarškem Krojaštvu in šiviljstvu imajo mnogo problemov, ki jih sami ne morejo v celoti zadovoljivo rešiti. Eden takih je občutno pomanjkanje prostorov. Prostori, kjer sedaj delajo, so pretesni in tudi sicer precej neprimerni, čeprav se nad tem toliko ne pritožujejo kot nad utesnjenostjo. Zavzemajo se za pridobitev novih prostorov, toda pri tem ne uspevajo dovolj, saj je v Lenartu takorekoč akuten problem poslovnih in stanovanjskih prostorov. Pravijo, da bi se zadovoljiti, če bi jim odstopili prostor v katerem je sedaj vzgojno varstvena ustanova. Ob tem pa nastane vprašanje, kam premestiti to važno ustanovo, saj se prav tako kot podjetje stiska v neprimernih prostorih. Res pa je, da bi ta prostor bil za Kro-jaštvo najbolj primeren, saj je v isti zgradbi. Krojašt,v6 in šiviljstvo v Lenartu ima trenutno dva obrata. Enega v Lenartu, drugega pa v Mariboru na Partizanski cesti. Do pred kratkim so imeli tri obrate, vendar pa obrat v Komarnici ni bil rentabilen, zato so ga opustili. V tem obratu so izdelovali konfekcijo, ki pa je bila zaradi daljšega prevoza in majhne kapacitete nujno dražja in zato tudi nerentabilna. Delavce iz obrata v Komarnici so zaposlili v Lenartu. Krojaštvo in šiviljstvo v Lenartu zaposluje 18 delavcev in 5 vajencev. Prvo leto, ko je obstojal še krpalni servis, so zaposlovali 3 ljudi, leto dni kasneje pa komaj 5. Tako se je število delovne sile najbolj občutno povečalo lani. Ce bi imeli primerne prostore, pa bi zaposlili vsaj 4 nove delavce. IZDELUJEJO MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE Delavci v lenarškem Krojaštvu izdelujejo vse vrste moških in ženskih oblek po meri. Pravijo, da imajo za to vrsto dela dovolj naročil, vendar se jim šivanje po meri skoraj ne izplača, zato se boli ogrevajo za konfekcijo. Prav pri izdelavi konfekcije pa so dosegli največje uspehe in kar lep renome na ožjem tržišču. Tako izdelujejo vse vrste konfekcije in zaščitne obleke. Zanimivo je, da imajo za obleke po meri različne cene. V lenarškem obratu dobite na primer moško obleko sešito za 7.500 do največ 9.000 din, kar je odvisno predvsem od kvalitete blaga, medtem ko računajo v poslovalnici v Mariboru za moško obleko 11.000 do 14.000 din. V podjetju se s cenami prilagajajo zmožnostim naročnikov. KONFEKCIJA ZA TOVARNO AVTOMOBILOV, KONSTRUKTOR IN GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR Kakor smo že omenili, se v Krojaštvu in šiviljstvu pri Lenartu največ ukvarjajo s konfekcijo. Največji odvzemnik je mariborska tovarna avtomobilov, ki je samo letos naročila izdelavo 6 tisoč delovnih oblek za svoje delavce. Te obleke šivajo na tekočem traku,. tako, da je izdelava čimbolj poceni, in da na tak na- Krojaštvo in šiviljstvo Lenart zaposluje 18 delavcev in 5 vajencev. Na sliki: v delavnici za šivalnimi stroji. S temi sredstvi so nabavili novi inventar za delavnice in kupili tri šivalne stroje. Verjetno je zanimivo, koliko časa delajo eno moško obleko. Kakor so nam povedali, je mogoče sešiti eno moško obleko v 25 do 30 urah. Leta 1962 so v podjetju poslovali še z izgubo, medtem ko se je stanje precej izboljšalo. Seveda ne gre za neke velike dobičke, ki jih razumljivo ni mogoče prečako-vati v tako majhnem podjetju, vendar nam podatek pove. da so ob koncu leta 1963 imeli 600 tisoč din dobička, pokaže lep napredek, ki je upoštevanja vreden in seveda pomeni veliko prizadevanje ce- Za TAM 6.000 delovnih oblek letno čin povečujejo tudi delovno storilnost krojačev. Večje količine dobavljajo tudi Konstruktorju v Mariboru in mariborskemu gozdnemu gospodarstvu. Zadnji čas pa so navezali poslovne stike celo s podjetjem »Snaga« iz Beograda. Za to podjetje zaenkrat izdelujejo še v manjših količinah posebne zaščitne jopiče. Ta ustanova je pripravljena naročila povečati, vendar jim Krojaštvo, ne more ustreči zaradi premajhnih prostorov in pomanjkanja osnovnih sredstev, ki pa jih ne morejo nabaviti v dovoljnih količinah, ker nimajo dovolj sredstev na skladih, kreditov pa skoraj ne dobijo. ŠIVAJO V GLAVNEM NA STROJIH ZASEBNIKOV Šivajo v glavnem na strojih, ki so jih v podjetje pripeljali krojači in šivilje sami. Lani so sicer za las napredovali, saj jim je uspelo najeti kredit v višini 629 tisoč din. Prirezovanje blaga je važno opravilo, zato to delo opravljajo dobri strokovnjaki. Na sliki: z električnim prirezovalcem gre bolje. lotnega kolektiva, saj se je le ta ■odrekel na račun tega dobička tudi višjim osebnim dohodkom. Delovni kolektiv se je zavedal, da so mu potrebni novi šivalni stroji, zato je za ves dobiček nabavil dva brzošivalna. električna stroja. V podjetju so proizvodnjo precej specializirali. Delavce navajajo na delo po posameznih delovnih operacijah. To delajo predvsem zaradi pocenitve svojih uslug, saj je konkurenca zelo velika. OD 700 TISOČ LETA 1961 NA 21 MILIJONOV LETA 1963 Leta 1961 so trije zaposleni v tedanjem krpalnem servisu ustvarili 700 tisoč din skupnega dohodka, leto dni kasneje je pet ljudi ustvarilo za 6,200.000 din prometa, medtem ko se je le-ta ob koncu leta 1963 povzpel na 21.444.000 din, kar je 33 krat več kot leta 1961. Ta podatek tudi pokaže, da je produktivnost hitreje naraščala kot zaposlenost. Lani so v lenarškem krojaštvu in šiviljstvu letni plan presegli za 50 odstotkov. Prejšnja leta so imeli v tem podjetju skoraj najnižje osebne dohodke med vsemi podjetji v lenarški občini, saj so posamezniki dobivali tudi po 10 tisoč din na mesec. Lani pa so se tudi osebni dohodki izboljšali, tako da imajo sedaj povprečno po 23 tisoč din na mesec. Letos bi radi osebne dohodke povečali. Zavedajo pa se, da je to mogoče storiti le ob povečanem prometu, ki bo opravičil povečanje osebnih dohodkov. Zato planirajo, da bodo to leto ustvarili za 30 milijonov din prometa, kar je skoraj za 9 milijonov več kot v preteklem letu. Ce jim bo to uspelo, bodo osebne dohodke tako povečali, da ne bo nobenega zaposlenega, ki bi imel manj kot 25 tisoč din na mesec. Letos oziroma ob koncu preteklega leta so ustvarili tudi prva sredstva za sklade. Na skladih imajo trenutno 400 tisoč din. Ta sredstva pa seveda ne zadoščajo za kakršnokoli večje investiranje. Dosedaj so s sredstvi tako štedili, da niso zaposlovali niti stalnega knjigovodjo. Ker pa imajo zaradi tega težave, bodo, kot so nam povedali, po vsej verjetnosti zaposlili stalno delovno moč, ki bo opravljala knjigovodske posle. TEŽAVE Z MARIBORSKO POSLOVALNICO Eno poslovalnico so že ukinili, sedaj pa jim grozi nevarnost, da bo potrebno ukiniti še drugo in sicer v Mariboru, ki pa ne zaostaja za lenarško, saj med drugim v tej poslovalnici izdelujejo tudi obleke za Ljudsko milico. Zgradbo v kateri je mariborska poslovalnica nameravajo v kratkem porušiti. Zato sedaj z vso vnemo iščejo nove prostore. Upajo, da jih bodo našli po »zvezi«, ki običajno ne zataji. Za prostore se namreč zelo potegujejo nekatera večja podjetja, kot je na primer tudi Vele-tkanina, ki je pravzaprav posrednik za lenarško podjetje. Tako je bilo na primer naročilo Tovarne avtomobilov posredovalo Veletka-nini, le-ta pa je izdelavo delovnih oblek poverila našemu krojaškemu podjetju. CE BODO NAROČILA, BODO DELALI V DVEH IZMENAH O krajšem delavniku še zaenkrat niso razpravljali, ker imajo veliko dela. Radi bi pa delavnik skrajšali, kar pa bi prišlo edino v poštev ob uvedbi dveh izmen, ki pa še zaenkrat nista interesant-ni, saj nimajo niti dovolj naročil za uvedbo več izmen, niti strojev in trenutno niti ne dovolj ljudi s katerimi pa bi bilo najmanj težav, saj bi lahko zaposlili več nekvalificirane delovne sile, ki bi se delu na tekočem traku, ki bi ga v tem primeru dosledno uvedli, zlahka priučila. Ce bodo njihove usluge tako kvalitetne kakor dosedaj, potem se verjetno ni bati naročil, problem pa je še vedno s prostori, ki pa jih sami ne morejo zgraditi, vsaj zaenkrat še ne, zato upravičeno kličejo SOS.