Naročnina za Ji letno 180 din, za'/Tlel 00 din, za v< leta 46 din, mesečno 16 din; za lno-■emstvo: 210 dDa, — Ra- ln toH ae v Ljubljani Časopis za trgovino, industriio Številka 77. Urednlitvo ln upravnlOtre Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt poit. hranilnici v Ljubljani 6t 11.963. - TeL tt. 26-62. izHai&rmM pone*,1,ek’ zredo In petek Ljubljana, ponedeljek 12. julija 1937 ■\h r tv Cena JSIS" VSO Konjunkture in konjunktu iJiittoUi j»i*3Utv* Sedanje, še neznatno gospodarsko zboljšanje se resda še ne more imenovati ‘hdVa konjunktura. Predvsem je pri nas še nismo mogli zaslediti, in že se slišijo tudi iz drugih dežel- glasovi, da so vsa znamenja hekega zboljšanja vpro-dukciji in v trgovini še zelo problematična in nezanesljiva. Navajajo se tudi nasprotni znaki, med temi draginja, ki grozi Uničiti vse ugodhd' posledic^ prvega zboljšanja, dalje se navaja preveč neznaten dvig ali celo padec nadrobnega konsuma, ki zvišanju produkcije ne obeta dolgega življenja, zlasti ne strokam življenjskih potrebščin. Kot eden slabih znakov se mora vsekakor upoštevati mrtvilo v nižjih plasteh produkcije in potrošnje, kjer so višje cene izpedno neenakomerno porazdeljene in kjer bolj dokazujejo, da je bila le produkcija v časih krize že preko mere zreducirana, tako da utegne biti njeno povečanje le poprava napake, račun, a dvig cen samo varljiva številka in nikakšno zboljšanje. Splošno se uveljavlja v zadnjem času skeptičnejša presoja sedanjega gospodarskega razvoja tudi v uradnih izjavah. Z več strani se opozarja, da je sedanja konjunktura samo številčna, papirnata, torej navidezna. Nepobitno je dokazano že doslej, da visoke številke svetovnega trga za Surovine še niso prišle nič do veljave v korist širokih ljudskih plasti in da mnogi zaposleni sloji čutijo celo poslabšanje, ker se njihovi zaslužki ne morejo'meriti z naglim dvigom cen. Kupna moč teh plasti se je celo zmanjšala. Na prvi pogled uvidimo, da od konjunkture za nekatere izdelke še ni imelo koristi vse gospodarstvo, temveč le veleindustrija, banke in posestniki zlatih zalog. Navzdol se vpliv teh številk splošno ne izraža kot zboljšanje, temveč velja le za tiste nove delovne moči, ki jih je industrija spet zaposlila. A tudi o teh smemo reči, da so zadovoljni le subjektivno, veselijo se hipne spremembe, so pa šibki odjemalci. Takšna je približno sedanja stopnja gospodarskega zboljšanja. Označuje jo torej še najbolj neenakomerni socialni učinek. Kako naj si torej razlagamo to konjunkturo? To je postalo zaradi njenih številnih slabih znakov važno javno vprašanje. Kakor se kaže, so v tem vprašanju tudi med strokovnjaki zelo velika nasprotja. Strogi objektivisti trde, da gre konjunktura doslej docela naravno pot in da se bo njen dejanski učinek dal oceniti šele v tretji stopnji zboljšanja, takrat ko bodo delovne in poslovne ljudske plasti kot celota dosegle izenačenje v nekem novem, upajmo da — višjem standardu. Dotlej pa smemo le ugibati o obsegu konjunkture, ker tudi moramo vestno proučevati vse njene gibe, zlasti če hočemo pametno urediti svoje bodoče poslovanje glede pogojev, trga, cene in delovne mezde. Čeprav se namreč zboljšanje v mnogih državah ne da več tajiti, je vendarle očitno tudi, da krije v sebi znatne nevarnosti, kakor moramo tudi vedeti, da so konjunkture in »konjunkture«. Velika razlika med konjunkturami in tako imenovano prosperiteto ali pro-cvetom nas je že naučila drugače ceniti miren razvoj in drugače nagle dvige ali konjunkturo v pravem pomenu besede. Sedanji nemirni dvig produkcije in povpraševanja je zato predvsem le dokaz, da je bila prišla velika gospodarska kriza že' do skrajnosti, do eksplozivnosti. I i ; . • '1 f • ■ \ J 1»I ' Pri proučevanju takih konjunktur je važno vprašanje, iz katerih plasti se je sprožila poživitev prometa in produkcije in zaposlitve, ali pa se je pričelo zboljšanje od vseh treh,vej l^krati. Dalje je važno, ali ,ima veliki ali srednji ali mali kapital prvo besedo v tej produkciji in v katerih deželah. V tem smislu izvedene dosedanje analize novega razvoja pravijo, da je bila zadosten vzrok zanj že dolgotrajna kriza sama, kar se da razumeti tudi tako, da je sedanja' konjunktura le umetna, kakor je bila vsaj deloma umetna prejšnja situacija — kriza, ki je nastala, kakor vemo, v umetni povojni svetovni konstelaciji. Po teh rezultatih analize je zadnjo krizo ustvaril finančni velekapital, ki se je v letih povojne konjunkture vrgel neposredno v produkcijo — ne da bi bil s tem nehal biti to, kar je. Isti činitelj pa je, kar je dokazano, tudi' gonilna sila v sedanji konjunkturi. Vše te tri faze se opisujejo naslednje; Najprej je koncentrirani kapital racionaliziral in »izčistil« produkcijo, to je, zmanjšal je režijo, vzdržal in celo dvignil cene industrijskih izdelkov, da si tako zagotovi obrestovanje in amortizacijo naloženega denarja in posojil. Za to potrebni monopolizaciji industrije je sledila monopolizacija trga in surovin. Tako se je uvedla avtarkija, gospodarska zapora, in ker je absolutna avtarkija — za vse države hkrati — nemogoča, so se v njeni dobi pretirano posušile zaloge surovin in blaga. Že s tem odkritjem so se' dvignile možnosti večje produkcije, zlasti, v zvezi z nizko ceno delovne sile in brezposelnostjo. Tudi sedanje vojne so v bistvu posledica avtarkije, v kateri se je zaostril problem surovin in prehrane. Nekaj časa se je celo zdelo, da je dalo zastoju prvi udarec oborožitveno tekmovanje. Vendar je umljivo, da velike koristi od vojn gospodarstvo ne bo učakalo. Na to hipno konjunkturo pa utegne slediti resnejše zboljšanje zaradi novih zaposlitev, novih malih gospodarstev,. ki povečajo promet za stalno — ob pogoju, da se vzporedno popravlja in zboljšuje tudi kupna moč starih zaposlencev, ki jih zviševanje cen pritiska ob tla, torej če bomo s prvim zaletom zboljšanja res umeli zvišati ljudsko življenjsko raven. Svetovna razdelitev surovin Zanimiva debata na kongresu MTZ Prva seja berlinskega kongresa Mednarodne trgovinske zbornice se je razvila v živahno debato, v kateri sta se pokazali glede svetovne razdelitve surovin dve ostro nasprotujoči si mnenji. Stališče držav s surovinami Prvi referent je bil A. E. Heath, zastopnik trgovinske zbornice iz Sydneya. O bistvu vprašanja je dejal: Države odjemalke surovin se bojijo omejitev in monopolistične kontrole. Mnoge izmed njih se pritožujejo, da imajo slabše pogoje za preskrbo s potrebnimi surovinami, kot pa druge države. Njihov strah je tebi večji,' ker se bSjijo popolne (jjovoane zapore. Težko jfe, je dejal g. Heath, dokazati resne težave, ki bi zapirale pot do surovin. Sicer so ponekod izvozne preference, ki naj določene proizvode zagotove matični državi. Kot'primer je navedel Heath izvoz kositra iz Britske-Malaye in Nigerije. To da je tudi edini primer, čigar pomen pa da ni posebno važen. Ravno tako obstojijo tudi ovire za koncesije inozemcem v kolonijah in doma. V nekaterih angleških kolonijah n. pr. dobe dovoljenja za izkoriščanje petrolejskih vrelcev samo angleški državljani. Splošno pa je obseg investicij veliko večji, kot pa te ovire. Tretja vrsta ovir pa more nastati zaradi mednarodnih omejitvenih načrtov. Ti načrti pa ne stremijo za tem, da bi se skrčila poraba, temveč hočejo le doseči, da' dobijo producenti za blago tudi primerne cene. Dose-daj, razen proti ureditvi produkcije kositra, ni bilo resnejših očitkov, čeprav se je v zadnjih mesecih zaradi naglega dviga cen in ukinitve načrta glede proizvodnje bakra zahteval ustrezen postopek tudi za kavčuk, kositer in druge proizvode. Na drugi strani pa bi želele države proizvodnioe surovin prodajati svoje proizvode po čim ugodnejših cenah, ali pa celo za vsako ceno. Priznati je treba, da pa niso ravno tako navdušene sprejemati v zameno kupčevo blago. Gre mogoče tu za naravno tendenco, ker so se pojavili na svetovnem trgu prodajalci, medtem ko so stremili industrijci do-tične dežele za tem, da bi bili na domačem trgu zaščiteni. Bistvene težave in razlike med narodi dela razmeroma velika siromašnost nekaterih narodov v pogledu mednarodnih plačilnih sredstev. Predavatelj vprašanja, če ni ta beda zopet posledica neenakosti preskrbe s surovinami, ni obravnaval. Transferne težave pa ustvarjajo tudi druge probleme. Države, ki imajo glede tega problema težave, so vodile politiko, ki jim pa pridobitve surovin ni olajšala. Kajti držale so svoje cene na višini, ki niso bile v nobenem pravem skladu s cenami na svetovnih tržiščih. Nadalje so se trudile, da‘ so svojo zunanjo trgovino z vsako posamezno državo kolikor mogoče izenačile. Izvir te politike poznatpo ip jrpzumemo. Ona pa je transferni problem v' marsičem otežila. Mednarodna trgovina je po svojem bistvu mnogostranska. Ozemlja, ki so doživela hitrejši vzpon medhirodne trgovine, so v bistvu tista, v katerih je še mogoča mnogostranska trgovina. Najboljše sredstvo za povečanje obsega mednarodne trgovine bi bila omejitev dvosporazumov. Nova razdelitev oblasti nad produkcijskimi ozemlji bi mogla rešiti marsikatere politične probleme in vplivati v marsičem pomirjevalno. Gospodarsko pa bi ne pomenila rešitve teh težav. Nasprotno mnenje Nasprotno stališče, da namreč upanje na vzpostavitev svobodnejše izmenjave deželam, ki nimajo surovin, še ne pomaga iz težav, je zastopal nemški delegat dr. Tren-dolenburg, vodja nemške državne gospodarske zbornice. »Nevarna zmota bi bilo,« pravi ta, »če bi sklepali, da bi mogle smatrati dežele, ki ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi surovinami, življenjsko najvažnejše gospodarske temelje svojega naroda za zadostno zavarovane, čim se bo povrnil svet k prejšnjim svobodnejšim načelom mednarodnega blagovnega prometa. Nobena velika industrijska država ni manj zavarovana kot Nemčija. In vendar svet tega posebnega položaja in naših poizkusov, da bi ga premostili, ne upošteva, kot bi bilo treba. Na surovinah siromašne dežele se skušajo potolažiti z upanjem na skorajšnjo vrnitev zlatega veka. Proti temu hočem poudariti, da je nemški in- teres pri novi ureditvi sveta v ,največji meri osredotočen na enakopravni dostop do surovinskih središč sveta. Mislimo, da so različne ovire, ki jih je obrazložil g. Heath, glede dostopa do surovin sveta po svojem skupnem učinku še veliko dalekosežnejše kot on misli, in da ravno Nemčijo zelo ovirajo.« Trendelenburg je nato podrobno naslikal izpremembe nemškega trgovinsko-političnega položaja v povojnih letih, ki so jih povzročili carinski protekcionizem upniških držav in reparacijske obveznosti. , Nemčija se je naučila, kako važno je, da si sama pomaga. Samostojna Nemčija ne more popustiti želje, da krije svoje potrebe z nemško veljavo, z nemškim blagom in nemškim delom. To je privedlo Nemčijo nujno do ureditve surovinskih nabav z blagovnim prometom nasproti Inozemstvu, v kolikor je pripravljeno sprejeti nemško blago. Isto pomeni tudi trdna volja* razširiti domačo surovinsko podstavo in to pričakuje Nemčija od pridobitve kolonialnih surovinskih ozemelj. Cesto se zameri Nemčiji, da Vodi obračunsko izmenjavo. Tega načina pa ni uvedla Nemčija, temveč druge države lastniee zlata z uvedbo klirinških pogodb. Nadaljnji rpžvčpje doloČčh pb tetn,’ da so Udm trgi, kjer bi mogli za Svoje blago dobivati -zlato, zaprti in zato n. pr. ne moreipo nabavljati surovin v Združenih državah Severne Amerike, hi nočejo lepiti zadostne količine našega blaga. Naši bivši dobavitelji surovin so v zmoti, če očitajo našim novim zvezam prijateljskega sodelovanja sovražnost proti njihovim interesom, ali jih c,elo označujejo kot nelojalno kupčijo., Pri tem popolnoma podcenjujejo učinkfi lastnih omejitev v prometu kolonialnih surovin. Tudi carina na izvoz kositra iz Malajskih držav je važnejša, kakor se zdi, in jo neka spomenica Zveze narodov imenuje kot prohibitivno. Ni pa to edina izvozna carina, sem spadajo še razne prednosti kolonialnih velesil v blagovnem prometu. Tem daje prednost že upravna praksa' kot gospodarjem kolonij. Tako je nhpačna trditev, da Afrika ni važna za vprašanje surovin. Tudi po uvedbi načela »odprtih vrat« se uvaža v kolonije daleko največ iz matičnih držav in ni treba nadaljnjih dokazov, da kolonije niso nikako breme, temveč aktivna postavka kolonialnih velesil. Na zahtevo, naj se Nemčija prilagodi svetovnim tržnim cenam, je odgovoril neki zastopnik, da bi to prav nič ne pomagalo. Vemo, kakšne so cene danes, ne vemo pa, kakšne bodo jutri. Ne vemo, kako nameravajo upravitelji ogromne zlate zaloge uporabiti zlato v valutni tehniki. Poiskati moramo Edipa, da bi izmamil iz sfinge to njeno skrivnost! Gotpodarska z Italijo zak Razširitev gospodarskega sodelovanja med obema državama Sporazum med Jugoslavijo in Italijo, bi je bil podpisan 25. marca v Beogradu, je določil ustanovitev stalnega gospodarskega dvo-državnega odbora, ki naj bi se sestajal vsaj po enkrat na leto, in sicer izmenoma v Rimu, oziroma v Beogradu. V minulem tednu je pričel ta odbor zasedati v Rimu in sprejel že vse podrobnosti in sklepe, ki sta jih pripravile obe vladi. Dopolnilna pogodba ima 4 točke, od katerih se prva tiče le načelnih smernic, kako naj bi se celotni sporazum praktično izvajal. Druga točha obravnava povečanje gospodarskega prometa mted Jugoslavijo in Italijo, potrebne medsebojne ugodnosti in usluge. Te določbe so najvažnejše in prilagajajo tudi našo- trgovino z Italijo odnošajem te države z Avstrijo iin Madjarsko. Tretja točka določa metode za izboljšanje dosedanjega plačilnega prometa, oziroma kliringa in deviznega trga, da bi se čimbolj odstranile nastale, ovire. V četrti točki ‘'ste pripravlja li- kvidacija vseh tehničnih ovir in prehod k svobodnejšemu gospodarskemu stiku. Vprašanje jadranskih tarif se bo obravnavalo šele na prihodnjem zasedanju v decembru, hkrati z mnogimi drugimi vprašanji. Takrat ' se namreč sestane odbor v Zagrebu. Podpisala sta sklepni zapjisnik jugoslovanski zastopnik min. Pilja in predsednik italijan-< skega odbora senator Giannini. O drugem zasedanju poroča v »Giornale dTtalia« Virginio Gai-da, da bo decembra v Beogradu. V svojem članku pravi, da so bili vsi sklepi sprejeti v ozračju prisrčnosti in razumevanja medsebojnih interesov, za kar da gre velika zasluga realizmu g. Pil je. Rim in Beograd stojita na novi ustvarjalni poti. Naravno je, da je rimska dopolnilna pogodba podstava za širše gospodarske odnosa j e z največjimi možnostmi. Z vso pravico da se sme govoriti o povoljnih uspehih teh trgovinskih pogajanj, kar upamo tudi mi. Širite »Trgovski list«! Anketa Narodne banke o sanaciji našega denar- Bolgarska zunania trgovina Kakor poroča »Jugoslovenski Kurir«, je vpraSanje sanacije našega denarništva, o katerem so preteklo nedeljo razpravljali v plenumu Narodne banke, defjnir tivne odloženo do jeseni. V zvezi s tem vprašanjem je Sinila Narodn§ banka izvesti anketo 9 sjftftji) vseh denarnih zavodov v državi. Narodna banka bo te dni poslala vsem denarnim zavodom okrožnico, ki vsebuje okoli 30 vprašanj, na katera naj denarni zavpdi odgovorijo. Ker se smatra, da {»odo ti od-gpvori prispeli do konca avgusta, bo Narodni banki mogoče, da bo proučila do konca oktobra ves poslani material, nakar se bodo začeli ukrepj za sanacijo našega de-narništva. Ipped kmetov-dolžnikov plačujejo Slovenci najbolj pridno Kakor poroča »Slovenec«, so po najnovejših podatkih plačali kmet-je-dolžniki Privilegirani agrarni banki na račun prve anuitete: na področju centrale v Beogradu je plačalo 119.000 dolžnikov 36 milij. 990.000 din, v območju podružnice v Zagrebu 00.600 dolžnikov 12.420.000 din, na področju podružnice v Ljubljani 27.700 dolžnikov 10,800.000 din, na področju v Sarajevu 26.300 dolžnikov 2 milijona 808.000 din. V odstotkih: centrala 38'34 odstotka, Zagreb 38’83 odstotka, Ljubljana 62‘04 odstotka, Sarajevo 17 odstotkov. — Torej smo tudi v tem pogledu za plačevanje Slovenci prvi! Banovinskih doklad je v letu 1935./36. plačala največ Slovenija Davčni oddelek finančnega ministrstva je šele zdaj objavil statistični pregled o banovinskih dokladah za vse banovine, kar omogoča tudi končno primerjavo. Iz statistike je razvidno, da plačuje še nadalje naijvišje banovinske davščine Slovenija. Seveda pa doklada na drž. neposredne davke še ne obsega vseh banovinskih davščin. Po banovinah je bjlo v koledarskih letih 1936. in 1935. pobranih ban. doklad: 1936 1935 v milij. din 15.1 17,1 13.1 12,5 8.2 7,7 4,5 4,7 15,8 13,6- 10,0 #4 5.2 4,4 3,8 3,8 48,7 96,9 44,4 45,4 Beograd Moravska Vardarska Zetska Dunavska Dr inska V rbaska PjimorsHa Savska Dravska -j- ali — — 2,0 ± °’6 4~ 0,5 - o,: + Iv -W .2,6 + 0,8 -f 63 =- 1,0 Skupaj 164,7 154,5 -j-10,2 Ali se bo namesto kliripga z Nemčijo uvedel sistem kompenzacij? »Jugoslovenski Kurir« poroča iz dobro poučenih krogov, da je mogoče, tja se bo spremenil doseda »H flačjp trgovine z Nemčijo. Na mesto kliringa naj bj se uvedle kompenzacije, kot v trgovinskem prometu s Češkoslovaško in deloma s Francijo. Tečaj klirinške marke ni bil nikoli stalen, in se ni bilo mogoče izogniti saldu v našo korist, ki se je stalno večal vse do tako zvanega berlinskega aranžmaja. Smatra se, da bi sistem kompenzacij omogočil stal-nejši izvoz v Nemčijo in sploh pomagal k ravnoteženju naše trgovine z Nemčijo. Določiti bi se morali kontingenti za naše izvozne predmete, posebno za gradbeni les in še za neke važnejše proizvode. O novem režimu bodo razpravljali začetkom septembra v Dubjovpiku. Povojno zgodovino bolgarske zunanje trgovine moremo razdeli i n§ tri razdobja.' Prvo sega do 1925., ko so še veljale dmočbe premirja in mirovna določila, ki ..nalagal# #»lgariU težka bremena. Tako je bila od 1918 do sklenitve mirovne pogodbe 9. avgusta 1921 dežela prisiljena, da vzpostavi z antantnimi državami vse pred vojno sklenjene Irjjjovin-ske pogodbe in tudi carinsko tarifo iz 1. 1904. Od 1921—i925 je morala Bolgarija dati zmagovitim državam vse ugodnosti pri uvozu, izvozu in tranzitu brez vsake pro-tidajatve. Leta 1921. ije bila izdelana v zlati valuti protekcionistična in z različnimi popravki še danes veljavna carinska tarifa. Omejitve, maložene po' mirovni po-godbi, so seveda zelo ovirale vsako močnejše trgovinsko in politično delovanje, skleniti kako trgovinsko pogodbo s carinskimi ugodnostmi pa je bilo v tem času nemogoče. Začasne trgovinske dogovore je sklenila v tem času Bolgarija z Norveško, Nemčijo, Mad ijarsko, Turčijo (1921), Dansko (1922), Švedsko, Egiptom in ® Švi 00 (1924). • r ■ Drugo razdobje, ki ga najbolje označuje trgovinsko-politična nedelavnost, sega do leta 1930. Bolgarija je v tem času izmenjala s številnimi državami note, kjer se je priznaval obojestransko princip ij^jvečje ugodnosti, tako v časovnem vrstnem redu e Palestinp, ~ icijo, Češkoslovaško, Italijo, Anglijo (1925), Dominioni (1926), Belgijo, Albanijo, dapopslfft (jtihž.j, Letonsko in Estonsko (1928). Cilj uradne trgovinske politike ije bil tedaj skleniti redne trgovinske pogodbe s sosednjimi državami. Prva taka pogodba je bila sklenjena 12. febr. 1928 s Turčijo. Leta 1925. sklenjeni začasni trgovinski sporazum s Poljsko je še danes v veljavi. Končno je bil sklenjen 1. 1930. še z Romunijo sporazum za priznanje obojestranske največje ugodnosti. Izmenjava blaga s sosednjimi državami pa se je po 1. 1925. vedno bolj manjšala. Leta 1936. je 'bilo udeleženih balkanskih držav na celotnem bolgarskem izvozu le z 2 %, na uvozu pa so bile udeležene s 4’6 oj0. Z letom 1930. pa se je začelo tretje razdobje, v katerem se je začela zaradi naraščajočega agrarnega protekcionizma od strani industrijskih držav živahnejša trgo-vinskopolitična delavnost. V maju 1930 je bila sklenjena druga redna trgovinska pogodba s Turčijo. Nadaljnje trgovinske pogodbe, k j so z različnimi spremembami ta čas še v veljavj, so bile sklenjene: 1. 1932. z Nemčijp/1933. s Češkoslovaško j 1934. pa z Jugoslavijo in Dalijo. Vse te pogodbe ep bile sklenjene np podstavi največje ugodnosti, priznanju medsebojnih tarifnih olajšav za neke vrste blaga, z Jugoslavijo, Turčijo, Češkoslovaško in Italijo pa je bil sklenjen tudi veterinarski dogovor. Dogovor o dovolitvi največje ugodnosti ije bil končno sklenjen 1. 1982. z Združenimi državami Severne Amerike in L 1935. Finsko. Z uvedbo deviznega gospodarstva v različnih državah je sklenila Bolgarija s celo vrsto držav, med drugimi tudi z Jugoslavijo, klirinške dogovore. Zunanja trgovina Bolgarije seje v povojni dobi glede obsega, vred- nosti, strukture in smerji bistveno spremenila. Po vrednosti in obsegu kaže razvoj: Uvoz ipiljonih levov 5,142 6,370 8,118 levov 5,038 6,212 3,590 3,910 I#ltt . '' V • v tonah 1921-1925 331.054 1926—1930 368.001 1630-19p5 261.873 m mm Izvoz Leto v tonah 1921-1925 354.058 1926-1930 427.6{6 1930-1935 502.173 1936 569.132 Največji uvoz je dosegla Bolgarija 1. 1929/30., najnižjega pa leta 1934., ko so padle cene agrarnih proizvodov ip je s tepi dosegla ifupnp moč prebivalstva svojp najnižjo točko. Padec eep izvoznih predmetov sp jp skušal paralizirati s povečanim obsegom izvoza, kar se je pa, kot drugod, slabo posrečilo! Preokret je nastopil šele L 1935., ko s,e jje pokazalo prvič od nastopa krize v uvo?u in izvozu'neko ravnotežje med množino irt vrednostjo, in sicer kot posledica tobačnih kompenzacijskih poslov. Nemčija, Avstrija, Madjarska in Češkoslovaška so namreč prevzele tedaj staro žetev tobaka z zameno za stroje, avtomobile in druge izdelke. Naraščajoča ten- 1936. in (4 mesi,) nih levov); 1937 (v milijo- Uvoz (4 mes.) 1929 1934 1985 1936 1937 Izvoz: 6Q87 2535 8253 3910 1774 Uvoz: 8325 2247 3009 8181 1288 Med izvoznimi predmeti iipa žito vodno manjši p<)m£n. Medjem ko je znašal v letih 1907/11 izvoz žita 66 °/o skupnega bolgarskega izvoza, je znašal 1. 1936. le še m°Jo. Danes vozni predmet tobak, poleg tega pa še nekatere industrijske rastline (n. pr. soja), sadje, slanina, laneno olje, jajca, marmelade, sir in perutnina. Zelo je narastel izvpz sadja, kar gre na račup gpozdja, k) je danes med vsemi bolgarskimi. izvoznimi predmeti na tretjem mestu. Leta 1926. ga |je bilo prvič izvoženega 155 ton, 1. 1933. pa že 10.505 ton V vrednosti 85 milijonov levov. Njegov najboljši in največji odjemalec je Nemčija. Kar se tiče uvqzfy kažejo kemični proizvodi, med temi predvsem umetna gnojila, dalje stroji, instrumenti in kovinski izdelki splošno — kar prihaja večinoma iz Nemčije — neprestan dvig. V zvezi z v Bolgariji, kot tudi v drugih balkanskih državah, forsirano izgradnjo lastne tekstilne industrije je zelo padel uvoz tekstilnih izdelkov in i? istih razlogov tpdi uvoz čevjijev in kožnih izdelkov. deuca se jo. ohranila tudi y {.etik §Jjko bolgurskp zunanje trgovi- v zadnjih letih nam kaže na- Ifdsjav tabela j* v °/o celotne vrpdnpsti 1961 1931 1936 Nemčija 16,0 23,0 61,0 Avstrija 9,0 7,0 6,0 Italija 21,0 14,0 0,6 Ceškoslov. 5,0 9,0 8,0 Švica 1,0 8,0 2,6 Anglija 15,0 13,0 5,0 Francija 10,0 7,0 1,2 Belgija 3,0 2,0 1,5 Holandska 1,0 2,0 1,0 Turčija 4,0 2,0 0,8 Grčija 8,0 1,0 0 5 druge 12,0 17,0 11,8 Izvozni zavod, ki je bil ustanovljen 1. 1935., je postal važen faktor v razvoju bolgarske zunanje trgovine. Njegova nalojja je proučevati tuje trge, raziskati možnosti prilagoditve Bolgarijo tem tr- v °/o 1921 10,0 5.0 14.0 7.0 2.0 1,0 6,0 5.0 1.0 24.0 11.0 14,0 Izvoz celotne vrednosti 1931 30.0 17.0 6,0 5.0 5.0 1.0 4.0 9.0 8.0 1,0 2,0 17f0 1936 48.0 3.0 4.0 3.0 2.0 12.0 2,0 4.0 8.0 O,«5 0,5 17,85 Že v 24 »rali barva, plasira in kemična snail obleke, klobuke itd. Skrobi Ib »vetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere. »uši, monga ip lika domače perHo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbu/gova ul. 6 Telefon it 22-72. žiščem, skrbeti za standardizacijo izvoznih predmetov itd. V sedanjih težkih razmerah zunanje trgovine je postal zavod bolgarskim izvoznikom dragocen voditelj. Se o sanaciji denarništva Izvede nai se s pomočio inozemskega posolila Sanirati bi seveda ne mogli in V ,eui zadnjih števjlk našega lista smo poročalj o izjavah, ki sta jih podala na zadnji plenarni seji Narodne banke njen genpralni direktor dr. Protič in guverner Na-rodpe banke dr. Radosavljevič in o akciji, ki jp pripravlja Narodna banka za sanacijo pašega denarništva. Sedaj pa poroča o tem vprašanju »Jugoslovenski Kurir« v nekem dopisu »od posebne strani«: ,r ,4 ,, > , y krogih tistih, ki so dali iniciativo za sanacijo pušega denarništva, prevladuje mišjjenje, da se bros (državne pomoči ne pipre pi-česar stprjti. Tp jp poklja {.udi izkušnja v vseh dfugih državah, kjer je bila izvršena sanacija bank s porpočjo države, kj je morala deloma prevzeti tudi izgube bank. Razep tega so v mnogih državah ustanovili tudi za sanacijo bapk posebne državne zavode. Tudi pri nas ne bo mogoče re^ šiti tega problema drugače. Zato je našel odobravanje predlog, da se ustanovi s pomočjo kapitala, ki bi ga dala na razpolago država, poseben zavod, ki naj bi emitiral obveznice z državno garancijo. V bančnih krogih smatrajo, da bi se mogel dobiti v inozemstvu kredit z ugodnimi pogoji in bi se s tem denarjem sanirali naši denarni zavodi. bi tudi ne smeli vseh bank, ker bi njorali izvršiti selekcijo in izbrati le tiste zavode, ki so življenja zmožni. Velike banke bi bile deležne sanacije le v tem smislu da bi one s svoje strani prevzele sanacijo manjših zavodov, ki so na njihovem ozemlju. Smatra se, da bi za sanacijo bank zadostovalo posojilo dveh milijard dinarjev Terjatve naših denarnih zavodov proti kmetovalcem, ki so bile prenesene na PrivilefPran(> agrar no banko, ocenjajo na skupno okoli 1.600 milijonov dinarjev. Polovico te vsote, t. j. 800 milijonov kolikor bi morala Privilegirana agrarna banka izplačati v 14 letih denarnim zavodom, bi bilo po mnenju bančnih krogov izplačati takoj v gotovini. Kar se tiče ostan ka 25 odstotkov, t. j. 400 milijonov din, za katere so dobile banke obveznice, se predlaga, naj bi se mogle lombardirati pri Poštni hra nilnici ali pri kakem podobnem zavodu po 75% od nominale. Ce bi banke pristale na to, da izgubi jo 25%, bi bilo treba najti mož post, da se te obveznice takoj izplačajo do 75% nominale. Na način bi denarni zavodi dobili skupno do 1200 milijonov din, oz poma 1100 milijonov, če se odbije onih 25% v zvezi z lombardom Politične vesti ta Na petkovi seji senata je bil soglasno sprejet novi trgovinski zakon v načelu in v podrobnostih. Narodna skupščina Je sprejela na sobotnem zasedanju zakonski osnutek o prekrških in zakonski osnutek o kovanju novega denarja. Tudi petkova seja londonskega odbora za nevmesavanje, ki naj bi bila prinesla odločilne ukrepe vel«r sil glede Španskega vprašanja, je bila brezuspešna. Ker onemogoča sedanji položaj vsako uspešno izvajanje politike nevmešavanja, ie francoski delegat Corbin izjavil, da bo Francija ukinila kontrolo na francosko-španski meji v torek dne 13. julija, če se do tega roka ne bo izvedla kontrola na špansko-portu-galski meji in se ne bodo izpolnili pogoji, ki jih je na seji odbora stavila Francija. K temu sklepu francoske vlade pa je izdalo zunanje ministrstvo pojasnilo, v katerem naglaša, da se bo z ukinitvijo kontrole samo izenačilo stanje ob španski meji, ker , e špansko-portugalska meja že dva tedna brez nadzorstva. To pa ne porneni, da se bo s tem Nuncija odrekla politiki nevmešavanja, temveč bo še nadalje dosledno izpolnjevala prevzete obveznosti in bo francosko-španska meja tudi še naprej zaprta za izvoz onegs blaga, čigar izvoz v Španijo je po londonskem sporazumu o nevme-šavanju prepovedan. Zaradi tega sklepa francoske vlade sta angleški zunanji minister Eden in lord Plymouth sestar vila nov kompromisni predlog, ki naj bi služil za osnovo nadaljnjih pogajanj. Posebno zanimiva j/e druga točka tega predloga, ki pravi: generalu Francu haj se prizna značaj vojskujoče se stranke, vendar pa z omejitvijo, da nimi pravice izvajati blokade na odpfT tem morju, ne zaustavljati in za 7 pleniti tuje ladje. Ta pravica naj mu gre le v španskih teritorialnih vodah. T3. predlog se sprejme le tedaj, pravi točka 3. predloga, če se takoj odpokličejo in odstranijo iz Španije vsi tuji prostovoljci. V Rimu in Berlinu presojajo najnovejši predlog dokaj skeptično ip ponovno naglašajo, da bodo pristal), le na take predloge, ki bodo v polni meri nadomestili oziroma upoštevali nemSko-italiJanako stališče. Eden je odpotoval v Francijo, da se sestane s francoskim zun. mk). Delbosom. Dogovorila se bosta glede enotnega postopanja Anglije in Francije za primer, da Italija in Nemčija ne pristaneta na kompromisne predloge in pride do zloma politike nevmešavanja. O novih uspehih vladnih čet na madridski fronti poročajo iz Madrida. Poročilo pravi, da še vedno napreduje ofenziva vladnih čet na odseku od Bruneta las Ros as pa do vseučiliškega okraja. — Nacionalisti ofenzive niso mogli zaustaviti, čeprav so vrgli v boj vse razpoložljive čete. Vojno poročilo iz Sajamance pa pravi, da borba na madridski fronti še traja in da so imele vladne čete hude izgube. Na baskovski fronti in v Asturiji so boji ponehali. Valencijska vlada je odredila splošno mobilizacijo. Vsi za orožje posobni moški od 20 do 45 leta se morajo javiti najbližjemu vojaškemu poveljstvu. Odziv na mobilizacijo je nepričakovano velik. Edino težavo predstavlja vprašanje oborožitve novih čet vendar upajo, da ga bodo kmalu rešili. ' Kongres francoske socialistične stranke se • Je pričel v Marseilleu. Kongresa se udeležujejo tudi delegati socialističnih strank iz drugih držav. Za sklepe socialističnega kongresa vlada v političnih krogih veliko zanimanje, ker smatrajo, da bo ta kongres odločil o nadaljnjem obstoju Chautempsove vlade. Kongresu predseduje podpredsednik francoske vlade Leon Blum. Nova poostritev napetosti na Daljnem vzhodu je nastopila zaradi spora med Kitajsko in Japonsko. Po že sklenjenem premirju so japonske čete znova napadle mesto Wangpeng. Na jug proti Pejpingu so krenile nove japonske čete. Odstop belgijske vlade je prav ■verjeten, ker zahtevajo liberalci, da takoj Izstopi iž vlade bivši predsednik liberalne stranke in sedanji pravosodni minister De la Kleya. Švedski zunanji minister Sandler se mudi v Moskvi, kjer je imel več konferenc z Lltvinovum in Potemkinom. Gverilska vojna v Abesiniji traja dalje, kakor je razvidno iž poročila italijanske vlade o izgubah v Abesiniji. Lista navaja, da je padlo meseca junija 59 oficirjev in vojakov, od teh 6 letalcev. Kardinal Pacelli, vatikanski državni ta jnijc je bil v Parizu sprejet nad vse svečano. Štev. 77. TRQOVSKI LIST,,1?. julija 1937. ■■■ Stran S. Denarstvo Beograjska borza V minulem tednu so bili tečaji jja beograjski borzi absolutno stabilni. Situacija pa se je med tednom še učvrstila. Ponudba ni bila tolikšna, da bi mogla zadovoljiti javnp rplcp ip privatnike. Posebno za nekatere papirje se je čutilo inočpo povpraševanje, takp po be-gluških obveznicah, S.eligmanu im iny. obveznicah, Za 'ipyesticijsko posojilo ni bilo ponudbe. Stabilna tendenca tečajev je zaradi današnjega splošnega položaja in pa glede na sezono najverjetnejša. Izpremembe tečajev so bile zato proti prejšnjemu tednu le neznatne. Vojna škoda se je neznatno dvignila od 408’— na 408*50 in je največji del ponudenega blaga prevzela javna roka. Promet je znašal 997.000 din (pretekli teden 2,506.000). Promet z delnicami Narodne banke je bil pri tečaju 7.150 živahen in je znašal 334,000 (pretekli teden l,043.Q0O). Zanimanje za delnice Privilegirane agrarne banke je bilo majhno. Največji promet so dosegle ta teden begluške obveznice, in sicer 1,676.000. Skupni promet v efektih je znašal 3,794.000 proti 6,233.000 v preteklem tednu. Na pariški borzi so se tečaji naših papirjev zvišali. Na hewyorški borzi pa so bili dne 6. julija: 7%ni Blair 26*75-28*50, 8% ni Blair 28'50—29'50 in 7% ni Sieligman 38 do 42*25. Na deviznem trgu je bila situacija, če vzamemo za merilo funt, nenavadno stabijna. Blaga je bjlo dovolj, tako da gre stabilna situacija na račun intervencije Narodne banke. Berlin je bil kljub veliki ponudbi čvrst, ravno tako tudi Dunaj. ( i. ' ; . . promet, je znašal 31 milijonov dinarjev (23'3) in odpade na Berlin 15*4 (101), na London 11 (8'5), na Dunaj pa 2'7 milijona dinarjev (pretekli teden 3 milijone). Najinteresantnejša deviia na svetovnih borzah je danes francoski frank. Po prvem pretresu je znašala mednarodna pariteta (glede na funt) 185 din za 100 frankov, pri nas pa npjtira 191} din, vendar tendenca še ni jasna. London in Amsterdam sta nekoliko Poskočila, dolar pa je nekoliko nazadoval. Položaj švicarskega franka je neizpremenjen. Stanje novega kliringa št Italijo Saldo našega novega kliringa z Italijo je znašal dne 2. jiiiija 16*71 milijona lir v korist Italije. V maju je znašal saldo nad 30 milijonov lir, že 18. junija pa se je zmanjšal na 21*39 milijona. Zadnje vplačilo z naše strani je bilo izvršeno 22. junija, od strani Italije Pa 14. maja. Stanje starega klirinškega salda pred 1. oktobrom 1936 je še vedno neizpremenjeno in znaša 47 milijonov lir. 'f ■ Banca Commerciale It&liana bo po sklepu svojega upravnega odbora ustanpvjla generalno .predstavništvo za Jugoslavijo v Beogradu Zaradi tega sklepa se ne bo ustanovila v Beogradu filiala Hrvatske banke iz Zagreba, oziroma se prenesel tja njen sedež. Za šefa nove banke je Imenovan dr. Mosca iz Zadra. fcipvi kovanci ne bodo prišli Promet pred 1. 1938, ker bodo po S IT I /—V V—. , >. n 1, . . u X X i — ■ A rmm — C J VA W O --wuco lasu Predlagano. D izdanju novih avstrijskih ko- tT^cev po 3 šilinga bodo sklepali dni. Novi srebrni novci naj bi urisii v promet koncem avgusta v Branilne vloge ip vloge po teko-računih v bolgarskih kreditnih rjvpdih 3q znašale koncem 1.1936 LL5 milijarde levov ter so se «nanjšale v primeri s prejšnjim za °<® milijarde levov. Po-»mua pa so se v istem Času zmanjka od 12,6 na 12,2 milijarde TEDEN NA UUBUANSKI BORZI POSEBNO POROČILO .TRGOVSKEGA LISTA- n n /-TT Devizno tržišče Ker na ponedeljkov praznik. 5. f. m. borza ni poslovala, so »» v zadnjem tednu vršili le štirje borzni sestanki, na katerih je bilo perfektuirano skupnih zaključi kov za 2*6)0 milj. dinarjev več, nego v predzadnjem tednu, pred- Deviie: zadnji minuli teden v tisočih dinarjev) 100 38 2531 3625 priv. klir. — 10 67 261 597 717 1107 604 1 29 (vse A mater da 111 Berlin Bruselj Curih Pin:deviza Dunaj Londbn New York Praga S6lun Stockholm 2|j6. Uvstr. pr. ^L 1338 Inki . 1884 ihkl. pr. k'l. 758 * 177 8 27 boni v 1: • Iz gobenje razpredelnice je razviden zlasti porast prometa v de-vizi Berlin (za 1*1 milj. dinarjev), Dunaj (za približno 600 tispe di-uarjpv) in v devizi London, kar tere promet se je povečal za skoraj 900 tiso£‘ dinarjev. Vsi pravkar omenjeni povečanj devizni zaključki »9 bilj perfoktuirani v privatnem kliringu. Narodna banka je posredovala le v Curihu in Londonu ter dala skupno za din 120.000*-—> deviz na razpolago. V amgjoškem privatnem kliringu je vas čas nespremenjeno Rotiral funt in sicer na bazj din 238'riža denar. Jfekojjlto yi(jnejše je variirala potica ay9jripkega iif nemškega privatnega klirjngh- Od torka 6. t. m. dalje je beležil v privatnem kliringu Avstrijci šijipg: 6. julija din 8*44—8*54 7. in .8. julija din 8*49—8 59 9. julija (lin 8*485—8*595 Nemška rnarka: 6. julija din 12*445—12*645 . 7. julija din 12-54 -12-74 8. julija din 12*57 -12*77 9. julija din 12*595—12*795 Medtem ko je deviza Pariz no- tirala dne 25. junija t. 1., to je še pred devalvacijo (s premijo 213) din 193-62 v povpraševanju in din 195*06 v ponudbi, ije po presledku enega tedna prvič pričela zopet beležiti po izvršeni devalvaciji dne 6. t .m. in sicer na bazi s primom Narodne banke 167*97 din za depar, a din 169*41 za blago. Devize Pon. din Amsterdam Berlin Bruselj Curih London New York pariz Praga Trst 2400*91 2396*16 1749*52 1747-03 734*82 733*69 2415*51 2410*76 1763*40 1760-91 739*89 738*75 996*45 .1003*52 996*45 1003*52 215*61 215-46 4332*26 4324*75 167*97 168*07 152*04 151-83 228*70 228*44 217*66 217-52 4368*57 4361*07 169*41 169*51 153-14 152*94 231*78 ‘231*53 Povpr, din 1937 6. VII. 9. VII. 6. VII. 9. VII. 6. VII. 9. VII. 6. VII. 9. VII. 6. VII. 9. VIL 6. VII. 9. VII. 6. VII. 9. VII. 6. VII. 9. VII. 6. VII. 9. VII. V razdobju zadnjega borznega tedna so bije dosežene sledeče tečajne razjike: Amsterdam —4*75, Berlin —2*49, Bruselj —1*13, London —0*15, New York —7*51, Pariz +0-10, Praga -0*21 in Trst 0 26. Edipi Curih je beležil brez Sprememb in bil ves čas trgovan iia bazi dosedanjih tečajev. Efektno tržišče Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna. Nalik prejšnjim tednom tudi tokrat ni bilo na našem efektnem tržišču nobenih bistvenih sprememb. Od torka 6. t. m. dalje so noti-rali državni efekti pretežno nespremenjeno in dosegli tečaje: 7°/* inv. pes. 8"/nžvi #v-7o mstnj davek, plačljivo proti duplikatu . Pjlcničpa Og, bačka postaja, ekakl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo protd duplikatu ‘*. 1 pšenična 6, bačka postaja, ekskl. prometni dayok, plačljivo proti duplikatu . . 7 Otrobi: pšenični, debeli, V egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, f$pkL prpm. pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto zs neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . Lesno tržišče Tendenc^ za trdi lbf trdna, za mehki les nespremenjeno 260*- 270*- 260- 270- 240*— 250- 220*- 230*- 105*- 107*- 93- 95*- Kakor druga leta, tako tudi letos v tem času skorajda povsem počava naša lesna trgovina. Sicer se iščejo in tu pa tam prodajajo kake manjše partije izdelanega lesa, toda o kaki živahni lesni kupčiji v naših v naših krajih zaerikrat še ne more biti go-,ypra, ker v ne izvaža, za Apgliijo pa se ^ doyršuj^}P hpkatpri ^pipflaijphi za " ce^ivno dobavo. 'o daljšem presledku se je kupčija ponovno začela zanimati za naše lesne produkte. Sicer do-plpj še ni nobenjh resnih naročil, 'vendar pa upajo tako naši izvozniki, kpt tudi nemški pdjemalci, da pride že tp ijesen dp vetjih realnih kupčij. Vsled tega se Nemci že sedaj iriteresirajo za poznejše [dobave. Zaenkrat pa so ta povpraševanja le bolj informativnega značaja, ker je vse odvisno bd sklepov konference med našo in nemško delegacijo, ki bode začetkom septembra v Dubrovniku. Upati ije; da bodo pri tej priliki povsem upoštevani naši posebni interesi, kj jih upravičeno gojimo do pri nas žp -vpeljanih nemških uvoznih tvrdk. Les: Smreka, jelka: Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 5'/6' . . . Trami oštaljn dimenzij jUkorete, konične, od 16 cm naprej . . . hkprete, paralelne, od 16 cm naprpj • • • pkorete, podmeme, do 15 cm naprej . . . Peske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od 16 om naprej . . . Kraitice, za 100 kg . Brusni les za celulozo Bukev: Peske-plohi, naravni, neobroibljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostro robi, )., II. . Deske-plohfl, parjeni, neobrobljemi, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi I., II. . . Hrast: Hlodi I., II., premera od 35 cm haprej . . Bordonali............... Deske-plohi, neobrob-ljeni boules . . . Deske-plphi, neobrob-ljeiji, 1., II. . . Deake-plphi, ostrorobi (podhloa) .... Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm ................ Frizi I., šjjlne od 8 cm naprej '. . . . . din 120-— 140*- 130— 135*- )40*- 310*- 330*- 240-- 245*— 275*— 40*— 120*- 245-- din 150-- 160*- 150*- 145*- 150*- 330*- 380*- 280— 265*— 806*— 45*- 130*- 265*-325*- 345*-265*— 295*-545- 496-- 250*- 820*- 280*- 920- 900*- 930-715*— 815*-815*— 915*-750*— 800*-820*— 950’— Všdu. Plohi, nepar., I., II. . 795*— 855*-Plohi, parjeni, I., II. 825*— 915’— Parketi: hrastovi, ze m* . . . bukovi, za m’ ... Železn. pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad. bukovi, za 1 komad Drva: bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg . 50*- 39*- 32*- 21- 11*50 10*- 57*- 46— 36- 25*— 12*- 11*50 Oglje: bukovo, za 100 kg . . 38'— 44*— Tcanella«, za 100 kg . 44*— 48*— Povpraševanja. Do 44)00 m* brusnega lesa za celulozo. IŠ*e se večja količina desk tomban-te, prizmi rano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' 1 medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" širine. Večje količine madrijerov ▼ predpisanih dimenzijah. Večje količine smreka in jelke t angleških dimenzijah. f./IIa.' hrastove frize: v debelini 25 min, v širinah 6, 6, 7, 8, 9, lO cm! v dolžinah od 25 dti 95 cm in od 1 n! dalje. Ia. neparjepe in parjene bukove stebriče (ševrohe) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno eporoče. Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prjhod^jjh mesecih. P^rjen^, ostrorobb paralelpo rezana bukovina'L in tl. kvalitete. Javdrjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18mjn debeline. Neobrobljenj lipovi plphl I. in II. Hrastovi boule^u. Brestovi boulesi fn neobrobljeni plohi. Dfpko smroka-jelka v III. irj IV. kvaliteti i8/24 milimetrov debeline, dolgina 4 m, šjripa od 16 cm naprej) dobava sukcesivna. Več vagonot jelovih in smrekovih desk v II) in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru. Skorete smreka-jelka. 12 mni; dobava promptria. Neobrobljeni hrastovi plohi v I. 1n II. kakovpsti. Zanapja trgovina Tudi Hojandci zanimajo za na^n rudnike Kakor poroča dunajska revija »Die Borse«, so ponudili predstavniki holandske težke industrije in-v.e^ticije za izkoriščanja železne rijde v rudfiikib Ljubija in Vareš. Iiiyestirali bi y te rudnike 2 mili-pona holandskih goldinarjev. S te-i |i) investicijami naj bi se dvignila proizvodnja v teh rudnikih od 40 »a |5p yagonoy 'dn(eyn6. Raynotakp sp ponudili kapital za izgradnjo pristaniških naprav y paših lukah, ki bi Lf}® potrpbne za prpvpz rude popjorjp. Padec nemške avtomobilske proizvodnje Nemška avtomobilska industrija, ki se je letos posebno ugodno raz-vijale, je doživela v maju občuten padec proizvodnje. Proizvodnja psebnih avtomobilov ije znašala namreč pTejšnji mesec 21.699 voz, to jp za 8°/q manj ko v aprilu in za 3°/o manj ko maja meseca lani. Prodalo se je skupno v maju 28.749 avtomobilov, kar pomeni proti aprilu padec za 12<7o, oz. 5°/o papram lanskemu maju. V inozemstvo ije šlo '5% manj voz ko v aprilu, pač pa 64«/o več ko lani maja meseca. * Proizvodnja bakra v Boru se je povečala na 3059 ton v junljU proti 2800 tonam v maju in aprilu. V prvih 6 mesecih letošnjega leta je znašaja proizvodnja 18.864 ton proti 20.144 v istem času Jani. Belgijska dražba v IVIajdan-Peku Je prosila za dovoljenje, da sme postaviti plavž za topljenje železne rude iz svojih rudnikov v Maj-dan-Pek,u. Plavž naj bi Imel dnevno kapaciteto 15 ton surovega železa. Nov kontingent ta. izvoz svinj v Italijo v vrednosti 2 milijonov lir Je dovoljen. Dobavo tega kontingenta je dobila tvrdka Fran Kiseljak iz Zagreba. Poraba piva v USA se je od leta 1933., po ukinitvi prohibicije povzpela 1. 1936. na 56*2 milijona sodov* po 18 litrov. Letos pa Je že v prvem polletju dosegla 80*5 milijona sodov. Vso to porabo krijejo domače pivovarne in češkoslovaška. Občni zbori Pelpiška trgovska in industrijska družba partner v jurski Soboti bo imela občni zbor 22- julija ob 15. uri v prostorih Prekmurske banke. Prekmurska banka W S voj občni z^or istptaip 22. julija op 14. uri. Zadružna banka y Ljubljani ijma občni zbor zaradi likvidacije dne 26. julija ob 18. uri v posvetovalnici Mestne hranilnice. Povišanje telefonskih taks Takse za medkrajevne telefonske razgovore se s 15. julijem povišajo za 7 do 25 odstotkov Prometni minister je z veljavnostjo od 15, julija povišal telefonsko tarifo za medkrajevne telefonske dnevne razgovore za 7 do 20 odstotkov, za močne telefonske razgovore pa 13 in pol do 25 odstotkov, tako da znaša v času' velikega prometa'od' 8. re-ekspedicija« se zaključuje ta zvezek na strani 480. Vse geslice so tudi v tem zvezku obdelane teme ljito in zgoščeno. Med najvažnejšimi predmeti moramo našteti te: proračun, prostovoljna dražba, protest, provizija, prtljaga, pšenica, quebracho, rabat, račun, računovodstvo, rastline, razprodaja, razsodišče, razve ljavitev listin itd. Kakor vsi zvez ki, je tudi ta izredno zanimiv in bo celotni trgovinsko-gospodarski leksikon gotovo postal za naše občinstvo prav zaradi spretne sesta ve najbolj uporaben priročnik. Priporočamo vsakomur, da si ga naroči. 11 Iz ifflitTrgani- zator« posnemamo naslednji zanimivi članek: Časi so danes na ' splošno neugodni za trgovce, bodočnost iz-gleda temna in negotova. Ali smem sedaj začeti trgovino? Da, čisto gotovo: da! Toda ta »da« velja le za sposobnega. Vprav čas depresije je kot noben drug prikladen, da se začne na novo. Težko da bi dobili nižje ceife, niti za blago niti ža najemnine. Sedaj so dobavitelji pripravljeni dati priliko sposobnemu trgovcu, kot nikdar poprej. Toda kdor začne danes, mora razpolagati s kapitaloip, ki je večji kot v prejšnjih časih, kajti oprema in propaganda sta dražji. Biti mora voljan trdo delati, poznati mora temeljito svoj posel, zaupati mora sam.vase in.ga to\zaupanje v najtežjih časih ne sme zapustiti. KdOr zdaj začčnja, rie smč škra-|ja 'riličesat obljtfbljaid, kar ne bi mogel izpolniti, biti mora pošten in odkrit, baviti se mora s svojim poslom, iskati ne sme postranskih zaslužkov, marveč mora, potem ko se je enkrat po temeljitem premisleku odločil za vrsto blaga, ostati pri tem. Mora se omejiti na manjšo izbiro in ne sme imeti na zalogi vsega, mora pa nabavljati -- '■ V^v.VV ' ' .• na najboljšem tržišču, poznati i ra natančno svoje skladišče in njega potrebe, da bo kupil le tisto, kar bo tudi zares prodal. Pisarna in telefon morata biti v dobrih, izvežbanih rokah. iVse odvišno mora proč, posluževati se je treba najboljših delovnih metod, nameščenci pa morajo biti izobraženi, ali pa jih je treba napotiti, da se sami izobražujejo. Tudi oni morajo biti navdušeni za cilje podjetja in z veseljem delati zanj. Klavrnih obrazov se ne sme trpeti v podjetju. Delovni čas naj bo kratek, treba pa se ga je držati na minuto. Edinole šef lahko dela preko tega časa, kakor tudi on spravi višji dobiček in mu zato tudi pripada naraščajoča vrednost podjetja, (1 Sprva uspevajo skoraj vse nove trgovine. Vse je delavno in navdušeno, vsi se koncentrirajo na svoje naloge in ne poznajo ničesar drugega. Po 3 ali 4 letih pa pride prvi zastoj in tedaj je treba najti, zalcaj se je zmanjšal promet, tedaj je treba brezobzirno pomesti s starimi metodami in previdno preizkusiti nove. Večina mladih trgovcev se tu spotakne in potem polagoma propade. Ostani dobaviteljem zvest, toda pazi, ce se ta zvestoba ne zlorab- lja, nikar se nikoli- ne udeleži kje preko svojih sredstev, ne kupuj nikoli špekulativno, ampak se vedno najprej prepričaj, fce dotični artikel še vleče. , Dobro pazi na konkurenco, bodi pa vedno pripravljen na pošteno sodelovanje. Nikar se ne zapletaj v procese, če se jim le moreš izogniti Prodaj raje manj, pa za gotov denar, kupuj pa rajši manj toda sskontom. Nadzoruj temeljito skladišče in blagajno, vsako napako pa zasleduj toliko časa, da jo odkriješ. Zaupaj vsakomur, dokler se ne prepričaš o nasprotnem, zvečer in ob nedeljah pa si zavestno in strogo izbij vsako poslovno delo iz glave. Skrbi, da te more kdo na-domestovati, in pojdi na počitnice. Premišljuj in polagoma spoznaj, čemu je človek na svetu in kakšen cilj si je postavil. Odnehaj, čim si dosegel in si zagotovil dober in varen dohodek in ne bodi »požrešen«. Pred' revščino soljudi pa ne zapiraj oči in bogato dajaj, da ti bo novo dotekalo. Kdor razume svojo stroko in se bo teh smernic zvesto držal; stne tudi danes začeti. Povpraševanje po v tujini Popravek Na našo objavo z dne 5. t., m., štev. 74, da se zaznamuje pri tvrdki Karol Pajk, tovarna perila, Ce-lje-Gaberje, prisilna uprava, objavljamo, da prisilna uprava nad gornjo firmo ne obstoji. Bila je zaznamka od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani predlagana, ker pa je tvrdka vse obveze napram OUZD uredila, se je takoj predlagal izbris. Leg in lesni izdelki: 715 — Torino: jelšev les ža zaboje; 716 — Buenos Aires: ponuja se zastopnik za vponske plošče. Deželni pridelki: 717 — Stockholm: konservirani šparglji; 718 — Hamburg: konoplja; 719 — New York: bolhačev cvet; 720 — Hamburg: lipov cvet; 721 — Stockholm: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki koruze. Proizvodi sadjarstva: 722 — Liegnitz (Nemčija): razno sadje (slive, jabolka, grozdje); 723 — Berlin-Friedenau: vino; 724 — Duisburg: vino; 725 — Bruxelles: ponuja se zastopnik za bela in rdeča vina (po 11 in 12°); 726 — Lachapelle sous Aubenas