Psštnina plačana v gotovini S** in abboo. post. • 11 Grnppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vic«lo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 1 Leto IX. - Štev. 5 Gorica - četrtek 31. januarja 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 • • »■ W *vi. Ob 70-letnici nadškofa msgr. Ambrosi-ja Dne 29. jan. 1957 je msgr. Hijacint AMBROSI, nadškof in metropolit goriški, obhajal svoj sedemdeseti rojstni dan in peto obletnico prevzema pastirovanja v goriški nadškofiji. Slovenski duhovniki in verniki izražajo ob tej priliki prevzvišene-mu g. nadškofu prisrčne čestitke in voščila in mu zagotavljajo svojo zvestobo in vdanost. Zahvaljujoč se mu za vse duhovne in materialne dobrote, ki jih je v tem petletju izkazal našemu ljudstvu, prosimo neskončnega Boga, da ga ohrani še veliko let na stolici goriških nadškofov in da bogato blagoslovi vse njegovo delo. Po volitvah na Poljskem V zvezi s poljskimi volitvami so »e pojavili nekateri glasovi, češ kako so bili poljski katoličani pametni, in kako so. »napredni«, ker so glasovali za komunista Gomulko. V življenju in v lcgiki je že tako, da je treba postaviti vsako stvar jasno na svoje mesto. O poljskih volitvah moramo najprej reči, da niso bile svobodne, ako pojem svoboda še kaj pomeni. Dovoljena je bila ena sama lista, in sicer lista tako imenovane »narodne fronte«. Na njej so bili komunistični kandidati in kandidati njihovih zaveznikov iz okrnjene kmetske in demokratske stranke, na repu pa še nekateri nestrankarji. Katoličani samostojno niso mogli nastopiti. Tu je prva omejitev svobode, dasi je res, da so se volivci lahko izrekli za neodvisne kandidate, ki pa jih je bilo le 25°/» in so morali imeti odobritev komunistov, da so jih sploh sprejeli na listo. Omejitev svobode pa je bila še večja. Poljsko ljudstvo je bilo postavljeno pred usodno izbiro: da glasuje za Gomulko, ki je vsaj delno omilil komunistični režim in skuša odpraviti sovjetsko vmešavanje v poljske zadeve, ali pa glasuje proti Gomulki ter ustvari v državi zmedo, RESOLUCIJA Gospodu predsedniku republike Gospodu predsedniku senata Gospodu predsedniku poslanske zbornice Gospodu predsedniku ministrskega sveta Gospodu ministru za javno šolstvo R I M Zastopniki podpisanih političnih skupin, sindikatov slovenskih šol, in osrednjih kulturnih ustanov, so zbrani na širšem posvetu v Trstu dne 17. januarja 1957 sprejeli naslednjo RESOLUCIJO: Slovenska javnost je obveščena o zakonskem osnutku, ki naj bi urejal slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem. Ta osnutek je vlada že sprejela 28. decembra 1956 in ga tako pripravila za razpravo in sprejem v parlamentu. Zastopniki podpisanih skupin u-gotavljajo, da ta osnutek ni v skladu z duhom in načeli splošne deklaracije o človeških pravicah, z u-stavo italijanske republike in posebno še z londonskim sporazumom, ter zahtevajo, da se pri osnutku upoštevajo spodaj navedena načela: 1. Da se ustanove v duhu čl. 6 italijanske ustave državne šole s slovenskim učnim jezikom povsod tam, kjer obstaja slovenska narodna manjšina. 2. Da se ohranijo samostojne obstoječe šole s slovenskim učnim jezikom ne samo na Tržaškem, ampak tudi na Goriškem. 3. Da je vpis v šole s slovenskim učnim jezikom svoboden, brez posebnih prošenj in izjav o rabi jezika in etnični pripadnosti. Vpis v šole s slovenskim učnim jezikom se mora vršiti na isti način kot se vrši v šole z italijanskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. 4. Da se k sestavljanju učnih programov pritegnejo tudi slovenski šolniki. 5. Da mora vodstvo, učno, upravno in postrežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom popolnoma obvladati slovenski jezik. Vodstvo in učno osebje za osnovne šole mora dovršiti učiteljišče s slovenskim učnim jezikom; za srednje šole pa vsaj višjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom, razen osebja, ki že službuje na teh šolah. Da se osnovne in srednje šole na Goriškem in Tržaškem uzakonijo na osnovi številčnega stanja razredov zadnjih dveh let, to je v šolskih letih 1954-55 ter 1955-56. 7. Da se ustanovi v splošnem državnem staležu posebni stalež osebja osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem. Za vpis v ta stalež lahko zaprosijo vsi tisti, ki so že v seznamu stalnega osebja in so že dodeljeni za službovanje na šole s slovenskim učnim jezikom. Vse poverjeno in nadomestno o-sebje, ki že službuje na šolah s slovenskim učnim jezikom vsaj 5 (pet) let in je ocenjeno z oceno »valente«, pa naj doseže vpis v ta seznam na podlagi doseženih naslovov. Za vsa ostala prosta mesta pa naj se razpišejo posebni natečaji pred komisijami, ki obvladajo slovenski jezik. Za osebje, ki že službuje vsaj 5 (pet) let na šolah s slovenskim učnim jezikom, naj se ne postavljajo starostne meje ob razpisu natečajev po naslovih. Vpis v ta seznam naj imajo pravico tudi vsi tisti, ki se lahko poslužujejo člena 8 Londonskega sporazuma. Prav tako naj se določijo stalna mesta upravnega in postrežnega o-sebja, katero vzdržuje država. Za vse slovenske šole v Italiji naj se ustanovi pri šolskem skrbništvu v Trstu šolski oddelek, ki mu na-čeljuje slovenski funkcionar, ki mora imeti v zadevah slovenskih šol iste kompetence kot jih ima šolski skrbnik za šole z italijanskim učnim jezikom. Trst, 21. januarja 1957. To resolucijo ao V9e slovenske organizacije v zamejstvu poalale zgoraj navedenim osebnostim. ki bi jo takoj izkoristili Sovjeti, da bi naredili iz Poljske isto, kar so naredili iz Madžarske. Poljski katoličani so glasovali za Gomulko, ker so videli v njem manjše zlo, ker so upali s tem izgnati sovjetsko šapo iz svojega narodnega doma in komunizem omilili, v kolikor je v danih razmerah mogoče, ne pa ga podpreti. Radi bi se komunizma o-tresli, ne pa si ga vnovič nakopali na glavo. Če gledamo na njihovo odločitev s tega vidika, lahko mirno rečemo, da je bila pametna in napredna. Pri nas pa bi nekateri ljudje hoteli dati tem dogodkom drugačno tolmačenje, češ poljski katoličani so pokazali, da je sodelovanje s komunisti kot tako pametno in napredno. Katoličani, ki živimo v svobodi, moramo storiti vse, da komunizem naše svobode ne uniči, in se odločno boriti proti njemu zlasti zdaj, ko so dogodki na Poljskem in Madžarskem vsemu svetu odprli oči, saj so se mu najodločneje uprli predvsem delavci. Mi ne smemo sami prostovoljno lesti v nesrečo, da bi se je morali potem »pametno« in »napredno« otepati, kot morajo delati danes poljski katoličani, ki pa seveda te nesreče niso sami zakrivili. Za nas je pameten in napreden boj proti brezbožnemu komunizmu, ki je uničil vero in svobodo tolikšnih narodov in jih je nazadnjaško pognal tudi v gospodarsko bedo. Nasser se je zameril Znano je, da so Amerikanci JVa-i-serja precej ščitili tudi potem, ko je podržavil Sueški prekop in med britansko-francoskim napadom. Zdaj, ko so v Washingtonu proglasili tako imenovano Eisenhowerjevo doktrino za Srednji Vzhod, ki naj prepreči, da bi se na tem področju zasidral komunizem, jih je začel Nasser ostro napadati. To je bilo tudi Washingtonu dovolj in ameriško časopisje je že začelo imenovati egiptovskega diktatorja »faraončka« in »hitlerčka«. Pričakovati je, da bodo Amerikanci odslej precej ostro prijemali Nasserja. ZDA in Srednji Vzhod Na Srednjem Vzhodu so doslej izjavile Libanon, Turčija, Irak, Perzija in Pakistan, da sprejemajo novo Eisenhovverjevo politiko za Srednji Vzhod. Saudova Arabija, Egipt in Sirija so na skupnem sestanku nastopile proti Eisenbowerjevi politiki, niso pa do konca zaloputnile vrat z izjavo, da čakajo nadaljnja pojasnila. Te dni je v Združenih državah na obisku arabski kralj Ibn Saud, ki se pogaja z ameriško vlado o raznih zadevah Srednjega Vzhoda. Mož je odvisen od Amerike zaradi petroleja, od katerega njegova država živi. Tudi mu ni preveč všeč sumljivo egiptovsko in sirsko bratenje s komunističnim taborom in zato si v Washingtonu precej obetajo od razgovorov z Ibnom Sandam. Poraz komunistov V Parizu so imeli v nedeljo že drugič nadomestne volitve, ker je umrl prejšnji poslanec, pripadnik radikalov. Zmagal je neodvisnež Tar-dieu, ki je dobil 170.000 glasov. Zanimivo je, da sta bila potolčena kandidata skrajne desnice Poujade, ki je dobil le 19.000 glasov in komunistični kandidat, ki je dobil v tem zvečine delavskem delu mesta le 72.000 glasov, medtem ko je imel komunistični kandidat pri prejšnjih volitvah 120.000 glasov. Komunisti so torej tukaj zgubili kar 50.000 glasov, kar je predvsem posledica madžarskih dogodkov. Amerikanci se otepajo Tita »Katoliški glas« je že zadnjič poročal, da je ameriški dnevnik »Dai-ly News« protestiral proti nameravanemu Titovemu obisku v Združenih državah in da je republikanski senator 0’Konski celo izjavil, da odstopi kot senator, če stopi Tito na ameriška tla. Tudi z drugih strani so prihajali protesti na ameriško vlado. Ta je skušala opravičiti pred javnostjo svoj korak z diplomatskimi razlogi: Če bomo Tita lepo sprejeli, je odgovarjala, bodo tudi drugi podložniški narodi videli, da lahko računajo na našo pomoč, ako se odločijo za »narodni komunizem titovskega kova«, ki ga je proglasila Moskva za krivoverstvo'. A nič ni zaleglo. Oglasili so se še člani ameriškega kongresa. Republikanski senatorji in poslanci so sestavili posebno spomenico na predsednika Eisenliowerja, v kateri ga pozivajo, naj Tita ne povabi na uradni obisk v Združene države. Če mu je vabilo morda že poslal, naj ga prekliče. Med temi parlamentarci je tudi voditelj demokratske večine v predstavniški zbornici Mac Cormack. V svoji spomenici pravijo senatorji in poslanci, da bodo milijoni dobro mislečih ljudi v Ameriki vznemirjeni, ako pride v Združene države maršal Tito, ki se je pri ameriškem ljudstvu oso vr a žil in se naredil nepriljubljenega, ker je komunistični diktator Jugoslavije, ker preganja vero in kardinala Stepinea, ker je dal sestreliti pet ameriških letalcev in je vrnil Kadarju madžarske begunce, ki so se zatekli v Jugoslavijo, da bi se izognili zaporu in smrtni obsodbi. Poslanci in senatorji so ce- lo zagrozili, da bodo prekinili zasedanje kongresa tako dolgo, dokler bo Tito v Ameriki. Kaj takega se v zgodovini Združenih držav še ni zgodilo. Vsekakor je vlada v velikih škripcih in ne ve, kaj naj stori. Da bi ljudi potolažila, je obljubila, da bi takoj za Titom povabila v Združene države generala Franka, a ljudje se s tem verjetno ne bodo dali potolažiti, ker so proti vsaki obliki diktature. Po zadnjih poročilih iz Jugoslavije misli maršal Tito zaradi »protijugoslovanske gonje« odpovedati svoj obisk v ZDA. da ne. užali rdečih mogočnikov. Ta dogodek razlagajo zahodni diplomati takole: Ko je šel Čuenlaj v Moskvo, Varšavo in Budimpešto, se je oglasil pri Nehruju. Domenila sita se med drugim, naj bi Čuenlaj sporočil Moskvi nezadovoljstvo azijskih narodov nad sovjetskim krvavim nastopom na Madžarskem. Rdeči kitajski prvak pa je storil ravno o-bratno. V Moskvi je odobril sovjetski nastop na Madžarskem, češ da je bil potreben za »ohranitev solidarnosti socialističnega tabora«, ki ga skušajo nasprotniki razbiti. Ko se še ni posušilo črnilo njegovega podpisa na izjavi, ki hvali Sovjete, ker so. se krvavo vmešavali v notranje zadeve madžarskega naroda in uničili njegovo neodvisnost, je hotel, naj bi Nehru skupno z njim podpisal izjavo o miroljubni politiki, o ščitenju svobode malih narodov ter o nevmešavanju v njihove notranje zadeve. To je bilo tudi za Nehruja preveliko hinavstvo. In zato je odklonil svoj podpis na tej izjavi. Čuenlaj in Nehru Predsednik kitajske vlade Čuenlaj se je med povratkom iz Moskve ustavil v indijski prestolnici, kjer je imel dolge pogovore z Nehrujem. Poročila pravijo, da bi morala na koncu pogovorov objaviti posebno izjavo o skupni miroljubni politiki v Aziji. Tu pa se je nekaj zataknilo. Moralo je biti nekaj res hudega, če se je ojunačil in odklonil podpis te izjave celo Nehru, ki silno pazi, časopisje v Italiji Računajo, da kupi v Italiji v»a'k deseti prebivalec vsak dan svoj dnevnik. To je zelo nizko število v primeri s prebivalci anglosaškega imperija. Trenutno tiskajo v Italiji 105 dnevnikov v pet milijonski nakladi. Od teh jih tiskajo 60% v severni, 25% v srednji in 15% v južni Italiji in na otokih. Krajevne dnevnike tiskajo v 8 do 10 tisoč izvodih, medtem ko dosežejo dnevniki, ki so razširjeni po vsej Italiji, tudi do 400 tisoč izvodov. POJASNILO Ker smo uvodnik »Naše vrednoten z dne 17. januarja zaključili s pozivom NL, naj se rajši obrača na komuniste ter jih skuša pridobiti za demokratične ideale, kukor pa da zavaja naše ljudi v komunizem, se je uredništvo čutilo prizadeto. Zato je dne 24. januarja objavilo članek »Bodite pošteni in resnicoljubni«, v katerem trdi, da je la naša sodba neresnična in zato obrekovanje. Z ozirom na to odgovarjamo: J. Urednikom NL je dobro znano, zakaj pokojni urednik KG Stanko Stanič ni hotel sprejeti njihovega sodelovanja pri KG: zavedal se je, da bi pogoji, ki so jih stavili, vodili do tihega, a dejanskega sodelovanja z jugoslovanskim komunizmom. 2. Nastanek in vse pisanje obnovljenega NL, od njegovega začetka do danes, pričata, da je njegov namen, rušiti pri slovenskih demokratih in katoličanih posebej, enodušen odpor do jugoslovanskega komunizma ter gojiti prikrite simpatije do Titovega režima. 3. Pisanje NL in nastopi njegovih pristašev ob zadnjih volitvah na Primorskem in zlasti Tržaškem vse to še bolj živo potrjujejo. Zato smo vedno bili mnenja, da se tudi za stalnimi in tako krčevitimi pozivi NL po skupnem nastopu vseh Slovencev brez razlike ob raznih priložnostih skriva ista težnja, oživiti nekdanjo OF oziroma SIAU, samo v novi obliki. nTimeo Danaos et dona ferentes«, so rekli Trojanci. Mnenja smo, torej, da so pozivi NL le trojanski konj. Za zdaj dovolj. Če pa NL želi, mu v bodoče prinesemo še novih dokazov. Z ozirom na vse to ne moremo prav nič preklicati ali popraviti, kar smo zapisali na račun NL, temveč samo potrditi, da je pisanje NL zelo nevarno za naše demokratično in katoliško gibanje na Primorskem. Uredništvo Lc to '■ tov. NAS TEDEN V CERKVI 3. 2. nedeljo, 3. po Razgl.: sv. Blaž. šk..m. 4. 2. ponedeljek: sv. Andrej Korzinski 5. 2. torek: sv. Agata. d. m. 6. 2. sreila: sv. Tit, šk. m„ sv. Doroteja. d. m. 7. 2, četrtek: sv. Romuald. o. 8. 2. petek: sv. Juvencij, šk. 9. 2. sobota: sv. Ciril Aleks., šk. * SV. AGATA, devica. Je bila ni učena pod cesarjem Decijem (254) v Kataniji (Sicilija). Bila je plemenitega rodu. Mestni glavar Kvintinijan jo je hote! poročiti. Agata ga je odločno zavrnila. Ta jo je dal zapreti, ker je bita kristjana. Sodnik jo je vprašal, zakaj je izbrala kr- ščansko vero. saj je sužnja Jezusa Kristusa. Pa mu je odgovorila, da je največja odlika biti suženj Jezusov. H mio so jo mučili: bičali so jo, nategnili na natezalnico, jo žgali z ognjem itd. Agata je ostala stanovitna. Leto po njeni smrti, je spet začela bruhati lavo gora Etna. V Kataniji so se silno bali, da jih zalije lava. Zatekli so se k mučenki Agati. Njen pajčolan so v velikem zaupanju nesli proti deroči lavi. Ta se je v hipu ustavila. Meščani so bili prepričani. da je prav sv. Agata rešila mesto. Nekateri menijo, da devistvo ni kaj prida, sv. Agata pa potrjuje, prav nasprotno, da je silno odlično in dragoceno. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je stopil Jezus v V. /J čoln in z njim so šli nje- govi učenci. In slej. nastal je na morju velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi — on je pa spal. In pristopili so učenci. ga zbudili in rekli: Gospod, reši nas, utapljamo se. — In Jezus jim reče: Kaj ste boječi, maloverni? — Tedaj vstane in zapove vetrovom in morju ■— in nastala je velika tišino. Ljudje so se pa začudili in so govorili: Kdo je tu. da so mu pokorni vetrovi in morje? Evangelij poroča, kako je Zvc'i-čar pomiril vihar na morju. Človek ni zmožen z eno samo besedo pomiriti razburkano morje: te moči ljudje po svoji naravi nimajo. Zveličar je torej s svojim dejanjem dokazal svojo nadnaravno moč. izpričhl je svoje božanstvo. Naše življenje je večkrat podobno apostolskemu čolnu, ki ga zagrinjajo divji morski valovi, tako da se tudi v nas včasih uresničijo na duhoven način besede: nastal je Velik vihar... Namesto besneče vode nam grozijo drugačne, morda še večje nevarnosti: tako nas n. pr. včasih navalijo strasti, ki nas vlečejo v greli. Včasih zadošča en -am hip, ;>a cmo že duhovno padli. č-.» namreč nismo bili dovolj oprezni in strasti zatrli. Koliko grehov zagrešijo ljudje vsak dan znova zaradi svojih neurejenih strasti! Greh pomenja duhovno smrt ali vsaj težko duševno rano. Pazimo na strasti, ki so nam vsem nevarne! Nihče ni pred njimi varen. Treba jih je skrbno zatirati že v kali, da se ne vnamejo in da nas ne pogubijo. Pazimo torej na našo čistost, jezo, oblastnost, sebičnost, zavist, požrešnost in nezmernost (v jedi in zlasti v pijači), častihlepnost, ugod-jaželjnost, lenobo, pohlep po denarju itd. Kdaj drugič nam grozi nevarnost s strani ljudi, katerim smo napoti ali zaradi njihove hudobije sli pa sebičnosti in 'zavisti. Koliko grehov in bolečin povzroči med ljudmi pomanjkljivo spoštovanje in pomanjkljiva medsebojna ljubezen! Ljubi Bog naj nas varuje hudobnih in hinavskih ljudi! Človeških krivic je. na žalost, povsod dovolj. Vse preveč pogosta je trdosrčnost, surovost, neotesanost, zavist. Take in podobne napake so dobrim ljudem nemajhen križ. Pa tudi hudi duh nikoli ne počiva in, žal. neprestano preži na nas, da nas potegne v svojo jamo. Vsiljuje nam skušnjave, z njimi nastavlja pasti in nas napada ter šču- va proti Bogu. Vabi in poziva nas v greh: v nevero, v duhovno lenobo in brezbrižnost, v hudobijo, nečistost itd. Odvrača in ovira nas pri dobrem. Varujmo se hudega duha in njegovih skušnjav! Naslonimo se močno na Boga, molimo, poglobimo se duhovno in trezno živimo! Končno nas muči še trdota življenja: križi in težave, ki so v zvezi s poklicnim delom, z okoliščinami, s telesom, ki je morda bolno, z okoljem in stanom, ki nista ugodna, ali manjka potrebni denar i. pod. Vse skupaj nam pove, da življenje še ni cilj in miren užitek, marveč pot do cilja, priprava večne blaženosti in pravi boj. boj zoper vse, kar je slabega in škodljivega. Ne bojmo se molitve in pogostega sv. obhajila, ampak greha! Neprestano in še posebno v vaznih življenjskih viharjih kličimo na pomoč Jezus?, ki je tudi za nas edina rešitev pred vsako pogubo. On je močan, vsemogočen in dober. Treba ga je le milo prositi in klicati na pomoč. Zakličimo skupno v teh čudnih dneh: Gospod, reši nas, utapljamo Naš nadškof - sedemdesetletnik jz življenja Ct PORTUGALSKI AKADEMIKI V FATIMI Akademiki iz Lisbonc so organizirali -spokorno romanje, v Fatimo. Pred odhodom iz mesta jim je kardinal izročil lesen križ. ki »a je blagoslovil z istim besedilom, kot so blagoslavljali križe za časa križarskih vojn. Romanja se je udeležilo več sto akademikov. Vso pot 130 km so prehodili, nekateri eelo ihoisi. Spotoma so molili rožni venec in peli »vete pesmi. Ko so šli skozi mesta in vasi, so jih prebivalci navdušeno pozdravljali. Kjer -11 prenočevali, so pred cerkvijo zakurili velik ogenj, simbol vere. V Fatimi je romarje sprejel pomožni škof iz Leirie. Akademiki so hoteli s svojim romanjem prositi za svetovni mir, za verako svobodo vseli narodov in istočasno se duhovno pridružiti trpljenju madžarske mladine. NAJVEČ. J E ORGLE NA SVETL V cerkvi sv. Štefana na Dunaju so v delu največje orgle na svetu. Štele bodo 7.000 piščali in 125 registrov. Največja ,pi-ščal tehta 300 kg in meri v premeru 10 centimetrov: dolga je 11 metrov in pol. Orgle bodo dokončane do meseca maja. 76-LETNI NOVOMAŠNIK Holandski pisatelj Pierre Van d er Mecr je 22. decembra prejel mašniško posvečenje. Po smrti svoje žene leta 1954 je vstopil v benediktinski red. Star je 76 let. Dolga leta je živel brez vere. Polagoma je našel pot do Boga in nazadnje do duhovništva. PORAST KAT. CERKVE V ANGLIJI Anglija ima 3.270.800 katoličanov, to je 10% vsega svojega prebivalstva. V letu 1956 se je 13.291 Angležev vrnilo v katoliško Cerkev, to je 1.371 spreobrnjencev več kot v letu 1955. V letu 1956 je ibilo 40.108 katoliških porok. Število -vetnih duhovnikov je po-rastlo za 224, tako da je duhovnikov v Angliji 4.676, dočim je redovnih duhovni- kov 2.617. Samostanov je v Angliji 1.139. V preteklem letu je bilo. odprtih 49 novih cerkva, tako da -je zdaj vseh 3.038. Na vsakega duhovnika pride približno 450 vernikov. Katoliških šol je 2.306 606.083 učenci. ROKOPISI MRTVEGA MORJA Po posredovanju sv. očeta j? vatikanska knjižnica odkupila velik del znamenitih rokopisov, ki so. jih pred nekaj leti nršli v podzemeljskih jamah ob Mrtvem morju. 46 odkupljenih rokopisov je pi-anih v hebrejščini, 7 v armenščini in eden je v grščini. Teksti so zelo važni, ker bodo osvetlili razmere v Palestini v neposredni bližini Jezusovega rojstva. Za analizo rokopisov bodo v vatikanski knjižnici prvikrat uporabili elektronske avtomate. BOGATI POKLICI V INDIJI Število duhovniških poklicev \ Indiji stalno ‘narašča. V 11 semeniščih je 1485 bogoslovcev. Poleg tega se še po raznih redovnih hišah .pripravlja na duhovništvo okrog 1000 bogoslovcev. Za nadaljnji razvoj Cerkve v Indiji so le številke zelo to-tažljive. 1000 GOJENK Katoliški zavod »Ivane Arške« v Teheranu v Perziji šteje 1000 gojenk. Zavod je zelo moderno urejen in bivajo v njem gojenke iz najboljših perzijskih družin. PAKISTAN JE DOBIL PRVEGA LASTNEGA DUHOVNIKA Odkar je postal Paki-ten samostojna država, je prvi njegov državljan prejel maš-niško posvečenje. Svoje študije je dovršil na univerzi »Za širjenje vere« v Rima. BLAGOSLOV ŽIVALI Na praznik sv. Antona 17. jan. je bil v cirkusu fogni blagoslov vseh zveri. Poslniajte versko uro na radiu Trst i vsako nedeljo ob 11,30! Nadškof Hijacint Ivan Amhrosi se je rodil v Trstu dne 29. jan. 1887. Kot 12-leten deček je stopil v Veroni v kapucinski red. Po končani gimnaziji je odšel iz Vercne v noviciat v Bassano, kjer je dne 6. maja 1902, ob slovesni redovni iprecibleki. zamenjal rojstno ime Ivan z redovnim imenom Hijacint. Po prvih redovnih zaobljubah je nadaljeval s filozofskim in bogo 1 >vnim študijem v kapucinskih samostanih v Vidmu, Padovi in Benetkah. Dne 8. dec. 1902 je položil večne zaobljube in dne 10. avg. 1902 ga je beneški patriarh kard. Aristid Cavallari posveti! v duhovnika. Predstojniki, ki s> zelo cenili odličnega novomašnika, so mu poverili sprva mesto profesorja v seraf-fcem semenišču v Veroni, nato vodstvo liceja v Tliie-uc in končno poučevanje modroslovnih ved v kapucinskih semeniščih v Padovi in Vidmu. Po prvi svetovni vojni je bil msgr. Ambrosi ustoličen za župnika ot-irne župnije Tomba pri Ad rij i in tamkaj vršil trinajst let dušno pastirstvo. V tem času je postal provincial beneške kapucinske province. Generalni predstojnik p. Virgilij »a je poslal kot apostol kega vizitatorja na pogled kapucinskih misijonov v Brsrilijo. Dne 13. dec. 1937 ga je papež Pij XI. imenoval za škofa mesta Chioggia in dne 2. febr. 1938 je bil posvečen v šikofa v toin-biski baziliki pri Adriji. Škofijo je prevzel v vladanje dne 18. marca 1938. Trinajst let je .kot najboljši duhovni oče in nadpastir vladal izročene mu vernike. Ko je dne 31. julija 1951 umrl knezonadškof msgr. Margotti, je sv. stolica imenovala msgr. Amlvrosi-ja za :r,potniškega administratorja osirotele goriške nadškofije. Dne 28. novembra 1951 je bil ime-nova n za goriškega nadškofa in metropolita. Nadškofijske posle je uradno prevzi 1 dne 29. januarja 1952 točno pred pe- IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI ŠTEVILO ŠTUDENTOV NA LJUBLJANSKI UNIVERZI V študijskem letu 1956-57 se je na ljubljansko univerzo vpisalo sku,pno 5837 rednih slušateljev, od teh je 2233 novincev. Po številu študentov je na prvem mestu tehnična fakulteta, kjer je v,pisanih 2126 slušateljev, med njimi 212 deklet. Na drugem mestu je pravno-eikonomska fakulteta s 1435 slušatelji, ki so takole razdeljeni: na pravnem oddelku 714, na ekonomskem pa 721 slušateljev. Na tretjem mestu je s 1370 slušatelji prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta. Na njej prednjačijo germanisti (300), sledijo jim slavisti (150). geografi, farmacevti, geologi, psihologi, romanisti, matematiki, umetnostni zgodovinarji ild. Izumira zanimanje za klasične jezike (gršeina-latinščima), ker -e na tu oddtlek ni vpisal letos niti en nov slušatelj. Medicinska fakulteta ima letos 523 slušateljev. Vpis na to fakulteto je bil letos ohla-tno omejen, -podobno kot je v večini ameriških in evropskih držav, čeprav vlada pomnnjkanje zdravnikov, oziroma vsaj dobrih zdravnikov. Agrcnomsko-gozdarsko-vete i i narsik a fakulteta ima leto* 398 slušateljev, od katerih jih odpade 36 na letos ustanovljeni veterinarski oddelek, GLAS UD NEMŠKO-FRANCOSKE MEJE Odkar so naši rojaki-izSeljem i raztreseni po Evropi, ni bilo še tako v. Mieea dne v nasi zgodovini kol dan, ko je sv. oče ■, timi leti - slovesna umestitev pa se je iz\r-ila dne 16. marca,, na praznik goriških patronov sv. Hilarija in Taeijana. Nadškof msgr. Ambrosi vlada nadškofijo z apostolsko gorečnostjo. Kot rojen Tržačan pozna nase krajevne razmere in si z očetovsko dobrohotnostjo prizadeva za blagor slovenskih vernikov. Zato smo mu iz srca hvaležni. Versko življenje na Goriškem se je v tem petletju razcvetelo zlasti oib priliki dekanijskih evharističnih kongresov in predvsem v času škofijskega evharističnega kongresa ob zaključku dvestoletnih proslav ustanovitve goriške nadškofije. Prav le,po je uspelo 1. 1954 »marijansko leto«, ko so se po vsej deželi prireje!« številne marijanske prireditve, zlasti v okviru »marijanskih tednov«. V Gorici se še vedno spominjamo veličastne procesije s kipom barbanske Matere božje, ki s,e je vršila dne 24. okt. 1954 in ki se je zaključila na goriškem Travniku s tem, da je nadškof msgr. Ambrosi posvetil vso škofijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Nadškof m “igr. Ambrosi razume predobro, da je duhovni blagor škofije vezan na zunanje ustanove. Zato pa je dal zgraditi v nadškofijskem dvorcu nove škofijske urade; poskrbel je za premestitev škofijske počitniške kolonije iz daljne Fiera di Primiero v Forni di Sopra V bližnjo Karnijo, kjer zdaj gradijo veličastno in vsem modernim zahtevam ustrezajoče poslopje, kjer si bodo naši otročiči krepili zdravje. Poskrbel je tudi, da je na slovenskih Jazbinah zra.stla čedna cerkvica, ki bo služila verskim potrebam tamošnje-ga prebivalstva. Zato pa vabimo vse naše vernijce, da se te dni spominjajo v svojih molitvah svojega nad past ir j a in vseh škofijskih zadev. Rimu imenoval izseljenske duhovnike za prave misijonske župnike. Odlok za vse izseljenske duhovnike raznih narodnosti je bil izdan od škofije Metz dne 1. aprila 1956. Tako imamo mi zdaj pravo izseljensko slovensko župnijo. Župnik je slov. izseljenski duhovnik v Merlebachu. to je g. G rim - . Rojaki so z veseljem .pozdravili ta odlok, saj jim je s tem marsikateri težki korak olajšan. Ljudje se z vedno večjim zanimanjem obračajo na naš župni urad. V letu 1956 je naše kolonije obiskalo in delovalo med rojaki mmogo slovenskih duhovni kov. Ne omenjam saimO' msgr. Zupančiča in g. rekt. Naceta Čretnika, ki sta že tolikokrat razveselila naše ljudi, enako g. Babnik Nande. Posebna moja dolžno t je, da se v imenu vseh zahvalim za pomoč tildi g. Krajniku, g. Susmanu in g. Flisu, ki so vse naise kolonije prevozili in prehodili ter prinesli rojakom toliko notranjega miru. vsadili v njihova srca toliko lepih naukov in z ljubeznivostjo tako pridobili dobre ljudi, da jih ima vsak v najlepšem spominu! SLOVENCI NA FRANCOSKI TELEVIZIJI V nedeljo 23. dec. simo imeli Slovenci na pariški televizijski postaji, ki oddaja za vso Francijo, sv. mašo. Peli so nariški slovenski pevci pod vodstvom g. Emila Šinkovca, dirigenta pevskega zbora »Slomšek« iz Mer-lebaeha. Preden se je sv. maša začela, je televizijska postaja pokazala nekaj najbolj značilnih slik iz Slovenije ter predstavila francoskemu občinstvu Slovenijo in Slo-\ enre. Fatima in Rusija Ob svojem obisku v Gorici in Trstu med svetovno molitveno osmino je č. g. St. .Janežič imel predavanje c Rusiji in fatim-Vi M. B. Ker so bila njegova izvajanja zelo zanimiva, jih tu objavljamo v ccloti. da sc z njimi seznanijo tudi oni naši bralci, ki se njegovega predavanja ni-o m: jli n-deležiti. Tisoč let poteka, kar je Rusija sprejela krščanstvo. Zgodovinarji trdijo, ila se je kneginju Olga dala krstiti med leti 95.5 in 957. V teli 1000 letili je krščanstvo pognalo globoke korenine me /. 1939 ni bila uslišana. Sledila je Lažen ; druga svetovna vojna. PIJ XII. POSVETI RUSIJO Sveti oče Pij XII., ki >e p tal paper, l. 19.)9. je 8. dec. 1912 skupaj z drusimi škofi slovesno potvetil celotno človeštvo brc;mcdt žnemu Srcu Marijinemu s posebno' cntp.mbo Rusije. Zaradi tega so bili onevi :tiske skrajšani. 1. maja 1914 je bil praznik brezmadežnega Srca Marijinega raztegnjen na ves svet. praznuje se 22. avgusta. Naslednje leto je bila druga svetovna vojna končana. Teda mnoge dežele so prišle ped komunistično oblast. Rusija je razširila svoje zmote. 9. dre. 1948 so Združeni narodi uzakonili mednarodni dogovor proti rodomoru. Rodomora je bila obtožena nacistična No;nči-ju za cas 1934-1944 zaradi nasilstev proti Judom, Ukrajincem. Poljakom in Slovencem. Enako je bila Sovjetska zveza obtožena rodomora predvsem v letih 1942-1047 zaradi zločinov proti obmejnim državam in nekaterim rodovom sredi Rusije. Krog 20 milijonov ljudi je bilo deportiranih proti Vzhodu. Iz 22. člena sovjetske ustave, objavljene l. 1947. je razvidno, kateri narodi so bili likvidirani v letih 1942-1917 in jih ni reč med ,'umos'ojmmi republikami ali provinci■ m:. Morij:t n. Aladrars^etu t1 zadnjih mesecih je tudi moč imenovati rodomor. Fatimsko sporočilo le kratko napoveda- Leto IX. - 1957 - Štev. 5 KATOLIŠKI GLAS Slr.in 3 Slovenske šole na Tržaškem Slovenske šole na Tržaškem od vise od Šolskega skrbništva, ki je preko Ravnateljstva za javno šolstvo povezano z Generalnim vladnim komisariatom, ki je podrejen Predsedstvu vlade v Rimu. Šolskemu skrbništvu načel ju je šolski skrbnik dr. Tavella. Ravnateljstvo za javno šolstvo pa vodi Prof. Fadda. Oba gospoda sta v slovenski javnosti dobro poznana, saj se kaj rada Potrkata na prsa in zatrjujeta, da jima je skrb za slo venske šole zelo pri srcu. Toda ls° dosedanja dejstva nas potrjujejo prav 0 nasprotnem. Oglejmo si nekaj zadev, pa bomo videli, kako ta dva gospoda mislita o slovenskih šolah in kako zanje skrbita. KAKO SO DELILI RAZREDE D asi so zakonska določila dovolj jasna, niso za to šolsko leto dovolili delitve razredov. Na industrijski šoli v Rojanu se niora zaradi tega stiskati 37 otrok v I. razredu. Za delitev pa zadostuje 35 učencev. Prav tako ne dovolijo 4 oddelkov na Nižji fiininaziji. dasi je v I. razredu nad 90 o-trok. Razred pa se na nižji gimnaziji sme deliti, če je nad 30 učencev v enem raz-redu. Torej za 95 učencev> bi morali biti 4 in ne le 3 oddelki. Na Trgovski strokovni šoli pri Sv. Ivanu Je število učencev res nižje, a je učil niču tako tesna, da je iz vseh ozirov neprimerno. da so učenci in učenke tako tesno skupaj Mladi pubertetniki si lahko ne-nioteno med sabo nagajajo. Za vse to sta Bospoda Tavella in Fadda gluha. V odgovor slišimo le o tarnanju, da je treba varčevati. Prav. a naj se varčuje, kjer je varčevanje na mestu, toda ne tam, kjer je škodljivo. KJE SO ŠOLSKA SPRIČEVALA? Ob pričetku božičnih počitnic je bilo zaključeno prvo trimesečje. Učenci bi morali dobiti spričevala. Danes pa smo mesec dni po zaključku prvega trimesečja in spričeval ni še od nikobodo zadovoljni in nič več ne bodo spraševali. Če pa bo mati otroka ob taikem vprašanju ostro zavrnila, češ kaj me sprašuješ, tega ti ne smeš še vedeti, bo v njegovi duši zbudila tisoč drugih vprašanj in odgovor nanje si bo prav gotovo poiskal drugod. Nikar se potem ne ci pokvarjeni. Poznala sem mater, ki je prišla iz bolnice z drugorojenčkom. Prvi bratec je že vedel, da mu bo mati kupila sestrico, in je bil že ves nestrpen. Ko je prišla domov, mu je malo sestrico položila v naročje z besedami: »Tvoja je, glej. da boš vedno skrbno pazil nanjo.« Oči so otroku zažarele od veselja nad ljubko živo stvarco, ki je bila pač vse nekaj drugega kot pa njegove dosedanje mrtve igračke. Tudi pozneje ga ni mama nikdar izključila iz najtesnejšega kroga pozornosti za najmlajšega: »Pridi, sestrico bova okopala, ti mi boš držal milo in brisačo, potem jo bova skupaj oibrisala.« Tako ga je povabila, kadar je kopala otroka. S kakšnim veseljem je otrok prisostvoval temu ljubkemu opravilu in kako se je čutil važnega in potrebnega pri tem. Pa tudi mali je bil ves srečen, ko je imel še drugega otroka poleg sebe itn še na misel mu ni prišlo, da bi jokal. Življenje novorojenčka, ki je tako polno skrivnosti, potrebuje veliko nežnosti in pozornosti. Zato je prav. da mati svoje starejše otroke seznanja s tem novim življenjem. Napaonfo je mnenje, čejš otrok Bog prepustil brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Po pravici naš vek mnogi primerjajo 16. in 17. stoletju. Kot takrat je tudi danes krščanstvo v nevarnosti. Le da je danes nevarnost večja. Takrat so grozili Turki, danes grozi brezbožni komunizem. Rešitev pa je bila takrat in je danes v rokah Matere božje. Takrat je veliko vlogo igral rožni venec, danes rožni venec in pobožnost do Marijinega brezmadežnega Srca. Marsikdo napoveduje nov, blesteč, zmagoslaven Marijin vek krščanstva. Da ne bi krščanstvo v Evropi zvodenelo, je Bog mnogim rodovom poslal ogenj trpljenja. Pleve bodo odpadle, kleno zrnje bo ostalo in pognalo sad. V trdi preizkušnji prekaljeni posamezniki in rodovi bodo na Vzhod in Zapad v ljubezni razširjali rešit ve ni apostolat. Da razcvet novega krščanstva čim prej dejansko zaživi, k temu moremo in moramo pripomoči tudi mi. (Po knjižici: P. G. Schvveigel, S. J.. Fatima e la conversione della Russia. Roma 1956). tega ali onega ne sme videti. Otroška duša je nepokvarjena, zato tudi dojema svet, ki ga obdaja, s pristno otroško nedolžnostjo. Le starejši bi se utegnili nad tem ali onim pohujšati, otrok nikdar. Kako tesna ljubezen bo vladala med takimi otroki v družini in tudi pozneje, ko bodo d o rast li, jih ne bo minila. Maiti ne sine nikdar pokazati večje ljubezni in navezanosti do tega ali drugega otroka. Če je naj mlajši potreben večje njene pr 7or-nosti, naj ji starejši pri tej skrbi pomagajo. Ljubezen v družini mora biti vzajemna, eden za vse in vsi za enega. Zvesto materino oko pa mora skrbno in ljubeče čuvati nad temi plamenčki ljubezni, da ne ugasnejo. Zato pa ne bomo nikdar dovolj poudarili, da je za srečo v zakonu potrebna temeljita in resna priprava. Vzvišeno in lepo je poslanstvo matere, a tudi temeljita in resna priprava. Vzvišeno in lepo je poslanstvo matere, a tudi nadvse odgovorno. Njeni morebitni pogreški pri otrocih odločajo navadno za vse njihovo življenje. Skoro izključeno je. da hi dobre matere imele slabe otroke. In dobre matere bodo le tedaj, če se bodo učile modrosti pri najboljši materi Mariji in ob vznožju tabernaklja, pri Njem. ki je tako ljubeznivo dejal: Pustite male k meni priti. POVRŠNOST Če kdo ob koncu kakšnega dela izjavi: »Dovolj dobro je narejenp«. teda} brv z dvoma temu ni tako. Vsako delo, ki ga izvršiš, mora biti tudi v redu izvršeno. Površnost je izmed vseh človeških slabosti, če že ne prva, pa gotovo med prvimi. Največkrat je vzrok površnosti pomanjkanje vztrajnosti pri delu. Površnost je zmaj. proti kateremu se mora vsakdo Ito- Molimo za naš rod riti do skrajnosti. Močnejši je kot vse armade sveta. Več ljudi je ugonobila kot vse vojske. Uničila je že ogromna bogastva in jih h* uničuje. Nikomur ne prizanaša. Svoje žrtve najde med revnimi in bogatimi, med mladimi in starimi, med močnimi in slabotnimi. Njena senca paua preko malih in velikih nesreč. Povsod je, tudi tam, kjer bi jo človek najmanj pričakoval. Doma, na cesti, v tovarni, na železnici, na morju. Povsod je na preži. Svoje delo vrši tiho in neopazno. Vsi poznajo zlo, ki ga povzroča, toda nihče se pov>ršnosti ne izogiba. Bolezen prinaša, sramoto in smrt, a le malokdo se bori proti njej. Najhujši sovražnik je, in vendar dopuščamo, da neovirano živi med nami. n a Čestitke ob deseti obletnici S DZ v Gorici Kot strela z jasnega je udarila prtiil 10 leti v komunistični generalni štab vest o ustanovitvi Slovenske demokratske zveze v Goriri. Za ves slovenski narod na Primorskem je bila to blagovest, ki je oznanjala novo življenje in novo dobo svoboile in demokrarije. Bil je to v onili dneh najhujšega komunističnega terorja, ko je komunizem obvladal z VAIS-i in SIAU-i vse slovensko javno življenje, res pravi junaški čin herojev, ki se niso strašili tvegali celo svoje življenje za visoko idejo narodnosti- in svobode. Ali treba je bilo nastopili in se upreti krivemu nauku, ki je sistematično uničeval v srcih slovenskega naroila ne samo narodno zavest, ampak tudi vse verske in moralne vrednote našega ljudstva. Hoj je bil začel. Marca 1947 je sletlil Gorici Trst z našo SDZ in 25. aprila 1947. smo skupaj izdali prvo številko »Demokrucijeu. ki jo je naš narod sprejel kot glasilo odrešenja. V tem boju je padel 1947. Slavko Vršič, čigar ime mora biti vzor vsakemu demokratu, vsakemu Slovencu. In 1950. je padel Ferdo Kalin. Ali boj je bil častno izbojevan, strah uničen in za vselej zlomljen komunistični monopol nad življenjem Slovencev v zamejstvu. Dolgih 10 let bojev za vzore je za Fanti. Zadnje goriške volitve so pokazale pomen in moč Vaše SDZ. Ob tej zgodovinski desetletnici Vam odbor SDZ v Trstu pošilja si'oju iskrena voščila in Vam kliče: po začrtani poti s ponosom naprej do končne zmage svobode in demokracije, ki je tudi naša zmaga. Ona se že svita na obzorju. Z, bratskim pozdravom! Taki' čestitk«' je goriška SDZ prejela iz TVta. Njim se pridružujemo tudi mi z željo, naj bi duh prave demokracije vedno preveval na“e politično življenje. Koroški Slovenci so se pritožili kaj zalegel. Vse kaže, da so v tem boju avstrijski Slovenci in Hrvatje preveč sami, da jih jugoslovanska vlada malo ali celo nič ne ,podpira, čeprav bi to bila njena velika dolžnost. Vsekakor jim voščimo, da bi v boju za svoje pravice dosegli poln uspeh. čudimo, če vidimo, da so čestokrat že otro- VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO KJE JE KRAJ MARIJA-ZELL? Veste, gospod urednik, upam pridobiti lepo število novih naročnikov za naš list in upam tudi. da se bo sreča enkrat tudi meni nasmejala in bom izžreban za skupno romanje k Maria-Zell. Toda kje v Avstriji je vendar ta kraj? Iskal sem na zemljevidu po dolgem in počez, a vse zastonj, ne najdem. Po kateri glavni cesti se pride k tej letošnji naši romarski točki? Poverjenik * ODGOVOR: K Maria-Zell se pride po tej poti: Celovec. Judenburg. Bruck. Ka.p-lenbcrg in nato na levo v planine še 56 kilometrov in tam je romarsko svetišče Maria-Zell, ki obhaja leto« svojo osem-stolelnieo obstoja. Nazaj pa mislimo iti čez Gradec (tam obiskati Maria-Trost), čez prelaz Pack, skozi Št. Andraž, kjer je živel škof Slomšek in naprej skozi Velikovec do Celovca. Torej krasna pot in blagor trem »srečnim in zaslužnim prijateljem »K. glasa.« ki bodo izžrebani. Sredi februarja bodo že vedeli. Leto IX. - 1957 - Štev. 5 Nedelja za katoliški tisk Goriški verniki so se letos še bolj kakor lani odzvali vabilu svojih dušnih pastirjev ter preteklo nedeljo molili in darovali za naš katol. tisk. Najprej smo molili. Ne »amo pri mašah zjutraj, temveč tudi popoldne smo se spomnili, da nič ni kdor seje, če Bog ne da rasti. Pridigam- ure molitve na Travniku so se udeležili v precej lepem številu. Nato pa so napolnili dvorano v Mar. domu, kjer je zbranim govoril prof. M. Šah iz Trsta o tisku ter poudaril nevarnosti, ki groze od strani slabega tiska. Zato je tem večja dolžnost vseh, da se zavzamejo za dober tisk, ki je še vedno največja duhovna velesila na svetu. Pri bogati loteriji so pokazali še svojo ljubezen do našega tiska še s tem, da so dodali svojim že bogatim prispevkom zjutraj na cerkvenih vratih. Zato smo lahko z razumevanjem in velikodušnostjo go-riških slovenskih vernikov prav zadovoljni. Zvečer smo v naši dvoranici imeli v korist katol. tisku srečolov, ki je doprinesel k zbirki za tisk svoj prispevek. Prihodnjo nedeljo pa bomo priredili kulturni večer, ki bo posvečen goriškemu pesniku Simonu Gregorčiču. Na sporedu je predavanje priljubljene pesnice Ljubke >or! ijeve. nastop moškega in ženskega zbora ter deklamacije. Tako se borno tudi mi oddolžili spominu 'Simona Gregorčiča ob 50-Ietniei njegove smrti. Devin Na pokopališču pri sv. Ivanu v Devinu smo te dni pokopali gospodarja Alojzija Štolfa iz Kohišča na Grmadi. Bil je mož delaven, skrben in poštenjak, vsem v dober zgled. Dolgo je bil bolan, umrl je pobožno previden in pripravljen, z zavestjo človeka, zvestega hlapca božjega, ki je izpolnil svojo dolžnost in zaupa v plačilo božje. Naj v božjem miru počiva, družini S.K.P.D. IZ GORICE PRIREDI V .SREDO 6. FEBRUARJA OB 20.30 V DVORANI BREZMADEŽNE NA PLACUTI III. KULTURNI VEČER BESEDNE IN GLASBENE UMETNOSTI MLADIH USTVARJALCEV IZ TRSTA IN GORICE. VSTOP PROST. DVORANA ZAKURJENA. Poroka Preteklo soboto je pri sv. Ignaciju na Travniku p. Fi deli - poročil gdč. Mavro Pertot in g. Zdenktat Špacapana, našega tiakarja. V stolnici pa sta se poročila gdč. Milo-'tina Jelinčič ter inž. Mirko Ču-bej. Mladima paroma želimo mnogo blagoslova božjega na življenjski poti. Doberdob Nedelja za katoliški tisk je v naši vasi potekla v živahni akciji za katoliško če-so-pisje. Ljudje so razumeli važnost katol. tiska za našo dobo in zato so radi sprejeli od deklet, ki so hodila po vasi, katoliško časopisje. Predvsem smo »ikušali razširiti »Kat. gl a m ter »Vero in dom«. A tudi na dmge časopise nismo pozabili. Veliko zanimanje je vladalo tudi za knjižico Pota •človekova. Pokazalo se je, kako so take knjižice potrebne. pa iskreno sožalje. Pogreba se je udeležilo veliko ljiudi iz bližnje in daljne okolice in tudi od onstran meje. Smrt V torek zjutraj je umrla v sanatoriju sv. Justa ga. Katarina Bavdaž s Solkanskega polja, staTa 77 let. Verni; ženi »daj Gospod večni mir, družini, posebno pa sinu č. gospodu Slavku, iskreno sožalje. GLASBENI KONCERT S.K.P.D. iz Gorice priredi glasbeni koncert dne 9. februarja ob 20.30 in 10. februarja ob 16h v dvorani Brezmadežne na Placuti. Na sporedu jc orkester pod vodstvo™ g. Maksa Debenjaka; oktet S.K.P.D. »Planika« pod vodstvom g. F. Valentinčiča in duet s harmoniko pod vodstvom g. Darka Klanjščka. PRIZOR IZ JALENOVE IGRE »SRENJA«, KI SO JO IGRALI ŠTEVERJANC.I V GORICI IN DOBERDOBU Sv. Križ Kulturni večer .pretekle nedelje smo posvetili katoliškemu tisku. Gospod župnik je v uvodni besedi poudaril pomen dobrega tiska, nakar je upravnica KG gdč. Zora Piščančeva imela govor, v katerem je posebej pokazala življenje in delo pri KG. Nato sta dve dijakinji brali dva lepa odlomka iz slovenskih pisateljev. Ob koncu je bil še poučen film o tisku v Ameriki ter srečolov-, ki je menda vsakemu kaj prinesel. Ko smo se razhajali, smo bili bogatejši na spoznanju, kako nam je potreben dober tisk. Boršt V nedeljo 27. januarja je pri nas gostovala dramska skupina Marijinih družbeni« iz Trsta. V najlepših slikah, v ganljivih prizorih, so v polni dvorani številnemu občinstvu podale trodejanko »Ljubezen zmaguje«. Z odličnim nastopom im mojstrsko uglajenim igranjem se je ob koncu marsikateremu porušilo oko od ganotja. Srčna hvala vsej igralski družbi, posebno naši priljubljeni in hvalevredni ter vedno dobrodošli g. Stani Oficiji. Iskrena želja vseh Borštanov je, da bi se kmalu spet videli in uživali skupno veselje v naših prelepih slov. dramskih prireditvah. Bog vas živi, drage igralke in na veselo svidenje na pustni večer! Se priporočamo! Gledalka Zgonik Kdor je kdaj prisostvoval sejani podeželskih oibč. svetov, je lahko o*pazil, s kakšno vnemo in točnostjo .posečajo te seje prav komunistični dopisniki in kako so ,pri »progresivnih« občinskih upravah zainteresirani. Posebno v onih vaseh, kjer so se duhovi že davno ločili in kjer je kmalu po znanem dogodku iz 1. 1948 na komunističnem političnem poprisču nastalo mrtvilo, je postala občina njihova edina javna tribuna. Tu se komunistični iprvaki smatrajo za edino poklicane upravitelje, kakor da bi jim denarna nakazila za kritje občinskih proračunov iz leta v leto dajala »domovina socializma« Sovjetska zveza, odnosno kaka Titovina. Žalostno je pri vsem le to, da je do sedaj pri vsakokratnih volitvah določeno število nerazgledanih, odnosno zaslepljenih ljudi ponavljalo isto napako v korist in podporo zagovornikom najhujšega tiranstva v človeški zgodovini — komunistom, ki bi v primeru volilnega poraza po vsem kraškem podeželju kmalu skopneli. To so tiste nepremišljene »injekcije«, ki drže pri življenju partijo in vso njeno Časnikarsko reklamo, ki je pri ustvarjanju javnega mnenja hotela obdržati absoluten monopol. Slednji pa se je začel neizprosno rušiti, kakor hitro so začeli rasti uspehi SL. ki je v naši občini že 1949 1. odločno potolkla komunistično OF in to brez vsakih sredstev in skoro brez vsake organizirane propagande. Sedaj, ko so naši ljudje tudi v zgoniški občini vedno odločnejši in povezani, pa se od časa do časa utegne pripetiti, da bodo kom. dopisniki pustili svoje občinske glasnike na cedilu. Podobno se je zgodilo med predzadnjim obč. zasedanjem, ko je bila na dnevnem redu resolucija naših svetovalcev o Vzhodni Evroipi. Tu je bil bojkot kom. dopisnikov totalen. Seveda je bila ta preračunana abstinenca le znak komunistične onemoglosti in moralnega poraza. Komunistični župan si je v svoji naivnosti predstavljal, da bo glas naše opozicije po preizkušenih receptih zadušil, pa se je s svojimi »strokovnjaki« vred temeljito uštel. Resolucija je šla v svet, kljub temu, da sta jo »Delo« in »Primorski« namenoma prezrla. Komunistična uprava pa je z javnim glasovanjem prav tako javno dokazala, da je na strani tistih, ki so madžarske delavce in kmete zverinsko pobijali, da odreka milijonom ljudi najsvetejšo pravico do svobode, ki jo za afriške črnce v isti sapi hinavsko zahteva edino zato, da bi tudi tem zavladala še neprimerno hujša komunistična sužnost in beračija. Zato gre našim pogumnim svetovalcem za dvojno jno-ralno zmago nad komunisti še enkrat globoko* priznanje. Vsi občani pa, ki imajo še količkaj treznosti in ki jih spomin ne zapušča, naj vsaj pri prihodnjih volitvah svojo prejšnjo zablodo popravijo. Kom. obč. uprava nima več nikake moralne pravice, da zastopa poštene ljudi, še najmanj pa naše delavce in kmete, saj se je javno umazala s tem, da je podprla tiste, ki so delavce morili, kar bi gotovo storila tudi v primeru, ko bi šlo za kožo slovenskih ljudi. Sprememba naslova SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, tla se je .preselil v nove prostore v ulici F. Fiilzi 8/1. Uradne UTe so vsak dan od 18. do 19. ure razen ob sobotah in nedeljah. Telefon 37808. Iz Beneške Slovenije Kakor pri vas v Gorici in Trstu, tako smo tudi v Vidmu imeli v nedeljo 20. januarja, med osmino za cerkveno edinost, v veliki cerkvi »Tempio Ossario« slovesno službo božjo v slovansko-bizantinskem o-bredu. Služba božja se je začela ob 5V2 popoldne, vodili so jo duhovniki iz rimskega zavoda »Russicum«, peli so pa bogoslovci videmskega semenišča. Kljub velikemu mrazu se je udeležilo službe božje izredno veliko število vernikov in še veliko več bi jih bilo, če 'bi za to vedeli po deželi, zlasti pa po naših dolinah. Ne vemo, zakaj se vse vrši tako na tihem, brez hrupa, medtem iko ta izredna služba božja, ki se v Vidmu ponavlja že več let, vselej napravi na vernike globok vtis in zbuja spomin na ločene brate. Iz Ekvadorja je prišla žalostna novica o nenadni smrti beneškega Slovenca, misijonskega brata Marija Deganija. Rojen v Dolenjem Brnasu je izredno nadarjeni fant študiral gimnazijo pri jožefincih patra Murialda v Turinu. Po očetovi smrti je moral skrbeti za mamo vdovo; istočasno je študiral elektrotehniko na padovanski univerzi in se vztrževal edinole s poukom. Ker to ni zadostovalo, je zapustil univerzo in prosil misijonarje gori omenjenega reda, da bi ga vzeli kot pomočnika v kaki misijonski deželi, oziroma kot misijonskega učitelja ali profesorja. Tako so ga pred par leti poslali v misijone med Indijanci v Ekvadorju. Bil je zelo goreč in podjeten misijonski pomočnik v pustih gorah Ekvadorja. V decembru prošlega leta se je v nekem kraju razpasla tako huda nalezljiva bolezen, da ondotni zdravnik ni hotel iti med prizadete Indijance, da bi jih zdravil s posebniimi injekcijami. Po- .Katoliški glas" v vsako slovensko družino I nudil se je za to mladi Mario, zajahal konja in brodil skozi valove zelo nevarne reke. Deroča voda pa je bila premočna, spodnesla je konja in Marija ter ju zavlekla daleč naprej. Misijonarjem se je posrečilo rešiti vsaj mrtvo truplo uhogega fanta. Tragična smrt gorečega pomočnika je globoko presunila nele misijonarje, ampak se posebno Indijance, za katere sc je vedno žrtvoval in končno tudi življenje dal za nje. Pa tudi pri nas, saj po Nadiški dolini so vsi poznali izredno pridnega in nadarjenega fanta je njega mučeniška smrt napravila globok vtis. Materi vdovi naj bo v tolažbo misel, da je nje edini sin umrl kol mučenik ljubezni do bližnjega in da ji bo v veliko pomoč iz nebes. RAZNO Porajanje združene Evrope V belgijski prestolnici so zborova- li zunanji ministri Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, da bi se sporazumeli o dokončni sestavi pogodb o Euratoinu in skupnem evropskem tržišču. Pri pogodbi o Euratomu ni bilo posebnih težav. To bo povsem nova ustanova, pri kateri ne bodo oškodovani posebni interesi nobene države, in je zato pogodba o Euratomu v bistvu končana ter sprejeta. Težave pa so nastale pri pogodbi o skupnem evropskem tržišču. Francija in Italija bi radi čimbolj zaščitili svoje kmetijstvo v okviru bodočega skupnega evropskega trga in tu se interesi križajo. Francozi so stavili za svoj pristop tudi pogoj, da mora evropsko tržišče vključevati francosko Severno Afriko, to je Alžir, kar bi seveda prineslo ostalim evropskim državam samo nevšečnosti. Listala nesoglasja so v glavnem izgla-dili, ti točki pa bodo obravnavali zunanji ministri na novem sestanku, ki bo 4. februarja v belgijski prestolnici. Predsednik francoske vlade Mollet je predlagal celo sestanek ministrskih predsednikov šestih evropskih držav. Nova Evropa ima torej velike porodne krče, kar je bilo pri tako važni zadevi tudi pričakovati. Če se hoče Evropa kot celota rešiti in še kaj pomeniti v modernem svetu, se bodo morale posamezne države odpovedati posebnim koristim v prid skupnosti. Upajmo, da lahko računamo na zmago pameti in pogledov v daljšo bodočnost. Iz nespečne Madžarske Moskovski prefekt v Budimpešti, kot imenujejo Kadarja, zvesto izpolnjuje ukaze, ki jih dobiva iz Kremlja. Tako je dal obsoditi na smrt in obesiti znanega voditelja madžarskega upora Dadasa in njegovega glavnega sodelavca Szaba. Madžarska vlada je dalje odredila razpust Združenj madžarskih novinarjev in pisateljev, ki sta igrali važno vlogo pri oktobrski revoluciji. Iz zahodnih držav sc vračajo na Madžarsko nekateri begunci. Pripomniti je treba, da so pribežali na Zahod dvojni madžarski begunci. Med revolucijo so zbežali ljudje, ki so sodelovali s komunistično Rakoszyjevo vlado; ko so Sovjeti revolucijo zadušili, pa so bežali protikomunistični uporniki. Prvi seveda nimajo razloga, da ostanejo na Zahodu, ker so doma na oblasti spet komunisti pod sovjetskim varstvom in se zato lahko vrnejo. Strojepisje v javnih aktih Poslanci so te dni prejeli od ministrskega predsednika Segnija osnutek zakona o »strojepisnih javnih aktih«. Doslej je veljal predpis, da morajo biti vsi državni in javni akti in vse notarske listine pisane na roko, da bi tako bila izključena vsaka potvorba, kar pa je postalo nesprejemljivo z oizirom na današnjo moderno tehniko. Po dolgih in natančnih preizkušnjah izvršenih s posebnimi strojepisnimi trakovi, ki zagotavljajo popolno ohranitev pisave za dolgo dobo, je končno minister Segni izdal zakon, da se bodo lahko tudi državni uradi posluževali strojepisja za svoje akte, le da bodo morali pri tein rabiti svojevrsten strojepisni trak. Dvoboj med rimsko in milansko TV V teh dneh je italijanska televizija dosegla 450 tisoč naročnikov. Ni veliko, če jih primerjamo s pet in pol milijoni britanskih naročnikov, če pa pomislimo, da v Italiji pred tremi leti ni bilo niti enega televizijskega sprejemnika, je to število že izdatno. Italijanska televizija je še vedno monopolizirana v rokah samo ene dru- žbe milanske RAL Prve dni februarja bo italijanska televizija začela sprejemati tudi reklamne oglase s slikami, kar ji bo prineslo 1 milijon dobička vsako minuto, deset milijonov vsak večer. Milanski in torinski televizijski oddajni postaji se bo čez nekaj mesecev pridružila ogromna rimska televizijska postaja, imenovana »Citta della RAI-TV«. Na velikem CIodijevem trgu zavzema 13 tisoč kv. metrov prostornine. Na tem prostoru so sezidali 4 velikanske palače, ki bodo prvi čas le deloma zasedene. Vse je zgrajeno v najmodernejšem slogu in z najmodernejšimi aparati in bo največja televizijska oddajna postaja v Evropi. Verjetno jo bodo otvorili prve dni julija-Toda že sedaj se bije med zainteresiranimi hud boj za prvenstvo in vsak ima v načrtu nove zanimive igre, kakor je bila dosedanja »Pusti ali podvoji«. Tako vidimo, da noben napredek ni brez konkurence in da le močnejši in spretnejši zmaga. Tako je tudi prav. Tobak je prišel iz Srednje in Južne Amerike. Prinesli so ga Španci c.d. tam in sicer tobačno seme. V naše slovenske kraje so ga zanesli vojaki za časa cesarice Marije Terezije, ki je skrbela., da so imeli bojevniki vedno zadosti »božje travice«. OBVESTILA UPRAVA »Katoliškega glasa« ima na prodaj nekaj izvodov Koledarja Svob. Slovenije za leto 1957. ZBORNIK KRALJESTVO BOŽJE, ki so ga mnogi s tolikim veseljem kupovali, dobite sedaj tudi v Katol. knjigarni v Gorici; naročiti ga morete tudi na naši upravi. REVIJA »MLADIKA«. Kakor smo še poročali, je v pripravi prva dvojna številka tržaško-goriške revije »Mladika«. Nadomestila bo sedanjo »Vero in dom«. Sodelujejo v nji vsi naši goriški in tržaški književniki. Sedež uredništva in uprave je v Trstu, ul. Trento, 2. DAROVI ZA SLOV. SIROTIŠCE: N. N. Gorica oh priliki srebrne poroke 5000; M. M. Gorica 2000; ga. Pavla Klanjšček, Pev-ma 500 lir. Vsem se iskreno zahvaljujemo ter obljubljamo, da se jih bomo spominjali v molitvi. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 730 davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moč Tiska tiskarna Budin v Gorici Agenzia HELLO” Via Nlameli 8 - Telefon 52-65 GORICA VAM PRESKRBI vsakovrstne dokumente, potne liste in konzularne vizume; SESTAVLJA pTošnje.in prijave; POSREDUJE v prevozništvu in splošnih kupčijah. URNIK 9-12 in 15-18 Ob sobotah popoldne in praznikih zaprto. LISTNICA UPRAVE Na željo številnih naročnikov izraženo v odgovorih na anketo smo določili letno in polletno naročnino KG takole: letno 1500 L, polletno 800. Za inozemstvo celoletno 2500 lir oziroma pet dolarjev. Posamezna številka ostane 30 lir. Onim, ki so plačali več, preostanek vračunamo med naročnino za prihodnje leto 1958. Nekaterim se zdi naročnina visoka. Tem povemo, da nam je ob sedanji draginji ni mogoče nastaviti niže. Če se bo gospodarski položaj izboljšal, bomo tudi mi naročnino znižali. Vse ec. dušne pastirje prosimo, da nam zbirko tiskovne nedelje .pošljejo najkasneje do 10. februarja, da ,pripravim;) poročil >•