Št. 146 (15.248) leto H.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi._____________________
TRST - Ul Montecchl 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
I Kfin I ID POSINMPIAČANAVGOTOVH I DUU LIK SP®. IN ABB. POST. GR. 1 /50%
MOJA BANKA V 2EP
Petek, 2. JUNIJA 1995
Meijenje moči m glavno vlogo
Vomr Tavčar
Lani je bil medijska zvezda in tista novost na italijanski politični sceni, ki je omogočila uveljavitev desne sredine. Letos je za politične sopotnike postal balast, ki bi se ga marsikdo rad znebil.
Politična parabola Silvia Berlusconija se po lankoletnih uspehih bliža najnižji točki in v dvomu je njegovo Udertvo v Kartelu svoboščin. To vprašanje še najodločneje postavlja Rocco Buttiglio-ne, ki se je zadnji pridružil Kartelu svoboščin in je na nedavnih upravnih volitvah tudi sam doživel poraz. Skupno z Buttiglionejem je vprašanje dokaj jasno zastavil tudi vodja Krščanskega demokratskega centra Pierferdinando Casini, medtem ko še molči najvplivnejši Berlusconijev zaveznik, predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini.
Najbrž ni naključje, da so najbolj glasni ob problemu liderstva bivši pripadniki Krščanske demokracije, saj gre za zastopnike tistega politicne-8a centra, ki v Kartelu svoboščin skuša uveljavili vlogo, ki je doslej ni imel. Buttiglione je včeraj ponudil primerjavo z levo sredino, kjer je Massi-mo D’Alema lider najvplivnejše stranke, kandidat za premiera pa človek politične sredine Romano Prodi. Nekaj podobnega bi Buttiglione želel tudi v Kartelu, saj bi center na ta način krepko Povečal svoj vpliv.
Prav tako ni naključje, da Berlusconijevo vlogo omejujejo v Kartelu sile, ki ne bi želele političnih volitev jeseni, ker potrebujejo Cas, da bi lahko reorganizirale svoje vrste in razvile svojo strategijo, medtem ko bi Berlusconi hotel vobtve cimprej, ker se zaveda, da mu zavlačevanje lahko samo škodi.
Merjenje moči v Kartelu svoboščin je dokaj ocit-no, Čeprav to vsi njegovi predstavniki zanikajo. O izidu bo najbrž odločal izid referendumov o televiziji. Ce bo Berlusconi zmagal, bo utrdil svoje li-derstvo v Kartelu in bo imel vplivno besedo v pisanju novih pravil za ureditev televizijskega sistema. Ce bo poražen, bo njegova vloga tudi med Političnimi sopotniki krepko okrnjena. Morda bo kljub temu vztrajal v politični areni, kot je zagotavljal včeraj, vendar nikakor ne vec v vlogi glavnega igralca.
I
Konec epidemije . ebole v Zaim?
ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija je včeraj v Ženevi sporočila, da se je epidemija virusa ebole stabilizirala in da že tri dni niso zabeležili nobenega novega primera okužbe. V Ženem pa vseeno ne izključujejo, da bi v prihodnjih dneh ugotovili še kak osamljen primer, a po vsej verjetnosti bodo lahko čez tri tedne sporocih, da je epidemije konec. Epidemija je morila le v zairski pokrajini Bundundu in ne v drugih krajih Zaira.
Na 15. strani
I
Tudi Slovenci so zvesti delu
TRST - Včeraj so na pobudo Tržaške trgovinske zbornice nagradili z zlato medaljo in diplomo 47 uslužbencev in podjetnikov za dolgoletno zvestobo delu oziroma za posebne zasluge pri razvijanju tehnologije in izboljševanju organizaciji dela. Med nagrajenimi je tudi devet Slovencev, to so: Vojko Bizjak, Albin Gorjan, Ivan Grilanc, Josip Gruden, Josip Kralj, Aleksander Rapotec, Ernest Smotlak, Viktor Sossi in Josip Tul.
Na 4. strani
I
ITALIJA / D'ALEMA SVARI BOSSUA
Berlusconi ne bo še zapustil politične arene
Jutri posebna priloga ob 200-letnici proseške šole
Na Proseku in Kontovelu bo jutri in v nedeljo veliko slavje: domačini bodo proslaviti 200-letnico osnovne Sole na Proseku in njeno poimenovanje po tržaškem slikarju Avgustu Černigoju. O slavju bomo jutri poročali v posebni prilogi. Spregovoriti bodo predsednica Pripravljalnega odbora Ksenija Majovski in učitelji proseške šole, medtem ko bosta barvni strani posvečeni pisanju in risbam dijakov nižje srednje šole Frana Levstika na Proseku.
J
Reforma
pokojnin
»zmagala«
RIM - Italijanski delavci in upokojenci so podprli sporazum o reformi pokojninskega sistema, ki so ga dosegli vlada in sindikati. Po prvih in nedokončni podatkih (Štetje se je končalo ponoči) se je za sporazum izreklo veC kot 60 odstotkov udeležencev glasovanja, ki so ga organizirali konfederalni sindikati CGIL, CISL in UIL. Najmanjši konsenz so izrazili volilci v Lombardiji in Piemontu (okrog 54%), torej v najbolj industrializiranih italijanskih dežalah, najvišji odstotek pozitivnih odgovorov (82%) pa je prišel iz Kalabrije.
Na 2. strani
RIM - Silvio Berlusconi ne namerava zapustiti politične arene. Lider Forza Italia je vCeraj javno demantiral govorice, da bi po referendumih lahko zapustil politiko.
Berlusconi torej vztraja, toda porazi, ki jih je doživel v zadnjih Časih, in težave s pravico so krepko ošibile njegov položaj tudi v Kartelu svoboščin. Zaenkrat nihče ne odreka milanskemu medijskemu magnatu lider-ske vloge v Kartelu, mnogi pa ne želijo, da bi bil Berlusconi kandidat za premiera na prihodnjih političnih volitvah. Rocco Buttiglione je bil v tem pogledu zelo jasen in zelo podobno je stališče Pier-ferdinanda Casinija, medtem ko Nacionalno zavezništvo še molči.
Levosredinski tabor pa se spoprijema z drugačnimi problemi. Massimo D’Alema je včeraj posvaril najbolj muhavega zaveznika Umberta Bossija, da je problem federalizma zelo resen in da naCin, s katerim ga je zastavila Severna liga, ni sprejemljiv.
Na 3. strani
BOSNA IN HERCEGOVINA / SPET GRANATE NA GORAZDE
Modre čelade še vedno talci
SARAJEVO - Goražde spet postaja krvavo bojišče na ozemlju Bosne in Hercegovine. VCeraj je nanj padlo vsaj 350 srbskih granat, ki so ranile 13 civilistov. Vladne enote se z bosanskimi Srbi spopadajo za položaje severno od enklave, od koder so srbske sile pred tednom dni pregnale opazovalce ZN in jih zajele za talce.
Srbi ne popuščajo obsodbam mednarodne skupnosti in noCejo ugoditi njenim zahtevam, naj izpustijo približno 400 pripadnikov modrih Čelad in vojaških opazovalcev ZN. Zaradi njihove nepopustljivosti Zahod pripravlja akcijo za osvoboditev zajetih pripadnikov mirovnih enot. V Bosno so že prispele britanske vojaške okrepitve, po predlogu francoskega obrambnega ministra Millona pa naj bi jim kmalu sledile tudi mednarodne enote za hitro posredovanje.
Na 18. strani
LJUBLJANA / VCERAJ URADNO ODPRTJE
Razstava Gotika v Sloveniji
LJUBLJANA - Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine, Narodnem muzeju in Narodni galeriji odprli obsežno razstavo Gotika v Sloveniji, doslej najvecji strokovni in organizacijski podvig številnih najpomembnejših slovenskih znanstvenih in spomeniškovarstvenih ustanov, hkrati pa daleC najcelovitejši vpogled v ustvarjalnost v Času gotike na ozemlju Slovenije. Na osrednji slovesnosti v Narodni galeriji, ki so se je udeležili tudi številni politični predstavniki na Čelu z Milanom Kučanom, ki je razstavo odprl, so množico obiskovalcev nagovorili tudi avtor zasnove projekta prof. dr. Janez Hbfler, dr. Andrej Smrekar in Tomislav Vi-gnjevič.
Danes v Primorskem dnevniku
Trst: podkupninska afera
Tržaški gradbeni podjetnik in finančna stražnika so od vCeraj v zaporu pod obtožbo podkupovanja, goljufije in lažne dražbe.	Stran 5
Plamenica miru v Trstu
Včeraj je v Trst dospela plamenica miru, ki jo je preteklo sredo blagoslovil papež Janez Pavel II. in ki bo danes nadaljevala pot proti Ljubljani in nato Pragi, kjer bo zaključna slovesnost za mir.	Stran 6
Sindikalni referendum na Goriškem
Na Goriškem se je večina volilcev na sindikalnem referendumu izrekla za pokojninsko reformo, toda med aktivnimi delavci so prevladovali glasovi NE.
Stran 9
Projekt Trst in Slovenci
Komisija za gospodarstvo pri SKGZ je analizirala Projekt Trst in izrazila svoje ocene o njem.
Na Giru plaz zasul devet gledalcev
Na kolesarskem »giru« je snežni plaz na cesti proti prelazu Colle deliAgncllo zasul sedem gledalcev, ki pa so nesrečo preživeli brez hujših poškodb. Skrajšano etapo je dobil Švicar Pascal Richard.	stran 23
NOVICE
MILAN / EKONOMSKA PROPAGANDA
SINDIKALNO GLASOVANJE / PO DELNIH PODATKIH
Dini bo posegel v zadevo »odvetniki«
RIM - Stavka odvetnikov je v prejšnjih dneh ohromila delo italijanskih sodišč. Zadeva je postala tako resna, da jo bo sedaj skušal rešiti sam predsednik vlade Lamberto Dini. V prihodnjih dneh bo sprejel delegacijo Vsedržavnega sveta odvetnikov. Za srečanje so se domenili na včerajšnjem sestanku odvetnikov in pravosodnega ministra Filippa Mancusa. Srečanje Dini-odvetniki bo, po napovedih, pred 24. junijem. Predsednik odvetnikov Raoul Cagnani je včeraj izjavil, da obstajajo možnosti za rešitev krize.
Obloga proti prenosnim telefonom vzburja duhove v zbornici
RIM - V preteklih mesecih so obložih dvorano poslanske zbornice, da bi jo »zabranih« pred nevšeč-nimi klici prenosnih telefonov. Sedaj kaže, da tista obloga nekaterim ni po godu. Poslanec federahstov Fede Latronico je zahteval, naj izključijo napravo, ker naj bi ustvarjala »magnetna polja, ki naj bi povzročala raka«. »Mikrovalovi naj bi prizadeli možgane in moške spolne organe, jaz pa bi želel dobro izstreliti še tistih nekaj izstrelkov, ki jih imam na zalogi,« je izjavil.
Po izgonu živi na cesti
BERGAMO - Pred tremi dnevi so jo izgnali iz stanovanja, sedaj pa živi s pohištvom na cesti. Dogodilo se je v Bergamu 73-letni ženici. V torek jo je sodni funkcionar dal izgnati iz hiše, v kateri je dolga leta živela v najemu. Za njo so iz stanovanja odnesli tudi njeno pohištvo. Ker ni dobila drugega stanovanja, so pohištvo pustih kar na cesti, pod dežjem.
Odšla je k ljubimcu in pustila na cesti otročička
NOLA - Karabinjerji so se v sredo ponoči začudih, ko so pred nekim poslopjem opazili otroški voziček, v njem pa otročička, seveda so ga prepeljah v bolnišnico in začeli iskati starše. Kako uro zatem je 29-letna V.A. prijavila policiji izginitev svoje 13-mesečne deklice. Karabinjerji so jo takoj izsledili. Povedala jim je, da je pustila dekletce pred stanovanjem, ker ni želela, da bi se prebudilo, ko je prišla k prijateljici. V resnici brezvestna mati ni odšla k prijateljici, temveč k ljubimcu. Deklica je nezakonski otrok, mati pa je bivša narkomanka. Prijavih so jo, ker je zapustila mladoletnega otroka.
Videmski IACP: se ena aretacija
VIDEM - Včeraj so aretirah še deveto osebo, ki je vpletena v zadevo o domneni podkupnini za 350 milijonov lir, ki naj bi jo plačah pri prodaji bivšega sedeža IACP v Ul. Morpurgo. 52-letni Fausto Schiff se je znašel v zaporu pod obtožbo sodelovanja pri podkupovanju. Vodi nepremičninsko podjetje in je bil svojčas član upravnega odbora IACP.
Berlusconi ni protizakonito pritiskal na Ral
Sodnik za predhodno preiskavo arhiviral postopek proti magnatu
MILAN - Ko je Silvio Berlusconi predlagal upravnemu svetu Raia dogovor o delitvi ekonomske propagande, ni kršil nobenega zakona. Tako je razsodil milanski sodnik za predhodno preiskavo Aurelio Baraz-zetta, ki je sprejel zahtevo milanskega točžilstva, naj zadevo arhivira.
Preiskavo sta izzvala poslanec SKP Gianfranco Nappi in predstavnik združenja potrošnikov Cocadons Giuseppe Lo Mastro, ki sta naslovila rimskemu državnemu tožilstvu ovadbo, potem ko sta prejšnji predsednik Raia Claudio Dematte in generalni direktor Gianni Locatelli izjavila, da je Berlusconi pritiskal nanju za dogovor o delitvi reklame med Raiem in Finin-vestom.
Rimsko tožilstvo je razsodilo, da je teritorialno nepristojno, ker je do srečanja, na katerem so govorili o tem vprašanju, prišlo v Arcoreju. Zato je gradivo poslalo milanskemu tožilstvu.
Sodnik za predhodno preiskavo je soglašal s tožilstvom, da Berlusconi ni kršil zakona, ker ni ponudil Dematteju in Loca-telliju nagrade za morebitni dogovor s Fininvestom in ju ni silil h kršitvi predpisov. Hotel je le omiliti konkurenco med televizijskima hišama in prihraniti na režijskih stroških, kar
bi koristilo obema tekmecema. To pa po oceni milanskega tožilstva in sodnika Barazzete ni kaznivo dejanje.
Včerajšnja oprostilna razsodba ne bo zmanjšala napetosti med milanskim medijskim magnatom in milanskim tožilstvom. Berlusconija Danes ne bo na tožilstvo, kamor so ga sodniki pozvali, da bi odgovarjal na vprašanja o nakupu zemljišča za vilo v Macheriu, kjer živi njegova družina. Berlusconi je predvčerajšnjim napadel sodnike in zavrnil vse obtožbe. Prav tako je zavrnil obtožbe tudi predsednik Fininvesta Fedele Confalonieri, ki je tedniku Panorama izjavil, da je Fi-ninvest ravnala po predpisih v zadevi Tele+ in da tudi Publitalia ni imela črnih sredstev. »Sodniki so zamešali računovodstvo podjetja z računovodstvom zunanjih sodelavcev in konzulentov,« je menil Confalonieri.
Zaprtemu predsedniku Publitalie Marcellu Dell’ Utriju pa so včeraj izrekli solidarnost uslužbenci s plačanima oglasnima stranema na časopisih Corrie-re della sera in II Giomale.
Sodniki so včeraj izpustili na prostost menedžerja Gabrieleja Buoro, ki je bil aretiran skupaj z DelVUtrijem, danes pa bodo najbrž spet zaslišali DelFUtrijevega sodelavca Giampaola Prandelhja.
Delavci in upokojenci podprli sporazum o reformi pokojnin
RIM - Na osnovi prvih parcialnih podatkov včeraj zaključenega glasovanja odvisnih delavcev in upokojencev o predlogu skrbstvene reforme naj bi za reformni predlog glasovalo več kot 60 odstotkov udeležencev tega sindikalnega »referenduma«. Tako je zapisano v tiskovnem sporočilu treh sindikalnih konfederacij, ki dodajajo, da je bila udeležba volilcev na delovnih mestih več kot 70-odstotna, v nekaterih zasebnih podjetjih pa je dosegla tudi 90 odstotkov. CGIL, CISL in UIL ocenjujejo kot »dober« tudi volilni odziv upokojencev.
Po sindikalnih virih so v vseh deželah prevladali odgovori »da«, po začasnih podatkih pa so najnižjo stopnjo strinjanja izrazili volilci v Lombardiji in Piemontu (giblje se okrog 54 odstotkov), medtem ko je bil največji pristanek zabeležen v Kalabriji (skoraj 82 odstotkov),
Emiliji-Romagni in Liguriji (okrog 71 odstotkov). V Furlaniji-Julijski krajini je bilo za 64, proti pa 36 odstotkov volilcev.
V celoti vzeto naj bi bilo pozitivnih odgovorov za skoraj 67, negativnih pa za 33 odstotkov. Največ odklonilnih stališč je prišlo iz velikih industrializiranih območij, kot sta Brescia in Mirafiori, kar so sindikalne organizacije sicer tudi predvidevale.
Prvi komentarji o izidu glasovanja za ali proti pokojninski reformi so prišli iz vrst skrajne levice, ki kot znano zavrača sporazum v celoti, medtem ko predstavniki CGIL, CISL in UIL poudarjajo, da je izid dokaz o tem, da je reforma resna. Delavci in upokojenci imajo vso pravico, da izrazijo skrbi za svojo pokojninsko usodo, pravijo, vendar prevlada pozitivnih odgovorov dokazuje, da se hkrati globoko zavedajo odgovornosti za usodo socialne države in mladih rodov.
H RIM / SVETOVALSKO VPRAŠANJE DSL h
Fona Italia na sedežu Dežele?
Anonimno pismo tudi sodnikom in predsednici Guerrovi
RM - Ah se eden od furlanskih parlamentarcev Berlusconijeve stranke »Forza Itaha« redno poslužuje rimskega sedeža deželne uprave Furlanije-Ju-Ujske krajine? To je vprašanje, ki ga je načelnik deželnih svetovalcev DSL Renzo Travanut včeraj postavil predsednici Dežele Alessandri Guerri. V svetovalskem vprašanju Travanut se tudi navezuje na nekatere časopisne vesti, po katerih naj bi rimski sedež deželne uprave v preteklosti celo gostil srečanja poslancev Berlusconijeve stranke iz drugih krajev ter tudi skupščino le-teh. Govori se, da sodelavec najbrž enega in istega parlamentarca »Forza Itaha« redno zahaja tudi v tržaški kabinet predsednice deželnega odbora.
Travanuta je na te domnevne nepravilnosti pred kratkim opozoril pisec anonimnega dopisa, ki je podobno pismo poslal tudi predsednici Guerrovi in videmskemu državnemu pravdniku Giorgiu Carusu. Od tod Travanutov takojšnji poseg pri deželni vladi z zahtevo, da čimprej razkrije to afero in z njo seznani deželno skupščino.
Ge so vse te informacije resnične, bo Travanut predlagal ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki naj bi razkrila to afero in tudi vse morebitne nejasne odnose med delovanjem strank in deželnih poslancev ter senatorjev in poslovanjem deželnih uradov.
PODKUPNINSKA AFERA / BIVŠI SENATOR KD CREUSO SPET ZA ZAPAHI
Hotel je nalagati sodnike
PADOVA - Včasih se je res težko osvoboditi miselnosti, saj postane kot vsaka stara navada železna sraji-ca. To velja zlasti za nekatere italijanske politike in za tisto prakso podtalnih podkupnin, ki so jo sod-nijske preiskave odkrile povsod po Italiji.
Ziv dokaz pojava je bivši de-mokrščanski senator Maurizio Creu-so, ki ni samo izsiljeval podkupnine, ampak je skušal tudi nalagati sodstvo in z lažnimi dokumenti dokazati, da je vrnil denar izsiljevanim podjetnikom. Creuso je bil aretiran na zahtevo padovanskega državnega tožilstva in obtožen, da je sodstvu izročil lažne dokumente.
Afera, ki je bivšega demokrščan-skega senatorja privedla spet v zapor, zadeva odlagališče odpadkov v kraju S ant'Urbano pri Padovi. Ko mu je sodstvo prišlo na sled, ker je izsihl podkupnine od podjetnikov in jim v zameno omogočil, da bi zemljišče spremenili v odlagališče smeti, je Creuso predlagal hiter postopek s pogajanjem o kazni. S sodnikom se je tedaj dogovoril za zaporno kazen 18 mesecev, obenem pa predložil dokumente, ki naj bi dokazovali, da je vrnil izsiljeni denar podjetnikom. Toda izkazalo se je, da ni bilo tako in da je bila predložena dokumentacija lažna.
Skupno s Creusom sta bih aretira-
ni tudi žrtvi goljufije, podjetnik Giancarlo Adolfo in njegov družabnik Giuseppe Mele. Oba sta overovila lažne Creusove dokumente, po aretaciji pa sta priznala dodatno goljufijo in sta bila izpuščena na prostost, medtem ko je bivši senator še v ječi.
Okoliščina je prišla na dan med procesom zaradi drugega odlagališča smeti v kraju Boara Pisani. Proces je bil po odprtju odložen zaradi stavke odvetnikov. Državno tožilstvo pa je začelo novo preiskavo, da bi preverilo, ali ni Creuso poskusil nalagati sodnike tudi na drugih procesih zaradi podkupnin, zaradi katerih so mu že sodih v Padovi in v Veroni.
NEAPELJ / DOMISELNI IN DRZNI BANDITI
Iz greznice naravnost v banko
NEAPELJ - Trdo so delali dober teden, toda trud za težaško delo se jim je obrestoval, saj so »zaslužili« nekaj milijard lir.
Včeraj zjutraj so nekaj minut pred odprtjem okenc vdrli v Banko neapeljske pokrajine v središčni ulici San Felice štirje banditi. Z orožjem v roki so prisilili osebje, da jim je izročilo denar, ki je bil
.v blagajnah za normalno poslovanje, nato pa še ključe podzemnega sefa. Po prvih podatkih naj bi na ta način nagrabili nekaj milijard lir, nato pa pobegnili po kanalizicaziji, od koder so tudi prišli. Iz previdnosti so banditi zlomili v vratih sefa ključ, tako da so se morali gasilci dobre pol ure truditi, preden so lahko odprli težke jeklene duri.
Prvi izsledki preiskave so pokazali, da je bilo oporišče banditov v nekem pritličnem stanovanju, ki je bilo ravno nad greznično kanalizacijo. Po kanalizaciji so prišli do Trga Bovio, od koder so izkopali 10 metrov dolg rov do banke in med delom poškodovali tudi plinsko in vodovodno napeljavo. Včeraj zjutraj so oblečeni v delavce in
s krinkami na obrazu vdrli v banko, potem ko so predrli še zadnji del poda. Televizijske kamere varnostnih naprav so posnele dogajanje, toda posnetki policiji ne koristijo, ker so bili banditi zakrinkani.
Preiskovalci so ugotovili, da je v prejšnjih dneh alarmni sistem banke nekajkrat zabrnel. Ker pa ni bilo nobenih zunanjih znakov
o poskusih vloma, je vodstvo banke brnenje alarmnih zvoncev pripisalo tehnični okvari. In ravno včeraj zjutraj bi morali izvedenci preveriti delovanje sistema.
Zaradi rova, ki so ga banditi skopali pod trgom Bovio, je policija iz previdnosti zaprla trg za promet, kar je povzročilo dodatne težave v mestnem prometu.
H PROTEST / PROTI »IZVOZU« h
Mačke in psi v Nemčijo, kjer jih čaka vivisekcija
RIM - Člani združenja UNA so včeraj manifestirali pred nemškim veleposlaništvom v Rimu proti »deportiranju« psov in mačk v Nemčijo in Švico. Po podatkih združenja odpeljejo vsako leto skrivaj v ti dve državi od 1.000 do 1.500 psov in mačk, kjer jih čaka vivisekcija. Predsednica združenja UNA Ebe Dahe Fabbri-che je novinarjem pove-
dala, da imajo o tem dokaze. Poleg tega živalim jemljejo kri, kar lep odstotek pa jih konča na krožnikih tudi cenjenih restavracij, seveda ne da bi gostje vedeli zanje. Največji »izvozniki« mačk in psov v tujino naj bi bih Verona, Padova, Caserta in Rim. S tem nečistim poslom so že dalj časa baje ukvarjajo tudi v Grčiji in v Španiji.

ITALIJA - FJK
Petek, 2. junija 1995
	
POLITIKA / LIDER FORZA ITALIA DEMANTIRAL GOVORICE	r RIM / POROČILO VLADE n
Berlusconi ne razmišlja o umiku iz politične arene
V Kartelu svoboščin po go nočejo več kot kondidoto zo premiero
RIM - Silvio Berlusconi se ne bo umaknil iz politike. Predsednik For-za Italia je včeraj z govorniškega odra na simpoziju italijanskih gradbenikov demantiral ugi-nanja, ki so jih izzvale nekatere njegove četrtkove izjave, ki so jih mnogi tolmačili kot možen umik, če bi bil na referendumih poražen.
»Zal mi je, če bom koga razočaral, vendar se ne bom umaknil,« je rekel Berlusconi in pojasnil, da izid na referendumu ne oo pogojeval njegovega sklepa. Kot že večkrat v zadnjih časih je voditelj Forza Italia obžaloval, da se spet vračajo na površje v Italiji politikanti in politikantstvo, medtem ko se on zavzema za politiko, ki upošteva predvsem dejstva. K tej prenovitvi pa lahko prispevajo ' o tem je medijski magnat prepričan - ljudje, ki so zrasli v podjetništvu.
V pogovoru z novinarji je predsednik Forza Italia zagotovil, da v okviru Kartela svoboščin njegovo liderstvo ni pod vprašajem, čeprav bi »se scenarij lahko spremenil Po 11. juniju«. Očitno se tudi Berlusconi zaveda, da je včasih zaveznikom v breme. Zato se vsaj z besedami ne poteguje več tako odločno za kandidaturo za premiera. »Ce se bo treba žrtvovati, se bom žrtvoval,« je rekle Berlu-
sconi, ki ni izključil možnosti, da bi Kartel lahko imel drugega kandidata za premiera, medtem ko bi se on posvetil »velikim načrtom in reformam, ki jih Italija potrebuje«.
Nelagodje manjših zaveznikov v Kartelu je še najizraziteje izkazal voditelj desnega krila Ljudske stranke Rocco Butttiglio-ne, ki je tudi včeraj povabil sopotnike k razmisleku in jim predočil izkušnjo levosredinskega zavezništva. Massimo D’Alema je sicer lider največje stranke v koaliciji, kandidat za premiera pa je Romano Prodi, ker si želi koalicija zagotoviti tudi podporo zmernih krogov, je dejal Buttiglio-ne. Sporočilo je bilo jasno. Berlusconi naj kar ohrani liderstvo Kartela svoboščin, kandidat za premiera pa mora biti kdo drug. Med možnimi naj bi bili po njegovo oceni sedanji predsednik vlade Lamberto Dini in predsednik ustavnega sodišča Antonio Baldassar-re.
Nekoliko manj odločno je na isti problem opozoril Pierferdinando Ca-sini, medtem ko se Nacionalno zavezništvo o tem vprašanju ni hotelo še izreči.
Leva sredina se noče vmešavati v probleme Kartela. Romano Prodi, ki so ga novinarji takoj
obstopili in ga vprašali, koga bi rad imel kot tekmeca, ni nasedel izzivu. »Ne morem si izbirati nasprotnika, kandidata za premiera mora izbrati Kartel svoboščin,« je dejal Prodi. Ime tekmeca ga vsaj navidezno ne vznemirja, kot ga ne razburja, kdaj bodo volitve. Tudi D’Alema je bil previden. »Nikoli nisem zahteval, naj se Berlusconi umakne iz politične arene, zahteval sem le, da razreši splet politike in osebnih gospodarskih interesov,« je dejal tajnik DSL. Samo Geradu Bian-cu, ki vodi levo krilo Ljudske stranke, je ušlo, da se mu zdi »boljši Berlusconi od Buttiglio-neja,« toda oceno so verjetno pogojevala strankarska nasprotja.
Predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi (Telefoto Ap)
D’Alema svari Bossija: »S paglavci ni mogoče vladati«
PIZA - »Federalizem je pomemben prokjekt in mi smo pripravljeni na soočenje s Severno ligo. Nismo pa pripravljeni vladati s paglavci in razgrači, to mora biti pripadnikom Lige jasno.« Tajnik Demokratične stranke levice Massimo DAlema je včeraj postavil zelo ostro vprašanje odnosa s Severno ligo, predvsem pa je bil kritičen do načina, kako so Umberto Bossi in njegovi somišljeniki zastavili problem federalne ureditve države.
Toda D’Alkema je skrbno pazil, da bi ga ne postavili v zbor Bossijevih aprio-rističnih kritikov. »Očitki na njegov račun so bili vidno zlonamerni,« je menil D’Alema, po katerem »Bossi vendarle ni predlagal, da bi z molotovkami napadli predsedstvo vlade«. D’Alema je tudi zavrnil očitke vatikanskega glasila, da je premlačno reagiral na Bossije-vo provokacijo. »Ko govori o italijanski politiki, vatikansko glasilo ni nezmotljivo,« je odrezavo rekel tajnik DSL.
Za Italijo nobene nevarnosti zaradi zaostritve vojne dejavnosti v BiH
RIM - Nova zaostritev vojne na ozemlju bivše Jugoslavije nikakor ne ogroža Italije, kjer se kvečjemu bojijo, da bi prišlo do terorističnih atentatov. Tako je podtajnik v obrambnem ministrstvu Stefane Silvestri povedal v včerajšnjem poročilu pred poslansko komisijo za obrambo. Sicer pa je predstavnik vlade tudi povedal, da so zaostrili nadzorstvo nad vsem državnim ozemljem in da je raven alarma prešla od stopnje »Alfa« na stopnjo »Bravo«.
Podtajnik Silvestri je tudi sporočil, da so pripravili seznam ogroženih tarč, ki so v prvi vrsti vojaška oporišča ter zavezniško ter domače vojaško osebje, alarmno stanje pa zadeva tudi teritorialne vode, pristanišča in letališča. Vsekakor pa Italija ne tvega sovražnih akcij, saj »Srbi nimajo orožja, ki bi lahko doseglo italijansko ozemlje, razen nekaterih letal, ki pa so zastarela in jih imajo italijanski leteči radarji pod kontrolo.«
Predstavnik vlade je tudi poročal poslanski komisiji o navzočnosti zavezniških vojaških sil na državnem ozemlju (med temi je tudi 260 letal), ki »dopolnjujejo našo obrambno moč«.
Italija je tudi povečala število letal prestreznikov, ki so v stalnem alarmnem stanju: tri dvojice letal so v vsakem trenutku na razpolago za morebitne akcije za iskanje in zavračanje sovražnih letal.
Prav tako so okrepili dejavnost vojaške mornarice za nadzorstvo nad Jadranskim morjem, in to tako v povezavi z operacijami Nato in Zahodnoevropske unije, kot tudi za nadzorstvo in preprečevanje ilegalnega pri-* seljeništva.
Posebno poglavje svojega poročila je podtajnik Silvestri posvetil italijanskemu deležu pri raznih operacijah ZN, Nato in Zahodnoevropske unije, vštevši s sicer neznatno prisotnostjo italijanskih vojakov na ozemlju bivše Jugoslavije: 20 karabinjerjev v Mostarju in 20 častnikov in podčastnikov kot opazovalcev EU, od katerih pa sta samo dva na bosanskem ozemlju. In končno je predstavnik vlade še povedal, da je Italija stalno seznanjena s potekom zavezniških operacij ter da preučuje tudi, kakšen prispevek bo lahko dala v primeru umika modrih čelad z ozemlja bivše Jugoslavije.
——
■■■M
Desnica in levica
Ace Mermoua
Kronika nam po vsakih volitvah v kaki evropski državi ponuja vprašanje, če se stari kontinent pomika na desno ali levo. Sledi dvom, o katerem komentatorji velikokrat pišejo, če ima še smisel govoriti o levici in desnici kot o trdnih točkah političnih in družbenih izbir. Sam sem o tem že nekajkrat pisal, a mi sedanje dogajanje v Italiji in Evropi ponovno Ponuja dilemo. Podatki govorijo o dokaj neenakomernih zasukih in tudi o pojmovni zmedi. Volitve v Fra‘nciji in Španiji so pokazale dokajšnjo premičnost volilcev, a tudi na to, da programi strank ne ustre-zajo vedno njihovi politični »lokaciji«.
Dogaja se, da konservativni karteli zagovarjajo socialno politiko in da progresivne vlade vodijo konservativno politiko. Tovrstna zmeda je opaznejša na Vzhodu, kjer se družijo navidezno antitetične pozicije. Tako v Rusiji kot v Sibiriji korakajo na skupnih mitingih nostalgiki komunizma in izraziti nacionalisti. Miloševič je že pred leti združil rdeče zvezde in četniške brade v skupno idejo velike Srbije. Pojavov, kjer se klasične paradigme levice in desnice mešajo, je seveda več in to po vsej Evropi. Naštevanje nam bi utrdilo misel, da je težko razumeti, če današnja Evropa drsi na desno ali levo. Mobilnost volilcev in sami programi strank pa nas lahko prepričajo, da so se trdni količki dveh pogledov na svet zamajali. Ljudje ocenjujejo trenuten položaj in izbire so vedno
manj ideološke. Vse bi govorilo v prid tezi, da izgubljajo v naši zavesti klasične razpredelnice svoj smisel. Za razmišljanje o družbi in politiki pa so nam vendarle potrebni neki parametri, saj bi s težavo trdili, da so se stvari politično tako uredile, da so včerajšnje izbire le prazna imena. Podobno velja za družbene kategorije, kot je na primer razrednost. Očitno je, da so današnji delavci različni od včerajšnjih. Marsikateri poklic, ki te je potiskal med meščane, je danes, vsaj glede na plačo, bližji delavskemu. Lahko na primer trdimo, da sta učitelj in profesor buržuja, ko pa prejemata plače, ki so podobne ali iste kot delavske? Ce upoštevamo brezposelnost, bomo opazili, da tudi tu ni posebne »izbire«. Brez službe sta navaden delavec in univerzitetno izobražen državljan. Kljub tem dejstvom, ki razbivajo včerajšnje sheme, pa ne moremo mimo jasnih razlik in delitev, ki potrebujejo tudi jasno ime.
V Italiji so na primer nekateri primeri šolsko enostavni. Razlogi, zaradi katerih Berlusconi in njegovi politični zavezniki navijajo za Ne pri referendumu, ki se tiče televizije, so jasni. Razumeti bi jih moral otrok. Glas za »Ne« pomeni, da se ohrani sedanja zakonodaja, ki omogoča Berlusconiju položaj mononolista. Kljub
razsodbi Ustavnega sodišča, ki zahteva spremembe, bi Berlusconi z zmago na referendumu okrepil svoj politični položaj, predvsem pa svoj status podjetnika in monopolista. Ko neka politična stran brani informacijski in hkrati gospodarsko relevanten monopol, jo lahko mirne duše označimo s klasičnim imenom desnice. Kje je bistvena razlika med včerajšnjim gospodarjem, ki je branil svoj interes, in današnjim, ki še vedno brani svoje imetje in ga predpostavlja javni koristi? Podobno lahko začrtamo jasne razlike glede na družbeni status. Težko enačimo družino, ki se prebija skozi življenje z uradniško, delavsko ali učiteljsko plačo z družino, ki zmore nekaj vil, luksuznih avtomobilov in jaht. Bojim se namreč, da tako absolutno pristajamo na neka merila, da pozabimo na druga. Tržišče, kapitalizem, demokracija kot večstrankarski sistem so lepe reči. Sistemi, ki so želeli planifici-rati celotno družbo in življenje državljanov, so propadli. To pa še ne pomeni, da ločnic ni. Zdi se mi huda napaka, ko bi celotnega Marxa uvrstili med utopiste, kot sta Moore ali Campanella. Težko bomo namreč dokazali, da sodobne družbe niso konfliktne, da ni trdih interesov, ki se ne vsklajujejo, ampak proizvajajo napetost. Težko bi dokazali, da vlada
v razvitem svetu družbena harmonija. Mislim, da so te podobe zastarele in sad iluzije osemdesetih let. Optimistične prerokbe, da se bo po padcu berlinskega zidu vzhod ravijal v smeri demokracije in ekonomskega blagostanja, so se zvečinoma pokazale kot iluzije. Prav tako ne moremo mižati pred nemajhnimi socialnimi problemi bogatih evropskih držav. Ze samo število brezposelnih je glasno pozvonilo na alarmni zvonec. Kdor je v stiski in nima pravih perspektiv, bo težko verjel v vseo-drešujočo moč kapitalizma. Težko trdimo, da ima sodobni gospodarski ustroj razvitih recept za vsako krizo in stisko. Resnica je obratna.
Ce nočemo mižati, obstajajo realni razlogi za dokaj različne politične pristope. Prav gotovo smo malo nagnjeni v to, da bi verjeli v vseo-drešujoče družbene in politične recepte. Misel o srečnih in utopičnih državah je res mrtva. To pa ne pomeni, da je umrlo vsako upanje po boljšem življenju, po boljši državi, po globlji demokraciji itd. Marsikateri komentator, a tudi ugledni politologi in filozofi se po mojem mnenju motijo, ko brišejo nekatere razpredelnice, ker so jih včeraj označevali metafizični pogledi na svet. Stališča vnašajo dodatno zmedo v politično debato, predvsem pa med ljudi.
Državljani in torej volilci s težavo prepoznavajo leve ali desne opcije. Ne moremo pa zamolčati dejstva, da je medijsko obsevanje vzelo besedam pomen. Lahko prepričujemo Evropo, da nima smisla govoriti o fašizmu in antifašizmu, saj gre za mrtvi kategoriji. Vse lepo in prav, vendar, kaj se dogaja v Bosni? Kaj pomenijo novi in novi nacionalizmi in rasizmi? Niso bile to osnove fašistoidnih politik? Kakšna je bistvena razlika med muslimanskim otrokom, ker pade pod kroglo, ker je musliman, od Slovenca, ki je zaključil svojo pot v peklu Rižarne, ker je bil Slovenec? Je v tej luči res tako nesmiselno govoriti o fašizmu in antifašizmu? Desnica in levica bosta morda zastarela pojma, vendar me ne bo nihče prepričal, da niso v Kartelu svoboščin jasne in razvidne klasične somatske poteze desnice. Morda je levica manj jasna in bolj pisana, to pa še ne pomeni, da je ni. Skratka, kljub dokajšnji besedni in pojmovni zmedi, bo opazovalec razbral markantne razlike med desnimi in levimi opcijami. V sodobnem pragmatizmu se te razlike preoblečejo in skrijejo, vendar to se ne pomeni, da jih ni. Brezposelen delavec v Neaplju lahko zaupa Berlusconiju, da ga bo rešil. To je demokracija. Njegova izbira pa mene ne bo prepričala, da niso Berlusconijevi konkretni interesi v bistvenih točkah različni od mojih in tudi od tistih, ki jih ima neapeljski brezposelni delavec. Včasih jih je težko razbrati v slepilnem televizijskem siju.
NA TRGOVINSKI ZBORNICI PODELILI PRIZNANJA ZA DELO IN GOSPODARSKI NAPREDEK
POSVET NA LICEJU GALILEI
Med množico nagrajenih tudi devet slovenskih ljudi
Potrdilo, da se je manjšina vkoreninila v ekonomske dejavnosti
Trgovinska zbornica je podelila včeraj troje vrst priznanj posameznikom in podjetjem za dolgoletno delo in posebne zasluge. Slovesnosti v veliki zbornični dvorani se je udeležila množica sorodnikov in prijateljev nagrajenih, med njimi pa so bili tudi prefekt Luciano Canna-rozzo, podpredsednik deželne vlade Roberto Antonione ter predstavniki krajevnih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti.
Slovesnost je bila kratka in skromna, torej taksna, kot jo je napovedal predsednik zbornice v nagovoru. Ce smo danes zbrani tu, je to znamenje, da ljudje na Tržaškem pridno delajo, in dokaz podjetniške dinamičnosti, ki je porok za Se živahnejšo bodočnost, je v bistvu poudaril Adalberto Donaggio in še posebej pohvalil napore odlikovanih z zlato medaljo in diplomo za boljšo organizacijo dela in za posodabljanje tehnologije.
Za njim je nastopila brkha uslužbenka in drugega za drugim pozvala nagrajence, naj stopijo do govorniškega odra, da iz predsednikovih rok dvignejo laskava priznanja. V globoko zadoščenje nam je, da smo med njimi našteli kar devet Slovencev (morda pa je bil še kakšen naš človek, kdo ve, saj smo culi marsikateri po nase zveneC priimek); to potrjuje življenjskost pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti in dokazuje, da dajemo tu-
di mi dragocen prispevek k utrjevanju krajevne gospodarske osnove.
Najprej je prišlo na vrsto 18 uslužbencev, ki se ponašajo z izjemno dolgo službeno dobo pod enim in istim delodajalcem na področju bančništva, zavarovalstva, obrti, industrije, trgovine, pomorstva, prevozov, storitev in samostojnih poklicev oziroma tudi pod različnimi delodajalci v gradbeništvu. V tej skupini smo zasledili Slovence Josipa Grudna, ki ima za seboj 36 let službovanja pri pomorski agenciji Mediterranea, Albina Gorjana, ki je bil ravno toliko Časa v dimnikarski zadrugi, in Vojka (Guerrina) Bizjaka, ki je bil zaposlen 34 let pri špediterskem podjetju Centralsped.
Zatem sta bila nagraje-
na TržaCan Luigi Razza, ki se je v Barilocheju na skrajnem argentinskem jugu razvil v močnega industrijca s posluhom za brezposelno mladino, in Konrad Eisenbichler, rojen na Malem Lošinju in zdaj profesor v kanadskem Torontu (zbornica je pri izbiri najzaslužnejših upoštevala tudi območja, ki so bila nekdaj pod Italijo).
Sledilo je nagrajevanje 21 individualnih podjetij in družb oseb, ki neprekinjeno delujejo že 25 let (trgovska predstavništva), 30 let (Ce jih vodijo ustanovitelji) in 60 let (ce so v rokah dedičev). Najdaljšo delovno dobo, in sicer kar 75 let, ima za sabo pekarna Časa del pane, za katero je dvignil priznanje L. Pegan, brž za njim pa imamo z 71 leti dela Ivana Grilanca, prav tako
peka, in to v Nabrežini. V tej skupini so Se štirje Slovenci: Josip Kralj (64 let), ki se v Slivnem bavi z živinorejo in trtami (njegov sin pa s cvetličarstvom); Viktor Sosič (42 let), ki ima na Opčinah podjetje za inš-taliranje naprav; Aleksander Rapotec (40 let), govedorejec v Grocani; in kmetovalec Josip Tul (44 let), ki ga ni bilo na spregled, zato o njem kaj vec ne moremo povedati.
Nazadnje so bila na vrsti trgovska, storitvena in kmetijska podjetja, ki so se najbolj odlikovala s tehnološkimi izboljšavami proizvodnje, pa tudi s prijaznim odnosom do uslužbencev. Med Šestimi podjetji je tudi gospodarski obrat Ernesta Smotlaka, ki v MaCko-Ijah goji oljke in trte, pa Se zelenjavo, (dg)
Referendum o pokojninah: prevlada »da«, a ne v tovarnah
Večina udeležencev vsedržavnega referenduma o pokojninski reformi, za katerega so dale pobudo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, je podprla sporazum med Dinijevo vlado in sindikalnimi voditelji. V naši pokrajini so podatki vsekakor še neuradni, kot kaže, pa je predlagano reformo podprlo približno 60 odstotkov upokojencev, odvisnih delavcev in brezposelnih, ki so se odzvali vabilu sindikalnih organizacij. Uradni rezultati tega izredno pomembnega glasovanja bodo vsekakor znani danes.
V skoraj vseh večjih tržaških tovarnah (kovinarji npr. nasprotujejo sporazumu) pa je - sodec po neuradnih vesteh -prevladal »ne« pokojninski reformi, o kateri se bo v kratkem ukvarjal rimski parlament. Na Tržaškem je bila udeležba precej nizka.
Volišča so zaprli včeraj popoldne ob 16.uri, nakar se je zaCelo preštevanje glasov. Sindikalne organizacije so voliSCa namestile na skoraj vseh delovnih mestih, v javnih uradih in tudi v posameznih sindikalnih patronatih. Za ta prostovoljni in neuradni referendum so se še posebno angažirale sindikalne zveze upokojencev SPI-CGIL.
Pomen šolanja za valorizacijo posameznikov
Za specifično izobrazbo
Predavateljsko omizje na včerajšnjem posvetu
Strukturalni in tipološki razvoj trga dela ter radikalne spremembe pokojninskega in skrbstvenega sistema sta osnovi, ki morata mlade prisiliti (tako tiste, ki so na tem, da se vključijo v proizvodni sistem, kot one, ki bodo to naredili po dokončanem univerzitetnem študiju), da temeljito premislijo o svojih post-di-plomskih izbirah. Mladim je treba posredovati nekatere važne koncepte o novi kulturi dela, ki se trenutno razvija in ki skuSa v vse večji meri valorizirati osebne značilnosti; italijanska podjetja si namreč danes močno prizadevajo za bistveno kakovostno izboljšanje svojih storitev.
Tako je bilo včeraj poudarjeno na zasedanju, ki ga je na znanstvenem liceju Galileo Galilei priredilo Združenje industrijcev oziroma mladih podjetnikov. Študenti so z zanimanjem sledili poročilom šolskega skrbnika Vita Čampa, predsednika mladih podjetnikov Donata Riccesija, univerzitetnega profesorja Silvia Orviatija in podjetnika Davideja Cattaruzze, medtem ko je razpravo vodil in jo tudi zaključil profesor Franco Del Čampo.
Predvsem je bilo podčrtano, da je v prvi vrsti važna specifična šolska izobrazba; na tak naCin se zmanjšajo Cas in stroški za usposabljanje posameznika znotraj podjetja; proizvodni sektor zahteva od šole, da oblikuje mlade v najvišji umski Širini in da se lahko na tak naCin cimprej prilagodijo različnim situacijam; tako lahko utrdijo svoje zmožnosti analize in sinteze, ki sta neobhodno potrebni v vsaki dejavnosti.
Na zasedanju je bilo tudi poudarjeno, da bo Trst lahko ponovno gospodarsko zaživel (z novimi delovnimi mesti predvsem za mlade), Ce bo zmožen v okviru obmejnega sodelovanja premostiti sedanje ovire z Avstrijo in s Slovenijo; v tem okviru se bodo lahko razvile mešane družbe in mladi bodo imeli lažji dostop do delovnega mesta.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM. Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H. tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATE1.IER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
TRG GUTENBERG / POZOR NA STRIPE
Molčeči Altan spregovoril s peresom
»Trgu Gutemberg« vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno, kjub temu pa ni platneni šotor ostal nikoli prazen. Včeraj so se pod naslovom »Occhio al fumetto« (Pozor na stripe) predstavili tako znane osebnosti iz svreta sripov kot krajevni ustvarjalci. Največ uspeha je seveda žel Tullio Altan, priljubljen zaradi svojih stripov pri otrocih in vinjet pri odraslih. »Za otroke je sicer veliko lažje risati, kajti odrasli te vzljubijo zaradi skupnih političnih opredelitev«, je izjavil sicer zelo molčeči Altan, ki se veliko bolj' sproščeno giblje s peresom in svinčniki. S svojo »Pimpo« je osvojil vse prisotne otroke, ki so se kar drli okoli njega, da bi si izborili risbico in najsrečnejši Se posvetilo zraven. »Psička Pim-pa je nastala skoraj slučajno, ko sem na kolenih pestoval svojo tri-
Altan riše za tržaške malčke (foto KROMA)
letno kcerko in njej v veliko zabavo oživljal svet na papirju«, je pojasnil Altan, ki je sicer »oCe« Se Številnih drugih osebnosti iz pravljičnega sveta in ilustrator neštetih otroških knjig. V odra-
slem svetu pa je po Alta-novem mnenju vse preveč resnic, ki se samo kažejo kot take in je zato treba spodbuditi ljudi, da vanje podvomijo. »Svoj cilj dosežem že s tem, da se ljudje na-
smehnejo ob vinjeti, seveda pa mi je zelo prijetno, ce se kdo dlje zaustavi na tisti moji prvi strani »Espressa« in se ob njej za trenutek zamisli.«
Malo dlje od kotička za otroke je bilo bolj
zbrano vzdušje, kjer so pesniki prebirali svoje pesmi. Okrogla miza »Nord- Est: Poesia anni ’90« je gostila Marka Kravosa, Liso Deiuri, Gaetana Longa, Čarla Contija in druge. Med temi je izstopal Josip Osti, poet, esejist in prevajalec doma iz Sarajeva, ki pa že nekaj let živi v Ljubljani. V Vodnikovi domačiji v Ljublani je okoli sebe zbral dvesto otrok in skrbi za njihovo kulturno rast, za svoje kolege v Sarajevu in okoli po svetu pa skrbi za mrežo v diaspori Se tako potrebnih stikov. Vsem pa razdaja knjižice Biblioteke »Egzil- abc«, ki objavlja dela bosanskih ustvarjalcev, nastala med vojno.
Jutrišnji dan bo na trgu posvečen medkulturni knjigi: ob 10. uri bo srečanje na temo mladinske publicistike, popoldne se bodo zvrstila srečanja z avtorji in predstavitve knjig, (td)
RAZBREMENITEV MEJNEGA PREHODA
Odslej hitreje skozi Rabujez
Omejilo se bo tudi onesnaževanje
Na prefekturi je bil vCe-raj zadnji sestanek pristojnih dejavnikov za odpravo prometnih težav, ki bremenijo mejni prehod pri Ra-bujezu in že dolga leta povzročajo hudo kri med prebivalstvom Zavelj in Milj.
Srečanja so se udeležili zastopniki miljske občinske uprave, pokrajinske komisarske uprave, družbe AN AS, ki vzdržuje državne ceste, medobčinskega avtobusnega podjetja ACT,
Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT), deželne direkcije za prometne zveze, carinske direkcije, urada za državne domene in varnostnih sil (karabinjerjev, finančne straže in prometne policije) ter seveda prefekt.
Zborovalci so preverili pred časom sprejete odločitve za razbremenitev mejnega prehoda in okoliškega cestnega omrežja oziroma za pospešitev prometa ter omejitev zračnega
Koncerti ob dnevu Republike
Oh današnjem prazniku Republike Italije bo drevi ob 21. uri veC godbenih koncertov. Na trgu Unita, kjer bo ob 10. uri slovesnost dviga zastave, bosta zvečer nastopila godbi Verdi in Juha, v Sesljanu pri morju bo igrala nabrežinska godba, v Dolini na trgu Pa bo promenadni koncert pihalnega orkestra Breg. Pobudnice koncertov so krajevne občinske uprave.
in akustičnega onesnaževanja ob državni cesti št. 15, ki povezuje Zavije in Milje z Rabujezom. Za te ukrepe so se domenili v sodelovanju s tukajšnjimi univerzitetnimi izvedenci za civilno inženirstvo, zdaj pa jih bodo strnili v občinsko odredbo, ki jo bo izdal milj-ski Zupan sporazumno z družbo AN AS in Pokrajino.
Prometni ukrepi bodo zaceli veljati že v kratkem, in sicer vzporedno s pom-nožitvijo turističnih tokov med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Seveda gre za začasno rešitev v pričakovanju, da prihodnje leto stečejo dela za razširitev mejnega prehoda in ceste, ki vodi do Rabujeza, kakor tudi v vidiku izgotovitve avtocestnega odseka Lako-tišCe-Rabujez, o katerem se zaman govori že toliko let.
_ POBUDA REDSEDNICE DEŽELE GUERROVE
Obisk v nekdanji umobolnici
V komprenzoiju trenutno deluje kar šest mladinskih zadrug
Predsednica deželne vlade Alessandra Guer-ra je včeraj obiskala komprenzorij nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu in zadruge, ki tam delujejo. Na sedežu deželnega študijskega centra Za psihiatrijo se je nato sestala z voditelji socialnih služb Krajevne zdravstvene enote in s Predstavniki Šestih zadrug, ki se ukvarjajo predvsem z mladinsko problematiko. Srečanja s Predsednico Dežele sta se, med drugimi, udeležila tudi ravnatelj Psihiatričnih služb KZE Franco Rotelli in predsednik deželne zveze zadrug Graziano Pasqual.
Zadruge, ki delujejo na območju nekdanje umobolnice, zaposlujejo Približno dvesto mladih, katerih polovica pripada projektu, ki ga v sodelovanju z zvezo zadrug finansirajo javne uprave, med njimi tudi Dežela.
Zadruge se ukvarjajo z vrtnarstvom, mizarstvom, gradbeništvom itd., med njihovimi prvenstvenimi funkcijami pa sodi tudi socialna ter zdravstvena oskrba mladih, ki imajo psihiatrične težave oziroma težave z mamili.
Komprenzorij nekdanje psihiatrične bolnice se torej, kot vidimo,
Počasi (in ne brez težav) razvija v živo er razvejano strukturo, ki je za Trst Se kako potrebna in dragocena. Na tem območju deluje že nekaj časa tudi »Fundacija Benetton», ki jo bodo v kratkem predstavili javnosti, tja pa se bodo v kratkem »preselile« tudi nekatere nove Službe KZE in univerzitetne fakultete. Predsednica Guerrova se je pohvalno izrekla o delovanju zadrug in obljubila vsestransko pomoč deželne vlade.
NA DRUGI OBČINSKI SEJI PO NEDAVNIH VOLITVAH
V Zgoniku odobrili izvršilni načrt enoteke
Projekt podprli večina in desnica - SSk je bila proti
Zgoniski občinski svet se je muCil dobre tri ure, da je v sredo izčrpal kar 17 točk dnevnega reda. Ključni argument je zadeval že veC kot deset let načrtovano enoteko in kmetijski center za pospeševanje kmetijstva v Zgoniku. Županja Tamara Blazina in odbornik za kmetijstvo Rado Milic sta svetovalcem (večina katerih prvič sedi na občinskih klopeh) orisala "zgodovino te pobude in potek dosedanjega postopka.
Po odkupu "županove domačije”, za kar je prispevala sredstva KGS, je bil pred desetimi leti razpisan idejni natečaj za ureditev enoteke in spremnih struktur, za realizacijo katerih je v celoti že zagotovljeno finančno kritje iz Sklada za Trst in bencinskega sklada pri Trgovinski zbornici. S to ustanovo je bila podpisana konvencija za upravljanje objekta, ki bo po funkcionalni preureditvi obdržal značilnosti kraske arhitekture. Poleg razstavne vitrine domačih vin, ki so se v zadnjih letih tudi po zaslugi Konzorcija kraskih vin DOC znamo izboljšala, bodo v tem centru med letom razstavljeni domači pridelki tudi iz drugih krajev tržaške pokrajine (npr. olje, sir, ipd.), s poudarkom na agroturisticnih dejavnostih. Urejen bo tudi prepotrebni reprezentančni prostor za prirejanje posvetov, raziskav in druge pobude, ki bodo pospeševale razvoj kmetijstva.
Povsem negativno stališče do predloga uprave je ponovno iznesel načelnik Slovenske skupnosti Joško Gruden, ki je osporaval tako nujnostnemu proceduralnemu postopku, kot
tudi utemeljenosti tako velike finančne investicije v višini 1,4 milijarde lir. Tudi upravljanje te strukture bo drago, zato je Gruden sicer podprl restavratorski poseg poslopja in se načelno strinjal s tako pobudo za pospeševanje kmetijstva, odloCno pa je nasprotoval tako visoki naložbi in izbrani lokaciji. Za podkrepitev svojih arugmentacij je predložil pisno stališče Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev.
Tudi Mario Verbacci (Kartel svoboščin) je izrazil pomisleke glede višine investicije in tudi lokacije te infrastrukture (primernejša se mu zdi nova vaška stavba pri BrišCikih), vendar se načelno strinja s to pobudo, ki bo prispevala k razcvetu gospodarske dejavnosti. Enoteka naj si s prodajo zagotovi tudi dohodek za avtonomijo upravljanja. V imenu Liste Skupaj-Insie-
me je Alenka Obad podprla to že pred tolikimi leti zastavljeno pobudo in zagovarjala hiter postopek, ker je nestabilna stavba postala nevarna in devalvacija spodjeda vrednost razpoložljivih sredstev.
Izvršilni načrt enoteke -kmetijskega centra za pospeševanje kmetijstva so podprli svetovalci večinske liste Skupaj-Insieme in -nekoliko nepriCakovano-tudi oba predstavnika Pola za Zgonik, medtem ko sta zastopnika SSk glasovala proti.
Po obnovitvi občinskega sveta so morali izvoliti nove predstavnike v razne komisije in upravna telesa. V volilni komisiji so Gianni Romagna, Mauro Gialuz, Mario Kralj (vsi Skupaj) in Slavko Škerlj (SSk), su-plenti pa so Debora Stegel, Bruno Pegan, Barbara BrišCik (Skupaj) in Joško Gruden (SSk). V občinsko
trgovsko komisijo sta bila izvoljena Gianni Romagna (Skupaj) in VValter Persi (Pol). V komisiji za ljudske gradnje bosta občino zastopala Barbara BrišCik (Skupaj) in VValter Persi (Pol). Novi elani KGS so, poleg županje, še Alenka Obad in Debora Stegel (Skupaj) ter Joško Gruden (SSk), v komisijo za dodeljevanje ljudskih stanovanj IACP pa sta bila izvoljena Bruno Pegan (Skupaj) in Mario Verbacci (Pol).
Imenovali so tudi elane dveh občinskih posvetovalnih komisij: v kmečki komisiji, v kateri bosta zastopana tudi Konzorcij kraških vin DOC in Zadruga agroturisticnih operaterjev, bodo VValter Orel, Gianni Romagna (oba Skupaj) in Joško Gruden (SSk), v komisiji za kulturo in šport pfr Mauro Gialuz, De: bora Stegel (Skupaj) in Mario Verbacci (Pol). (B)
Proslava v Repniču je lepo uspela
Zgoniski občinski svet je preklical status obdnske imovine 340 kv.m. površine opuščenega klanca v bližini športno-kultumega centra v Zgoniku, ki ga bodo zamenjali z zemljiščem zasebnika, odobrih so skladnost geološke konformadje teritorija s splošnim re-guladjskim načrtom, odobrili so programski dogovor za pomoč na pokrajinski ravni prizadetim osebam in, v pričakovanju sprejema trgovskega plana, so potrdili smernice za izdajanje licenc.
V poročilu je županja izrazila zadovoljstvo, da so tako lepo uspele proslave ob 50-letnid osvoboditve in se še zlasti zahvalila vaščanom iz Repnica, ki so odkrili ploščo v spomin na padle, ter prostovoljcem rivilne zašdte, ki so se izkazali tudi v akdji (skupaj z lovci) za čiščenje Krasa. Svetovalce je seznanila s pripravami na pobude, kot so razstava vin, poletni center za predšolske in šoloobvezne otroke ter mladinski raziskovalni tabor. Izrazila je zadovoljstvo, da je bil Občini dodeljen še drugi vojaški oporečnik, ki bo na razpolago zahod-nokraški sodalni službi.
Dotadja države bo za 66 milijonov lir nižja
V ZAPORU FINANČNA STRAŽNIKA IN GRADBENI PODJETNIK
Goljufija in podkupovanje
od pričakovanega, zato bo treba v kratkem preoblikovati občinski proračun. Kar zadeva javna dela, pripravljajo projekt za zunanjo ureditev športno-kulturnega centra, izpeljana je bila dražba in oddana so bila dela (začetek jeseni) za ureditev kala ”R’kikenca“, projektantka pa je zarisala varianto regulacijskega načrta in dokončuje prilagoditev novim deželnim smernicam.
V svetovalskih vprašanjih jeVerbacd (Pol) sprožil vprašanje uvedbe simultanega prevajanja (trenutno je na sejah prisoten tolmač), na kir se je občinska uprava že odzvala in zbira ponudbe. Joško (SSk) je priporočil, da bi ciklično posveCah večje pozornost urejanju pokopališča, sprožil pa je tudi vprašanje v zvezi s Časopisnimi vestmi o širjenju stekline in zahteval večje nadzorstvo, kot tudi pojasnila v zvezi s petidjo, ki jo je podpisala tudi županja
Blazinova je ob ugotovitvi, da je tisk zadevo napihnil, sporočila, da so bili skupaj z deželnimi uradi sprejeti varnostni ukrepi. Peticija je dejansko izražala podporo lovcerA, ki v rezervatih ne smejo streljati lisic, niti Ce so stekle. (B)
NOVICE
Po nalogu javnega tožilca Federica Gulotte so vCeraj v Trstu aretirali gradbenega podjetnika in finančna stražnika, ki sta zaposlena v krajevnem policijskem oddelku davčne policije.
Podjetnik (baje gre za znano ime v krajevni stvarnosti) ter finančna stražnika, ki so ju že odvedli v vojaški zapor v Peschiera del Garda -medtem ko je podjetnik v hišnem priporu - so obtoženi zelo hudih kaznivih dejanj, in sicer podkupovanja, goljufije ter kršenja zakonskih pravil pri izvedbi javne licitacije. Njihovih imen niso objavili, ker je afera še zavita v strogo preiskovalno tajnost.
Vest o aretaciji gradbenika in dveh finančnih stražnikov je uradno sporočilo samo poveljstvo davčne policije, ki Se ugotavlja ozadje, odgovornosti ter tudi točne razsežnosti te afere. V tiskovni
noti je tudi rečeno, da bo poveljstvo do dna razčistilo ta neljubi dogodek, da bo v najkrajšem Času preverilo vse razpoložljive podatke in informacije ter torej tudi kazniva dejanja, za katere so obtoženi aretiranci. Preiskavo bo seveda še dalje v prvi vrsti vodil sodnik Gulotta, ki bo najbrž v prihodnjih dneh
spet zaslišal vse tri obtožence.
Po skopih vesteh, ki jih je v tiskovnem sporočilu posredovala finančna straža, naj bi aretirana stražnika (seveda nezakonito) prejela od gradbenega podjetja finančna sredstva (podkupnine) za obnovitvena gradbena dela, ki jih je podjetje pred Ča-
som izvedlo v stavbi, kjer ima sedež krajevno poveljstvo finančne straže. Finančna stražnika naj bi, kot kaže, v zvezi s tem tudi ponaredila javno dražbo za obnovitev stanovanja (ali stanovanj?) in jo »prilagodila« potrebam gradbenika, ki jim je kasneje - z ustrezno podkupnino - vrnil »uslugo«.
Zeleni o Kraškem parku
Danes se bo sestal dolinski občinski svet, ki bo imel na dnevnem redu razpravo o resoluciji o Kraškem parku, ki jo je predstavila svetovalka Zelenih Maria Teresa Zivic. Ob 16.45 se bodo zato pred občinskim poslopjem zbrali pristaši Zelenih in naravovarstvenih združenj, ki zahtevajo, da večina osvoji resolucijo, s katero predlagajo ustanovitev Kraškega parka in za njegovo upravljanje predlagajo Kraško gorsko skupnost. Federacija Zelenih ob tej priložnosti ponovno dodaja, da je Park velike važnosti za teritorij dolinske občine in da lahko predstavlja priložnost raz-
voja zaradi državni in deželnih finančnih prispevkov in nakazil EU. Zeleni zato vabijo prebivalstvo dolinske občine, da bi se zbralo ob 16.45 pred občinskim poslopjem in nato sledilo razpravi v občinski skupščini.
Federacija Zelenih z resolucijo odloCno nasprotuje izbiri deželnega sveta, ki namerava iz organskega zakona o naravnih zaščitenih področjih izločiti prav področje naj-veCje naturalistične vrednosti kot je Kraški park in ki po njenih ugotovitvah predstavlja skupno s slovenskim Krasom pravi ”unicum“ na mednarodni ravni.
Častni doktorat prof. Claudiu Calzolariju
Poljska univerza iz Poznana je podelila prof. Claudiu Calzolariju s Tržaške univerze Častni doktorat iz ekonomije; podelila mu ga je za študije o blagoznanstvu, kateremu je posvetil preko 150 znanstvenih del. Prof. Calzolari je prvi docent ekonomske fakultete, ki je prejel Častni doktorat. Diplomiral je leta 1945 na univerzi v Modeni, na Tržaški univerzi pa je zaCel predavati leta 1945.
Science Park odpira vrata
Science Park odpira svoja vrata obiskovalcem; odpira jih, da bi vzpostavil neposrednejši stik s tržaškim prebivalstvom in s prebivalci kraskih vasi. Vrata znanstvenega parka pri PadriCah bodo odprta v nedeljo 11. od 10. do 13. ure. Ob tej priložnosti bo z Oberdankovega trga od 10. do 13. ure vozil posebni avtobus; goste, ki se bodo med obiskom lahko od blizu seznanili z dejavnostjo v parku, bodo sprejeli raziskovalci in uradniki.
Poletni center v Zgoniku
Občina Zgonik prireja v obdobju od 3. do 14. julija poletno srediSCe v osnovni šoli »1. Maj 1945« v Zgoniku. V ta namen je razpisala javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animator j a-ko. Urnik delovanja centra znaša 8 ur dnevno (razen sobote) + 5 ur za pripravo. PlaCa brez odtegljajev znaša 1.300.000 lir. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na navadnem papirju v občinskem tajništvu do 14. me dne 10. junija.Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo.
KMEČKA ZVEZA / SREČANJE Z DSL
Podpora načrtu za razvoj kmetijstva
Spadaro predlagal skupen sestanek izvedencev
Predstavnika Kmečke zveze, tajnik Edi Buka-vec in vodja strokovne službe dr. Mario Gregorič, sta se v sredo sestala s pokrajinskim tajništvom Demokratične stranke levice, ki sta ga zastopala pokrajinski tajnik Stelio Spadaro in organizacijski tajnik Bianchi. Predstavnika KZ sta predstavila izhodiščne smernice, ki so izšle z zadnjega občnega zbora Zveze za razvoj in utrditev tržaškega kmetijstva in ki so povzete v predlogu za globalni načrt za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. Gre predvsem za izdelavo takega načrta, ki bo upošteval vse značilnosti tržaškega teritorija od družbenih, gospodarskih, naravnih do etničnih. Za načrt so se že izrekle vse pristojne oblasti in ustanove, zdaj pa je treba pristopiti k njegovi konkretni obdelavi, da bo lahko nato predstavljen Evropski uniji za zagotovitev financiranja.
Na izvajanja predstav-
nikov KZ je deželni tajnik DSL Spadaro dejal, da se stranka strinja s stališči Zveze glede nujnosti podrobne izdelave globalnega načrta za razvoj 'kmetijskega sektorja na Tržaškem in zato tudi želi bolj podrobno in
Miramarski grad, glavna tržaška turistična točka in ena najvažnejših v vsej severni Italiji, praznuje danes 40. obletnico odprtja za javnost, potem ko je bil med drugo svetovno vojno in takoj po njej dalj časa “zaseden”. Deželno skrbništvo za kulturne dobrine, ki Miramarski grad upravlja, je ob tej priložnosti še obogatilo ogled gradu: v prestolni dvorani je namestilo veliki Maksimilja-
strokovno prispevati v njegovemu uresničevanju.
V ta namen je pokrajinski tajnik DSL predlagal skupen sestanek izvedencev zato, da bo tudi stroka dala svoj konkreten prispevek, -en
nov portret, ki ga je v Mehiki naslikal Santia-go Rebuli. Ob tej priložnosti deželno skrbništvo obvešča, da se bodo obnovitvena dela v komprenzoriju gradu nadaljevala še za leto in pol dni; obnavljajo se konjušnice gradu (dela se bodo zaključila čez teden dni), ki bodo postale važen razstavni prostor in muzej, v katerem bodo uredili galerijo antične umetnosti in namestili kolekcijo Garzolini.
Hmep vojno je BIL ZASED E N h~
Pred 40 leti so ponovno odprli Miramarski grad
ZABREŽEC
Praznik
vina
na
Hribenci
V Zabrežcu oz. na opremljenem prireditvenem proštom v Hribenci se nocoj začenja 25. izvedba Praznika vina, ki ga letno spodbuja in prireja domače PD Slovenec. Običajna prireditev, la želi' v značilnem šagrsko-razvedrilnem okviru poudariti predvsem krajevni vinski pridelek, dosega tako letos svoje jubilejno leto. Nocoj, z začetkom ob 21. uri, bo prazniku Borštanov in Zabrežanov podala dobrodošlico pesem MePZ Slavec-Slovenec, nastopil bo nato še tamburaški ansambel boljunskega KD France Prešeren, obenem pa bodo prireditelji podelih tudi priznanja sodelujočim vinogradnikom. Kulturni del letošnjega praznika se bo nadaljeval v nedeljo popoldne, ko bosta od 17.30 dalje na ploščadi Hribence koncert godbenega društva Prosek in nastop folklorne skupine S tu ledi. Od jutri do ponedeljka, ko se bo praznik zaključil, je v večernih urah predviden ples z ansambli Happy day, Adria kvintet in Keydea.
(dam)
OD RIMA DO PRAGE
Plamenica mira včeraj v Trstu
Štafeta odpotuje danes proti Ljubljani
Papež Janez Pavel H. je na splošni avdienci preteklo sredo blagoslovil plamenico, ki jo v okviru . »Teka miru - Peace Run«, štafetnega teka s plamenico, ponesejo vsaki dve leti po vsem svetu. Prejel jo je iz rok pobudnika te svetovne manifestacije mim, 63-letnega pesnika, glasbenika, športnika in filozofa miru Sri Chinmoya (na sliki), ki med drugim vodi tudi meditacije za mir pri OZN v New Yorku. S tem Tekom mim želi prispevati k preseganju meja, tako političnih kot tudi verskih in kulturnih.
Naše kraje je Tek miru obiskal včeraj. Ob 8. uri zjutraj so hrvaški tekači predali plamenico pri Dragonji Slovencem, ki so jo potem ponesli prek slovenskega Primorja do Škofij. Tu jo je ob 11. uri pozdravil predsednik Pokrajinskega odbora ZSSDI Livio Valenčič. V svojih podravnih besedah je poudaril, da ima šport poleg tekmovalne vloge tudi važno vlogo pri pove-
zovanju in zbliževanju ljudi predvsem na narodnostno mešanem ozemlju.
Gez mejo je potem plamenica prišla brez težav, saj so ji mejni organi obeh strani omogočili prehod brez vsakršne formalnosti. Z majhno zamudo je plamenica ob 12.30 prispela na trg Unita pred tržaško županstvo, kjer so jo sprejeli šolarji in profesorji
in predstavnik organizacije UISP Adriano Kovačič.
Danes ob 9. mi bo plamenica odpotovala z mejnega prehoda Fernetiči do Ljubljane, kjer bo 7. junija ob 11. mi osrednja prireditev. Iz Ljubljane bo plamenica šla dalje preko Avstrije v Prago, kjer bo v soboto 24. junija zaključna evropska slovesnost.
mag. Andrej Feinig
ZBOR/09
V prisotnosti podpredsednika deželnega odbora dr. Roberta Antonioneja in vladnega komisarja ter tržaškega prefekta dr. Luciana Cannarozza so včeraj v veliki dvorani Tržaške zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo podelili priznanja za »Zvestobo delu in gospodarski razvoj.«
Predsednik Tržaške trgovinske zbornice dr. Adalberto Do-naggio je v svojem otvoritvenem in pozdravnem posegu poudaril vrednost in pomen prireditve in predvsem podčrtal dejstvo, da so človeške vrednote tiste, ki zagotavljajo gospodarski in družbeni razvoj. Prav tako je spomnil, da je za harmoničen razvoj gospodarstva v mestu in pokrajini potrebno teamsko delo, to ekipo pa sestavljajo podjetniki in voditelji podjetij.
Nagrade - zlato medaljo in diplomo - je na letošnji prireditvi, ki je bila že 21. po vrsti, dobilo 18 odvisnih delavcev z dolgo delovno dobo, 2 delavca, ki sta se rodila v tržaški pokrajini, zdaj pa stalno živita v tujini in sta s svojo aktivnostjo še posebej prispevala k ugledu matične domovine, 21 lastnikov podjetij in 6 podjetij, ki so se posebej izkazala s s tehnološkim in proizvodnim razvojem.
Na svečanosti, ki je bila enostavna vendar zelo občutena, so ob precejšnjem številu prijateljev, sorodnikov nagrajencev in njihovih delodajalcev sodelovali tudi predstavniki verskih, politično-go-spodarskih in vojaških oblasti.
L KATEGORIJA A) Delavci s stalnim bivališčem v pokrajini, ki imajo:
-	najmanj 35 let neprekinjene delovne dobe pri istem bančnem ali zavarovalniškem podjetju;
-	najmanj 30 let neprekinjene delovne dobe pri istem industrijskem, trgovskem, pomorskem, prevoznem, obrtnem ali storitvenem podjetju;
-	najmanj 25 let neprekinjene delovne dobe v istem poklicnem uradu;
-	najmanj 20 let neprekinjene delovne dobe pri gradbenih, četudi različnih, podjetjih.
Giorgio
MINDOLJEVICH Pekama Garbin Mario VALENTA Kamnoseštvo Gorlato Amaldo
CARNESECCHI Zavarovalnica Generali Rolando BABODI
let
službe
48
40
40
Lloyd Adriatico	39
Mario MONTICOLO Fincantieri	38
Claudio BASILICO Ras	37
Giorgio GRAVA Razna gradbena podjetja 37 Giuseppe GRUDEN Pomorska agencija Mediterranea	36
Albino GORIAN
Zadmga Spazzacamini	36
Giuseppe IVANCICH Razna gradbena podjetja	35
Giacomo STULLE Laboratoriji Don Baxter	35
Guerrino BIZJAK Centralsped	34
Marisa BENCI
Sadoch	34
Gaetano RONCO Telecom	32
Ottavio CIGUI
Pacorini	30
Livia KARIS
Pravna pisarna Volli	29
Rosario MICELI
Razna gradbena podjetja	28
Felice BRAICO
Razna gradbena podjetja	28
B) Delavci, ki so se rodili v tržaški pokrajini (ali pokrajinah, ki so bile nekdaj italijanske), zdaj pa živijo v tujini in so s svojo aktivnostjo še posebej pripomogli k ugledu matične domovine:
Luigi RAZZA Keramična industrija Bariloche (Argentina) Konrad EISENBICHLER Uni verzitetrti docent (Toronto, Ka-tTada)
H. KATEGORIJA Individualna podjetja ali osebne dmžbe s sedežem v tržaški pokrajini z najmanj:
-	30 leti neprekinjene dejavnosti, če jih upravlja ustanovitelj;
-	60 leti neprekinjene dejavnosti, če jih upravljajo dediči;
-	25 leti neprekinjene dejavnosti, če gre za trgovske predstavnike;
let
GRILANC	dejavnosti
GIOVANNI
Pekama	71
CARLI GIUSEPPE Kmetijsko posestvo	64
PIETRO E RICCIOTTI BIROLLA Sne
Prodaja na drobno	63
PRODOTTI DOLCIARI
RADIVO GIORGIO Slaščičarna	60
VOLPI VITTORIO & C. Sne
Trgovina na debelo	60
TUL GIUSEPPE Kmetijsko posestvo	44
»ČASA DEL PANE« di L. PEGAN SUCC.
Pekama	43
SOSSI VITTORIO Inštalaterske storitve	42
PAIERO LUCIANO Predstavnik	41
RAPOTEC ALESSANDRO Kmetijsko posestvo	40
NARDINI STEP ANO Inštalaterske storitve	39
TANKOFF BRUNO Avtoprevozništvo blaga	38
CIMADORI MARINO Mehanična delavnica	36
GABRIELLI LIDIA Prodaja na drobno	36
»EMY LEI E LUI« di E. M. MOCIBOB Frizerski salon	35
»SALONE LILY« di L. SLOBEC
Frizerski salon	34
COSSUTTA GIUSEPPE Usnjeni izdelki
in dežnikarstvo	34
SCAGGIANTE E TROVATELLO sdf Inštalaterske storitve	34
LENARDUZZI GIOVANNI
Dekorater	34
»FOTO VI - VA« di V. VALLON Fotografske storitve	33
MANSI GIUSEPPE Krojaštvo	33
III. KATEGORIJA Privatna podjetja (trgovska in kmetijska), ki so v proizvodni dejavnosti in pri delovnih razmerah osebja uvedla občutne izboljšave:
KMETIJSKO PODJETJE SMOTLAK Kmetijstvo CAV. SINIBALDI MARIO Električno inštalaterstvo DERUVO FRANCESCO Javni lokal
»HOTEL RISTORANTE AL LIDO« di V. ZOCCHI sne Javni lokal SALUMIFICIO SFREDDO spa
Proizvodnja suhomesnatih izdelkov UTAT spa Turistična agencija
^ZGONIK / VINSKA RAZSTAVA
Komisija ocenila pridelek zgoniških vinogradnikov
Nagraditev bo v nedeljo
Na prireditvenem prostoru v Zgoniku bodo danes, ob 19. uri, odprli 3-dnevno občinsko razstavo in pokušnjo vin, ki jo razširjeni pripravljalni odbor prireja že 31. leto zapored. Novost letošnje izvedbe je, da so vina na predselekciji izbirali kmetje sami, ki so tako po svojem okusu presodili neoporečnost posameznih vzorcev. Na razstavo je bilo prepuščenih 8 vzorcev belega vina in 5 primerkov terana. Belo vino bodo razstavljali: kmečko podjetje Colja iz Samatorce, Srečko Štolfa in Stanislava Milic por. Rebula iz Saleža. Janko Budin iz Koludrovce, Janko Kocman, Stanko Milic in Miro Žigon iz Zgonika ter Mario Milic iz Repnica. Teran pa bodo razstavljali: km. podjetje Colja iz Samatorce, Srečko Štolfa iz Saleža, Mario Milic iz Repnica, Stanko Milic in Miro Žigon iz Zgonika. Pridelek omenjenih vinogradnikov je sinoči ocenjevala strokovna komisija in nagrade bodo zmagovalcem podelili komaj v nedeljo zvečer, tako da bodo obiskovalci lahko brez vsakega psihološkega pogojevanja pokušali posamezne vzorce in tisto vino, ki bo najprej pošlo, bo po ljudski sodbi bilo izbrano kot najboljše. Zanimivo bo primerjati zaključke in rezultate strokovne in ljudske žirije. Izven konkurence bodo obsiko-valce na voljo tudi sortirana vina in vina z zaščitenim poreklom naslednjih Proizvajalcev: Joško Colja 'z Samatorce (malvazija, vitovska in teran), Slavko Škerlj iz Zgonika (malva-
zija, vitovska in teran), Rado Milic iz Saleža (malvazija) in Zvonko Ostrouska iz Zagradca (sauvignon, vitovska in teran).
Razstavo vin v Zgoniku bodo obogatile kulturne in Športne prireditve ter plesna zabava. Danes bo ob 17.30 na sporedu tekmovanje v igri med dvema ognjema za osnovnošolsko mladino, jutri bosta napolnila dan balinarski in moški rokometni turnir z mednarodno udeležbo, v nedeljo bo zjutraj slikarski ex-tempo-re za predšolske otroke in osnovnošolce, popoldne pa bo uprizorila koncert nabrežinska godba na pihala. Za ples bodo igrali ansambli Happy day, Kraški kvintet in Keydea.
(B)
PROSLAVA / OB 200-LETN1C1
Jutri poimenovanje šole na Proseku
Bogata brošura o proseški šoli
Na Proseku potekajo Se zadnje priprave na proslavo 200-letnice osnovne Sole in njenega poimenovanja po tržaškem likovnem umetniku Avgustu Černigoju. Jutri ob 19. uri se bo na Šolskem dvorišču zaCela proslava, med katero bodo odkrili ploščo z imenom sole. Na proslavi bodo poleg domačih učencev sodelovali njihovi »potomci«, malčki bližnjega otroškega vrtca, in (s pozdravom) »predhodniki«, dijaki nižje srednje Sole Frana Levstika, uCenci proseske italijanske osnovne Sole, ob njih pa Se proseška godba na pihala in domači moški pevski zbor Vasilij Mirk. Udeležence bo pozdravila didaktična ravnateljica Stanka Sosič Cuk, o proslavi in poimenovanju pa bo spregovorila predsednica Pripravljalnega odbora za proslavo 200-letnice proseske Sole in njenega poimenovanja Ksenija Majovski. Obenem bodo na Soli odprli razstavo s starimi dokumenti in predmeti, ki pričajo o šolski dejavnosti na Proseku in Kontovelu.
V teh dneh je že izšla spominska brošura, ki jo je izdal Pripravljalni odbor ob dvestoletnici. Na naslovni strani pu-
blikacije, ki nosi ime Sola in Cas, je domiselna risba pokončnega nalivnega peresa, s katero je v lanskem Šolskem letu učenka Martina Kralj zmagala likovni natečaj za simbol letošnje proslave. Po uvodnem zapisu ravnateljice Stanke Sosič Cuk in utemeljitvi poimenovanja šole po Avgustu Černigoju prinaša brošura zapis Branka Marušiča o tržaškem slikarju. Ksenija Majovski je obdelala osnovno šolstvo na Proseku in Kontovelu od začetka do leta 1918, Matjaž Rustja je vzel v pretres obdobje 1918-1943, Jana Ban je pisala o pouku v slovenščini v letih 1943-1945 in o šolskem življenju na Proseku od osvoboditve do danes, medtem ko je Franc Husu prispeval šopek spominov osemde-setietnika na osnovno Solo.
Publikacijo bogatijo številne (tudi zelo stare) fotografije in kopije uradnih aktov o ustanovitvi in delovanju Sole, bogat pa je tudi statistični pregled vpisanih (začenja s Šolskim letom 1881-1882) in seznam učiteljev, ki so poučevali na Proseku in Kontovelu, ob koncu pa je Se povzetek v italijanščini izpod peresa Ravla Kodriča.
ZVEZA KMETOV ITALIJE n
Izlet kmetovalcev v Gornje Poadižje
Na pobudo Zveze kmetov Italije (CIA) in Vidma in s sodelovanjem Kmečke zveze, prirejata obe stanovski zvezi od 7. do 9. t.m. tridnevni izlet v Gornje Poadižje-Tridentinsko. Program izleta predvideva že prvi dan obisk cvetličarskega podjetja v Bocnu, živinorejskega podjetja Moar v Laionu in podjetja za pridelavo jagod in gozdnih sadežev v kraju Novale.
Naslednjega dne (v četrtek) si bodo izletniki ogledali mesto Trento z obiskom kleti Ferrari, kjer pridelujejo najboljše italijansko klasično peneče vino. Sledil bo ogled živinorejskega podjetja v Novaledu in sadjarskega podjetja v Romagnanu z 10 ha jablanovih in drugih nasadov.
V petek bo na vrsti še ogled Rovereta, z ogledom vinogradniškega in vinarskega podjetja v Maranu d‘Isera in pokušnjo tridentinskih vin.
Cena izleta z vožnjo, prenočišči, prehrano v tipičnih agroturisticnih podjetjih in vodenimi ogledi, je 320.000 lir. Prijave sprejema Kmečka zveza v Trstu, Ul. Cicerone 8/b do vključno sobote.
KROŽEK V. ŠOEK
»Bele priročnike« so predstavili v Ljubljani
V dvorani Slovenske matice v Ljubljani je Krožek za družbena vprašanja Virgil Scek iz Trsta 31. maja predstavil zadnje štiri publikacije iz niza »belih priročnikov«, torej zbirke strokovnih, pravnih, zgodovinskih del, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji.
Pred predstavniki tiska in ustanov ter uglednimi zgodovinarji je Ivo Jevnikar predstavil drugi zvezek zbirke pravnih in političnih dokumentov svetovnih in evropskih mednarodnih organizacij o varstvu manjšin, ki jo
10. IN 11. JUNIJA
ZDRAVJE / ZDRUŽENJE PNEVMOLOGOV
je uredil in ji napisal uvod, ter publikacijo Marka Tavčarja »Virgil Scek v parlamentu«. Gre za poklon Krožka javnemu delavcu, po katerem je poimenovan, in za prikaz njegovega dela v italijanskem parlamentu v letih 1921-23. Nadja Maganja in Aleš Brecelj pa sta predstavila svoji monografiji o samostojnih slovenskih političnih skupinah in o manjšinski problematiki v Trstu v letih 1945-52.
Predsednik Krožka Rafko Dolhar je nato vodil razpravo in predstavil delovanje društva. Zahvalil se je tudi predsedniku SM prof. Joži Mahniču za gostoljubnost.
Predstavitev kraških vin na Devinskem gradu
Konzorcij za zaščiteno poreklo kraskih vin Kras pripravlja 10. in 11. junija predstavitev žlahtnih kraskih vin, ki so jo poimenovali Enokras in na kateri bo 11 elanov Konzorcija Kras (10 iz tržaške in eden iz goriske pokrajine) na Devinskem gradu uradno predstavilo devet različnih sort ustekleničenega vina. Vinogradniki so povabili k sodelovanju upravitelje tržaških restavracij in gostiln, ki so se navdušeno odzvali prek svojh stanovskih organizacij - gostinske sekcije SDGZ in italijanskega združenja FIPE.
Na uradni pokušnji vin bodo izemnicno prisotni po štirje gostinci, ki bodo obiskovalcem ponudili suhi prigrizek. Da bi bilo sodelovanje Se bolj plodno, pa so se dogovorili za še eno, vzporedno promocijsko akcijo, ki jo bodo uresničili ta konec tedna (3. in 4. junija), ko bo vsak gostinec v svojem lokalu gostil enega izmed vinogradnikov. Ta bo gostom ob prihodu v gostišče ponudil kozarček domačega belega vina in mu izročil osebno vabilo, ki bo obvezno za udeležbo na devinski manifestaciji.
Danes v Trstu zasedanje o pravicah homoseksualcev
Pravni institut ekonomske fakultete tržaške univerze prireja danes z začetkom ob 15. uri v sodelovanju z združenjem ARCI vsedržavno zasedanje o pravicah homoseksualcev. Zasedanje (v konferenčni dvorani fakultete) bo poglobilo zlasti pravne vidike tega družbenega vprašanja in se ga bosta med drugimi udeležila tudi parlamentarca posl. Livia Turco in sen. Luigi Manconi.
Prvi vsedržavni dan dihanja v bolnišnici pod Obeliskom
Bolnišnica za pljučne bolezni pod Obeliskom bo ob današnjem 1. vsedržavnem dnevu dihanja odprla vrata vsem, ki bi se želeli seznaniti s pomenom dihanja in zdravja dihal. Od 9. do 18. ure bo zdravnik na razpolago ljudem: odgovaril jim bo na vprašanja, jim svetoval, jih opozoril na nevarnosti obolenja dihal. V pomoč (in ljudem v razlago) mu bodo videoposnetki in letaki, zdravnik pa bo opravil prisotnim tudi nekatera enostavna merjenja pljučne kapacitete.
»Vsedržavni dan dihanja Zeli biti, podobno kot vsedržavni dan srca, priložnost, da obvestimo ljudi o pomenu zdravja dihal in jih opozorimo o škodljivosti kajenja in onesnaževanja zraka, ki najbolj prizadeneta dihala,« je povedala zdravnica Maja Demšar, ki deluje v bohriš-nici pod Obeliskom.
»Opozorilo je za Trst toliko bolj potrebno, ker be-
leži nase mesto zelo izrazit odstotek tuberkuloze, na področju pljučnega raka pa je sploh na prvih mestih italijanskih statističnih podatkov,« je dodala. »Nekoč je delo v ladjedelnici mnogo pripomoglo k velikemu odstotku obolenj za rakom na pljučni mreni. Tuberkuloza je Se prisotna, o Čemer priča tudi skoraj vedno polna zasedenost našega oddelka. Sedaj je predvsem pomembno obvestiti prebivalstvo na škodljivost kajenja. Kajenje povzroča pljučnega raka, poleg tega pa tudi kronični bronhitis, dihalno insuficienco. Kajenje vpliva tudi na mlade. Posledice kajenja bodo občutili Cez leta, v najbolj produktivni dobi od 40 do 60 let. Zaradi obolenj na dihalih bodo izgubili mnogo delovnih dni, vse v lastno škodo, pa tudi v škodo podjetja in družbe,« je zaokrožila vsesplošni škodljivi vpliv kajenja zdravnica Maja Demšar.
Krožek ob tem sporoča, da se zadnje, a tudi vse ostale razpoložljive publikacije Krožka Virgil Scek v Sloveniji dobijo v knjigarni Skladišča nad-
MALI OGLASI
VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozme-ticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in zainteresirani na tel. na St. 040/368705.
PODJETJE IMPORT-EXPORT takoj zaposli knjigovodjo/kinjo z večletnimi izkušnjami v administrativnem in finančnem sektorju. Informacije na tel.(0481) 530332.
PRIMARNA DRUŽBA isce mlado dinamično sodelavko/ca z diplomo iz farmacije. Pogoji: dobro znanje angleškega jezika in po možnosti francoščine. Delovno mesto Trst, zaželjena pripravljenost za potovanja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst/Trieste pod šifro LAB.
IŠČEMO prodajalca/skladiščnika v termo/idrav-licnem sanitarnem sektorju. Tel. St. 828128 ali 828028.
IŠČEMO gospo za oskr-
bo nepokretne mame v jutranjih urah. Tel. St. (040) 411358 ali 040/367088.
GOSPO/GOSPODIC-NO, ki je zainteresirana za resno zaposlitev, srednjih let, primerno in izkušeno z delom v gostinsko/turističnem sektorju, praktično v domači kuhinji, zaposlimo. Tel. St. 229285.
ISCEM skromno opremljeno stanovanje v dolinski občini. Tel. St. 212735 od 16. do 18. ure ter 631328 od 9. do 13. ure.
TROSOBNO stanovanje oddam študentom ali nerezidenenim osebam, tudi za krajše obdobje. Pismene ponube poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo" Univerza".
PRODAM v Vipavski dolini dvonadstropno hišo z lepim vrtom, veža s kaminom, terasa, dve spalni sobi, jedilnica, kuhinja, kompletna kopalnica ter dodatni WC, garaža, vse opremljeno s pohištvom, moderni komfort. Telefonirati na (040) 212239 po 20. uri.
LANCIA APPIA letnik ’57 prodam najboljšemu ponudniku. Potrebna popravila. Tel. St. 226732.
ALFA DUETTO črne barve, letnik 82, v odličnem stanju, dvojno streho prodam najboljšemu ponudniku.	Tel.
040/310954, po 20. uri.
V	TRŽIČU prodam 5-stanovanjsko hišo s tremi trgovinami po ugodni ceni. Tel. (0481) 82531.
MED Mackoljami in Dolino se je izgubil pes, srednje velikosti, sve-tlorjave barve, ki sliši na ime Aski. Kdor ga je videl je naprošen, da klice na tel. St. 232151.
OSMICO je odprl Alfrede Brajnik, Domjo 172. ToCi belo malvazijo doc in rdeči merlot. Vabljeni! Tel. St. 824917.
OSMICA je v Dolini na St. 233 - Lovriha.
OSMICO ima odprto Alojz Kante, Praprot št.18.
V	SLIVNEM pri Kraljevih St. 9 je odprta osmica.
OSMICO sta v Samator-ci na st. 17 odprla Marjo in Ondina Gruden. Točita belo in črno vino.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja, Devinscina 1.
OSMICO ima odprto Zoran v Ricmanjih.
OSMICA je pri Zupanovih - Medja vas 1.
OSMICO je odprl Milic Mario - Repnic 39
PRISPEVKI
V	spomin na pok. Marijo Stoka daruje Lojzka Guštin 15.000 lir za AO Jaka Stoka.
V	spomin na mamo daruje Mara 100.000 lir za SZ Sloga.
Namesto cvetja na grob none Vere darujejo Ingrid, Joži, Matevž in Ambrož
150.000	lir za SZ Sloga.
V	spomin na Vero Sancin daruje Odo 50.000 lir za SZ Sloga.
V	spomin na oCeta Josipa Žerjala daruje hci Nevia
50.000	lir za KD F. Prešeren in 50.000 lir za sekcijo DSL občine Dolina.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 -Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
V	spomin na Marka Vatto darujejo Valentina in starši 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na drago pok. Bazilijo Pregare darujejo Aleksij, Irena in Masa
25.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Marka Vatte darujeta Stanka in Riko 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Bazilije Hrvatic daruje VVilma Samec z družino
30.000	lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob
pok. Bazilije Hrvatic daruje družina Felician
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob pok. Bazilije Hrvatic darujejo družine Fabris, Sancin in Cok 50.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Bazilije Pregare Corbatti darujeta Savina in Ermi-nio Kuret 20.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob ljubljene sestrične Bazilije Pregare daruje Valerija Pregare 30.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob pok. Bazilije Hrvatic darujeta Rosanna in Ennio Gobbo 100.000 lir za SKD Slavec.
Nosilci krste pok. Bazilije Hrvatic • darujejo
100.000	lir za SKD Slavec in 100.000 lir za MePZ Slavec-Slovenec.
Namesto cvetja na grob Josipa Žerjala daruje Tatjana Turco 50.000 lir za KD F. Prešeren iz Boljunca.
Namesto cvetja na grob Josipa Žerjala daruje Slava Slavec 50.000 lir za KD F. Prešeren in 50.000 lir za GOS F. Venturini iz Boljunca.
V	spomin na oCeta Nevi e Žerjal daruje Silvana Malalan 50.000 lir za KD F. Prešeren iz Boljunca.
Ob 14. obletnici smrti Danila Baše daruje žena Lucija in hci Annamarija
25.000	lir za TPK Sirena in 25.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Lauro Per-tot darujeta družini Danieli - Cernjava 200.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Jožeta Žerjala darujejo družine Kocjancic, Kraljic in Vorus 30.000 lir za Godbo na pihala Breg.
Ob 6. obletnici smrti nepozabnega moža in oCeta Ernesta Kosmine daruje žena Marjeta
50.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin Bazilije Pregare Corbatti darujeta Zilko in Pepca 30.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj in 30.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
t
Zapustila nas je naša draga
Marija Starc vd. Danieli
Pogreb bo jutri, 3. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev in pokopališče na Kontovelu.
Žalostno vest sporočajo sin Mario in ostalo sorodstvo.
Trst, 2. junija 1995
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi oCeta Josipa Pregarca izreka globoko sožalje sinu Ediju in družini
SKD Slavec
OBČINA ZGONIK vas vljudno vabi na
XXXI. RAZSTAVO IN POKUŠNJO VIN
ki bo v ZGONIKU 2., 3. in 4. junija 1995
ob 17.30 uri
ob 19.00 uri od 21. do 01
ob 9. uri
ob 13. uri ob 18. uri ob 21.uri od 21. do 01. ure
Danes, 2. junija 1995
-	Tekmovanje osnovnošolske mladine »MED DVEMA OGNJEMA« za XV. KRAŠKI POKAL
-	Otvoritev razstave vin
. ure - PLES na prostem ob zvokih ansambla HAPPV DAV
Jutri, 3. junija 1995
-	Mednarodni balinarski turnir SK KRAS za XXII. KRAŠKI POKAL - finale ob 18. uri
-	Mednarodni turnir v moškem rokometu za I. KRAŠKI POKAL
-	Odprtje kioskov
-	Finalna tekma v rokometu v SKC v Zgoniku
-	PLES na prostem ob zvokih ansambla KRAŠKI KVINTET
ob 10. uri ob 16. uri ob 18.30 ob 20. uri od 21. do 24. ure
Nedelja, 4. junija 1995
-	EX TEMPORE za otroke vrtcev in osnovnih šol;
-	Odprtje kioskov
-	Nastop GODBE NA PIHALA iz NABREŽINE
-	Nagrajevanje vinogradnikov
-	PLES na prostem ob zvokih ansambla KEVDEA
Zagotovljen parkirni prostor
VABLJENI!
Krstni koncert
Vokalne skupine
RESONET
Zborovodja Aleksandra PERTOT
Danes, ob 20.30
Cerkev Sv. Jerneja na Opčinah
Vabljeni prijatelji petja!
Koncert sta podprli Zveza Cerkvenih pevskih Zborov in Slovenska prosveta iz Trsta.
PD SLOVENEC	BORŠT-ZABREŽEC
prireja od 2. do 5. junija
25. PRAZNIK VINA
v Hribenci
Danes, 2. 3., ob 21. uri nastop MePZ Slovenec-Slavec, tamburašev iz Boljunca in podelitev priznanj vinogradnikom;
jutri, 3. 6. ples z ansamblom Happy Day;
v nedeljo, 4. 6., ob 17.30 nastop Godbenega društva Prosek in TFS Stu ledi, zveCer ples z Adria kvintet;
v ponedeljek, 5. 6. ples z ansamblom Keydea.
DRAMSKA SKUPINA KD I. GRUDEN
iz Nabrežine vabi na iskanje
NuSiCeve
Sumljive
osebe
Zaradi neuporabnosti lastne društvene dvorane in zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, da bi jo popravili, bo krstna uprizoritev v prostorih KD A. Sirk v Križu. Vabljeni danes, in v nedeljo, 4. junija ob IS.uri
SKD PRIMOREC - Trebče
vabi na
Vaški praznik
danes. -3.-4. junija
ob nogometnem igrišču »Griža« v Trebčah Igrala bosta ansambla Keydea in Kraški kvintet ob dobro založenih kioskih,
Vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi ob 25-letnici
revij Naša pomlad in Pesem mladih na
Koncert
izbranih otroških mladinskih zborov
z območnih regij Primorske,
ki bo v Kulturnem domu v Trstu
jutri, 3. junija, ob 20. uri.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
2.	junija 1995
DAN REP. ITALIJE
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 8.54 in zatone ob 23.32.
Jutri, SOBOTA,
3.	junija 1995
KAREL
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,3 stopinje, zraCni tlak 1006,6 mb narašča, veter 7,6 km na uro vzhodnik, vlaga 92-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 5,1 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE; Manue-le Tartaglia, Davide Fa-bris, Andrej Pelikan in Federica Doria.
UMRLI SO: 94-letna Domenica Morosi, 92-let-na Nunzia Del Vecchio, 86-letna Giorgia Rustia, 84-letna Olga Prasel, 81-letni Ernesto Zimolo, 40-letni Sergio Demetri, 62-letni Mario Del Greco, 91-letna Maria Babic in 89-letna Maria Tuglik.
^ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 29. maja, do NEDELJE, 4. junija 1995
Normalen urnik lekarn
Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov

Nudi na vseh razstavljenih artiklih
POPUST od 20 do 80%
POHITITE
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije. - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Pie-ro 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.30,
20.30, 22.30 »Fronti a morire«, r. Sam Raimi, i. Sharon Stone.
ENCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »L’amore molesto«, r. Mario Marto-ne, i. Anna Bonaiuto.
EXCELSIOR AZZURRA-
SL0VENSKIDE2ELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUZENJE-TRST SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRU2ENJE-G0RICA
prirejajo tečaj
STRATEGIJE
PODJETNIŠTVA
za lastnike in upravitelje podjetij. Na razpolago je še nekaj mest.
Vpisovanje do konca tedna v tajništvih zgoraj omenjenih organizacij.
18.20, 20.10, 22.00 »II ba-cio della morte«.
AMBASCIATORI -
17.30,	19.45, 22.00 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jes-sica Lange.
NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Le-zioni di anatomia«, i. Me-lanie Grifith, Ed harris.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bad company, i. Ellen Barkin.
NAZIONALE 3-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Mangi are bere uomo donna«, r. Ang Lee.
NAZIONALE 4 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick.
MIGNON - 16.00 -22.00 »II diario segretto di Simona«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00,
18.40, 20.20, 22.10 »Sfida finale«.
ALCIONE -	19.30,
20.15,	22.00 »Sole ingan-natore«, r. Nikita Mikhalkov,.
LUMIERE -	17.00,
19.30,	22.00 »Forrest Gump« i. Tom Hanks.
:'M PRIREDITVE
KD I. GRBEC - Ske-denjska ulica 124 vabi elane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 3.junija ob 20.30 v društveni dvorani. Sodeloval bo ZPZ I. Grbec pod vodstvom zborovodkinje Bože Hrvatic. Vabljeni!
OB PRAZNOVANJU 200-LETNICE OSNOVNE SOLE NA PROSEKU ter poimenovanju po slikarju A. Černigoju vljudno vabljeni na PROSLAVO, ki bo jutri, ob 19. uri pred proseško osnovno šolo ter OTROŠKO PRIREDITEV v nedeljo, 4. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. V šolskih prostorih bo od jutri, do 9. junija na ogled razstava osnovnega šolstva na Proseku. Razstava bo odprta v šolskih urah ter od 18. do 20. ure.
SLOVENSKA ŽUPNIJ-
SKA SKUPNOST v Rojanu vabi na KULTURNO PRIREDITEV ob 30-letnici uvedbe slovenščine v bogoslužje in radijskega prenosa nedeljske maSe iz cerkve v Rojanu. Prireditev bo v dvorani Marijinega doma v Ul. Cordaroli 29 v nedeljo, 4. junija, ob 20. uri.
GLASBENA SOLA
Godbe na pihala iz Ric-manj vabi na ZAKLJUČNI NASTOP svojih gojencev, ki bo v ponedeljek, 5. junija, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Dr. DANILO SEDMAK
bo v sredo 7. t.m., ob 16. uri na sedežu kluba prijateljev v ul. Donizetti 3 nadaljeval z razlago alternativnega zdravljenja, ki je žela veliko zanimanja, pri udeležencih prvega takega srečanja v maju. Prosimo obvestite in povabite
iS____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je se nekaj prostih mest za izlet v Treviso v sredo, 7. junija. Vpisovanje v dopoldanskih urah v Ul. Cice-rone 8, tel. St. 360324.
DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV TONE PENKO prireja v nedeljo, 4. junija strokovno vodeno ekskurzijo na Sabotin (516 m) pri Gorici. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Oberdan v Trstu, oziroma ob 8.30 v Seslja-nu, blizu Hotela Pošta. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni elani in prijatelji..
SEKCIJA SPI-CGIL iz
Križa prireja v nedeljo, 18. junija izlet v Neme z ogledom jame v Villano-vi. Vpisuje Mario Turel do 10. junija ( tel. St. 220266, 220710).

GORICA / JUTRI NA ESPOMEGU
Konferenca o kmetijstvu
Izkoristiti priložnosti za razvoj
Strokovna združenja kmetijskih podjetnikov Unione agricoltori, Coldi-retti in Confagricoltori ter sindikati delavcev v kmetijstvu FISBA/CISL, FLAI/CGIL in UILA/UIL prirejajo jutri javno konferenco o kmetijstvu s posebnim ozirom na stanje na Goriškem. Posvet, ki se ga bosta udeležila tudi podtajnik v ministrstvu za kmetijsko in gozdno bogastvo prof. Mario Pre-stamburgo in deželni odbornik za kmetijstvo Bep-pino Zoppolato, bo v konferenčni dvorani na razstavišču Espomego s pričetkom ob 9. uri.
V naši pokrajini, ugotavljajo pobudniki, je vinogradništvo nekakšen paradni konj, zapostavljene pa so številne druge kmetijske dejavnosti, ki bi se lahko uspešno razvijale spričo ugodnih klimat-
skih razmer, povpraševanja na tržiSCu, spreminjajočih se navad in potreb prebivastva.
Poročevalci bodo posebej podrobno razčlenili problematiko na posameznih področjih od vinogradništva do sadjarstva in živinoreje, do vloge in protislovij pri varovanju okolja, strokovnega usposabljanja, sodelovanja s prehrambeno industrijo itd.
Poudarek bo, kakor je poudarjeno tudi v podnaslovu jutrišnje javne razprave na možnostih, ki se ponujajo na različnih (tudi novih) področjih in o prizadevanjih za ovrednotenje obstoječega.
Javna razprava bo pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice, deželne ustanove za kmetijstvo ERSA, Trgovinske zbornice in Pokrajine.
KINO \M PRIREDITVE
OBVESTILA
SZ SLOGA organizira celodnevni (9. - 16.30) teCaj miniodbojke od ponedeljka. 12. t.m., do torka 20. t.m., namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. TeCaj bo potekal na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev telesne vzgoje in vaditeljev. Poskrbljeno je za kosilo in razvedrilne dejavnosti. Prijave sprejema urad ZSSDI v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627 od 9. do 14. ure in prof. M. Cac, tel. 214290. V ponedeljek bo zbirališče ob 9. uri pred vhodom v naselje Vilaggio del fanciullo, ul. Conco-nello na Opčinah.
SZ SLOGA sklicuje danes REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Ob tej priložnosti bodo nagrajene najuspešnejše ekipe in posamezniki v minuli sezoni. Vabljeni.
PRAZNUJEŠ 40 let? Bivaš na Proseku ali Konto-velu? Oglasi se pri Pun-tarjevih v mesnici v jutranjih urah. Tel. St. 225219.
H ŠOLSKE VEŠti
UČITELJICE in ucenci osnovne Sole F. Milčinskega s Katinare vabi starše, sorodnike in prijatelje na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo jutri in v ponedeljek, 5. t. m. od 12.45 do 13.30 in od 16. do 19. ure.
OTROŠKI VTREC in
o.S. Boršt vabita na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih osnovne sole v nedeljo, 4. t.m., od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter v ponedeljek 5. t.m., od 8. do 12. ure.
GORICA
VTTTORIA 18.40-20.20-22.00 »L’amore molesto«. Rež. Mario Martone, igrajo Anna Bonaiuto, Gianni Cajafa in Angela Luče. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Pronti a morire«. Igrata Sharon Stone in Gene Hackman.
RAZSTAVE
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je še do 4.
junija odprta razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk. I Ogled je možen ob delav-| nikih od 9. do 13. ure in v večernih urah med prireditvami v domu.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUZENJE-TRST SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRU2ENJE-G0RICA
prirejajo tečaj
STRATEGIJE
PODJETNIŠTVA
za lastnike in upravitelje podjetij. Na razpolago je še nekaj mest.
Vpisovanje do konca tedna v tajništvih zgoraj omenjenih organizacij.
SREDNJA SOLA IVAN TRINKO vabi jutri, 3. junija, na zaključno šolsko prireditev Tvoje bogastvo, moje bogastvo, naše bogastvo. Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici ob 20.30.
KD SKALA - GABRJE prireja jutri, 3. junija, KONCERT NA BOR-JACU. Nastopajo Moški pevski zbor Skala, dekliški pevski zbor Grlica in mešani pevski zbor Oton ZupanCiC. Prireditev bo ob 20.30 na btirjaCu pri Pavletiču. V primeru slabega vremena bo koncert v nedeljo, 4. junija, ob isti uri.
SKD VIPAVA prireja od 3. do 16. junija nogometni turnir za memorial Simona Cevdka. Tekmovanje bo na športnem igrišču v Ronku na Peči, kjer bodo prireditelji tudi odlično poskrbeli za hrano in pijačo.
SKD HRAST IZ DOBERDOBA vabi na predstavitev knjige profesorja Jožka Saulija: Slovenija, podoba evropskega naroda. Predstavitev bo v ponedeljek, 5. junija, ob 20.45 v župnijski dvorani v Doberdobu. Sodeloval bo tudi mešani pevski zbor Hrast.
Vabljeni.
KROŽEK VIRGILSCEK KATOLIŠKA KNJIGARNA
V petek, 2. junija, bo ob 18. uri v prostorih Katoliške
knjigarne na Travniku v Gorici predstavitev štirih publikacij. ki jih je letos izdal
Krožek za družbena vprašanja
Virgil Šček
-	študiji Nadje Maganja in Aleša Breclja o slovenskih političnih skupinah v Trstu (1945-52);
-	druga knjiga o mednarodnih pravnih in političnih dokumentih o varstvu manjšin Iva Jevnikarja;
-	knjiga Marka Tavčarja o nastopih Virgila Sčeka v rimskem parlamentu v letih 1921-23.
Na predstavi bo poleg avtorjev prisoten tudi predsednik
Krožka dr Rafko Dolhar.
Vljudno vabljeni!
□ OBVESTILA
CICIKLUB obvešča svoje male elane, da je prišlo do spremembe datuma zadnjega srečanja v letošnji sezoni. Animatorka Anka se bo poslovila (do jeseni) v ponedeljek, 12. t.m. (in ne 5. t.m.) ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni tudi starsi!
DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ IZ STANDREZA vabi na ogled turnirja v beach-volleyu, ki je v teku na igrišču ob domu A. Budala v Standrežu.
SOLSKO SKRBNIŠTVO obveSCa, da so njihovi uradi odprti za občinstvo vsak dan od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih in Četrtkih pa tudi od 15.30 do 17. ure.
V DIJAŠKEM DOMU SIMONA GREGORČIČA
v Gorici sprejemajo prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure - tel. 533495.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENECEV NA GORIŠKEM priredi 18. junija avtobusni izlet z vodičem v okolico Padove. Obiskali bodo gričevnato območje Golli Euganei ter si ogledali beneške vile v Luviglianu, Arqua Petrarca, Este in Montagnani. Obiskali bodo tudi graščino v Monse-lice. Skupno kosilo v restavraciji Bacco e Arianna v V6 Euganeo. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva do 7. junija.
VZPI DOL -JAMLJE in KD KREMENJAK obveščata, da bo avtobus za izlet na Bled v nedeljo, 4. junija, odpeljal ob 5.40 iz Dola, 5.50 iz Doberdoba (pred občino) in 6.00 iz Jamelj.
SPD GORICA sporoča, da bo avtobus v nedeljo, 4. t.m., odpeljal ob 6. uri s Travnika. Kosilo iz nahrbtnika, udeleženci naj si po možnosti oskrbijo šilinge že v Gorici. Za prehod meje je potrebna veljavna osebna izkaznica ali veljavni potni list.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccije-vaul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici: ob ; 8.uri, Olga Bressan, vdova Cartelli iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; ob 9.30, Maria Di Lenardo iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na ■ glavno pokopališče; ob 11.00, Gisella Bratuš, vdova Maniacco iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; ob 12.30,	|
Giuseppe Policardo iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 13.15 Luigia Olivo, iz cplosne bolnišnice v Koprivno; ob 14. uri, Rosalia Berce, iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno j pokopališče.
REFERENDUM / NA POBUDO SINDIKALNIH ZVEZ
SOLIDARNOST / MIROVNIŠKI POHOD ERNESTA OLIVERA
Večina odobrila refbimo pokojnin
Todo aktivni delavci so večinoma proti
Iz Gorice na 687 km dolgo pot upanja v Rim
Ob predstavitvi nenadna polemika Marcolini - Valenti
Večina udeležencev referenduma o pokojninski reformi, ki so ga razpisale sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, je na Goriškem odobrila sporazum med vlado in sindikati: za se je izreklo 6.913 volilcev (58, 7%), proti pa 4.873 (41, 3%). To je skupni podatek nekaj veC kot 12 tisoč oddanih glasov na 16.570 volilnih upravičenčev. Udeležba je bila razmeroma visoka, saj je v skupnem seštevku kar 73-odstotna.
Upoštevati pa gre tudi razčlenjene podatke o glasovanju zaposlenih oziroma drugih skupin občanov (upokojenci, brezposelni itd.). Med delavci v rednem delovnem razmerju so namreč gladko zmagali nasprotniki predlagane reforme: °d 13.191 upravičenčev jih je glasovalo 3-717, za sporazum se jih je izreklo 3.904 (46, 3%), proti pa kar 4.519 (53, 7%). Referendum je torej bil za sindikate uspešen le po zaslugi plebiscitarne opredelitve za DA med upokojenci (katerih se reforma pokojninskega sistema seveda ne dotika, saj so svojo pokojninsko pravico že udejanili) in drugimi neaktivni-
mi volilci: po teritorialnih voliščih jih je glasovalo 3.379 in kar 3.009 (89, 5%) jih je odobrilo sporazum, medtem ko je nasprotnih glasov bilo 354 (10, 5%).
Mimo prvega ugodnega komentarja pokrajinskega tajnika CGIL Giuliana Bona, ki poudarja pomen visoke volilne udeležbe, demokratičnost posvetovanja in v skupnem seštevku prevlado pozitivnih glasov, se bodo sindikalni voditelji ob navedenih podatkih morali gotovo zamisliti. Stališča sindikalnih vodstvev so namreč z 90-odstotno podporo “rešili” upokojenci, aktivni delavci pa so večinoma zavrnili sporazum.
Zanimivi so glede tega tudi podatki za posamezne stroke. Najštevilnejša in zgodovinsko najbolj sindikalizirana stroka kovinarjev je z dvotretjinsko večino glasovala NE (65, 4%). Proti sporazumu so glasovali še jestvinci, delavci v papirniški, kemični, tekstilni industriji, gradbinci, zaposleni v trgovini. Večinoma DA pa so glasovali v javni upravi, poštni upravi, šolstvu, električarji in zaposleni v prevozih.
Gorica in Nova Gorica bosta v ponedeljek startna točka mirovniškega romanja “687 kilometrov upanja za mladino”Eme-sta Olivera, ustanovitelja katoliškega gibanja Ser-mig in kandidata za Nobelovo nagrado za mir. Začetek bo 5. junija v obeh Goricah z nadaljevanjem v Gradišču, Fiu-micellu in Ogleju. Olivero s sodelavci bo v naslednjih dneh obiskal še Turin, Bergamo, Padovo, Genovo, Assisi in mnoga druga italijanska mesta. Pohod se ho sklenil 21. junija v Rimu, kjer bosta Olivera sprejela predsednika vlade in republike.
Glavni namen tega romarskega pohoda, sta na včerajšnji predstavitvi povedala vodja jezuitskega centra Stella Matutina Gi-
Zupan se opravičuje užaljeni predsednici Pokrajine (foto SR)
no Dalla Vecchia in rav- otrok otrok na cestah v natelj goriškega Caritasa Braziliji, za milijon otrok Ruggero Dipiazza, je opo- z Aidsom, za polovico zoriti javnost na trpeCe vseh otrok tretjega sveta, otroke in razbiti zid indi- ki zapuščajo šolo, še pre-ferentnosti. Olivero bo den se naučijo pisati in hodil za otroke, ki so žrt- brati. Gorici so izbrali za ve vojne v Bosni in Hr- start pohoda prav zaradi vaški, za 8 milijonov simbolike teh dveh mest,
ki povezujeta različne kulture in sta zato za zgled miru in sožitja.
Predstavitve sta se udeležila tudi predsednica Pokrajine Marcolinijeva in župan Valenti, ki pa nista bila ni C kaj mirovniško razpoložena. Marcolinijeva je bila besna, ker jo je novi občinski načelnik Forza Italia Sergio Foma-sir prav vCeraj grobo napadel s stolpcev tednika ‘Tl giornale di Giorizia” in zahteval njen odstop. Va-lentiju je očitala, naj nikar ne hlini odprtosti do sodelovanja s pokrajino, ko pa jo ekstremisti njegove politične skupine tako nesramno napadajo. Zupan je vidno v zadregi obžaloval napad in dejal, da strankarske razprtije ne bi smele pogojevati sodelovanja inštitucij.
JRŽIČ / V DISKU HIPPODROME
ŠOLE / DIJAKI IZ GORICE IN NOVE GORICE
NOVICE
Nocoj koncert vokalne skupine “Neri per caso”
Sanremo jim je bil odskočna deska, zasebne radijske Postaje sredstvo, prodajne police glasbenih trgovin pa Pravi dokaz njihove uveljavitve. Govorimo o vokalni skupini Neri per caso, zmagovalcih festivala v sekciji novih glasbenikov, katerih prvi CD “Le ragazze”, je najbolj prodana italijanska plošCa prvih letošnjih mesecev.
Vokalna skupina šestih mladeničev iz Salerna in okolice bo drevi ob 21. uri nastopila v disku Hippodrome v Tnzicu. Čira, Domenica Pabla, Gonzala in Diega Carava-na, Massima De Vitisa in Maria Crescenza je odkril glasbeni maček Claudio Mattone skoraj slučajno. Na svojst-Ven način pojejo znane skladbe kantavtorjev, njihovo izvajanje nas spominja na slavne vokalne skupine, kot so Manhattan Transfer, predvsem pa na angleške Flying Pickets. Vocalese po italijansko torej, posodobljeno nadaljevanje slavne tradicije kvarteta Cefra in skupine i Giganti.
Skupini Neri per caso, ki se logično predstavljajo brez glasbenih spremljevalcev, se bo nocoj pridružila tudi kopica lepotic, saj bo po njihovem nastopu izbor za Miss Italia. (AW)
likovni natečaj za čisto okolje
Nagrajevanje in odprtje razstave jutri na srednji šoli Favetti
Prejšnji teden se je na sedežu goriške pokrajine sestala žirija, da bi podelila nagrade najboljšim likovnim delom, ki so prispela na nagradni natečaj, namenjen učencem osnovnih Sol goriške pokrajine in mestne občine Nova Gorica. Tema natečaja je bila LoCeno zbiranje odpadkov - čistejše okolje. Pobuda, ki sta jo predlagali goriska pokrajina in mestna občina Nova Gorica ob sodelovanju šolskega skrbništva in WWF (Svetovni sklad za varstvo okolja) iz Gorice, je bila deležna velikega uspeha, saj so uCenci poslali na natečaj okoli sto likovnih del, od katerih so mnoga po oceni elanov Žirije na visoki umetniški ravni.
Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Pokrajine, Občine Nova Gorica, šolskega skrbništva iz Gorice in Goriške hranilnice, je sklenila podeliti nagrade v
obliki hranilnih knjižic, ki sta jih darovala sponzorja Sklad “Cassa di Rispar-mio” (1. nagrada 2 milijona lir, 2. nagrada 1 milijon lir, 3. nagrada 500.000 lir) in Nova KBM, podružnica Nova Gorica (4. nagrada 25.000 SIT, 5. nagrada 15.000 SIT). Nagradili so dela, ki jih je žirija z vidika sporočilnosti in kvalitete likovne tehnike ocenila za najboljša. Nekatera druga likovna dela so dobila priznanja žirije. PrvouvršCeno risbo bodo natisnili kot plakat za promocijo kampanje za ločeno zbiranje odpadkov.
Podelitev nagrad bo jutri ob 10.30 na nižji srednji šoli C. Favetti v Ul. Mascagni, udeležili pa se je bodo vsi uCenci, ki so sodelovali na natečaju. Vsa prispela dela bodo razstavljena v prostorih omenjene šole do 12. junija v Času pouka.	,
Avtomobilisti potrpežljivo v vrsti za bencinske bone
Pred poslovalnicami Avtomobil- vsak prejel 90 litrov' veC od prvotno skega kluba v Gorici (na sliki - Foto- določene količine, vendar bodo ti studio Reportage) in v drugih cen- dodatni boni uporabljivi šele po 1. trih pokrajine so včeraj že mnogi av- juliju. Razdeljevanje, ki se je začelo tomobilisti potrpežljivo čakali na včeraj, se bo nadaljevalo do 22. ju-razdelitev drugega letošnjega obroka lija, medtem ko zapade rok za pred-bencinskih bonov. Tokrat je ali še bo lozitev novih prošenj 30. junija.
SODIŠČE / STAVKA ODVETNIKOV
Proces Coop najbrž odložen
Obtožencev je skupno 12
Po skoraj poltretjem letu od začetka preiskave naj bi se danes na go-riškem sodišču zaCel proces proti 12 obtožencem domnevnih nepravilnosti v postopku za odprtje blagovnice COOP v Ul. Lun-go Isonzo. Uporabili smo pogojnik, ker se po vsej verjetnosti proces danes ne bo zaCel. Tudi goriški odvetniki namreč kompaktno sodelujejo pri vsedržavni odvetniški stavki zoper sporni vladni odlok in se zaradi tega vzdržujejo sodnih obravnav (razen ko so obtoženci v priporu). Proces bodo zaradi tega danes skoraj gotovo odložili.
Odvetnik Samo Sanzin, ki skupaj z očetom Petrom zagovarja nekatere med obtoženci, meni, da odložitev spričo odmevnosti
procesa ne bo za daljše obdobje. Sodnik bi se utegnil odločiti že za mesec julij ali kvečjemu za zgodnjo jesen.
Na zatožni klopi tega procesa so z različnimi obtožbami in domnevnimi odgovornostmi bivši podžupan Mario Del Ben, župan Erminio Tuzzi, odbornika Pier Raimondo Cap-pella in Marjan Breščak, deželni predsednik COOP Luci o Tolloi, načrtovalec Bruno Brunello, drugi tehniki in gradbeniki ter občinski fukncionarji.
Zaradi odložitve najbrž ne bo niti odločitve o odprtju blagovnice, ki jo glasno zahtevajo elani zadruge COOP in za katero so odvetniki vložili že veC vlog, ne da bi bili deležni posluha pri sodnih organih.
Prispevek Trgovinske zbornice za tečaj Videmske univerze
Na prošnjo Konzorcija za razvoj univerzitetnega študija v (Sorici je Tigovisnka zbornica dodehla prispevek 60 milijonov lir za usposobitev laboratorija za poučevanje jezikov v korist diplomskega tečaja za tolmače in prevajalce, ki ga je V/Gorici odprla Videmska univerza. Prispevek je prvi v planu podpor za razvoj tečajev Videmske univerze. Laboratorij za 30 študentov bodo uredili v šolskem poslopju, ki začasno gosti tečaj, v končni fazi pa ga bodo prenesli v prenovljeno poslopje v Ul. Diaz.
Nastop begunskih otrok nocoj na akademiji SZ Dom
Vsi drugačni, vsi enakopravni je naslov prireditve, ki bo drevi ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici na pobudo SZ Dom in uprave Kulturnega doma ter pod pokroviteljstvom Solidarnostnega odbora za pomoC beguncem iz BiH. V prvem delu večera bo zaključna akademija športno-ritmicnega odseka SZ Dom “V Neptunovem kraljestvu”. V drugem delu bo nastopil pevski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko pod vodstvom Stanka Jeri-cija, zatem pa bodo nastopili še bosanski otroci iz zbirnih centrov na Kranjskem: predstavili bodo Povodnega moža Brede Rovšek. S to predstavo so begunski otroci uspešno nastopih že v Sloveniji, Avstriji in tudi v Italiji.
Dr. Tita jutri ne bo v Gorici
Namestnik državnega pravdnika v Pordenonu dr. Raffaele Tito bi bil moral jutri v svoji nekdanji šoli, goriškem klasičnem liceju Dante Alighieri predavati o podkupninskih aferah in poteh za izhod iz nastalega položaja. Vendar dr. Tita jutri ne bo: ravnatelju Gianfrancu Hoferju je pisal, da se toplo zahvaljuje za povabilo, da pa se želi v tem trenutku izogniti javnemu nastopanju v bojazni, da ne bi kdo napačno -tolmačil njegovih stališč o kočljivih in še odprtih vprašanjih.
Troje fotografskih prireditev v Novi Gorici in Solkanu
V Novi Gorici in Solkanu bodo danes tri pomembne prireditve s področja fotografije. Ob 17. uri bo v mah dvorani Kulturnega doma projekcija diapozi-hvov natrecaja Dia Primorska 95, ob 18. uri bodo v galeriji osnovne šole v Solkanu odprli razstavo barvnih fotografij z republiškega natečaja v fotografiji, ob 19. uri pa v prostorih Pokrajinskega muzeja razstavo fotografij natečaja Varstvo narave in razstavo fotografij sodobnih danskih ustvarjalcev.
Gibanje za življenje hoče tudi premoženjske pravice za nerojene
Gibanja ze življenje obvešča, da se je začelo zbiranje podpisov za spremembo nekaterih delov civilnega zakonika z namenom, da bi tudi nerojenim otrokom priznaval pravno osebnost in premoženjske pravice. Podpisati je mogoče na županstvu v kraju stalnega bivališča. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu Gibanja za življenje, Verdijev Korzo 4.
DEŽELA
Petek, 2. junija 1995
KANALSKA DOLINA / NACIONALISTIČNI PRITISKI?
Slovenski frančiškani bodo morali zapustiti svetišče na Višarjah
ZABNICE - V zadnjih mesecih so Slovenci iz Kanalske doline z zaskrbljenostjo opozarjali, da se zna zgoditi, da slovenskih frančiškanov na Sv. Visarjih in v Zabni-cah ne bo več. To bojazen so utemeljevali tudi z določenimi političnimi pritiski, ki so postali močnejši po nastopu desničarske Berlusconijeve vlade.
Bojazen kanalskih Slovencev je v teh dneh
postala stvarnost. Slovenski frančiškani, ki upravljajo svetišče na ViSarjih, so namreč dobili pismo videmskega nadškofa, v katerem jih obvešCa, da morajo do konca junija zapustiti svetišče. Povedati velja, da bi morala pogodba o upravljanju zapasti čez leto dni. Za to odločitev naj bi bilo krivo slabo gospodarjenje oziroma neprimeren način evan-gelizacije, ki jo uvajajo
slovenski frančiškani.
Nekatera sredstva obveščanja so glede tega vprašanja podčrtala, da videmski nadškof ni privoli, da bi v Zabnice in na Višarje prišla nova skupina slovenskih frančiškanov, ki bi lahko odpravila netočnosti pri upravljanju, Ce so te razlog za taksno odločitev. Ob tem dodajajo, da pomeni odhod slovenskih frančiškanov "hujši nacionalistični pritisk”, kar bo vsekakor ošibilo dosedanje prizadevanje obmejnih cerkvenih struktur za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja.
Srečanje teh dežel, romanje goriške in koprske škofije in ne nazadnje sobotno srečanje slovenskih in furlanskih vernikov v Spetru so pomembni znaki utrjevanja prijateljstva in premagovanja narodnostnih napetosti. Skoda bi bila, ko bi odhod slovenskih fanciskanov skalil to ozračje.
Rudi Pavšič
SSk danes pri Thalerju Drevi strankin deželni svet
TRST - Na strankinem sedežu v Ul. Gallina 5 se bo drevi ob 20.30 sestal deželni svet Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu ima razpravo o političnih razmerah v Italiji, o odnosih med Italijo in Slovenijo ter o položaju slovenske manjšine. Nadalje bo tekla beseda o pravici do politične zastopanosti in do soudeležbe v javnem življenju slovenske narodnostne skupnosti, o stališčih stranke do referendumov ter o internem seminarju SSk ob 20-letnici deželne stranke.
Pristavimo Se, da bo slovenski zunanji minister Zoran Thaler danes v Ljubljani sprejel zastopstvo SSk.
Zaskrbljujoče finančno stanje špetrskega dvojezičnega centra
SPETER - Ob zaključku šolskega leta se je sestal upravni svet špetrskega dvojezičnega šolskega središča, ki je v prvi vrsti analiziral zaskrbljujoče finančno stanje. Upravitelji so podčrtali nujnost, da se tudi v Senatu čimprej odobri finančna sredstva za osrednje zamejske kulturne ustanove, med katere sodi tudi Spetrski center.
V zvezi z delovanjem središča je bilo izraženo zadovoljstvo predvsem zaradi vse večjega števila otrok, ki obiskujejo dvojezično šolo. Predvpisi za vrtec in prvi razred osnovne šole so izredno zadovoljivi. To še v večji meri izpostavlja vprašanje priznanja osnovne šole (priznanje velja le za vrtec), tako da otrokom ne bo treba ob koncu šolskega leta polagati izpite na go-riških šolah.
Na seji uprmmega 'sveta so ocenili vse dosedanje korake, ki so bili storjeni, da bi učencem, ki zaključujejo peti razred osnovne šole, lahko zagotovili nadaljevanje dvojezičnega študija. Izredne važnosti bi namreč bilo, ko bi se beneški mladini zagotovil dvojezičen pouk vsaj do konca nižje srednje šole.
Beseda je tekla tudi o ustanovitvi podružnic špetrske-ga centra in to po modelu, ki so ga uresničili v Tipa-ni, kjer otroci osnovne šole obiskujejo tečaj slovenščine v popoldanskem času. Da bi na najboljši način udejanili ta načrt, se bodo v kratkem sestali s krajevnimi pristojnimi upravami in z zainteresiranimi starši.	RJ3.
Špetrski nogometaši v Belgiji
ČEDAD - Izseljeništvo je od vedno pogojevalo življenje v Benečiji. Izredno veliko ljudi iz teh krajev se je namreč v tem stoletju izselilo v mzne države sveta, saj v Nadišldh in Terskih dolinah ter v Reziji ni bilo dela. Med državami, kjer najdemo največ beneških izseljencev, sodi vsekakor Belgija. V tej državi so se Benečani v glavnem zaposlili v rudnikih, kjer so opravljali najtežja dela.
Zveza beneških izseljencev je že od svoje ustanovitve vzpostavila stike z belgijskimi izseljenci. Veliko je bilo obiskov in skupnih pobud, še najbolj pa se je utrdilo sodelovanje s skupnostjo, la Živi v občini Sambreville, s katero so se Nadiške doline tudi pobratile. Pred nedavnim je tako skupina nogometnih sodnikov iz Belgije obiskala Benečijo, v teh dneh pa je v Belgijo odpotovala nogometna ekipa Škrat iz Speha, ki bo sodelovala na mednarodnem nogometnem turnirju. Obisk je organizirala Zveza beneških izseljencev, ki bo desetdnevno gostovanje izkoristila tudi za utrditev stikov s tamkajšnjimi slovenskimi izseljenci, (r.p.)
PISMO UREDNIŠTVU
Komu poje lira?
Banke so srce gospodarstva, gospodarstvo pa je osnova samostojnosti. To misel skrajšano povzemam iz pisma italijanskega zakladnega ministra iz leta 1919. Leta 1918, 29. oktobra, je bila ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov in istega dne je Ljubljana praznovala osvoboditev. Pet dni zatem so italijanske Čete zasedle Trst. Takoj zatem je italijanska vlada postavila komisarsko upravo v vse banke in denarne zavode v lasti Slovencev. Takrat je bila v Italiji na oblasti t.i. liberalna vlada. Fašistična stranka je nastala šele marca leta 1919, oblast pa prevzela leta 1922. 2e leta 1920 pa je bil požgan Narodni dom v Trstu. No, februarja 1919 je finančno (zakladno) ministrstvo iz Rima pisalo guvernerju Trsta dve pismi. Povzetek je približno taksen: »nemške banke je potrebno likvidirati, saj vse njihove posle lahko opravljajo italijanske banke, Nemčija pa je na strani poražencev. Z bankami slovanskega porekla je problem večji, saj jih posedujejo domačini, italijanski državljani. Toda stališče je jasno -morajo se italijanizirati. Zato je treba nadzirati njihovo poslovanje. Vladni komisarji, ki zamenjujejo bančno upravo pa morajo biti neoporečni in zvesti italijanski državi, saj so predstraža italijanskih interesov. Italijanizacijo bi kazalo izvesti tako, da bi italijanske banke odkupile delnice slovanskih bank, nato pa bi izvedli združitev z neko italijansko banko.« Leta 1923 je bila tako ukinjena še zadnja, najpomembnejša od vseh t.i. slovanskih bank - tržaška Jadranska banka. Oslabljena Slovenija oziroma takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ni posredovala. Leta 1943 in 1945 je Italija kapitulirala, za kar je moralo umreti desettisoCe Slovencev. Po drugi svetovni vojni sta v zamejstvu zrasli dve močni banki »slovanskega porekla« - Kmečka banka v Gorici in Tržaška kreditna banka, povezani s podjetji zamejskih Slovencev, naslonjenimi na velik jugoslovanski gospodarski prostor. Leta 1991 se je Slovenija osamosvojila, Ljubljana pa je praznovala osvoboditev. Leta 1994 so v Italiji oblast prevzeli t.im. liberalci v zavezništvu z nasledniki fašistov. Nekaj mesecev zatem so oblasti v Kmečko banko poslale komisarsko upravo, v začetku maja pa Tržaško kreditno banko prisilile v obvezno dokapitalizacijo, pri kateri obstoječi lastniki slovanskega porekla ne smejo sodelovati. Ustrahovana od proitalijanskih udbomafijskih zmerljivk stranke SDSS, SLS in legije Danila S. ter od notranjih bojev oslabljena Slovenija (doslej) ni posredovala. Ta spis sem napisal v spodbudo ministru za finance in guvernerju pri obotavljivem odločanju o učinkovitem ukrepanju, ki je v njuni pristojnosti. Večina citiranih podatkov iz let 1918-1923 je iz Se neobjavljenega gradiva tržaškega zgodovinarja Milana Pahorja.
Janez KopaC, poslanec LDS
gospodarstvo in finance
MONETARNA POLITIKA / UGODNA OCENA ZA FAZIA IN TUDI ZA PINIJA
Mednarodni denarni sklad podpri politiko Banke Italije
Izjave šefa evropskega oddelka MDS - Lira dobro, borza negotova
RIM - Mednarodni denarni sklad (MDS,) podpira Faziov boj proti inflaciji. Ugaja mu Banka Italije kot »garant inflacije«, kot določevalec njene povprečne letne stopnje in kot nosilec pravice in dolžnosti ukrepanja za spoštovanje letno določene stopnje cenovne rasti. To je včeraj v Rimu izjavil odgovorni za evropski oddelek Mednardonega denarnega sklada Massimo Russo, ki je implicitno Podprl »inovacijo« guvernerja Antonia Fazia, ko je v svojem dokumentu na obenem zboru centralne banke nakazal zgornjo mejo inflacijske rasti za letošnje leto na ravni 4,5 odstotka. »Gre za dobrodošel in potreben ukrep monetarne politike, ki ga tudi sam Podpišem,« je komentiral Russo.
Mednarodni denarni sklad, ki že vrsto let preučuje ravnovesja med različnimi oblastmi na Področju monetarne politike v najrazvitejših gospodarstvih, torej opogumlja italijanski emisijski zavod, naj ubere pot, Po kateri že hodijo druge države, kot Nemčija, Velika Britanija in ZDA. »Določiti strogo zgornjo urejo za inflacijo in napovedati, da bo centralna banka se bolj stisnila kreditne možnosti, Ce bi ce-ue pretirano rasle, je go-
tovo zadržanje, ki ga trgi poplačajo,« je dejal Russo. »Gre za monetarno politiko, kakršna je v praksi že dala dobre rezultate.«
Russo, ki se je včeraj sestal s predstavniki zakladnega ministrstva in državnega računovodstva, danes pa se bo sešel s predstavniki Banke Italije, je pohvalil tudi stopnjo usklajenosti, ki je bila v zadnjih mesecih dosežena med vlado in centralno banko. Zelo pomembno se mu zdi, da je vlada prvič anticipira-la rok, do katerega navadno predstavi splošne smernice triletnega eko-nomsko-finanenega programa, in da je Banka Italije samo dan kasneje te smernice že sprejela. »Tako Dini, ki je zastavil program na odličnih ciljih, tistih, ki jih že dve leti svetuje Mednarodni denarni sklad, kot Fazio, ki je večkrat posegel na vzvod cene denarja, veliko prispevata k ustvarjanju pogojev, da se bo lahko Italija leta 1988 približala maastrichtskim, merilom,« ocenjuje predstavnik MDS, Čeprav ne skriva motečega elementa politične nestabilnosti. »Problem ni datum volitev, za katerega je sicer v Italiji veliko občutljivosti, ampak potreba po tem, da se trgi prepričajo v odločenost Italije, da enkrat za vselej sanira
VINO / KONZORCIJ KRAS n
Vinogradniki te dni v gosteh pri gostincih
TRST - Kot smo ze večkrat poročali in pišemo danes tudi na straneh tržaške kronike, se jutri začenja pobuda, s katero bo Konzorcij za zaščiteno poreklo vin Kras v sodelovanju z gostinsko sekcijo SDGZ in italijanskim združenjem gostincev FIPE predstavil vina svojih 11 elanov. Predstavitev bo sicer prihodnji konec tedna, 10. in 11. junija na Devinskem gradu, te dni pa bodo vinogradniki navzoči v 14 gostinskih lokalih, v katerih bodo gostom ponudili kozarec svojega vina in jim izročili vabilo za predstavitev na Devinskem gradu.
Člani Konzorcija Kras bodo gostje naslednjih gostiln in restavracij:
Urdih »Al Carso« - Mavhinje (v nedeljo ob 12. uri) Sardoč - Slivno (jutri ob 20. uri)
Sardoč - Prečnik (v nedeljo ob 12. uri)
Gruden - Sempolaj (v nedeljo ob 12. uri)
Društvena gostilna v Grabrovcu (jutri ob 13. uri) Milic - Brisciki (v nedeljo ob 12. uri)
Volnik - Repen (jutri ob 20. in v nedeljo ob 12. uri) Križman - Repen (jutri ob 20. in v nedeljo ob 12.) Furlan - Repentabor (danes in jutri ob 19.30)
Kras - Col (v nedeljo ob 12. uri)
Pri vodnjaku - Jezero (v nedeljo ob 12. uri)
Pesek na Pesku (v nedeljo ob 12. uri)
Scabar - Kolonkovec (danes ob 19.30)
Devetak - Vrh (danes ob 19.30).
svoje javne raCune.« To prepričanje je Russo utemeljil z gibanjem lire, ki se je sicer nekoliko okrepila, vendar še naprej močno nioha prav zato, ker na trgih prevladujejo dvomi o prihodnosti.
In ko smo že pri trgih, poglejmo, kako so se včeraj »odrezali«. Denarni trg je preživel dan v za-nemnju dolarja, ki so ga koordinirani posegi naj-veejih centralnih bank v sredo dodobra spravili k sebi. Lira mu je tako plačala svoj »ceh«, saj je do-
segel za 2,3 odstotka višji teCaj kot komaj 24 ur prej. Podobno se je zelenemu bankovcu godilo tudi na ostalih mednarodnih trgih in tudi ob sinočnjem odprtju Wall Streeta, kar je po drugi strani pomagalo tudi liri, da se je okrepila do marke in do ostalih glavnih bankovcev. Ce bo dolarju uspelo ohraniti doseženi trend, potem bo po mnenju analitikov tudi lira utrdila svoj tečaj z valutami območja marke, kot se je to
jasno pokazalo že včeraj.
Na milanskem delniškem trgu pa je vCeraj prevladovala negotovost, zaradi katere so se začetno pozitivni kazalci popoldne znižali, vrednost poslov pa je dosegla le skromnih 440 milijard lir. Splošni kazalec MIB se je znižal za 0,30 odstotka, zadnji Mibtel za 0,70, Mib-30 pa za 0,75 odstotka. Trg državnih vrednotnic future je po nihajočem poteku zaključil sestanek z ovrednotenjem tečajev.
NAČRTOVANJE / KOMISIJA ZA GOSPODARSTVOM
Naši gospodarstveniki analizirali Projekt Trst
Tudi manjšina potrebuje strategijo razvoja
TRST - Projekt Trst, ki ga je izdelala tržaška občinska uprava in se je le s težavo prebil skozi volilno preizkušnjo v mestni skupščini, je izziv tudi za našo manjšinsko skupnost. Razmere se korenito spreminjajo in z njimi tudi vizije, pristopi in metode poseganja. Kakšna je ocena Projekta z vidika nase skupnosti, kaj lahko sama prispeva in kako naj se vključi v njegovo uresničevanje?
Ta, resnici na ljubo vse prej kot lahka vprašanja so si predvčerajšnjim zastavili elani komisije za gospodarstvo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi, ki so po uvodnem orisu vsebine tega načrta razvili SirSo razpravo o bližnji in srednjeročni gospo-darskopolitiCni prihodnosti Trsta in Gorice in še posebej naše narodne skupnosti. Vodja komisije Branko Jazbec je na splošno ocenil, da Projekt Trst ni zarisal novega scenarija, pac pa da je nekakšna lepljenka odprtih problematik in obstoječih načrtov, ki je bila izdelana brez predhodne analize. Nedvomno pa iz njega veje odločenost, da se odprta vprašanja končno le začnejo reševati, načrti pa uresničevati. Ce so izhodišča načrta pravilna (konec obdotija tržaške obrobnosti in državnih podpor, prevlada kulture internacionalizacije in konkurenčnosti na osnovi novih razvojnih naložb, usklajevanje pristojnosti posameznih in morda preštevilnih protagonistov ekonomske politike), jih postavljajo pod vprašaj nekatere negativne okliscine, v prvi vrsti demografsko upadanje, ki povzroča pomanjkanje delovne sile, deindustrializacija in šibkost krajevnega podjetništva. Po analizi posameznih gospodarskih sektorjev (med katerimi pa ni kmetijstva), je Jazbec strnil svojo oceno v skupino pozitivnih in negativnih plati projekta. Med pozitivne je uvrstil usmerjenost k odpiranju in internacionalizaciji Trsta, neformalni pristop k problematiki in konkretnost ter sistematičnost pojek-ta, medtem ko so temne plati po njegovih besedah te, da stojijo za projektom iste osebe ali sile, ki so doslej nasprotovale odpiranju, da naša manjšina pri pripravi projekta ni sodelovala in da načrt za urbanizacijo Ra-
ziskovalnega območja in nekatere smernice novega občinskega regulacijskega načrta niso v skladu s konceptom kraskega parka.
Z vidika nase narodne skupnosti so se posebno vprašljive tiste točke Projekta za Trst, ki se nanašjo na kra-ski park, na načrtovani prodajni center na Opčinah, na tovorni terminal pri Fernetičih, na urbanizacijo PadriC in na avtocestne povezave. In kaj lahko sami predlagamo? Na to zaključno vprašanje svojega poročila je Branko Jazbec odgovoril s predlogom, ki sicer kot zamisel ni nov: ustanovitev ekonomsko-tehnicnega centra za vzhodno Evropo ali pa čezmejnega tehnoloskga parka, ki naj bi ga uresničili v sodelovanju med Trstom in Ljubljano.
O podobnem (čeprav si tega imena resnici na ljubo ne' zasluzi) projektu goriške občinske uprave z ambicioznim naslovom »Gorica- mesto laboratorij« je poročal Karlo Devetak, ki je opozoril, da gre v bistvu za posnemanje Projekta Trst in da ne vsebuje jasnih ciljev. Dokument je sicer Sele v razpravi, v ozadju pa se jasno kažejo nekateri interesi, posebno trgovske naarave. Daljše posege v razpravo so imeli predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Boris Siega, Dario Cupin, Sudam Kapic in Edi Bukavec, ki so izpostavili nekaj za manjšino zelo pomembnih točk. Te je Siega v imenu organizacije slovenskih podjetnikov že razgrnil v svojem posegu na nedavni pokrajinski gospodarski konferenci, dokument pa bo lahko tudi osnova za izdelavo širšega gospodarskega načrta manjšine.
V osnovi gre namreč za vprašanje, kako naj se nase gospodarstvo spoprime s tranzicijo in si poiSCe novo mesto v italijanskem in mednarodnem kontekstu. Za to bo seveda potreben nov strateški načrt, za katerega pa moramo - z besedami Daria Cu-pina - najprej vedeti, kje smo, kakšne resurse imamo in potem - kaj hočemo. To pa je tista zahtevna in konkretna naloga, ki stoji pred mlajšo generacijo nosilcev gospodarske dejavnosti nase manjšine.
Vlasta Bernard
PET PON TOR SRE ČET
16459 16449	16359	1616,4 1651
35,1	11785	11654 11535
1190,1	11
NOVICE
Vrnitev davčnega grabeža
RIM - Včerajšnji uradni list je objavil zakonski odlok, ki določa vrnitev davčnega grabeža za letošnje leto. Kot je vlada napovedala že 18. maja, ko ga je sprejela, predvideva dekret povišanje odbitkov za davek Irpef, in sicer z 20-odstotnim »popustom« glede na lansko povišanje življenjskih stroškov. Odbitki za zakonca v breme se tako povišajo na 817. 552 lir, za enega otroka na 94.437 lir, za dohodke od odvisnega dela pa na 784.634 lir. Nove odbitne stopnje za odvisne delavce in upokojence se bodo v plačilni ovojnici poznale pri junijskih dohodkih.
Sever polni dižavno blagajno
RIM - Vec kot 55 odstotkov celotnega davčnega priliva prileže v državno blagajno iz severnega dela Italije, kjer vsak prebivalec plača povprečno 8,10 milijona lir na leto, medtem ko znaša državno povprečje 6,46 milijona lir. Najboljši »klienti« davkarije so Lombardci, ki potegnejo iz žepa 8, 83 milijona lir na prebivalca, vsi skupaj pa napolnijo kar 21,15 odstotka državne blagajne, kar je skoraj toliko, kolikor prispeva ves južni del države. Na jugu odpade na vsakega prebivalca komaj 4,15 milijona lir, na repu pokrajin pa je Calabria s komaj 3,57 milijona. Podatki so iz italijanske »davčne geografije«, ki jo je zarisalo generahro državno raermovodstvo na osnovi podatkov iz leta 1992.
V	Trstu nastala Sasa Vita
TRST - Tržaška zavarovalnica Sasa in njena lastnica Cofiri iz grupe M, sta ustanovili novo zavarovalnico Sasa Vita z začetno glavnico 10 milijard lir. S to pobudo bo Sasa razširila svojo dejavnost na trgu življenjskega zavarovanja, temu namenu pa bo posvetila tudi ves presežek lanske poslovne dobe v znesku 943 milijone lir.
V	ponedeljek v Trstu delegacija GZ Slovenije
LJUBLJANA - Gospodarska delegacija, ki jo bo vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster, bo v ponedeljek, 5. junija v gosteh pri predsedniku tržaške Trgovinske zbornice Adal-bertu Donaggiu. Gre za nadaljevanje razgovorov, ki so se zaceli marca letos v Ljubljani ob tamkajšnjem sejmu Alpe-Adria, glavne teme pa bodo zadevale gospodarski položaj v Sloveniji in Babji, gradnjo železniških in cestnih povezav od Trsta in Gorice do madžarske meje, stare dolgove JEK banke, revizijo list C in D Tržaškega sporazuma in sejme.
Delegacija GZ Slovenije sc bo sestala tudi s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, s katerimi bo tekla beseda o gospodarskih razmerah in o sodelovanju med GZS in SDGZ na področju informatike, poslovnih srečanj ipd.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA
3-krat tedensko . Ponedeljek, sreda, petek
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7
tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6
tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3
tel. 062/27-038, 26-155
•	ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45
tel. 066/38-458, 38-512
^	-Z
PARLAMENT / ODŠKODNINE
Ustanovljen sklad za žrtve nacizma
Sprva 500 milijonov šilingov
DUNAJ - Avstrijski državni zbor je včeraj obravnaval in sklenil ustanoviti posebni sklad za žrtve nacizma v Avstriji. Iz tega sklada bodo izplačevali odškodnine vsem tistim osebam, ki so bile v času nacionalsocialistične strahovlade v Avstriji preganjane zaradi svoje etnične pripadnosti, vere, na-tionalnosti in tudi spolne usmeritve.
Predlog ustanovitve sklada za žrtve nacizma je v državnemu zboru podala vladna koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka); v zakonu navedeni pogoji za pravico do odškodnin pa so bili deležni dokaj ostre kritike, zlasti židovskih
organizacij v Avstriji.
Njihov predsednik je dejal, da bi nekateri pogoji za izplačilo odškodnine med žrtvami nacističnega terorja lahko ustvarjali občutek ponižanja, poleg tega pa je menil, da so žrtve nacizma pričakovale od avstrijske vlade večjo širokogrudnost. Zidovske organizacije so ostro zavrnile izjavo prvaka ljudske stranke Khola, ki je menil, da so žrtve nacizma od države že tako in tako prejele 300 milijard Šilingov. V Uradu zveznega kanclerja na Dunaju računajo, da bodo prejeli nekaj tisoč prošenj; v skladu pa bo zaenkrat zagotovili le 500 milijonov šilingov.
Ivan Lukan
NOVICI
Dunaj - gospodarsko okno na vzhod in jugovzhod
DUNAJ/OSLO - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je v okviru svojega uradnega obiska na Norveškem obravnaval tudi možnosti za krepitev odnosov med obema državama, še posebej na gospodarskem področju. Klestil je v tej zvezi poudaril, da je Dunaj zelo zanimiva lokacija za navezovanje gospodarskih stikov in realizacijo različnih poslov s srednje- in vzhodnoevropskimi državami tudi za Norveško. Se posebej zato, ker so prebivalci Norveške decembra lani na referendumu že drugič zavrnili pristop k Evropski zvezi.
Konsum bo odpustil 3.000 svojih sodelavcev
DUNAJ - Nesolventna veletrgovska veriga Konsum bo morala odpustiti mnogo več delavcev kot so prvotno sporočili. Poleg 2.000 nameščencev, ki so že dobili odpoved, bo podjetje do konec junija odpovedalo službo še tisoč drugim nameščencem. Vele-trgoviska veriga bo morala prodati vsaj 600 od skupaj 1.500 svojih trgovin, če bo hotela poravnati svoje obveznosti do upnikov.
TINJE / DOM PROSVETE
r RAZOČARANJE n
Kraj sprave in dialoga
Odprtje obnovljenega doma
Ivan Lukan
CELOVEC - Katoliški Dom prosvete Sodalitas v Tinjah je včeraj praznoval velik dogodek: v navzočnosti številnih častnih gostov, med njimi krškega škofa dr. Egona Kapel-1 arija, zastopnika avstrijskega ministrstva za kulturo Oberleitnerja in državnega sekretarja za Slovence po svetu pri MZZ Petera Vencelja, so uradno odprli skoraj popolnoma prenovljeni dom.
Investicija je znašala nekaj manj kot 40 milijonov šilingov, obnovljeni dom ima zdaj vso infrastrukturo, Id jo mora imeti sodoben izobraževalni center. K uresničitvi tega zahtevnega in povsem uspešnega projekta so 26 milijonov šilingov pris-pe-vali duhovniki Soli-dalitete, prijatelji doma, krška škofija in škofije v Sloveniji, preostalih 14 milijonov šilingov pa naj bi zbrali z darovi.
Rektor Jože Kopeinig je v svojem nagovoru pou-
daril, da je bil tinjski dom vedno več kot zgolj hiša izobraževanja, saj je v čedalje večji meri tudi kraj dialoga z nemškimi sode-želani. V zadnjih letih je bil tudi zatočišče za begunce iz bivše Jugoslavije, z obnovo pa ima dom tudi vse prostorske pogoje za sprejem tudi skupin prizadetih in invalidnih oseb.
Dograditev je bila potrebna, ker je dom prerasel svoje začetne okvire in postal premajhen za vedno več in čedalje bolj različne izobraževalne programe. S svojo novo zunanjo po-do-bo in umetniškim bogastvom pa naj bi dom - še bolj kot doslej - postal »izkaznica našega hotenja živeti v dialogu z vsemi ljudmi, ki želijo dobro drugim in sebi, Cerkvi in narodu, deželi in državi, mladim in starim, Slovencem in nemško govorečim pre-bival-cem«.
Slavnostni govornik je bil nekdanji podkancler Erhard Busek.
Brez
podpore
koroških
oblasti
Odbita prošnja
TINJE - Rektor Kopeinig se je na otvoritvi tinjskega doma dotaknil tudi financiranja dogradnje in z razočaranjem ugotovil, da sta projekt -poleg duhovnikov krške škofije in škofij v Sloveniji - finančno podprh tudi Avstrija in Slovenija.
»Le dežela Koroška doslej ni imela posluha za naše prošnje, ne volje, da nam pomaga, ne zahvale za naše delo v dobro vse Koroške in prek njenih meja«, je raz-o-čarano poudaril Kopeinig. Ob tem je opozoril, da se vodstvo doma že dve leti pogaja z deželnimi oblastmi, ne da bi doseglo kak premik v odnosu vlade. Vodstvo doma je pri koroški vladi zaprosilo za podporo v znesku deset milijonov šilingov, vključno s prvo pregradnjo, ki je stala približno 30 milijonov šilingov.
Izgradnja tinjskega izobraževlanega doma je stala približno 40 milijonov šilingov
VLADA / PARTNERSTVO ZA MIR
Ze kmalu vaje zveze Nato na ozemlju Avstrije
Avstrija je predložila načrt
DUNAJ - Avstrija se vse bolj odpira sodelovanju pri mirovnih akcijah tudi zunaj OZN.
Konkretno si avstrijska vlada predstavlja sodelovanje Avstrije pri mirovnih operacijah pod okriljem Organizacije za
Zunanji minister Schussel
j—| ZAGOTOVILO]—j
Šiling bo ostal men!
DUNAJ - Avstrijski šiling bo tudi v prihodnje ostal trdna valuta, njen tečaj pa bo še naprej vezan na tečaj nemške marke.
To je pri nastopu svoje službe izjavil novi predsednik Avstrijske nacionalne banke Liebscher, ki je nasledil dosedanjo predsednico Schau-mayrjevo. Liebscher je še izjavil, da prinaša trden šiling avstrijskemu gospodarstvu več prednosti, pri čemer ni zamolčal negativnih posledic takšne politike.
varnost in sodelovanje v Evropi ter pri projektu severnoatlantske (vojaške) zveze Nato Partnerstvo za mir.
Potem ko je na začetku tedna kanlcer Franz Vra-nitzky napovedal, da bo koalicijska vlada že v bližnji prihodnosti predložila državnemu zboru zakonsko novelo, ki naj bi Avstriji omogočala sodelovanje pri mirovnih operacijah Organizacije za varnost in sosedelova-nje v Evropi (OEVS) v vzhodnoevropskih deželah, je zunanji minister VVolfgang Schussel na zadnji seji ministrskega sveta Nato v nizozemskem Nordvvijk predložil avstrijski načrt za sodelovanje pri projektu Partnerstvo za mir.
Avstrijski dokument med drugim predvideva, da bi Nato na avstrijskih tleh lahko izvedel vojaške vaje, da bi natova letala lahko preletala avstrijski zračni prostor, dovoljen pa naj bi bil tudi tranzit orožja in vojaške opreme. Tovrstno zagotovilo bi bilo povezano le s pogojem, da gre za akcije v okviru Partnerstva za mir, torej za operacije, ki so namenjene zgolj ohranitvi miru (peace-keeping). Avstrija sama pa v prihodnjih letih načrtuje ustanovitev posebne enote za humanitarne in reševalne akcije. Enota naj bi štela približno 2.500 specialcev. Avstrijska ponudba o sodelovanju z Nato, v partnerstvu za mir in pri mirovnih akcijah OEVS je skladna z novimi smotri vlade pred konferenco šefov vlad držav-članic Evropske zveze leta 1996. (I. L.)
NEKJE V EVROPI
Nekje v Evropi je Evropa v preteklih dneh praznovala petdeseto obletnico zmage nad nemško-itali-jansko-madžarskim fašizmom, ki je med drugo svetovno vojno posegel po slovenskem ozemlju in zahteval slovenske žrtve, na Hrvaškem pa so slovesno, z vojaškim mimohodom praznovali dan državnosti. Že peto obletnico. Na Jaru-nu je bilo srhljivo samovšečno, optimistično samozadovoljivo, kajti disciplina, izurjenost, oborože-nost hrvaške profesionalne vojske niso bile samo reklama za novo državo na evropskem zemljevidu, marveč tudi svarilo pravoslavnemu svetu, da Hrvati tujega nočejo, svoje pa si bodo vzeli nazaj.
»Upam, da tega ne bodo uporabili v boju s Srbi...«
»Mislim, da se bodo usrali, ko bodo videli, kako smo se v teh nekaj letih oborožili...«
Po slavju sva z Juretom zavila na skromno malico, ki nama jo je pri-
pravila njegova sestra Ivana, nato pa sem se s tramvajem odpravil domov, na drugi konec mesta, v Ma-ksimir. Vsi so se drenjali, kajti po slovesnosti se je zoblačilo, pomladni pljusk je ohladil ozračje nad Zagrebom, prinesel večerno svežino, opral sledi za tankovskimi gosenicami in vrnil ljudi iz prazničnega zanosa militantne kozmetike v pos-tkomunistično vsakdanjost.
Vtisi potnikov v tramvaju so bili enotni. Mladi ljudje so bili navdušeni nad obritimi mladeniči, zlikanimi uniformami, vojaškim paradnim korakom, modernim orožjem v lastni proizvodnji...
»Iz nič smo postali velesila. Martič se je zagotovo usral.«
»Saj so nas Srbi k temu prisilili... da se oborožimo.«
»Zato so štipendije piškave, še knjig si ne morem kupiti.«
»Ti bodi tiho, tvoj oče je bil včeraj odlikovan. Pri koritu je. Tam pa niso majhne plače.«
»Sminker. Dal boš za pivo.«
»Dal bom za pet piv, ker je peta obletnica, odkar sem oproščen vojske.«
Potem se je tramvaj ustavil. Vrata so se odprla, luči so ugasnile. Nastal je prometni zastoj. Ljudje so se usuli iz vozil. Dež pa je neusmiljeno padal, padal. V tramvaju smo ostali samo trije. Dva praznična veterana sta živahno klepetala.
»To me spominja na srbskega ranjenca, ki so nam ga pripeljali na oddelek. Zakrpal sem ga od spredaj in od zadaj. Celo zobe smo mu popravili. Prišli so tuji snemalci, CNN je hotela reportažo o njem. Kako hrvaški zdravniki pomagamo srbskemu vojaku, četniku. Bolnika smo prepeljali v knjižnico, dali smo mu celo telefon, ki ni delal, on pa se je dvigal iz postelje, spraševal, kaj naj reče, mi pa smo mu svetovali, naj govori samo resnico, naj enkrat v življenju ne laže. Da smo ga zakrpali. Da ima popolno zdravniško nego,
čeprav je vojni ujetnik. Klavec. Ko so prišli novinarji, sta stali ob njegovi postelji dve lepi medicinski sestri v modrih haljah, z odpetimi gumbi na prsih. Vse kot v ameriških filmih. Kozmetika. Šminkanje. Cisti kič. Ko so novinarji zadovoljni odšli, so ranjeni vitezi domovinske vojne zagrozili, da bodo četnika spravili na drugi svet, v nebesa, saj je tako ali tako predstavnikhebe-škega naroda’, zato sem si belil glavo, kam naj ga vtaknem. Hrvaški rodoljubi so bili upravičeno besni, kajti videli so, da delamo cirkus. Pa sem se spomnil. Dal sem ga v sobo, kjer sta ležala dva norca. Benigna. Prvi je trdil, da ima v sebi pozitivno sevanje in negativno energijo ali narobe, drugi pa je trdil, da je naiven pisatelj, ki piše samo z zlatim peresom, vse skupaj pa zapečati z govnom. Ničesar jima nisem rekel, kdo je njun novi gost, pa tudi četniku nisem črhnil, da je v družbi dveh norcev. Norca pa sta hodila
okrog njega po prstih, se ga nežno dotikala, mu dajala zdravila, odnašala nočno posodo, račko, mu postiljala ter ga nagovarjala, da bi vsi trije skočili skozi okno, pobegnili na svobodo.«
»Pa so skočili?«
»Ne. Četnik je naglo okreval, premestili so ga, norca pa sta odšla v norišnico.«
»Torej pošminkani‘happy end’.«
»To je zdaj v modi. Pa tudi dokaz, da s Srbi niti norci nočejo živeti...«
»Pa znoreli bi, če bi živeli z njimi...«
»Misliš? Tudi jaz vem za zgodbo...«
Vstal sem in stopil v dež. Pred mano je obstalo dvajset tramvajev. Ljudje so stali ob odprtih vratih. Kadili. Na drugem koncu mesta je bil ognjemet. Država je trošila za ličilo. Izlepotičila se je kot ženska. Lepa naša, že pet let zaljubljena v sivolasega politika; kadar domovina ljubi, je to zvestoba do groba.

KULTURA
Petek, 2. junija 1995
13
GORIC A
Najlepša dela petega natečaja »Otroci odraslim«
GLEDALIŠČE
Uspešni »Palček« oz. spodbuden začetek za devet mladih tečajnic Gledališke šole SSG
V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo vse do 5. junija odprta 5. jubilejna razstava na-t e C a j a »Otroci odraslim«, ki jo prirejajo slo-venske osnovne šole z Goriškega (foto Studio Reportage).
Natečaj, ki se ga je v letu 1994 udeležilo vec kot 200 osnovnih sol, tudi nekaj otroških vrtcev in Solsko-vzgojnih zavodov iz vse Slovenije in zamejstva, organizirajo: podjetje Petrol iz Ljubljane, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport ter Mednarodni grafični likovni center.
Podjetje Petrol kot glavni pokrovitelj akcije vsako leto nagradi 25 likovnih del in podeli 50 priznanj mladim ustvarjalcem. K temu naj dodamo, da je geslo nadvse hvalevredne pobude: »V podporo likovni ustvarjalnosti najmlajsih«. Pri tem pa ne smemo mimo vloge, ki jo v tem oziru imajo šole, ki spodbujajo likovno ustvarjalnost ter na ta način omogočajo, da akcija »Otroci odraslim« tako uspešno poteka že peto leto. Šolam zatorej prireditelji namenjajo 10 nagrad.
ZaCetki akcije segajo v leto 1990, ko so v Sloveniji s štirimi šolami postavili temelje, na katerih se danes vec kot uspesno razvija natečaj. Število šol, ki se odzivajo na razpis, narašča iz leta v leto, sodelovanje pa ni ostalo samo v okviru slovenske republike, ampak svoja dela pošiljajo tudi uCenci slovenskih osnovnih šol iz zamejstva (Italije, Madžarske in avstrijske Koroške). V programu organizatorjev pa je tudi, da bodo v prihodnje povabili na natečaj tudi otroke, ki obiskujejo slovenske šole po Evropi.
Dela poslana na natečaj ocenjuje posebna komisija, ki jo pod strokovnim vodstvom Zavoda Republike Slovenije za Šolstvo in šport sestavljajo strokovnjaki s Pedagoške fakultete, MGLC in predstavniki podjetja Petrol, vsako leto znova pa komi-
sija ob pregledu poslanih del z naj večjim zadovoljstvom ugotavlja, da kakovost del nenehno narašča. To pa je prav gotovo n a j v e C j e priznanje za vse, ki se zavzemajo za podporo likovne ustvarjalnosti najmlajsih.
Prireditelji tudi vsako leto poskrbijo, da se nagrajena dela ustrezno predstavijo slovenski javnosti. Zato prirejajo razstave po Šolah, galerijah, kulturnih domovih, celo v Postojnski jami so že večkrat razstavljali. Razstava v goriškem Kulturnem domu, od 25. maja pa do 5. junija 1995, sodi ravno v okvir predstavitve del javnosti, tudi izven državnih meja Republike Slovenije.
Prireditelji izkoristijo namreC vsako priložnost, da ob različnih kulturno zelo pomembnih dogodkih predstavijo tudi ustvarjalnost slovenskih malčkov. Razstavljali so narmeC že v Mariboru v sklopu Borštnikovega srečanja, letos pa se bodo vključili v program Ljubljanskega grafičnega bienala.
Gledalci ob ogledu razstave se lahko sami prepričajo o kakovosti del, ki so razo-bešena na stenah male dvorane Kulturnega doma v Gorici, ki je bila za to priložnost izbrana za razstavni prostor. Vsi smo namreC prepričani, da je ta razstava dobra spodbuda tudi šolam, ki se do sedaj tovrstnih natečajev niso udeležile, da tudi one predstavijo ustvarjalnost svojih uCencev. Naj v zaključku le še dodamo, da so uCenci goriskih osnovnih šol v preteklosti Ze sodelovali na tovrstnem natečaju in ravno zaradi tega so ob otvoritveni slovesnosti slovenske osnovne šole prejele v darilo -kot posebno nagrado - računalnik. Vsekakor pa je težnja, da naj bi na tem pomembnem in stimulativnem likovnem natečaju »Otroci odraslim« v prihodnje sodelovalo veliko število zamejskih osnovnih sol - oziroma učenk in uCencev.
(ik)
O Grimmovi pravljici »Palček« v priredbi in s pesmimi Miroslava Košute, ki so jo v režiji Adrijana Rustje izvedle slušateljice Gledališke šole SSG, smo na kratko že poročali (na sliki prizor iz igre, foto KROMA). V takratnem zapisu je bilo tudi poudarjeno, da je maske pripravil Marjan Kravos, kostume Marija Vidau, za glasbeno opremo pa je poskrbela Anastazija Puric.
Tokrat nas bolj zanima, kaj menijo o svojem delu v šoli in sodelovanju v tej predstavi dekleta sama - gre namreC za devet deklet - ki so pridno obiskovala šolo in se moCno potrudila, da je predstava uspela.
S »Palčkom« bo skupina nastopala v prihodnji sezoni na raznih šolah in društvih, kot je na primer ze nastopila v Barkovljah in Prehe-negu.
Gledališka šola deluje v sklopu naše gledališke ustanove že vrsto let z raznimi premori, v vsem tem Času pa se je izmenjalo tudi veliko mentorjev. Včasih so bili to glavni igralci »stare gledališke garde«, sledili so jim predstavniki mlajše generacije, danes je to vlogo prevzel Adrijan Rustja, ki se je s srcem in dušo posvetil temu zahtevnemu delu.
Mladih igralk nismo »mučili« z intervjuji. Prisluhnili smo jim kar, ko so sodelovale v radijski oddaji, ki jo je pripravila urednica Radia Trst A Nataša Sosič.
Povedale so, da so nekatere še študentke, druge so Ze zaposlene, vsem pa je obiskovanje šole že veliko breme, ki ga zmorejo le zato, ker imajo rade gledališki poklic, ker rade nastopajo. Ocene o rezultatu njihovega tokratnega truda so bile laskave, saj je prevladalo splošpo mnenje, da gre za predstavo vredno ogleda.
Po poglejmo malo nazaj v delo gledališke šole SSG. V svojem 50-letnem delovanju je gledališče organiziralo vec igralskih tečajev oziroma šol. Prvo sta že v sezoni
1946-47 vodila igralca Mo-dest Sancin in Nada Gabrijelčič; v naslednjih letih so se jima pridružili Stane Starešinič, Štefka Drolceva, Joško Lukeš in Miha Baloh, teoretična predavanja pa je imel takratni upravnik dr. Andrej Budal. Nato pa so pristopili še Mira SardoC, Adrijan Rustja in prof. Josip TavCar. Ko se je v letih 1970-80 znova obudila dejavnost gledališke Sole, so jo vodili Marij UrSiC, Boris Kobal in Sergej Vere.
Predlansko igralsko šolo je organiziral Zavod za poklicno izobraževanje s sodelovanjem SSG, kot mentorji
pa so sodelovali Jože Babic, Vladimir Jurc in Bogdana Bratuž, v zadnjem letu pa sta se jim pridružila še Goj-mir Lešnjak in Maja Blago-vic.
Delovanje šole je vselej predvsem vodila skrb za bodoče gledališke kadre. Veliko nekdanjih tečajnikov se je namreC kasneje uveljavilo na gledališkem odru, nekateri pa so svoje pridobljeno gledališko znanje koristno uporabili za sodelovanje z amaterskimi odri, ki v naši kulturni stvarnosti nedvomno igrajo pomembno vlogo.
Kakšne so-želje in cilji tokratnih udeleženk gledališke Sole? Kot so same povedali, jih vodi predvsem ljubezen dč teatra, do gledališke ustvarjalnosti. Zaenkrat si še niso za-stavile konkrentih ciljev, temveč so bile predvsem vesele, da igrajo, da nastopajo in da jih občinstvo, predvsem mlado, s takšnim veseljem in navdušenjem sprejema.
Ali bi profesionalno sodelovale pri gledališču? Tu ni bilo odločnega odgovora. Nekatere so že vezane s študijem, druge s poklicem, a morda, Cisto na dnu duše, vendarle tli upanje, da bi se lahko še spoprijele na odru z raznimi vlogami. Uspešni »Palček« naj bo torej njim devetim, ki so se izkazale kot talentirane igralke, spodbuda za nadaljnje prei-skušanje na gledališkem odru.
Neva Lukeš
Zanimiv »Biedermeier koncert« na pobudo ustanove Sonora
Glasbena ustanova Sonora prireja že vrsto let zanimive koncerte. Nastala je na pobudo nekaterih tržaških glasbenikov in združuje v svoji sredi italijanske in slovenske glasbenike, ki so že v preteklosti sooblikovali tržaško glasbeno življenje. Pri oblikovanju koncertnih sporedov Sonore dajejo prednost predvsem klavirskemu repertoarju bodisi v solistični bodisi v komorni zasedbi.
Na petkovem koncertu v tržaškem gledališču Miela se je tržaškemu občinstvu predstavil trio, ki ga sestavljajo pianist Paolo Bidoli, flavtistka Francesca Pa-gnini in čelist Mauro Valli. Organizatorji so veCeru dali naslov "Bie-
dermeier koncert"; na koncertnem sporedu so si tako sledili manj znani skladatelji iz obdobja, ki ga običajno označimo z vzdevkom "Biedermeier", tj. Cas med letom 1815 in letom 1848. Trio, ki ga sestavljajo Bidoli, Pagnini in Valli, je pričel koncert s "Sonato v b-molu" op.39 Friedricha Kalkbrennerja. V tristavčni sonati nemškega skladatelja je trio dokazal zelo skladno skupno igro, ki je prišla do izraza v sinhronem podajanju. Obenem pa so izvajalci nakazali gojeno skupno fraziranje, ki je odgovarjalo glasbenim sugestijam skladbe. Te lastnosti glasbenega podajanja tria so se izkazale tudi v ostalih dveh
skladbah na sporedu. Z "Veliko sonato v F-du-ru" op.65 Jana Ladislava Dussika je trio zašel v bolj romantično vzdušje; kakovostni ravni podajanja pa je odgovarjal zmeren glasbeni Cut, ki ni nikoli segel v pretirano poudarjanje romantičnih glasbenih prvin. V prvem delu večera je prav pianist Paolo Bidoli najboljše dokazal svojo tehnično pripravo in uspešno podal zahtevni klavirski part. Koncert je trio sklenil z "Veliko sonato v B-duru" iz op.23 Komadina Kreutzerja, v kateri so izvajalci še naknadno dokazali svojo tehnično dovršeno pripravov okviru uspešnega glasbenega izražanja.
Luisa Antoni
Druga svetovna vojna v pričevanju udeležencev
50-letnica konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom je nudila priložnost za celo vrsto spominskih pobud in prireditev. Mednje sodi tudi knjiga »Ljudje v vojni: druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem« izpod peresa mladih tržaških zgodovinarjev Marte Verginelle, Aleksandra Volka in Katje Colje. Knjiga, ki so jo pred kratkim predstavili v Kopru, je izšla v knjižnici »Armales« Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki se zelo resno ukvarja s polpreteklo zgodovino tega obmejnega prostora.
Kot je v uvodni hesedi napisal Boris M.GombaC, prispevki treh slovenskih zamejskih zgodovinarjev mlade generacije osvetljujejo nekatera temeljna vprašanja primorske polpretekle zgodovine. Verginellova, Volk in Goljeva so se poslužili novih metodoloških prijemov, zlasti z analizo ustnih pričevanj, ki odkrivajo specifičnost, a hkrati tudi kompleksnost dogajanj ter izkušenj predvsem »malega človeka« v vojnem obdobju. Gombač podčrtuje, da so avtorji prav s temi dragocenimi ustni-
mi viri zapolnili arhivske praznine in hkrati ovrednotili subjektivne izkušnje ljudi.
Marta Verginella, ki je tudi napisala spremno besedo, je prispevala sestavek o poraženih zmagovalcih v slovenskih pričevanjih o osvobodilnem gibanju na Tržaškem. Aleksander Volk piše o raznolikosti vojnih izkušenj v spominih tržaških Slovencev, Katja Colja pa objavlja Studijo o kolaboracionizmu in o domobranstvu v Jadranskem Primorju. Knjiga »Ljudje v vojni« bo v kratkem na prodaj tudi na Tržaškem.
NA KRATKO
Novo mesto pred Iliri
LJUBLJANA - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo Novo mesto pred Iliri, ki jo je pripravil arheolog Borut Križ. Razstava, s katero bodo v muzeju obeležili tudi 45. obletnico delovanja ustanove, bo ponujala vpogled v raziskave in muzejsko delo na področju najdb iz obdobja kulture žarnih grobišč, ki je pomenilo začetek kulturnega in gospodarskega razcveta tedanje družbe. Muzejsko delo Dolenjskega muzeja ima na tem področju tudi najdaljšo tradicijo; arheološka dediščina Novega mesta je izjemno bogata in se uvršča med najbogatejša najdišča v Sloveniji, posamezne najdebe pa uživajo tudi mednarodni ugled. Na razstavi bodo predstavljeni predmeti iz dveh velikih nekropol na Mestnih njivah in Kapiteljski njivi, njen pokrovitelj pa je Dolenjska banka. (V. U.)
Sto let arhitekturnih sprememb
LJUBLJANA - V Mestni galeriji Piran bodo nocoj ob 20. uri odprli multimedialno razstavo Piran na robovih stoletja, ki bo z okoli sto ekspo-nati (med njimi s pari fotografskih posnetkov, ki bodo ponujali primerjavo med nekdanjim in današnjim stanjem mestnih momentov in filatelistično predstavitvijo vseh dosedanjih znamk z motivom Piralia, ob tem pa še s projekcijami in predvajanjem glasbe starega Pirana) dokumetni-rala sto let življenja Pirana ter prebivalce in obiskovalce mesta skušala seznaniti s potrebo ohranitve kulturno-zgodovinske enkratnosti mesta in kakovosh življenja v njem. (Na sliki del Pirana na stari fotografiji) (V. U.)
is
■
■
e
■
§g
iHi
LITERATURA / NAGRADA KRESNIK
LJUBLJANA - Včeraj je v Društvu slovenskih pisateljev predsednik žirije Marjan Dolgan za podelitev nagrade Kresnik razglasil pet kandidatov, ki so prišh v končni izbor. Letos so se zaradi dosedanje dramaturgije pričakovanja, ki je vzbujala vsem avtorjem do zadnjega dne upanje na zmago, prvič odločih za predhodno razglasitev najboljših kandidatov.
Žirija v sestavi - Andrej Hieng (lanskoletni dobitnik nagrade), Jože Horvat, Milček Komelj, Ženja Leiler, Tea Stoka, Tomo Virk - (tri člane imenuje Delo, tri pa Društvo slovenskih pisateljev) se je med štiridesetimi romani lanskega leta, kljub zelo različnim literarnim okusom, odločila na seji 29. maja s tajnim glasovanjem za sledeča dela: Klan, roman s sodobno aktualistično tematiko Igorja Karlovška; Pot v Trento Kajetana Koviča, ki se ozira za preteklostjo in opiše zgodbo življenja svojega prednika, Id je doživel divjo ljubezen, pa tudi vihre 1. svetovne vojne, a je kljub temu ostal radoživ ljubitelj življenja; Izganjalec Hudiča Toneta Perčiča, zajetna stvaritev, napisa-
na v postmodernisatični tehniki preigravanja različnih žanrov in parodija na slovenske partizanske tekste; Kačja roža Alojza Rebule, ki oživlja zvrst biografskega romana in kaže, da je v ozadju pesnik Srečko Kosovel. V romanu se Trst kaže kot mesto, kjer se križajo različne mentalitete, nacionalnosti, usode. Gre za roman intelektualcev, ki izpostavlja umetniško ustvarjanje, zraven pa se dotika tudi metafizičnih vprašanj; Pastorala Vladata Žabota se dogaja v podeželski vasi, okolju, ki je povezano z naravo, folklorno dediščino, prvobitnostjo. Glavna junakinja je ženska, ki doživlja usodne stike z nadnaravnimi silami in zato pride v spor s cerkeve-no institucijo.
Podelitev nagrade Kresnik bo 23. junija na Jurčičevi kmetiji v Muljavi. Ob 16. uri se bo začel simpozij na temo Leposlovje v senci faktografske literature, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Tema je aktualna, saj je ob poplavi sekundarne literature (priročniki, memoari, okultni, parapsihološki, zgodovinske teksti...) opazno vse manjše zanimanje bralcev za leposlovno literaturo.
Ob 20. uri se bo pričel kulturni program, za katerega bo poskrbela Zveza kulturnih organizacij Grosuplje. Slovesna podelitev nagrade za najboljši slovenski roman lanskega leta bo natančno ob 22.20.
Dobitnik bo prejel 10.000 mark v tolarski protivrednosti. Nagrado sponzorira Delo, prvič po petih letih pa je svoj delež v višini 300.000 SIT prispevalo tudi ministrstvo za kulturo.
Andreja Paljevec
Novo doslej:
V tednu, ki ga je zaznamovalo zlasti včerajšnje odprtje doslej najobsežnejše predstavitve gotske ustvarjalnosti v Narodni galeriji, Narodnem muzeju in Muzeju novejše zgodovine, poleg te pa še gostovanje nemškega slikarja Gottharda Graubnerja v Mestni galeriji Ljubljana, je luč sveta ugledalo kar nekaj razstavnih projektov slovenskih likovnih razstavišč. V likovnem razstavišču Domžale so odprli razstavo slikarke Klementine Gobja (do 15. julija, prost vstop, od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro, brezplačna zloženka s tekstom Aurore Fonda). Avtorica, ki svoje občinstvo pogosto seznanja s svojim delom (njena dela so trenutno na ogled tudi v Bežigrajski galeriji v Ljubljani), se predstavlja z abstrak-
tno zastavljenimi slikami, na katerih je zabeležila impulze svojih nezavednih spominov. V galeriji Poslovnega centra Mercator razstavlja slikar France Slana (do 29 junija, Dunajska 107, prost vstop, od ponedeljka do nedelje med 8. in 18. uro, brezplačen katalog s tekstom dr. Naceta Šumija). Slana je za razstavo pripravil izbor 18. del, vezanih na motiviko cvetličnih kompozicij, nastalih v letih med 1988 in 1995 (prevladujejo dela najnovejših datumov). Novost v Equmi v Ljubljani je razstava Končni prostor Mateje Sever in Zvonke Simčič (do 20. junija, Gregorčičeva 3, prost vstop, od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro, katalog s tekstoma obeh avtoric in Milana Zinaiča 500 SIT). V koprski Meduzi je na ogled razstava kolagrafij Črtomirja Freliha (do 30. junija. Čevljarska 34, prost vstop, od torka do sobote
med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro). Umetnik mlajše generacije je prvič razstavil ciklus grafičnih diptihov Serija Novak velikega formata, nastalih v letošnjem letu in natisnjenih v enem samem izvodu. Na razstavi bo na ogled tudi izbor uničenih matric. Zanimiva fotografska razstava je na ogled v Vodnikovi domačiji, kjer razstavlja podvodni fotograf Miro Potočnik (do 27. junija, Vodnikova 65, prost vstop, od torka do petka med 10. in 14. uro ter med 16. in 19. uro, sobota in nedelja med 10. in 13. uro, brezplačna zloženka s tekstom dr. Petra Habiča in Barbare Ravnik-Toman). Raziskovalec rečnih in jezerskih globin, zlasti Ljubljanice in voda na ljubljanskem področju, podvodni arheolog, zbiralec, sodelavec Narodnega muzeja in dobitnik Valvazorjevega priznanja, se predstavlja z dokumetnamimi podvodnimi fotografijami.
Novo odslej:
V piranski Meduzi 2 bodo nocoj ob 19. uri odprh razstavo grafik Ganija Llaho-shija (do 7. julija, Cankarjevo nabrečje 7, prost vstop, od torka do petka med 10. in 14. uro, sobota med 10. in 12. uro, brezlačna zloženka s tekstom Nives Marvin). Na njegovih grafičnih delih, nastalih v zadnjih štirih letij, prevladuje abstraktna likovna govorica, ki le spominja na motivna izhodišča, s specifično in tudi simbolno barvitostjo pa učinkuje tudi slikarsko.
Knjigi:
Novosti tedna sta obsežni monografski predstavitvi dejavnosti dveh pomembnih slovenskih slikarjev, in sicer Andreja Jemca in Zvesta Apollonia. Obsežno Jemčevo monografijo je v zbirki Arkade založila založba EWO (gre za monografijo velikega formata, ki je ob številnejših doslej izdanih manjših nasledila prvo, posvečeno Gabrijelu
Stupici). Monografijo, posvečeno Zvestu Apolloniu, pa bodo svečano predstavili jutri ob 20.30 uri v portoroškem Avditoriju, v katerem bodo istočasno odprli tudi slikarjevo pregledno razstavo.
Dogodek:
Nocoj bo ob 20. uri v celjski Galeriji sodobne umetnosti v Mestnem gradu predstavitev projekta P.A.R.A.S.I.T.E.; Muzej moderne umetnosti Tadeja Pogačarja. Projekt bosta predstavila sam avtor in likovni kritik Igor Zabel. Avtor projekta sicer sodeluje tudi v Urbanariji SCCA, in sicer z akcijo Kralji ulice, ki bo iz konceptualne faze kmalu dočakala realizacijo, s katero bo z aktivno komunikacijo med prebivalci in izbranimi protagonisti, ki predstavljajo rob in simptom mesta, izpostavila obsceno, divje in prezrto v mestni strukturi. (V. U.)
France Slana: Beli šopek, olje na platno
GLEDALIŠČE / FESTIVAL EXODOS
LJUBLJANA - Prvi festival sodobnih odrskih umetnosti je prispel v svojo drugo polovico in že na začetku navdušil festivalsko občinstvo s predstavama Jo-zsefa Nagya Woyzeck in Anatomija zveri. Poleg treh gostovanj je bil predstavljen že del domače produkcije premierno že izvedenih predstav (Tanja Zgonc - Ilza, Vlado Repnik Gertruda Stein) in predstav v nastajanju, ki so bile namenjene predvsem tujim producentom.
Včeraj smo si ogledali predpremierno izvedbo Stopi Ahil atraktivne londonske skupine DV8 Physical Theatre režiserja in koreografa Lloyda Nevvsona. Projekt s katerim praznuje skupina svojo desetletnico bo premierno uprizorjen junija na Dunajskih slavnostnih tednih. V njej režiser tema-tizira vprašanje moškosti, stereotipov, ki jih moški ponotranjijo o tem, kakšni naj bi bili in vprašanje fe-minizacije. Predstava se začne z ležečim moškim pred zrcalno steno, ki ljubeče objema žensko lutko. V naslednjem prizoru se osvetli prostor dogajanja -ki je nekakšna gostilna oziroma bar, kamor ob zvokih starih pop uspešnic pozibavajoče pripleše moška druščina. Kot je navada ob takšnih priložnostih moški pridno posegajo po kozarcih piva, ki virtuozno prehajajo iz roke v roke in botrujejo njihovemu osebnostnemu spreminjanju in razkrivanju skozi predstavo.
V neprestanem akrobatskem prepletanju teles, ki obstajajo predvsem v povezavi in odnosu enega do drugega, se kažejo različne značajske lastnosti, težnja po dokazovanju in premoči, medsebojno osvajanje. Koreo-grafirani gibi na zelo subtilen način govorijo o emocijah, ki se spremi-
njajo iz prizora v prizor in vnašajo v dogajanje notranjo dinamiko. To odnosno gibanje je kljub prisotnosti agresije, krutosti in neusmiljenosti polno erotičnega naboja, kar ne preseneča, saj gre dejansko za homoerotično usmerjene člane skupine, ki ne zapeljuje le občinstva, pač pa tudi drug drugega. Izjema med prepotentnimi mladci je graciozen mladenič, ki zaradi svoje ženskosti vzbuja posmeh in sovraštvo ostalih. Ravno zanj se izkaže, da je »Superman«, ki vnese v sicer povezano družbo moških nemir in razdor. Med scenskimi rekviziti (kozarci, žoga, krema za britje, britev), ki so fetišizirani, igra pomembno vlogo že omenjena ženska lutka, ki je deležna brutalnega izživljanja. Njenemu edinemu oboževalcu preostane le, da obvisi v sklepnem prizoru dvignjen na steni, kjer ob milih zvokih melodije zaman skuša doseči nedosegljivo zvezdo.
Moški svet brez žensk se na zunanji ravni kaže kot svet zmagovalcev in zavojevalcev, medtem ko svet čustev, bolečine in ljubezni subtilno pronica v majhnih gestah in deta-Ijih. Predstava, ki radikalizira vprašanje moškega sveta, je navdušila ljubljansko publiko.
Andreja Paljevec
GLEDALIŠČE / SNG DRAMA
«11994/97
LJUBLJANA - Umetniškega vodjo SNG Drame Janeza Pipana so pri sestavi repertoarja za novo sezono 1996/97 vodili predvsem praktični razlogi. V prihajajoči sezoni napovedujejo kar 20 predstav, šest na velikem odru, štiri na majhnem, preostale pa iz njihovega železnega repertoarja.
Skupni imenovalec predstav velikega odra je ukvarjanje z resničnostjo in usodo sveta po padcu Berlinskega zidu. Novo sezono pričenjajo s Cankarjevimi Hlapci v režiji Mileta Koruna, sledile bodo Tri sestre A. P. Čehova v režiji Mete Hočevar, januarja bodo predstavili dvojni projekt Filoktet Sofoklesa in Heinerja Miillerja režiserja Paola Magellija, pomladi pa bo še ena predstava sodobnega nemškega dramatika in to Petra Handkeja Ura, ko
nismo ničesar vedeli drug o drugem. Zaključna preložena predstava bo Čakajoč Go-dota Samuela Becketta.
Na repertoarju male drame pa so komorne igre, katerih dramaturška moč temelji na dialogu, odnosih in tematizirajo predvsem različne oblike nasilja, skozi katere se danes artikulirajo medčloveški odnosi. (David Mamet -Oleanna, John Osborne -Ozri se v gnevu, Israel Horo-vitz - Indije hoče v Bronx, Philip Ridley - Disney Ra-zparač) Iz navedenega je razvidno, da na repertoarju ni nobenega novega slovenskega besedila. Sicer pa ima SNG Drama za seboj uspešno sezono s kar 396 predstavami, pri čemer je bil najuspešnejši Shakespearjev Hamlet v režiji Janeza Pipana s 40 reprizami.
(A P.)
ZAIRE / SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA	RUSIJA / PO KATASTROFALNEM POTRESU NA SAHALINU
Epidemijo ebole so skoraj zatrli?
Sedaj bodo poskušali ugotoviti, katera žival je zdravi prenositelj tega virusa
Vse manj je upanja, da bi Se koga rešili
Včeraj je eksplodiral tudi poškodovani naftovod
ŽENEVA, KINSASA - Svetovna zdravstvena orgaizacija (WHO) je včeraj v Ženevi sporočila, da se je epidemija smrtonosnega virusa ebole stabilizirala in da že tri dni niso zabeležili nobenega novega primera okužbe. V Ženevi pa vseeno ne izključujejo, da bi v prihodnjih dneh ugotovili še kak osamljen primer, a po vsej verjetnosti bodo lahko čez tri tedne sporočih, da je epidemije konec. WHO je tudi navedla, da je epidemija morila le v zairski pokrajini Bundundu in da so bile brez osnove vse govorice in vesti, ki so navajale primere okužbe v drugih krajih Zaira. Trenutno izvedenci poskušajo preveriti resničnost vesti o sumljivih primerih v nekih vaseh pri Kikvvitu.
Po zadjem obračunu WHO je sedanja epidemija terjala smrt 164 ljudi, okuženih pa naj bi bilo 211 oseb. Umrljivost je bila torej le 75 odstotna, kar vzbuja sum, da so med okužene z ebolo uvrstili tudi bolnike, ki so zboleli za tropsko krvavo grižo. In prav ta tropska bolezen je bila v začetku kriva, da zdravstveno, osebje ni poskrbelo za
preventivo in se je nehote okužilo.
Svetovna zdravstvena organizacija pa je včeraj napovedala, da bo vsak čas v zairsko pokrajino Bundundu prispela ekipa izvedencev iz ameriškega centra v Atlanti (Center for desease control), ki bo s pomočjo strokovnjakov ameriške vojske poskušala odkriti, kje je leglo virusa ebole in katera žival je zdravi prenositelj tega virusa. To gotovo niso ne opice in ne ljudje, ker jih virus ugonobi. Virologi so matematično prepričani, da je ta virus latentno prisoten v krvi neke živali in da se aktivira šele ko pride v dotik z opicami ali s človekom. Skoraj gotovo to niso žuželke in niti domače živali. Na sumu so predvsem glodalci (miši in podgane) in netopirji. Naloga ne bo lahka, ker v podobnih prejšnjih primerih izvedencem ni uspelo nikoli ugotoviti preno-sitelja, še manj pa izvor tega virusa. Sumov, da bi lahko to bile razne jame s posebno mikroklimo, kamor se zatekajo glodalci in netopirji, niso uspeli še preveriti.
Igralec Chrislopher Reeve je zaradi padca $ konja v življenjski nevarnosti
NEW YORK - Tokrat ne gre za ukano podlega Lexa Luthorja ali za filmski trik: igralec Cri-stopher Reeve, protagonist filmov o Supermanu, je zaradi padca s konja zadobil hude hrbtenične poškodbe, zaradi katerih se nahaja v bolnišnici Virginia Medical Center in se bori s smrtjo.
Christopher Reeve (na sliki) je bil odličen jahalec in se je rad udeleževal konjskih dirk. V soboto se je njegova najljubša kobila Eastern Express pred zapreko nenadoma ustavila. Reeve je padel in si zlomil vratni vretenci, zaradi česar je sedaj paraliziran od vratu navzdol in ne more samostojno dihati. Zdravniki ga bodo morda operirali,
vendar je prognoza dramatična: v najboljšem primeru bo Reeve vse življenje ostal na invalidskem vozičku, priključen k napravi za umetno dihanje. Zdravnike je presenetila igralčeva moč, saj je navadno odstotek pacientov, ki ostanejo živi kljub tovrstnim poškodbam, zelo nizek.
Po usodnem naključju je Reeve v svojem zadnjem filmu igral vlogo paraplegika: policista, ki ga je med streljenjem krogla zadela v hrbtenico in se je moral sprijazniti z življenjem na vozičku. Tragično je tudi dejstvo, da je bil Reeve med tistimi, ki so se borili za varnejšo jahalno opremo, vendar ga tudi čelada, ki jo je nosil, ko je padel s konja, ni rešila.
VREME / POLETJE?
Poplave in snežni viharji so prizadeli Norveško
OSLO - Norveško so v Snežni viharji na severu zadnjih mah zajeli snežni Norveške so kot kaže viharji in izredno deževje povzročili le zastoje v pro-z neobičajno nizkimi tem- metu, a nič hujšega, ker so peratuirami, kar ne po- tu ljudje navajeni na sneg. mijo, od kar so pred 125 Odgovorni pri držav-leti začeli sistematično nem podjetju za vodo in zbirati meteorološke po- električno gospodarstvo datke. Vlada je že ustano- (NVE) so sporočili, da je vila krizni štab, H skrbno reka Glomma pri Hed-sledi razvoju in pripravlja marku za štiri metre nad vse potrebno za nudenje maksimalno dopustno pomoči prizadetemu pre- višino. To je najvišja viši-bivalstvu. Najhuje je v ju- na, od kar so jo začeli meri-gozahodni Norveški, kjer ti leta 1870. Pretok je 3.500 so zaradi polav in preki- kubičnih metrov na sekun-n j enih prometnic številne do, kar je prav tako rekord-kmetije in vasi odrezane no, saj so največji pretok od sveta, tako da bi lahko 3.000 kubičnih metrov na vlada v Oslu vsak čas pro- sekudo izmerili ob po-glasila izredno stanje, vodnji leta 1934.
NEFTEGORSK - Iz me v mo je manj upanja, da bi reševalci izpod ruševin saharinskega Nefte-gorska rešili še kako žrtev nedeljskega katastrofalnega potresa. Do včeraj so reševalci odkopali 619 trupel, med katerimi so bila trupla 77 otrok. V noči na nedeljo, ko je potres prizadel to mestece ruskega Daljnega vzhoda, je v njem prebivalo 3200 ljudi. Do sedaj so rešili 800 oseb, vse ostale pa so bržkone izgubile življenje. Vsekakor pa bodo reševalci še deset dni iskali morebitne preživele.
Včeraj pa so s Saharina poročali tudi o strahotni eksploziji in več sto metrov visokem stebru dima, ki se dviga severno od Naftegorska. Po prvih ugotovitvah je eksplodiral od potresa poškodovani naftovod. K sreči se je to zgodilo na nenaseljenem območju, tako da ni bilo novih žrtev.
Saharinsko sodstvo pa je prav včeraj sprožilo sodni postopek proti vsem tistim, ki so dopustili gradnjo »stanovanj iz lepenke« na izredno nevarem potresnem območju. Morebitni krivci pa si ne belijo glav, ker stari sovjetski zakon za nepravilnosti pri gradnjah predvideva skoraj simbolične zaporne in denarne kazni.
Medtem pa je japonski premier Tomiiči Muraja-ma presenečeno reagiral na Jelcinove izjave, da noče japonske pomoči, ker bi z njo izsiljevali vrnitev Kurilov. Zanj so take izjave nesmiselne in nerazumljive.
Letalo
padlo
zaradi
okvare
BRUSELJ - Letalsko nesrečo, v kateri je 31. marca izgubilo življenje 48 potnikov potniškega letala ahbus, ki je strmoglavilo kmalu po vzletu z letališča v Bukarešti, je bilo mogoče preprečiti. Tako je včeraj poročal ugledni belgijski dnevnik Le Soir, ki v je na prvi strani razkril vsebino predhodnega poročila romunske preiskovalne komisije, ki je imela nalogo ugotoviti vzroke nesreče. Letalu je namreč med vzletom že več mesecev nagajal eden od motorjev, pri kontrolah pa tehniki okvare niso nikoli popravah.
ZDA/IZ ŠE NEPOJASNJENIH RAZLOGOV
Vojaško reaktivno letalo je trčilo v stanovanjsko hišo
V nesreči so umrle tri osebe. 14 pa jih je bilo lažje ranjenih
VVASHINGTON - Vojaško reaktivno letalo T-38 se je med urjenjem ponesrečilo in trčilo v stanovanjsko hišo v mestu VVichita Falls v ameriški zvezni državi Texas. Letalo je malo pred tem vzletelo z oporišča Sheppard, nedaleč od VVichite Falls. Pilota sta se rešila s padalom, vendar so v nesreči umrle vsaj tri osebe; dve sta se nahajali v avtu, parkiranem pred stanovanjsko hišo, v katero je letalo trčilo (na sliki AP). Tik ob poslopju se nahaja šola, pred katero je pristal del razbitin letala. V nesreči, ki se je pripetila ob deseti uri po krajevnem času, je bilo lažje ranjenih 14 oseb, število mrtvih in ranjenih pa bi lahko še naraslo.
NOVICE
Nova usmrtitev v Teksasu
HUNTSVILLE - V teksaškem Huntsvilleu so z injekcijo strupa usmrtili Fletcherja Thomasa Manna, ki je bil leta 1980 zaradi umora dveh oseb obsojen na smrt. Teksaški guverner George Bush (sin bivšega predsednika Busha) je zavrnil prošjo za pomilostitev. Z včerajšnjo usmrtitvijo so v ZDA usmrtiti že 283 oseb, odkar so leta 1976 ponovno uvedli smrtno kazen.
Kriminalce obglavili in križali
RIAD - Kot je sporočila savdska uradna agencija SP A, so v zahodi Savdski Arabiji z mečem obglaviti šest Somalcev, njihova trupla pa nato križati in izpostavili na javnih mestih. Šesterica je bila obtožena, da je ubila dva Savdijca in nekega Egipčana ter jih oropala. Somalci so bili obenem obtoženi, da so prekupčevati z mamiti. Letos so v Savdski Arabiji usmrtiti že 102 osebi.
Italijanka ostane v zapora
SINGAPUR - Singapursko sodstvo je včeraj ponovno zavrilo prošnjo, da bi na začasno prostost izpustilo 29-letno Italijanko Ludano Mari, ki je obtožena, da je na otočju Vanuatu (vzhodno od Avstralije) ubila svojega moža Francesca Picchija. Oblasti z Va-nuata so že zahtevale izrodtev domnevne morilke.
Spekter se je spojil z Mirom
MOSKVA - Ruska znanstveni modul Spekter se je včeraj uspešno spojil z rusko vesoljsko postajo Mir. Kot je sporočila tiskovna agencija Itar-Tass, je v njem 800 kilogramov ameriških znanstvenih naprav, ki bodo služile ameriškemu astronavtu Normanu Tagardu, ki se od 17. marca nahaja na krovu postaje Mir.
NOVO ZAOSTROVANJE GRŠKO-TURŠKIH ODNOSOV
Vroče Egejsko maje
Atenski parlament je sklenil razširiti ozemeljske vode
ATENE (Reuter) - Grški parlament je včeraj soglasno potrdil mednarodni sporazum, ki Grdji dovoljuje razširitev ozemeljskih voda. Sosednja Turdja je bila zaradi sprejetja zakona o morski konvendji, po kateri bo Grtija svoje teritorialne vode od obale razširila s Šestih na dvanajst morskih milj, ogorčena: meni, da bi lahko prišlo do vojne med državama članicama Nata.
Grčija Se ni napovedala uresničevanja določil sporazuma, vendar je dala jasno vedeti, da je odločitev v nje-nili rokah. »Grčija bo uveljavila svoje pravice, ko bo to v njenem interesu,« je pred glasovanjem v parlamentu poudaril namestnik ministra za zunanje zadeve George Mangakis. Viri iz turskih diplomatskih krogov omenjajo možnost, da bo Ankara v Egejsko morje poslala svoje bojne ladje, ki bodo »prei-
zkusile« razširjene grške teritorialne vode.
»Turske grožnje z vojno so le odraz živčnosti turskega vodstva zaradi notranjih problemov,« je rekel Mangakis. Zahodni diplomati ocenjujejo, da Grčija verjetno ne bo razširila svojih teritorialnih meja; pravijo, da želi vlada premiera Papandreua S tem sporazumom dobiti le močno karto za pogajanja o ciprskem vprašanju. Grčija in Turčija se že dalj časa prepirata o vrsti vprašanj: razdelitvi Cipra, pravicah v Egejskem morju in sporazumih o položaju muslimanske oziroma krščanske manjšine v državah. Ko se je leta 1987 zaradi spora o pravici do morebitnih naftnih nahajališč v Egejskem skoraj začela grško-turska vojna, je bil predsednik grške vlade Papandreu; leto pozneje si je zaCel prizadevati za izboljšanje odnosov med državama
KAZAHSTAN
Smrtonosno breme sovjetske jedrske dediščine
ALMA ATA - Odkar je Sovjetska zveza sprožila prvo atomsko bombo, je prostrana republika Kazahstan živela pod jedrsko senco. Štirideset let so odmevale eksplozije z jedrskega poligona pri Semi-palatinsku, daleč na severu države. Danes grožnjo predstavlja kitajsko izstrelisce Lop Nor na jugu, kjer so jedrsko bombo preizkusili prejšnji mesec.
Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je leta 1991, ko je njegova država postala neodvisna, ustavil vse jedrske poskuse. Prejšnji mesec je Kazahstan Rusiji predal 104 jedrske konice z raket SS-18, obdržal pa je le eno plutonijevo bombo, ki so jo zapečatili in shranili v hangarju v Semipala-tinsku, kjer so Sovjeti sprožili 470 jedrskih eksplozij. Vendar so jedrski strokovnjaki ugotovili, da bomba predstavlja preveliko nevarnost, zato so jo v sredo pod nadzorom mešane komisije uničili.
Pred letom 1963 so vse jedrske poskuse izvajali nad zemljo, zato so bili Kazahstanci največje žrtve jedrskega sevanja v atomski dobi. Vodja komisije za raziskavo sevanja pri kazahstanskem ministrstvu za zdravstvo Rizataj Hitmagambetov trdi, da se je zdravje v državi med letoma 1963 in 1993 dramatično poslabšalo. V okrožju Semipaltinsk se je pri 40 do 50 odstotkih prebivalcev pojavila imunska pomanjkljivost. Število živčnih in psiholoških motenj se je podvojilo. V sosednjem okrožju Pavlodar je stopnja krvnih motenj petkrat višja, kot je bila pred začetkom poskusov. Na območju okoli Ust Kame-nogorska, ki se nahaja med Semipalatinskom in Lop Norom, se je Število rakastih obolenj v zadnjih 30 letih podvojilo. Profesor Ivan Časnikov je leta 1990 objavil raziskavo, v kateri trdi, da je število primerov levkemije ter raka na grlu in pljučih med otroki v Kazahstanu tridesetkrat večje kot leta 1964. Časnikov je za Reuter izjavil, da je število primerov rakastih obolenj spet naraslo po nadzemeljski jedrski eksploziji v Lop Nom leta 1980. »Se vedno zelo trpimo zaradi tega,« je dejal. Hitmagambetov obsoja zadnjo eksplozijo. »Preden Kitajci izvedejo taksno eksplozijo, počakajo, da veter zapiha proti nam. To je prej počela Sovjetska zveza.« Dodal je, da so sovjetske oblasti domačine prepričevale, da so poskusi v kmetijske namene. »Slo je za Sovjetsko zvezo in domovino, tako da jim ni nihče nasprotoval.«
Leta 1993 je kazahstanski parlament sprejel zakon, po katerem bodo tisti, ki so zboleli zaradi jedrskih poskusov, dobili denarno nadomestilo. Zakon bi moral stopiti v veljavo leta 1997, vendar bodo 70 milijonov dolarjev razdelili že letos. »Ta denar smo vključili v letošnji proračun, ker ga oboleli potrebujejo zdaj, in ne leta 1997,« je dejal Vladimir Gula-jev, ki je vodil parlamentarno komisijo za okolje.
Hitmagambetov trdi, da tisočem prebivalcev severovzhodnega Kazahstana ni mogoče vec ničesar nadomestiti. V Kajnarju, vasi z 2500 prebivalci, je v zadnjih treh letih kar 180 mladeničev v starosti od 16 do 20 let storilo samomor. Zaradi bolezni, pohabljenosti in neplodnosti svojih družinskih elanov in prijateljev so se mladeniči raje odrekli življenju. »To imenujemo kajnarski sindrom,« je razložil Hitmagambetov.
Douglas Busvine / Reuter
in na obisk v Atene povabil zdaj Ze pokojnega turskega premiera Turguta Ozala. Papandreu obiska ni vrnil, odnosi med državama pa so se spet zaostrili. Morsko konvencijo je doslej podpisalo že vec kot 60 držav, leta 1982 tudi Grčija, vendar je grški parlament doslej ni ratificiral.
Le nekaj ur po ratifikaciji se je začela turska vojska pripravljati na dvotedenske vojaške manevre v Egejskem morju. Turčija je vaje načrtovala že prej, zato ni prišlo do dodatnih napetosti v odnosih med državama: »Manevri niso odraz naraščanja napetosti med državama, saj je Nato vsem svo-
jim Članicam ze pred Časom svetoval, naj preverijo pripravljenost svojih oboroženih sil,« je izjavil neki predstavnik turskega zunanjega ministrstva. Manevri bodo trajali do 15. junija, končali pa se bodo z navideznim izkrcanjem na območju Do-ganbeja v bližini turskega pristanišča Izmir.
Grški vojaki so vajeni turškega rožljanja z orožjem
SOVRAŽNI SOSEDI
Turčija in Grčija se utapljata v sporih
LONDON (Reuter) - Včerajšnji spor v zvezi z Egejskim morjem je le zadnji v dolgi zgodovini pogosto krvavih konfliktov med Grčijo in Turčijo. Grčija je bila od 15. stoletja del otomanskega imperija, dokler se ni leta 1829 v krvavem uporu rešila brutalne nadoblasti Carigrada. Moderna turska republika je nastala leta 1923 po osvobodilni vojni, v kateri so bili Grki poraženi. Vendar danes napetosti med obalama Egejskega morja temeljijo na povsem sodobnih sporih. Glavna vprašanja, ki razdvajajo zaveznici v Natu, so naslednja:
Ozemeljske vode: Grški parlament je včeraj ratificiral mednarodno pogodbo o zakonu morja, kar pomeni, da lahko Atene razširijo svoje ozemeljske vode s šestih na dvanajst pomorskih milj. Turčija, ki bi ji ta Širitev močno omejila pomorsko svobodo, trdi, da bi bila uveljavitev te pravice razlog za začetek vojne.
Ciper: Članica Evropske unije Grčija je umaknila svoj veto na pristop Ankare k petnajsterici, ki ga je pogojevala s turskim kompromisom v zvezi s Ciprom. Ciper je razdeljen od leta 1974, ko so turske enote po kratkotrajnem pucu grške vojaške hunte zasedle severno tretjino otoka. Dve desetletji prizadevanj Združenih narodov nista pripeljali do rešitve spora. Prejšnji mesec so brez uspeha odšli domov tudi mirovni posredniki iz ZDA in Britanje. Grčija trdi, da so odnosi s Turčijo odvisni od napredka pri združitvi otoka v federacijo.
Zračni prostor: Grčija je določila višino zračnega prostora na deset milj, Turčija pa na običajnih sest. Niti Turki niti tretje države ne spoštujejo povečane višine, vendar grški lovci patruljirajo v tem prostoru in se nad Egejskim morjem pogosto preveč približujejo turškim reaktivcem.
Pravice do rudnih bogastev: Turčija in Grčija sta v sporu zaradi pravic do izkoriščanja rudnih bogastev v Egejskem morju. Potem ko bi leta 1987 zaradi nafte skoraj izbruhnila vojna, sta obe strani sklenili, da ne bosta Črpali v spornih vodah.
Kurdi: Ankara je zelo vznemirjena zaradi - kar sama imenuje - grške uradne podpore turskim separatističnim Kurdom. Grčija taksne obtožbe jezno zavrača.
Grški muslimani: Turčija trdi, da Grki zatirajo približno 120 tisoč muslimanov v zahodni Traki-ji. Obtožujejo jih, da kršijo manjšinske pravice, ki jih SCiti pogodba iz Lousanne iz leta 1923. Prejšnji mesec so tiskovnega predstavnika turske vlade v Grčiji obmetavali z jajci in kamenjem, ker je na televiziji muslimansko manjšino imenoval »Turki«.
Grki v Turčiji: Atene obtožujejo Ankaro, da preganja skoraj vso nekoč cvetoCo grško skupnost v Carigradu.
Otoki: Ankara se pritožuje zaradi težke oborožitve na otokih nasproti turske obale. To je namreč kršitev meddržavne pogodbe, po kateri bi morali ti otoki ostati demilitarizirani.
______OB 40. OBLETNICI EVROPSKEGA ZDRUŽEVANJA
Od Messine do Messine
Danes bo znana pripravljalna skupina za medvladno konferenco držav članic Evropske unije prihodnje leto
MESSINA - V pristanišču Messina na Siciliji se je pred štiridesetimi leti seslo šest tedanjih evropskih zunanjih ministrov, ki so s predlogom o skupnem evropskem trgu in z načrtom Kuratom postavili temelje današnji Evropski uniji. Srečanje je bilo 1. in 2. junija leta 1955 v palači Zanca; vsekakor ni bilo tako veličastno, kot bo spominsko, ki se ga bo udeležilo 15 zunanjih ministrov držav Evropske unije, katere Članice so zdaj države od Finske do Grčije.
Pred štirimi desetletji je bil gostitelj srečanja, ki so se ga udeležili Francoz Antoine Pinay, Nemec VValter Hallstein, Nizozemec Johan VVillem Beyen, Belgijec Paul Henri Spaak in Luksemburžan Joseph Beck, Sef italijanske diplomacije Gaetano Martino. Tudi sicer so leta 1955 potekala intenzivna pogajanja med evropskimi državniki; 5. maja je začel veljati sporazum o Zahodnoevropski uniji (ZEU), dan pozneje, 6. maja, pa so tri države Beneluksa Franciji, Italiji in Nemčiji predlagale sprejem načrta
Beyen, ki sta ga oblikovala pobudnika združevanja Evrope - Jean Monnet in Paul Henri Spaak.
Načrt se je zavzemal za oblikovanje skupnega trga Šestih držav, Članic GEČE - Evropskega združenja za premog in jeklo. V začetku junija so se v Messini sestali zunanji ministri Šestih držav članic GEČE. Med zasedanjem so delovno skupino, ki jo je vodil Paul Henri Spaak, pooblastili za sestavo predlogov, ki bi zagotovili uresničitev določenih ciljev. Na prvo mesto je bilo postavljeno miroljubno sodelovanje
na področju jedrske energije, kar je pravzaprav mnoge presenetilo in v povojnem času tudi vznemirilo. »Države podpisnice ocenjujejo, da je treba proučiti ustanovitev organizacije, ki ji bo poverjena odgovornost za miroljubno uporabo in razvoj jedrske energije.« Iz tega predloga se je pozneje razvil Euratom. Najbolj pomembno je bilo vprašanje skupnega trga. »Sest politikov se je strinjalo, da je ustanovitev skupnega evropskega trga, brez carinskih dajatev in količinskih omejitev, najpomembnejša naloga na politicno-gospodarskem področju,« so sklenili. Dogovorili so se tudi o ustanovitvi sklada za vlaganje v manj razvita območja.
To naj bi bila osnova za razvoj regionalne politike. Četrta in zadnja naloga je zadevala področje sociale: predstavniki šestih vlad so ocenili, da je
treba proučiti postopno usklajevanje zakonov, ki so v veljavi v njihovih državah. Tako je bil narejen osnutek znamenitega evropskega družbenega stebra, ki je Se vedno v gradnji. Po manj kot dveh letih, 25. marca 1957, je vrsta sporazumov pripeljala do ustanovitve organizacij Skupnega evropskega trga in Euratoma. Sporazum je bil podpisan v rimskem Kapitolu.
Spominskih slovesnosti ob 40. obletnici evropskega združevanja se bosta kot častna gosta danes udeležila tudi potomca dveh velikih Evropejcev -nekdanji italijanski zunanji minister iz Časa Berlusconijeve vlade Antonio Martino, sin Gaetana Martina, in belgijska poslanka v Evropskem parlamentu Antonietta Spaak, hčerka Paula Henrija Spaaka.
Jean-Louis de la Vaissiere/AFP
Kučma ni uspel
KIJEV - Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je včeraj zahteval referendum, na katerem naj bi se državljani izrekali o zaupnici njegovi politiki ali parlamentu. Svojo potezo je označil za zadnjo možnost, ki lahko paralizirano Ukrajino izvleče iz politične krize. Kljub temu, da po ukrajinskih zakonih rezultat 'referenduma, ki bi moral biti 28. junija, ni obvezujoč, je včeraj parlament izglasoval veto na predsednikov predlog. Kučma je referendum zahteval zato, ker parlament ni sprejel njegovega predloga o »zakonu in moči«, s katerim je želel izsiliti pot iz politične slepe ulice. Po tem zakonu bi Kučma lahko sam izbiral ministre in vladal z dekreti, v kar pa ni privolila parlamentarna večina reformiranih komrmistov. (Reuter)
RVJ i M	Petek, 2. junija 1995	17
1		
KUVAJT
Divani krojijo tudi usodo dižave
KUVAJT - Ce želite v Kuvajtu izvedeti pomembne informacije, nikar ne listajte po časnikih in ne glejte televizije, ampak se raje udeležite sestanka - tako imenovanega divana, na katerem se moški zberejo vsaj enkrat na teden, da razčlenijo aktualne politične in gospodarske dogodke. Na teh sestankih boste izvedeli tudi vse o mobitelu.
»Ta srečanja spominjajo na pariške literarne salone z začetka stoletja, razlika pa vendarle obstaja: v Kuvajtu se divanov lahko udeležijo samo moški,« pripoveduje neki prebivalec Kuvajta. Divani imajo pomembno vlogo, šaj mnenja udeležencev v določeni meri vplivajo tudi na nekatere politične odločitve. Kljub spremembam imajo srečanja enak pomen kot v preteklosti:
»Divan je nekakšen parlament v malem - informacijsko središče ku-
vajtske družbe, hkrati pa tudi družabno mesto. Udeleženci lahko izražajo svoje mnenje povsem svobodno,« poudarja nekdanji diplomat Mohamed Al Kadiri. V drugih arabskih državah so tovrstna srečanja predvsem družinska, včasih poslovna, v Kuvajtu pa lahko udeleženci divanov razpravljajo tudi o politiki; včasih so na divane povabljeni tudi tujci. Kuvajt je bil nekoč pomembno naftno križišče, saj je naftna pot iz Irana, Iraka in Savdove Arabije peljala prek njega,
zato je bila kuvajtska družba bolj odprta.
»Ljudje, ki so prihajali k nam, so potrebovali informacije, kajti sicer bi trgovina pešala,« pravi Kadiri. Divani so imeli pomembno vlogo tudi v zadnjem obdobju; od leta 1989 do zgodnjih devetdesetih let so se zavzemali za obnovo demokracije in zahtevali delovanje parlamenta, razpuščenega leta 1986. Včasih so bili trn v peti tudi tajni policiji, zato je iraški predsednik Husein napačno ocenil, da bo iraško invazijo podprl del opozicije. Prav med njegovim vdorom v Kuvajt je prišlo med udeleženci divanov do izmenjave pomembnih informacij.
V vsakem okrožju deluje kakšen ducat divanov,
Divanov se redno udeležuje tudi kuvajtski zunanji minister Sabah Ahmed Sabah
ki imajo včasih tudi vlogo nekakšnega razsodnika; nekatere vodijo starejši ljudje, druge študenti, poslovneži, pesniki ali politične skupine, svoj divan pa ima tudi vladajoča družina Sabah. Zenske se divanov ne smejo udeleževati; tiste iz bogatih družin imajo v popoldanskem času nekakšne Čajanke, ki pa so povsem družabnega značaja. Običajno se elani divana sestanejo že zgodaj zjutraj ali pa proti večeru. Mnenja, izražena na divanih,
upošteva celo vladajoča družina Sabah, zato se jih njeni elani večkrat osebno udeležijo. Divani so razdeljeni v dve skupini; nekateri so predvsem družinski in prijateljski, drugi poslovni in politični, v zadnjem Času pa je Čedalje vec taksnih, ki se jih udeležujejo ljudje določenih poklicev. Mnenja, izražena na divanih, so pomemben pokazatelj širjenja informacij, saj ljudje izmenjujejo novice iz političnega življenja, še preden so objavljene v Časnikih.
Na srečanjih je sklenjenih tudi veliko poslov, rešeni pa so tudi mnogi nesporazumi. Ce gre zgolj za prijateljske divane, udeleženci igrajo karte, prepevajo in si pripovedujejo šale. Ljudje se običajno srečujejo v prostorih s posebnim vhodom; ženske se zadržujejo daleč od njih, ker jim po nazadnjaških družbenih pravilih ni dovoljeno komunicirati s tujci.
»Gostitelj mora biti prijazen in vljuden; Ce pride do spora, ga mora rešiti tako, da bo vsaka od sprtih
strani imela občutek, da je na njeni strani,« pripoveduje državni uradnik Ju-ma Al Boftain. Res pa je, da to zelo zahtevna naloga. »NajveCja slabost srečanj je obrekovanje,« je zapisal neki uvodničar, državni uradnik Imad Al Esa pa je priznal, da veliko udeležencev divanov le igra karte, pogosto tudi vso noC. Zato se nekatere poročene ženske upravičeno pritožujejo, da preživijo njhovi možje vec Časa na divanih kot doma.
Nigel Sequeira / Reuter
Bliskovita rast števila prebivalcev je Kuvajt spremenila v grdo urbanistično zmešnjavo
KUVAJT - Tisti, ki menijo, da je kuvajtska prestolnica nekakšen arabski Beverly Hills, se motijo, kajti mesto, ki je današnjo podobo dobilo v Šestdesetih in sedemdesetih letih, mnoge obiskovalce razočara. Čeprav je Kuvajt najbogatejsa zalivska država, mesto krasi le nekaj vodnjakov, marmornatih palač in kupol, značilnih tudi za druge prestolnice na arabskem polotoku, zgrajene v zlatih sedemdesetih letih, ko so državne blagajne bogatele na račun prodane nafte. V Kuvajtu je tudi malo zelenic in parkov, zato se mesto ne more primerjati z Abu Dabijem, Rijadom, Dubajem ah Bahrainom, torej z mesti, Id so ponosna na svoje zelene predele. Ne le tujci, tudi domačini so razočarani nad podobo mesta.
»Enolična poslopja so bila zgrajena v slogu sedemdesetih let, da bi zadovoljila stanovanjskim in poslovnim potrebam tistega časa. Obžalovanja vredno je, da ni nihče pomislil na prihodnost,« je izjavil državni uradnik Naji Al Fozan. Kot mnogi domačini tudi on meni, da je večina objektov v mestu brezizrazna, podobna škatlicam vžigalic. Zalivska vojna ni kriva za taksno stanje, saj so Iračani unicih le nekatere komunikacije, predvsem pa naftna nahajališča. Kljub obstreljevanju nobena hiša ni bila
tako poškodovana, da bi jo bilo treba porušiti in na novo zgraditi, Čeprav je bila obnova zelo draga. Nekateri prebivalci Kuvajta priznavajo, da je stari del mesta izgubil svojo identiteto v času gospodarskega razcveta. Mnogo ljudi je prepričanih, da je Kuvajt celo nekakšen spomenik slabe evropske arhitekture šestdesetih let. Takrat so mestno podobo oblikovali tuji arhitekti z vseh koncev sveta, saj je bilo treba zgraditi bivahsca za armado tujih delavcev. Čeprav so si mnoga zalivska mesta zelo podobna, ni mogoče razumeti, da je brezizrazno celo predmestje prestolnice. V središču mesta je največ modernističnih poslopij, saj je veliko bogatašev hitelo graditi le zato, da so lahko Cimprej oddajali prostore novi delovni sili in poslovnežem, pa tudi prebivalci Kuvajta so se zaceli priseljevati v mesta, saj ni nihče vec hotel živeti v skromnih, iz blata grajenih hišah. Po besedah arhitekta Amara Al Sahena novim gradnjam zdaj posvečajo vec pozornosti, saj skušajo z novimi naselji in vladnimi poslopji podobo mesta nekoliko polepšati. Nove palače gradijo ob obali, kjer so posadili tudi vec tisoč palmovih dreves. Zal nekateri objekti rastejo skoraj sredi puščave. Kuvajt se ne more pohvaliti niti z značilno arabsko tržnico. Zelenice so v hudi vročini - večkrat se živo srebro dvi-
gne nad petdeset stopinj Celzija - običajno ožgane od sonca, zato potrebujejo posebno nego.
»Ce mi obljubite, da mojega imena ne boste omenili, bom odbit: Kuvajt je grdo mesto le zato, ker politike in nekatere posameznike sploh ni zanimala podoba mesta, podpirali so le gradnjo modernih poslopij. Stanovanja so v nasprotju z zunanjostjo poslopij prijetna. Italijansti arhitekt Achille Michellizi je izdelal načrt univerzitetnega središča, ki bo grajeno v tradicionalnem kuvajtskem slogu. V zadnjem obdobju obnavljajo tudi stare mošeje, ti so pomembna kulturna dediščina. V preteklosti je bilo premalo pozornosti namenjene načrtovanju mesta, zato tudi urbanizmu niso posvečali dovolj pozornosti.« Seveda ob vseh pomanjkljivostih ne gre pozabiti, da je v Kuvajtu leta 1930 živelo le trideset tisoč ljudi, leta 1990 pa že 2, 2 milijona. Po mnenju ekonomista Jašema Al Saduna je hitro naraščanje prebivalstva vzrok kaosu na gradbenem področju. »Kuvajta res ni mogoče primerjati s Švico, vendar je urbanistična rešitev zasnove mesta v primerjavi z draguni novimi mesti, kakršni sta na primer Abu Dabi in Rijad, veliko boljša,« je poudaril Al Sadun.
Inal Ersan / Reuter
Zdolgočaseni mladci svojo divjo zabavo pogosto plačajo z življenjem
KUVAJT - Za volanom ameriškega športnega avtomobila, ki je z veliko hitrostjo peljal po puščavski cesti kuvajtskega avtomobilističnega kluba v bližini mesta, je sedel mladoletni Navvaf al-Nashi. Klub so odprli z namenom, da mladi, premožni in zdolgočaseni Kuvajtčani, ki ne vedo, kako preživeti prosti Cas, ne bi vec na cestah sproščali odvečne energije, s čimer tudi ne bi ogrožali sebe in drugih.
V Kuvajtu se v zadnjih letih mladi in nekoliko starejši radi zabavajo s hibo vožnjo, ti se žal večkrat konca usodno. Vsak teden na kuvajtskih cestah umre 30 ljudi, med njimi je veliko mladih. Za državo z 1,8 milijona prebivalcev je krvni davek cest prevelik, so ugotovili strokovnjaki. Mladi se najraje vozijo s hitrimi avtomobili, s katerimi podnevi zaradi neiskušeno-sti ogrožajo predvsem motoriste, ponoči pa so si izmislili nov način vožnje - brez prižganih žarometov pritisniti plin do konca. V svojih luksuznih jeklenih konjičkih mladi,
oblečeni po zahodni modi ali v badicionalna arabska oblačila, z vso hibostjo drvijo po cestah in večkrat le za las uidejo nesreči. Zaradi vožnje brez prižganih žarometov je zjutraj v cestnih jarkih opaziti prevrnjene in razbite avtomobile, katerih vozniki so ponoči izgubili oblast nad vozilom. V avtomobilističnem klubu z 200 metrov dolgo dirkalno stezo, ki ima posebno varovalno ograjo, imajo priložnost, da se izpopolnijo v hitri vožnji; vami so tudi tisti, ti ne ustavijo pravočasno, saj se zaletijo v varovalne peSCene ograje. »V našem klubu rešujemo življenje,« se je po-hvahl kuvajtski prvak v mo-
tokrosu in elan kluba Abdullah Lijuvvi.
Obsedenost s hitro vožnjo je v Kuvajtu skoraj bolezen, saj vozniki ferrarijev in porschejev po avtocestah najraje drvijo z 250 tilome-bi na uro. Nekateri menijo, da so postali ljudje zasvojeni s hibo vožnjo po iraški zasedbi Kuvajta, katere rezultat je nekakšna vsesplošna otopelost. Drugi pravijo, da sboge muslimanske norme omejujejo mlade, saj nočno življenje Se zdaleč ni taksno kot drugje po svetu: bati in disko klubi so prepovedani, v kinodvoranah pa večinoma predvajajo le indijske filme, ki jih gledajo začasno zaposleni tuji delavci. Prodajalec avtomobilov, 33-le-tni Abdul-Aziz al-Sultan, ima štiri avtomobile, ki so namejeni le urjenju na klubski stezi. Tako kot večina elanov se je v klub vpisal zaradi dolgočasja. »Veliko nas ne ve, kaj bi delali v prostem Času, predvsem popoldan-
skem, saj se delovni dan zgodaj konca,« je povedal. S podobnimi »težavami« se soočajo mnogi mladi Kuvajtčani, zato je vlada že leta 1986 ustanovila avtomobilski klub, namenjen ljubiteljem hibe vožnje. Njihovo število se je po iraški invaziji Se povečalo, zato imajo na voljo tudi stezo za speedway in nekakšno areno, v kateri lahko do konca pritiskajo na plin toliko časa, dokler gume ne počijo.
Večina »dirkačev« sodi v srednji in nižji družbeni razred. V bližini dirkalnih stez sta vedno reševalni in gasilski avto. Vožnje klubskih elanov večkrat opazujejo tudi prometni policisti, ti so na kuvajtskih cestah neusmiljeni do hitrih voznikov. »Povsod na svetu so takšni, nori vozniki. V Kuvajtu zanje ni prostora. Zato jim svetujem, naj se včlanijo v nas klub, ker tako s svojo vožnjo ne bodo ogrožali drugih,« je povedal Jiluvvi. Večina cla-
Za njihove sinove noben avto ni dovolj hiter in dragocen
nov po cestah vozi s primerno hibostjo, saj večina pozna vsaj enega od voznikov, ti so izgubili življenje zaradi neprimerne hitrosti. Sedemindvajsetletni motorist Sa-ad Bin Hassan meni, da skuša večina mladih, ki še vedno vozijo prehitro, s tem pritegniti pozornost deklet. »Mladi lahko hodimo le na obalo ali pa v klub, drugih prostorov za zbiranje nima-
mo. Predno sem se vpisal v klub, sem se vozil po obali, Čeprav je bilo to zelo nevarno. Po kuvajtskih cestah se vozijo mnogi slabi vozniki, zato so v življenjski nevarnosti tudi tisti, ki pravilno vozijo. V nesrečah so umrli že bije moji prijatelji,« je povedal Hassan. Devetnajstletni vojak Mishal al-Rashidi je dodal, da najbolj uživa pri drsni vožnji, ker se tako uci
nadzorovati vozilo. Veliko mlajših voznikov pred vožnjo ne preveri avtomobilskega motorja in gum. »Nekateri s hibo vožnjo res želijo pritegniti pozornost deklet, vendar jih večina hibo vozi le zato, ker uživajo v nevarni vožnji,« je povedal elan kluba Ahmad al-Qallaf.
VVilliam Maclean, Reuter
BOSNA IN HERCEGOVINA / MOLK BEOGRAJSKIH MNOŽIČNIH MEDIJEV
Vojaški pritiski in ugibanja
SARAJEVO, BEOGRAD (dpa, Reuter) - Težko topništvo bosanskih Srbov je v četrtek zjutraj napadlo muslimansko enklavo Gorazde na vzhodu Bosne. Na mesto je padlo približno 350 granat, pri tem pa je bilo ranjenih trinajst civilistov.
Med napadom je bila z izstrelki iz protiletalskega topa zadeta tudi stavba, v kateri so nastanjeni vojaški opazovalci Združenih narodov. V Gorazdu, kjer zdaj živi 60 tisoč prebivalcev in beguncev, je trenutno 400 britanskih, ukrajinskih in norveških pripadnikov modrih Čelad. Bosanski Srbi so ob zadnjih zaostritvah severno od Gorazda na nadzornih točkah zajeli za talce 33 Britancev in sedem Ukrajincev, pripadnikov mirovnih enot, ter zasedli njihove položaje. Vladne enote BiH so po vsem sodec prešle v protio-
fenzivo in pri tem zasedle del ozemlja, ki so ga nadzo-rovali Srbi, zato so ti odgovorili s silovitimi topniškimi napadi na civilne cilje.
Zaradi srbske blokade poti od sarajevskega letališča do središča mesta so skladišča Visokega komisariata ZN za begunce (-UNHCR) v bosansko-hercegovski prestolnici ze skoraj izpraznjena. Zalog je v najboljšem primeru samo še za deset dni. V muslimanskih enklavah Žepa, Srebrenica in Gorazde, kjer UNHCR oskrbuje sto tisoč ljudi, so še pred blokado na-
redili dovolj zalog, zato stanje se ni kritično.
Ameriški odposlanec Robert Frasure je med svojo misijo v Beogradu vnovič poskušal prepričati srbskega predsednika Miloševiča v nujnost priznanja Bosne in Hercegovine. Ker o pogovorih ameriškega odposlanca in Miloševiča mediji niso poročah, lahko opazovalci samo ugibajo, ali držijo nekatere napovedi neodvisnih beograjskih virov, da je srbski »vozd« popustil in sprejel pogoje skupine za stike. Frasure naj bi obljubil dvestodne-vno odpravo ukrepov proti tako imenovani ZRJ ter dostop do sredstev Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.
VARNOSTNI SVET / ŠTIRI MOŽNOSTI ZA IZHOD IZ KRIZE
Enote za hitro posredovanje
Bonn je pripravljen vojaško podpreti modre čelade v Bosni
NEVV YORK, PARIZ, ŽENEVA (dpa, Reuter) - Poročilo o Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravil generalni sekretar OZN Butros Gali, ne ponuja učinkovite strategije za reševanje bosanske krize.
Gali v svojem poročilu Varnostnemu svetu, ki mu od včeraj predseduje Nemčija, ponuja štiri možnosti, od katerih pa verjetno nobena ne bo sprejeta v predlagani obliki. Generalni sekretar je že na začetku izključil prva dva predloga - umik enot in nadaljevanje statusa quo. Tretja možnost je izvajanje ostrejše politike - zamenjava Unproforja z mednarodnimi silami, ki bi imele mandat ZN in bi jim poveljevale države, ki bi prispevale vojake, podobno kot v Somaliji in na Haitiju. Novinarski krogi so to možnost Ze imenovali »Pilatova rešitev« (Gali si umije roke), verjetnost njene potrditve pa je zelo mahjna, ker bi Rusija skoraj zagotovo dala veto. Po zadnjem, Četrtem predlogu bi mandat modrih Čelad močno zmanjšali in se omejili na tisto, kar po Galije-vih besedah »lahko realno pričakujejo glede na razmere v BiH«. Postopoma bi se tudi zmanjšalo Število vojakov, ki naj bi jim novi mandat dovoljeval uporabo orožja samo v samoobrambi.
Zaradi nemoči Unproforja je Francija obrambne ministre trinajstih zahodnih držav povabila na posvetovanje, na katerem naj bi se dogovorili o prihodnjih korakih v BiH. Francoski obrambni minister Charles Millon je predlagal oblikovanje skupnih enot za hitro posredovanje, ki naj bi Stele približno 4000 vojakov in bi lahko kadarkoli nudile podporo modrim Čeladam. Nemški zunanji minister Kinke! pa je v četrtek povedal, da je Bonn pripravljen vojaško pomagati pri prerazporeditvi oziroma umiku enot Združenih narodov v Bosni in Hercegovini. Nemčija v Bosno ne bi poslala bojnih enot, temveč bi sodelovala s podporo približno dva tisoč vojakov v Italiji, na Hrvaškem in na ladjah v Jadranskem morju. Odloči-
tev Kohlove vlade bo verjetno naletela na ostro nasprotovanje opozicijskih socialdemokratov.
Včeraj napovedani odhod sopredsedujočega mirovne konference o nekdanji Jugo-slaviji, britanskega lorda Davida Ovvna, je bil pričakovan, saj s »partnerjem« Thorval-dom Stoltenbergom nista imela vec veliko dela. Konferenca
je v zadnjem letu izgubila pomen in vpliv na dogajanja v Bosni in Hercegovini. Verje-tno bo vlogo mirovne konference zdaj prevzela skupina za stike, za večjo fleksibilnost pa bo potrebovala svojega pogajalca za BiH, ki bo potoval po Balkanu namesto elanov skupine. Pogajalec bo najverjetneje nekdanji švedski predsednik vlade Carl Bildt.
Odločni ukrepi proti srbskemu terorizmu
»V Bosni se čas izteka: Britanci in Francozi ne bodo veC dolgo mimo sprejemali, da srbski teroristi njihove vojake, ki so v sestavi mirovnih sil ZN, zadržujejo kot talce in uporabljajo kot žive šCite. Pritisk javnosti je čedalje večji. Poleg tega se poslabšuje tudi položaj v Sarajevu, saj je zaradi srbskega obleganja njegova oskrba skoraj onemogočena. Vse kaze, da je Zahod bosanskim Srbom postavil neke vrste ultimat. Pogoji so nedvomno jasni: takojšnja izpustitev talcev in vrnitev za pogajalsko mizo. Ce bosanski Srbi teh pogojev ne bodo izpolnili, bodo Američani, Britanci in Francozi ukrepali. Tisti, ki si želijo, da modre Čelade ostanejo na območju Bosne, morajo ukrepati zdaj.« (Die VVelt, Berlin)
NA LETALONOSILKI - Pod vodstvom pilota Roberta Rouenhorsta lovec F/A-18 Homet iz popolnega mirovanja švigne v modro nebo nad Jadranom in v treh sekundah doseže hitrost 250 kilometrov na uro, med oglušujočim hrupom, od katerega drhti trup mogočne letalonosilke na jedrski pogon, ki se ponaša s stotimi bruto registrskimi tonami. Ameriška letalonosilka Theodore Roosevelt, ki križari 40 kilometrov daleč od hrvaške obale, je eno od sedmih ameriških vojaških plovil, ki so priplula v vode Jadrana na zahtevo ZN, da bi omogočala polete letal Severnoatlantske zveze nad Bosno in Hercegovino. Lovci, ki vzletajo s te letalonosilke - F/A 18, F-14A Tomcat in drugi - so opremljeni s »pametnimi bombami« ter z raketami zemlja-zrak in zrak-zrak. Noe in dan preletavajo ozemlje Bosne, in če Nato ukaže napad, opravijo nalogo brez odlašanja. Po dveh ali treh vsakodnevnih preletih si letalski stotnik Rouenhorst na zaslonu ogleduje posnetke CNN o zajetih pripadnikih modrih čelad, priklenjenih na cilje, za katere utegnejo od njega zahtevati, naj jih bombardira. »Seveda ves čas mislim na to,«
pravi. »Tega preprosto ni mogoče odmisliti. Tako ali tako pa si vedno prizadevamo, da ne bi povzročili dodatne škode. Opravljamo pač svoje poslanstvo. Izvršujemo nalogo, ki nam jo je naložil Nato.« Letalonosilka Roosevelt je pravo plavajoče mesto s 5500-člansko posadko, ki ima na voljo butike, prostore za rekreacijo, projekcijske dvorane, bolnišnico, zobno ambulanto, pošto in 2500 telefonov. Ta oaza razkošja, na kateri domuje 80 taktičnih lovcev, lahko že v nekaj minutah začne sejati smrt in opustošenje: zaradi štirih katapultov lahko z nje vsakih 20 sekund poleti lovec, kar se je dogajalo tudi med zalivsko vojno. Letalonosilka je prav tako sedež poveljnika, kontraadmirala Charlesa Abbota, ki poveljuje 8. transportni skupini 6. ameriške flote. Kapitan Ronald Christensen, ki poveljuje letalonosilki, je v sredo izjavil: »Tu smo, da bi podprli sile Nata in uveljavili prepoved preletov nad Bosno. Nalogo bomo izvajali toliko časa, dokler nas bodo potrebovali. Umaknemo se lahko vsak trenutek«
Allen Nacheman/ AFP
KOMENTAR
Politika palice in korenčka
Vsi tisti, Id so jim Srbi - zaradi racionalnih, emocionalnih ali visceralnih razlogov - obležali v želodcu in ki zavoljo tega hlepijo po »eksemplaričnem« ukrepanju Zahoda proti trdnjavam srbske ekspanzije na Balkanu, bodo tudi tokrat razočarani. Eksemplaričnega kaznovanja preveja-nega predsednika z Dedinja ali predrznega »predsednika« s Pal ne bo. Iz zmede dogajanja, povezanega z balkansko dramo, je moc teden dni po zaostritvi, zaradi katere se je zdelo, da je eskalacija vojskovanja le Se vprašanje ur, končno le razbrati novo taktiko Zahoda v reševanju balkanskega vprašanja. Gre za okrepljeno zabijanje klinov v srbske vrste: za odločnejšo konfrontacijo s Karadzičem in stranko vojne na eni strani ter za okrepljen diplomatski pritisk na Miloševiča in beograjske pragmatike na drugi.
O tem, da bo Miloševič konec koncev popustil, skorajda ni moc dvomiti; gre le še za vprašanje izkupička, za vprašanje, ali naj bo odprava sankcij dokončna ali le pogojna. Žrtev tega zadnjega prelivanja krvi na Balkanu so resda predvsem Muslimani, toda vse višjo ceno za vojno plačuje tudi Srbija Navzkrižij je vse več, vse bolj so manifestna in vse ostrejša. Ne gre samo za hudo socialno ceno. ki jo plačuje za vojno srbsko prebivalstvo, gre tudi za naraščajoče napetosti med Srbi iz BiH in ožje Srbije ter poplavo begunskih ust, za napetosti med Srbi in Črnogorci im. Miloševič, tako vsaj kaže, Se vedno dobro obvladuje represivni aparat, in dokler ga obvladuje, je Se vedno dovolj močan, da začne sklepati kompromise, kamor sodi tudi priznanje BiH, realizacijo končnega cilja svoje politike, to je »združitev vseh Srbov v eni državi«, pa preloži na ugodnejši Cas. V bosanskem kotlu je nastalo taksno ravnotežje sil, da politika Sirjenja vojnih operacij pomeni hudo tveganje predvsem za srbske osvojitve; in značilen je eden od »pogojev«, ki jih je OZN pravkar postavil Karadzič, ki zahteva, da svetovna organizacija prepreči dobave orožja bosanskim vladnim četam. Ne samo Bošnjaki, tudi Hrvatje imajo, kot je bilo videti na paradi ta teden, na voljo dovolj orožja ne samo za učinkovito vojskovanje, marveč tudi za demonstrativne povračilne ukrepe, če bi teroristični raketni napadi na hrvaška mesta poštah vsakodnevna praksa. Za Miloševiča, ki z Dedinja vidi dlje kot Karadzič s Pal ali Martič iz Knina, je zdaj najpomembnejša naloga diplomatsko utrjevanje tistega, kar je v poltretjem letu na terenu doseglo srbsko orožje; če tega utrievanja za zeleno mizo ne bo, utegne srbska stran v spo-pav izgubiti veliko več, kot bi izgubila s kompromisom za p Oajalsko mizo.
Te razmere ima pred očmi zahodna diplomacija, ki se je po tednu dni očitno odločila za to, da bolj poudarjeno začrta obrise politike korenčka in palice. O novem Galijevem konceptu mora VS Se razpravljati, vendar pa je že zdaj na dlani, da umika iz BiH ne bo: pač pa bo prišlo do pregnipiranja, ki naj bi Unproforju omogočil humanitarno in mirovno delovanje. Unprofor zeli ostati zvest svojemu mirovnemu in humanitarnemu poslanstvu, kar pomeni, da je v vojaških spopadih med sprtimi stranmi (formalno) nevtralen, dokler so sprte strani pripravljene upoštevati njegov mandat. Vendar pa je tu tudi novost: mostišča za hitre posege zoper tiste, ki bi kršili dogovorjena pravila igre. Po mnenju nekaterih ko mentatorjev gre za spremembe, ki naj bi odkrivale, da se breme dušenja balkanske krize z ramen OZN poCasi seli na ramena Nato. Tudi odstop Karadžičevega poklicnega kolega (psihiatra) lorda Ovvna, ki je bil na glasu kot »srboljub«, naj bi opozarjal na to, da želi Zahod okrepiti pritisk na Srbe, pa ne zato, da bi jih spravil ob osvojitve, marveč zato, da končno začno iskati pohtično rešitev krize. Zahod zato od Miloševiča pričakuje, da sam ustavi Karadziča in Martiča, ki pa mu Ze odgovarjata z združevanjem RS in RSK - in tvegata, da bosta zaradi mihtantne trme na koncu dobila manj kot Miloševič s pogajanji.	Marjan Sedmak
CERKNO / OBČINSKI DAVKI
NOVICE
Gasilci na suhem
Zaradi pravnih lukenj ne bodo uvedli občinskega požarnega davka
Da gasilcem vsaj vode ne bi zmanjkalo, če je že denarja premalo (Foto: R. B.)
Na včerajšnji seji občinskega sveta v Cerknem so brez posebnih zadržkov sprejeli dva najpomembnejša dokumenta za nadaljnje delovanje občine, in sicer statut občine in letošnji občinski proračun. V razpravo pa so uvrstili Se nekaj drugih točk, med katerimi je največ zanimanja vzbudil predlog o uvedbi občinskega požarnega davka - to je prvi primer v Sloveniji -kjer pa zaradi neusklajene zakonodaje očitno ne bo slo tako gladko.
Uvedbo občinskega požarnega davka je že na prejšnji seji predlagal svetnik iz Ete Franc Jezeršek, z njim pa sta soglašala tudi župan Podobnik in občinski svet. Gasilci že dalj Časa opozarjajo na vse slabSe možnosti za svoje delovanje, saj so se po nekaterih kazalcih finančna sredstva za te namene v zadnjih nekaj letih zmanjšala kar za sedemkrat. O tem so pred kratkim spregovorili tudi' na posvetu, ki ga je občinsko vodstvo pripravilo s predstavniki osmih
gasilskih društev na Cerkljanskem. Gasilci imajo največ težav z dotrajano opremo in vzdrževanjem svojih vozil ter objektov, obseg njihovega dela pa se je Se povečal s prenosom pristojnosti civilne zaščite ob drugih naravnih nesrečah. Čeprav nova zakonodaja o lokalni samou-
pravi in požarnem varstvu občinam dopuSCa uvedbo svojih davkov in dajatev, pa se po mnenju Zupana Podobnika v praksi kažejo velike pravne praznine. Ker temeljnega predpisa, ki bi urejeval način pobiranja takega davka Se ni, jim je ministrstvo za finance odsvetovalo uvedbo po-
žarnega davka oziroma so Zupanu Podobniku, ki je hkrati tudi poslanec, predlagali, naj pripravi predlog spremembe zakona, ki bo po sprejetju v parlamentarni proceduri uveljavljal sistem enotne obdavčitve in možnost uvedbe takega davka tudi v drugih občinah. Skratka,
določila zakona o lokalni samoupravi v praksi niso uresničljiva. Sicer pa požarni davek ni edina rešitev, saj ugotavljajo, da za požarno varnost premalo prispeva tudi gospodarstvo.
NajveC premoženja ima cerkljanska Eta s 1700 zaposlenimi, ki v svojih proizvodnih obratih uporablja nekatere nevarne in eksplozivne snovi, vendar pa v svojem sestavu nima poklicne gasilske enote niti ne v dogovoru z gasilskim društvom posebej izurjene ekipe, ki bi se financirala iz njenih virov. Kljub sedanjim oviram pa so svetniki sprejeli sklep, da na ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo naslovijo pobudo za spremembo zakonodaje in sprejem podzakonskih aktov, ki bodo omogočali uvedbo posebnega občinskega požarnega davka, s katerim bi se po predvideni 0,4-odstotni obdavčitvi brutoplaC v občinsko blagajno letno nateklo približno Sest milijonov tolarjev.
Roman Bric
KOZERIJ A
Mrtev muc, steklim in stara birokracija
Na videz nimajo te tri stvari nic skupnega. Ali pac. Muce so na svetu zato. da lovijo miši in delajo prijazno družbo ljubiteljem živali; steklina, saj vemo, kako je s to nevarno boleznijo; birokracija pa... Da, tudi to je bolezen, a ne za tiste, ki od nje lepo živijo.
»Na našem vrtu je mrtev maček. Pojdi in ga odstrani,« je ukazala žena, »in ne dotikaj se ga z golimi rokami, lahko je stekel.« Tudi sam sem takoj pomislil na to možnost, in ker pri nas steklina Se vedno razsaja, sem se spomnil priporočil, kaj naj državljani storimo, ce naletimo na tak primer. Spomnil sem se prijatelja lovca in Sel do njega. Prosil sem ga, naj pride muca pogledat, saj se s tako nevarno boleznijo ne gre Šaliti.
»Nič ne bo. Lovci nimamo nikakršnih pooblastil glede tega. Mi moramo najdene poginule živali spraviti le do prometnic, nato pa obvestimo veterinarsko službo. Oni pridejo, kadaver (natančno tako je rekel: kadaver!) poberejo in ga odstranijo.«
Saj res, veterinar. Poklical sem na veterinarsko postajo v Novo Gorico, se predstavil in povedal, od kod in zakaj kličem. Nisem pozabil dodati, da me k temu dejanju sili državljanska dolžnost in tako naprej.
»Veste,« je zagostolel nežen Zenski glasek z one strani telefonske žice, »veste, vi ne sodite v našo občino in se morate obrniti na veterinarja v Ajdovščini. Telefonska številka je ...«
Aha, smo ze tam! Pa sem poklical še v Ajdovščino. Spet sem ponovil vso telefonsko proceduro, kdo sem, kaj sem, kaj bi rad. In prijaznemu Zenskemu glasku sem spet opisal vso zgodbo o mrtvem mačku, svojih sumih in dvomih, lovčevem nasvetu in o tem, kaj sem izvedel od novogoriških veterinarjev. »Zdaj, ko sem končno prišel do tistega, ki bo vzel zadevo v roke, sem pomirjen.«
»Saj je prav, da ste se obrnili na nas, ampak... Veste kaj, najbolje bo, da nam mačji kadaver (spet kadaver!) pripeljete kar sami. Previdno ga dajte v plastično vrečko. Bog ne daj, da se ga dotaknete z golimi rokami. Saj to najbrž že veste.«
»Ampak, kdo mi bo povrnil stroške za bencin in izgubo časa?«
»Mi že ne. Sicer pa je najbolje, da mačji kadaver vržete kar v smetnjak...« Crnobelega muca sem pokopal na domačem vrtu in z žalostjo ugotavljal, da ima naša mlada država že tako staro birokracijo.
Vojko Cuder
NOVA GORICA / FOTOGRAFIJA
Razstave in še nagrade
Štirje fotografi so dobili naslov fotografa prvega razreda
Delavnost novogoriškega Foto-ldno kluba se kaze tudi z razstavami, ki jih pripravlja. Prav danes bodo odprli kar tri: državno razstavo cmobele in barvne fotografije, razstavo diapozitivov DIA Primorske ’95 in razstavo sodobne danske fotografije.
Na razpis je prispelo veC kot osemsto fotografij, ki jih je prispevalo veC kot sto avtorjev iz 25 slovenskih klubov in iz zamejstva. Umetnostni svet Fotografske zveze Slovenije je v ožji izbor sprejel dvesto fotografij in najboljšim podelil nagrade. Zlati medalji za cmobe-lo fotografijo sta prejela elana Foto kluba Maribor Matjaž VVenzel in Goran Blagajac. Za najboljše barvne fotografije sta
zlati medalji prejela Branko Zorovic iz FK Maribor in Fla-vio Mosetti iz Fotoskupine 75 iz Gorice. Kot prispevek k letošnjemu evropskemu letu varstva narave je za najboljša dela na to temo umetnostni svet FZS podelil posebne nagrade avtorjem Mirku Bijuki-cu iz FK Nova Gorica, Lojzetu Popelarju iz FK Mavrica Radomlje in Janiju Novaku iz FK A. Prešeren Jesenice.
Na natečaj barvnih diapozitivov DIA Primorska ’95 je Štirideset avtorjev iz primorskih klubov in zamejstva poslalo veC kot dvesto barvnih diapozitivov. Nagrajeni so bili avtorji Flavio Mosetti, Valter Nanut, Leo Caharija, Mirko Biju-kic in Moj mir Maraž. Umetnostni svet FZS je podelil tudi štiri razstavljalske naslove fotograf prvega razreda, in sicer Bnmu Bizjaku iz FKK Nova Gorica, Darju Tavčarju iz FK Cerkno ter Dušanu Ježu in Danilu Jakovčiču iz fotoskupine Moste iz Ljubljane.
Vojko Cuder
Letos pričakujejo za tretjino manj turistov kot pred vojno
POSTOJNA - Postojnsko turistično društvo je najstarejse v Sloveniji, saj je pred dvema letoma praznovalo 110. obletnico. Na obenem zboru, Id se ga je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožic, so poudarili, da si sodobnega turizma ni mogoče zamisbti brez dejavnega dela turističnih društev. Zato si bodo v postojnskem društvu prizadevafi za povečevanje dejavnega članstva in ustanavljanje novih društev v turistično zanimivih krajih občine.
Postojnsko društvo razvija svoje delo na Štirih temeljnih področjih: skrbi za sploSno in hortikulturno urejanje kraja, ureja gospodarska vprašanja, skrbi za propagando, prireditve in informacije ter razvija turistični podmladek. Da zanj v Postojni ni treba skrbeti, smo se lahko prepričali kar na obenem zbom, na katerem so se predstavili elani turističnega krožka osnovne sole Miroslava Vilharja iz Postojne, ki že več let uspešno tekmujejo na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Predsednik turističnega društva Srečko Šajn je poudaril, da je treba turistično zavest krepiti ne le med mladimi, temveč tudi med odraslimi, saj je znano, da hotelska soba in hrana turistu nista dovolj. Ta isce predvsem ljudsko pristnost, kulturo in gostoljubnost. Prav na področju kulturno-etnoloških prireditev je društvo v
preteklih letih storilo veliko, pester program pa pripravlja tudi letos.
Srečko Šajn je Se dejal, da bo društvo kmalu dobilo sodobno računalniško opremo. Ta bo omogočala delovanje turisticno-informacij-skega centra z računalniško podprtim turističnim sistemom, v katerem bodo zbrani vsi za turista pomembni podatki. Med seboj računalniško povezanih centrov je v Sloveniji Ze vec kot trideset. Šajn je ponovil že znano dejstvo, da so postojnski turizem močno prizadele spremembe ob razpadu Jugoslavije. In Čeprav podatki kažejo, da se razmere izboljšujejo, bodo letos dosegli Sele tretjino turističnega obiska iz leta 1990. Zato si turistični delavci prizadevajo gostom ponuditi nove programe, po Sajnovem mnenju pa Se vedno niso storili dovolj. Dr. Marjan RožiC je Postojnčanom Čestital za dolgoletno bogato tradicijo društvenega dela in dejal, da je postojnsko turistično društvo eno od dejavnejsih v Sloveniji. Menil je Se, da je slovenski turizem na dobri poti, predvsem zato, ker ima po njegovem mnenju dve veliki prednosti pred evropskimi deželami; Slovenija ima na majhnem prostoru izredno veliko lepot in marsikje ohranjeno naravo, druga prednost pa je pripravljenost slovenskega človeka za sodelovanje v turizmu.
Mateja Godejsa
Pester počitniški program
AJDOVŠČINA - Ajdovska zveza prijateljev mladine je že pred dvanajstimi leti začela organizirati počitniško varstvo otrok in ob pomoči mentorjev organizirala Čedalje pestrejše počitniške dejavnosti. ZPM Ajdovščina, ki deluje na območju ajdovske in nove vipavske občine, je tudi letos pripravila privlačen počitniški program za Solarje. Tako bo mogoče v njeni organizaciji letovati v mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču, v počitniškem domu zveze prijateljev mladine v Kranjski Gori, počitnikovanje otrok pa bo organizirano tudi v Nerezinah in na Malem Lošinju v za astmatike prijaznem okolju. Letovanja se bodo začela v drugi polovici julija. Tajnica ZPM Ana Bizjak opozarja, da je glede na družinske dohodke mogoče uveljavljati zdravstveni regres. Poseben poudarek je ZPM v sodelovanju z regionalnim centrom za okolje za vzhodno in srednjo Evropo ter ministrstvom za okolje in prostor v evropskem letu varstva narave dala ekologiji. Zato se bo 10. julija začel petdnevni ekološki raziskovalni tabor Vipavska ’95. Mladi se bodo v skupinah pod strokovnim vodstvom ukvarjali predvsem z embalažo in drugimi odpadki v dolini ter, evidentirali pa bodo tudi divja odlagališča. (A. L.)
Zdravstvena zaščita malih živali
KRIZ- V kulturnem domu v Križu bo jutri ob 18. uri predavanje o zdravstveni zaščiti malih Živali, ki ga prireja sežansko Društvo prijateljev malih pasemskih živali. O tej zanimivi temi bo predaval mag. veterine Tomaž Benedikt. Sledil bo tudi redni sestanek društva, na katerem se bodo pogovorili o sodelovanju na tradicionalni razstavi malih živali, ki jo društvo prireja ob sežanskem občinskem prazniku konec avgusta. Delo se bo odvijalo v vseh treh sekcijah, ki jih društvo združuje. (O. K. S.)
Petnajst let sekcije
SEŽANA - Letos mineva petnajst let od ustanovitve sežanske sekcije upokojenih delavcev organov za notranje zadeve, ki je ena od najbolj dejavnih sekcij koprskega kluba Maksa Perca. Na nedavnem občnem zboru, ki so ga imeli v nekdanji smodniSnici, kjer so pred desetimi leti s prostovoljnim delom in velikim trudom zgradili svoj dom, so pregledali opravljeno delo v lanskem letu. Obširno poročilo o delu je podal predsednik Srečko Butul, ki sekcijo vodi že od ustanovitve. »Pogodbeno delo naših elanov je ena od pomembnejših dejavnosti nase sekcije. Z njim ustvarjamo sredstva za delo našega kluba in sekcije. Vsa podjetja, ki jim nudimo naSe usluge, so z našim delom zadovoljna in kažejo interes za nadaljnje sodelovanje,« je poudaril Butul. UspeSno sodelujejo tudi z društvi upokojencev, zlasti na športnem področju. Lanske Športne igre ocenjujejo kot uspešne, saj se jih je udeležilo približno petsto1'udeležencev. Športnikom je Čestital tudi predsednik koprske sekcije Vinko MoCnik, ki je vse povabil na proslavo ob 50-letnici smrti načelnika narodne zaščite za Primorsko Maksa Perca, po katerem nosi klub ime in ki je padel ob koncu vojne leta 1945. (O. K. S.)
Tečaj reikija
DUTOVLJE - Reiki, ki nam pomaga pri pretoku energij v prizadete dele telesa in s pomočjo katerega lahko pomagamo sebi in najbližjim, postaja v zadnjem Času vse zanimivejši. TeCaj reikija bo potekal tudi na Krasu, in sicer na OS Dutovlje, vodila pa ga bo Meta Fonda iz Ljubljane. Začel se bo v soboto, 17. junija, ob 10. uri in se bo nadaljeval Se v nedeljo. (O. K. S.)
Odnos mladih do okolja
NOVA GORICA - Prejšnji teden se je na sedežu goriske pokrajine v Gorici sesla žirija, ki je podelila nagrade najboljšim likovnim delom, prispelim na nagradni natečaj Ločeno zbiranje odpadkov - cistejSe okolje. Natečaj, v katerem so sodelovali uCenci osnovnih in nižjih srednjih sol goriske pokrajine in mestne občine Nova Gorica, so skupaj predlagali odbornistvo za varstvo okolja in Šolstvo goriske pokrajine in novogoriška mestna občina oziroma njen urad za mladino pri oddelku za družbene dejavnosti. Zamisel sta podprla tudi Šolsko skrbništvo in VVorld VVildlife Fund (WWF) iz Gorice. Sodec po Številu prispelih del -vec kot sto - lahko rečemo, da je bila ta skupna akcija uspešna. Sponzorja, Cassa di Risparmio iz Gorice in Nova KBM iz Nove Gorice, sta prispevala bogate nagrade. Komisija, sestavljena iz elanov z obeh strani meje, je podelila pet nagrad, ki so jih prejela dela z najvidnejšo sporočilnostjo in kakovostjo likovne tehnike. Poleg nagrajenih del je žirija nekaterim od prispelih podelila tudi posebna priznanja. Prvo nagrajeno delo bodo natisnili kot plakat za promocijo kampanje za ločeno zbiranje odpadkov. Podelitev nagrad Bo jutri ob 10. uri na nižji srednji soli C. Fa votli ja v Gorici. Nanjo so povabljeni vsi ustvarjalci, ki so se udeležili natečaja, njihovi mentorji in ravnatelji sodelujočih Sol. Vsa prispela dela bodo tam tudi razstavljena do 12. junija. (V. C.)
® RAI 1	g? RETE 4
Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Očetov pes, 10.00 dnevnik Film: Tutta colpa delle Poste (kom., ZDA ’86), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavola -Vabilo k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
TSP Referendum ’95 Kviz: Sala giochi TV film: Voglia di vince-re (i. G. Morandi, 4. del) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, nato informacije o prevoznosti cest Koncert ob prazniku italijanske republike Vreme, dnevnik in šport Nogometna tekma v dobrodelne namene: Popevkarji - Magistrati Dnevnik
Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Aktualnosti: Weekend Danes v Parlamentu
RAI 2
	V kraljestvu narave
	Oddaja za najmlajse
	Nan.: Press Gang, 8.45 La clinica della Foresta nera
	Nad.: Quando si ama
	TG2-33,11.45 dnevnik 2
	Aktualno: I fatti vostri
	Dnevnik
	TSP Referendum ’95
	Variete: Quante storie Di-sney, risanke
	Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara
	Dnevnik
	Popoldne na RAI 2
	Nan.: Komisar Navarro
	Dnevnik
	Šport in vreme
	Sereno Variabile
	Nan.: Miami Vice
	Dnevnik in šport
$2	Aktualni odd.: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli), 23.00 Potrebujem te
	Dnevnik, pregled tiska, vreme in Vse najboljše za rojstni dan, Kino!
	Avtorska glasba: Edoardo Bennato
	Filmske novmsti
	Nan.: Komisar Kress
	Separe: Ornella Vanoni in Charles Aznavour
^ RAI 3
6.00
8.30
10.10
12.00
12.40
13.25
14.00
15.00
15.15
17.15
19.00
19.50
20.30 21.35
23.15
23.30
0.30
8.30 Jutranji dnevnik, informacije
Oddaje Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoč, Naši otroci, itd. Fantastica Eta, 11.05 Fantastica Mente Dnevnik, delo, okolje, znanstveni denvnik Nan.: Divisi dalla legge Ženske v glasbi Deželne vesti, dnevnik in rubrika Articolo 1 TGR v Italiji Športno popoldne Videosapere: Parlato semplice, 17.45 Kultura news, 18.00 dok., vreme Dnevnik, deželne vesti Kolesarstvo: Giro di sera TSP Referendum ’95 Film: Le strade di San Francisco (krim., ’92) Dnevnik, deželne vesti Resnične zgodbe, 23.55 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska ,
7.30
8.00
9.00
14.10
14.25
16.25
20.45
22.40
0.20
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, 9.15 nad. Guadalupe, 10.20 Teleprodaja, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvag-gio, 13.00 Sentieri, vmes
(11.25.13.30)	dnevnik Rubrika o lepoti
Nad.: Sentieri, 15.35 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi, 18.00 Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: Rivelazione morbo-sa (dram.. ZDA '93, i. J. Light. J. Hirsch)
Film: Pirana paura (srh., Hol.-It. '81, i. L. Enrik-sen, T. 0’Neill) vmes
(23.30)	dnevnik Pregled tiska
@ CANALE5
6.30
9.00 11.45
13.00 13.25 13.40 14.20
16.00
17.55
18.00
20.00
20.40
22.55
23.15
1.30
Na prvi strani, 8.45 Vo-dičParlamenta Maurizio Gostanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Variete: Complotto di fa-miglia
Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La stangata (vodita Lorella Cuccarini, Enzo Jacchetti)
Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
^1> ITALIA 1
18.10
18.20
19.30
19.50
20.00
20.45
22.35
22.40
24.00
0.30
1.30
1.50
Otroški variete Nanizanke
Variete: L’ Italia del Giro Odprti studio Šport studio Variete za najmlajše Odprti studio Nan.: Tarzan Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Variete: Bermy Hill Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Film: Double Imjract -Vendetta finale (pust., '91, i. J.C. Van Damine) Variete: Giro di sera Aktualno: 8 mm, 23.55 Referendum ’95 Variete: Mai visto Italia 1 šport | Sgarbi quotidiani | Nan.: Kung Fu
# TELE 4
13.30
20.35
19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi Film: II maestro e Mar-gherita (i. U. Tognazzi)
(#) MONTECARLO
14.00
14.10
19.30
20.35
23.00
18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: II magnifico irlan-dese (dram., VB ’65)
The Lion Trophy Shovv Nad.: Homefront Variete: Tappeto volante
A RAI 3 -41. slovenski	
	program
	Risanke: Basni
	Dnevnik
t" SLOVENIJA 1
Pot v šolo, 5/6 nizozemske nanizanke |[iE!il Zabava, zabava, zabava, izobava
Roka rocka, ponovitev Svet narave, ponovitev 9/10 angleške plz serije Že veste, ponovitev Poročila Video strani
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capo-distria
Film tedna: Postaja, ponovitev italijanskega filma
TV dnevnik 1 Učimo se roCnih ustvarjalnosti, 22. oddaja Pasje mesto, 18/31 del kanadske risane nanizanke Mlada Evropa poje, oddaja Švedske TV Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Šport Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova
Brooklynski most, 9/22 del ameriške nanizanke Inšpektor Morse, 7/18 del angleške nanizanke
Dobrodošli gospod Chan-
ce, ameriški film
SLOVENIJA 2
Euronevvs
Kolesarska dirka po Itali-
Zgodbe medenih tednov, ponovitev 3/8 dela Omizje, ponovitev Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev VeCen sanjač, 21/28 del ameriške nanizanke Inšpektor Morse, 6/18 del angleške nanizanke Znanje za znanje Poglej me!
VVestbeach, 9/10, angleške nadaljevanke Bleiburg, dokumentarna oddaja Opus
Kronika Exodos-a G. Bizet: Carmen, posnetek opere Košarka NBA
A KANAL A
10.15
12.00
16.05
16.25
Ponovitve
A - shop. Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Londonski pločniki, ponovitev
18.00
Pozitiv +
A - shop,
Vreme, risanka Luč svetlobe, 439. del
TTi Obalna straža, 9. del
3 Vreme
20.55
21.05
22.35
23.05
23.30
00.20
Teden na borzi Sola za voznike, ameriški film
Učna leta, 13. del Vodnik za zaljubljene, 2. del ameriške nanizanke Pozitiv +, ponovitev Živeti danes, ponovitev
fl Koper
	Euronevvs
	Meridiani, ponovitev
	Odprte strani, ponovitev oddaje, ki jo pripravlja Rosanna Gimicin
	Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon
	Slovenski program: Studio 2 - magazin
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Vesolje je... Človek in morje
	Euronevvs
	Dokumentarna oddaja
	Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini
	TV dnevnik
	Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini
(□MF Avstrija 1
	Beg s planeta opic, ameriški film, ponovitev
(tfu	Foofur
	Viking Viki
US	Smrkci
	Am dam des
	Vesoljska ladja Enterprise Tuja materija
	Knight Rider Kittova nesreča s posledicami
	Strašno prijazna družina Zobobol
	Naš hrupni dom Kot divji mustang
	Grad ob Vrbskem jezeru Iz Benetk z ljubeznijo
	Pri Huxtablovih Sestanek z dvema oboževalcema
	Cas v sliki, kultura
	Pogledi od strani
	Zlata ribica pade v vodo, ameriška komedija, 1987 Igrajo: Kurt Russel, Gol-die Havm in drugi Garry Marshall
	Tommyknockers, ameriška mini serija, 1991 Igrajo: Marg Helenberger, Jimmy Smits in drugi
	Cas v sliki
	Kung -fu - film, ameriški akcijski film, 1985
	Strašno prijazna družina, ponovitev
	Vsak dan s Schijekom,
	ponovitev
	Dobrodošli v Avstiji, ponovitev
	Preiskava je končana, ponovitev
raBP Avstrija 2
13.00
13.10
14.00 14.25
15.10
16.10
17.00
17.05
19.00 19.30
20.00 20.15 21.20
22.05
22.35
22.45
23.35
23.40
Čas v sliki Vera, ponovitev Pravica do ljubezni Moc strasti Umor, je napisala Mrlič v pesku Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Šport
XY - nerešeno Peter in Paul Srčne težave Čas v sliki
Pogovor z Terryjem Jonesom
Križarji, 1/4 del dokumentarne oddaje Resnica ali legenda, zgodba o Rihardu Levjesrčnem
Preiskava, italijanski film, 1986




SicBa

- 1
is
.
E
.
SllpP
SJIJ
;
imi
f fiilS
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.35 Obvestila;
11.50	Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova . centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Ljudske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymnasium;
15.00	Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Carska nevesta; 19.30 Koncert Slovenske filh.; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,98.1,100.3.100.6,104. 3,107.6)8.30. 9.30, 10.30,
13.30,	14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba, koledar;
6.30	Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.00	Pogled skozi okno;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Muzak; 19.30-23.15 Večerni pr.; 24.00 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30. 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horpskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone;
9.50	Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.;14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound;l6.00 Modri val; 18.45 Polk studio; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.10	Spoznajmo se;
17.00	Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu; 21.00Rock; l.OOCuri.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Ko sem še majhen bil; 19.30-24.00Večerni pr..
Radio Maribor
6.00.	8.00, 9.00,10.00,
ll.pO, 12.00, 13.00, 14.00, ISTOO Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.(X) Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr.
Radio študent
8.00	RoboKaki; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF; 17.00 Enciklopedija; 19.00 TB: Death; 20.00 Inštitut E. March; 21.00 Okopi Slave A. Švarcenbeja; 22.00 Idealna godba.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc, podaja S. Boninse-gna, 6.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček;
14.30	Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina: 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glpsba: 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; IS.lSOver noise.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Festival sodobnih odrskih umetnosti 25. maj - 5. junij
Danes, 2. junija, eb 20. uri:
PENELOP A - NOČNI* VLAK
režija: BERT GSTETTNER IN A&CANDRA SOM-
MERFELD, Avstrija m
prizorišče: SMG, zgornja dvorana
Miselna nit, ki jo tke podstava, tvori mrežo odnosov, spominov, fantazij in iluzij, katerih tredisce je vedno znova lastno telo s svojim čutnim zaznavanjem.
CEUE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 Danes, 2. junija, ob 11. uri: Waechter/Dekleva ■ KLOVNI, za abonma 5. Šolski, izven in ob 15.30, za abonma 1. Šolski in izven.
KRŠKO
KD KRŠKO
V soboto, 3. junija, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, za izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 2. junija, Mali oder ob 21. uri: ZLATA JAMA - CIGANSKA JAZZBINA, za izven.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
V soboto, 3. junija, Stara dvorana ob 19.30: TRISTAN IN IZOLDA, premiera, za izven.
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	soboto, 3. junija, ob 19. uri: PREHODI.
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511
Danes, 2. junija, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za izven. V soboto, 3. junija, ob 19. uri: VV. Shakespeare - HAMLET, za izven.
SMG, tel.: 061/125 33 12
V	soboto, 3. junija, ob 22. uri: ZENIT, za izven.
LGL, tel.: 061/314-962
V	soboto, 3. junija, ob 17. uri: I. Svetina - ZARIKA IN SONČNICA, predpremiera. Predstava bo se v nedeljo, 4. junija, ob 19.30, premiera.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE,
tel.: 061/312-860
Danes, 2. junija, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. Zadnjic v tej sezoni! MGL, tel: 061/210-852
Danes, 2. junija, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, za abonma K in izven.
MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 2. junija, ob 22.30: L. Wilson - ZAZGI!
KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/ 332-288
V	soboto, 3. junija, ob 21. uri: Z. A. Sokolovic - CA-BARES, CABAREL V nedeljo, 4. junija, ob 21. uri: □ODI MAKAR SEBI, AKO NEMAS KOME DROGOM v izvedbi gledališke skupine Nepopravljivi optimisti.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 Danes, 2. junija, ob 15. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Razprodano! V soboto, 3. junija, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVLATA. Odpade!
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 2. junija, ob 20. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma pertek-b in
V galeriji Tivoli v Ljubljani je na ogled razstava CICI UMETNIJE
Janez Konovšek: Počitek
2-2
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 2. junija, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in II.
KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 2. junija, ob 20. uri: koncert skupine EGO MALFUNCTION (na sliki) in ob 23. uri: nastop skupine FILTH.
GROSUPLJE
V soboto, 3. junija, ob 20. uri: zur na prostem (Polica pri Grosupljem) s skupino SANK ROCK.
KAMNIK
Danes, 2. junija, Frančiškanska cerkev ob
20. uri: FESTIVAL MUSIČA AETERNA koncert EVE BOHTE (klavir).
V	soboto, 3. junija, ob 20. uri: FESTIVAL Ml SIGA AETERNA - koncert ob 95-letnici rojstva skladatelja CIRILA VREMSAKA. Izvajalci: SLOVENSKI VOKALNI SOLISTI.
PIRAN
CLUB MAONA, Arze 5
Danes, 2. maja, nastop skupine TACABAN-
DA.
POSTOJNA
GLASBENA SOLA
V	soboto, 3. junija, dvorana Glasbene Sole Postojna bo ob 20. uri: koncert ALL CAPONA STRAJHTRIA.

SLOVENIJA
GLASBA
FJK
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
gorica
Kulturni dom
Danes, 2. junija, ob 10.00 - Zaključna akademija SZ Dom (goriske osn. Sole); ob 12.15 gledališka predstava »Povodni mož« - nastopajo elani društva Ikar [begunski otroci) za goriske srednje Sole. Danes, 2. junija, ob 20. uri Sportno-kul-turni večer, ki ga je pripravilo SZ Dom z naslovom »V Neptunovem kraljestvu«. Jutri, 3. junija, oo 20.30 - Zaključna Šolska prireditev nižje srednje Sole Ivan
Trinko iz Gorice.
Slovensko stalno gledališče gostuje v ponedeljek, 5.6. (red A) in v torek, 6.6. (red B) ob 20.30 z delom S. VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario Ursic.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Ecco mormorar Fonde
V torek, 6. junija, ob 20.30 koncert Akademije antične glasbe iz Moskve.
KOROŠKA
CELOVEC
Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob
20.00,	ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini.
ŠENTJANŽ
K&K Center (bivša stara sola): v soboto,
10.6.,	ob 19. uri otvoritev razstave Zorke-Loiskndl VVeiss in etnološke razstave.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
GALERIJA SOU - KAPELICA MLADA SVETOVNA FOTOGRAFIJA
Danes. 2. iuniia
ob 12. uri: Portfolio Show
ob 16. uri: predavanje: BETH LAZROE, prof.
FAMU: Ce bi bili lahko spregovorili;
ob 18. uri: predavanje: Zdenek Kirschner, prof.
FAMU: JosefSudek.
ŽIVA KNJIŽEVNOST-na Starem trgu pred galerijo Skuc Danes, 2. junija, ob 21. uri: literarni nastop ROBERTA FEI.DCA-TITANA.
MARIBOR
SNG MARIBOR
V	Četrtek, 8. junija, ob 19. uri: KABINET PROF. SEDMAKA - DANILO SUVNIK.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610
V	soboto, 3. junija, ob 19. uri: nastop FOLKLORNE SKUPINE KUD Karol Pahor Piran.
SOH srn
MARIBOR
VESLAŠKI PRAZNIK SREDI MARIBORA (od studenske brvi do Vodnega stolpa) danes, 2. junija
ob 16.45:	svečana otvoritev prireditve,
pozdravni govori. Žrebanje prog ob 17. uri:	Sesteroboj mest,
za Kristalno vazo
ob 18. uri:	meduniverzitetna veslaška
regata v osmercih, za Nagrado Univerze Maribor ob 18.05:	tekma Študentskih vlad v
rancah,
ob 18.30:	dvoboj univerzitetnih Četvercev
za pokal TVS Studio Maribor ob 18.35:	tekma novinarjev v rancah
ob 18.45:	svečana podebtev
piknik v atriju STUK-a (Gosposvetska cesta 38)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Trg Unita
Drugi Trg Gutenberg - Knjižni sejem bo trajal do nedelje. 4.6. Danes, 2.6., ob 10. uri: Mednarodno Studijsko zasedanje »Periodično Čtivo za mladino«; ob 15.00 srečanje z avtorjem - Alessandra Jessi Soligoni; ob 16.00 okrogla
miza »Projekt medkulturne vzgoje za sole«.
OPOČINE
Dom Brdina (Proseska ul. 109): v petek, 9. 6., ob 20,30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dario Grison.
UUBUANA
NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20 Razstava GOTIKA V SLOVENIJI
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE,
Celovška 23
Razstava GOTIKA V SLOVENIJI - Arhitektura in Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine.
NARODNI MUZEJ, Muzejska 1
Razstava GOTIKA V SLOVENIJI.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava nemskegas umetnika GOTTHARDA GRAU-BNERJA je na ogled do 29. junija.
POSLOVNI CENTER MERCATOR, Dunajska 107
Razstava slik FRANCETA SLANE je na ogled do 29. junija.
MODERNA GALERIJA - MALA GALERIJA, Slovenslca 35
Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava podvodnega fotografa MIRA POTOČNIKA je na ogled do 27. junija.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
KOPER
GALERIJA MEDUZA
Razstava grafik ČRTOMIRJA FRELIHA je na ogled do 30. junija.
VELENJE
RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS,
Partizanska 12
Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Danes, 2. junija, bn ob 19. uri otvoritev arheološke razstave NOVO MESTO PRED LIRI. Razstava bo na ogled do 31. julija.
MARIBOR
FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska ulica Danes, 2. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave fotografij ANDREJA PREŠERNA.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Danes, 2. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave lotografii GANIA ILALLOSHIA. Razstava bo na ogled do 7. julija.
MESTNA GALERIJA PIRAN Danes, 2. junija, oo ob 20. uri otvoritev razstave PIRAN NA ROBOVIH STOLETJA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna
Danes, 2.6., ob 17. uri otvoritev razstave akvarelov in kolažev Giovanne Ericani. Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (urnik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan 7.00-22.00).
Občinska galerija Costanzi: do 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni«.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Galerija Cartesius: Se danes, 2. t.m., razstavlja tržaški slikar Carmelo Vranich. Urnik: od 11.00-12.30 in od 16.30-19.30.
Grad sv.Justa-Bastione Korito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija.
Art Galery: do 4.6. razstavlja slikar Tomo Vran.
Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu
Na ogled je skupinska razstava tržaških
umetnikov.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12,00 in od 14.-19.00
i KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Malta. Kunstforum(Villacherstrasse 8/II): do 3.6. je na ogled razstava del Rudija Stanzla. BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice PotrC, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina.
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
V četrtek, 8. junija (red A) premierska predstava opere G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisir d’amore). Ponovitve: v petek, 9.6., ob 20.30 (red B), v soboto,10.6., ob 20.30 (red L), v nedeljo,
11.6.,	ob 17. uri (red D), v torek, 13.6., ob 20.30 (red C), v sredo, 14.6., ob 20.30 (red E), v Četrtek, 15.6., ob 20.30 (red F), v soboto, 17.6., ob 17. uri (red S), v nedeljo,
18.6.,	ob 17. uri (red G) ter v torek, 20.6., ob 20.30 (red H).
Predprodaja vstopnic in rezervacije so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19.
GORICA
Kulturni dom
V petek, 9. junija, ob 20.30 -Koncert pihalnega kvinteta dežele F-Jk. Prireditelja Trgovina glasbenih instrumentov Pečar iz Gorice in Ya-maha Musiča Italia.
						
1. junija 1995						
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100 Ul)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	81,00	81,70	11,32	11,62	6,84	7,25
A banka Koper	80,90	81,65	11,23	11,60	6,71	7,23
A banka Nova Gorica	81,05	81,65	11,30	11,61	6,86	7,25
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	81,00	81,50	11,40	11,60	6,85	7,25
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,80	81,70	11,40	11,60	6,80	7,20
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	81,18	81,49	11,32	11,58	6,93	7,05
Come 2 us	81,25	81,47	11,50	11,59	6,95	7,20
Tel: 061/ 15-92-635, odtO-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.						
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,41	81,44	11,52	11,54	7,08	7,10
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095						
Kompas Hertz Celje	81,05	81,45	11,44	11,53	6,75	7,00
Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	81,05	81,45	11,44	11,53	6,75	7,00
Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	81,05	81,45	11,44	11,53	6,75	7,00
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	81,05	81,45	11,44	11,53	6,75	7,00
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	81,10	81,60	11,44	11,53	6,75	7,00
Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	81,05	81,45	11,44	11,53	6,75	7,00
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	81,05	81,45	11,44	11,53	6,75	7,00
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,50	81,80	11,35	11,70	6,65	7,40
Lemo Šempeter,!: 065/ 32-250	81,20	81,95	11,30	11,50	6,95	7,10
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,25	81,80	11,45	11,60	6,85	7,25
Poštna banka Slovenije	79,25	81,40	10,70	11,48	6,33	7,23
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,35	81,39	11,51	11,53	7,06	7,08
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	81,15	81,57	11,42	11,56	7,00	7,10
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,15	81,30	11,50	11,65	6,85	7,20
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,25	81,45	11,49	11,52	6,90	7,18
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,40	81,80	11,30	11,65	6,50	7,18
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	81,22	81,39	11,40	11,50	6,95	7,04
Publikum NM, t: 068/ 322-490	81,10	81,55	11,45	11,62	6,95	7,20
Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14	81,00	81,50	11,40	11,55	6,60	7,20
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,80	81,40	11,47	11,57	6,60	7,20
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	81,20	81,68	11,46	11,64	7,05	7,30
SKB d.d.,***	81,02	81,70	11,35	11,73	6,80	7,20
SHP Kranj, t: 064/331-741	81,30	81,59	11,52	11,58	6,90	7,20
SZKB d.d. Ljubljana						
UBK Ljubljana, t:061/444-358	80,80	81,70	'11,36	11,60	6,80	7,26
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,44	81,49	11,53	11,55	7,08	7,14
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'**						
		
Sedež: tel. +39/40/6700	1 - Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
1. JUNIJ 1995 valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1608,00	1673,00
nemška marka	1136,00	1184,00
francoski frank	324,00	337,00
holandski gulden	1016,00	1057,00
belgijski frank	55,30	57,60
funt šterling	2556,00	2661,00
irski šterling	2611,00	2717,00
danska krona	291,00	303,00
grška drahma	7,00	7,30
kanadski dolar	1173,00	1221,00
japonski jen	19,00	19,80
švicarski frank	1375,00	1431,00
avstrijski šiling	161,60	168,20
norveška krona	256,00	266,00
švedska krona	219,00	228.00
portugalski escudo	10,80	11,20
španska pezeta	13,10	13,70
avstralski dolar	1147,00	1194,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,50	14,00
hrvaška kuna	300,00	320,00
		
1. JUNIJ 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1625,00	1670,00
nemška marka	1145,00	1165,00
francoski frank	324,00	334,00
holandski gulden	1017,00	1035,00
belgijski frank	55,50	56,70
funt šterling	2571,00	2641,00
irski šterling	2628,00	2713,00
danska krona	292,00	300,00
grška drahma	7,20	7,70
kanadski dolar	1186,00	1221,00
švicarski frank	1385,00	1415,00
avstrijski šiling	162,00	166,00
slovenski tolar	13,80	14,60
			
31, MAJ 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	13.80	14.60
Italija	Tržaška kreditna banka	13.50	14.00
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.4098	-
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		20.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira	-	0.8365	-
švedska krona	-	19.4450	-
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 2.6.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj ra DEM 81.27	81.50
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
i	Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
												
Tečajna lista št. 103 z dne 1.6. 1995 - Tečaji veljajo od 2. 6. 1995 od 00.00 ure dalje												
							ZA DEVIZE						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj H RK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izkaz	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov pas		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	83,1865 1152,9038 395,5431 84,5485 2067,7023 2648,5738 2306,7804 8107,0517 7,0264 135,6553 7244,1371 1827,1673 76,9359 1574,3894 9804,6683 184,1923 116,2146 150,1993 93,6688 ubliko Hrvaško, kjer je			83,4368 1156,3729 396,7333 84,8029 2082,9512 2656,5434 2313,7216 8131,4460 50,7890 188,4544 7,0475 2258,8750 136,0635 7265,9349 1832,6653 77,1674 1579,1268 9834,1708 184,7465 116,5643 150,6513 150,6513 s omenjena valuta p		83,6871 1159,8420 397,9235 85,0573 2089,2001 2664,5130 2320,6628 8155,8403 50,9414 189,0198 7,0686 136,4717 7287,7327 1838,1633 77,3989 1583,8642 9863,6733 185,3007 116,9140 151,1033 151,1033 ilačilno sredstvo.	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 2.6.1995 |												
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)					tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI b'. 10. 1995:							1,700,000	835,423		800,979		1,636,402
125	98.2L	51% 94.232		3% 96.2589'	'o		170.000	83,542		80,098		163,640
■.^EL^NstA Tečajnica borznega trga
st.: 100	Datum: 1. 6. 1995
utjUASASioa^uojA^Lrjc.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon St.dai(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povpiaš ponudba			Max.	Min.	1000»
				TTWTi						
LEKC	796	14.5.93)	12.100		17.5.	11.510	12.000			
PUB	1.000	(6.6.94)	14.917	,98	1.6.	14,840	14.900	15.000	14.780	20.243
SAL	500	(7)(29.8.94)	20.649	1,30-	1,6.	20.440	20.760	20.050	21.420	3,510
SKBR	458	(16.5.94.)	32.401	1,71-	1.6.	32.280	32.430	32.650	32.210	13.997
	ME	w ir, v,v	H3ZE							
RSOl	8,0	4.(31.12.94)	99,6	,20-	1.6.	99,1	99,6	99.6	99.6	506
RS02	9,5	8.(1.10.94|	103,9	,43	1.6.	103,5	103,7	104,4	103,4	64.733
RS08	5,0	3.(30,11.94|	83,9	,10	1.6.	83,7	85,0	85,0	83,9	11.029
USU	7,0	4.(15.1.95)	88,5		26.5.	87,9	91,0			
RSL1D	8,0	4.(31.12.94)	97,0		30.5.	97,8	98,0			
RSL2D	9j	8.(1.10.94)	104,OA	3,61	16.	102,1	104,0	104,0	194,0	430
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	98,6A	2,96	1.6.	95,7	96,4	99,0	95,4	44.452
liTiTFFiiJEl	ME			3253						
8tbr			10.976	4,47-	1.6.	10.720	11.140	11.800	10.730	241
)AD	10.000	(1.6.94.)	120.895	,73-	1.6.	121.000	121.800	122.500	120.000	12.210
M)		M	14.950	1,23-	1.6.	14.650	14.830	14.950	14.950	150
1PGR			21.980	,83	1.6.		21.980	21.980	21.980	22
■MR			15,200		15.5.	13.800	15.200			
KKZ	218	(30.3.93.)	9.200		31.5.	9.060	9.200			
m	4.000	18)(10.6.94.)	4.362	,94-	1.6.	4.360	4.376	4.400	4.315	5.901
im		15)	764,5	1,31-	1.6.	753,0	763,0,0	766,0	758,0	653
	ME	SfIKIT*		BS3L						
KBTP	4000	(23.5.94)	35.400	1,13-	1.6.	35.240	35.800	35.400	35.400	354
JFNP			33.234	,52-	1.6.	33.200	35.890	33.300	33.210	1.163
1GSP		(61	871,2*	24,48	1.6.	660,0	750,0	980,0	641,0	576
JBKP			10.000	,82-	1.6.	9.910	10.800	10.000	io.m	200
W			40.900		31.5.	40.900	41.100			
	ME		THW5T							
LEK	12,0	4.11.11.94)	98,7		29.5.	96,2				
DZG	11,0	4.(1195)	95,OA	6,08	1.6.	89,8	94,5	95.0	95,0	216
PCE	12,0	6.(1.12.94)	98,7		24.5.	98,0				
PL)	12,0	7.(1195)	99,9		25.5.	98,9				
PGO	10,0	1.(16.94)	98,9	1,92	1.6.	97,5	99,0	99,0	97,4	3.665
1SGS1	10,0	4.(1.6.941	43,0		12.5.	32,0	40,0			
Tečajnica izvenborznega trga ST. 100/95-1.6. 1995										
Vrednost. papir	m.fc	ex kupon štdal(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	1(00»
		Birmr	ra ni run							
GEAR			3.500	2,50-	1.6.	3.000	4.250	3.000	3.000	20
mo	119	(8.3.94.)	32.500		31.3.	1.000	8.000			
HBR0			3.842	2,48-	01.6.	1.501	3.740	3.930	3.500	2.013
m			3.500		31.5.	3.475	3.550	3.500	3,500	35
RDR0			13.000		25,5,	10.100	17.500			
RGSR			383,2	,04	1.6.	302,0	360,0	284,0	283,0	33
	PT*TS|									
HBP0			3.720	6,00-	1.6.	1.100	3.700	3.720	3.720	2.106
30KBP1						3.300				
KBPP			30.000		18.4.	22.000	30.000			
IMG			3.257	8,21	1.6.	3.460	4.500	3.300	3.250	72
	TTtTf	israrn?								
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98,5		30.5.	98,0	100,0			
LOK	10,0	(1.10.94)	86,5		31.5.	86,5	90,0			
ML|0	10,0	(1.4.94)	96,4A	3,48	1.6.	93,4	96,2	96,4	96,4	114
3SM0	10,0	(1.10.94|	82,0		31.5.	80,1	82,1			
ISO	10,0	81.9.94)	86,1	,07	1.6.	86,0	86,1	86,2	86,0	4.361
JNM	11,0	(1.8.94)	88,5	,23	1.6.	88,5	88,8	88,5	88,5	3.153
3P0	10,0	6.|1.2.95)	85,0		30.5.	84,7	89,9			
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	80,0		15.3.	25,0				
VPI0	10,0	(1.10.94)	98,5		30.1.	96,0				
										
										
ko dnevni (vSIT)										
BO dnevni (v SIT)										
|120 dnevni (v SIT)										
			■miTiTT							
BNB2bieznaLbom(1.6.95) (1.6,95)			100,0		30.5.	99,8	100,3			
delnak.bona(vSlT)NBSl			59.000		19.5.	10,0				
pnak.bona(vSIT)NBS2			18.546	4,21	1.6.	18.470	18.480	18.750	17.930	44.584
										
llSO.OOOSITsbpajimj										
parski del maj			S,6		2.3.					
devizni del maj			108,2		21.3.					
150.000 SITskupaj maj										
parski del maj										
(devizni del maj										
1.6.95	preišnii	d T	d%
1.175,74	1.179,00	-3,26	-0,28
SBI
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; *,- dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 2. junija 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	Šiling frank marka lira funt dolar <virni. Pri kor iu deviz oz. r	100 T00 100 100 1 1 ikretnih [ joseber	1156,7361 2314,4484 8134,0000 7,0497 184,8045 116,6009 ooslih je možno odsl doaovor.	1159,7226 2320,4237 8155,0000 7,0679 185,2816 116,9019 lopanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,25 81,22 panje.	81,55 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 2.junija 1995 od 00.00 do 24.			>djetij ire
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaj za USD. ATS, UT h CHF so dota vefavni tečdjniti Banke Stovenie, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025-odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilivih in nak * Banke, ki objavjamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM ;en na pode utah pa je raz 3čd veljajo zc upih se tečaj kupovati in pogoje nakup	81,25 81,35 81,25 81,25 81,32 ig srednjih teča metje Banke Slov 3 odkup prilivov jdoči v sporazun zadajati tujo val a ali prodaje.	81,55 81,50 81,55 81,55 81,59 ev po trenutno emje povečano prodajo deviz TU. jto po objavfje-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358
MILANSKI DEVIZNI TRG
1. JUNIJ 1995	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1651,850	—
ECU	—	2138,150	—
nemška marka	—	1153,530	—
francoski frank	—	328,270	—
funt šterling	—	2616,860	—
holandski gulden		1030,800	
belgijski frank		56,295	
španska pezeta		13,313	
danska krona		295,500	
irski funt	—	2671,040	—
grška drahma	—	7,207	—
portugalski escudo	—	10,950	—
kanadski dolar	—	1203,530	—
japonski jen	—	19,302	—
švicarski frank		1395,380	
avstrijski šiling	—	164,050	—
norveška krona	—	260,070	—
švedska krona		224,150	
finska marka	—	377,310	—
avstralski dolar	—	1181,400	—
		
30. MAJ 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,5500	10,0500
kanadski dolar	7,0000	7,4000
funt Šterling	15,3000	16,1000
Švicarski frank	835,0000	867,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	196,0000	204,0000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,1000	716,1000
italijanska lira	0,5830	0,6170
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,0000	162,0000
švedska krona	132,2000	138,8000
finska marka	224,5000	234,5000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	11,4500	11,9500
slovenski tolar	8,70	9,10
hrvaška kuna		
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
KOLESARSTVO / SNEG IN MEGLA
TENIS / ROLAND GARROS
NOVICE
Snežni plaz zasul sedem gledalcev
Reševalci preprečili tragedijo - Skrajšano etapo je dobil Švicar Pascal Richard
Izpadla sta tudi Švicar Rosset in Šved Edberg
Poslovila sta se tudi »junaka« 1. kroga Tillstrom in Schaller
Reševalne ekipe na delu (Telefoto AR)
CUNEO - Namesto s pričakovanim poslednjim napadom na roza majico Tonyja Romin-gerja, se je včerajšnja zahtevna alpska etapa od Mondovija do francoskega Briancona spremenila v farso in dramo hkrati. Zaradi nemogočih vremenskih razmer na poti proti vrhu 3748 m visokega prelaza Colle delPAgnello so etapo skrajšali za skoraj sto kilometrov, ljudje, ki so ob cesti proti vrhu nestrpno Čakali na prihod kolesarske karavane, po nekaterih ocenah jih je bilo kar 60 tisoč, pa so bili izpostavljeni nevarnosti plazov. Okrog 30 cm debela plast mokrega snega, ki je goro prekril ponoči, se je začela topiti. Utrgalo se je trikrat, pod snežno odejo pa se je naenkrat znašlo sedem ljudi. Reševalci so jim takoj priskočili na pomoč in vse se je končalo brez posledic, vendar pa so žrtve in reševalci preživeli nekaj res težkih trenutkov. Nekateri so bili namreč zakopani v snegu tudi 45 minut.
»Ko bi etapo odpovedali, bi nas kritizirali,« je izjavil Candido Cannavb, direktor dnevnika Gaz-zetta dello šport, ki organizira dirko, mnogi pa prireditelje obtožujejo, da so ravnali neodgovorno.
Se dobro, da je direktor dirke Carmine Castel-lano ustavil kolesarje na poti proti prelazu.
Skrajšano etapo, ki se je povsem izvotlila, je osvojil Švicar Pascal Richard, Rominger pa je seveda ohranil vodstvo na skupni lestvici. Sele v
poznih večernih urah so sklenili, da bodo rezultate skrajšanje etape upoštevali tudi za skupni vrstni red.
Vrstni red 19. etape
(Mondovi - Briancon, 129 km): 1. Richard (Svij 4 ure 1 minuta 11 sekund, 2. Massi (Ita), 3. Rodriguez (Kol), 4. Bue-nahora (Kol) + 10 sek., 5. ‘Ghirotto (Ita) + 1:08, 6. Siboni (Ita), 7. Davy (Fra), 8. Perini (Ita), 9. Jonker (Avs), 10. Frattini (Ita) + 4:58, 11. Unzaga (Spa), 12. Ugrumov (Let), 13. Zaina (Ita), 14. Tonkov (Rus), 15. Chiap-pucci (Ita), 16. Rincon (Kol), 17. Lanfranchi (Ita), 18. Madouas (Fra), 19. Rominger (Svi), 20. Berzin (Rus).
Skupni vrstni red (prevoženih 3178 km): 1. Rominger (Svi)84 ur in 1 minuta 9 sekund, povprečna hitrostjo 38, 299 km na uro; 2. Berzin (Rus) + 5:08; 3. Ugrumov (Lat) + 5:17; 4. Chiappuc-ci (Ita) + 9:35; 5. Rincon (Kol) 10:21; 6. Tonkov (Rus) + 11:31; 7. Imbo-
den (Svi) + 11:52; 8. Tot-schnig (Avt) + 12:22; 9. Casagrande (Ita) + 12:45;
10.	Zaina (Ita) + 13:44;
11.	Buenahora (Kol) + 14:58; 12. Pulnikov (Rus) + 15:09; 13. Cenghialta (Ita) + 16:57; 14. Piccoli (Ita) +17:01; 15. Richard (Svi) + 18:07; 16. Piccoli (Ita) + 18:50; 17. Lanfranchi (Ita) + 19:50; 18. Cat-tai (Ita) + 20:52; 19. Re-bellin (Ita) + 22:41; 20. Rodriguez (Kol)+ 25:45.
PARIZ - »V svojem življenju še nikoli nisem imel toliko smole,« je po nepričakovanem porazu proti Brazilcu Meligeniju jezno razlagal Švicar Marc Rosset, ki je bil na odprtem teniškem prvenstvu Francije 16. nosilec. Včerajšnji dan je bil usoden tudi za Šveda Stefana Edberga, ki ga je izločil 12. nosilec, Nemec Michael Stich. Edberg na Roland Garrosu letos ni nastopil kot nosilec in je že dolgo Časa v slabi formi, zato njegova izločitev ni tako presenetljiva.
Izpadla sta tudi Šved Tillstrom in Avstrijec Schaller, ki sta v 1. krogu izločila Ivaniševiča in Samprasa.
Moški, 2. krog: Sergi Bruguera (Spa, 7) - Emi-lio Alvarez (Spa) 6:4, 6:4, 6:2, Andrej Cesnokov (Rus) - Thierry Guardiola (Fra) 7:5, 6:2, 6:3, Todd Martin (Zda, 14) - Slava Dosedel (Ceš) 6:2, 2:6, 6:3, 7:6 (7:5), Bemd Kar-bacher (Nem) - Mikael Tillstroem (Sve) 7:6 (7:4), 6:3, 6:7 (5:7), 2:6, 9:7.
Fernando Meligeni (Bra)
-	Marc Rosset (Svi, 16) 7:6 (9:7), 7:6 (7:4), 2:6, 6:3, Michael Stich (Nem, 12) - Stefan Edberg (Sve) 7:6 (7:3), 6:3 6:2, Michael Chang (Zda, 6) - Daniel Vacek (Ceh) 6:3, 5:7, 6:4, 6:4, Jacco Eltinch (Niz) -Byron Black (Zim) 6:2, 6:4, 6:4, Boris Becker (Nem, 3) - Jared Palmer (Zda) 6:4, 6:2, 6:2, Scott Draper (Avs) - Gilbert Schaller (Avt) 4:6, 4:6, 7:6 (7:5), 7:5, 8:6, Brett Števen (Nzl) - Marc G611-ner (Nem) 7:6 (7:5), 6:2, 5:7, 4:6, 7:5, Magnus Larsson (Sve, 10) - Hen-drick Dreekmann (Nem) 6:4, 6:3, 6:7 (6:8), 6:2. Renzo Furlan (Ita) - David Rikl (Ceš) 6:4 6:4 6:7 (4:7) 4:6 7:5.
Zenske, 2. krog: Arantxa Sanchez (Spa, 1)
-	Sarah Pitkovvski (Fra) 6:3, 6:0, Iva Majoli (Hrv, 12) - Jose Gaidano (Arg) 6:1, 6:0, Ai Sugiyama (Jap) - Laurence Courtois (Bel) 6:1, 6:3, Amy Fra-zier (Zda, 14) - Karina Habsudova (Sik) 6:2, 6:4, Beate Reinstadler (Avt) -Silke Meier (Nem) 6:4, 6:3, Katarzyna Nowak (Pol) - Meredith McGrath (Zda) 6:2, 1:6, 6:3, Chan-da Rubin (Usa) - Meike Babel (Nem) 6:3, 6:2, Jana Novotna (Ceh, 5) - Petra Schvvarz-Ritter (Avt) 6:4, 6:3, Lindsay Davenport (Zda, 7) - Sandrine Testud (Fra) 6:3, 7:5, Mary Pierce (Fra, 3) - Ch-ristina Singer (Nem) 7:5, 6:0, Wang Shi-Ting (Taj)
-	Elena Lihovtseva (Rus) 6:1, 6:2, Jolene VVatanabe (Zda) - La Ghirardi (Fra) 6:1, 3:6, 6:4, Florencia Labat (Arg) - Dominique Monami (Bel) 1:6, 6:2, 6:0.
Poklicni kolesarji bodo lahko nastopili na olimpijskih igrah v Atlanti
BENETKE - Na prihodnjih olimpijskih igrah v Atlanti bodo lahko nastopili tudi poklicni kolesarji. Izvršni odbor Mednarodne kolesarske zveze je namreč včeraj v Benetkah sklenil, da s prihodnjim letom kolesarjev ne bodo več delili med profesionalce in amaterje. Obstajale bodo le tri kategorije: mladinci, do 23. leta in elita.
Na tekmah svetovnega pokala in na velikih etapnih dirkah bodo smeli sodelovati samo kolesarji, ki bodo imeoli veljavno pogodbo s športnim društvom.
NBA / V POLFINALU KONČNICE
RUGBY / SVETOVNI POKAL
0’Neal in Hardaway zagotovila Orlandu tretjo zmago proti Indiani Magicsi (tako kot Rocketsi proti San Antoniu) sedaj vodijo s 3:2
Največ pokazala Nova Zelandija
Znanih je že pet četrtfinalistov
Z dvema samima točkama razlike je Orlando tretjič premagal Indiano in si tako odprl pot za vstop v finale NBA prvenstva, saj ton zadošča le še ena zmaga v morebitnih dveh preostalih tekmah, medtem ko bi morali Pacer-si zmagati še dvakrat, tako doma danes ponoči kot v nedeljo v Orlandu.
Vzhod
Orlando (1) - Indiana (3) 108:106
(3:2 v zmagah. 0’Neal 35 točk, 13 skokov, N.Anderson 19, B.Shaw 15, A.Hardaway 15; R.Miller 21, McKey 21, Smits 20 -9:11 iz igre, M.Jackson 19)
Končni izid tokrat ne prikazuje realnega poteka tekme, saj so bili Magicsi odločno boljši in so si visoko prednost zapravili prav v zadnjih minutah, predvsem zaradi »pošastnega« izvajanja prostih metov (4:12 v zadnjem delu). Orlando je v prvem polčasu izkoristil porazne odstotke pri metu Indiane (le 2:17 v drugi Četrtini) in povedel z 58:50. Proti koncu
tretje Četrtine je razlika znašala pet točk (89:84), »shovv« Bryana Shavva pa je omogočil Orlando, da je povečal prednost na 14 točk (104:90) same 4 minut pred koncem tekme. Rik Smits, Reggie Miller in presentijivi McKey niso popustili in so s trojko Marka Jacksona ponovno ogrozili Magic-se (104:100) 65 sekund pred krajem. Hardaway je ponovno povišal prednost (106:100), McKey pa je z novo trojko razpolovil razliko. Več kot tega pa Indiani ni uspelo, saj je »bomber« Miller prej zapravil dva zaporedna napada, Jackson pa je zgrešil met za tri točke pri stanju 106:103 in trojka Millerja, ob zvoku sirene, je lahko le ublažila poraz.
Zahod
Houston (6) - San Antonio (1) 3:2 V zmagah
(ponoči so v Houstonu odigrali šesto tekmo; v primeru zmage bi si Rocketsi zagotovili ponoven nastop v finalu za določitev letošnjega prvaka)
(VJ)
JOHANNESBURG - Na svetovnem pokalu v rugbyju se je pet moštev že uvrstilo v Četrtfinalno fazo. To so Anglija in Zahodna Samoa v B skupini, Nova Zelandija v C skupini, Francija in Škotska v D skupini. Ker sta Južna Afrika in Avstralija že zelo blizu uvrstitvi v nadaljnjo fazo (Kanada pa še ni izključena), lahko že zapišemo, da je po dveh kolih razmerje sil v svetovnem rugbyju že bolj ali manj jasno. Odprt je le še boj med VValesom in Irsko. Močan vtis so doslej zapustili novozelandski »ali black«, ki so suvereno premagali VVales. OtoCani so se jim namreč enakovredno ui-p ir ali le v prvih petih minutah, zato večina poznavalcev ocenjuje, da je Nova Zelandija nesporen favorit za konCno zmago-
Skupina A: da si dokončno zagotovi uvrstitev v Četrtfinale mora Južna Afrika jutri v Porth Elizabethu premagati Kanadčane, kar bi na stežaj odprlo vrata
v nadaljnjo fazo tudi Avstralce.
V primeru sicer maNj verjetne zmage Kanadčanov, bi se vse tri reprezentance znašle na vrhu lestvice z enakim številom točk, o končnem vrstnem redu pa bi odločala razlika v točkah.
Skupina B: Italija in Argentina sta se že poslovili (igrati morata sicer še med sabo), Anglija pa se bo z Zahodno Samoo potegovala za prvo mesto v skupini.
Skupina C: medtem ko bo Nova Zelandija v Bloemfonteinu proti Japonski opravila le lažji trening, bo nedeljski dvoboj med Irsko in VValesom neposredno odločal o drugem mestu.
Ge sodimo po nastopu obeh proti »ali blacksom« so Irci favoriti.
Skupina D: Francija in Škotska bosta v Pretorii obnovili klasičen dvoboj s turnirja Petih narodov. Tekma odloča o prvem mestu v skupini, zmagovalec pa bi se v Četrtfinalu izognil nasto- . pu proti Novi Zelandiji. Tekma med Tongo in Slonokoščeno obalo ne odloCa vec o ničemer
Foreman se boji Holyfielda
ATLANTA (STA/AP) - George Foreman omenja le dva kandidata kot svoja možna nasprotnika v obrambi naslova svetovnega prvaka v supertežki kategoriji po različici IBF. To sta Nemec Axel Schulz in American Michael Moorer, medtem ko se z Evanderjem Holyfieldom noče pomeriti. Boksarski veteran meni, da si Schulz in Moorer zaslužita povratno borbo. Oba je namreč v borbi za svetovnega prvaka že premagal, Schulza pred dobrim mesecem dni. Na vprašanje, Ce se bo pomeril s Holyfieldom, pa je Foreman odgovoril: »Nikoli. Holyfield me dobro pozna in ve kako se mora boriti proti meni. Je zelo‘umazan’ boksar. Z njim bi se pomeril le, Ce mi zagotovijo 25 milijonov dolarjev zaslužka, kar pa je nemogoče.« Holyfield, ki je pred štirimi leti Foremana premagal, ob tem ni presenečen: »Foremana dobro razumem. Človek odhaja v pokoj in bi se rad poslovil z zmago. Zato paC izbira nasprotnika, ki ga lahko premaga, in ne boksarja, proti kateremu nima možnosti.«
Tudi Bergkamp v Chelseaju?
LONDON (STA/AP) - Londonski nogometni klub Chelsea se namerava za naslednjo sezono močno okrepiti. Le dan po tem, ko so podpisah pogodbo z nizozemskim zvezdnikom Ruudom Gidlitom, so sporoCih, da bodo v svoje vrste poskušali pripeljati še drugega nizozemskega reprezentanta Dennisa Beigkampa. Menager Chelseaja, nekdanji angleški reprezentant Glenn Hoddle je povedal, da pogovori z Bergkampom in njegovim sedanjim klubom In-terjem iz Milana že potekajo. Bergkamp naj bi podpisal pod podobnimi pogoji kot Gullit, le oškodni-na Interju bo mnogo večja kot pri Gulhtovi Samp-doriji. Bergkamp je namreč leta 1993 za prestop iz Ajaxa v Inter dobil rekordnih 19.2 milijona dolarjev, ta denar pa bi radi pri Interju saj delno povrnili v svojo blagajno. Nizozemski reprezentant se v Milanu ni najbolje znašel. MuCile so ga poškodbe, tako da ni mogel dati svojega maksimuma. Ce bo Bergamp res odšel iz Interja, bo ta italijanski prvoh-gaš, ki se bori za nastop v pokalu UEFA, najverjetneje kupil Paula Inča, (Manchester United).
Na turnirju McDonald tudi Bologna in Tel Aviv
NEW YORK (STA/AFP) - Generalni sekretar mednarodne košarkarske zveze (FESA) Boris Stankovič je sporočil, da sta povabili za nastop na turnirju McDonald, ki bo letos od 19. do 21. oktobra v Londonu, dobili tudi moštvi Bologne, italijanski prvak, in Maccabi iz Tel Aviva, pokalni in državni prvak Izraela. Bologna in Maccabi sta se tako pridružila domačemu Sheffieldu ter evropskemu prvaku Real Madridu, ki Čakajo še na preostala dva udeleženca. Prvi bo prvak ameriške profesionalne fige (NBA), drugi pa zmagovalec avstralskega prvenstva.
Toni Kukoč še vprašljiv
SPLIT (STA) - Nastop hrvaškega košarkarja Tonija KukoCa na evropskem prvenstvu v Grčiji je še zelo vprašljiv. Njegov klub Chicago Bulls namreč zahteva, da gre košarkar na podroben zdravniški pregled, po katerem bodo lahko določili višino zavarovanja, ki ga mora plačati Hrvaška košarkarska zveza. »V klubu sem jim razložil, da igranje za hrvaško reprezentanco ni samo vprašanje košarke in izida, temveč mnogo vec. To je državni interes. Sele ko sem jim dal primerjavo, da je zame igranje v nacionalni selekciji tako pomembno, kot je bil Američanom pomemben odziv vojakov za odhod v Vietnam, so me začeh razumeti,« je pojasnil KukoC.
Simteka ne bo na lle Notre Dame
LONDON (Reuter) - Včeraj je angleško moštvo formule ena Simtek potrdilo govorice, da ne bodo nastopih na VN Kanade, ki bo 11. junija v Montrealu, saj imajo hude finančne težave. Z njimi se ubadajo že vso sezono, vendar niso izključili možnosti, da se vrnejo na steze, Ce dobijo sponzorje. »Moji partnerji, naši sponsorji in še posebej naši oskrbovalci so pokazah izjemno pripravljenost, da nam pomagajo,« je povedal njihov direktor Charlie Moody. Po lanski tragediji, ko je umrl Avstrijec Roland Rat-zenberger, si je moštvo komajda opomoglo. Letos pa so najeli tudi talentiranega voznika Josa Verstap-pna. »Razočaran sem, da ne bom mogel nastopiti v Kanadi, saj sem prepričan, da moštvo dela dobro. Skoda, da imamo te težave s pokrovitelji,« je razočaran Nizozemec.
Dave King ostal brez službe
CALGARV (Reuter) - Kanadsko hokejsko moštvo Calgary Flames je v sredo odpustilo trenerja Dava Kinga. Generalni direktor kluba Doug Risebbrough je povedal, da Kingove pogodbe, ki je iztekla v sredo, ne bodo podaljšali, novega trenerja pa še niso našli. »Ognji« so izgubili tudi centra Roberta Rei-chela, ki je že podpisal triletno pogodbo z nemškim Frankfurt Lionsi.
Rusija v Beogradu boljša od ZRJ
BEOGRAD (STA/Hina) - V prijatelskem nogometnem srečanju je reprezentanca Rusije v Beogradu premagala ZRJ z 2:1 (2:1). Pred 45.000 gledalci sta bila strelca za Rusijo Valerij Karpin v 33. minuti z enajstmetrovke in Vladimir BesCastnjuk (41), za Jugoslovane pa je bil uspešen Dejan Petkovič (34).
NOVICE
Ancelotti trener Reggiane
REGGIO EMUJA - Carlo Ancelotti, Sacchijev pomočnik v državni reprezentanci in nekdanji Milanov as, bo v prihodnji sezoni treniral drugoligasa Reggiano. Ancelotti Se nima izkaznice trenerja prve stopnje, zato na klopi ne bo mogel sedeti kot glavni trener. Podpisal je dveletno pogodbo. Reg-giana je v letošnji nesrečni prvoligaški sezoni kar dvakrat zamenjala trenerja. Zvrstili so se namreč Marchioro, Ferrari in Vitale.
Predstavili novega trenerja Triestine
TRST - Giorgio Roselli, star 38 let, je novi trener Triestine. Predstavili so ga na tiskovni konferenci, ki je bila predvčerajšnjim (nas časopis pa ni prejel nobenega vabila ...). Roselli je kot nogometaš igral v A in B ligi pri Sampdorii, Bologni, Pescari, Bariju, Tarantu in ob koncu igralske kariere še pri Alessandrii v Gl ligi, kjer je nato nadaljeval tudi kariero kot trener.
Novi trener Triestine je na konferenci med drugim dejal, da si bo za prihodnjo sezono zastavil predvsem dva cilja: takojšnji prestop v višjo ligo ter da bi dal ekipi moderno in učinkovito igro.
Sovodnje v finalu turnirja v Maši
Sovodnje - Pro Farra 6:1 (5:0)
STRELCI ZA SOVODNJE: Businelli 2, Zotti 1, To-mizza 1 (llxm), Caporale 1 (llxm), Sambo 1 (llxm).
SOVODNJE: Sabini, Peršolja, Bastiani (Tomšič), Tomizza, Hmeljak, Zotti (Cemic), Caporale, Agosto (Casagrande), Businelli, M. Fajt (Sambo), A. Fajt. Sovodenjci so brez vsakršnih težav v polfinalu no-gomentega turnirja v Moši premagati Pro Farro in se uvrstiti v veliki finale, ki bo jutri ob 21. uri. Tekma je bila odločena že po 15 minutah, ko so Sovodenjci voditi že s 3:0.
NOGOMET / SLOVENSKO PRVENSTVO
Žalosten konec za primorske ekipe
Hitu Gorica spodletela uvrstitev v pokal Uefa Nesrečno deveto mesto za Primorje
LJUBLJANA - Buren razplet državnega prvenstva se je predvsem tragično končal za severnoprimorske ligaše, saj se je Primorje iz Ajdovščine uvrstilo na nesrečno deveto mesto, HIT Gorici pa kljub zmagi ni uspel veliki met - uvrstitev v pokal UEFA, saj so Mariborčani na Vevčah dosegli zmagoviti zadetek petnajst minut pred koncem srečanja in s tem zasedli drugo mesto. Deseto mesto je zasedel ljubljanski Železničar Oscar, ki je z svojim dosežkom največje razočaranje prvenstva, saj so po jesenskem delu celo sanjali o uvrstitvi v evropske pokale. Ob Primorju in Železničarju, bodo v kvalifikacijah za uvrstitev v ligo deseterice zaigrati še Istrabenz Koper, Vevče Donit Filter, Izola, Živila Naklo, ERA Šmartno in Zagorje ati Nafta. Žrebanje za kvalifikacije bo v ponedeljek, 5. junija, začele pa se bodo 14. junija, V prvo ligo se bosta uvrstiti le dve najboljši moštvi.
SCT Olimpija si je naslov prvaka že zagotovila krog pred koncem, v prihodnji sezoni pa bo skupaj z drugouvrščenim Mariborom igrala v pokalu UEFA, v pokalu pokalnih zmagovalcev bo zaigrala četrtou-vrščena Mura, ki je osvojila nogometni
pokal Slovenije, v pokal Intertoto pa se je uvrstil velenjski Rudar, ki je sicer zasedel šele sedmo mesto, vendar je dosegel enako število točk in bil boljši v medsebojnih srečanjih z peto in šestouvrščenim moštvom Beltincev oz. celjskim Publikumom. Liga deseterice se bo pričela 30. julija, igral pa se bo četverni sistem, s tem pa naj bi se povečala kvalitetna raven slovenskega nogometa. (Gregor Cerar)
_ Izidi zadnjega, 30. kroga 1. SNL: Vevče Donit Filter - Maribor Branik 0:1 (0:0), Izola - Rudar Velenje 1:3 (0:0), Jadran Dekani - SCT Olimpija 0:5 (0:2), Beltinci - Gaj Kočevje 8:0 (4:0), HTT Gorica - Primorje 3:1 (1:1), Živila Naklo - Mura 0:2 (0:0), Železničar Oscar - Nova Oprema Korotan Suvel 1:2 (0:0), Biostart Publikum - Istrabenz Koper 2:0 (1:0).
Končni vrstni red: SCT Olimpija 44, Maribor Branik 42, HTT Gorica 31, Mura 40, Beltinci 38, Biostart Publikum 38, Rudar Velenje 38, Nova Oprema Korotan S. 32 (neposredno v ligi deseterice), Primorje 32, Železničar Oscar 30, Istrabenz Koper 26, Vevče Donit Filter 20, Izola 20, Živila Naklo 19, Gaj Kočevje 16 (-1), Jadran Dekani 3.
JADRANJE / DREVI OB 20. URI
V Barkovljah start regate Tret-Brioni
Soorganizator regate je tudi TRK Sirena - Rekordna udeležba?
Drevi ob 20. uri bo izpred sedeža TPK Sirena v Barkovljanskem portiču start tradicionalne nočne regate Trst - Brioni, ki jo prirejajo TKP Sirena, puljski Jadralni klub Vega in od letos tudi Turistična ustanova Vodnjan.
Do včeraj okoli 19.30 se je za to regato, ki je letos jubilejna (že deseta po vrsti), prijavilo že 28 jadrnic. Organizator pa pričakuje, da bo udeležba rekordna, več kot 40 čolnov. Lani jih je bilo na startu 38. Danes namreč pričakujejo zadnje prijave posadk iz Slovenije in Hrvaške. Regata je namenjena vsem jadralnim razre-
dom in doslej je bila vselej zelo zanimiva in privlačna.
Dosedanji starti te regate so bili skoraj vedno izredno slikoviti in prepričani smo, da bodo tudi letos privabili na Sirenin pomol lepo število ljubiteljev tega športa. Kaže tudi, da bo vreme jadralcem kar ugodno, tako da je pričakovati, da bodo najboljši na cilj v Brione pripluli že jutri v zgodnjih jutranih urah.
Kot novost bodo letos prirediti tudi izlet v Vodnjan, in to jutri pred nagrajevanjem prve regate.
V nedeljo pa bo na vrsti tradicionalna »regata prijateljstva« okoli Brionskega otočja.
Obvestila
HITRA HOJA / NA HRVAŠKEM
NAMIZNI TENIS / ZA SK KRAS
FC PRIMORJE
obvešča, da bo v sredo, 7. trn. ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Proseku 32. REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim vrstnim redom: 1. izvolitev predsednika občnega zbora, 2. predsedniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. diskusija in razno. Vabljeni!
BALINARSKA KOMISIJA ZSSDI
sporoča, da je rok za vpisovanje v obveznem zbijanju in bližanju (»krog«) do jutri, 3. t.m. ob 19.30 na naslednje tel. št. 214159 ali 220101 ali 226262 ali 214448 (sedež žrebanja). Žrebanje bo v ponedeljek, 5. t.m. ob 20.30. Prvenstvo pa se bo začelo v četrtek, 8. trn. na raznih igriščih.
PRIMOTOR KLUB
organizira ob priliki VN Italije avtobusni izlet v Mugello dne 11. junija 1995. Vse informacije telefonsko na številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej / 18.00-20.00).
SZ SLOGA
sklicuje drevi, 2. junija v Prosvetnem domu na Opčinah REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Ob tej priložnosti bodo nagrajene najuspešnejše ekipe in posamezniki minule tekmovalne sezone. Vabljeni.
SZ SLOGA
organizira celodnevni (9. -16.30) tečaj miniodbojke od ponedeljka, 12. t.m., do torka, 20. t.m. namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah. Poskrbljeno za kosilo in razvedrilne dejavnosti. Prijave zbira urad ZSSDI v Trstu, ul. §v. Frančiška 20, tel. 635627 od 9. do 14. ure in prof. M. Cač tel. 214290. V ponedeljek, 12. trn., bo zbirališče tečajnikov ob 9. uri pred vhodom naselja Vilaggio del fanciullo, ul. Conconello na Opčinah.
PLAVALNI KLUB BOR
vabi člane na ZAKLJUČNO PREREDITEV, ki bo jutri, 3. junija v bazenu pri Alturi: razplavanje od 15.15 dalje, pričetek tekmovanja ob 16. uri, nagrajevanje in družabnost ob 18. uri v Borovem športnem centru.
JKCUPA
sporoča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 12. do 23. 6. za letnike 85-88 - celodnevni, od 12. do 23.6. za letnike 80-86 - popoldanski, od 26.6. do 7.7. za letnike 85-88 - celodnevni, tečaj od 26.6 do 7.7 za letnike 80-86 - popoldanski ter tečaj od 10. do 21. 7. - nadaljevalni ter tečaje VVindsurfa: enotedenski tečaj (sobota in nedelja izključena) od 3. do 7.7. ter od 10. do 14.7. Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure, tel. št. 040/299858.
MLADINSKI SEKCIJI
SKD HRAST IZ DOBERDOBA in SK DEVIN organizirata jutri, 3. junija celodnevno turo na Sv. Višarje (m 1789) in Kamniti lonec (m 2071). Prevoz z osebnimi avtomobili. Za informacije kličite na: (040) 220423 Sarah in (0481) 78130 Klaudio. V nedeljo, 4. junija pa bo izlet z gorskimi kolesi. Za informacije kličite na: (040) 220423 Sarah in (0481) 78130 Klaudio.
SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od
7.30	do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno še za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do
12.30	(razen ob nedeljah).
Fabio Ruzzier drugi v boju z romunskimi reprezentanti
Začenja se dižavno prvenstvo
Najprej so v Terniju na vrsti četrtokategorniki
Po zmagi na Evropskem prvenstvu veteranov v Španiji, se je naš hi-trohodec Fabio Ruzzier konec prejšnjega tedna odzval povabilu organizatorjev 3. mednarodnega mitinga v hitri hoji, veljavnega za »Memorial Miroslava Gaspariča«. Tekmovanje se je vršilo na Hrvaškem na 20 km dolgi trasi med krajema Koprivnica in Belekovec, ki sta biti vasi, kjer se je Gašparič rodil in živel, preden ga je topovska granata ubila pri Pakracu 12. decembra 1991.
Kljub vojnemu stanju na Hrvaškem, se je na startu zbralo lepo število atletov iz raznih krajev Hrvaške, Italije, Slovaške, Češke, Litve ter cela romunska državna reprezentanca. Prav trije Romuni so takoj po startu potegnili, tako da se je po 5 km znašla na čelu skupinica štirih atletov, med katerimi je bil tudi Ruzzier. Od tu pa do 15. km je bila trasa speljana po glavni cesti med vasema. Pri
temperaturi čez 30 stopnij in brez najmanjše sence (start ob 15.30) je tekma postala pravi križev pot. Najprej je omagal Romun Stoica, nakar je ob vhodu v Belekovec odpovedal še »steber« romunske ekipe Frecateanu. Naš hitroho-dec se je zadnje čase na srečo pripravljal stalno ob najbolj vročih urah, tako da je bil tudi proti vročini treniran. Skupaj z Romunom Costelom je tako šel do zadnjih 200 m, ko je prišla na dan hitrost 15 let mlajšega nasprotnika, ki je tako zmagal in prepustil Ruzzieru vsekakor nepričakovano odlično 2. mesto. Zmagovalec je za celotno progo potreboval 1 uro 34 minut 38 sekund, Ruzzier 1.35:02 , tretjeu-vrščeni Frecateanu 1.37:12 , Stoica pa že 1.42:21 .
Sledilo je bogato nagrajevanje, z gala večerjo, pohvaliti pa gre vsekakor organizatorje, ki so glede na razmere res čudežno dobro pripravili tekmovanje.
Končno je prišel veliki finale, za katerega so se Krasovi namiznoteniški igralci pripravljali skozi vso športno sezono. Začenja se italijansko prvenstvo v namiznem tenisu 1995. Pot, da so se številni igralci in igralke kvalificirali na državno prvenstvo, za nikogar ni bila lahka. Vsak izmed njih je moral skozi več preizkušenj na obveznih kvalifikacijskih državnih in deželnih turnirjih, ki so bila v glavnem povezana z dolgimi in utrudljivimi potovanji, katerim so sledili vsakodnevni treningi. Ob vsem tem individualnem delu pa so nemoteno potekala še ekipna prvenstva, tako v državnih ligah, kakor tudi na deželni ravni. Lahko rečemo, da so bili vsi Krasovi igralci skozi vse leto zasedeni sto procentnoria tekmovanjih v svoji starostni skupini, kakor tudi jakostni kategoriji.
Italijansko namiznoteniško prvenstvo bo potekalo v štirih etapah. Začeli bodo četrtokategorniki v Terniju od danes do 4. tega meseca, od 8. do 11. bodo potekala tekmovanja za mladinske kategorije posamično in za kvalifikacijske ekipe - Krasovih ekip s po dvema elanoma je kar sedem - od 16. do 18. junija bodo na vrsti veterani v Orvietu, vrh pa bo prvenstvo doseglo v Cuneu v borbi za dosego državnega naslova v prvi, drugi in tretji kategoriji.
Namiznoteniški odsek Krasa ima pravico nastopiti s svojimi kvalificiranimi igralci v vseh štirih etapah.
Konec tedna bodo v Terniju nastopili trije četrtokategorniki: Irena Rustja, Sonja Miličič in Eduardo Bole. Vsi so si pravico do nastopa priborili z odličnimi rezultati na deželnih turnirjih. Starejši igralci so se zavestno odpovedali drugi možnosti za kvalifikacijo, to je štirim državnim turnirjem (Novara, Terni, Modena, La Spezia), zaradi društvene finančne stiske v korist mlajšim, da so svoje igralske sposobnosti merili s sovrstniki na državnih-turnirjih v Alassiju, San Benedettu del Tronto, Cocagliu in Terniju. Žrtev ni bila zaman. Krasov mladinski sektor se je na prvenstvo kvalificiral v celoti. Leta 1993 je Kras osvojil rekordno število 8 državnih naslovom. Lani 4 naslove, 4 srebrna in 3 bronasta odličja.
Četrta kategorija je nova (nekdanja tretja deželna). Kras pošilja na prizorišče dva izkušena veterana Edija Boleta in Sonjo Milič, ki bosta nastopila tudi v igri dvojic, ter 18-letno dijakinjo pedagoškega liceja Ireno Rustja, ki je po štirih prizadevnih sezonah pri Krasu dosegla uvrstitev na državno prvenstvo. Za dober Start zaželimo krasov-cem veliko športne sreče.
(J.J.)
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
Danes igra za vas Totocalcio
M Trstu je Metallo KS (skupina X) nesporen favorit za zmago
1.	dirka (Firence): nedavni zmagovalec podobne sheme Robur (2) bo spet zmagal, Ce bo takoj povedel. Record OK
(1)	je nevaren, kljub temu, da Starta iz druge vrste. Rook Bi (X) si zasluži omembo.
2.	dirka (Firence): Nyerol
(2)	je resen kandidat za zmago. Luppolo d’Alva je v zadnjih časih zelo napredoval. Puk Čin (1) se ne boji Starta iz tretje vrste.
3.	dirka (Rim): Agresivni Pon Pon Kent (X) bi lahko presenetil. Oliveto (1) še lahko poskrbi za kakšen podvig. Oppidan (2) je v izvrstni formi."
4.	dirka (Neapelj): nedeljski zmagovalec Nordissima (1) se bo spet poskušal uveljaviti. Laudata (X) bi lahko izkoristili ugodni štartni
polkožaj. Pozor na regularnega Oso del Lago (2).
5.	dirka (Trst): možnost baze s konjem Metallo KS (X). Kljub temu, da bo Začel iz drage vrste, bo Pancho Bi (1) zanesljivo med prvimi. Popsy Box bi se lahko potegoval za zmago.
6.	dirka (Livorno, galop): Juro’s Boy (1) je glede na obremenitev in jahača nesporen favorit. Dana Bertlet (X) bi lahko vseh ugnala, preseneti pa lahko regulčarna Sharp Walk (2).
Dirka tris
V Padovi bo na startu 20 konj. Naši favoriti: st. 20 Paul d’Imly, št. 19 Boriz Letzte, št. 18 Baltic Achiever. Za siste-miste: št. 11 Pablo di Vatle, St. 5 Old Forester, st. 15 Nari del Rio.
	
1. — prvi	2
drugi	XI
2. — prvi	21
drugi	X
3. — prvi	X
drugi	12
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	X
drugi	12
6. — prvi	1
drugi	X2
Andrej
Maver
Bari - Sampdoria	X 2
Cremonese - Roma	X
Fiorentina - Milan	1 X 2
Genoa - Torino	1
Inter - Padova	1 X
Juventus - Cagliari	1 X
Lazio - Brescia	1
Napoli - Parma	1 X 2
Reggiana - Foggia	X
Ascoli - Udinese	X 2
Chievo-Vicenza	2
Perugia - Acireale	X
Salernitana - Lucchese	1
Andrej Maver (letnik 73) je začel igrati pri 10 letih, ko je ojačil Slogine vrste minivolleya. Po običajni mladinski karieri je s člansko postavo nastopil v prenstvu 1 .divizije, zatem pa dosegel dve zaporedni napredovanji, in sicer v D in C2 ligo. Pri openskem društvu je že nekaj let odbornik, v prostem času pa se najrajši ukvarja s kolesarstvom in s planinstvom. Rad sledi vsem večjim športnim dogodkom, še posebej pa ga mika hokej na ledu.
Prejšnji teden je Andrej Pavlica pravilno napovedal 6 izidov.
KOŠARKA / NEPOPISNO VZDUŠJE OB NAPREDOVANJU JADRANA V B LIGO
NOVICE
vesel razplet in evforija
Šampanjec, hladne prhe, cigare, vzklikanje in petje pozno v noč
S 33. zmago v 36 odigranih tekmah so Jadranovi košarkarji dosegli zastavljeni cilj, in sicer napredovanje v B ligo. Tudi zadnja, odločilna tekma proti mestnemu tekmecu Servolani Latte Carso, je potrdila vrednost nase združene ekipe, ki je, z veliko mero borbenosti, temperamentnosti in izkušenosti, uspešno premostila Se zadnjo zelo zahtevno oviro. Za Jadran je to že Šesto napredovanje v devetnajstih letih, tretjič pa mu je uspel veliki skok v B ligo. Kot je podčrtal trener Valter Vatovec predstavlja razveseljiv podatek tudi to, da je okrog Jadrana spet nastal velik en-tuziazem, ki smo mu bili priča pred tolikimi leti, a je v naslednjih letih precej upadel.
Odločilni derbi v play offu za napredovanje med drugoligase seveda ni vsakdanji dogodek, gneča ljudi, ki se je že uro in pol pred tekmo prerivala pred vhodom v telovadnico Ervatti, pa kaže na ponovno zanimanje za združeno ekipo. Kot je marsikdo komentiral, bi se Jadranovemu odboru nedvomno splačalo odigrati play off tekme v tržaški Športni palači, kjer bi se v sredo zvečer prav gotovo zbralo dosti veC ljudi, je pa tudi res, da so igralci in trener imeli prav, ko so raCu-nali tudi na to, da so v Er-vattiju letos nepremagani.
Tekma prav gotovo ni bila na visoki tehnični in kvalitetni ravni, saj je bilo napak, tako tehničnih (glej slabi odstotki pri metu iz igre) kot taktičnih (mnogo neorganiziranih napadov) na pretek, toda spektakel je bil vseeno enkraten, saj se je napetost stopnjevala iz sekunde v sekundo, razplet zadnjih minut pa je bil na ravni Hitchkockovega thril-lerja: plavobeli so v drugem polčasu trikrat dosegli kar 8
Po 10 mesecih velikega napora je vendarle napočil čas za praznovanje (F. KROMA)
točk prednosti, Čeme in Po-ropat pa nista dovolila, da bi se razlika povečala. Obratno, Servolana je Se izboljšala igro v obrambi in 3 minute pred koncem znižala zaostanek na -3 točke (67:64). Po napaki Viteza je Radovani zadel iz srednje razdalje (67:66 2 minuti pred koncem). Arena je minuto in pol pred koncem zadel en prosti met (68:66), Radovani pa je s trojko kaznoval plavobele, ko je že odbila zadnja minuta in Servolana je celo povedla z 68:69. Ob nepopisnem hrupu, vreščanju in vsemogočih zvokih so jadranovci izvedli dolg napad in kazalo je, da si nihče noCe prevzeti odgovornosti za met. Naenkrat je spolzka oranžna žoga prišla v roke Davida Pregarca, ki se je odločil za met iz velike razdalje in, po trenutku popolne tišine, je izbruhnilo veselje Jadra-novih navijačev in seveda samih jadranovcev z Vatovcem vred. Med skakanjem v dvorani, prerivanju tistih, ki so tekmo gledali s hod-
nika in poslušali strokovni (in seveda zagnani) komentar »speakerja« Sergia Tavčarja, je naenkrat prišlo tudi do black outa in ugasnile so se vse luči na velikem semaforju. Kljub velikemu naporu tehnikov naprave niso usposobili, tako da v zadnjih 32 sekundah igralci niso razpolagali s pomembnimi informa-cijami. Gostje so slabo izvedli poslednji napad in Radovani je z metom iz osmih metrov skušal spet prehiteti jadranovce. Prezgodnji met (manjkalo je še 13 sekund) ni bil uspešen, matchwinner Pregare je ujel odbito Žogo in po prekršku zadel se en prosti met: 72:69. Izkušeni Vitez odličnemu Cemeju ni dovolil, da bi izpeljal nov napad in ga rajši poslal na Črto prostih metov 8 sekund pred koncem, torej brez nove možnosti za poslednjo spremembo in velika »feš-ta« se je lahko pričela. Evforični navijači so vdrli na igriSCe, pojavil se je Šampanjec, oglasila se je pesem,
medtem ko so igralci že lovili kandidate za mrzlo prho (zakaj so se usmilili Vatovca?). Vitez je spravil postriženo mrežico koša v torbo, iz nje pa potegnil cigare za vse soigralce, v zasilnem baru (uspešna zamisel) pred vhodom je naenkrat zmanjkalo še zadnje pijaCe, Boris Vascotto in Rok Maver sta se oblivala s pivom, predsednik Vidoni pa je (povsem moker) veselo delil nove majice z napisom: »Jadran, simply the best«. Proslavljanje se je zatem preselilo v društvene prostore Primorja na Proseku, kjer so jadranovci pozno v noc skakali po mizah in glasno prepevali: »Kdor ne skače, Skedenjc je, je...«
Svoje delo sta zelo dobro opravila sodnika (iz Matere!), ki sta se po tekmi tudi rada pridružila veselici na Proseku. »Moram priznati, da je bilo to res lepo doživetje. V prvi vrsti bi rad Čestital igralcem, ki so se obnašali zelo Športno, presenetilo pa me je občinstvo,
ki je bilo sicer glasno, a zelo korektno in kompetento. Mislim, da sva dokaj dobro izpeljala 'svojo nalogo, sva pa res utrujena, saj sva iz Barija odletela ob 5. zjutraj. Kljub temu pa sva zadovoljna, saj sva se imela res prijetno, predvsem po tekmi,« je povedal sodnik Mario Pino Mormando.
(Vanja Jogan)
Mnenja po tekmi
Igor Meden: »Bil je to pravi finale za napredovanje v višjo ligo: fenomenalni ambient, razburljiva tekma in dramatični razplet, obe ekipi zares na visoki tehnični ravni.«
Peter MoCnik: »Tekma zares na visokem tehničnem nivoju. Servolana je predvsem z odlično obrambo spravljala v težave jadranovce. Upati je, da se bo s to zmago okoli Jadrana spet ustvarilo nekdanje navdušenje.«
Sergio TavCar: »Športna pravica je prevladala. Zmagal je Jadran, ki je bil skozi vso prvenstvo najboljši, Čeprav bi lahko na tej tekmi zmagala tudi Servolana. Bil je to uspeh zares vse naše košarke.«
Boris Vitez: »V zadnjih minutah sem bil zelo utrujen in sem tudi veliko grešil. Na srečo je Pregare v pravem trenutku dosegel trojko. Drugače zares ne vem, Ce bi imeli še dovoj moči, da bi reagirali.«
Livio SemoliC: »Zares težka in proti koncu skoraj dramatična zmaga, zato tudi slajša. Sicer je to pravična nagrada za fante, Jti so tudi med prvenstvom pokazali, da so boljši od ostalih ekip.«
Mauro Gregori: »Čestitam vašim fantom za zmago, Čeprav smo bili tudi mi zelo blizu uspehu. O zmagovalcu je odločal en zgrešen met. Ta met smo, žal, zgrešili mi.«
V	Dolini v biljardu nastopilo 21 moštev
V	društvenih prostorih biljardnega odseka Pri studencu v Dolini je bilo pred kratkim deželno prven-stvo v biljardnem balinanju (boccette) v parih, pod pokroviteljstvom portoroškega Casinoja.
Nastopilo je 21 moštev, med nastopajočimi je bilo tudi pet parov slovenskega društva Pri studencu in pa ekipa Portoroža, za katerega je igral dolinski mešani par Aldo Cunja in Tanja Canciani. Iz Pordenona je prišlo 7 dvojic, 6 moštev je nastopalo za tržaški klub Belvedere, po 2 ekipi pa sta bili iz Gorice in Ronk. Vse nase ekipe so morale priznati premoč nasprotnikov že v kvalifikacijskem delu, par Cunja - Canciani pa je prekinil pot v Četrtfinalu. Dolinsko društvo Pri Studencu je nastopilo s sledečimi postavami:
Dolina 1 (Strain, Alberti), Dolina 2 (Krmec, Vodopivec), Dolina 3 (Cusatelli, Salomone), Dolina 4 (Slama, Cardone), Dolina 5 (Mocor, Slavec). KONČNI VRSTNI RED: 1. Belvedere 4 (Di Marcan-tonio, Tendella); 2. Pordenone 1 (Rossi, Boccalon); 3. Ronchi 2 (Labile, Manucci); 6. Portorož (Aldo Cunja, Tanja Canciani) (VJ)
V	Abrucih tudi člani Zarje in Našega prapora
Jutri in v nedeljo bo v nacionalnem parku v Abrucih deželni lokostrelski pokal, na katerem bodo nastopali najboljši, tekmovalci iz vsake dežele (eden za vsako kategorijo), razen državnih reprezentantov. Barve FJK bodo zastopali bije elani Zarje (Moreno Granzotto med elani, Katja Ražem med mladinkami in Kristina Berce med naašcajnicami) in dva elana Našega prapora (Zdenka Ferlat v prostem stilu in Janina Cotič med deklicami).
Turnir v »Green Volleyu«
ZaCela so se vpisovanja za 4. mednarodni turnir v Green Volleyu (odbojka na travi), ki bo 30. t.m., 1. in 2. julija v dolini d’ Arzino (med pokrajinama Pordenona in Vidma), manifestacijo prireja UISP, informacije med drugim nudi tudi pokrajinski odbor UISP v Trstu (tel. 639382).
Zanimiv triatlon
Športno društvo ACLI iz Trsta prireja 25. t.m. odprto tekmovanje s preizkušnjami v plavanju (približno 200 m), z gorksim kolesom od Devina do Ribiškega naselja in v teku po Ribiškem naselju.
Ml: dobre uvrstitve dijakov Ivana Trinka
Na mladinskih igrah v atletiki so se dijakinje in dijaki goriške šole Trinko dobro obnesli.
DIJAKI: krogla (3 kg) : 2. Nejc Spacal 7, 96 m; 13. Stefano Bensa 5, 76; skok v daljino: 8. Erik Lavrenčič 3, 51 m, 15. Manuel Marini 3, 40 m; 60 m ovire: 15. Marko Salvador 15, 0; skok v višino: 16. Daniel Tescari 1, 05 m; 60 m: 10. Mitja Pintar 9, 6; ekipna lestvica: 10. Trinko 58, 0.
Dijakinje: 60 m: 18. Valentina Kristančič 10,1; krogla (3 kg): Sonja Bin 5, 47; skok v daljino: 15. Sara Coceani 3, 01, 23. katerina Kuštrin 2, 49; 60 m ovire: 3. Paola Uršič 12, 9, 12. Erika Stekar 15, 2; ekipna lestvica: 4. Jakin, Kristančič, Uršič in Cemic 1:02, 2; ekipna lestvica: 5. Trinko 30, 0.
ODBOJKA / TURNIRJA V MOGLIANU
ODBOJKA / POKRAJINSKE LIGE NA GORIŠKEM
Koimpexovi člani v malem finalu boljši od Mogliana
»Dečki« so z osvojitvijo 2.	"+c p ijetno presenetili
V zadjem kolu 1. moške divizije prestižna zmaga 0lympie, tesen poraz igralk Doma Imse proti nepremagani Torriani
V nedeljo je v Mogliano Venetu domače društvo pod pokroviteljstvom Občine priredilo množičen poprvenstveni odbojkarski turnir, na katerem je nastopilo 8 članskih in 16 mladinskih ekip v moški in ženski konkurenci. Čeprav je nastopalo preko 200 odbojkarjev in odbojkaric je z organizacijskega vidika vse potekalo brezhibno, saj so se tekme odvijale istočasno v štirih telovadnicah, vsem pa je sledila zelo številna publika. V moški kategoriji sta se tu-nirja udeležili tudi dve Koimpexovi ekipi in sicer članska in šesterka dečkov. Članski del turnirja poimenovan Trofeo Silvio Niero je bil Ze dvaindvajsetic na sporedu, raven nastopajočih ekip pa je bila visoka. Poleg domačega Mogliana in Koimpexa sta nastopila še Marzola, ki je bil Koim-pexov konkurent v Cl ligi in Sipe Airone Scorze drugouvrščeni v C2 figi. Za to priložnost so imele ekipe možnost, da se ojačijo z dvema igralcema iz drugih ekip, kar so izkoristili vsi razen Koimpexa. Nasa Šesterka je nastopila celo krepko okrnjena. Sloginih fantov je bilo tako le šest, opravili pa so veC kot soliden nastop. V polfinalni tekmi so se pomerili z Marzolo, ki se je okrepila z dvema elanoma ekipe San Miguel, ki je letos premočno dosegla napredovanje
v B-2 ligo. Koimpex je tekmo sicer izgubil, vendar po zelo izenačeni igri z minimalno razliko v točkah. V malem finalu pa je Koimpex z 2:1 premagal okrepljeni Mogliano.
Izidi: Marzola - Koimpex 2:0 (15:12, 16:14), Sipe Airone Scorze - Mogliano 2:0. Za 3. mesto: Koimpex - Mogliano 2:1 (17:15, 13:15, 15:12). Za 1. mesto: Sipe Airone Scorze - Marzola 2:1
Koimpex: BoziC, David Kralj, Riolino, Rovere, Strajn, Terpin
V kategoriji dečkov so nastopili Mogliano, Koimpex, Marzola in Montebelluna. Koimpex je prijetno presenetil, saj je osvojil 2. mesto. V polfinalnem srečanju je po zelo zbrani igri premagal sovrstnike iz Trenta in se tako uvrstil v veliki finale. Za nase fante pa je bil domači Mogliano pretrd oreh, saj so njegovi odbojkarji že fizično prekašali naše. Ne smemo namreč pozabiti, da so pri Koimpexu kar štirje igralci pod starostno mejo te kategorije.
Izidi: Koimpex - Marzola 2:0 (15:5, 15:7), Mogliano - Montebelluna 2:0. Za 3. mesto: Montebelluna - Marzola 2:0. Za 1. mesto: Mogliano - Koimpex 2:0 (15:8,15:6) Koimpeoc Corbatti, DrasiC, Milic, Peterlin, Ritossa, Stopar. (Inka)
1. moška divizija
01ympia - Libertas Turriaco 3:2 (8:15,15:6, 7:15,15:5,15:12)
OLVMPIA: Dorni, Seni, Komjanc, Hlede, Frandoli, Vogrič, Kosič, Špacapan, Lutman, Bensa.
01ympia je uspešno sezono končala z lepo zmago, po kateri je Libertas tudi dohitela na 3. mestu končne lestvice, zanimivo pa je, da je tega nasprotnika v prvenstvu dvakrat premagala. Tekmo je označevalo veliko nihanje v storilnosti obeh ekip. Gostej so povedli v nizih z 2:1, vendar je
Naš prapor kljub zmagi ni osvojil pokala
Odbojkarji Našega prapora so v povratni finalni tekmi za Goriški pokal s 3:1 (10:15, 15:6, 15:9, 15:10) premagali Comions, ki pa je pokal osvojil, ker je na prvi tekmi zmagal s 3:0. Cormons si je končno zmago zagotovil že po prvem setu in v nadaljevanju tekma ni bila več tako zanimiva. Naš prapor je vsekakor s svojim nastopom tokrat zadovoljil.
01ympia lepo reagirala in od četrtega niza dalje diktirala tempo igre. Tudi v tie breaku so bili Goricam skoraj stalno v vodstvu. Turriaco jih je sicer dohitel pri 12. točki, vendar pa so v končnici naši odbojkarji ohranili mirnejšo kri. Kot na vseh zadnjih tekha je tudi tokrat dobro igral zlasti Juri Hlede
h j prapor - Fossalon 3:0 brez boja
Nasprotnik se ni pravočasno predstavil na igrišču.
Ostali izidi zadnejga kola: Grado -Caldini 0:3, Tomana - Corridoni 1:3, Mossa - Cormons 3:2.
Nepopolni konCni vrsti red: Mossa 44, Acli Ronchi 34, Libertas Turriaco in 01ympia 30, Cormons in Nas prapor 24, Torriana in Intrepida 20, Corridoni 18, Caldini 14, Fossalon 2, Grado 0. (Ronchi in Intrepida imata tkemo manj)
(Mossa je napredovala v D ligo, Acli Ronchi igra dodatne tekme za napredovanje)
2. ženska divizija
Dom Imsa - Torriana 2:3 (15:4, 15:9,4:15, 9:15,9:15)
DOM IMSA: Tomšič, Lando-Musi-na, Kovic, Humar, Mozetič, Uršič, Zuccarino, Čeme.
V zadnjem prvenstvenem nastopu
sta se. med sabo pomerili šesterki, ki sta tudi dosegli napredovanje v višjo ligo. Nepremagana Torriana je do-movkam zadala prvi domači poraz, vendar se je morala pošteno potruditi. Zaradi nesporazuma je šesterka iz Gradišča prišla v telovadnico z zamudo. Boljše ogrete domovke so odlično začele in prepričljivo osvojile prva dva seta. Nato se je Torriana zbrala in jim vrnila milo za drago. Velja omeniti, da je Torriana pred to tekmo v celem prvenstvu izgubila samo tri sete, poleg mladih igralk pa igrata v njenih vrstah tudi dve bolj izkušeni odbojkarici in v tem je tudi glavna razlika med Torriano in domovkami, ki jim je sicer v nadaljevanju tekme zmanjkalo tudi malo moči.
Pred zaostalim srečanjem s Torriano so Goricanke v zadnji tekmi rednega kola s 3:1 (15:9, 15:4, 10:15, 15:9) premagale še tržiski Villacher bier
Ostali izid zadnjega kola: Libertas Capriva - Grado 0:3.
KonCni vrstni red: Torriana 22, Dom Imsa 18, Azzurra in Grado 14, Villachier Bier 10, Libertas Carpiva 4, Caffe Morocco 0.
(Torriana in Dom Imsa sta napreod-vala v 1. divizijo)
V STISKI
Petek, 2. junija 1995
KNJIGA O...
Na tej in oni strani norosti
Izvrstno delo z zgovornim naslovom Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup, ki ga je nedavno izdal Lumi, d. o. o. Ljubljana, avtorica Tanja Lamov-Ceva posveča »vsem, ki so kdaj vsaj za trenutek ‘znoreli’«. Namenjeno pa je tudi vsem tistim, ki se tako ali drugače srečujejo z novimi oblikami skrbi za osebe v duševni krizi.
Delo poskuša spregovoriti o norosti in vsem, kar jo obdaja, iz 'nekoliko drugačnega zornega kota, kot je v navadi. Nagovarja tiste na »pravi« in one na (»napačni« strani zaklenjenih vrat našega duševnega zdravstva. Dejstvo je: kjer so zaklenjeni eni, so zaklenjeni tudi drugi, ne le v fizičnem smislu. Zaklenjeni so v svoje videnje sveta, ki se jim prikazuje kot edino možno, edino pravilno in večno veljavno. Že v uvodu avtorica pove, da ne pozna nikakršne idealne rešitve vseh teh dilem: »Edino, kar lahko ponudim, je pogled v svet na drugi stra-
ni. Tudi ta je omejen - in morda včasih le zrcalna slika onega pravega. Vabim vas, da obiščete ‘svet na drugi strani’, vendar vas prosim, da pustite zunaj vsa vnaprejšnja prepričanja in sodbe...«
Avtorica je prepričana, da v vsaki deželi, v vsakem mestu in v številnih domovih lahko ustvarimo varen prostor, kjer bo posameznik ob ustrezni pomoči lahko prebrodil krizo in ostal človek. Knjiga je razdeljena v pet poglavij: Medicinski model, Povratniki iz psihoze, Fenomenologija, Alternativna gibanja in skupnostne službe ter Pomoč v psihozi. Kdor s pomočjo človeku v stiski in ustvarjanjem alternative še vedno prevladujočemu in preveč monopolnemu medicinsko-psihiatrične-mu »modelu« misli resno, naj knjigo z vsem spoštovanjem vzame v roke, misel in srce. Tudi če v življenju vsaj za trenutek ni »znorel« oziroma si domišlja, da se mu to ne more zgoditi...
Vabilo k sodelovanju
Spoštovane bralke, spoštovani bralci naše nove rubrike »V stiski«, sporočite nam vaša mnenja in predloge, saj bo le tako postala tudi ta rubrika učinkovita pomoč pri iskanju poti, ki vodijo iz stiske. Teh poti je več. Dobro je, če jih poznamo, saj bomo le tako lahko našli in izbrali tisto, ki bo morda vodila tja, kjer stiska ne bo več tako močno stiskala okrog srca, kjer koraki do sebe in do drugih ne bodo tako težki, da jih ne bi zmogli.
Strokovni sodelavci naše rubrike bodo poskušali odgovarjati tudi na vaša vprašanja, ki jih lahko pošljete na naslov: Uredništvo časopisa Republika, za rubriko V stiski, 61000 Ljubljana, Slovenska 54.
Vprašanja lahko podpišete samo z začetnicami, lahko pa se zanesete na popolno anonimnost in diskretnost tudi pri pismih, podpisanih s polnim imenom. Vaše pripombe in mnenja pa podpišite z imenom in priimkom in navedite točen naslov; če želite, jih bomo objavili le z začetnicami.	Ur.
Rubriko je pripravila Katarina Lavš
Tegobe
naših
šolarjev
Vzroki šolskega neuspeha
Starši imamo navadno določene predstave o otrokovi učni uspešnosti že pred njegovim šolanjem, saj njegov razvoj spremljamo od rojstva. Opazujemo, kako raste, kako je vsak dan spretnejši, kako uporablja in razumeva čedalje več besed. Ničkolikokrat nas preseneti s svojo vedoželjnostjo, bistrostjo in duhovitostjo; tako da si - še preden prestopi šolski prag - nekako predstavljamo, kakšen bo v šoli, kako uspešen bo. Tudi če se otroku kdaj kaj zatakne, če sami opazimo kakšne težave, ki jih ima, ali pa nas nanje opozori vzgojiteljica iz vrtca ali male šole, si le redki priznamo, da bi bilo lahko z otrokom »kaj narobe«. Tisti, ki ne zapirajo oči pred otrokovimi težavami v predšolskem obdobju in se obrnejo po nasvet, so pripravljeni na morebitne težave, s katerimi se bo moral otrok soočiti v šoli. Veliko lahko storimo, ce že v predšolskem obdobju popravljamo ali krepimo otrokova šibka področja (npr. govor, M je zatikajoč, nejasen; motoriko, če je otrok neokreten; preproste povezave med vzroki in posledicami). Starši, M so pozorni na otrokove težave in ga spodbujajo na šibkih področjih, spoznajo, kako hitro oziroma počasi jih otrok lahko premaguje. Takšni starši znajo ceniti vsak, še tako majhen napredek, njihova pričakovanja pa se približujejo objektivnim možnostim, M jih ima otrok glede na svoje težave. In če se takemu otroku v šoli zatakne, mu ti starši že znajo priskočiti na pomoč in za otrokov neuspeh ne krivijo le učiteljev, šolskega sistema, šole, sošolcev in drugih »krivcev«, ki si jih lahko domislijo. Res je, da je treba v naših šolah še vedno marsikaj spremeniti, res je tudi, da nekateri učitelji ne znajo prisluhniti otroku, in žal je tudi res, da je med vrstniki čedalje več nezdravega tekmovanja in egoizma. Toda vsa ta dejstva, pa če jih še tako vztrajno navajamo kot glavne »krivce«, lahko omilimo, če nekoliko strpneje pretehtamo vzroke učnih težav in šolskega neuspeha, ki jih lahko najdemo pri otroku, družini, stvarnih življenjskih okoMščinah in šoli. Praviloma se pri tem prepleta več dejavnikov, in ko so šolske težave tu, se nanje navežejo še novi, ki dodatno prispevajo k šolskemu neuspehu in sklenejo začaran krog. Med pogostimi vzroki so tudi družinske krizne situacije, kot so nerazumevanje med starši, alkoholizem v družini, razveza ipd. Možnosti za šolski uspeh so manjše pri otrokih, ki jim družinski člani ne pomagajo, jih ne spodbujajo in precenjujejo ah podcenjujejo njihove dejanske sposobnosti. Majhno zanimanje ali nezanimanje družine za otrokovo šolsko delo pomeni za otroka razvrednotenje šole in dela za šolo. Ko govorimo o zanimanju družine za otrokovo šolsko delo, to še zdaleč ne pomeni le zanimanja za njegove ocene, ampak tudi zanimanje za tisto, kar se otrok uči. Tudi vrednote, vzorci obnašanja, stališča, ki jih ima družina do dela, znanja, uspeha ali neuspeha, so pomembni za otrokov odnos do šole in šol-
skih obveznosti. Pomemben vpliv ima tudi šolsko okolje, v katerem otrok živi. V kulturno siromašnem okolju, ki več pozornosti usmerja k materialnim kot duhovnim vrednotam, bo otrok z učnimi težavami prej zašel v stisko kot v okolju, ki se zna veseliti tudi na videz drobnih, nepomembnih uspehov. V stisko pa šolarja pogosto pripeljejo tudi prevehka pričakovanja staršev, ki niso skladna z otrokovimi sposobnostmi, potrebnimi za uspeh v šoli. Seveda pa so tudi otroci, ki jim preprosto ni do znanja, ki ga ponuja šola, pa tudi ne do takšnega uspeha, kakršnega si želijo starši. Zelo hitro so zadovoljni, saj nemalokrat tudi sami spoznajo, da bodo morda srečnejši v poklicu, za katerega ni potrebno toliko šolskega znanja kot denimo za poklic ah šolo, ki so jo pravzaprav v njihovem imenu izbrah starši. Seveda z najboljšim namenom - »da bi jim bilo bolje« kot njim, ki te možnosti nisoimeli.
Razočaral nas je
Ce otrok ni tako uspešen, kot so pričako-vali, se starši pogosto začnejo spraševati, ah je len in jih s čedalje pogostejšimi glavoboli in podobnimi težavami izsiljuje, ah pa se zatekajo k »tolažbi«, da se mu godi krivica, da ga ne marajo, da se jim je zameril. Dosti teže se sprijaznijo, da vendarle ni tako zelo bister, kot so menih. Nekaj časa mu pomagajo, ko pa ni vidnejšega izboljšanja, postanejo nestrpni do otroka, nemalokrat ogorčeni nad njim, in mu očitajo, da je len, da se premalo trudi, da je nehvaležen in da bo že sam nosil posledice svoje lenobe in malomarnega odnosa do šole. Otrok se sprva brani, češ, saj se učim, kasneje pa čedalje bolj trpi, ker spoznava, da ni izpolnil pričakovanj staršev, da jih je razočaral. Mnogi starši se premalo zavedajo, da je otroku, ki ni tako uspešen, kot so pričakovali oni in tudi on, težko, da mu še zdaleč ni vseeno. Toda kaj ko se starši tako težko postavijo v njegovo kožo. Ce bi imeli otroka iskreno radi, takšnega, kakršen je, ne pa da se bolj kot z njim ukvarjajo s predstavo, ki so si jo sami ustvarili, bi se večkrat skušah vživeti v njegovo vlogo. Potem bi bili v svojih zahtevah in trditvah manj trdi, manj kruti in bolj človeški. Izognili bi se številnim nesporazumom, otroku in sebi pa prihraniti marsikatero grenko uro.
Moč starševske ljubezni je v tem, da imamo otroka radi taksnega, kakršen je, da ga taksnega sprejemamo. Le tako mu lahko pomagamo prebroditi stisko, ki jo pogosto povzroča neuspeh v šoti. Skupaj z učiteljem lahko poiščemo tak način in metode učenja, ki bodo otroku pomagali k večji zbranosti, vzdržljivosti in tudi večjemu zanimanju za učno snov. Otroka spravi v stisko tudi neizrečen občutek staršev, da jih je razočaral. Starši se tega občutka znebijo ati pa se sploh ne pojavi, če dovolj zgodaj začnejo graditi svoja pričakovanja glede šolskega uspeha na otrokovih dejanskih sposobnostih ob upoštevanju okolja, v katerem otrok živi.
/
NASVET PSIHOLOGA
Se da živeti v dvoje?
Šestdesetletni bralec stvo ali ne, če bo mogoče
nam je zastavil zelo jasno vprašanje: se danes sploh Se da živeti v dvoje? Zaskrbljen je, ker se njegova hči že zdaj prepira s fantom, s katerim se namerava poročiti. Ne more razumeti, zakaj sili v zakon, ko pa na vsakem koraku lahko vidi, kako se čedalje več zakonov razdre.
Ločitev, tako kot zakon, sama po sebi ni niti dobra niti slaba. Partnerja, ki se ločujeta, lahko to opravita dobro ali slabo. Zal pogosteje slabo kot dobro. Toda čeprav je ločitev, in to ne ravno človečnih, precej, sem prepričana, da se da živeti v dvoje, in to dolgo in srečno, če se zavedamo,, da se moramo za vsak odnos, tudi zakonski, truditi. Bistvo tega odnosa ni inštitucija, ni tisti da, ki ga rečemo pred matičarjem in bogom, ampak tisto, kar se dogaja med partnerjema. Pavao Brajša v knjigi Se da živeti v dvoje pravi: če bo zakon kakovosten ali ne, če bo v obojestransko zadovolj-
v njem človeško živeti ali samo nečloveško životariti, vse to je odvisno od partnerjev. Zakonske sreče ne moreta zagotoviti niti država niti dražba. S skupno zavzetostjo in obojestransko aktivnostjo jo morata doseči zakonska partnerja. Dober zakon je mogoč le kot iskren in stvaren medčloveški odnos na človečni in pravični osnovi ter s svobodno in prostovoljno zavzetostjo obeh partnerjev. Zakonski ljubezni je treba dodati .enakopravnost, pravičnost in človečnost. Ne priznavam nečlovečne, nepravične in neenakopravne zakonske ljubezni. Ne priznavam položaja enega, ki se nenehno žrtvuje za drugega ali za zakon kot inštitucijo. Zakon je svobodna skupnost svobodnih posameznikov, da pa bi bili v njem svobodni, moramo ohranjati njegovo kakovost. V slabem zakonu ostajamo zato, ker moramo; samo v dobrem pa zato, ker želimo, hi dober zakon ni neuresničljiv.
V verz ujeta stiska
Čakajoč
Čakajoč na odrešitelje slutim senčni pogled v ovalnih sipinah trnovo sled rastje
ranjeno jutro
samevanje
ogledal.
T. G. (iz časopisa SENT, maj 1995)
ŠENT, časopis za razvijanje drugačne neodvisnosti drugačnih, časopis, kjer je prostor tudi za ubesedovanje različnih stisk, izhaja vsak mesec. Izdaja ga organizacija za duševno zdravje SENT, Pokopališka 16, Ljubljana, telefon (061) 140 32 56, v 300 izvodih. Cena 200 tolarjev.
Vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z vprašanji človeških stisk, vabimo, da se oglasijo s svojimi prispevki.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
282	REKA SELSCICA	POPEVKAR MEZEK	OKENCE	AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA IDEMI)	NAJMANJŠA CELINA	SUKANEC	RENATA TEBALDI	RUSKI PESNIK (JOSIF)	SAMOSPEV	PEKOČA ZAČIMBA	ZVIŠANA NOTA D	OSEBNO DOŽIVLJANJE	EUGENE IONESCO	AVTOR: LUKA PIBER	PROSTOR ZA VOZILA	ZBOR OSMIH PEVCEV	DOKTOR	RASTLINE STROČNICE	SPANSKI KOŠARKAR SAN EPIFANIO	KOPALKE ZGORAJ BREZ	OSEBA, KIELKA	FINSKO PRISTANIŠČE
PISEC SATANSKIH STIHOV														SEJANJE MED DRUGE RASTLINE								
ITALIJANSKI PISATELJ														DEL ATEN								
														LETEČA VEVERICA								
LENOBA							KLES- CENJE						PREGRI- NJALO MIZE				IDRIJSKI IZDELEK					
							PANAIT ISTRATI										IME ČRKE					
													RIJEKA									
IZVRZEK						KMET V ŠAHU					INDIJANSKO PLEME								IZRASTEK NA GLAVI			
						M. IME					DOLENJ. KRAJ											
KAREL SLOKAN			PESNIK FRITZ						PREPLET VRVI	OLAJŠANJE									DOBA			
			LOPAR							RAZPRAVICE									SMUČ. HROVAT			
ŠVICARSKA REKA AARE				ANTON OCVIRK			IBRAHIM	RELIGIJA					ERIBIJ			STARO BABILONSKO MESTO	PRAVO				ŽITNI ROD	ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
				TURČIJA				TURSKO JEZERO					EDEN IN DRUGI				JEZERO V ETIOPIJI					
SNETJAVOST												USESNI ZDRAVNIK								RAZLIČNA VOKALA		
																				GR. BOG VETROV		
PLAVALISCE BREZ STREHE												POSLEDICA UDARCA						ARABSKI PLEMENSKI POGLAVAR				
												VILI AMERSEK										
NEMŠKI FILOZOF (PAUL)				PREBIVALEC JERNEJE VASI														SKLEPNI STAVEK SKLADBE				
ARTHUR				NORVEŠKA POP SKUPINA				HRVAŠKA POKRAJINA					GRŠKA MUZA PETJA					ANGLEŠKI IGRALEC BATES				
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Petek, 2. junija 1995
Katera pot je prava?
KRIŽANKA
ŠAH
a b c d e f g
Stahlberg - Petrosjan / Budimpešta 1952
Le redkokdaj se je velemojster Petrosjan znašel v tako neprijetnem položaju kot v zgornji partiji. Poleg pasivnih figur ima tudi izpostavljenega kralja in belemu - švedskemu velemojstru Stahlbergu, ki je na potezi, ni bilo težko s kombinacijskimi kretnjami pregnati Črnega kralja in ga prisiliti k predaji!
Rešitev naloge
Najprej stopi v akcijo bela dama l.Da2+! De6 Edina poteza. Na l...Kf6 ali l...Kg6 beli z 2.Dd5! grozi z matom ali osvojitvijo trdnjave. 2.Se5+! Ke7 3.Sc6+ Vezava po šesti vrsti dovoljuje vpad belega skakača. 3...Kd7 4.Da4! Sedaj sta bela dama in skakač v odločilnem napadu. 4...Ke8 5.ef5! Odpre se še linija e in Črni kralj je v matu. Po 5...De3+ B.Khl se je Petrosjan vdal. Zares sijajna kombinacija belega!	Silvo Kovač
Vodoravno:
1. začetnici slovenskega opernega pevca Dermote, 3. pritok Moravice v Srbiji, 7. plesni korak, 9. prevozno sredstvo, 10. vrtna začimbna rastlina z dišečimi listi in koreninami, 12. ječa, 13. orientalsko gostišče s prenočišči, 14. sunkovito skrčenje prepone, 15. italijansko mesto s poševnim stolpom, 16. nemški pisatelj (Joachim), 18. zmes pšenice in rži, soržica, 21. hrvaško ime za slovensko obmejno reko, 24. ime slovenske književnice Njatin, 26. avstrijska poroCevalna agencija, 27. mejna reka med Iranom in Turkmenijo,
28.	servis, 30. izraelska letalska družba, 31. dolg letalski napad, 32. smer poti, 33. naša in tuja Črka.
Navpično:
1. lojna bula, 2. slovenski pisatelj (Fran, roman Trojka), 3. grobo domače sukno, 4. zgorijji deli škornjev, ki segajo cez koleno, 5. gorovje v Maroku in Alžiriji, 6. vojaški spopad med državami ali ljudstvi, 7. nakaza, pokveka, 8. mesto ob Jadranskem morju v srednji Italiji, 11. ozek konec polotoka, 15. zbirka psalmov, 17. kratica za Slovenske železnice, 19. slovenska popevkarica (Marjana), 20. nekdanji hrvaški atlet (Josip), 21. nekdanja zasebna ladja, ki je na osnovi državnega dovoljenja lovila sovražne trgovske ladje, 22. otok v otočju Samoa, 23. stalni veter, ki piha pri tleh iz subtropskih proti tropskim področjem, 25. stara prestolnica Severne Babilonije ob Evfratu, 27. površinska mera,
29.	pod.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25 .
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
•?( ‘bitu ‘prej ‘|B[g 'BqZ8JlS' -od ‘qanv ‘VdV ‘BlaT ‘edn^ ‘epezi ‘ssbbjaj ‘bstj ‘o[o>[ ‘ueq ‘}S8iB ‘(pstatad ‘0}ab ‘dojs ‘ABzy ‘qv :ouAeiopo/V
AaJJSSB
X
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4: Pod pritiskom nežne provokacije boste popustili svojim strastem in izgubili glavo. Nic hudega, kajti če bi še naprej sužnjevali razumu, bi okameneli.
BIK 21.4- 20. 5.: Znašli se boste v položaju, iz katerega bi najraje pobegnili, vendar boste ohranili dostojanstveno držo, izbojevali zmago in si pridobili izgubljeno samospoštovanje.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Vse se bo izteklo natančno tako, kot ste pričakovali. Ne čudite se torej, če boste ob prijetna presenečenja. Kar je predvidljivo, ni nikdar dovolj vznemirljivo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Ne da bi hoteli, boste v poslovnem zapletu odigrali osrednjo vlogo. Čeprav boste vsem na očem in v zobeh, se ne boste pustili zmesti. Pričakujte napredovanje.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Utrdib boste svoj službeni položaj, zato vam počasi postaja dolgčas. Preden se podate v iskanje novih izzivov, skušajte potipati po možnostih, ki jih vsebujejo stari.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Menite, da imate več težav kot drugi. Motite se, kajti drugi jih spretno prikrivajo - ampah to vaših nič ne spremeni. Odslej jih merite le se s seboj.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Vaše počutje bo nadvse vedro, čeprav vam ne bo jasno, zakaj. Prisluhnite tihim mislim in izvedeli boste, da v njih odmevajo sledovi majske zaljubljenosti.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Spoznali boste, da večino vaših dejanj usmerja težnja po priljubljenosti. Nic hudega, narobe je zgolj to, da se zaradi tega odrekate svojemu zdravju.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Vaše zanimanje za drage bo tako majhno, da se bo marsigdo počutil preziranega. Ne obremenjujte z občutki krivde, saj vendar ne živite zaradi dragih.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Končno vam bo postalo jasno, kaj bi radi. Skoda le, da je svet tako tog, svojeglav in počasen, da se vam ne odziva. Razmislite o tem, kako bi ga ukanili.'
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Lotili se boste sto stvari naenkrat, končali pa ne boste nobene. Skrajni čas torej, da zastanete, vklopite svoj sijajni um in si oblikujete sistematični načrt.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Preganjal vas bo občutek, da ne boste zmogli prenesti vseh zahtev tega dne, vendar boste že po prvem spopadu spoznali, da ste si jih največ zgolj umisljali.
IRSKA
Dve kolesi, dva možaka in 1000 km poti m
No, z galwayjskim Art’s festivalom sva imela srečo. Namenjena sta mu bila dva jedna v drugi polovici julije- Takrat se je v mestu Ugodilo' več kot dvesto kulturnih dogodkov na Osemnajstih prizoriščih, festival je letos potekal že sedemnajstič, prvič pa ga je gmotno podprla tudi evropska skupnost, seveda Pa niso manjkali tudi 'klasični' irski sponzorji - Bank °f Ireland, Guinness, Smithvvicks in več kot tristo krajevnih pokroviteljev.
Na festivalu je mogoče 'odeti in slišati vse - pouli-Clla gledališča^ otroške pmdstae, lunch-time klasičnih koncertov v stolnici, jezz, boogie-vvoogie, ska in tockhToll bende, irski komorni orkester, latino ri-
tme, tradicionalno irsko glasbo, takšne in drugačne gledališke skupine iz Anglije, New Vorka, Berlina, filmske predstave, slikarske razstave...VeC kot tri dni Časa za Galway nisva imela, toda v čudovitem vremenu in vzdušju, ki sta zajela mesto, bi tam najraje ostal vseh štirinajst dni festivala.
Pot iz Galwaya proti severu v osrčje Conemare popotniku prikaže nove razsežnosti Irske. Pokrajina je nenaseljena, večinoma močvirnata in posuta z jezeri. Ceste so dobre in neprometne. Človek se včasih vpraša, komu so sploh namenjene. Mest in vasi je na zemljevidu označenih kar nekaj, a le redko premorejo kaj veC kot bencinsko čr-
palko in skromno restavracijo. V Galwayu sva lepo lenarila, zato pri nabiranju kilomehov nisva pretiravala. Sicer pa je bilo vreme lepo, takšna tudi napoved, poleg tega pa se nama ni nikamor mudilo. Na cesti proti Clifdenu na Atlantski obali te obcestne table vabijo na oglede gradov, katerih tu res ne manjka. Midva sva se določila za Aughna-ure Castle. Grad je pravzaprav samo šesterokotni obrambni stolp iz začetka 16. stoletja, eden mnogih, ki so jih grofi 0'Flaherty postavili na tem območju. Irci se, še posebej v zadnjem Času, zelo trudijo, da bi ohranili tisto, kar se od njihove kulturne dediščine še da ohraniti. Sem sodijo tudi gradovi. In ker
je za taksne stvari denarja vedno premalo, so bili precej gradov prisiljeni prodati podjetnim Američanom, ki so si v njih uredili razkošna domovanja. Velika večina gradov pa je tako ali tako še vedno v lasti Angležev.
NoC sva preživela in prebedela v šotoru v družbi milijonov milimetrskih mušic, ki te popikajo povsod po telesu in se pred njimi preprosto ne moreš zaščititi. Te majhne, zoprne pošasti so naju spremljale še vso pot po Conemari. Res ne vem, kako se je počutil gospod James Joyce, ko je v teh krajih iskal navdiha za svoje literarne prvence. Vsekakor so mu Irci posvetili celo pokrajino in jo poimenovali Joyce Country. Tudi morska fa-
Grad Ashford v osrčju pokrajine Conemmare
vna in flora v tem delu Atlantika sta Čudoviti. K temu pripomore tudi topli morski tok, ki še ravno seže do obale. V Letterfracku lahko najameš popolno potapljaško opremo in se z izkušenimi potapljači odpraviš na celodnevni podvodni izlet. Martin si ni pustil dvakrat reci in je prišel nazaj zelo navdušen.
Da jaz cel dan ne bi sa-
mo poležaval in bil preveč enostavna tarCa neutrudnim mušicam, sem se odločil obiskati bližnji Co-nemara National Park. Narodni park je dva tisoC hektarov veliko ograjeno območje - eden od petih podobnih parkov na Irskem. Prijeten popoldanski sprehod je združen z ogledom štiri tisoC let starih megalit-skih grobišč in pokopališča
iz 19. stoletja. V sprejemnem centra je tudi nazoren prikaz o tem, kako so včasih in kako danes iz močvirnatega sveta pridobivajo šoto, jo posušijo in potem uporabljajo kot gorivo. Včasih so jo na veliko izkoriščali, danes pa se trudijo, da bi ohranili tisto, kar jo je še ostalo.
Se nadaljuje Jure Vindišar
28
Petek, 2. junija 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
^.	SREDI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
0|SINI ^ Ih <%66
c
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in J 3 uri.
—			l,					i#””		
DOLŽINA DNEVA		TEMPERATURE MORJA IN REK						NAPOVED ZA POMORSTVO
Sonce bo vzšlo ob 5.14 in			°C			°c		Veter v slovenskem Primorju:
zašlo ob 20.46. Dan bo dolg		Mura	15,1	Crikvenica		13,0		zjutraj:
15 ur in 32 minut. Luna bo		Sava (Radovljica)	9,8	Malinska		13,0		SE 4 do 8 vozlov
vzšla ob 8.50 in zašla ob		Sora	12,4	Šibenik		13,0		
23.30.		Ljubljanica	12,7	Poreč		13,0		popoldne:
		Savinja	-	Split		15,0		SE 8 do 12 vozlov
		Vipava	9,9	M. Lošinj		15,0		
		Jadransko morje (Koper)	18,7	Dubrovnik		15,0		
v	v										<				.!."![	
OVIDEM 16/22
N. GORICA
PLIMOVANJE
Danes ob 6.17 najjnižje -52 cm, ob 13.13 najvisje 27 cm, ob 1825 najnižje -4 cm, ob 23.47 najvisje 29 cm.
jutri: ob 6.51 najnižje -46 cm, ob 13.59 najvisje 29 cm, ob 18.24 najnižje -1 on, ob 025 najvisje 20 cm.
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
16
12
7
5
1
-1
GORICA n 16/22 O °
BIOPROGNOZA
Vreme bo danes na počutje zdravih ljudi vplivalo ugodno. Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli manjše težave.
V0X POPULI
Prevec dežja v rožnem cvetu, ni nic kaj po volji kmetu.
Rožnika mrzlo deževanje - slabo za vino in panje.
LJUBLJANA
15/20
POSTOJNA
15/20
°	KOČEVJE
V Sloveniji: V soboto bo spremenljivo oblačno do pretežno oblačno. Predvsem v popoldanskem času bodo padavine.
Obeti: V nedeljo bo jasno s spremenljivo oblačnostjo. Po večini bo suho.
v		\				
rfl				
Na uradnem obisku na Irskem so Charlesa obmetali z jajci
SYDNEY - lan Smith, eden najbolj znanih avstralskih pohtikov, se je odpovedal funkciji finančnega ministra v zvezni državi Victoria, ker ga je njegova tajnica Cheryl Harris obtožila spolnega nasilja. Zenska je tudi povedala, da je s Smithom že trikrat zanosila, a je vsakič splavila, da ne bi prizadela njegove politične karjere, četrtič pa tega ne bo storila.
Nevzgojni žvečilni gumi
MADRID - V bogaboječi Spamji je policija prepovedala prodajo »žgečljivega žvečilnega gumija« s sličicami deklet, s katerih se lahko izpraska bikinke, tako da se dekleta pojavijo v vsej svoji goloti. To je odkril neki profesor v španskem Leonu, ki je bil najprej presenečen, da sta se njegova otroka prepustila razvadi žvečilnega gumija, nato pa zgrožen, saj sta žvečila gumi, ker sta zbirala sliCice golih deklet.
PEKING - V Pekingu je pobcija aretirala 23-letnega Li Chunminga, ki je tako postal prvi uradni kitajski žigo-lo. Za zapahi pa se ni znašel zaradi svojega na kitajskem prepovedanega »poklica«, temveč ker je iz strahu, da ne bi bil plačan za svojo storitev, neki tuji turistki sunil torbico, ko se je ta prhala v hotelskem apartmaju. Pohciji je povedal, da je le dvakrat ponudil svoje storitve. Prvič je zaslužil 800, drugič pa 1.400 juanov (od dvakrat do trikrat več kot povprečna mesečna plaCa).
Mamica pokazala svojega mladiča
Sumatrski tiger je prava redkost, tako da so lahko v Syd-neyju zadovoljni, ker imajo v živalskem vrtu prirastek. (AP)
DUBLIN - Angleški prestolonaslednik princ Charles na obisku v Irski republiki je bil tarCa ostrega kontestiranja protimonarhiCnih skupin v državi, ki se je po krvavem oboroženem uporu odcepila od Velike Britanije pred 75 leti. V strahu pred atentati so irske oblasti ob priložnosti poskrbele za izredne varnostne ukrepe.
Charles je prvi pripadnik angleške kraljevske družine na uradnem državnem obisku, odkar si je Irska priborila neodvisnost v 20. letih. Samo pred enim letom bi bil obisk nepojmljiv zaradi nevarnosti napadov gverilcev, ki so leta 1979 na Irskem ubili Charlesovega prastrica grofa Mountbattena. Charlesov obisk se je iztekel veliko bolje, Čeprav ne brez zapletov, kljub temu, da je za red med prinčevim dvodnevnim obiskom skrbelo več kot tisoč policistov in na stotine vojakov. Prestolonaslednik je obiskal številne inštitucije, kosil s predsednico Mary Robinson in se nato sestal s prvim ministrom Johnom Brutonom (na sliki).
Kljub izrednim varnostnim ukrepom pa je tudi Charles na Irskem doživel atentat, čeprav še zdaleč ne tako nevaren kot tisti, ki ga je doživel grof Mountbatten: trije možje so princa namreC bombardirali z gnilimi jajci, vendar so nepridiprave irski policisti takoj našli in aretirali.
Naravovarstveni položaj na našem planetu se je lani dodatno poslabšal
VVASHIGTON - VVashington-ski Worldwatch Institute je predstavil letno poročilo o naravovarstvenem stanju na našem planetu. Sestavljalca, Lester Brovvn in Vital Signs, sta najprej navedla sonCne in šele nato senčne strani. Med prvimi sta z zadovoljstvom poudarila, da se je v zadnjem letu za 22 odstotkov povečala proizvodnja električne energije iz elektrarn na veter. Prav tako so doživele izreden razmah vse tehnologije, ki izkoriščajo sončno energijo za proizvodnjo elektrike in sanitarne tople vode. Spodbuden je tudi podatek, da se je znižala proizvodnja klorofluo-roogljikovodikov, ki so glavni krivci za tanšanje zaščitne ozonske plasti v ozračju.
Seveda pa je senčnih in slabih vesti precej vec. Kot prvo avtorja navajata neustavljivo rast prebivalstva, saj na našem planetu živi že 5,6 milijarde ljudi, kar je očitno preveč za ekološko zmogljivost našega planeta. Američana sta seveda med slabimi vestmi navedla tudi, da se je za 1% povečala proizvodnja cigaret. Po njunem se je v zadnjem obdobju še poglobil razkorak med ekološko sprejemljivim gospodarskim razvojem in dejanskim stanjem na našem planetu, ker le redke države upoštevajo naravovarstvene kriterije v svojem gospodarstvu.
To se odraža predvsem v zvišanju povprečne temperature zraka, saj je bilo zadnje desetletje
med najtoplejšimi v tem stoletju. Tega je kriv pretiran gospodarski razvoj z nesmotrno uporabo tekočih in trdih fosilnih goriv, ki stopnjuje tako imenovani pojav tople grede. Povprečna stoletna temperatura 15,2 stopinje Celzija se je namreč leta 1994 dvignila na 15, 32 stopinje.
Sestavljalca pa sta v svoji študiji navedla tudi vprašanje beguncev, ki že zadobiva značilnosti pravega preseljevanja ljudstev. Od leta 1969 do lani se je število beguncev podvojilo. Lani jih je bilo kar 23 milijonov. Se vedno jih je največ iz Afganistana (3 milijoni), sledijo jim begu-ci iz nekdanje Jugoslavije (2,7 milijona) in iz Ruande 2,1 milijona.
Žolne so se s kljuni lotile Discoveryja
CAP CANAVERAL - Na desetine zelenih žoln se je lotilo posebnega plastičnega ovoja, ki ščiti zunanje rezervoarje vesoljskega trajekta Disco-veryja pred ledom, ki nastaja med njihovim polnjenjem. Tehniki Nase se bojijo, da jim ne bo uspelo zadelati vseh lukenj, tako da bodo morali preložiti izstrelitev Discoveryja z 8. julija na kasnejši datum. Kot so sporočili, je v izolacijskemu ovoju kar 71 lukenj, širokih od poldrugega do dvanajstih centimetrov.