Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 241.	v Ljubljani, v soboto, 19. oktobra 1912.
Leto XI.
s= Velja po pošti: s=
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13--za četrt leta „ . „ 6-50 sa en meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt letn „ . „ G'— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman notofino K 1-70
Enostolpna petltrrsta (72 nun): » enkrat . . . . po 15 * u dvakrat . . . . „ 13 „ la trikrat . . . . „ 10 „ na večkrat primeren popuit
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrata (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, lsvzemšl nedelja Is praznike, ob 5. uri popoldne.
W Drednlfitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/ni. Rokopisi se ne vračajo; nefranlcirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. teb Avstr. poštne bran. racnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona«. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Dobrodošli!
Danes in jutri sta pomembna dneva; slovensko in hrvatsko ljudstvo, po krvi, jeziku in duhu eno, se po zastopnikih S. L. S. in Stranke Prava zdaj tudi politično združita. Ves svet bo odslej vedel, da mecl Slovencem in Hrvatom, ki ju je dozdaj ločevala le nesrečna zgodovina, ne more in ne sme biti več meje. Politična razkosanost, ki vlada na eni strani med slovenskimi rodovi, na drugi med nami in Hrvati, je umetno delo naših sovražnikov. Zavest našega ljudstva, tok časa, naš kulturni napredek in naša bodočnost pa tega ne more več trpeti. Nastopil je trenotek, ko se mora ta naš ideal začeti uresničevati. Če si nočemo sami vzeti možnosti nadaljnega razvoja, se moramo zediniti s Hrvati in oni z nami, ker so tudi oni ogroženi.
Naše ljudstvo to idejo že dolgo razume. Zlasti tam, kjer Slovenec in Hrvat živita v neposredni bližini skupaj, drug drugega cenita in sta si odnekdaj najboljša prijatelja. Slovenec občuduje rodoljubnost Hrvata, njegovo lepo družinsko življenje, njegovo pridnost, njegovo gostoljubnost in prijaznost, njegove lepe običaje in globoko vernost. Tisti, ki govori o kaki razliki med slovenskim in hrvatskim ljudskim značajem, ne pozna ljudstva iz lastnega opazovanja. Boljšega prijateljstva, kakor vlada med Slovencem in Hrvatom, si ni mogoče misliti.
Zato ima misel o popolni združitvi obeh narodov med našim ljudstvom ugodna tla. Različni modrijani naj se le pričkajo medseboj, ali se bo Slovenec pohrvatil ali bo obdržal svojo individualnost, ali si je želeti prvega ali drugega itd., naše ljudstvo, politično izšolano v S. L. S., si nobenih takih skrbi ne dela. Bistvene razlike med nami ni nobene; ali postanemo Slovenci Hrvati ali narobe ali pa si vsi skupaj drugo ime nadenemo, to jc čisto vseeno.
Eno misel pa moramo še posebič zavračati: naj se namreč le za kulturnim edinstvom stremi, politična enota da je pa goli fantom. Mi smo mnenja, da je politična združitev Slovencev in Hrvatov tako nujna, da jo moramo do-
seči, naj velja, kar hoče in da mora pravtako in v isti meri naš cilj biti kakor kulturna. Dualizem je nestvor, ki nas najbolj tlači, sedanja politična razdrapanost med Slovenci, ki nas v pet dežela deli, nemožnost se na Hrvate vspešno nasloniti, to nas i kulturno d a v i , to nas Nemcem in Lahom izroča, ovira tudi razvoj naših kulturnih društev, da se ne morejo razširjati, kakor bi se sicer mogla, to vpliva na našo književnost, to nam sploh ne tla sc kam geniti, da smo vjeti kakor klin v trdi zagozdi. Politična združitev s Hrvati pa nam da svobode, oddih, široko polje za našo delavnost, nam olajša severno mejo germanskega pritiska, nam odpre pot do večje bodočnosti. Brez tega se tudi kulturno ne bomo nikamor več povzpeli. Naša stranka si je zato prav to idejo zapisala kot svoj največji cilj na prapor in bo zanjo zastavila vse svoje sile.
Brej dvoma pa je, da mora delo za politično združitev Slovencev in Hrvatov sloneti na krščanski kulturni podlagi. Nova politična tvorba, ki sc jutri vdejstvi, nima kon-fesionalnega značaja, marveč ima zgolj političen cilj, toda tako S. L. S. kakor Stranka Prava sta v ostalem prepričani, da mora tudi politično delovanje sloneti na krščanskih načelih. Ivulturno-bojno svobodomisel-stvo moramo v vsakem oziru odločno odklanjati. Podlaga našemu delu je verno, moralno, krščansko vzgojeno ljudstvo in zato morate i stranki gledati na lo, da se ljudstvo tako ohrani. Ivulturno-bojno svobodomiselstvo je treba celo pozitivno pobijati, ker narod truje, slabi njegove moralne sile in vse ideale razdira. V tem oziru gre lahko vsak pošten človek z nami. Slovenci in hrvatski pravaši smo edini v tem, cla jc edino in najbolj trdno jamstvo za prihodnjost in srečo obeh narodov izključno le krščanska kultura, zato tudi v tem oziru ne more biti med nami nobenega resnega nesoglasja.
V Evropi se pripravljajo važne politične izpremembe. Najbolj bodo tan-girale jug, našo državo, Balkan, h kateremu tvorimo vrata Slovenci in Hrvati. To daje našemu sestanku izredno važnost. Prepričani, da vsi do zadnjega to umevamo in da se jutri položo temelji za novo epoho v zgodovini avstrijskih Jugoslovanov, pozdravljamo sestanek in kličemo predvsem zastop-
nikom bratskega hrvatskega naroda: Dobrodošli!
Hvsirlja in Rusija.
Dr. Ign. Žitnik.
V Karlovcih 1. 1699. sklenjeni mir je mejnik za novo clobo. Vse prejšnje pogodbe s Turki so se pričenjale z besedami: »Sultana so ganile prošnje kristjanov, zato jim dovoli mir.« Po vsaki prejšnji pogodbi so Turki premaknili svoje meje proti zahodu. To leto pa so habsburški vladar, Poljaki, Rusi in Benečani dobili vsak svoj delež. Turška ofenziva, utemeljena na koranu, jc bila zlomljena. Za ta zgodovinski prevrat so si pridobili največje zasluge cesar Leopold in njegovi narodi. Leopoldovi predniki iz habsburškega rodu, posebno pa Karel V., so prevzeli nalogo, da ustavijo turške navale proti zahodu. Že papež Gregor VII. je 1. sušca 1074 razposlal okrožnico, v kateri poživlja krščanske narode na vojsko proti Turkom. Ta poziv so ponavljali njegovi nasledniki, Nikolaj V., Kalist III., Pij II., Pavel II., Sikst IX., Julij II., Leon X. in drugi. Katoliška cerkev je izdatno moralno in gmotno podpirala križarske vojske. Začetkom novega veka pa je v mnogih deželah pojemala verska gorečnost, in posamezne krščanske države so iz gole sebičnosti ena proti drugi Turke klicale na pomoč. Isto je storil Ferdinand Ara-gonski in Neapoljski proti Benečanom in ti dbratno. Ta »politika samosvojih koristi« se je češče ponavljala v 16. stoletju.
Do Maksimilijanove smrti sta se potegovala za nemško krono njegov vnuk Karel in francoski kralj Franc I. Oba sta se priporočala z vojsko proti Turkom. Izvoljen je bil 241etni Karel (V.), ki je 1. 1524. pisal bratu Ferdinandu: »Ti veš in drugi vedo, da hočem napraviti mir rnccl krščanskimi narodi. Vse, kar sem in bodem storil, ima samo 1a namen, da zedinim orožje vsega krščanstva proti Turkom.« Ta želja je bila žarišče v dolgem življenju cesarja Karla V., morda največjega iz njegovega rodu. Žal, cla se njegova želia ni izpolnila, ker ovirale so ga razne ne-prilike v državi (verski razkol), največ pa francoski kralj Franc I. Ta je zvabil 1. 1529. Turke pred Dunaj, njegovi
inženirji so sovragu krščanstva pomak gali oblegati mesto. In Ludovik XIV., ki je leta 1683. nahujskal Turke proti Dunaju, je netil nad 50 let na vseh kon« cih in krajih vojske proti Ilabsburžan nom. Ta samodržec se je do skrajnosti ravnal po starem poganskem reku: »Quod principi placuit, legis habet vi-gorem.« Prišel je v francoski parlament v lovski obleki in s pasjim bičem v ro-ki. Ko je predsednik govoril o korin stih države, prekine ga kralj z beseda-^ mi: »L'Etat c'est moi — država sem jaz!« In s takim nasprotnikom se je moral boriti cesar Leopold I., ki je dne 6. aprila 1690 izdal oklic vsem narodom v Iliriji, Srbiji, Bulgariji, Makedoniji in Albaniji, cla jim zagotovi enake veri ske in politične pravice, kakor avstriji skim državljanom, ako sprejmo njegov vo vladarstvo. Že Baco de Verulam, anj gleški protestant, je v svojem dialogu zapisal besede: »Vsaka vojska med krščanskimi narodi je podobna samomoru; vojska proti Turkom pa je odpor proti roparjem in sovražnikom krščanske omike in državnega reda.« Celo Luter je priporočal solidarnost krščaustva proti osmanom. V istini pa je odbijala s pomočjo svojih narodov turške navale samo ali vsaj večinoma habsburška vladarska hiša. Razni narodi, ki so se-i daj združeni v avsti-ijski državi — ma^ žarske ne priznam nikjer in nikoli —, so se vzdržali v stoterih krvavih bojih pod varstvom dinastije. Dednih dežel habsburške hiše ni zvezala narodna ideja, marveč je narode v posameznih kraljestvih in deželah, različne po jezL lcu, zgodovinskem razvoju in interesih združila moralna sila, da morejo le združeni odbijati turške navale in braniti svoje domove in krščansko kuL turo. Ta zveza torej ni slonela le na di-< plomatiških pogodbah in vladarskih ženitbah, ampak na zavesti solidarnosti v obrambi proti turški nevarnosti. Zato moramo odločno zavračati staro pesem nemških politikov in časnikarjev, da da so Nemci sami ustanovili in vzdrži vali Avstrijo. V malti, ki vzdržuje »avstrijsko vladarsko hišo«, je mnogo, premnogo slovanske krvi.
In kadar so Habsburžani, zaposleni v Nemčiji, prepuščali svoje dedne deželo turški nenasitnosti, so ljudstva sama v samoobrambi iskala rešitve: Kranjski, koroški in štajerski dež. stanovi so se na raznih shodih, večkrat zoper voljo
LI
Pismo siGHkiii usmiljenji iz Mieflonije.
Naše slovenske usmiljene sestre Olga Ponikvar (z Blok), Angela Dejak (iz Ribnice). Neža Golob, Vincencija Kaplja, Alojzija Praprotnik, Gajšek in Lavoslava Nardcks, delujejo že več let v Makedoniji z občudovanja vredno požrtvovalnostjo za ubogo bulgarsko ljudstvo pocl turškim jarmom. Zdaj so te naše pogumne rojakinje sredi bojnega hrupa in viharja in noč in dan v smrtni nevarnosti. Zadnje poročilo pravi med drugim:
Morda je to moje zadnje pismo; vsak trenotek mislimo na mučeniško krono! Pravo mučeništvo pa že zdaj trpe naša srca. Saj se nam trgajo same bolesti, ko gledamo tu brezmejno gorje ubogega ljudstva! Železniške zveze so vse prenehale . . . povsod in daleč naokrog so zapuščena sela, kakor bi vse izumrlo. Makedonske može in mladeniče so Turki pobrali in odpeljali v vojsko, vzeli so tudi vse konje in vso govejo živino. Ubogi bulgarski otroci in nesrečne matere! Že popred so si ubogi ljudje komaj sproti služili vsakdanji kruh in zdaj so popolnoma brez
vsega. In povrhu šc ta strah, mladi turški vojaki jim naprej in naprej groze, da bodo vse poklali. Žene se skrivajo in jokajo in stradajo po svojih zapuščenih revnih bajticah; starčki in starke in otroci pa prihitevajo v gručah k nam iskat zavetja ip živeža. Me naj vsem pomagamo, vse nasitujemo, vse rešimo lakote in sovražnika. V moji šolski sobi ihti in joče ravno zdaj obupno čez 200 lačnih bolgarskih otrok. Oh, če bi mogla vsakemu vsaj košček črnega kruha dati. Živila so se strašno podražila in trgovci nam ne dajo ničesar na up Če bi tisoč rok imela, bi vse naenkrat, sklonila in prosila svoje roja-ke Slovence pomoči za te bulgarsko sirote !
Te vrstice smo priobčili, ker nam kažejo vso bridkost Bulgarov v Makedoniji. Res, hitimo jim na pomoč! Kdor bi gori imenovanim usmiljenkam hotel poslati za njih bulgarsko sirote v tej stiski kako denarno pomoč, naj jo pošlje »Predstojništvu misijonarjev pri cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani.
Pismo iz SrDije.
Vojni časi so hudo prizadeli — modo. Prešerni moderni klobuki, izzivajoče obleke, ki so preje igrali toliko vlo-
go po belgrajskili ulicah in v ženskih srcih — se danes praše spravljeni in pozabljeni. Kako ničeva je vsa ta modna šara v primeri z onim, kar so izgubile: može, sinove, brate, drage ... Vsi so odšli in v vseh ženskih srcih živi zdaj k> eno vprašanje: Ali se vrnejo?
Sploh se vidi po ulicah malo ženstva: le tiste, ki morajo: delavke, bra-njevke. Na trgu so sploh ženske prevzele vso kupčijo, moških ni. Le tu in tam se kak starček izgubi mecl nje.
Prav dobro se v teh dneh sponašajo ženske organizacije; nekatere so brezplačno prevzele preskrbo nekaterih vojnih potrebščin, druge so vse pripravile za ranjence.»Kolo srbskih sestava« je uredilo moderno bolnico s 56 posteljami; tu bodo stregle ženo najodličnej-ših krogov. »Beogradsko žensko društvo« — stara in močna organizacija, ki se je izkazala žc ob prejžnjih vojnah — bo skupno z Rdečim križem v svoji šoli uredila bolnico za ranjence; tudi židovsko žensko dobrodelno društvo zbira darove za Rdeči križ.
XXX
Narodna skupščina je ob volitvi no-vega predsedstva za redno zasedanje pokazala lepo edinost in soglasno volila. Predsednik jc radikalec Andra Ni-količ, prvi podpredsednik samostalec
Milovan Lazarevič in drugi podpred-« sedpik Ljuba Molerovič.
Vlada je skupščini predložila nujen predlog za dovolitev 200.000 dinarjev izrednega kredita dispozicijskemu fondu.
Proračun za 1. 1913. jc kralj že pod-> pisal' in se te dni predloži skupščini.
XXX
Tudi časnikarji dohajajo vsak dan, 15. t. m. so prišli: Nemirovič Dančenko za »Rusko Slovo«, Jan Ilejret, urednik češke »Nar. Politike«, Hanibal Bich od londonskega »Tempsa«, Nikolaj Zuban, dopisnik »Petrogradskc brzojavne ageru cije« itd. 16. t. m. se večje število v Belt gradu zbranih tujih časnikarjev v, spremstvu nekaterih domačih uredni-i kov odpravi v Sofijo.
Tukajšni časopisi imajo sevecla zlate čase: novic v izobilju, in kar jc glav-t no: novic o zmagali bratskega orožja, ki se naznanja v velikih črkah. Pa tudi na vse druge dogodke, ki sc količkaj tičejo sedanje balkanske stvari, vse važ-< nejše besede in izjave, ki padejo o tem v Evropi, se skrbno beležijo. Praznih besed in dolgoveznih govoričenj se pai ne izgublja, to treba priznati.
Sedaj jo vse obrnjeno v enem velk kom pričakovanju k dogodkom, ki imajo priti.
XXX
Kupujte, naročajte srečke »Slovenske Straže«. Srečka samo eno krono!
Stari Srbiji. S tem je car Peter zapisal na rusko zastavo krščansko idejo, ki jo je poznejša ruska politika sredi preteklega stoletja zamenjala z narodno. Z ruskega državnega stališča jc ta politika umljiva, toda Carigrad ni Peking in Dardanele niso Behringov prelaz. Stoletja so zapadne evropske države pre-žale na Carigrad in Avstrija tudi ni bila na Siriju.
ltuska vojska 1. 1711. s Turki ni bila srečna. Car Peter je moral skleniti mir ln Azov zopet* prepustiti Turkom. Leta 1713. pa je ruski poslanik Miloradovič na Cetinju v imenu carja proglasil Črnogorcem svobodo, ako podpirajo Rusijo proti Turkom. Ker so Benečani podpirali Črnogorce, so Turki Benečanom iztrgali polotok Morejo in otok Kreto. Papež Klemen XI. jo poslal Benečanom svoje brodovje na pomoč in iskal zaveznike v Avstriji. Cesar Karel VI. na-prošen od krščansk. prebivalstva na Balkanu, je poslal princa Evgna z armado proti Turkom, ki so bili premagani pri Petrovaradinu 1716 iu naslednje leto pri Belgradu. Turki so morali skleniti mir pri Pažarovcu 1. 1718. in odstopiti cesarju tcmešvarski Banat, Vala-hijo, severno Srbijo in Bosno. Angleži in Nizozemci so preprečili večje turške zigube. Ker so Rusi leta 1736. zopet zasedli Azov in druge turške pokrajine ob Črnem morju, je Turčija zahtevala kongres evropskih držav. Med kongresom v Nimirovu 1. 1737. so Rusi osvojili obmorsko trdnjavo Očakov, Avstrijci trdnjavo Niš v Srbiji. Kongres je bil končan, začela se jc zopet vojska. Francozi seveda so podpirali Turke, ki so 1737 Avstrijce potisnili iz Bulgarije, Bosne in Srbije, drugo leto pa Ruse iz Očakova. Avstrijci so obdržali samo Belgrad. Že tedaj je pisal zgodovino Rousset, ki ga navaja Zinkeisseu v obširni svoji zgodovini Turčije v petem zvezku: »T u r š k a d r ž a v a s e m o r a zahvaliti za svoj obstanek t e r i h krščanskih držav, ki v resnici ne žele toliko enega razpada, ampak se bolj boje večje moči onih, ki bi si razdelili p le n.« Ta sodba velja tudi za poznejši čas.
Turška moč je hitro hirala, ko je carica Katarina II. leta 1762 zasedla ruski prestol. Ker jc Poljakom hotela vsiliti za kralja Stanislava Poniatov-skega, so Poljaki poklicali Turke na pomoč. Po šestletni vojski, v kateri so Rusom pomagali Moldavci, Vlahi, Grki in Črnogorci, so morali Turki skleniti mir (774) v Kučuk-Kainardže pri Sili-otciji. Turški sultan je Rusom prepustil Azon, Kerč in Dnjeprovo ustje in priznal rusko pokroviteljstvo nad pravoslavnimi Grki, prosto romanje v Jeruzalem in prosto pot ruskim ladjam skozi Bospor in Dardanele v Egejsko morje. S tem je Rusija dobila ugodno priliko, da sc je odslej vedno pod versko pretvezo vtikala v turške notranje razmere. Že tedaj sta se bala avstrijska državnika Kaurnitz in Thugut, da Rusija zasede Carigrad. Od tedaj pa je preteklo že nad 130 let in sultan še vedno sedi v svoji palači ob Bosporu. Zanimivo je tudi, da si je leta 1775 Avstrija prisvojila B u k o v i n o , česar Turki niso mogli zabraniti.
Carica Katarina je nadaljevala politiko Petra Velikega. Ustanoviti je ho-
tela novo grško cesarstvo in svojega vnuka Konstancina posaditi v Carigradu na prestol. Ta svoj načrt je razodela avstrijskemu cesarju Jožefu II. ko jo je obiskal v Mohilevu. Ko pa je Rusiji pretila nevarnost od Švedov in Turkov, jo 10. septembra 1782 pisala cesarju Jožefu, da hoče za vnuka Konstantina ustvariti grško cesarstvo, zase obdržati Očakov in Krim, Besarabijo, Moldavijo in Valahijo združiti v neodvisno clržavo »Dacijo« (opdariti jo je hotela knezu Potemkinu); cesarju pa je ponudila Bosno in S r -bij o. Cesar Jožef je bil, kakor so razvidi iz njegovih pisem carici, s to po-midbo'zadovoljen. Pogodbo sta sklenila, ko sta leta 1787 potovala po Krimu, V avgustu 1787 je Turčija Rusom napovedala vojsko, ki jo jp, Katarina z veseljem sprejela v nadi, da sedaj prežene turškega sultana iz Evrope. Cesar Jožef je kot zaveznik Rusije 9. svečana 1788 napovedal Turkom vojsko, četudi ni bil varen pred zvijačnim pruskim kraljem Friderikom II. Francoski vladi, ki je odsvetovala vojsko, je cesar odgovoril: »P r i š c 1 je čas, da nastopim kot maščevalec človeštva in Evrope za vso t r-pljenje ; upam, da rešim svet barbarskega rodu, ki je bil dolgo časa njegov bič«. Zbral je krasno armado 250.000 mož in 2000 topov ter jo po nasvetu nesposobnega Lacyja razcepil v pet oddelkov, ki jih je razpostavil kot mejne straže v Bukovim, na Scdmograškem, v Banatu, v Slavoniji in na Hrvatskem; ta kordon je bil dolg do 200 milj. Še nikdar preje ni Avstrija boljše in večje armade oborožila proti Turkom, toda tako razdeljene čete niso imele ofenzivne sile in vsa akcija se je ponesrečila. Ko bi tedaj avstrijska armada iztrgala Turkom Belgrad in Oršovo ter se ob Donavi združila z Rusi, kdo ve, ali bi žc tedaj ne bil popolnoma mrknil polu-mesec na Sofiji. Cesar Jožef sam je šel k armadi po ovinku, čez Gradec in Trst, kjer je ozmerjal Benečane, ker se niso vrgli na Morejo in Kreto, dalje v Senj in Zemlin. Dne 23. api-ila 1788 so Avstrijci zasedli Šabac, potem pa čakali, da jim Turki sami na krožniku pri-neso Belgrad.
V pustinji pri Zemlinu so lovili mušice in vročine zevali avstrijski oklepniki. Rusi so se hudovali: »Avstrijci se več ne znajo vojskovati z Turki«. In Turki so se posmehovali: »Avstrijci lajajo, pa ne grizejo«. Od maja do avgusta je zbolelo do 170.000 vojakov, nad 30.000 jih je pomrlo. Turki so dobili pogum, pri Oršovi udrli v Banat, požigali vasi, klali ljudi in pri Slatini 14. septembra Avstrijce pognali v beg. Cesar Jožef, ki je bil hraber mož, pa slab poveljnik, je obolel in 18. novembra zapustil zbegano in raztreseno armado. Prepozno se je cesar spomnil izrednega vojskovodje L a v d o n a , ki so ga vojaki pozdravili z nepopisnim veseljem: »Živel oče Lavdon!« Dne 3. oktobra je Lavdon zasedel Novi in porečje ob Uni. Avstrijski lcor v Bukovini je 19. oktobra po hudem boju osvojil trdnjavo Hocim. To so bili uspehi avstrijske vojske, v kateri jc pomrlo in bilo ubitih do 70.000 mož. Rusi so zasedli Očakov in ozemlje med Bugom in Dnjestrom. Drugo leto je Lavdon osvojil Belgrad, kjer jc žc tretjič za-
avstrijskiK ' vladarjev," posvetovali o sredstvih in potih proti turški sili. Leta 1493. so ee Hrvatje obrnili s prošnjo na cesarja Maksimilijana za pomoč. Vojaška granica je bila nad 400 let živ jez države (antemurale) proti turškemu so-vragu, ki so ga tvorili od sedmograške meje ob Savi in Kolpi do Dalmacije Hrvatje, Srbi in Slovenci kot »svagda svomu kralju vjerni graničari«. Zgodovina teh narodov poroča, koliko so naši pradedje pretrpeli in žrtvovali za svoj obstanek in avstrijsko državo.
Pri tej priliki treba pripomniti, da so Hrvatje imeli svoje vladarje do leta 1102.; do 1. 1527. so jim vladali kralji iz rodu Arpadov, Anjou in Luksemberža-nov. po smrti Ludovika II. 1525 so se Hrvatje razdelili. Ena stranka sc je odločila za Ivana Zapolja, druga in močnejša je 31. grudna 1526 v Cetinu (v Krajini) izvolila za svojega kralja Ferdinanda I. iz habsburške hiše.Po smrti Krsta Frankopana, ki se je držal Za-poljc, so sc večinoma vsi hrvaški stanovi odločili za Ferdinanda. Hrvate jc na Cetinu najbolj pridobil za Habsbur-žana tedanji ljubljanski škof Krištof Rauber. Tudi poljski senat je 1. 1575. izvolil za svojega kralja Maksimilijana II. Ker pa se jc nižje poljsko plemstvo oklenilo sedmograškega kneza Bato-rija, je Maksimilijan opustil vojsko za poljsko krono. Ko bi se bil izvršil ta jia-črt, bi imeli Evropa že davno drugo lice.
In tal neovrgljiva dejstva, zdi se mi potrebno ravno sedaj naglašati, ko stojimo pred važnimi dogodki na Balkanu, in sta Avstrija in Rusija v prvi vrsti poklicani, da napi-avita red. Seveda časnikarji ne bomo odkazovali vlog in nalog tej ali oni državi. Časnikarska naša naloga pa je, da opozorimo na ideje, ki so vodile in vodijo zgodovino. Sklicujoč se na zgodovino smemo reči: Krščanska ideja je odpočetka vodila avstrijske vladarje, da branijo svoje in druge narode proti turškemu nasilstvu. Da pa voditelji avstrijske politike niso vedno imeli te ideje v enaki meri pred očmi, so bili krivi mnogo časa (nemiri vsled reformacije in pozneje od cesarja Jožefa II. do dahneš težnje in stremljenja nemških politikov, da Avstriji vtisnejo in ohranijo nemški značaj. In to ravno je naši državi mnogo škodilo.
In Rusija? Do leta 1700. je stara Rusija bila skoraj »terra ineognita« in je štela komaj 10 milijonov samoraslega in stalnega prebivalstva. Iz mrtvič-nosti jo je zbudil car Peter Veliki, ki je razširil njene meje do Kavkaza, Kaspi-škega in Črnega morja. Njegova oporoka je bila — zapisana menda nikdar ni bila — da mora Rusija namesto polu-mesca zopet križ zasaditi na Sv. Zofiji v Carigradu. Zastavljal mu je pot proti Bosporu švedski kralj Karel XII., ki ga je potolkel pri Pultavi 1. 1709. Šved je zbežal v turško Besarabijo, kamor so ga preganjali Rusi. Turki so jim napovedali vojsko. Peter Veliki je v okrožnici na evropske države opozarjal na trpljenje krščanskih Bulgarov, Srbov in Vlahov v Turčiji. Spomladi 1. 1711. je poslal v Črnogoro poslanika Milorado-viča s pismom na vladiko, naj »stori svojo dolžnost, da poženo paganske mo-hamcdance v arabsko puščavo«. Po vla-diki se je car Peter obrnil tudi na prebivalstvo v Hercegovini, Makedoniji in
Turški vojni material, ki ga je srbska vlada zadržala na belgrajskem kolodvoru, so kakor poročajo belgrajski listi, vrne firmam, ki so ga poslala. Menda bo potem isto storila tudi Turčija s srbskim vojnim materialom, ki ga je zadržala v Solunu.
XXX
Za protopresbiterija donavske divizije jc imenovan starešina samostana Rajinovac, arhimandrit Miron.
xxx
»Zeman«, glasilo ujedinjene muslimanske organizacije v Bosni-Hercego-vini, je priobčil članek, v katerem na nečuven način sramoti Črnogoro in kralja Nikolo, katerega imenuje pros-jaka, ki sprejema dobre bnkšišc od ne-oženjenih vladarjev, ki. jim ugajajo čvrsto Črnogorkc itd. Na enak način napada list tudi ostale krščanske balkanske države in njih vladarje. Dalje pravi list, cla smatra sedanjo vojno za ponovljeno križarsko vojno proti mo-hamedanstvu, ki sc bo dvignilo prav do zadnjega moža, da si ohrani dežele, ki si jih jo nekoč z močem priborilo. Toda dovolj je le polovica redno turške armade, da Turčin pokaže, cla ima šc vedno dovolj sile, da ruši države in vladarje in treba jc lc nekoliko dni, pa se obnove prizori s Kosovega polja in z drugih za balkanske »berače« fatalnih krajev.
Razgovor s črnogorskim kraljem Nikolajem.
»Berliner Tageblattu« je poroča! njegov dopisnik iz Podgorice: V svojem glavnem stanu me je sprejel kralj Nikolaj, ki mi je med drugim rekel: Kakor vidite, se bije ob približno 600 km dolgi črnogorski moji vojska. Čuje se gromenje topov in pokanje pušk. Moje srcc je bilo najbolj ganjeno tisti dan, ko sc je ob osmi uri dopoldne po prvem strelu pri Podgorici naznanilo, da se je pričelo krvavo ruvanje med malo državo in mogočnim cesarstvom. To je tretja vojska, ki se mi je vsilila, odkar vladam. Strahote vojske so mi dovolj znane iu obžalujem zelo, ker se preliva kri. Kako srečen bi bil, če bi sc spori med državami in narodi reševali brez meča. A daleč je še, ko napoči ta dan celo v velikih, civiliziranih državah. Kako naj to šele upamo glede na spor s tistim cesarstvom, katerega uprava sc je vedno raj še posluževala brutalne silo, kakor pa da bi bila pravična in človeška, ki je vedno smatrala silo več kot pravico. Od berolinskega kongresa sem trpi moja država radi nereda in nemirov na svoji vzhodni meji. Zadnje dve leti so našo potrpežljivost do skrajnosti izkušali. Vstaje v Albaniji, kršitve meja, odgodenje mirnih rešitev sporov, vse to jc moje ljudstvo dražilo. Črnagora se jo pri velevlastih pritoževala. Vem ceniti, kako važno jc, da velevlasti sim*atujcjo z mojim hrabrim
ljudstvom, potrpežljivo sem čakal, da odgovore. Upal sem, da posredujejo in bil bi še več časa čakal, če bi ne bil moral računati z razpoloženjem svojega ljudstva. V zadnjom trenutku, ko sem vsa mirna sredstva izrabil, ko sem dva mesca prej obvestil o svojem obupnem položaju velevlasti, sem sledil srčnemu glasu mojega ljudstva in se oprijel zadnjega sredstva, vsled katerega se zgražam. Za se in za svoje ljudstvo sem pa vsako odgovornost prisiljen odklanjati. Voliti mi je bilo med ljubeznijo za mir, za katero sem po berolinskem kongresu podal številne dokaze in med pravnim varstvom svojega ljudstva in države z mečem. Odločil sem se za meč in zatajil svoja čuvstva za koristi ljudstva, ki mi je njegova usoda izročena. Moj narod, ki je dokazal, da je v civilizaciji sposoben tekmovati, ima krvavo zgodovino. Doživel jc grenko izkušnjo, da brez velikih žrtev ni bivanja, ni pravice in ni mogoč napredek. To ga je naučil njegov vzhodni sosed, s katerim se neprestano vojskuje že skozi pet stoletij. Obžalujem, ker zadene ta črnogorski korak neprijetno koristi zastopnikov v Turčiji naloženih kapitalij, a vsak pravicoljubni človek mora priznati, da nam mora veljati več. eksistenca civilizacije sposobne male države, in nadaljni obstanek številnih kristjanov, ki bi bili v Turčiji neizogibno uničeni.
plapolala avstrijska zastava na trdnjavi. Mod tem je izbruhnila francoska revolucija, Rusija se je oboroževala od leta 1790 in s Turki sklenila pogodbo, da je mogla ruvati proti Avstriji v Belgiji, na Poljskem in Ogrskem. (Ravno sto let pozneje je nemški cesar Viljem II. naklonil sultanu Abclul Hamidu svojo prijateljstvo.) Cesarja Jožefa naslednik Leopold II. je v Svistovcm (1791) sklenil mir. prepustil Turkom Belgrad, dobil pa Staro Ršavo (Orsovo) in bosanski rob od Gline do Korane in Une. Carica Katarina II. jo leta 1792. s Turki sklenila mir, da zbere moči proti preteči revoluciji, in ker so ji Avstrijci odpovedali podporo. Rusija je obdržala trdnjavo Očakov, dobila polotok Krim, Besarabijo in Moldavijo pa prepustila Turkom. Tako se je končala avstrijsko - ruska vojska proti Turkom. Vsled angleških in pruskih spletk so Turki srečno izšli iz vojske, ki jo po tajni pogodbi cesarja Jožefa II. in carice Katarine imela namen, da Turke zapodi preko Bospora. Toda pride dan, ko sc morajo uresničiti besede: »Exoriarc aliquis nostris ex ossii bus ultor!«
Soclolne ziviirevsele.
Dr. Krek.
Prošli teden smo v socialno - zava-* rovalnem pododseku dovršili poglavje o nezgodnem zavarovanju. Samo železnice smo si ohranili za drugipot. V tem oziru se bomo udarili s centralisti; glede na bolniško zavarovanje pri železnicah bomo, tako dozdaj kaže, zmagali z decentralistiškim načelom; edino dosledno bi bilo, da se to načelo uveljavi tudi pri nezgodnem. Ne gre pri tem toliko za narodnostne pravice, kakor za koristi železniških uslužbencev, ki morajo zdaj iskati pravice na dalji njem Dunaju.
Glede na osnovo odborov nezgodnih zavarovalnic ima vladna predloga določbo, da tretjino odbornikov volijo delavci, dve tretjini pa delodajavci. Iz« premenili smo to in določili delodajav-cem tucli le tretjino, zadnjo tretjino smo pa prepustili imenovanju vlade.
Važna je tudi določba giede na odpravnino pri majhnih nezgodah. Kaj pomeni za delavca, če dobi na primer po 2 K rente na mesec. Sitnosti in pi-sarij ima sam in zavarovalnica. Zato je gotovo prav, da se v zakonu omogoči zavarovalnici, da namestu rente enkrat za vselej izplača delavcu primerno vsoto. Vladna predloga je to načelo že sama sprejela, toda v pododseku vendar le nismo hoteli dati zavarovalnici neomejene prostosti, marveč smo določili, da se sme dati odpravnina samo tedaj, če je dotični zavarovanec s tem zadovoljen. Sam najbolje ve, kaj je zanj boljše.
Precej daleč sega ta-le izprememba dosedanjega zakona: Sedaj sme zavarovalnica, kadar to spozna za prav, zmanjšati ali zvišati zavarovancu njegovo rente. Ni treba posebne modrosti, da sc razvidi, da se tu gre v ogromni večini slučajev za zmanjšanje. Za delavca je negotovost, kaj bo prihodnji mesec z njegovo rento, zelo mučna. Če mu jo zmanjšajo, ga čaka dolga, s stroški združena trnjeva pot pritožbe na razsodišče. Vlada jc v svoji predlogi
Kuku širja »Učite-Iska Tiskarna«.
U tork dupoune jo blu mende tu? Ja, ja, u tork dupoune, tkula ulcul eneh anajsteh jo mogl bt, ke sm pršou u Šulskem drevurede tam uem mesar-ju iu zagledu za lemenatam enga ro-tužkega uslužbenca, ke ga pa nečem puvedat,, de b se mu na fržmagal, ke je napejnu uči in gledu u soj udprt prif-tošl.
»Kua s pa ti tku u soj priftošl za-vervan? A b s rad kupu kašne klubase, al kaj?« naguvuru sm ga ket starga sojga znanca.
»Eh, tku sa m uči upešale, de prou nč na videmu priftošlnc, pa če s šc tku uči napejnam.«
druga proti drugi glavna bolgarska in turška sila in dolina Marice omogoču-je zdatno in primeroma naglo prodiranje, bo vzhodno bojišče glavno bojišče, na katerem sc bo cola vojska odločila.
Naloga.
Naloga bolgarske, srbske, črnogorske ter grške armado je s kolikor m o g o če naglo ofenzivo prodirati, in sicer bolgarska proti Carigradu, srbska proti S k o p 1 j u , grška proti Solun u. Kakor hitro bolgarska vzhodna armada turško vzhodno porazi in Jedrenj (Drinopolje, Adrianopel) ter Carigrad zavzame, se lahko, ako jc sicer na svojem levem krilu (proti Črnemu morju) dobro zavarovana, obrne proti zahodnemu bojišču, da kooperira z zahodnimi arma-madami, če treba. — Prav tako ima turški vrhovni poveljnik skrbeti, da bolgarsko armado hitro napade, obenem ogrozi njeno levo krilo, če mogoče s posebnim desnim vojem, katero bi se moralo pri Varni ali blizu nje izkrcati — in po porazu bolgarskih čet, primerno zavarujoč povratelc, oziroma Carigrad, hiti na pomoč turški zapad-ni armadi. Ta slednja ima seveda istotako nalogo ofenzivno prodirati nasproti srbski in bolgarski zapadni armadi, mora pa obenem na jugu poraziti grško armado, da ji slednja v hrbet ne pride — istočasno je treba vreči nazaj Črnogorce, ki ogrožajo levo krilo, oziroma Albanijo. — Postranske naloge so razvidne iz podrobnih operacijskih načrtov.
Razporedba ln operacijski načrt turške
armade.
Ker je operacijski načrt vseh držav kolikor toliko tajen, ni izključeno, da se po prvih večjih vojnih dogodkih pokaže marsikaj drugače, kakor tu-le razlagamo, vendar se bode po vsej priliki vsaj v glavnem vršil v tu označenem zmislu.
Turčija operira z dvema armadama, vzhodno glavno pod poveljstvom Abdullah-paše (šef generalnega štaba Djevad-bej) s 4 zboroma in zahodno pod A1 i - H i z a pašo (šef gen. štaba Riza-paša). Vzhodna armada se zbira okoli J e d r e-n j a (Drinopolje) in v slučaju uspešne ofenzive prodira skozi kraj Mustafa-pa.ša po dolini Marice proti Bolgariji. Desno krilo varje divizija z glavnim naslanjališčem v Kirk-Killis-su, da varuje posebno etapno železniško progo Jedrenje—Carigrad i/VL za-brani eventualno prodiranje ob zgornjem teku Tundžc zbrane lcvokril-ne bolgarske divizije, ki pa bo imela veliko opravka z eventualnim zborom, ki bi ga Turčija lahko ob črnomorski obali na bolgarskih tleh izkrcala. Ako bi pa bolgarska vzhodna armada ofenzivno uspešno prodirala proti turški vzhodni, bi se morala slednja, naj ima potem levo krilo bolgarske armade opraviti s turškimi ekspedicijskim ko-rom ali ne, utrditi ob črti Jedrenje— Kirk Kilisse in se tu do zadnjega braniti, ker je sicer Carigrad izgubljen, ako Bolgari obenem primejo tudi levo
od Carigrada razpostavljene turške sile ob Gallipoliju in tudi porazijo eventualni turški izkrcani zbor med Črnim morjem in Tundžo, ki bi sicer lahko glavni bolgarski armadi prišel v hrbet.
Šanse boja: Številno sta si obe armadi približno enaki, taktično je pa bolgarska najbržeje boljša. Turške šanse bi bile boljše, ako bi dobila vzhodna armada primernih ojačenj iz Malo Azije. Ker so obojestranska poročila o numerični moči obeh armad nezanesljiva, je najboljše, če so držimo številk 200.000 : 200.000. Levo krilo turške armade ni resno ogroženo, pač pa desno, kakor smo že povdarili. Ekspe-dicijski zbor z namenom ogroziti bolgarsko levo krilo bi šanse turške armade zelo povzdignil, vendar je še dvomljivo, ako sc Turčiji ta taktična poteza posreči.
Razporedba zapadne turške armade je precej neznana. Imela bo veliko težjo stališče nego zahodna. Armada okoli Soluna najbržeje ni še niti zbrana, čete, s katerimi Turčija razpolaga, znašajo tu menda okoli 80.000 mož, dočim premore združena srbsko-bolgarska zapadna armada gotovo nad 100.000 za prvo potrebo, nevštevši Črnogorcev, Grčija pa 70.000. Šanse za Turčijo so boljše, ako bi i na zapadu ofenzivno prodirala, a jo verjetno, da bo tu potisnjena v defeinzivo. Zaradi terena pa bo tudi napadalec imel težko stališče, ki se pa bo po zavzetju Skop-lja (tlskub) zelo izboljšalo. Veliko je odvisno od ofenzivo grško armade, ki ogroža Solun in turški hrbet, terenske razmero pa tudi tu niso tako lahke, kakor na prvi hip izgleda. Če Turki na vzhodu zmagajo, lahko neuspehe na zapadnem bojišču zelo popravijo, oie pa na vzhodu propadejo, jim tucli uspehi na zapadu veliko ne pomagajo, ker jih nasprotnik potem tudi na desnem krilu in na jugu s podvojeno močjo prime, kakor jc iz karte takoj razvidno.
Na zapadu pride v prvi vrsti v postov Ze k ki -paša (šef gen. štaba Halil) okoli S k opij a (Uskup), oziroma ob zgornji dolini Vardarja, k> se bo imel boriti s Srbi od severa in delom Bolgai'ov na svojem desnem krilu (Egri Palanka in D u b n i -c a). V varstvo tega krila bo najbržeje moral operirati proti Srbom in Bolgarom, ki prodro čez Duhnica-prelaz, V a-sif-paša, ki stoji ob dolini S trume, oziroma je koncentriran v Sere s u , glavni poveljnik Ali Riza-paša, ki najbržeje stoji v Bitolju (Monastir), pa se bo moral obrniti proti Grkom na jug; kako je pri Solunu, ali se tam zbira še četrta armada, in kdo je poveljnik, se do danes še ne da iz različnih poročil natančno razbrati. Najbržeje stoje na zapadu le tri turške armade. Divizijo v severni Albaniji poveljuje glasom enih poročil Iladži-Tevfik-paša, glasom drugih pa Mahmud-paša, gotovo je, da v Skadru stoji Essad-bej, ki sc ima meriti s Črnogorci. — Druga verzija pa opisuje razporedbo turške zapadne armade tako: Riza-paša v Bi-
določila, da se enkrat dovoljena renfa ne sme eno leto znižati. Pododsek je pa I sklenil, da to velja za dve leti. Za de-; Javce je to izredne važnosti.
Glede na poljedelske delavce ostane vse pri starem. Nekateri so hoteli vse spraviti v nezgodno zavarovanje, kot bi bila seveda oranje in pletje in druga kmečka opravila zvezana z Bog ve kakšnimi nevarnostmi. Zavarovani bodo slejkoprej samo delavci pri poljedelskih strojih. Zanje se bo zavarovalna premija tudi odslej lahko pavšali-rala. Gojzdni delavci bodo pač zavarovani odslej, toda le pri obrtnih podjetjih, nc pa pri delu v domačem kmečkem gospodarstvu.
Zdaj za nekaj dni prekine pododsek svoje delo, ker bo začetkom državni zbor zajel ves čas. Ko se iznova sni-de, morda po Vseh Svetih, se lotimo najtrjega oreha, starostnega in one-moglostnega zavarovanja.
Vilii operscijsli sadi Turčije i telisli Irživ.
Najvažnejša stvar za točno zasledovanje vojnih dogodkov na Balkanu je, da poznamo v glavnem operacijski načrt vojskujočih sc držav in imamo na razpolago dobro karto. Karta, ki smo jo dali v ta namen za naš list izdelati, zaznamuje dosti točno gorovja s prelazi in dolinami ter železniškimi zvezami, kakor tudi n a j v n ž n e j š e kraje, tako da bodo naši čitatelji ob njej ter morebiti še s pomočjo pravkar izišle Frcytagove balkanske karte, ki ima vse večje kraje zaznamovane, vojnim dogodkom z lahkoto in umevanjem sledili. To za nas specieluo izdelano karto priobčimo v ponedeljek in bodo na njeni podlagi naši čitatelji dobili popolnoma jasno sliko operacijskega načrta, ki ga danes tu objavljamo s strokovnjaške strani.
Bojno pozorišče.
Bojno pozorišče se deli v dva dela, vzhodni in zahodni. Loči ju visoko Rilo, Despotsko in R o d o p s k o gorovje, od 2000 do 2900 m visoko, najvišji vrh Mus Ailah, z najvažnejšima prelazoma Egri Palanka in D ž u m a pod D u b n i c o na vzhodu, dočim je zapad bolj neprestopen. ! iVsled tega armade, razpostavljene na vzhodu in zahodu, izpočetka ne bodo mogle sodelovati ter sploh le težje ko-respondirati. Sodelovanje med bolgarsko vzhodno in srbsko-bolgarsko zahodno armado bo omogočeno šele v trenotku, ko bolgarska vzhodna armada premaga turško vzhodno in bo zveza med Carigradom in Solunom južno od rodopskega gorovja preko Feredži-ka, Drame in Seresa ob železniški progi prosta.
Bojno pozorišče na vzhodu je v terenskem oziru lažje nego zapadno, ki je veliko bolj gorato in presekano, vendar pa tudi ne tako lahko, kakor bi se na prvi pogled dalo sklepati. Z ozirom na to, da se na vzhodnem bojišču nahaja Carigrad, da sta tamkaj obrnjeni
»Ti, ta bulezen na učeh maja pa mende usi niži rotušk uradnki in uslužbenci. Večkrat m je že ker tkula pujamru.«
»Pepe, a ni nubene pumuči zoper ta bulezen?«
»Veš kua; dohtar Pok je hedu pr-praven zdraunik za učesne bulezen, prauja. A b na biu dobr, če b stopu h nemu, de b te pugledu, če se u dal kej pumagat.«
»Ki pa stanuje ta dohtar? Jest b ga use glih šou prašat. Veš, tu je že na-znosn. Tkula ukul desetga usak mesec že na videm še ficka ne več u priftošl-ne; pol pa pumisl, kuku je tu hedu!«
»Tamla u Flečkajnarsk ule stanuje dohtar Pok. Čak no; jest mam zdela glih mejčken časa, te um pa spremu du ke in t pukazu dohtarju stanvajne, de ga na uš predouh ukul iskou.«
»Oh, lepu te prosm, Pepe; bod no res tku dobr!«
»No, pa pojma; zdela ga znama glih duma urajmat.«
ln spremu sm mojga starga znanca u Flečkajnarska ulca in mu pukazu stanvajne dohtar Poka. Ke je moj znane notr udšou iz ta nar bulšm tro-štam, dc mu u dohtar tku. uči puštimu, dc u ceu mesc vidu kej pinka u sojmo priftošlne, sm ja pa jest mahnu naprej, kc preko »llčitlsk tiskarn« iz vesela za-vestja, dc sm spet enmu pumagu iz sojem dobrem svetam iz reušne.
Ke ja prmaham du vežo »Učitelske tiskarne« pa zagledam na prage gespu-da Kurejnata. Gulurok in razuglou je stavil in tku strašn se je putiu, de je use ud nega teki:
»Ti. Kurejne! Ti se uš pa prehladu, Če uš takla stavu pud frej nebessam u
tem mraz,« sm ga naguvuru in stopu prednga.
»Nč se na um prehladu. Le brez skrbi bod zavle mene kar sc prehlajej-na am tiče. Puglej no kuku jc uroče! Vs sm moker.«
»A dušeun tulk trpiš pr »Dane«, de s vs premočen?«
»Kaj še! Duša moja jc suha ket kresiuna goba; ampak telesn trpema zdej en čas, ket črna žvina, telesn.«
»Kaj m na puveš! A za zima drva in štanjkoln prpraulate, dc ute lepu na toplem, kedr u ta prau mraz prtisnu?«
»Dej se no naumnga delat! A na veš, de tiskarna širma? A ros nis nč brau u »Dane« ud tega, dc morma tiskarna razširt?«
»Nč!«
»Za božja vola; sej sma vnder ceu un teden mel u »Dane« debel natiskan, de širma tiskarna; dc ja morma razširt, drgač na morma zadustet usm nadlogam.«
»A tku! Kuku ja pa širte, dc se zravm tku zmartrate?«
»Jest se upiram iz hrbtam u en zid, gespud derehtar Dimnk u ta druz-ga, gespud prefesar Vidr u ta treega, gespud dohtar Lah pa u ta četrtga in prtiskama na use šter vetrove, de use ud nas teče.«
»Tu ste pa huj ket Ribnčani. Pa misleš, de ju utc na ta viža kej hedu razširi?«
»Kaj ja na uma! Sveta mama šc dost ukul tiskarne, prtiskama in ri-nema pa tud usak ta nar ran za eneh deset konjskeh sil in tu ni malenkast!«
»Kaj pa kej »Dan«? A gre koj dobr naprej ?«
»Kua gre naprej? »Dan« kar dirja
naprej zdej zadne čase, tku jc prllub-len. In tu sam zavle tega, kc puvema usakmu naraunast u ubraz, kar mu gre. Mi se nč na ženinima: usakmu soje, pa nej u ud te al pa une stranke. Take rči pa Ide raci bereja. BI ke je list šorf, več ma prjatlu.«
»Pa ja nekol tku na zkfurate, de b vas djau na paragraf zavle žalejna?«
»Pe na z luč! Misleš, de sma tku zarukan, de ja na znama tku zvit, dc nam nubedn na more du žiuga? Člouk more bt fifik, pa gre. A nis brau zadn tork u našmu pudlistke: »U senc jezuita«, kuku sma jh dal štajarsk »Na-rodnnaprcdn strank« pud nus?«
»U pudlistke, prauš? Kuku pa pride štajarska narudnanapredna stran-ka u pudlistek?«
»Viš, tu jc tist kTiif! Mi pišema u pudlistke »Pu shode »Narudnenapred-ne stranke« na Štajarskem. Pumudl sma sc pr tem dugodko, pervč, dc pu-kažema brauce zanemiva in redka slika rukuvnaškega zburvajna.« Viš, kuku sma jh lepu nažgal iz rukuvnačem, pa nam nubedn žiu krst na more du kože.«
»Tu ste pa res dobr puvedal! Tu ste salamihlsk navihan! Pol pa ni prou nč čudnga, če sc »Dan« tku hitr šir; Ido maja rad tak pisajne.«
»Mislem de! Pa b se »Dan« še bi hitr širu, če b Ide na bli tku frclaman naumen, de sa naručen na »Sluvenca« al pa na »Sluvensk Narud«, kc vnder vidja, de »Dan« use tist prnese, če že ne prec druh jutr, pa ene par dni kas-nej. Ja, na zamer; zdej sm sc že mal uliladu; zdej morm jt, pa hitr spet pumagat tiskarna širi, dc uma preh gu-tmi. Adija!«
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
t olju (zahodna armada), Zekki-paša v S t i p 1 j u (Istip), Nazif (Vazif ?) paša v S e r c s u (strumska armada), Said-paša v Solunu (vardarska armada), Ferrid-Tevfik-paša v Skoplju (ko. sovska armada), Ali-Riza-paša v El-bassanu (proti Grkom). Katera verzija je prava, se bo kmalu videlo.
Taktika Turkov bi morala biti ta, da s skopeljsko kolono ofenzivno nastopijo proti glavni srbski armadi in obenem na svojem levem krilu zadržujejo Črnogorce, združene s srbsko kolono, na desnem pa srbsko-bolgarsko armado, prihajajočo skozi Egri Palan-lco in Dubnico, oziroma se tudi proti tej ofenzivno postavijo; vsekakor te-žavna naloga. Medtem bi morala bitolj-ska armada Grke poraziti ali pa z vso naglico marširati proti Skolplju, tam združena s skopeljsko armado udariti Srbe ter Bolgare, nato pa se proti Gr-kom obrniti, kar bi seveda bilo jako drzno in težkoda z uspehom združeno, skoraj nemogoče, kajti Grki pri primerni naglici Turke lahko v hrbtu primejo, ne glede cla se lahko polastijo Soluna.
Zapadna. turška armada se mora na vsak način še zelo pomnožiti in sicer potom transportov iz Soluna, vsled česar bo morala turška mornarica gledati, cla grško brodovje, ki je itak sla<-bo, ali porazi ali pa drugače zadržuje. Turki zato po vsej priliki ne bodo preveč ofenzivno nastopali, ampak bodo le skušali prodiranje nasprotnika ko-likormogoče dolgo zadrževati, da se na jugu ojačijo in se na vzhodnem bojišču vojska odloči za Turke.
Razporedba in operacijski načrt bolgarske armade.
Glavna vzhodna armada*,, poveljnik Ivanov, glavno opirali-šče zazdaj Plovdiv in Stara Žago r a , naloga prodirati po dolini Marice proti J e d r c n j u , kjer bo treba utrjeno stališče turške armade zavzeti, začetni hoji najbržeje že pri Mustafi paši, smer Carigrad. Pri bulgarski armadi je tudi nekaj srbskih moči, ki so prišli od timoške divizije, transportirani skozi Pirot in Sofijo. — Na desnem krilu te armade, ki bi bilo le v slučaju turške zmage pri Jeclrenju ogroženo, stoji nekaj sil bulgarske armade, ki se zbira v Kiistendilu in Duhe niči.
Pri Kazanliku oz. Slivnu oh T u n d ž i stoji armada pod Dimi-tri j oveni na levem kriki glavne; ima gotovo tudi nekaj srbskih sil na pomoč; naloga po doli/ni Tundže prijeti turško glavno amado na njenem desnem krilu pri Kirk Kilissu; bi pa utegnila tucli biti prisiljena varovati bulgarsko glavno armado pri kakem turškem izkrcevalnem poizkusu na črnomorski obali. (Burgas, Varna.)
Armada Kustinčcv ob K ti -stendilu in Dubnici, pomnožena po močni srbski diviziji, skupaj okoli 100.000 mož (50.000 + 50.000) ima prodreti skozi Egri Palanko in D ž u m a - prelaz in koncentrično z glavno srbsko (M o -r a v o -) armado napasti s k o p e 1 j-sko-istibsko turško pozicijo, obenem pa se zavarovati proti turški moči na desnem krilu (armada ob Strumi), eventualno se obrniti celo proti Sere-s u. Cilj srbske glavne, moravske armade, združene z bolgarskosrbsko kii-stendilsko bi bil potem seveda Solun, Glavna srbska in bulgarskosrbska kil-stendiliska, oz. dubniška armada morata seveda kmalu doseči medsebojna zvezo i ti sc ne smeta dati od turških moči ločiti, ker bi Turki, ako n. pr. dubniško armado porazijo ali lo dolgo zadrže, veliko pridobili in Skoplje lah* ko dolgo držali ali pa se vsaj lahko južno od Skoplja boljše pripravili, da pohod Srhov v Solun preprečijo. Pri Skoplju bo na vsak način velika bitka; če Bulgari in Srbi zmagajo, kar spričo svoje premoči in taktičnega načrta tudi utegnejo, so jako veliko dosegli, vendar pa imajo potem še do Soluna in Seresa po Vardarju in Strumi šc veliko opravka in če so Turkom posreči pri Solunu zbrati večjo armado, ali pa če medtem na vzhodu zmagajo, so šan-ce za Bulgare in Srhe zelo menj ugodne.
Operacijski načrt in razpredelba srt* ske armade.
O tem je precej malo natančno znanega.
Glavna a r m a d gre iz Niša pre* ko Leskovca po Mora. vi skozi Vran n j o in Ristovac proti S k o p 1 ji« (Oskub), in potem poišče zveze na svo* jem levem krilu z bulgarskosrbsko kii-i stendilsko, oz. dubniško armado.
Na desne mkrilu prodira Ž i v». kovic proti M i t r o v i c i in P r i i š t i n i, najbrže iz Kraljevega po I b a r-j u-, da izvoiu fp. zmago na Kosovcm. polju, kar bi bilo precejšnjega morali nega pomena z ozirom na srbske tra--'
dlcije, odtocl bi se potem najbržoje tudi obrnil na Skoplje, morebiti združen s Črnogorci, ako seveda zmagajo in se morejo tako zelo od svoje meje oddaljiti.
Na severozapadu prodre najbrže je druga srbska kolona po R a š k i proti Novempazarju v Sandžaku, iščoč zvezo s Črnogorci pri B c r a 11 a h.
Še bolj severozapadno druga kolona čez J a v o r p 1 a n i n o proti S j e -u i c i , da se pri B j e 1 o p o 1 j u s Črnogorci združi, ako seveda premagajo tu se nahajajoče turšltoalbanske čete, ki po zadnjih poročilih iz Prizrena vun operirajo proti črnogorski severovzhodni koloni. Umen j ene združene črnogorskosrbske kolone bi imele operirati na skrajnem desnem krilu glavne srbske armade, varujoč predvsem srbsko kolono, ki prodira proti Prištini. Skrajne desnokrilne srbske kolone bi morale, kakor je iz karte razvidno, predvsem skozi Roža i in Plave, kjer se bore Črnogorci, zavrni Peč (Ipek), D j a k o v o in P r i z r e a. Operacije so zlasti v tem ozemlju sila težavne, boj z mohamedanskimi Albaaici bo zelo hud. Omeniti jc še, da se na srbski strani baje bori albanski vodja Iso Bo-Ijetinac z 10.000 četaši.
Črnogorske operacije.
Kako so Črnogorci razvrščeni in kako operirajo, je znano. Kolona Danila, to je južna kolona, jc iz Podgorice sem zavzela Tuzi in Hum ter se bliža Skadru (Scutari), k o 1 o 11 a Martinovič se jc iz Bara (Antivari) sem po Bojani Skadru do tabaroške utrdbe približala, kolona Vukotič, v z h o d-n a, operira ločeno, deloma jugovzhodno proti Gusinju in Plavam, smer Peč (Ipek), deloma vzhodno proti Bera nam (smer ?), deloma severovzhodno proti B j e 1 o p o 1 j u, smer S j e n i c a. Vukotičeva kolona se hoče brezdvoma s srbskimi kolonami desnega srbskega krila glavne srbske armade združiti, naloga kolone Danilo in Martinovič po zavzetju Skadra pa ni znana. Lahko prodirate po dolini Drina, oz. Belega Drina proti Prizrenu in Djakovu, lahko po dolini Črnega Drina proti Debru (Dibra) v osrčje Albanije, po obrežju proti Draču (Durazzo), lahko nazaj skozi Podgorico Srbom nasproti. Ni verjetno, da bi se mogli Črnogorci od svoje tako ogrožene meje zelo oddaljiti, operacijsko ozemlje je od Albancev zasedeno, južno in vzhodno od Skadra je tudi nekaj turške regularne armade, Skader sam bo Črnogorce po vsej priliki precej dolgo ustavil. Po zadnjih sicer turških poročilih so turške čete iz Prizrena prodrle tudi prerti črnogorski vzhodni armadi.
Grški operacijski načrt.
O grškem opex*acijskem načrtu je najmanj znanega. Bajo so zbrali na črti Larissa-Trikkala 70.000 mož. Železniških zve? v Turčijo ni. Iz Laris-se morejo po dolini Salamvriasa prodirati po Tesaliji proti Solunu, oziroma V e r i j i in B i t o 1 j u (Monastir), iz Trikkale skozi Z y g o s - prelaz in M e t s o v o n v E p i r, glavni cilj Janina ,kamor pa dospejo še lažje iz Ar te po istoimenski dolini; tu lahko prodirajo proti Elbasanu. Vendar bo to jako težko šlo, tudi niso dobri in vztrajni vojaki. Glavna reč je, da se ofenzivno vržejo proti Solunu in se seveda zato pomerijo z bitoljsko armado, ki jih prime na levem krilu.
Kar se tiče Rum unije, je, kakor znano, nevtralna. Reprezentira morda najboljšo vojaško silo na Balkanu. S tem, da ni mobilizirala in Bulgariji omogočila, da se z vsemi silami obrne proti Turčiji, ji jc izkazala veliko uslugo, ker je Bulgarija sicer rumun-ski moči zelo izpostavljena. Zato je več kot gotovo, da se bodo .pri končni ureditvi balkanskega vprašanja tudi ru-munske zahteve, ki pa niso teritorialnega značaje, vpoštevale.
Tedenski pregled.
Med Turčijo in Italijo je sklenjen mir; Italija dobi Tripolis s Cirennjko, Turčija pa lepe milijone. — V Zagrebu so menda odkrili »zaroto« dijakov, ki jc šla za tem, da nsvobode na smrt obsojenega Jukiča iz ječe. Mnogo dijakov so zaprli. — V Poštorni na Nižjem Avstrijskem so te dni slovesno otvo-rili težko pribor jeno češko šolo. — Dunajsko mesto izkazuje za leto 1911 1 milijon kron prebitka. — 251etnico svojega delovanja v ljubljanski deželni bolnišnici jc 17. t. mes. praznoval očesni zdravnik primarij dr. Bock, ki je širom naše domovine znan kot izvrsten zdravnik in plemenit človekoljub. — Zlat zaslužni križec je cesar podelil župniku Jakobu Aljažu. — Živinozdravniški tečaj na Vrhniki se premesti v Ljubljano na Kodelijevo, katero posestvo je dežela vzela v najem in ima ondi večje število goveje živine. — Statut za organizacijo bolniške strežbe na Kranjskem, ki ga je predložila Vincencijeva družba, je deželni odbor odobril. — Novo gimnazijsko poslopje v Novem mestu so blagoslovili dne 12. t. mes. — V Pulju sc naselijo 00. frančiškani, ki bodo vzeli v roke doslej tako zanemarjeno dušno pastirstvo med »»mošnjimi 1'rvati in Slo-
venci. — Jaličza Drobilič, p6sestnika in trgovca v Dobrepolj ali, so ininolo nedeljo popoldne pijani fantje brez vsakega povoda mi cesti zaklali. Pokojnik, ki jo bil najodličnejši mož v tamošnji okolici, zapušča ženo in 10 otrok. — Umrli so: v Ljubljani: vpokojeni profesor Jožef Celestina; kan t i 1101- v nrtiljerijski vojašnici Franc Suttlor, in271etna učiteljica Roža Petrič iz Dvora pri Žužemberku; v Trstu bivši igralec slovenskega gledališča v Ljubljani Julij šusteršič-Sršen, star 70 let; v Tr-govišču pri Veliki nedelji Marija Moško, sestra pokojnega profesorja dr. Alojzija Meško; v Celovcu bivši ravnatelj koroške hranilnico Pavel Murko. — Ustrelil so jo v Klancu v Istri bivši učitelj v Dolini in Ilerpeljah Ilans Uggowitzer. — Na bivšega predsednika in sedanjega predsedniškega kandidata Zjedinje-nih držav severne Amerike Roosevelta je 15. t. in. streljal neki socialist in ga precoj težko ranil; rana pa ni smrtna. — V Milanu jo bilo razposlanih nad 2000 Skatljic strupenih pilili pod naslovom zdravila. Nekaj ljudi je nevarno obolelo. Sumi se, cla stojo za tem anarhisti.
Godovi prihodnjega tedna.
20. nedelja: 21. pobink. Posveč. cerkva.
°1. ponedeljek: Uršula, devica.
:22. torek: Kordula, dev. muč.
23.	sreda: Severin. škof. Janez Kopistran.
24.	četrtek: Rafael, nadangel.
25.	petek: Krizant in Darija.
26.	sobota: Evarist, p.
Pismo iz zagreli.
Zagreb, 18. oktobra.
Preganjanje časnikarjev.
17. t. m. so cel dan zaslišavali zaprte časnikarje, Toda ni se jim moglo ničesar tega dokazati, česar jih je bila policija osumila. Da pa le ne bi ostalo pri praznem niču, so sotrudnika »Agramer Tagblatta« obsodili na pet let izgona iz Zagreba, sotrudnika »Novosti« Biljana so pa spustili na svobodo. Sotrudnika »Srbobrana« Ko-kanoviča so pridržali v zaporu, ker je bil bojda v zvezi z akcijo za Jukičevo osvo-bojenje.
Aretacije radi balkanske vojne.
Zagrebško redarstvo je zaprlo nekaj mladih ljudi, ki so se v svojem navdušenju dali zapisati med srbske, oziroma črnogorske prostovoljne čete. Bili so pa samo policijsko kaznovani in se proti njim ne bo dalje postopalo.
Grozna nesreča.
Pri neki novogradnji v Bakičevi ulici se je včeraj zjutraj na dvorišču podrl oder in pokopal pod sabo delavce, ki so padli iz višine 30 m na tla. Ker obsega dvorišče (Lichthof) samo kakih 10 m'-, so bili delavci popolnoma zagozdeni med tramov-jem, lestvami, opeko in drugim materialom. Bil je grozen prizor, od vseh strani so odmevali klici in jok. Prišla je policija, zdravniki in rešilno društvo, ki so podali ponesrečencem prvo pomoč in jih prepeljali v bolnišnico. Že čez par ur je umrla delavka Bara Kapetanovič, ki je bila najtežje ranjena; trije delavci se bore s smrtjo, ostalih pet delavcev je težko ranjenih. Vse občinstvo sočustvuje s ponesrečenci. Polirja Šetinca in Čižmešijo so zaprli, brat zadnjega, ki je tudi odgovoren za gradnjo odra, je pa pobegnil in je za njim izdana tiralica.
ličaji on napovedi vojne.
V starem in srednjem veku so veljale posebne svečane ceremonije ob napovedi vojne. Pri Rimljanih je veljalo to-le: Štirje vojni duhovniki — fetiali — so šli v sovražnikovo deželo in štirikrat izrekli svečani izziv, in sicer prvič na sovražnikovi meji, drugič nasproti prvemu človeku, ki so ga srečali v sovražnikovi deželi, tretjič pred vratmi in četrtič na forumu sovražnikovega glavnega mesta. Sovražniku se je dal rok 33 dni m mirno rešitev spora. Ako se v tem času Spor ni poravnal, so fetiali slovesno prosvedovali in odšli; šele tedaj je bila vojna končno odločena. Fetiali so se vrnili v sovražnikovo deželo in s svečanimi ceremonijami napovedali vojno. Eden fetialov je vrgel čez mejo v sovražnikovo deželo krvavo, na konici ožgano ali okovano sulico z besedami: »Bellum indico facioque« — »napovedujem in začenjam vojno.« Ako je bila pa sovražnikova dežela zelo oddaljena, so fetiali vrgli običajno sulico preko palice, ki je pomenila sovražnikovo mejo. — Tudi v srednjem veku se je vojna napoved navadno izvršila na zelo slovesen način. Med glasom tromb in zvonenjem vseh zvonov je naznanjal vojno poseben glasnik s krvavim mečem v rokah. Včasih seveda je pa zadostoval kak dogodek, da se je vojna nemudoma pričela, tako n. pr. 30 letna vojna. — V sedanjem času smo postali tudi v tem oziru trezni in praktični in opustili vse romantične ceremonije ob napovedbi vojne. Sedaj velja geslo: Kdor prej pride, prej melje. Zadnjič so se menda uporabile vse slovesne formalitete pri napovedbi nemško-fran-coske vojne leta 1870. Rusko-turška vojna leta 1877. se je pa žc drugače začela; medtem, ko se je uradno poročalo, da se je v zadnjem trenotku posrečilo ugasiti ogenj, so ruski vojaki že bili na sovražnikovi zemlji. Srbsko-bolgarska vojna se je istotako napovedala z obojestranskim upadom v nasprotno deželo. Kako je Japonska Rusiji napovedala vojno, jc pa itak šc v spominu.
jeseniške novice.
j V živo smo zadeli naše liberalce, ko smo jim pred nekaj dnevi iz starega občin-skosejnega zapisnika dokazali, da so hoteli Jesenice v narodnem in kulturnem oziru neizmerno oškodovati s tem, da so sklenili na korist Nemcev potlačiti slovensko šolstvo na nivo navadne gorske vasi. Sedaj pa pride »Narod« in pravi: »Mi smo več napisali, kakor »Slovenec«, ki nam na-kratko odgovarja.« Vsi Narodovci na Jesenicah so sc od srca zasmejali ob tem dovtipu. Seveda! Laži je veliko, resnica je pa le ena. Je pač vedno bilo tako, da so veliki možje malo govorili, pa veliko delali. Popolnoma pa se strinjamo s koncem »Narodove« notice: »Tedaj vidite, kje jc resnica in kdo ga je najbolj »polomil« pri naši šoli.« Sreča je hotela, da smo še o pravem času liberalcem iztrgali iz krempljev naše Jesenice.
j Financar Hodnik se nahaja zaradi svojega govorjenja o razkošnosti vladarjev v preiskavi. Je pač to svoje govorjenje spravil v nekoliko preozek stik z dunajskim evharističnim kongresom. V »Narodu« kar dežuje psovk in sumničenj na naše somišljenike, češ da so ga ti denuncirali. Naše mnenje je, da je dolžnost vsakega poštenega Avstrijca, potegniti se za osebo našega vladarja, Ako liberalci drugače mislijo, naj nam svoje misli v »Narodu« razložijo. Vemo pa tudi, da Hodnika ni noben Jeseničan denunciral. Tega prepričanja je tudi »Narod«, zato svetuje svojim klepetcein, naj takih stvari ne govore po gostilnah,
j Posredovalni urad je začel na Jesenicah svoje poslovanje. Vsaka tožba za razžaljenje časti mora priti najprej pred posredovalni urad, da se, če mogoče, mirnim potom pobota. S tem bi bilo ljudem prihranjenega mnogo denarja. Kakor videti, bo imel posredovalni urad na Jesenicah mnogo posla,
j Predstava. Katoliško delavsko društvo priredi jutri, dne 20. oktobra točno ob pol 8. uri zvečer v Delavskem Domu na Savi predstavo. Vprizori se na splošno željo tudi letos Fr, Ks. Steržajeva narodna igra v petih dejanjih »Upor Bohinjcev«, ki je že lani vzbudila vseobče zanimanje. Dejanje se vrši v Bohinju in na Bledu. Pri predstavi sodeluje društveni orkester. Vstopnina navadna, in se dobe vstopnice zadnjo uro pred začetkom igre.
' dobnega. Občinstvo je zasedlo vse prostore. Zelo je ugajala koračnica orlovska, katero so pevci Orli zapeli pred predstavo. Čestitamo telovadnemu odseku na tej krasno uspeli igri.
t V društvu sv. Jožefa jc predaval pretočeni torek g. župnik Potokar o vojski na Balkanu, in sicer o vzrokih njenega početka, o moči bojujočih se držav in o dosedanjih bojih med Črno-goro in Turčijo. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Somišljeniki, prihajajte v obilnem številu ob torkah zvečer v društvo!
t Deželna cesta, ki pelje proti Ko-vorju, se je v bližani porušila. Velik del ceste je s tramovi in vso leseno škarpo in ograjo zdrsnil v vodo. Res je, da je zadnje deževje mnogo pripomoglo k temu. A cesta se je popravljala šele pred dobrim letom na tem mestu. Prejšnji cestni odbor, ki je bil po večini nemški, je izročil delo tesarskemu mojstru Langu. Ta mož je morda bolj sposoben za kak odrugo delo, nego za popravo vest. Poprava je stala lepo svoto denarja in ta je sedaj splavala po Bistrici. Korenita poprava, ki se bo morala kmalu izvršiti, ker je nevarnost za kako nesrečo velika, bo vzela nekaj tisočakov, ki jih bo moral novi cestni odbor šteti. Še ni zaceljena rana, katera je bila vsekana cestnemu odboru vsled izgube velike pravde, in zopet sedaj ta nesreča, ki bi se dala preprečiti, ako bi se bila poprava pred letom izvršila. Davkoplačevalci pač ne bodo veseli takih škarp, katere jim huda ploha odnese v vodo. Velika sreča je, da ni bil tedaj noben voz na Kov-ternici.
t Godbeni orkester sc snuje v društvu sv. Jožefa. Izvolil se je najprvo ožji odbor, sestoječ iz zastopnikov društvenih odsekov, ki bo nabral godben« moči. Kdor bi želel pristopiti k godbi, naj se zglasi do konca tega meseca ali pričetkom prihodnjega meseca pri gospodu trgovcu Petru Gregorec.
Idrijske novice.
i Nenavadno nazadovanje. V zadnjih letih se je priselilo več družin iz okolice v Idrijo. Vkljub temu, da je bilo zidanih več novih hiš ter se je starih stanovanj le malo opustilo, je precejšnje pomanjkanje stanovanj. Pravili so, da je bila te dni sklenjena v neki družbi resolucija, naj mestna občina preskrbi primerna profesorska stanovanja, sicer naj se pa državna realka prenese v Ljubljano, Pri takem prenapol-njenju in stalnem naraščanju prebivalstva je pa opaziti čudno dejstvo, da se število otrok ljudskih šol nikamor naprej ne pomakne, preje lahko rečemo, da celo nazaduje. To vidimo tudi ob pričetku letošnjega šolskega leta. Leta 1908/9. je bilo otrok na obeh ljudskih šolah skupno 1105, v letu 1909/10. 1125, v letu 1910/11. 1099, v letu 1911/12. 1104 in za leto 1912/13. je priglašenih samo 1049. To število pa zna še znatno pasti, če pojde tako naprej, ker ravno število otrok v najnižjih razredih zadnja leta stalno pada, I. in II. razred sta imela skupaj na obeh šolah leta 1908/09, 447 otrok, leta 1909/10. 456, v šolskem letu 1910/11. samo 403, v letu 1911/12. 372, v tekočem letu 368. Slučaj je zanimiv, ker pač ni samo realka, kjer je več dijakov — domačinov pod 14, letom, tega kriva, saj se zanjo rekrutira naraščaj le iz višjih razredov.
i Skušnjo za učiteljico na gospodinjski šoli je dostala prednica našega uršulin-skega samostana m. Ivana Oswald. Ministrstvo tirja pri tako praktičnih šolah posebne skušnje teoretično in praktično. V komisiji je več gospej, izvedenih v gospodinjstvu in kuhanju. Kandidatinjo mučijo devet dni, par dni pismeno iz teorije, šest dni pa nastopi vse predmete v praksi. Težko je zadovoljiti razvajene gospe, ki pri mizi kritikujejo jedi, katere je morala kandidatinja vse sama pripraviti. M, Ivana se je pripravljala dve leti na to skušnjo in jo dostala, četudi je že v 50. letu, torej v starosti, ko spomin že več tako sveže ne deluje. Marljiva vztrajnost res vse premaga, Na Kranjskem imamo menda le štiri take učiteljske moči.
i Umrl je v Idriji g. Dragotin Ha-b e, rudniški strojnik, star 54 let.
Trike novice.
t Telovadni odsek Orel je priredil minulo nedeljo v društvu sv. Jožefa znano podučno žaloigro »Garcia. Moreno«. Vsi igralci so nastopili z izredno sigurnostjo in igrali vrlo dobro. Cula se je vsesplošna pohvala in izražala želja, da bi se zopet priredilo kaj po-
KNJIGOTRŽTVO.
* Sadje v gospodinjstvu. Kratko
navodilo o ravnanju s sadjem in o domači sadni uporabi z dostavkom o kon-serviranju zelenjadi. Priredil M. Hu-mek, deželni sadjarski učitelj. Pojasnjeno z devetimi barvanimi prilogami in 40 slikami. 1912. Založilo in izdalo Sadjarsko društvo za kamniški poli-« tični okraj.
Ta knjiga je neprecenljive vrednosti. 2alibog, da naše ljudstvo ne zna ceniti vrednosti sadja. Sadje v gospodinjstvu bo gotovo mnogo pripomoglo do prepričanja, cla sc dajo iz sadja na/, praviti razne dobre in zdrave jedi in redilne pijače. Knjiga je sestavljena iz dveh delov. V prvem govori o sadnih plemenih, sestavinah, uničevalcih, o spravljanju in vlaganju sadja. Drugi del govori o sadni uporabi, in sicer o sušenju sadja, o vkuhanem sadju ali kompotu, o izdelkih iz sadnega mesa (o sadni mezgi, marmeladi, omaki, sadnem siru), o sadnih sokovih (odced-kih) in sadnem zdrizu, o brezalkoholnih sadnih pijačah in o sadnem kisu. Pridejan je do stavek o konserviranju zelenjadi. Knjigo krasi devet krasno barvanih slik raznih sadnih vrst. Vsaka naša družina bi morala imeti to knjigo.
črnosorsko-iurška vojska.
Boj za Skader.
Reuterjev urad poroča 17. t, m. ob 6. zvečer: V bojih med Črnogorci in Turki je nastal kratek premor. Črnogorci se zbirajo okolu Tuzija, da prodirajo proti Skadru. Turki so odposlali iz Skadra proti Črnogorcem močne vojaške oddelke. Sodijo, da se bo bila bitka na za črnogorsko armado neugodnem terenu. V slučaju, da bi ta bitka za Črnogorce neugodno izpadla, bi ne imeli hrbta zavarovanega, ker otežko-čuje jezero pri Humu zvezo s črnogorskim centrom. V Podgorico so od severne armade poslali 300 ranjencev. Čuti se pomanjkanje zdravnikov. Iz Rusije dohaja veliko darov za Rdeči križ. Prestolo-naslednica Milica vodi osebno postrežbo po začasnih bolnišnicah v Tuziju, kjer zdravijo ranjene Turke in Malisore. — Črnogorci, kakor se poroča iz Podgorice, nadaljujejo operacije proti Gusinju. Srednja kolona črnogorske armade prodira iz Tuzija proti Skadru. — Iz Carigrada se poroča, da med Skadrom in Porto še vedno obstoja telegrafična zveza. — Princ Mirko je odpotoval k generalnemu štabu Martinoviča v Bar. Martinovič se pripravlja za napad na Taraboš. Martinovič poroča, da so Turki v bližini Taraboša presenetili tri črnogorske prednje straže in jih usmrtili.
Združitev severne črnogorske armade s
srbsko armado.
Iz Podgorice poročajo: Severna črnogorska armada (Vukotič) bo prodirala naj-
brže do Rožaja, ki ga namerava zavzeti, nato pa počaka akcij srbske armade. Med tem mora južna armada s pomočjo glavne Danilove armade osvojiti Skader. Črnogorska armade se združi s srbsko (sand-žaška kolona) v približno 14 dneh. — Poročilo iz Carigrada trdi, da je najsevernejša kolona severne črnogorske armade preko Bjelopolja prodrla do Priepolja in se med Priepoljem in Plevljem vrše boji s turškimi četami.
Črnogorski prestolonaslednik v Stari Srbiji.
»Corriere delle Apuglie« poroča iz Podgorice: Prestolonaslednik Danilo je obiskal tiste kraje v Stari Srbiji, ki so jih zasedli Črnogorci. Povsod so ga navdušeno pozdravljali. Ko je 17. t. m. v glavnem stanu poročal kralju Nikolaju, mu je kralj rekel: Črna gora je ponosna nate in na tvoje vojake. Vojni poročevalci naj celemu svetu naznanijo, kako močno ljubijo Črnogorci svojo domovino in da je ravno tako velik njih heroizem in njih hrabrost.
Turška poročila o bojih s Črnogorci. — Isa Boljetinac padel ?
Iz Soluna poročajo: Isa Boljetinac je štiri svoje sinove na čelu štirih arnavtskih vstaških čet odposlal na črnogorsko mejo. Črnogorci so bili vrženi iz vasi Elika, ki so jo arnavtski vstaši zažgali. Turško vojno ministrstvo obvešča, da so pri Gusinju zasedli Turki višino pri Zagrakiju, nato da so pa udrli v Črno goro, kjer da so zasedli Polci. — Od drugod se pa izve, da se je Isa Boljetinac združil s srbsko kolono Žikovič in se bori proti Turkom. — »Mali Journal« pravi v posebni izdaji, da je Boljetinac na srbskih tleh padel. Vest še ni potrjena.
Boji kolone ob Beranah.
Mohamcdansko prebivalstvo na Belem Polju je pozdravilo črnogorskega kralja z brzojavno udanostno adreso. — V Beranu so ustanovili črnogorsko državno upravo. Operacije proti Plavi in Gusinju se nadaljujejo. Mohamedanski Arnavti iz Kugove se strastno bore proti Črnogorcem.
Vojska Sruov s Torki.
Srbsko-turški obmejni boj?.
Srbske čete glavne armade so prekoračile mejo in zavzele Zibevče (neposredno ob meji). — Iz Soluna poročajo: Turške čete prodirajo na več krajih v srbsko ozemlje. Pri Bilacu (?l se je srbska artilje-rija energično ustavila, a se je morala umakniti. — Blizu Trsovišta (?) je boj o»tal neodločen. — Iz Carigrada se poroča, da so turške čete pri Podnjevu začele z ofenzivo.
Srbi vdrli v Turčijo.
Iz Belgrada so poroča 18. t. m.: V V Turčijo sta vdrli dve srbski, armadi, ena maršira proti Skoplju, kjer pričakujejo vsako uro spopada.
Srbi zasedli Zibevče.
Iz Belgrada sc poroča: Neki srbski oddelek, ki jc takoj, ko se jc vojska napovedala, začel prodirati, je zasedel turško obmejno postajo Zibevče. Pričakujejo, da se vname te dni bitka pri Kumanovu. — Vranjska armada, ki ji poveljuje srbski prestolonaslednik, je zasedla Zbevac in Bujanovac. Turki so se umaknili. — Javorska armada, ki ji poveljuje Živkovič, se namerava združiti s Črnogorci. Srbski oddelki prodirajo proti Skoplju.
Srbska poročila o dosedanjih bojih.
Iz Belgrada poročajo 18. t. m. Dozdaj ae je o treh bojih poročalo, ki so za srbsko armado ugodno izpadli. Srbi so 17. t. m. pri Ropaniku prestopili turško ozemlje. Streljalo se je do večera, no da bi se bili morali Srbi umakniti. Pri Ristovcu so prekoračili Srbi mejo in so prodirali 10 kilometrov daleč na Turško.
Bitka pri Podujr-vu.
Iz Soluna se 18. t. m. poroča: Bitka pri Podujevu se bije v velikem obsegu. Tako Turki kakor Srbi so ojačeni. Turki so odbili vse napade Srbov. Boj se bije zelo srdito. Srbi sc baje pripravljajo, da v okolici Novega Pazarja forcira-jo mejo. Iz Carigrada se poroča, da so pričeli Turki pri Podujevu ofenzivo.
Boji ob sandžašik meji.
Iz Soluna se 18. t. m. poroča: Srbi so napadli turške prednje straže v Sandžaku in v Sjcnici. Radi srbskega napada razjarjeni arnavtski prostovoljci so prekoračili pri Prištini mejo in so po hudem boju vzeli Srbom več^ topov.	|
Srbski poraz pri Kuršumlju.
Iz Soluna 18. t. m. poročajo: Več tisoč arnavtskih prostovoljcev je vrglo pri Kuršumlju, ki leži jugozahodno od1, Niša, srbske vojake nazaj. Arnavti so' Srbom več topov vzeli.
Turška ofenziva pri Prrpolcu.
Iz Carigrada se 18. t. m. poroča:^ Turki so pri Prepolcu vdrli na srbsko^35®— zemljo. Srbi. ki so veliko ljudi izgubili.
Prehod v Tuzi, ki so ga Črnogorci zavzeli.
<3©830&
Cesta v Tuziju.
so se morali umakniti. Turki so zasedli srbske kulc in sosednje pozicije.
Turki nastopajo ofenzivno proti Srbam in Bulgarom.
Iz Carigrada poročajo 17. t. m. ob 11. uri 10 minut: Turškim armadam je ukazano napasti Srbe in Bulgare. »Ber-liner Zeit ara Mittag« poroča 18. t. m. iz Carigrada: Ob srbski in bulgarski meji se od ranega jutra jutra bijejo hudi boji. Turki so pričeli ofenzivo. Vojaški urad poroča, da so pri Vranji Turki rpemagali Srbe, ki so sc morali umakniti.
Srbska nota velevlastem.
Srbska vlada je izročila velevlastem noto, v kateri se med drugim izvaja, da vlade Bolgarije, Grške in Srbije niso mogle več prenašati trpljenja svojih rojakov v Turčiji in da so zato zahtevale uspešno nadzorstvo za izpeljavo takih preosnov, po katerih bi se obžalovanja vredna usoda kristjanov izboljšala in pomirilo prebivalstvo na Balkanu. Ker je Turčija brez povoda proti balkanskim državam mobilizirala in prekinila diplomatične zveze, so vlade Bolgarije, Grške in Srbije prisiljene, čeprav to obžalujejo, prijeti za orožje. Srbija, ki se nahaja zdaj v vojski s Turčijo, jo je formelno o otvoritvi vojske obvestila. Srbska vlada upa, da smoter vojske soglaša s koristmi vseh omikanih narodov. Kraljevska srbska vlada upa na simpatije prijateljskih narodov in vlade nujno poziva, da naj ji pri prevzeti težavni nalogi ne odtegnejo nevtralitete.
Navdušenje Srbov pospešilo mobilizacijo srbske armade.
Čez London se poroča iz Belgrada: Po mobilizačnem načrtu bi morala biti srbska armada mobilizirana v 19. dneh. Navdušenje Srbov za vojsko je pa povzročilo, da je bila mobilizacija končana že 18. dan.
Bolprske-Mo vojska.
Prvi obmejni boji Turkov z Bolgari.
(Glej našo razlago operacijskega načrta.)
Poročevalec »Presszentrale« v Bcro-linu brzojavlja iz turškega glavnega stana: Bolgarsko - turška vojska se je pričela v sredo z obmejnim bojem ob orientski železnici po dolini Marice. Turki, ki jim jc poveljeval Mustafa paša, so prodirali. Vnel se je boj, ki je trajal do jutra. Ko so bili Turki ojačeni, so morali Bolgari svoje postojanke zapustiti. Bolgari so se umaknili v Karamanli. Turki so jih 20 km čez mejo zasledovali. Tudi pri Kirkilissu se je bil boj, ki je trajal štiri ure. Podrobnosti še niso znane. Turki nadalje iz Carigrada uradno poročajo: Pri Tomrašu in Karka-šalu so vdrli Turki štiri ure daleč čez mejo,
da so razkropili bolgarske četaše. Posrečilo se je razdreti bolgarsko železniško progo. — Nadalje se poroča: Bolgari koncentrirajo močne oddelke pri Kiistendilu in pri Dubnici. — Iz Carigrada se poroča: Ob reki Arda (pritok Tundže) 70 km od Plovdiva, so napadli Bolgari turške sprednje straže. Boj je trajal do polnoči in se jc 18. t. m. zjutraj nadaljeval. Bolgari so se umaknili, ko so bili Turki ojačeni. — Iz Skopelj se poroča, da so pričeli Bolgari napadati turške kule pri Palanki, Nal-bendu, Pšepelerju in pri Tederetu. — Naš uradni brzojav poroča iz Carigrada 18. t. m.: Časniki (turški) poročajo, da so Turki prodrli prvo bolgarsko obrambno progo pri Temrašu in da marširajo proti Plov-divu (Filipopet). Iz Soluna se poroča: Bolgari koncentrirajo na jugozahodu pri Kii-stendilu in Dubnici močne oddelke. — V vseh teh slučajih gre za malopomembne predstražne boje.
Turki bombardirajo Varno?
Po neki še nepotrjeni vesti bombardirajo turške bojne ladje Varno.
Navdušenje za vojsko v Bolgariji.
Oklic bolgarskega cara, ki se je v tisočerih izvodih razcleiil med ljudstvo in ki so ga tudi po cerkvah prečitali, je Bolgare silno navdušil. Ljudje so plakali in se objemali. Po vseh hišah so razobesili zastave. Bolgarsko ljudstvo zna, da bije odločilna ura. »Smrt ali zmaga« je zdaj geslo vseh Bolgarov. Celo Bolgarijo preveva zavest, da se prične nov, slaven oddelek bolgarske zgodovine. Vsi trdno upajo, da se Bolgarom posreči uničiti zakletega sovraga krščanstva, Turka. Laški poslanik je izjavil o vtisu, ki ga je v Bolgariji povzročil oklic bolgarskega cara: Ne more se popisati, kakšen vtis je povzročil oklic. Navdušenje, ki mu ni enakega zgleda, jasno izraža mogočno zamozavest krščanskega bolgarskega naroda, ki govori, da zlomi jarem mohamedanskega trinoštva. Vsak Bolgar je prepričan, da ta vojska odločuje bodočnost. S klici: »Naprej z Bogom!« pričenja mala Bolgarija vojsko s turškim velikanom! — V celi Bogariji so po cerkvah 17. t. m. javno molili za zmago bolgarskega orožja. V Sredcu se je javnega bogoslužja v katedralki udeležila tudi bolgarska carica. Liturgiji je sledila propoved, v kateri jc pvopovednik slavil zgodovinski značaj svetega dela kristjanov, ki so se zvezali proti mohamedancem, da osvobode svoje krščanske brate od turškega trinoga in da jim človeške pravice izbojujejo. Bog ne bo dopustil, da se križ polumescu ukloni! Bolgarska carica odpotuje na bojišče, da nadzoruje vojne bolnišnice.
Vojni poročevalci v Bulgariji odpotovali na bojišče.
Vojne poročevalce v Sredcu ie pozvalo 18. t. m. k sebi bulgarsko zunanje
Skad?r (Skutari)
ministrstvo in jih obvestilo, da smejo
takoj odpotovati v glavni stan.
Turki zaprli drugega tajnika bulgar* skega poslaništva v Carigradu.
Carigrajski listi poročajo, da so Turki zaprli drugega tajnika carigraj-skega poslaništva, ker je pred dnevi opazoval v San Štefanu turške vojaške transporte.
Busija posodila Bulgariji 25 milijonov.
»Frankfurter Zeitung« poročajo iz Sredca, da je kljub vsem dementijem posodila ruska državna banka bulgarski narodni banki 25 milijonov.
Balkanski poslaniki odpotovali iz Carigrada.
Grški, bolgarski in srbski poslanik so s poslaniškim osobjem včeraj, 18. t. m., odpotovali iz Carigrada. Turčija je naročila provincialnim oblastem, da naj pozo-vejo srbske in bolgarske konzule v Turčiji, da jo morajo zapustiti.
Grško-iiiilč! vojsko.
Tudi Grška napovedala Turčiji vojsko.
»Korespondenčni biro« poroča iz Carigrada 18. t. m.: Danes opoldne je izročil grški poslanik Gryparis turške-^ mu zunanjemu ministru Noradungia-nu noto, ki napove Turkom vojsko. No-> ta izvaja, da ker otomanska vlada na identično noto treh balkanskih držav ni odgovorila, ker se je poostril položaj vsled zaplenjenja grških ladij, srbskih municijskih transportov in ker se je po prekinjenju diplomatičnih zvez kršilo mednarodno pravo, je grška vlada prisiljena, dasi to obžaluje, poseči za orožje in izjaviti, da se v tem trenutku (18. oktobra 1912 ob 12. uri opoldne) nahaja Grška v vojnem stanju.
Iz Aten poročajo 18. t. m.: Grška armada je začela danes zjutraj prodiratL Včeraj zjutraj so prečitali grški armadi v Tesaliji dnevno povelje in oklic prestolonaslednika Konštanlina. Duhovniki so slovesno maševali, nakar so bili vojaki obhajani.
Krečanski prostovoljci dohajajo na Grškflu
Iz Pariza se poroča: Iz Kaneje je odpotovalo na grškem parniku ;>Pinos« 800 vojakov krečanske milice s svojimi podčastniki na Pirej. Krečanska vlada jih ni mogla zadržati. Na Kreti še vedno nabirajo prostovoljce. Poleg že navedenih 800 vojakov krečanske milice se je vkrcalo v Kandiji še tisoč vojakov grške milice, ki se odpeljejo v Atene,
Grki vdrli na turško ozemlje.
»Agcnce Havas« poroča iz Vala: Dne 17. t. m. zjutraj so pri Elassoni prekoračili trije grški polki turško mejo, ne da bi bili zadeli na sovražnika.
I
Pretekli teden je ravnatelj papir-niče Lejkam v Vevčah pri Mariji Devici v Polju hotel popolnoma brez vzroka čisto samovoljno vreči na cesto pet dclavcev, ki so že vee let v tovarni, in jih prepu.tili, potem ko jih je tovarna izžela in izrabila, bedi in lakoti. Ker ni hotel na večkratno prošnjo delavstva tega nečuvenega koraka popravili, je bito delavstvo papirnice primorano stopiti v stavko in se s tem rezkim orožjem zavarovati pred takim krivičnim postopanjem od strani nemškega vele-fcapitalizma. To kruto ravnanje z delavstvom mora izzvati ogorčenost vsakega pravično čutečega človeka in zasluži, da ga vsa slovenska javnost obsodi.
Vsled teh razmer je danes blizu 600 delavcev v boju za svoje delavske pravice brez kruha in prepuščeno vsem iežavam brezposelnosti. Da se delavstvo pri tem usiljenem boju kolikor mogoče podpira in se rau s tem pripomore do pravice, se je sestavil v Ljubljani posebni odbor za pomoč stavkujočemu delavstvu, ki se obrača do vseh delavskih organizacij in prijateljev sloven< skega delavstva z vljudno in nujno prošnjo za znatne denarne prispevke. Zdi se nam, da je dolžnost vsakega za-vednega Slovenca priskočiti na pomoč ! in po svoji moči io delavstvo podpirati. Osobito, ker je stavko izzvalo vodstvo tovarne tudi iz drugih nagibov, predvsem razbiti krščanskosocialno slovensko organizacijo.
Vsi prispevki naj se pošljejo na blagajnika Lud. Tomažiča, uradnika v Katoliški Tiskarni, ali pa na tajništvo S. L. S. v Ljubljani z označbo namena poslanega zneska. Darovi se izkazujejo v »Naši Moči«.
V Ljubljani, 19. oktobra 1912,
Odbor za oodporo stavkujočih delavcev v Vevčah.
Pismo iz solile.
i
Sofija, 17. oktobra.
Kocka je padla. Mlada, majhna Bolgarija je stopila v bojno areno, da se pomeri s svojim davnim smrtnim sovražnikom - tiranom Turkom. Tu ima stara Evropa zgled, kaj premore samozavest zdravega mladega naroda, četudi je majhen, zgled, koliko energije ustvarja krščanska in narodna zavest, združena s svobodoljubjem.
Od prvih dni svojega osvobojenja se je Bolgarija pripravljala na sedanji osodni trenotek, da končno dopolni svoje poslanstvo in osvobodi zadnjega brata sramotnega osmanskega jarma. Zares, čuditi se je treba Evropi, da ni videla mrzličnih priprav Bolgarske ali jim vsaj ni hotela verjeti in ni mislila na možnost resnega konflikta na Balkanu. Saj za Bolgarijo je bilo to še bolje, da se jc mogla nemoteno pripravljati na končni obračun s Turkom. In treba reči, da je čas in sredstva dobro uporabila; vse svoje premoženje je žrtvovala za oboroženje, da, bala se ni niti dolgov v ta namen. Prihodnji dnevi pouče svet, ali se ji je priprava na to križarsko vojno obnesla ali ne, ali jc kos silni nalogi, ki si jo je stavila.
Gospodarsko življenje je tu popolnoma ustavljeno. Ulice obvladuje vojaštvo, topovi, bagažni vozovi, ki v dolgih vrstah drdrajo skozi mesto. Vojni avtomobili drve mimo tebe in po ulicah srečuješ častnike z resnimi obrazi, na katerih sc riše notranje razburjenje, ki pretresa celo deželo. Nekaj sem opazil: Listi poročajo o radostnem, navdušenem razpoloženju mas; da, je navdušenje, toda ni pomešano z brezskrbno radostjo, marveč mu je prilite dober del tihe boli in skrbi. Naravno!
' Zvečer, dne li. t. m., sem opazoval, ko je po glavni cesti tik ob kraljevem gradu korakal polk vojakov — odhajal je na bojišče. Ljudstvo jc z gorkimi vskliki pozdravljalo bojevnike in jim delilo darove. Toda na marsikaterem oknu je slonela bleda žena in s solzami v očeh pošiljala zadnji pozdrav odhajajočim.
Nekaj čisto posebnega je pogled na vojaško vežbanje macedonskih vstaških čet, ki so pribežale semkaj, krog 4000 po številu. Vežbajo jih seveda l<i v najprimitivnejših vojaških ročnostih, in sicer na vojaškem vežba-lišču, ki se razteza zapadno od Sofije, na takozvani Vitoči.
Kralj je že odšel na bojišče. O načrtih generalnega štaba se ne izve niti pičice. Mladi, prijazni, visoko izobražena bolgarski častniki molče o vojnih zadevah kakor grob. Zunanji minister je vojnim poročevalcem s posebno noto »priporočil« vojaško molčečnost. Poročati smemo le o že izvršenih dejstvih, pa tudi o teh ne podrobno. Tako so nam dovolili poročati o dveh dogodkih, ki sta se pripetila dne 14. t. m. pri Ristov-cu in napad 2000 Turkov na bolgarsko stotnijo pri Plovdivu. To jc vse, kar se je v zadnjih dneh dogodilo, vsa druga »vojna poročila« od tu so samo plodovi časnikarske fantazije.
NADVOJVODA RAJNER OBOLEL.
V Badnu pri Dunaju je obolel nadvojvoda Rajner, ki leži že od ponedeljka v postelji. Nadvojvoda se je prehla-dil na letalnem vežbališču, ko jc divjal močan vihar. Vnela so se mu lahko pljuča, 17. t. mes. ga je nekoliko tudi mrzlica tresla. Zdravstveno stanje nadvojvode Rajnerja ni nevarno.
novice.
Seja vrhovne uprave Hrvaške Stranke Prava. Člani vrhovne uprave Stranke Prava iz vseh hrvatskih ze-melj sešli so se danes dopoldne v Ljubljani ob 9. uri dopoldne k seji. Posvetovanju prisostvujejo iz Hrvaške in Slavonije: Dr. Mile Starčevič, clr. Vladimir Prebeg, dr. Josip Pazman, Cezar Akačič, prof. Šcgvič in Stjepan Zago-rac; iz Dalmacije: Don Ivo Prodan, dr. A. Dulibič, dr. M. Drinkovič, dr. A. Se-sardič; iz Bosne in Hercegovine: dr. J. Sunarič, Gjuro Veseličič; iz Istre: Dr. Malko Laginja. Razprava je trajala do 1. ure ter je pokazala popolno soglasnost v presojanju vseh aktualnih vprašanj. Posvetovanja se nadaljujejo popoldne ob 4. uri.
+ Vojska na Balkanu in »Slovenec«. »Slovenec« spričo dogodkov na Balkanu, ko se vojska še ni začela, ni delal nikake reklame, zdaj pa, ko se je vojska začela, zagotavlja občinstvo, da bo svojo časnikarsko dolžnost v polni meri vršil. Z ozirom na to, da sc bodo bojni dogodki na obeh straneh pretiravali in izkrivljali, smo pri ureditvi naše poročevalske službe postavili za načelo, izogibati se takih senzačnih poročil, ki manjše dogodke slikajo za pomembne, kakor se zdaj opaža pri mnogih časopisih, ki obmejnim bojem mecl
predstražami, iregularnimi četami in pojasnjevalnimi oddelki pripisujejo neprimerno važnost. Priobčevali pa bomo poročila od obeh strani, ne da bi jih po kaki tendenci prikrojili, tako cla si bodo naši čitatelji lahko napravili objektivno sodbo. Lahko trdimo, da bo »Slovenec« o resničnih dogodkih najpreje in najtočneje informiran. Naš telefonski in brzojavni oddelek bo podajal točno sliko bojnih dogodkov po najnovejšem stanju, navajajoč obaiem vir, da bo lažje mogoča presoja. Vojaške operacije bomo s strokovnjaškega stališča ocenjevali in vojaško situacijo na obe strani pravično in objektivno naslikali, kolikor mogoče, kombinacije pa kot take označevali. Skrbeli bomo za dobre karte, za slike krajev, za slike bojnih dogodkov in odličnih oseb ter junakov. Z Balkana smo si preskrbeli zanesljivih poročevalcev; kolikor se zdaj da razvideti, bi se s takimi poročili, kakor jih objavljamo n. pr. iz Cetinja od našega posebnega izvesti-telja, vsak svetovni list lahko ponašal. Ugledni nemški listi so jih dali prevesti in ponatiaiiti, navajajoč kot vir naš list. Občinstvo pa naj pridno posega po »Slovencu«, ga kupuje in naroča. Vsak (lan bo tako za malo ceno vsak iz našega lista dobro, zanesljivo in nepristransko o vojni informiran.
-f Frodajalci, ki žele prodajati »Slovenca«, naj se blagohotno po dopisnici javijo našemu upravništvu! Širite povsod /-Slovenca«!
-(- Sijajna zmaga S. L. S, v Knežaku. Pri občinskih volitvah v Knežaku so prodrli v vseh treh razredih možje-S. L. S. V prvem razredu imamo večino 5, v drugem 78, v tretjem 72 glasov. To je naravnost sijajna zmaga, ker jc Cucek-Česnikova stranka gotovo upala na zmago vsaj v prvem razredu. Terorizem liberalne stranke je bil hud, naši možje so pokazali svojo zavednost. Navdušenje pri naših možeh je nepopisno, ker so liberalci že pri prvotnih volitvah pogoreli, a pri sedanjih gotovo upali na zmago. Sinoči so v znak sijajne zmage švigale v Knežaku rakete v zrak, katerih mrtvi utrinki so padali na Cuckovo in Česnikovo hišo kot znamenje, da je pri nas Cucek-Česnikova zvezda za vedno ugasnila.
+ Slovenski turški gen ialni štab
pri »Zarji« si vsak dan kaj novega izmisli, da bi boj balkanskih držav proti Turčiji označil za neupravičen, neutemeljen in za »zločin«, v čemer se popolnoma sklada z nazori turškega ministra za zunanje zadeve gospoda Nora-clunghian-paše. Leta 1853. je Karol Marx dejal, da bi ohranitev sedanjega stanja v Turčiji pomenila toliko, kakor če bi se hotelo »ohraniti mrtvega konja v stanju gnilobe«. Ker pa evropske velesile turško gnilobo res z vsemi močmi vzdržujejo, so balkanske države primorane si same pomagati, cla krščansko prebivalstvo v Turčiji popolnoma v turški gnilobi ne propade. In ker so taka reč ne da z lepimi besedami doseči, morata govoriti puška in sablja. Osvobojenje slovanskega prebivalstva iz aziatskega barbarstva pa je tolike žrtve pač vredno in balkanske države so dokazale le veliko življenjsko energijo in mladostno ideainost, ko so za tak lep cilj meč potegnile. »Zarja« mora pač krščanstvo peklensko sovražiti, ker se danes iz krščanskega gesla, v katerem se zdaj vrši boj na Balkanu, norčuje, češ, da gre le za pohlep irf sebičnost balkanskih kraljev. Zakaj v dobri veri »Zarja« tega pač ne more trditi. Jasno je namreč, da gre na Balkanu odnekdaj za to, da krščanska kultura premaga osmansko, ki jc največja rana na telesu Evrope. Socialne demokrate ravno to boli, cla krščanska idcia — naj bo tudi v tem slučaju pravoslavna — še danes narode tako preveva, oživlja in vsposoblja za velika dejanja. To jc najgloblji vzrok, da so se sodrugi postavili več ali manj sramežljivo na stran Turkov, oziroma »gnjile mrhe«, kakor se je Karol Marx izrazil.
Stavka v Vevčah. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je naročilo vsem svojim skupinam in plačilnicam, da naj prično takoj nabirati prispevke za stav-kujoče vevško delavstvo in da naj prirede v nedeljo 27. t. m. ali pa še prej shode, na katerih se poroča o vzrokih stavke vevškega delavstva.
-)- »Nerodnoobrambni Vestnik.« Vsled velikega naloga jc mogoče izdati »Narodno-obrambni Vestnik«, ki bo priobčil natančna poročila z občnega zbora »Slov. Straže« šele prihodnji teden.
— Sl omškova slavnost na novo' meški gimnaziji. V nedeljo, 13. t. m. se je na trm zavodu praznovala 501et niča Slomškove smrti na posebno slovesen način. V lepo okrašeni telovadnici se je po službi božji polnoštevilno zbral učiteljski zbor in učenci zavoda. Spored slavnosti je bil kaj lepo izbran. Vrstili so se govori, petje in deklamaci-je. Nastopil je dobro izvežbani dijaški
zbor,' s kakoršnim se ne more kmalu ponašati kak drug zavod, ter jc pod izkušenim vodstvom g. Hladnika prav dobro zapel par mičnih Slomškovih pestni. Tudi deklamovalci, dijaki iz nižjih razredov so lepo rešili svojo nalogo. Prvi slavnostni govornik, profesor dr. Gorjanec, se je v daljšem govoru pečal s Slomškom kot literatom ter živo naslikal dobo, v kateri je Slomšek živel. Profesor dr. Ažman pa je podal plastično sliko Slomškovega domojlubja. Govornik je v svojem ognjevitem, v vsakem oziru dovršenem govoru, navduševal mladino za moža-velikana, ki je svojemu narodu žrtvoval vse svoje moči. Prepričani smo, cla je globoko zamišljen govor našel hvaležen odmev v nežnih srcih nadebudnega dijaštva. Naj bi bil naši mladini veliki škof Slomšek vzor Slovenca!
—	To so junaki! V Ameriko je pobegnil načelnik škofjeloških sokolov Pristov iz strahu pred vojaško suknjo. Letos je bil potrjen in bi moral zadnje dni iti k vojakom, a strahopet-nost. in strah pred redom sta povzročila, da je par dni prej pobegnil v Ameriko. To so junaki in patriot je! Loški sokoli ga bodo hudo pogrešali. Prej so ga kot svetovno čudo kazali po svetu, na primer v Turinu, Pragi itd. kot najboljšega telovadca, zdaj bo pa v Ameriki nastopal kot vzor - junak! Kaj če šc drugi sokoli in sokolice za njim polete preko morja! Škode nc bo.
—	Poizkušen samoumor. 42 let stari brivski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano, Bernard D o 1 e ž a 1, si je danes radi hišnega prepira v vinjenosti trikrat z britvijo prerezal vrat. Doležal se nahaja sedaj v deželni bolnici.
—	K umoru v Dobrepoljah. Preteklo nedeljo sta dva dobrepoljska fanta napravila veliko hudobijo: na javni cesti sta umorila popolnoma nedolžnega človeka, enega najuglednejših naših mož! Po vsem tem bi kdo sodil, da so dobrepoljski fantje sami ubijavci. Liberalno časopisje je kar hlastnilo po tej klobasi: v revirju Jakličevem in Orchkovem se to godi! Toda obtičala bo v želodcu! Kdo sta namreč morilca? Eden je Anton Pavlič iz Podgore vulgo Fovc, hud sovražnik Marijine družbe in Orla, po celi fari znan pretepač. Ko so se naši in krški Orli vračali s zadnjega tabora v Vel. Laščah, jih je v gostilni na do-brepoljskem kolodvoru psoval in jim grozil z odprtim nožem, češ »nocoj bodo še vsi čreva v ruti domov nesli«. In »Narod« pravi, da je Pavlič klerikalec!! Drugi, ki je tudi osumljen umora, je A. Šporar iz. Kom-polj. Ta je bil res par mesecev v Marijini družbi, toda že letošnji predpust je bil zaradi popivanja in plesa iz družbe izključen. Pomisliti treba, da debrepoljska Marijina družba šteje okrog 280 članov; če se pri tolikem številu vtihotapi v stajo tudi kaka garjeva ovca, je razumljivo. Šporar torej že dobrega pol leta ni bil več v družbi in je v tem času zašel v družbo Pavličevo, ki je rad zbiral okrog sebe fante, ki niso bili v nobeni organizaciji. Mi pa lahko z mirno vestjo trdimo, da so malokje fantje tako dobri in krščansko zavedni, kakor ravno v Dobrepoljah. Kar je vernih, krotkih in čistih src, gre z nami in za nami ■— in teh je ogromna večina, kar pa je posurovelega, versko brezbrižnega, pijanosti in ponoče-vanju vdanega, gre pa tudi svojo pot in se pogreza boljinbolj. In to je bil Pavlič in njegova kompanija, med katero spada tudi tisti Zabukovec, svak enega najzagrizenej-ših liberalcev, ki je bil pred kratkem izdrl orožniku bajonet in bil kaznovan s štiri-mesečnim zaporom. Pogreb umorjenega Drobniča je bil nadvse sijajen. Udeležila se ga je šolska mladina, Orli in Marijina družba z zastavami in veliko tujega in domačega občinstva; moški zbor je zapel pri mrtvašnici, v cerkvi in na grobu; poslovil se je pri odprtem grobu od nepozabnega rajnika kaplan Orehek. Obdukcija je pokazala, da sta bili dve rani, na stegnu in na prsih, smrtni. Umrl je Drobnič na zunanjem in notranjem izkrvavenju. Ker so bile vse tri rane.na levi strani, se domneva, da je bil morilec en sam. Ljudstvo sodi, da je bil to Pavlič. — Kaj pa naši domači liberalci? Človek bi nc verjel, ko bi ne bilo tako bridko res! Znano je, da je bil Drobnič eden prvih mož S. L. S. v tem kraju. In kako se je izrazil eden prvih tukajšnjih liberalnih poglavarjev? »Eden je že šel, zdaj pa . . .« Ti brezsrčni ljudje torej nekako privoščijo Drobniču, da je moral umreti!! Da vas sram, ni liberalne hijene! Končno naj še omenimo, da je glavni krivec, da je prišlo do te grozne nesreče, pijača in pa — kakor povsod drugod — zakotne oštarije, kjer se poizgublja toliko mladih ljudi. Ali res ni postave na svetu, ki bi razgnala te satanove brlege?! Ta dva fanta imajo oštarije na vesti, kjer se ne gleda na policijsko uro, se daje pijača že pijanim ljudem, se toči do štirih zjutraj in še dalje, kjer se pleše brez licence, se shajajo fantje in dekleta brez nadzorstva. Postava, kje si žc vendar enkrat?! Koliko žrtev bo šc treba?
—	Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Franc Trošt, Hrušica; Ivan Tavčar, nadučitelj, Brdo; Pavla Dežman, Gorje; Adela Martine in Viljem Mazi, Do-brepolje; Friderik Sadar, Koroška Bela; Maks KaLan, nadučitelj, in Marija Pelško, Nadanje selo; J. Pirnat, nadučitelj, Mokronog; Albin Lajevec, Mirna; Aleksander Jeločnik, Kristina Sat-lcr in Marija Rajer-Babnik, Št. Vid pri Ljubljani; Marija Uršič, Št. Vid pri Vipavi; stalno se vpokoji nadučitelj Štip-ko Jelenec na Dvoru; na Logu se ustanovi dvorazrednica. Stalno se upokoji Apolonija Dolinšek. Šestrazrednica z vzporednicami se ustanovi na Jesenicah; pri stavbi se je ozirati tudi na možnost gospodinjskega pouka. Štiri-razrednica sc ustanovi v Tržišču.
—	Društveno telovadenje v šoli. Po odloku učnega ministrstva, ki se je postavilo na stališče, da so lokalni faktorji, ki ljudsko šolo vzdržujejo, poklicani, da dovoljujejo ali zabranjuje-jo rabo šolskega poslopja, v kolikor ni na škodo šoli sami, se dovoli Sokolu I. in II. raba ljudskošolskih telovadnic v Ljubljani, ženskemu telovadnemu krožku v Ljubljani se uporaba telovadnice na II. državni gimnaziji itn Sokolu v Idriji raba realčne telovadnice ne do-* vola.
—	V konkurzu je trgovec Jož. Tonu šič v Ilirski Bistrici.
—	Samoumor 70Ietnega moža. Iz
Kamnika poročajo, da so našli pri Pre-vojah obešenega 70 let starega delavca Luko Ravnikarja iz Prevalj. Vzrok sa-moumora: revščina.
—	Na potu iz gostiln > umrl. Te dni okolu 8. ure zvečer je posetil Ignacij Grašič, 55 let stari čevljar v Senič-nem, Bajdovo gostilno. Tam je popilf par čaš vina in osminko žganja, nakar se je podal okolu 10. ure domov. Gostilničar mu je še posvetil do ceste, na kar se je ta podal v temofi v svoje stanovanje. Kmalu potem začuje Ribnikarjeva hči neko vpitje in klicanje na. pomoč. Takoj je opozorila na to vpitje svojo stariše. Kmalu so našli Grašiča v vaškem koritu v vodi na ustih ležati. Dognalo se je, cla jc ponesrečeni že dalj časa bolehal na srčni napaki in ni izključeno, da je vsled novega napada iskal polajšanja pri vodnem koritu, a ga je dohitela smrt.
—	Žganje uničilo mlado življenje. Pretočeni torek zvečer jc pri posestni-* ku Francetu Zagorcu pilo več mladih fantov, starih od 14 let naprej, žganje, med njimi tudi Janez T o m š e, 141etni Ocepkov rejcnec v Gornjem Ravneku. Okolu pol ene ure ponoči se je napotil Tomše vzlie temu, da so mu tovariši prigovarjali, da naj ostane, proti domu, a on se je izgovarjal, da mora iti domov, da se mu mudi. Revež je pa v svoji zmedenosti zašel na vozno pot, odkoder izvažajo kmetje na Ravne. Ta pot neha mecl skalovjem, in tako je revež padel iz visočine kakih 100 metrov. Jakob Dežman, cerkovnik iz Kašče, ga jc našel popolnoma razbitega in mrtvega med skalovjem. Tako je zopet žganje uničilo mlado življenje.
—	Afera Radv/an - Odilon. Poročali smo, da je bil na Dunaju aretiran najnovejši soprog Helene Odilon, Kazimir Rad-wan, s katerim se je Odilonka, ko se je ločilo od Pečiča, poročila v Londonu, Sedaj o tej aferi poročajo: Odilonova nastanila se je v Selcih pri Cirkvenici, a Rad-wan, ki se je izdajal za doktorja medicine, je imel sanatorij za zdravljenje s hipnozo. Oblasti v Cirkvenici so dognale, da Rad-wan nima doktorata in da od bolnikov dobiva honorar, o katerem pravi, da ga dobiva kot honorar za zdravljenje, po drugih obdolžitvah pa je Radwan velike honorarje in dragocenosti izvabljal cd bolnikov potom hipnoze. Oblast je odločila, da Rad-wana aretira. Ko je Radwan to čul, je pobegnil z avtomobilom skupno z Odilonko, a na Dunaju je bil aretiran. Odilonova je pozvala na Dunaj zagrebškega odvetnika dr. Dečaka, ki pa na Dunaju ni mogel nič opraviti. Nekateri mislijo, da je tudi Odilonova hipnotizirana. Radwan ima še neko drugo afero. Od nekega zagrebškega trgovca je kupil avtomobil za 5000 K na obroke, neplačani avtomobil je pa Radwan prodal nekemu zegrebškemu odvetniku. — Z Dunaia poročajo, da so Radwana včeraj izpustili iz preiskovalnega zapora, postopanje proti njemu pa nadaljujejo.
—	Ponesrečila je v gozdu dne 16. t. m. Marjeta Potočnik z Vrhnike. Šla je nabirat praprot, padla preko skal ter se nevarno poškodovala na glavi. Ležala je cel popoldne in celo noč nezavestna v gozdu. Šele naslednje jutro so jo dobili vso pre-mrazeno, še živo v gozdu. Zavedla se ni več. Umrla je 17. t. m.
—	Tiskarski škrat. Na drugi strani današnje številke lista se je urinilo nekaj tiskarskih pogreškov, ki naj jih bralci sledeče popravijo. Str. 2., kolona 2., odstavek 2., vrsta 14. »je poslal princa Evgena« (ne Evgna), vrsta 22., izgube (ne zigube), vrsta 35., Zinkcisen (no Zinkcisscu). Citat Rousseta sc glasi ta-
ko-le: »Turška država sc mora zahvaliti za svoj oLstanek zavisti in sebičnosti nekaterih držav, ki v resnici ne želo toliko njenega razpada ... Str. 2., kolona 2., odstavek 3., vrsta 9., je treba letnico 774 zamenjati s 1774; vrsta 20. »Kaunitz« (ne Kaurnitz).
Telefonska in Brzojavna poročila.
BOLGARSKO PRODIRANJE.
Sofija, 19. otkobra. Vest, da so bolgarske čete glavne armade prekoračile mejo in se polas:ile Kum Kaloja, 7
kilometrov od meje na cesti proti Mu-stafi-paši, sc potrjuje.
Budimpešta, 19. oktobra. »Pester Lloyd« poroča iz Sofije: Bolgarska armada (I.) je zavzela 8 km zahodno od Mustafa-paše ležeči kraj Kurtkalc (Kumkale?) ter marširala vanj z godbo. Turška garnizija je kraj že prej zapustila. Turki so izgubili 1 oficirja in 3 može. Bolgari so imeli 12 ranjencev, katerim je prestolonaslednik Boris v lazaretu podelil hrabrostno medaljo. —
BOLGARI ZAVZELI MUSTAFO - PAŠO.
Sofija, 19. oktobra. 2 bolgarska bataljona sta zavzela Muslafo-pašo.
(Važna postojanka proti Jedrcnju.)
TURKI VPADLI NA BOLGARSKO?
Carigrad, 10- oktobra. »Alemdar« poroča, da so turške čete skozi Musta-fo-pašo vdrle do Karabunalja (nad Tr-novom ob pritoku Marice — jako daleč), bolgarske čete porazile, jim velike izgube prizadele in jih vrgle nazaj.
USPEHI II. BOLG ARSKO - (SRBSKE) ARMADE.
Dunaj, 19. oktobra. »Slavia« poroča, da se je tudi ocl Kiistendila in Dub-nice začelo prodiranje proti Skoplju.
Sofia, 19. oktobra. Sklepati po grmenju topov, ki se čujc v Kiistendilu, je druga bolgarska armada tudi že prelaze v Rilo-gorovju prekoračila in se zapletla v boj s Turki.
Sofija, 19. oktobra. Bolgarske čete II, armade so zasedle kraj Earkova severno od Džume.
FINANČNO STANJE BOLGARSKE.
Sofija, 19. oktobra. Bolgarski brzojavni urad dementuje zadnje dni razširjene ves,ti, da se Bolgarija nahaja v slabem finančnem položaju; moratorij velja le za. zasebnike, država bo pa svoje obveznosti rodno izpolnjevala. Odplačila, ki zapadejo do meseca maja 1913., so pokrita z vlogami, ki so deponirane v inozemskih bankah.
XXX
KAJ JE S PRIŠTINO?
Dunaj, 19. oktobra. Iz Belgrada se oficieino poroča, da so vse vesti a prodiranju srbske armade neresnične in da je srbska armada prodiranje šole danes zjutraj začela. — V nasprotju s to vestjo so mnoge privatne vesti o zavzetju več turških krajev ter vesti »Neues Wiener Tagblatta« iz Belgrada, glasom katere je 2. infanterijski polk pod podpolkovnikom Štefanom Milo-vanovičem zavzel Prištino, ne da bi naletel na resen odpor. — Spričo tega jc treba počakati še točnejših obvestil.
PODROBNOSTI GLEDE PRIŠTINE.
Belgrad, 19. oktobra. Vest o padcu Prištine se tudi uradno nc potrjuje.
Pred Prištino so, kolikor je dozdaj znano, srbske predčete, armada sama, tako glavna kakor ona na desnem krilu (smer Priština) sc nahaja 20 km preko meje na turški zemlji.
SRBSKO PRODIRANJE NA TURŠKO OZEMLJE.
Belgrad, 19. oktobra. Srbske čete so na več krajih turško mejo prekoračile. Pri Mrdarju so imeli glasom poročil Turki 290 mrtvih. Srbi so jih zasledovali in zavzeli utrjeni kraj Podu-jevo. Imeli so pri tem 11 mrtvih in 43 ranjenih. Zdi se, cla so to one čete, ki prodirajo na desnem krilu srbske glavne armade pri Prištini. Vest, da jc Priština, ki jc sicer jako blizu meje, od srbskih čet zavzeta, se dozdaj še ne potrjuje, pač pa po poročilih iz Vranje skušajo Srbi, ki so na desjnem krilu glavne armade, Prištino obiti in se polastiti ceste, oziroma proge v Kačanik (proga Skoplje—Mitrovica), da tako zavarujejo desno krilo glavne armade, ki ima namen proti Skoplju korakati. — Od glavne moravske armade se poroča, da je zavzevši Zibevče in Bujanovce nastopila ob železniški progi pot proti Kumonovcu.
PODROBNOSTI O SRBSKEM PRODIRANJU PO DRUGEM VIRU.
B.dgrad, 19. oktob. Glavna armada pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra in šefom generalnega štaba Bojoviča je zavzela Zibevče. Druga armada pod Jan ko virom je prekoračila mejo pri TopoLovcu in je zavzela l'o-
dujevo. Armada pod Živkovičem je okupirala Kule pri Treski, Lekvici in Ravnici. Srbi so napredovali na turškem ozemlju za 15 km. — Bilke pri Kumanovo (glavna armada) se pričakuje v dveh, treh dneh. — Boj pri Mrdarju je trajal do večera. Na srbskem ozemlju so pobrali 290 mrtvih Turkov.
Dunaj, 19. oktobra. »Slavia«. poroča: Ena srbska kolona prodira čez Javor proti Sjenici, druga skozi Mrdar proti Prištini, tretja po Raški proti No-vipazarju, četrta iz Ristovca proti Skoplju (glavna). — Pri Mrdarju jo bil krvav boj, Srbi so turške kule razrušili, predsiraža srbske kolone iz Mrdar-ja je baje že pred Prištino. Na železniški progi Ristovac—Skoplje so Srbi okupirali progo do tretje postaje na turških tleh. Vest, da so Iso Boljetinac bojuje s Srbi, se potrjuje.
TURŠKE BANDE VDRLE V SRBIJO.
Niš, 19. oktobra. Turške bande so jugozahodno od Kni^evca na srbsko ozemlje vdrle, tri vasi opustošile in več ljudi poklale.
POROČILA O TURŠKIH USPEHIH OB SRBSKI MEJI.
Carigrad, 19. oktobra. Turške čete so prekoračile srbsko mejo tudi pri Kanički, Srbi so zbežali. — Turki oblegajo Kur2um!je. Srbi imajo velike izgube, Turki so jih nekaj tudi vjeli.
OFICIELNA TURŠKA POROČILA O
OBMEJNIH BOJIH S SRBI.
Carigrad, 19. oktobra. Turške čete, pomnožene z Albanci, so pri Podivi in Kupovniku napadle Srbe in jih vrgle nazaj. Turške čete so prekoračile mejo pri Banički in prodrli do Kuršumlja na srbskih tleh. Srbi so imeli velike izgube. Turki so vjeli 1 srbskega častnika in več vojakov.
VOJNA PROKLAMAC3JA KRALJA PETRA.
Belgrad, 19. oktobra. Včeraj popoldne se je objavil vojni manifest kralja Petra. Kralj izvaja, da je položaj Srbije vsled sovražnega nastopanja Turčije postal nevzdržljiv. Kralj opozarja zlasti na Staro Srbijo, historično zibelj srbske države. Turčija je Staro Srbijo vedno stiskala in položaj sc tudi po be-rolinski pogodbi ni izboljšal. Ljudstvo se iz Stare Srbije izseljuje. Turki prebivalstvo potujčujejo in barbarsko z njim postopajo, novi režim pa je celo hotel Srbe gospodarsko uničiti. Srbija je prisiljena zagrabiti za orožje za osvobodilno vojsko. Manifest garantira Albancem popolno svobodo in enakopravnost s Srbi.
ADAM PRIBIČEVIČ VOJNI KORE-SPONDENT.
Zagreb, 19. oktobra. Glavna oseba v »veleizelajniškem« procesu Adam Pribičevič jc odpoloval kot vojni poročevalec v glavni stan srbske armade.
PODROBNOSTI IZ SRBIJE.
Belgrad, 19. oktobra. Tc dni jc prispela v Belgrad nova pošiljatev brzo-strelnih pušk, ki so se takoj razdelile onirn vojakom, ki so bili oboroženi z berdankami. — Vplačevanje davkov v Srbiji se redno vrši, čeprav je ekseku-tivno pobiranje davkov uradno ustavljalo. V zadnjih desetih dneh je belgrajski davčni urad prejel na davkih 30.567 dinarjev.
BODOČA BOLGARSKO - SRBSKA UNIJA?
Sofija, 19. oktobra. Glasilo bolgarske vlade »Blgarija« priobčuje nared-bo finančnega ministrstva, da se ima srbski denar po vsej Bolgarski sprejemati v polni vrednosti ter pristavlja, da je ta vest med bolgarskim narodom vzbudila splošno radost, ker se smatra to za prvi korak k bodoči srbsko - bolgarski uniji. O srbsko - bolgarski skupnosti govorita tudi medsebojna brzojavna pozdrava srbskega in bolgarskega predsednika odbora za gospodarsko zbližanje Srbije in Bolgarije.
XXX
TURŠKI USPEHI NA ČRNOGORSKI MEJI.
Carigrad, 19. oktobra. Turki so zasedli na scverozapadu ob črnogorski meji Veliko.
OPERACIJE ERSAD-PAŠE.
Solun, 19. oktobra. Poroča sc, da ima Ersad-paša na razpolago 15.000 mož. S temi se hoče postaviti nasproti koloni princa Danila in preprečiti združenje s kolono Martinoviča.
ALBANCI V VOJSKO ZA TURČIJO.
Carigrad, 19. oktobra. Albaneški šef Jussuf poroča, da so vsi Albanci na bojitčo 'korakali.
XXX
v	POSLANICA GRŠKEGA
KRALJA.
Atene, 19. oktobra. V grški zbornici sc je danes prebrala posebna uoslu-
niča kralja. Kralj pravi, da je sveta dolžnost grške države za domovino in zasužnjene brate se zateči k orožju in storiti konec mnogoletnemu trpljenju kristjanov na Turškem ter jim priborili svobodno izvršovanjc človeških pravic. Vojska na kopnem in mornarica so popolnoma zavedati svoje naloge v boju za narod in krščanstvo. Zaupamo v pomoč božjo v borbi za civilizacijo Živela Grčija! Živel narod! Kraljeva poslanice se je z nepopisnimi ovacija-mi sprejela na znanje.
BOJNI NAČRT GRČIJE.
Atens, 19. oktobra. Prvi kor pod prestolonaslednikom Konstantinom prodira proti Elassmi in se jc že s Turki v boj zapletel. Drugi del armade koraka v direkciji Gravena. — Epirska armada ima povelje pasirati reko Asto in prodirati proti Janini. — Grško brodovje je odplulo 17. t. m. ponoči z zapečatenimi povelji. Baje bo krmarilo okoli Dardanel.
GRŠKI VPADI.
Atene, 19. oktobra. Grške č o so napadle Meluno in Purnar Tepe ter
o tvorile nanjo ogenj.
GRŠKO DOMOLJUBJE.
Atene, 19. oktobra. Aleksandrijski Grk Kazulis je poslal grški vladi 100.000 drahem za spodnjo obleko vojakov. Če bo treba, bo vsoto podvojil. Neki drug neimenovan grški domoljub je daroval 100.000 drahem, da se vojakom nabavijo nogovice.
GRŠKA NA MORJU.
Atene, 19. oktobra. Mobilizacija Grške na mo^ju je dovršena in ima Grška 26 za boj sposobnih vojnih ladij. Mobilizacija na suhem se pa jako vleče, ker Grški primanjkuje konjev in drugih prevoznih sredstev. Treba bo glasom časopisja še 10—14 dni, predno bo Grčija na suhem končno mobilizirana.
XXX
RUSI ZA BALKAN.
Moskva, 19. oktobra. V Moskvi se je kakor leta 1876 sestavil poseben slovanski odbor, ki bo vodil vse akcije v korist balkanskih Slovanov. Na čelu odbora stojita bivša predsednika dume: Gučkov in Homjakov. Odbor je med drugim sklenil, da se zbirajo prostovoljske čete pod imenom: »Združena slovanska vojska«. Sprejemanje prostovoljcev je poverjeno srbskemu arhimandritu Mihajlu. — Črnogorski metropolit Mitrofan je v »Ruskem Slo-vu« objavil oklic na ruski narod, v katerem opisuje položaj kristjanov pod polumesecem in poziva na pomoč za tiste, ki gredo v boj. — Peterburško slovansko dobrodelno društvo je za prvo pomoč določilo 40.000 rubljev. Predvsem se bo organizirala pomoč za ranjence; odpošlje se obleka in obuvala. Milodari se bodo pobirali tudi po cerkvah. Prva je prispevala za Balkance princezinja Jelena Petrovna.
Peterburg, 19. oktobra. Z ozirom na veliko materielno bedo v Črnigori je brat bivšega ministrskega predsednika, StoIy-pin, izdal oklic za denarno zbirko za Črnogorce. — V ponedeljek je odšel poseben vlak Rdečega križa v Črnogoro. — Jutri odideta dva vlaka z lazaretno opravo proti Srbiji in Bulgariji.
Moskva, 19. oktobra. Slovanski komite je objavil oklic na rusko javnost in sklenil zbirko v svrho sanitetne in zdravniške pomoči balkanskim armadam.
Peterburg, 19. oktobra. Oddelek us-miljenk Elizabetnega društva je odšel v Bar.
XXX
TURČIJA NAJAME POSOJILO. — PREPOVEDAN IZVOZ IZ TURČIJE.
Carigrad, 19. oktobra. Sultan je pooblastil vojnega ministra, da sme najeti 136 milijonov frankov. — Neka američanska banka ponuja Turčiji na posodo 10 milijonov funtov. — Turška carinska oblast je prepovedala izvažati žito, ječmen, oves, koruzo, moko, fižol, riž, slamo, krmila, krompir, govejo živino in koštrune iz Ru-melije, iz dežel ob Marmorskem, Sredozemskem in Črnem morju od 17. t. m. nadalje.
XXX
RUMUNIJA OFICIELNO PROGLAŠA NEVTRALNOST.
Solija, 19. oktobra, Rumunija je vele-vlastem in balkanskim državam oficieino notificirala svojo nevtralnost in obenem dementirala vest o mobilizaciji. Ta korak jc v Sofiji izzval veliko zadovoljstvo in more Bulgarija zdaj svobodno razpolagati z divizijami, ki so dozdaj čuvale mejo ob Rumuniji.
XXX
AVSTRIJA IN RUSIJA. Avstrija in protiavstrijski izgredi v Kijevu. — Sazonovo stališče omajano. — Sazonov naslednik. — Avtonomija Makedonije. —
Rusija poziva k orožju rezerviste,
Feterburg', 19. oktobra. »Reč« je poročala, da jc ruski zunanji minister Sazo-
nov 17. t. m. ruskemu ministrskemu svetu poročal, da je mir kljub vojski na Balkanu zagotovljen in da se Rusija vojske ne bo udeležila, ker se je posrečilo odvrniti Avstrijo, da ni agresivno nastopila, kar je v obrambo svojih koristi na Balkanu nameravala, Na Dunaju so radi poročila »Reči« zelo neprijetno zadeti in »poučeni« krogi izjavljajo, da poročilo »Reči« ni resnično, — V Peterburgu se trdi, da očitajo Sazo-novu njegovi nasprotniki, da so ga na njegovem potovanju v Evropi varali in da bo zato Kokovcev Sazonova najbrže žrtvoval. Kot Sazonov naslednik se je že imenoval ruski poslanik v Tokiju, Maleski Malevič, proti kateremu pa zelo spletkarijo, ker je rojen Poljak in katoličan. Če Sazonov res pade, mu najbrže sledi Witte. — Radi ki-jevskili protiavstrijskih izgredov je avstro-ogrski konzul v Kijevu prosil avstrijsko poslaništvo v Peterburgu, da naj posreduje, da se demonstracije ne obnove. — Francija dela zdaj na to, da se dovoli samouprava Makedonije in upa tako balkansko vojsko prekiniti. — Rusija je pozvala pod orožje vse v Varšavi bivajoče rezervnike, ki služijo pri polkih v notranji Rusiji.
PROTIAVSTRIJSKA DEMONSTRACIJA V KIJEVU.
Berolin, 19. oktobra. »Vossische Zei-tung« poroča, da so gališki listi v svojih poročilih o protiavstrijski demonstraciji v Kijevu pretiravali. Demonstriralo se je, kakor »Vossische Ztg.« poroča, takole: Več sto bulgarskih, srbskih in črnogorskih rezervnikov, ki so bih k svojim armadam pozvani, je korakalo v spremstvu ruskih dijakov na kolodvor. Ko so korakali mimo avstro-ogrskega konzulata, so pričeli klicati »pfuj« in peti. Konzulat ni bil poškodovan, če so se metali kamni, ni bila pa nobena šipa ubita. »Vossische Ztg.« piše, da Avstro-Ogrska nima povoda, diploma-tičnim potom intervenirati, ker demonstranti zastave tudi niso mogli zažgati, ker ponoči zastava ni bila razobešena.
POLJSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA PROTI RUSIJI.
Lvov, 19. oktobra. »Gazeta mieczar« na« in drugi listi poročajo iz Varšave: Osrednji odbor poljske socialno-demokra-ške stranke je izdal zadnje dni dva oklica, ki so se povsod po Ruskem Poljskem razdelili. Prvi oklic poziva prebivalstvo Ruske Poljske, naj prebivalstvo v slučaju vojske nastopa simpatično nasproti sovražniku Rusije. Drugi oklic pa delavstvo poziva, da naj v slučaju vojske Rusije s kako drugo državo vse stori, da se onemogočijo vojaške priprave Rusije na Ruskem Poljskem. Delavstvo naj razdira brzojavne zveze, železnice; vojaki naj dezertirajo. Sovražnik naj se pri prodiranju vsestransko podpira.
VAŽEN SESTANEK.
Rim, 19. oktobra. 22. t. m. se v Pizi
sestaneta laški in avstro-ogrski zunanji minister ter nato odpotujeta k laškemu kralju v San Rosore.
STANJE NADVOJVODE RAINERJA.
Baden, 19. oktobra. Bulletin, izdan opoldne, pravi, da je stanje nadvojvode stalno zelo resno. Vnetje na desni strani pljuč se razširja. Temperatura 37. Nadvojvoda je pri zavesti in zavži-va nekoliko tekoče hrane.
AFERA »BALKAN«.
Zagreb, 19. oktobra. V aferi posmrt-ne zadruge »Balkan« je zaprt tudi dr. S a c hs.
SlaiersKe novice.
š Liberalni lisjaki. M a r i b o r. V.
vseh liberalnih listih jc bilo naznanjeno, da se jutri dne 20. t. m. v našem Narodnem domu ustanovi napredno politično društvo »Maribor«. Toda na vabilih, ki se pošiljajo našim somišljenikom, je beseda »napredno« izginila in na nje mesto stopila »narodno«. Med narodnostjo in liberalnim naprednja-
Bolezen oseb, ki mnogo jedo: Za odstranitev zgnjetenega droba, posebno pri lenem načinn življenja, se predpisuje zavžiti zjutraj na tešče pol kozarca Budimpeštanske FrancJožefove gren-čice, nekoliko pogrete, potem pa napraviti pošten izprehod. Vsled povečanega gibanja čreves, ki jo provzroči naravna Franc Jožef-ova grenčica, kri v spodnjem delu telesa hitreje kroži, kar ima za posledico, da izginejo neprijetni pojavi, bolnik pa ima počutek kot bi ozdravel po dolgi bolezni. Priporočano od „Lan-cet", „British Medical Journal", „Ca-nadian Journal of Medicine" in mnogih drugih uglednih strokovnih časopisov Angleške in Amerike. — Dobiva se v iekamah, drožeriiah in prodajalnah rudninskih voda.	39
šivom pa jc vendar velik razloček. Po ovinkih sc hočejo zopet liberalci vtihotapiti med naše ljudstvo.
š Zmaga. Pri občinskih volitvah v Rečici v Savinjski dolini je zmagala v vseh treh razredih S. K. Z. Liberalcem se slaba godi po Savinjski dolini.
š Zborovanje Zveza slovenskih odvetnikov. M a r i b o r. Tuakj sc vrši jutri dne 20. t. m. v Narodnem domu zborovanje Zveze slovenskih odvetnikov. Kakor slišimo, vlada med obmejnimi odvetniki nevolja proti Zvezine-mu odboru, ker ni izpolnjeval svoje naloge. Koroške slovenske odvetnike in njihov boj za jezikovne pravice je pustila Zve?;a popolnoma na cedilu.
š »S!:rga« seje neslogo. Ptuj. Ker so slogaši nesposobni za zidanje, zato so se z vso silo vrgli na podiranje. Odkar ima Šegula glavno besedo pri »Slogi«, je list poln najgrših napadov na našega državnega poslanca Brenčiča. Zadnja številka prekaša celo »Štajerca«. Boj proti nemškutariji jc med slogaši popolnoma pozabljen, sedaj divja boj samo proti naši stranki. Kako se naj slovenska stvar v naši okolici na ta način povzdigne, nam je zares nerazumljivo. Brenčič se smeši, ako gre med ljudstvo in ga navdušuje za Slomškove ideale, za vero, dom in cesarja. Zakaj pa ne gre dr. Jurtela med ljudstvo? Liberalci nam pravijo, da so je umaknil javnemu življenju. Umaknil, lep izraz! Toda pri posojilnici je še zraven. Ali to ni javno delovanje? O pač, ampak tam se kaj zasluži, in staro liberalno geslo je: Ne samo, kar zasluži ti stan, kar moreš, zaslužiti si dolžan. Sedaj sc med liberalci tajno šepeta, da bo posojilnica ustavila podporo dijakom. Kaj pa bo s podporo za »Slogo«, katera dosedaj ni bila majhna? Hujskanje »Sloge« je v zadnjem času postalo nečuveno, »Štajerc« in »Narodni list« sta nedolžna proti njej. Namesto slogo, nosi med naše ljudstvo najhujše sovraštvo in grd razpor. Mi pa vemo, ka je spričo tega naša dolžnost.
š Strašna smrt v zamočvirjenem tolmunu. Od Sv. Antona v Slovenskih goricah: Dne 15. oktobra zvečer so šli v temi -4 zidarji in 2 dekleti od zidar- j skega dela v občini Sp. Velovljak, župnije Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Čudna tema je bila. Najstarejši zidar, Tomaž Klobasa iz Smolincev pri Sv. Antonu, si je hotel prikrajšati pot in je zavil po krajši poti čez travnike. Tovariši so ga svarili pred tolmuni, ki se nahajajo na tem travniku, a on ni maral za svarilo. Klobasi je sledil tudi zidar Matija Krambergar iz Brenhove. Naenkrat pa slišijo ostali, ki so šli po cesti, strašen obupen krik Kramber-gerja iz teme: »Jezus, Marija, pomagajte!« Ko pribežijo ostali do mesta, od kjer jc prihajal glas, vidijo pri svetlobi leščerbe, da stojijo pri globokem tolmunu. V tolmunu so se ravno še delali kolobarji ali vrtinci vode nad glavami pogreznjenih nesrečnežev. Krambergar je najbrž hotel rešiti Klobaso, a jc sam našel smrt v globočini. Zastonj j c bila misel na rešitev. Šele drugi dan so ljudje potegnili oba ponesrečenca z dolgimi drogi iz močvirja-tolmuna. Rajna sta bila dobra in pridna zidarja. Krambergar zapušča ženo in dva mala otročiča. Zakaj se taki nevarni tolmuni ne zavru jejo z ograjo!
š Velika poneverjanja pri hranilnici v BJrkfeldu na Sp. štajerskem. Iz Birkfelda nam poročajo, da so pri ta-mošnji hranilnici prišli na sled velikim poneverbam, katere je izvrševal že več let liranilnični knjigovodja S tangi. Stanglna so orožniki takoj aretovali in izročili deželnemu sodišču v Gradcu. Dozdaj so opazili, da manjka čoz 10.000 kron. Aretovani Stangl jc oče petglavc družine.
š Umrla jc v Št,. Jurju ob južni železnici mladenka Marija Blausteiner. N. v m. p.!
š Iz finančne službe. Prestavljen je finančni svetnik Robert pl. Formacher iz Maribora v Brucku ob Muri.
š Blagoslov novega salezijanskega zavoda »Marijanišče« v Veržeju. Poroča se nam: dne 27. oktobra bo prevzv. gosp. knezoškof blagoslovil nov salezi-ja»nski zavod »Marijanišče« v Vcržeju. Prevzvišeni pride v Veržej v soboto, dne 26. oktobra ob '/*5. uri popoldne. Drugi d;in se začne cerkvena slovesnost ob 8. uri. Mecl škofovo sv. mašo bo skupno sv. obhajilo — zlasti mladino. Na ta slovesni dan pričakujemo obilo gostov od blizu in daleč.
š Napad z revolverjem v policijski stražnici. Na policijsko stražnico na trgu Karlan v Gradcu jc prišel včeraj rudar Julij Kompolc ter se pritoževal, da so mu v neki gostilni vzeli dežnik. Nakrat jc Kompolc potegnil revolver in ustrelil na stražnika VVeberja. Tudi na stražnika Pacherja, ki je Weberju prihitel na pomoč, jo Kompolc streljal, a ga ni zadel; Weber pa je težko ranjen v vrat. Komuole jo skoro srotovo blazen.
š Poročil se je danes Vekoslav F r o m ,
učitelj iz Št. Lenarta v Slov. Goricah, z gdčno Liziko Žemljic iz Št. Lenarta.
š Vlaka trdila skupaj. Iz Rimskih toplic poročajo: V eni zadnjih noči sta trčila na tukajšnji postaji dva vlaka skupaj. Bilo pa ni nobene večje nezgode. En odbijač sc jo na stroju stri in dve osebi vlakovega personala sta se pri skoku nekoliko ranili.
š Ovržene so volitve iz III. razreda v Kamilici pri Mariboru. Slovenci so se pritožili, ker so se pri volitvi 9. maja 1912 nepečatene glasovnice proglasile za veljavne in so se iste med skrutini-jem pečatile. Za III. razred bodo v kratkem nove volitve.
š Perutninsko razstavo je priredilo Prvo štajersko perutninarsko društvo v Gradcu od 17. do 20. oktobra v graški industrijalni dvorani.
š Srtbrno poroko je obhajal v Slovenski Bistric i zasebni uradnik g. Srečko Lorber s svojo ženo Lujizo.
š Veliko tovarno za proizvajanje električne sile jo namestnija dovolila postaviti mariborski mestni občini na levem toku Drave na zgornjem koncu Felberjevega otoka blizu Kanmicc. Od tam namerava mesto Maribor napeljati električno luč v mesto, električno silo za gonitev bodoče poulične železnice in elektrika hi naj tudi služila kot gonilna sila pri obratu mariborskih obrtnikov.
IjuiSisfte novice.
lj Gospode somišljenike s tem vabimo, cla se zanesljivo udeleže slavnostnega komerza, ki se v proslavo zvezo hrvaških in slovenskih poslancev vrši jutri, v nedeljo, v veliki dvorani »llniona«. Komerza se udeleže vsi v Ljubljani navzoči hrvaški in slovenski poslanci. Na komerzu bodeta sodelovala »Slovenska Filharmonija« in zbor »Ljubljane«. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
lj Zbcr »Ljubljane« ima danes zvečer ob pol 8. uri vajo v »Rokodelskem Domu«.
lj Predavanje S. K. S. Z. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer bo predaval o zavarovanju dr. Malnerič. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani v Ljudskem Domu.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo priredi v nedeljo 27. oktobra ob 7. uri zvečer v Ljudskem Domu svoj večer s sledečim sporedom: I. Petje: a) Nedvea: Nazaj v planinski raj; b) Aljaž: Zaostali ptič; c) Adamič: V gozdu. II. »Naši palčki«, šaljiv prizor s petjem in rajanjem. III. »N e-dolžna žrtev«, hrvaška narodna igra v treh dejanjih; za slovenske odre priredil Fr. Koblar. V krasni igri se nam slika življenje Hrvatov, ki že ob turški meji v ved-nih bojih za svojo vero in dom. Igra je kakor nalašč primerna, da vzbuja idejo hrvaško-slovenske vzajemnosti. Primerna pa je tudi za jesenski čas Vseh svetih vsa, pa zlasti še v zadnji osmi sliki »n a pokopališču«. Ker je pričakovati prav obilne udeležbe, prosimo, da bi si vstopnice (sedeže) šentjakobski prijatelji preskrbeli že prej, da ne bo gneče pri blagajni zvečer pred igro in da si vsakdo lahko izbere primeren prostor. Vstopnice se dobe v društvenih prostorih vsak večer od 6. do 10. ure. Sedež? so od 2 K do 60 vinarjev, stojišča po 40 vin.
lj Ženski oddelek S. K. S. Z. uprizori 1. novembra na Vseh Svetnikov dan ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem Domu žalo-igro »Mlinar in njegova hči«. — Vstopnice se bodo dobivale v predprodaji prihodnji teden pri odbornicah in v društveni sobi v Ljudskem Domu.
lj S. K. S. Ž. opozarja vse one, ki mislijo obiskovati kurz za umevanje umetnin, naj pridejo jutri, 20. t. m. ob 9, dopoldne v predavalnico v deželnem muzeju, da se določi dan in ura predavanj.
lj Obrežni zidovi ob bregovih regulo-vane Ljubljanice. Seja občinskega sveta pretekli četrtek je bila mirna. Večina enega glasu je morda uvidela, da naša delegacija ne pripušča nobenega izzivanja ter da na predrznosti vedno bolj odločno reagira; zato se je v četrtek obnašala tako, da naši zastopniki niso imeli povoda, spravljati večino enega glasu na primerno stališče ponižnosti. Zanimiva točka je bil dopis stavbnega podjetja :>Alpenlandische Bau-gesellschaft« glede izpremembe pri izvršitvi obrežnih zidov ob bregovih Ljubljanice. Že v seji obč. sveta 8. oktobra je načelnik kluba občinskih svetnikov S. L. S. Ivan K r e g a r opozarjal župana, da nameravajo namesto kameniiih zidov napraviti v strugi skozi mesto zidove iz druge snovi, o kateri še ni znano, kako je trpežna. V četrtek je ta zadeva prišla pred občinski svet, in zasluga opozicije v odseku je bila, da se stvar ni preveč površno v odseku obravnavala in cla se privoli sedaj v izpre-membo načrta opornih zidov le, da prevzame stavbno vodstvo odgovornost, da bodo imeli ti oporni zidovi — železno-betonski — enako odpornost, kakor prvotno sklenjeni. V odseku so sc zastopniki e».ozicionalnih strank odločno zavzemali
za to, da se naj iz prihranka porabi denar za okrašenje kejev. Ker se sedaj namerava keje napraviti le od sv. Jakoba mostu do frančiškanskega mostu, oziroma do hiše meščanske imovine, se treba potezati za to, da se keji vsaj nekoliko podaljšajo, ostale brežine pa lepo okrase. Sploh se opaža, da so liberalni zastopniki Ljubljane bili takrat, ko se jc o stvari odločevalo v glavnih potezah, skrajno površni in da niso mogli dobiti pota, da bi pri tej priliki vlada nekoliko več žrtvovala za Ljubljano. O teh zgradbah je bila zanimiva debata v tajni seji občinskega sveta. Župan je predlagal, naj se da stavbnemu nadkomisarju M. Pre-lovšku za stavbno vodstvo pri zgradbi kanalov mesečne doklade 200 K, njemu pri-deljenemu komisarju V. Zupancu 150 K in risarju 80 K, poleg tega g. M. Prelovšku za nadziranje zgradbe kanalov mesečne doklade 100 K. Gosp. obč. svetnik Pammer je govoril proti temu, češ, da je g. Prelov-šek sam v zadnji seji rekel, da je treba za zgradbo kanalov specialne tvrdke, tembolj bi bilo za vodstvo in nadziranje treba specialistov. Tudi ne gre, da bi bil g. Prelov-šek šef in svoj nadzornik v eni osebi. Večina je seveda odklonila zahtevo po specialistu. Župan pa je pri tem povedal, kako silno je skrbel župan Ivan Hribar za Ljubljano, ker je bil tako nepreviden, da je pristal na to, da mesto sprejme po končanih delih takorekoč brezpogojno izvršena dela v svoje vzdrževanje. Tako doživi lahko mesto hude prevare. Zato je treba sedaj najstrožje paziti, cla ne bo treba pozneje za poprave šteti debele tisočake. Ta slučaj kaže, kako malo se je pod liberalnim absolutnim gospodarstvom gledalo v bodočnost. Vsa odgovornost pade sedaj ua večino enega glasu!
lj Iz seje magiairatncga gremija. Odkloni sc prošnja Antonije Frohlich, gostilničarke v Konjušnili ulicah, da bi smela prodajati tudi žganje. — Plakat er Fran Perdan je prosil, da se mu dovoli na raznih krajih mesta postavili 30 kioskov. Predloženi načrt je gre-mij zavrnil in zahteva lepše kioske. — Ob Nadvojvoda Friderika cesti se napravi Mehletovi ograja, pri Orlu nauie-slu brežin zid z vhodom na dvorišče. Lovro Šarcu sc pa napravi pri skladišču na dvorišču dvigalo za 1000 K, zato pa ne sme več skladati v skladišče na cesti. Če bi sc mesto pred zgradbo za take stvari zmenilo, bi bila stvar goto-dobili: Franc Pust za zgradbo hiše v Orlovi ulici, A. Verhovec na Poljanski lovi ulici, Al. Verhovec na Poljanski cesti za prezidavo gospodarskega poslopja v štiri stanovanja. Dav. Rovšku v Kolodvorskih ulicah se dovoli, da napravi nov prodajalniški portal v svoji hiši. Bazaru Spiegel sc dovoli napravo 10 prodajalniških omar na Tonil alile. — Uporabno dovoljenje so dobili: Franc Zore na Martinovi cesfi za neke prezidave, Kazino za prezidavo kegljišča za sobo društvu »Šlafariji«, Franc Pust za hišo v Orlovi ulici, Matej in Marija Stucin za novo vilo ob cesti na Rožnik, Franc Jerančič za zgradbo na Poljski cesti, lekarnarju Ford. Vrabič sc pa uporabnega dovoljenja za vilo na Golovcu ni dalo. Magistrat zahteva izpolnitev nekih predpisov. — Na mestnem stavbišču na bivšem Gestrinovem .svetu ob Poljanski cesti postavi tvrdka za zgradbo kanalov R e li 1 a & N e f f e n skladišče in delavske barake. Zato ho tvrdka plačevala mestu 40 K na mesec. — Mestna ledenica n a C a-sarja Jožefa trgu se z a p r e. V mestni klavnici sc napravi hladilnica. V mestni klavnici se izvrše tudi nekatere druge adapcije. — Za trg, na katerem se prodajajo drva, se naroči kubična mera, da se bodo odslej smola drva prodajati le na kubične m etre. — Član gremija Iv. Štefe jc želel boljše ureditve za službo slug. Seclaj časih prideta na dan k eni stranki po dve slugi, kar bi lahko skupno opravil en sluga.
lj Eončarjev konkurz. Bončarjevo hišo na Poljanski cesti štev. 19 je včeraj na dražbi kupila štajerska eskomptna banka za 50.000 K, ista hanka je kupila tudi Bon-čarjev mlin z vsem kompleksom v Domžalah za 53.000 K. Kje je sedaj pobegli trgovec Bončar, se še vedno ne ve. Nedavno so bile razširjene celo govorice, da je bil pred svojim begom umorjen. Ta konkurz bo menda takrat popolnoma pojasnjen, kadar bo pojasnjena usoda ubogega Šibenika.
lj Zasebno posredovalnico za nakup in prodajo posestev iu z^mjlišč
otvori s 1. novembrom zidarski mojster g. Valentin A c c e 11 o. Pisarna oblastveno - koncesioniranega zavoda bo v Kolodvorski ulici štev. 8.
lj Iz gledališke pisarne. Jutri v nedeljo, dne 20. t. m., se (izven abonmaja, za lože nepar) ob izdatno znižanih cenah priredi popoldanska predstava pri kateri se ponovita velezabav-na Courtelinova. tragikomedija »Bou-bouroeho« in dr. Ipavčeva muzikalna pantomimu »Možiček«. Začetek ob 3.
uri popoldne, konec ob 5. uri. Pri predstavi sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije; mecl odmori bo predna-šal Flotovo ouverturo v operi »Marta« in Zielirerjov »Ljubavni valček«. — V, nedeljo zvečer se v abonmaju (za par-abonente) prvič ponovi Sudermannova drama »Tiha sreča«. Začetek ob pol 8., konec ob 10. zvečer. Prihodnji teden bo v prvi vrsti posvečen veliki operi (VVagnerjevemu »Večnemu mornarju«), nakar pride kot prva opereta te sezono Suppejev »Boccaccio« na oder. Kot druga velika opera sc uprizori Verdijeva »Traviata«.
lj Ravnateljstvo trnovskega bolni« škega in podpornega društva v Ljubljani se usoja najuljudneje povabiti vse svoje gospode častne, podporne in prave člane, kakor tudi vse dobrotnike in prijatelje društva k po pravilih določeni sveli maši, ki se bode darovala jutri, v nedeljo, t. j. dno 20. oktobra 1912, oh 10. uri dopoldne v kapeli Leo-nišča.
lj Mnsica saera v stolnici. Jutri, v
nedeljo (Posvečevanje cerkva) sc bo pri veliki maši ob desetih izvajalo sledeče: Missa in hon. s. Christinae, zl. St. Premrl, gradual »Locus iste«, zl. Ant. Foer-ster, ofertorij »Domine Dcus«, zl. Vinc, Goller.
Izredno trpežne preproge. Tovarni
za preproge dvornega in komornega založnika S. Soheina v Zdirecu se je posrečilo izvršiti izredno trpežne preproge za vsakdanjo rabo iz najmočnejše volnene preje. Izdelki te kakovosti se bodo prodajali od danes naprej pod imenom »Scheinove Harlem-preproge« v zalogi preprog in pohištva S. Schein, Dunaj, L, Bauernmarkt 10, 12 in 14, v originalnem francoskem desenu v barvah oliv, fraise, bakrene ali zlate boje in 7. ročno vezanimi franžami po 4 K 90 li v velikosti preproge za pred posteljo in samo, ako sc sklicuje na naš časopis. Vzorci in bogato ilustrovani cenik zastonj in franko istotako le, ako se sklicuje na naš časopis.
ImaSe-H radi dobro, lino kavo? Ako jo imate radi in ako ste zaveden Slovan, podpirajte slovanski produkt in pišite na češko tvrdko Jos. Vesely, Praga, VII.-586, ki Vam pošlje za 4 K 5 kg izborne žitne kave, kateri se priloži kot dar šo kak za dom uporaben predmet. Več današnji inserat.
r
=\
Zdravs, močni zobki prod.ro brez bolečin.
Razvoj malih otrok v starosti dojenčkov se izredno pospeši z rednim zavživanjem lahko prebavljive in re-dilnc Scottove emulzije. Pred vsem se pa izkaže učinek tega izbornega krepilnega sredstva za otroke še prav posebno v dobi, ko imajo dobiti zobke. Scottova emulzija vsebuje namreč za rast zdravih in močnih zob tako potrebne apnenčeve soli. Malčki ostanejo vedno živahni in niti najmanj ne občutijo kakšnih bolečin, ko imajo dobiti zobke.
Scottova emulzija se lakko jemlje v vseh letnih časih in njena učinkujoča moč je neizpremenljiva; seveda mora biti zalo prava Scottova emulzija in nikaka ponaredba.
Cena originalni steklenici je 2 K 00 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje tO vin. v znamkah na SCOTT & jJOSVNE, O. ni. b. H., Dunaj VI!., in se sklicuje na ta \^^asopi3, dostavi se mu i poSiljatevpotom lekarn; za poskušnjo.^y
Kot najboljše sredstvo, ki hitro lajša in prežene kašelj ter nas pri obolenju na dihalih obvaruje hujših bolečin, se izkazuje T h y m o m c 1 S c i 11 a e iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobi se skoro v vseh lekarnah in velja 1 steklenica 2 K 20 h. Na ime Thymomel Scillae sc mora strogo paziti.
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
šivale stroje „Singer"
ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem, ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo.
flJeissberg, Dunaj ll.Unlere Donausirasse 23. S
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev, ustanovljena ,v letu 1900. Cenik zastonj in franko. Dopisuje sc v slovenskem in hrvaškem jeziku,	3342
PrlmorsKe vesli.
p Nevarno je obolel C. g. Jožef Kosec, župnik v Kamnjah. Podvrgel se je operaciji na slepem črevesu. Nahaja se v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici.
p Prijateljsko slavlje pazinskih maturantov iz leta 1835. Lepa slavnost se jc vršila dne 16. t. m. v Pazinu, oziroma v Ž m in ju in Sv. Petru v Šumi. Zbrali so sc k prijateljskemu sestanku gospodje maturanti nekdanje nemške pazinske gimnazije iz leta 1885.: prebl. gospod vitez Josip Pogačnik, državni in deželni poslanec itd. v Podnartu na Kranjskem, gospod Josip Pristov, župnik v Horjulu na Kranjskem, gospod Josip Kos, župnik v Brestovici na Krasu, gospod Liberat Slokovič, župnik pri Sv. Petru v Šumi in gospod Just Filipič, župnik v Žminju. Bilo je leta 1885. na pazinski gimnaziji 9 maturantov, a dva sta že pokojna, dva se pa nista udeležila slavnosti. Kot častni gost je bil k slavnosti povabljen blag. gospod Ivan Kos, sedanji ravnatelj pazinske hrvatske gimnazije, nekdaj profesor slavljcncev. Po službi božji so so podali slavljenci v prijazni Žminj. kjer je gostoljubni gospod župnik Filipič dal vsem pripraviti primerno okrepči-lo. Med lepimi nagovori je minul spomin na srečni dan.
p Prepovedano gostovanje operetne družbe. Italijanska operetna družba Mag-nani, ki gostuje sedaj na Reki, je hotela nastopiti tudi v Gorici s sedmimi predstavami. Ali tržaško namestništvo ji je prepovedalo gostovanje radi demonstracij, ki so se vršile lani v Pulju ob priliki nastopa te družbe v opereti »Dunajska kri«.
p Umrl je na Kontovelu Jakob Regent, predsednik »Gospodarskega društva«.
* Voditelj v srečno večnost. Molitvenik. Spisal A. Mrkun. Znižana cena: rdeča obreza samo K 0'80; zlata obreza je razprodana. Ta molitvenik, ki obsega 250 strani, se ne odlikuje le po svoji mali, priročni žepni obliki, temveč njegova prva prednost je priznano krasna vsebina. Poleg mnogoštevilnih izbranih mašnih in drugih molitev so na prvih 90 straneh molitvenika pod naslovom »Poučni sestavki« razvrščeni prekrasni nauki, katerim se ima molitvenik v prvi vrsti zahvaliti za svojo priljubljenost. S prav kratkimi besedami, vendar pa temeljito in jedrnato so v teh sestavkih obrazložene vse resnice sv. vere z natančnimi navodili. Kaj moramo storiti in kaj opustiti, ako hočemo doseči cilj, za katerega smo ustvarjeni. Molitvenik nosi svoj naslov po pravici, ker je res pravi voditelj v srečno večnost. Ker izide v kratkem v novem natisu, oddali se bodo preostali izvodi prvega natisa po navedeni skrajno znižani ceni, kajti sama vezava je toliko vredna. Dokler ne bo celotni prvi natis razprodan, drugi natis, ki bo seveda neprimerno dražji, še ne pride v prodajo. — Katoliška Bukvama v Ljubljani.
MtilitilMkt: li hrisi obeti SlMuefl
AVTOMOBILI
LR(JRIN & KLEMENT
deln. dr. v Mladi Boleslavi, SVETOVNA ZNRMKJV
1407
in modno blago za gospode in gospe pripomca izv. hlSa
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na CeSucm.
Vzorci na zahtevo franko Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj ligotovlti gospod, obleke.
1309
Glupec! Ali si Se sedaj nisi zapomnil, da kadim samo
JACOBIJEVE ANTINIKOTINSKE
c"garetno stročnico!
. ........• 1 ■ ■ .	'V
(Cvetlični sneg) 3314
■ nova, znanstveno izdelune --
krema za roke in obraz
higiensko najboljša toaieho srodst o sedanjosti. Lonček 80 h. Dobiva se povsod I Škatlja K 1-60. Zaloga: „Adrla", B. Čvančara v Ljubljani.
VeC večjih zamočenih kakor tudi novih sodov ponudi po primernih cenah Andrej Globočnik, sodar v Radovljici.	3328
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
naravna
alkalična kislina
najboljša difetiična in osuežufocn pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh. obiotnih in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sreiSstoo
pri karlovovarijskem in drugih kopelISkih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopcljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: Glesshfibl SuMsrfenimi,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variti
Prospekti zastonj In franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastncr-u. Peter Lass-niku in Andrel Sarabonu, Llublfana. 3997
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod „Liudsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani. 2601
a ti	Cas opazovanja	Stanjo barometra v rum	Tompe-ratura po Celziju	Vetrovi	Nebo	K J3 a a l- 2 ca r* U
18	9. zveč.	741-3	6-8	brezvetr.	dež	
19	7. zjutr.	740 l	4(5	sl. ssvzh.	oblačno	11-3
	2. pop.	737-2	11-0	sr. jzvh.	del. obl.	
	Srednja včerajšnja temp. -57»,				norm. 11-1°.	
Mefteorologično poročilo.
Višina nad morjem 30G-2 m, sred. tlak 736-0 rum
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 19 oktobra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-87
Pšenica za april 1913.....11-89
Rž za oktober 1912.....10 25
Rž za april 1913.......10-48
Oves za oktober 1912 ....	1165
Oves za april 1913......11-35
Koruza za maj 1913.....7 99
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel
po svojem umrlem stricu gospoda FRANC GRtiNWALDU v Litiji.
Bil sem več let kot poslovodja pri gospodu Grtimvaldu vposlen ter se časti-tim naročnikom najtopleje priporočam z zagotovilom najboljše in točne postrežbe.
Franc Grunwalda nasl.
Robert Loos
3329	v Litiji.
Ob dovršenem delu moje nove stavbe mi je dolžnost se zahvalitizadobro in pošteno delo g. Josip Kacinu, zidarskemu mojstru v Jagrščah, katerega vsakomur kot vestnega in veščega zidarskega mojstra, najtopleje priporočam.
V Logatca, dne 18. oktobra 1912.
Anton Jelenec,
las(n'.k rastlinske destilacllG .Jelen* v Logatcu.
Trasvski
V Malem Mengšu številka 32 je naprodaj
lepo kmetijsko poslopje,
(Kaschauj L
© & ®
r
9
d
t %
0 *
©
Vsakovrstno
Mehka in trda cela in razžagana.
Trboveljski kosovnik.
Posebno opozarjam na
trboveljski kockovnik.
v
Češki briketi.
Od 50 kg do celega vagona, na dom postavljeno.
Telefon št. 274
Ivana Treo, Cesta sa Rodsifsvo le'
Pitana perntnlna ! Meso! Franko po povzetju: 5 kg košara vsebuje: 1 mastno gos 3—4 kokoši za juho, pulurdi ali race, najfinejše sveže zaklano) aH svežo volovsko meso ali teletina K G'70, — M. SCHWARZ, BUCZACZ.	3331
v mestu in transito, pripravnih tudi za delavnice se odda. Vpraša naj sc pri oskrbništvu Pon-gratz-evega posestva Franca Josipa cesta 7
ali pa pri hišniku v bivši cukrarni.	3283

so priporoča za obleko in perilo na dom. Naslov se izve v upravništvu „Slovenca" pod štev. 3271.
f9! Cd
želi dobiti službe, najraje v kakem župnišču, ali pa pri kakem drugem krščanskem samskem gospodu. Naslov pove uprava tega lista pod št. 3219.
►o
za ž tule mleti sprejme takoj A. Terplnc v Kamnika.
mešane stroke (tudi dober manufakturnist) želi trajne Službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe z z navedbo pogojev, pod ,,Tajnost" na upravo tega lista pod št. 3333.	3333
daje izprašana učiteljica. Naslov ptwe uprava lista pod štev. 3050. BBPDEC
hrigavost, a u fej p; katar in ssj pj p zaslizenje,
mrnK^BB^Mm^Š-Sa krCni in
OSlOVShi kašelj slastne
Koiserleve prsne karamele' jelkami",
filfiO notarsko poverjenih izpričevat od zdravnikov
'J1V/V jo zasebnikov zajamčojo gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.	3090
Zavoj 20 in '10 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Trnkoezy, Rihard rtuinik. l)r Cr. Pipcoli, Deželna lekarna, ilr. i'h. And. Uo-hinc, ilr. Ph. Jos. Cižmar. Ant. Kane. dro^erija; B. Cvančara drogorija -AdrHa1-. — Lekarne na dežoll: iJaniol Pire, Idrija. .1. Borgmann. Novomesto. C. Andrijančio, Novo Mesto. Jur lili s. Vipava. Milan Waoha,,Motlika. A. Roblek, Radovljica. Ilinko lirilli. Litija. Karel Savnik. Lekarna pri Sv. Trojici, Kranj. .Fr. .Baccarcich. Postoina. Jos. Močnik, Kamnik. E. Burdyoh, Škoija Loka. Mr. Ph. Bohulav Lavica, lekarnar. Tržič. Ph. Mr. K. Kožolj. Josonico. V. Arko, trg., Senožeče. Jos. Rudoll. drogorija, Litija. J. Kandušar, trg., Mengeš.
16 letna gospodična želi vstopiti kot
'kjer so izvršujo več let trgovina z ne-
žganjem, prodaja tobaka, knharna žgan a, tor vina ria debelo. Poslopje obstoji iz 8 sob, S Moti,
čanlm blagom, pivom, žgan a, tor vina na debelo. Poslom
3 kuhinj; zraven dva vodnjaka. Pri hiši lep sadni vrt. žoljo kupcu so proda tndi bližnjo zomljiščo pod ugodnimi pogoji. Ako bi kdo žolol. so da tudi v najem. — Več povo Josip Kralj, posestnik in trgovec.
Na
828»
Vam plačam, ako VaSih kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
& m <m m o®

® © © <© ® ®
m
* 0
v trgovino z mešanim blagom, vešča tudi nemškega jezika. Naslov pove uprava toga lista pod št. 3286.
Proda se	-
3221
sredi trga z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj njiv. pripravna za. vsako obrt. Vprašanja na M. Hribar, Mengeš.
Ne sinete pozabiti,
imamo zdravniško priporočeno iu okusno sredstvo, ki lajša in popolnoma odstrani oslovski kašelj in to jo
tfhijmomel Scillae. I
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRilGNER-ja lekarni!
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. !
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
t steklenica K 2-20. Po poŠti franko proll naprej pošlliatvl K 2-90. 3 steklenice proti naprej poSi-Ijatvl 7 K. to stcklcnlc proti naprej pojiljatvl 20 K. Pozor oa ime sredstvi, Izdelcvatelja ^ . ..
lit varstveno znamki, sns Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rihard SuSnlk, ur. G. Piccoil, jus. Čižmaf.
TO

2tJ\T.S chwab
zobozdravnik
ordinira na Jesenicah vsak dan od 2. do 5, ure popoldne in na Sledu pozimi vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne v vili Jlria Jperz.
c)£or>o je&em&o in sirniHo SCac^o ca iena&e obt'efle pti
8L ©Iti Mcmc
£jit6fjana, iSttvtarjera <u,tica c?.
^zcica na aafvtcoo.	nic&e.
5ostcec6a znano do-&ra.
3229
Išče se
3238
prostor za zlaganje drv in premoga.
Eventuelno se kupi taka trgovina v LJubljani. Ponudbe na P. Alešovec, Št. Vid ob Glini, Eor.
Vsako nedeljo se dobijo na Laverci riževe in jeterne 3247
Prisila
se iz proste roke v Novem mesta v sredini mesta dobro ohranjena
v kateri je dobro idoča trgovina z usnjem. Zraven hiše je lep vrt. Kupec lahko prevzame tudi zalogo nsnja. Cena in pogoji se izvejo pri lastnici hiše
marifi Receljj
S32fi
v Novem mestu.
Šentjanške premogokopne družbe na Erjavčevi cesti štev. 2 se dajo v podnajem.
Vprašanje in ogledovanje istotam.
3321
Velika specialna tovarna
za vse tehniške predmete išče za Ljubljano izurjenega, pri industriji 3323 dobro uvedenega
Modni salon
Ivane Schiller
Sv. Peira cesta 31
priporoča	3135
klobuke vseh vrst.
Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
K Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba.
Majnižje, stalne cene.
■ llustrovani ceniki na razpolago! =
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Lfub-lfana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
za tovarniško pisarno, 14—15 let star, z lepo pisavo, vešč slovenščine in nemščine v govoru in pismu, se sprejme takoj. Dobra šolska izobrazba pogoj. - Ponudbe na upravo .Slovenca" pod šifro „Praktikant 3268".
dobro izvežban v trnovski stroki, : želi kake primerne službe kot :
ali drugega kaj primernega. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod f(U '= štev. 3318.	■■ -
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševee Brinjevec
Vinsko žgasifc
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
UTS. Rsssiser ih Go.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union".
krojač ¥ bjabljan?, Sv. Petra cesta M.
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške Obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
iiijMtti
deželni dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna.	2592
proti najvišji proviziji. — ARTUR HECKER, tovarna za snovi za ga-tenje strojnih pušic in izdelovalnica asbestnega kavčuka, Ustje ob Lahi.
italijanski
ifidine jChlavriS)
fn
GOFfCB (Corso Francesco Gžus.88).
Odlikovana z zlato medaljo in s častno diplomo na največjih razstavah tuzemstva in inozemstva.
Izgotavlja skupne harmonične zvonove v vsaki velikosti, vsaki zaželjeni teži, številki in glasu, kakor tudi posamezne zvonove k drugim, zagotavljajo soglasje in čistoglasen razdoneči zvok.
Sestavlja žolezne odrenice za oporo zvonov, izvršuje popolno montiranje in prevzame vsa popravila v teku enega leta na lastne stroške.
Dovoljujejo se ugodne ccne in povoljni plačilni pogoji, kateri so plačljivi samo po odobrenju in v slučaju, da so zvonovi v splošno zadovoljnost izvršeni.
Izdelava tudi kipe, plakete, vence iz bronsa in vsakovrstne druge umetne izdelke.
Na željo in brez zaveze se razpošiljajo načrti in obrisi, se dado uveti iu pojasnila, eventualno lahko pride tehnično izobražena oseba na pogovor k naročevalcu.
Poizvedba pri	3080 52
francesco Broili v Gorici.
ia začetnike in napredujoče se otvori 24. oktobra, lonorar za osebo 4 K mesečno. Pismene pri-ave na upravo lista pod »Italijanščina« do <325	21. oktobra.
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
Čevlje ;a dame. gospode In otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3009
iz hrastovega lesa, prav močne in nekatere skoraj nove ocl 200 — 400 litrov od 000 — 1000 litrov,
proda po nizki ceni . ■■■
Frasac
Lingcrjeva ulica št. 1, za škofijo
Priporoča tudi
p® nSzki ceni.
ura, prstan 3257 verižica in obesek, krasna „Fantasiea ura za gospode iz novega srebra z dvema lepo cjravir. pokrovoma, zlatim ro-i oni, prav dobrim kolesjem na sidro, solidna izvršitev, z amer. e'oktro-goldin dvojno verižico z lepim obeskom in gold-doublc prstanom za gospode. Za dober tek ure se da pismeno 3 letno jamstvo. Po povzetju vse skupaj le K 6"50.
Dunaj 329 XVI/2 Lerchsnteldergllrtel 5
Zamena ali dcaar nazaj. — Zastopniki se iščejo povsod.
i veeerni m
dvakrat na teden od 8. do 9. ure. Honorar 4 K mesečno. Začetek 26. oktobra.
i mm reeai
se prične 18. oktobra. — Več o obeh
tečajih vsak dan od 12. do 2. ure. Tečaj se vrši le, ako se zglasi vsaj 15 gospodov.
Olga Nadenlček
učiteljica francoščine na c. kr. žensk, učiteljišču Dalmatinova ulica 10. 3287 3

vsako rano, ker se ista spremeni po
okuženju (infekciji) v težko zaceljivo.
2e 10 !ct se je izkazalo mečlluo vlačno mazilo tako-zvano praSko domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zuccljenje.
fcš" Razpošilja se vsak dan. "Kal 13
t pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pu-iicc, za K7'— pa lo pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
BiRAGNER, c. iu kr. dvorni doMielj
lekarna »Pri čruem orlu«
Praga, Mala strana, vogal Neradove uiice št. 203.
Zaloge v lekarnah flvstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Plccoll, Jos. ČiZmaf, Rlh. SuSnlk.
3120
popolnoma zdravo, prebrano, debelo ter suho in očiščeno blago kupuje v vsaki množini in cele vagone, dostavljeno kolodvor ali v I. ljubljansko javno skladišče Ljubljana, po solidnih dnevnih cenah tvrdka:
Iv. A. Harimann nasl. A. TOMAŽIČ 3102	pisarna Marije Terezije cesta, Ljubljana.
Zimski barhenti! 2
Kdor rabi dobro in pristnobarvno barhento, flnnele zi» srajco in drugo perilo, limono in bombaža sto kanafase, oeiire, platno, inlot, brisače, rjuhe, zimsko blago za damo in gospode, žopno lobce in drugo tkanine, naj so obrno na krščansko tvrdko	2836
Jaroslav Marek, ročna tkalnica 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci bo pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhonta. ilanelo, katanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40m za 1(1 K, prvo vrsto sa 20 K, liuojšo vrsto za 55 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci no pošiljajo. Srajco za gospodo iz Ilanelo ali cofuja 1 komad k 180, S 20, 2 60, 3, in 4. Pri odjemu 6 kom. srajc jih pošljom lranko. I'ri naročilih zadošča navedba Širino vratu. Dopisujo so slovensko
vseh posiovniti transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic
za vsa olavna in stransko mesta tu- in inozemstva.
♦
4p A
c. kr. priuil bhiicnn m meiuniihcnh delimskii druzbn	;
Akcijski kapital: 50,000.000 kron. Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.	^
W $6 OSREDNJH MENJHLNICR:	<$>
imllK D1VVIIIJ K VOLLZEILE Sfev. G.	♦
naden, ČeAka Kamnlcn, ČcSka Lipa. Brno, ttablonz, N. Croslilz, iDomost.	L
Kruhov, LUamerlce, Moravski Z.nmpcrk . Mortling, Mrrnu, Novi Jtčln,	jf
Plz<.'!i, I"raj|a, Llbcrcc, Teplice, Scnov, Bnnajsko Novomesto. Cvitava	o
BH PRODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
Zavarovanie proti \im pri Mih srečk in uredit, paplriev
Prosnfikfe ia cenike premij zastonj in franka
Škandalozne šolske razmere pred celovškim sodiščem.
V sredo dne 15. oktobra bi se imela vršiti obravnava v obtožbi, ki jo je dvignilo drž. pravdništvo na ovadbo celovškega okr. glavarstva zoper pos. Šimna Pristovnika in Janeza Oražma iz Sel po § 305. kaz. zak., češ, da sta štiri druge nagovarjala k šolskemu štrajku v Se-lah pri Borovljah. Predsednik je deželr nosodni nadsvetnik dr. Moritsch. Obtoženca je zastopal g. dr. Brejc.
Predsednik naznani, da je sodni dvor ugodil predlogu zagovornika, poklicati kot pričo okrajnega glavarja pl. R a i n e r jča, ki pa da je vsled neke komisije zadržan in se je vsled tega opravičil. Zagovornik dr. Brejc predlaga vsledtega preložitev obravnave. Razvcn učitelja Milloniga, ki je sokriv, ne more nihče drug o vseh raznih grozovitostili na slovenskem oddelku v šoli v Sclah dati pojasnil nego g. okrajni glavar, ki bo moral pred sodiščem marsikaj preklicati. Treba je konštatirati, da je učitelj Millonig v šoli res tako postopal, da jc bilo treba v obrambo narediti šolar-ski štrajk. Millonig je otroke tako pretepal, da so trpeli škodo na telesu, več otrok je oglušelo, več jih je prišlo domov z ranjenimi očmi, uččitelj jih ni puščal na stran, da so vračali domov, kakor pravi zapisnik, s polnimi hlačami itd. To vse se je brez odpomoči višjih inštanc šolskih oblasti dogajalo od meseca novembra lani do svečana t. 1. Ako se bo dokazalo, da so se te grozo-vitosti vršile sistematično, da nobena pritožba ni ničesar pomagala, da so ljudje borili vse inštančne poti, pa brez uspeha, bo sodni dvor uvidel, da obtoženca nista storila kaj protipostavnega, ampak sta bila v svoje dejanje prisiljena. Zato predlaga iznova odklonjene predloge ter prosi, da sodni dvor že danes o tem sklepa, da ne bo treba obravnave preložiti še enkrat. Ti predlogi so sledeči: 1. Sodišče naj rekvirira vse pritožbe na okrajni šolski svet, 2. disciplinarne akte učitelja Milloniga, 3. vse akte okrajnega sodišča v Borovljah o obravnavi zaper učitelja Milloniga zaradi grdega ravnanja z otroki (§ 420.);
4.	kot priče naj se zasliši gosp. župnika Linasija kot načelnika krajnega šolskega sveta o pritožbah iste korporacije;
5.	g. občinskega tajnika glede pritožb pri županstvu, ter 6. 37 drugih prič, katere bi potrdile, kako nečloveško je ravnal učitelj z njihovimi otroki, tepel jih, kamor jih je ravno zadel, in mu je za orodje služilo, kar je ravno imel v roki.
Sodni dvor ugodi predlogu glede preložitve obravnave, zavrne pa vse druge predloge. Razprava, kateri bomo obrnili posebno pozornost, bo posvetila v barbarske, neverjetne razmere koroškega šolskega sistema in razkrinkala gotove šolske organe.
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite rq zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga Vn. 586 Češko.	30ie
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v mannfaktnrni trgovini
W	2934
Ljubljana py{ Slt®fll?rap-
Najmoderneje opremljen
umetni mlin
s stalno vodno močjo, kjer se more na leto zmleti do 250 vagonov žita, s hišo ter gospodarskimi poslopji, velikim skladiščem, vse v najboljšem stanu, z okolu 9 orali zemljišča, ki je deloma primerno za stavbišča, se ceno proda ali da v najem.
Pojasnila daje gospod dr. Ferdinand Eger, odvetnik v Ljubljani,
Frančiškanska ulica štev. 12.	3315 3
Kamnoseška : obrt :
- ^ijljt^iiv*
2892
znamka
zvezda
je najcenejše in skozi desetletja preizkušeno najboljše fosfornokislo gnojilo za traUEli&e, pašnike frn <detelj3££a, pomnoži dvakrat do trikrat pridelek ter izboljša tudi kakovost rastlin. Ako se sedaj v jeseni trosi na grudo, učinkuje vidno že spomladi. — Svari S8 predi manjvrednim blagom! Naročila na cele vagone in na drobno sprejema
Veletrgovina z železnino „MERKUR"
2675
Peter Majdič v Celju
kjer je zaloga in prodaja tvrdke Th0maS!lh0SS!ha!fa6rike!l. Bsrlln. Hr. 35.
1
!
Priporočam slavnemu občinstvu v Ljublj ani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov.
Ker se razproda vsa zaloga spomenikov, se prodajajo isti za lastno ceno.
immu Chivieriiikovii vdovr
Ljubljana, Komenskega nlica 26.
Med bravce časopisov 3280
tazdelimo 3000 parov
izbornih, zelo elegantnih čevljev iz najbolj., trpežnega usnja na zadrgo, kot kaže slika, da se seznani naša tvrdka.
Plača se samo delo K13-75 za 3 pare čevljev. - Čevlji l)i sicer veljali K 42'—.
Pošljemo popolnoma na iz-bero vsakomu v največjo zadovoljnost 3 pare čevljev za gospode ali dame, poljubne številke. Zamena dovoljena, tedaj nikak riziko. Pošilja po povzetju ali predplačilu.
Pošilja prva krščanska razpošiljalna za čevlje:
Franc Humann, Dunaj II., Aloisgasse 3/10 R.
Šele Vaše priporočilo bo nam donašalo korist.
Vsak gramofon
bo lepo igral, ako raa omislite dobro zvokovko, ki jih izdeluje in ceno pošilja HLOJZII KUHUUTE Do-bniška. ČcSko. Ceniki zastonj in poštnine pr slo PčP hvalna pisma na razpolago. Trgovcem popust. 3310
ubene = parcele
zia Dunajski cesti o Ljubljani pred delaosklmi hišami In na Giincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodal.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, na Giincah 37. 2127
priložnostni nakup!
Lepa žepna ura z verižico K 3*50,
30.000 komadov
kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lopo
3« nv idočo (no 12 ur) LOJUA* sre-hrno anker-rem. uro, švic. kolesje k lopo grav. oklopjem. s sekundnim kazalcem ln lepo pozlačeno ali posrehr. verižico natančno idočo le za K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo ivozla-čeno 36 ur idočo anker-rom. prvo vrsto švicarsko uro s pozlačeno vorižieo za K 5. Trilotno pismouo jamrtvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju S. KOH/VNE razpošlljalnica švicarskih ur, Krakov St. 78. Neštevilno priznanj in naročil. Za nougajnjočo denar nazaj, 330«
šUrivoglate oblike z slabičem za obešanje na slikarsko paleto
za akvarelno slikanje
(varstv. znamka)
J. Klein, Ljubljana
so praktične in radi lepe oblike zelo priporočljivo in imajo to prednost, da se lahko pri delu obesijo na paleto; rudi tega jim moramo dati prednost pred vsemi doslej v trgovini se na-hajajočimi posodicami iz pločevine, kamenine, aluminija, kakor tudi radi snažnosti in priroč-nosti.	3262
Cena komadu 20 vin. Pri večjem naročilu primeren popust. Dobivajo sc pri
j, Klein, Ljubljana WoIfova ulica 4 in Frančiškanska ul. 8.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv
Splošna prometna banka podružnica Lfu
Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. -30 podmžnlc, Uogafl marigin trg - 5u. Petra cesta. Belciškl kapital Sn reserve 52.000.000 kron.
Preskrbovanje vseh baukovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaju varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja.
Ustmena ln pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30. septembra 1912. K 75,396.335-_
-.--/'ji: >	;	•■■:::■■	»V.*---.*. - •'(•"{'.';- 5.
F. P. Uidic
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor! = Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorcc in popis.	813	Spretni zastopniki sc iščejo
V nobenem glavnih mest avstrijske monarhije ne dobite tako veliko detailirano trgovino, da bi imela v zalogi toliko
damske konfekcije
kot moja. Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših man-teljev, paletotov, raglanov, gledaliških plaščev kakor tudi kostumov do najfinejše izdelave.	3322
Bluze, krila, spodnja krila, pletene jopice kakor tudi obleke za moške, otroke in dečke, fino izdelane po čudovito nizkih cenah.
Nobenemu ni pri meni teška izbera jopic, paletotov, raglanov in kostumov za deklice.
Istotako velika izbira najmodernejših oblek, raglanov, površnikov in klobukov za gospode.
HngleSko skladišče oblek 0. Benntovif, MIlana, Mestni trg
Najceneje
z letno plačo 1200 K in prostim stanovanjem.
Prošnjo je vložiti do 30. oktobra 1912.
Prosilci morajo dokazati: a) avstrijsko državljanstvo, b) starost uajmanje 20 let, c) zdravo telesno konslitucijo, d) neoporeeeno ponašanj o, e) spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ali realki, ali kateri drugi enaki soli, f) dokaz usposobljenja za reševanje občinskih poslov.
Vrhu tega morajo biti vešči občinskemu računovodstvu in poznati dobro slovenski in po možnosti tudi nemški in italijanski jezik.
Nastop službe 1. novembra 1912.
J e 1 š a n e, dne 15. oktobra 1912
Župan:
I. Valenžič.
M urr^uIJ JU
PairžajsStCT ccsta 87g Ljw8aiiijg»;n>a,
H®i©JS1lS iz prvih tovarn Avstrije! ——— DtfRSfOPP, STYRIA, lVAFFENRAK). ——
v	A
Šivalni stroji
in stroji za pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena !. 1867. vjv Vezenje poučujemo brezplačno.
s Adlerjcvl •
isaS&ii stroji«
CoRiSsi aeastonj m iskat,
IBBBllHiBG
BB H ■
H H H
Gospodinje !
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta ŠL 16.
549	Ne zamudite zahtevati cenik.
ma
jifS
'fcaSii"li ['ViiHr

MARIJA SATTNE:
Ljubljana, Bunajska cesta 19, n. stop., n. nadstr.
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajiine burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno peril6 iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13
ni rastlinska margarina.
so izdeluje iz najčistejše goveje obistno tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
ni umeten, nego najčistejši naravni Izdelek.
je	cenejši od navadnega presnega masla in
za	, 0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
som „um
je resnično edino in pravo nadomestilo za presno moslo, ki daleč prekaša vso
doslej hvalisano.
i m
Izdelovanje HH3
B3
M
je varovano s stalno državno
kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
ftnUsaisfe
1771
samo
Dobiva se povsod.
Poizkušnje gratis in franko.
in plesno maslo,
IIBB9III

mmnmmmvnm
Stalna razstava in tržnica z obrtnimi izdelki v Brnu
r. z. z o. J.
nalsolidneje izvršeno in do
----- n ^ * • TV ° t * ji	fn n staBOvai,ia' Hotele. ylle, re-
ceneti dobavlja: rOdrtJŽnica na Dunajia I, Adlergasse 12 stavraclje. kavarne. psarne itd.