Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ «etrt „ , 6 „ 50 , mesec „ 2 B 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ - ,
4etrt » ,
mesec , 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve olice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicali St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi
nedelje ib praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 126.
V Ljubljani, v soboto 2. junija 1900.
Letnik XXVIH.
Binkošti.
Slavnostni dnevi kanonizacije dveh svetnikov v Rimu so minuli. Nebo in zemlja sta se ta dan srečavala v cerkvi sv. Petra. Celo židovska »Neue freie Presse« ne more vkljub svojemu cinizmu odreči tem slavno-stim izrednega pomena. Opisujoč slavnost omenja ta list, kako mil, prikupen se je prikazal ob tej priliki Leon XIII. v cerkvi, vender kako slaboten pri svojem prihodu, a ko se je čez tri ure po dovršenih dolgotrajnih obredih vračal v Vatikan, zdelo se je opazovalcem, da se je za desetletja pomladil, potem pa pristavlja: Leon XIII. živi od svojega duha.
Da, od svojega duha, ki se zrcali v Duhu božjem, živi papež, živi katoliška cerkev. Ta izpoved iz liberalnih ust je pomenljiva posebe v današnjih razmerah, ko se v javnem, po svetnem duhu nadutem življenju vse opira na materijalno silo. Nehote mora človeštvo vsaj instiktinvno spoznati, da so duševne sile, ki vodijo svet, in da skoči svetovni red iz svojih tečajev, ako bi mu bila podlaga le materijalna sila.
Duh božji je plaval nad vodami ob pri-četku vsemira in vstvaril je neizmerne svetove, Duh sveti je privel nad apostole in vstvaril je duševni svet v katoliški cerkvi, vstanovil carstvo resnice, pravice in ljubezni, zgradil na skali sv. Petra nepremagljivo trdnjavo, ob katero treskajoč si razbijajo svoje glave zmaji laži, krivice in sovraštva.
Duh božji veje tudi v naših dneh in uprav sedaj v našem materialističnem času se ta Duh sveti posebno očitno kaže. Duh božji veje tudi v vrstah inteligence. Ta vzlasti uvideva, kako razdejanje je v kraljestvu duhov provzročil moderni skepticizem. Sapa pihlja — Spiritus Hat ubi vult — piše Fr. Coppee, in besede vere so se začule iz ust, od koder se jih ni moglo pričakovati. Ubogi Verlaine je pričel. Spomnite so njegovih spokornih vzdihov v njegovem spisu »Sagesse«. Malo pozneje je spisal Huys-mans deli »En route« in »la Cathedrale«, kjer se vklanja Križu, za tem sem prišel jaz ter se vklonil ideji krščanski. Po drugi poti,
vendar istemu cilju se bliža Brunnetiere. Vprašam iskrene duhove: Ali ni to dejstvo značilno — in če bi bil tudi le sam slučaj — da mnogi pisatelji lajiki, popolno neodvisni in brez vsakega koristolovstva, če tudi vedo, da jim radi tega ni pričakovati druzega, nego napade in krivice, očitno spoznavajo, da so se vrnili h krščanski veri? In ali ni to očiten dokaz, da se mej tolikim razdejanjem, nakupičenem na razvalinah modroslovnega, političnega in socijalnega polja ob svršetku tega nesrečnega stoletja, dviga nedotaknjena vera, podoba velečast-nih katedral, ki, trdno stoječ na svojem vznožju, že toliko stoletij spričujejo neizcrp-ljivost krščanstva in nepremagljivost cerkve (Renaissance Chretienne).
Uprav zadnje dni je zopet postal praktičen katolik slavni pesnik in pisatelj Paul B o u r g et. jeden najhujših skeptikov sedanje dobe in Fernand llauser piše v francoskem listu »L' Univers« o njem : »Zanimivo ie omeniti, da je eden Parižanov, eden najbolj skeptičnih pisateljev sedanje dobe se dvignil ter zaklical: Jaz verujem; on, ki je poprej tajil božanstvo ter klical: Oče ki s i b i 1 v nebesih! ki te torej ni ker te je z nebes sklatila moderna veda.
Mej najboljše, največje duhove zavel je Duh božji; ti najhuje čutijo, kako nesrečen je človek, ako se odtrga idejalom božjim. Kar se tu opazuje na posameznikih, na dušnih velikanih, to se poraja tudi v množicah narodov. Čim huje pritiska verski ideji sovražen duh, tembolj se v narodih giblje vse kar je zdravega, tem lepše se razcvita krščansko življenje. Tudi narodi žive od duha in sicer od duha božjega.
To se kaže tudi v javnem življenju. Kjer katoličani store svojo dolžnost, povsod je opazovati blagodejno presnavljanje, in to je videti tudi v našem narodu.
Ni je bilo še dobe, kjer bi se krščanstvo napadalo v nas s toliko krivično drznostjo, kakor uprav v naših dneh, a reči smemo, da je tudi skoro ni bilo dobe, kjer bi se življenje krščansko tako lepo razcve-talo, kakor ravno sedanji čas.
nas, več,
Duh božji veje, kjer hoče, vsemogočen je in se ne meni za svetni piš.
Ta ideja nepremagljivosti cerkve, ta vzor vednega pomlajanja po Duhu božjem, katero nam predstavljajo binkoštni prazniki, naj nas katoličane poživlja, a naj nas tudi poživlja, da vršimo vsi sveto svojo dolžnost. One iskrenosti, onega poguma in onega razuma, katerega so bili polni apostoli po prejemu sv. Duha, želimo tudi mi narodu in sebi, da polni nepremagljivosti ideje krščanstva nastopimo kot nepremagljivi v vsem zasebnem in javnem življenju, da Duh božji zopet spremeni lice zemlji.
Dobrodelna društva.
Dne 20., 21. in 22. maja se je na Dunaju vršil prvi shod avstrijskih dobrodelnih društev. Na tem shodu so bili zbrani zastopniki raznih krščanskih dobrodelnih društev. Kranjsko je zastopal g. Ivan Roger iz Ljubljane kot član osrednjega odbora Vincenci-jevih družb za Kranjsko. Glavni namen shoda je bil, da se konštatuje in dokaže, kaj je katoliška ljubezen storila na polju krščanskega usmiljenja za reveže.
Prvi večer se je zbralo v rokodelskem domu veliko število katoliških odličnjakov, katere je pozdravil dunajski kardinal Gruscha. Navzoči so bili mej drugimi ces. namestnik grel Kielmansegg, dež. maršal baron Gude-nus, poljedelski minister baron Giovanelli in župan dr. Lueger. V imenu pripravljalnega odbora je odlično družbo s prisrčnimi besedami pozdravil baron Vittinghoff Schell. Predsednik grof B e 1 c r e d i je v daljšem govoru naglašal, da je vse zbrala krščanska ljubezen, ki po vzgledu Kristusovem in Njegovi zapovedi deli dobra dela usmiljenja na vse strani, v najbornejši koči in v visoki palači, brez razlike vere in narodnosti. Na shodu pa naj bi se zjedinili vsi v svojih težnjah in iznova navdušili v ljubezni do bližnjega. Shod je na to brzojavno pozdravil cesarja in sv. očeta. Posvetovanja so se vršila v štirih odsekih, in sicer za varstvo otrok, za varstvo mladine, za socijalno pomoč in strežbo revežem in bolnikom.
Shod je pozdravil dalje ces. namestnik grof Kielmansegg, češ, da mora država biti hvaležna vsem, ki izvršujejo dobra dela usmiljenja. Deželni maršal baron Gu-d e n u s je pozdravil shod v imenu dežele in župan dr. Lueger, burno pozdravljen, v imenu dunajskega mesta.
Konečno je dr. We i s k i r c h n e r v krasnem govoru pojasnil namen shoda. Govornik naglaša, kako se splošno širi beda in revščina v nižjih stanovih prebivalstva. Na tisoče in tisoče teh obupancev drvi za spe-kulativnimi agitatorji v svojo pogubo. Posamezniki ne morejo povsod pomagati, treba je organizacije, društev, ki zbirajo svoje moči v blagi namen. Treba pa je, da tudi država stori svojo dolžnost in preskrbi zavarovanje ljudskih slojev za starost, ker občine že omagujejo pod raznimi bremeni. Na shodu pa se je treba razgovoriti o načelih in skupnih navodilih za vse društvo, o tesnejši zvezi zasebnih in javnih zavodov, toda brez vsake birokracije. Pred vsem pa je potrebno poznati natančno razmere in potrebe podpirancev. Treba pa je skrbeti tudi za mladino, da ne zaide na slaba pota in da se ohrani krščanska družina. Isto tako je potrebna organizacija domaČe postrežbe bolnikov in skrb za tovarniške delavke in vajence. Organizovati pa je treba tudi ljudske knjižnice in javno varstvo.
Dne 21. maja se je vršil drugi slavnostni shod. Baron F r a n k e n s t e i n je zborovalce pozdravil v imenu nemških katolikov. Govornik je naglašal katoliški, svetovni značaj dobrodelnih društev, ki se ne omejujejo na narodnost, in pa postrežbo bolnikov na deželi.
Nato se je oglasil osiveli vodja ogerskih katolikov, grof Ferdinand Z i c h y , ki je v navdušenih besedah proslavljal krščansko ljubezen do bližnjega. To je krščansko, je pa tudi socialno delo, katero je ravno sedaj nujno potrebno in koristno. Človeška družba tudi uvideva koristi krščanskih dobrodelnih društev in se vrača nazaj k Bogu, h Kristusu. To nam daje upanje, da se polagoma tudi država poživi v krščanski veri in ljubezni.
Binkošti.
Sveti duh je bil razsvetlil apostole in stopili so med narod ter mu oznanjali resnice krščanstva. Tedaj pa so se jim židje posmehovati, češ: »Ti so sladkega vina polni.« Že v prvej dobi krščanstva razvili so torej niega nasprotniki svoj antiklerikalni program : Zasmehovanje in obrekovanje ozna-njevavcev krščanske vere, duhovnov, ter smešenje verskih naukov.
Tudi se nam reži iz tega programa nasproti tista »prostost«, katero imajo še danes v čislih protiklerikalci, namreč prostost, sramotiti vsako drugo prepričanje. Taka taktika ima največji vpliv na nesamostojne duhove, zboje se, in protiklerikalizem ima v njih bojazljivem molku novo oporo.
Ta binkoštni program Židov imajo od tedaj v velikih časteh vsi protiklerikalci. S tem pa nikakor nečemo reči, da bi sedanji protiklerikalci no čislali velikonočnega programa, ki so ga židje proglasili tudi v istem letu, ki je pa mnogo krajši: »Križajte ga'« Seveda je do danes olika zelo napredovala in se nobeden inteligenten nasprot-
danes kriče: »A la lanterne!« To je Iran-cosko, to je fino, v salonu lahko govoriš tako ali pišeš v list, namenjen samo inteligenci, in svet bo prepričan, da si mož finih oblik. Toda ta velikonočni program ni za vsakdanjo rabo. Le ob izrednih prilikah, n. pr. ob revolucijah, da se izrabiti dejanjsko, ponavljajo ga le neprestano, da ne bi pozabili nanj, kadar pride ugodna prilika.
Binkoštni program je bolj priročen. Vsak dan ga lahko rabijo in vsako uro. Oba se pa tako lepo dopolnujeta.
Za letošnji binkoštni teden spravili so se protiklerikalci nad svetnike. Kanonizacija jim ni všeč, torej jo smešijo. Pripovedujejo, kako visoke so »takse« za kanonizacijo. Svetnikoma sta bila proglašena letos Janez de la Salle in Rita da Cascia. Židovski po-ročevavci iz celega sveta pečajo se s to zadevo. In ker žici pri vsakej stvari računa, koliko stane, vohali so židje in stikali okoli, da bi tudi v tem oziru kaj izvedeli. Sedaj pa piše »Neue Freie Presse« : »Die Irom-men Briider der christlichen Schulen er-ziihlen gerne, \vie sie . . . eifrig sammel-ten, bis sie vierthalb Millionen Lire zusam-mensparten. Die Augustiner und ihre bch\ve-stern in Christo \verden ungefiihr den glei-
To je pravcato čilutsko pisano, popol noma v smislu starega binkoštnega programa. Ne bodemo govorili o »sestrah v Kristu«, o tej stvari, malo v strup malo v gnojnico pomočeni pušici liberalcev. Ali tisto nedoločno »erziihlen« ! Komu ? Morda Židu '( Tega žid previdno ne pove. In pa: »sie werden gesammelt haben«. Morda, morda tudi nc, dokaza resnice ni dolžan podati, ker verjame mu le, kedor je dosti ne — samostojen, ne sili v to nikogar. In res, v sredo je tako nedoločno pisala »N. Fr. Presse«, v četrtek je že naš ljubeznivi »Slov. Narod« kar določno trdil: »Koliko velja nov svetnik ? . . . Žrtvovali so za to okoli devet milijonov lir«. In sedaj bo vsak liberalec to verjel brez dokaza. Sicer pa te vrste ljudje vedno zatrjujejo, da le to in samo to verujejo, kar vidijo.
Kako ti židovski časnikarji vse sami vgledajo, kar popisujejo, dokazujeta »N. Fr. Presse« in pa »Fremdenblatt«, ki oba pišeta o kanonizaciji. »N. Fr. Presse« piše, da je bil sv. oče ob tej priliki kakor za leta pomlajen, »Fremdenblatt« pa pravi, da je ležal popolnoma brez moči v Bvojem sedežu. Pravijo, da pri »Narodu« tehtno premišljujejo, kedo ima prav. Naj veruje obema, saj sta
Dolgo časa že deluje binkoštni program Židov proti cerkvi. Uprav peklensko rafini-ran je ta program, s smešenjem in Irivol-nostjo omajati versko prepričanje. Katoliška cerkev pa se je v tisočletjih pokazala močnejšo, in vkljub tisočletnemu delovanju sovražnikov krščanstva je danes tako neoma-jana, kot kedaj. Portal inferi non praevale-bunt adversus eam.
ITa Vestfalskem.
Piše J. Knilic.
XXVII.
Evin g, 5. maja.
Štirinajsta postaja: Eving kraj Dort munda. Mojemu misijonarjenju se bliža konec ; jutri ob tem času, če Bog da, se bom že peljal proti domu.
V Liinenu nisem imel sreče; udeležba je bila zelo slaba.
Več vspeha sem imel pa vendar le kakor lansko leto dr. Koch iz Dortmunda. Na cehi »Preussen« dela namreč tudi mnogo Lahov. Dr. Koch je študiral v Rimu v Ger-maniku, je torej popolnoma zmožen laščine. Goreči gospod pastor ga je povabil, nai hi pridigoval liinenskim Lahom in iih snovedal.
bolj. Tista vedna stara pesem o 2000 letni latinski kulturi naj le utihne. Bolj izobražen je pošten slovenski delavec, četudi ne pozna Danteja, kakor pa laški šarlatan s par frazami a puhlo glavo. Capito ? ! —
Gospoda so seveda tudi govorili o raznih podporah in podružnicah, ki so dobivale njih pomoč. Mej drugimi najdemo tudi oni „laški" Kaštel v Istri, kjer se je sam tržaški namestnik prepričal, kako potrebna je tam laška šola za hrvatske otroke. Takih slučajev pa bi g. namestnik našel še več, toda sedaj je toliko previden, da ne vpraša več otrok „kako govore doma", ker bi potem po logiki moral od „lege" podpirane laške šole izpremeniti v slovenske in hrvatske. Pa to so odijozne stvari! —
Hrvatski gimnazij v Pazinu je „legi-nim" pristašem, naravno, hud udarec. Od tu, sami vedo, se bo širila slovanska misel po vsej Istri, zato se boje. Podpirajo prav pridno laške gimnazijce v Pazinu, a vendar se jim vidi, ne bo dosti koristi od njih, žrtve se ne bodo izplačale. Seveda narodna požrtvovalnost in pa kljubovalna srboritost ste si daleč v nasprotju.
Iz vsega pa, kar se je godilo na tem zborovanju, crpimo si Slovenci prvič vzgled, kako požrtvovalno delujmo za našo družbo sv. Cirila in Metoda, drugič pa, kako tesno se moramo združiti v borbi zoper tega sovražnika na zapadu in „šulvereina" na vseh drugih koncih in krajih mile naše domovine!	Hotebor.
Državni kmetijski svet.
Piše poslanec Fr. Povše.
(Dalje.)
III. Pcraba živinske soli.
Kot nadaljni predmet posvetovanju bila je razprava o porabi živinske soli, kojc ceno smatra kmetijski svet še vedno previsoko, kar je tudi vzrok, da sc je tako malo porabi, kar pa je le obžalovati, ker, kar je sol za človeka, to velja tudi za živino. Brez soli ni pravega prebavanja jedi in hrane; sol pospešuje tudi redni tok krvi in oživlja celi organizem.
Po tolikih naporih, peticijah in zahtevah državnega zbora znižala je finančna uprava ceno soli in vpeljala za denaturirano sol, koji se primeša pol odstotka železnega oksida in četrt odstotka pelinovega praha, ccno 5 kr za kilo.
Zato se obrača kmetijski svet do kmet. ministerstva, da izposluje ceno 3 soldov za kilo živinske soli, in to zahtevo utemeljeval je poročevalec s tem, da finančna uprava oddaje sol tovarnarjem, industriji sploh za še nižjo ceno.
Sicer pa velja kilo soli finančno upravo le 1—1'/j kr, torej bi imela pri ceni 3 kise vedno primerni dohodek in če vpošte-vamo, da bi se podvojil konsum živinske
soli, bi država pri tem še večjih dohodkov imela, prospehu živinoreje pa izredno pomagala.
Tudi v tem oziru, da bi zamogel živinorejec povsod v državi ne le na kraju solnih skladišč dobivati sol po enaki ceni, je kmetijski svet razpravljal in vladi priporočal, da se ozira na opravičene te zahteve. Zato naj finančna uprava, enako kakor pri tobaku, v vsakem okraju napravi skladišče za živinsko sol, kateri bodi povsod ista cena.
IV. Izvoz tavolet.
Tretji predmet razprave je bilo poročilo, kako pospešiti izvoz bukovih desk, tavolet.
Pred malo leti je bila še prav lepo razvita obrtnija s podelavanjem bukovega lesa v tavolete in testone, katere je Italija kupovala in rabila za zaboje, v katerih je razpošiljala osobito pomeranče in limone.
Prav ozir, da se zagotovi tavoletam trajen izvoz v Italijo, je bil povod, da je naša država pri sklepanju trgovinskih pogodb z Italijo, tej dala prost vhod za južne italijansko sadje in sočivje.
Toda prebrisani Američani znali so prekrižati vse to in zahtevali od Italije velik vvozni dac na italijanske pomeranče, če niso te prihajale v Ameriko v ameriških deskah. Vsled tega začeli so italijanski eksporterji le ameriške tavolete kupovati, tako da je naš izvoz skoro popolnoma prenehal. Žal da naša vlada ni nič storila proti temu, da tudi k nam, v Trst prihajajo pomeranče iz Italije v ameriških deskah.
Drug vzrok propadanju izvoza naših tavolet pa je v tem iskati, da so italijanski producenti pričeli pomeranče in limone po-delavati doma v esence.
Iz 1500 citron napravijo 1 hektoliter surovega citroninega soka. Za en sod koncentriranega vkuhanega limonovega soka, ki tehta 500 kilo, se potrebuje 200.000 limon, za sod citroninega apna s 600 kilo teže treba 400.000 citron. Kolik prihranek na zabojih!
Prav poučljiv je sledeči izkaz, ki jasno kaže, koliko manj je desk treba ta eksport.
V Messini je bilo v enem letu odposlanih:
720 milijonov pomeranč, za kar je bilo treba 2'^ milijonov zabojev. Nasprotno so pa podelali doma pomeranč in limon in sicer v esence 580 milijonov; v koncentrirani vkuhani sok limonov — 1497 milijonov, torej ogromna večina pomeranč in limon se je v koncentriranem stanu razposlala; ni čuda, da je potreba desk-tavolet tako zelo padla.
Vsemu temu je odpomoči le mogoče, vsaj deloma, da pri sklepanju novih trgovinskih pogodb (1. 1903.) naša država enako ameriški zahteva visoki dac na pomeranče,
Dne 22. maja se je vršil tretji slavnostni shod. Prelat dr. Alten\veisel je po ročal o sklepih odseka za varstvo otrok ter prečital resolucije glede najdenišnic, otroških vrtcev, sirotišč, zboljševalnic, prisilnih delavnic in otroških bolnic. Dr. Weiskirchner je poročal o postrežbi bolnikov. Izvolil se je poseben odsek, da izvrši resolucijo. Kanonik dr. Muller je pojasnil resolucije glede tovarniških delavk, rokodelskih vajencev, pravnega varstva in zavetišč za dekleta. Msgr. dr. Fischer je poročal o sklepih glede varstva mladine, nadaljevalnih šol, ljudskih knjižnic in mladeniških društev.
Izvolili so tudi poseben odbor, ki naj bi izvršil vse sklepe in storil potrebne priprave za drugi shod. Popoludne so se zbo-rovalci na povabilo župana dr. Luegerja sošli v slavnostni dvorani mestne hiše. Zbralo se je mnogo plemstva, višje duhovščine, profesorjev in drugih odličnjakov. Župan je navdušeno pozdravil goste ter naglašal vzajemnost vseh stanov v krščanski ljubezni in domoljubju. Zahvalila sta se grof Belcredi in baron Vittinghofl'Schell. Kardinal Gruscha je v konečnih besedah poklical vsem v spomin Gospoda na križu, ki kliče človeštvu: Imejte pogum in zaupanje, jaz sem na križu svet premagal. S križem v rokah so apostoli premagali paganstvo, v znamenju križa je tudi naša zmaga.
Občni zbor društva „Lega nazionale."
Letos jc imelo to društvo svoj občni zbor v južnotirolskem mestu Arco. Tam so se zbrali različni slojevi iz vseh krajev, kjer se čuje „la lingua del Dante" v Avstriji, mnogo, ali morda še več jih je prišlo iz dežele — matere Italije. Srca so se zje-dinjevala v ideji, katero ima pač zloglasno to društvo: širiti italijanstvo po slovanskem Primorji in v Dalmaciji, z eno besedo, kjer še ječe njih sinovi neodrešeni pod avstrijskim orlom.
Tajnik dr. Pitacco je imel glavni govor o smotrn nepotrebnega tega društva. Mej prvimi točkami je seveda udrihal po slovanski duhovščini, katera je legovcem največji trn v peti'. Ko bi, osobito v Istri, ne bilo slovanske duhovščine, mogla bi „lega" svojo propagando širiti veliko hitreje in lažje. Ko bi ne bilo tega slovanskega sve-čeništva, ki se z vsemi močmi upira ,,blagodejnemu" uplivu ,.lege", pač bi le ta že razširila svoje peruti tja v Ciče in Brkine. Pa duhovščina se ne da; ona brani svojo narodnost tako žilavo, da so dostikrat vsi poskusi zastonj, zato toliko jadikovanja, da slovanski duhovščini ni sveta ne cerkev ne šola, da se upira vsem oblastim, da nima nobene discipline itd, kolikor pač se more nagromaditi hudobij, kakoršne more videti le zaslepljen sovražnik. No, svečeništvo v
nov; prišli so iz radovednosti, da bi slišali besedo božjo v svojem materinem jeziku. Ko jim dr. Koch začne pridigovati, so bili Lahi tako veseli, da so mu začeli segati v besedo in se začeli javno z njim pogovarjati. Trajalo je četrt ure, predno jim je dopovedal, da ima samo on pravico govoriti v cerkvi, in jih nekoliko pomiril. Obnašali pa so se vendar še nadalje kakor v gostilni.— Po opravljenih litanijah se dr. Koch vsede v spovednico, pa Laha ni bilo nobenega blizu.
V Dcrne sem ostal samo nekaj ur. Z nekaterimi Slovenci smo hitro obračunali v lepi cerkvici, druge sem povabil za seboj v bližnji Eving.
Tukajšnji vikar je bil inštaliran, če smemo tako reči, še le preteklo nedeljo. Svojih ljudij torej še ne pozna veliko. Za Slovence je storil, kolikor je mogel. In res, včeraj in danes se jih je zbralo k pridigi in litanijam toliko, da sem se kar čudil. In govoril sem jim navdušeno tako, kot še nikdar v teh petih tednih. Za svoje jeremi-jade v Lunenu sem bil v Evingu obilno poplačan.
Ker Eving še ni samostojna župnija, tudi še nima prostorne farne cerkve, marveč samo zasilno.
Glede cerkva na Vestfalskem naj omenim, da jih izključno zidajo v gotiškem slogu; romanske ali pa celo renesanske
''"■•l-vi- lin trh_"U-rnuh nisem viflnl niltif r_
Primorji, kolikor je pravega in poštenega, pač predobro pozna svojo nalogo, da bi se dalo poučevati od legovcev, dostikrat brezvestnih — Židov!
Izmej duhovščine so legovci osobito gorki onim iz Kranjske in Čehom, češ, kaj jc bilo treba klicati te sem doli? „Prete eragno" postala je že navadna psovka seveda za tiste, „ki se nc dajo", katere bi trebalo z betom pognati iz dežele. Pač trda kost ta duhovščina iz Kranjske, pa jej vendar ne more nihče odrekati neumorne delavnosti za vero in dom. To je oni moment, ki spaja v najlepše soglasje, kako deluj svečenik mej narodom, ki je potreben pouka v verskih rečeh in previdnega vodstva v narodnih. Naj mi reče kdo kar hoče, mlačen narodnjak v krajih, kjer so narodnostni boji, ni pravi svečenik. Odpiraj ljudstvu srce za Boga, a ne zabi v dušo mu utiskati ljubezen do domovine; ako ljudstvo izgubi narodni ponos, tudi z vero ne bo dolgo na dobrem, kar nas uče žalostne izkušnje naših izdaj ic.
Kako pa naj bi se preskrbelo za boljše odnošaje glede duhovščine? Gospoda so povedali sami. Vzgojiti si hočejo mej duhovščino ,,svoje ljudi", ,.vredne duhovnike", ki bodo znali združevati svojo vzvišeno službo se službo „lege." V zadnjih dveh letih so podpirali 20 dijakov v konviktu v Kopru, ter U bogoslovcev v Gorici. To vam bo garda, kadar pride iz tesnih zidov semeni-ških. Jezik znajo večinoma samo laški, saj tem ljudem ni treba druzega; ko pa sediš v izpovednici, moraš saj petim šestinam govoriti v povse drugim jeziku nego je laški. Ko je nedavno izpovedoval laški misijonar pri sv. Antonu novem v Trstu, moral je sam, dasi morda nerad, pripoznati, da tri četr-tinke njegovih izpovedancev niso bili Lahi. Taki mladi gospodje, ki poleg druzega morda niso videli več zemlje kakor od Trsta do Gorice, naj bodo sodili o naših razmerah, o Slovanih in njih življenji ter borbah v Pri-morju?! Poleg tega hočejo tudi delati javno propagando proti svojim škofom! Se ni li pred nedolgim časom zgodilo, da so taki mladiči nastopili proti škofu tržaškemu ter potem občutili, kaj se pravi consilium ab-eundi? Tak mladi naraščaj duhovščine si žele gospoda pri „legi." Ali nimamo že dosti duhovnikov, za katere mora škof biti v vedni skrbi, kam ž njimi zaradi nesposobnosti. Po Istri so župnije prazne, ker manjka slovanskih duhovnikov, laških pa skoro nimajo kam dejati. To so gola fakta, katerih nihče ne utaji. Gospodje naj bi malce več študirali jezike pa manj politikovali, pa bi bilo kmalu bolje za nje in za nas. Naj se uče spoznati nas in naše težnje, naj žele pravice tudi nam. pa bomo kmalu dobri, a pod pretvezo gospodstva kar je laškega nad našim, bomo vedno narazen, in to vsak dan
Večinoma so še le nove, vsled tega tudi lepe in prostorne. Zlasti lep je povsodi glavni oltar, okrašen z reliefi. Na podstavek je večinoma vklesana Meikizedekova daritev. Večna luč gori po novejših cerkvah na evangeljski strani ob steni. Okna so visoka in barvana. Zvonik samo jeden; starejše imajo po dva.
Cerkvena opravila izvršujejo strogo po rimskem obredniku, zlasti velja to glede blagoslova s sv. Rešnjim Telesom. Mašna knjiga ostane vedno na oltarju. Za vlivanje vode v kelih se rabi po celi Nemčiji posebna pozlačena žličika. Cerkvena posoda je povsodi jako lepa; tudi za čedno perilo gospodje župniki zelo skrbe.
Vmunsterski škofiji se je vpeljalo strogo cecilijansko petje. Tudi v paderbornski prevladuje, pa vendar se ravnajo ponekod še po starem; to petje pa mi ni ugajalo; nima v sebi pravega cerkvenega duha. Kadar poje ljudstvo, poje jednoglasno. Glede domačega petja Slovenci prekašamo Nemce; le-ti vse preveč vlečejo. Pri šolskih mašah učenci deloma molijo, deloma pojejo. Navadno molijo rožnivenec in po vsakem oddelku zapojejo kratko pesem. V tem oziru ni določenega nič stalnega.
V lepem mesecu majniku se povsodi obhajajo šmarnice. Navadno okinčajo kak stranski oltar, postavijo nanj kako lepo podobo Marijino in tukaj opravijo večerno po-božnost. Večinoma bero Ligvorijeva pro-
mišlinvnnin 7.1 mnuup mu i nit/ It" u r_
šmarnic, Slovenci prav nič ne zaostajamo za vestfalskimi Nemci.
Paderbornska škofija je jedna največjih v celi Nemčiji. Po obsegu in številu prebivalstva jo presega jedino le nadškofija vrati-slavska, v katero spada tudi Berolin. V pa-derbornsko škofijo spada južni in vzhodni del Vestfalskega; škofija pa se razteza še daleč daleč proti vzhodu do Magdeburga, Erfurta itd. Le zahodni del Vestfalskega je po večini katolišk; vsi drugi okraji so skoraj izključno luteranski. Le semtertja se nahaja katoliška naselbina sredi med protestanti ; tako je n. pr. mesto Paderborn z okolico brez izjeme katoliško. Po mestih Magde-burg, Kassel, Erfurt, Weimar itd. imajo samo misijonske postaje. V škofiji živi jeden milijon katolikov in blizu pet milijonov protestantov.
Najbolj katoliška pruska provincija je Porenščina; v njej živi 71 odstotkov katoličanov in 28 odstotkov protestantov. Na Vestfalskem jo prvih 52, le teh 48 odstotkov; katoliki žive večinoma v severnem delu pro-vincijo, v Milnsterlandu, in nadpolovično večino imajo v Ruhrkohlengebietu. Več kot polovica prebivalcev je katolikov v provincah: na Poznanjskem, v Sleziji in Zahodni Prusiji; to pa vsled tega, ker tukaj večinoma prebivajo Poljaki. Mesto Berolin ima H, Vzhodna Prusija 13, Brandenburško 3-5, 1'omeransko 1-8, Schles\vig-IIolstein 17, Ha-
.....t. „ 1.) „.l„t„n-----i...i.1:-,_____ ____, .
valstva. Toliko statistike naj zadostuje. — Paderbornska stolica je izpraznjena. Prešnji škof dr. Hubert Teofil Simar se je kot nadškof preselil v Kolin. Pravico voliti novega škofa ima stolni kapitelj. Vendar ima pravico izmed kandidatov prečrtati dva. Volitev novega škofa se bo vršila 10. maja. Kandidatje so: dosedanji pomožni škof, stolni prošt in stolni dekan. (Izvoljen je st. prošt dr. Viljem Schneider, ki je katoliškemu svetu znan po svojih bogoslovnih delih.)
Danes sem obiskal svojega prvega znanca gospoda Florena. Ni me pričakoval. To je bilo zopet govorjenja. Pripovedoval mi je, da je Bornig-Sodingen ravnokar postala samostojna župnija ; on da je nastavljen kot župni upravitelj. V kratkem prično zidati novo cerkev. To bodo skrbij in dela. In ko dovrši to delo, bo gospod Floren — prestavljen. Župnik še ne more postati, ker je premlad.
V miinsterski in najbrže tudi v paderbornski škofiji je namreč zapoved, da mora vsakdo delati župnijski izpit, potem ko je deset deloval v dušnem pastirstvu. V tem oziru so na Vestfalskem strožji, ko pri nas. Ker ne primanjkuje duhovnikov, so župniki večinoma bolj priletni duhovniki.
ZiOpet mi je gospod Floren pripovedoval o najnovejšem slovstvu, zopet sva so-dela pri steklenici Mozleca, zopet sem gladil zvestega čuvaja Cezarja. Vsodint/vn.^kem
ako ne prihajajo k nam v avstrijskih deskah. Istotako mora odpraviti se navada, ki sedaj obstoji, da v Italiji nekatera mesta smejo pobirati posebno naklado na avstrijski les.
Zato je kmetijski svet priporočal državni vladi, da v tej zadevi kar naj odločneje brani to gospodarski proizvod. Gozdarski odsek smatral je potrebno, da se kmetijski svet potegne pri vladi za to, da se lesopilnice (žage), katere le domače hlode žagajo, oproste obrtnega davka.
Po § 2. davčnega zakona je kmetijsko in gozdarsko gospodarstvo oproščeno obrtnega davka. Prav tako so vse k tej panogi pripadajoče obrti davka proste.
Vzlic temu jasnemu besedilu pa davčne oblasti predpisujejo tudi takim žagam obrtni davek; osobito pa se jim sleherna na moderni tehniki sloneča uredba žag dozdeva, da tako urejena žaga spada že v vrsto obrtnih podvzetij. Jasno pa mora biti, da mora tudi lastnik gojzdov skrbeti za umno uredbo svojega gospodarstva. Sicer pa zamore davčni urad po zaupnikih prepričati se, ali dela žaga le za dom, ali tudi za druge.
Toliko bolj pa je opravičena zahteva po oprostitvi obrtnega davka, ker ima sle-hern lastnik tudi podajati napovedbo za osebni prihodninski davek in ker se upošteva pri odmeri razmerje, da je dotičnik za les, katerega je na lastni žagi podelal v deske, dokaj več izkupil, kakor ko bi bil les cel (hlode) prodal, je torej tudi za erar uže dovolj oskrbljeno, da svoje dobi.
Zato je kmetijski svet povsem opravičen od državne finančne uprave zahtevati, da se za domače žage odpravi obrtni davek.
V. Kmetijska zadružna organizacija.
Kaj obširna in zanimiva je bila razprava o kmetijski zadružni organi za-c i j i.
Kmetijski minister je poročal, da je na podlagi sklepov iz lan. leta predložil zakonski načrt o kmetijski stanovski organizaciji državnemu zboru v posvetovanje in rešitev in to, ko je v to zadobil Nj. Veličanstva najvišje odobrenje.
Istotako je minister poročal, da sc je km. ministerstvo v smislu sklepov kmetijskega sveta v minulem letu prav posebno bavilo o vprašanju zdatne pospešitve kmetijske zadružne organizacije. Najpred so sc sestavila temeljna načela, po katerih se ima zadružna organizacija po posameznih deželah pospeševati. Na podlagi teh načel in oziraje se na različnosti razmer v posameznih deželah izdalo je kmet. ministerstvo na deželna predsedstva in namestništva posebne naredbe in navodila, po katerih imajo poli-tiške oblasti vplivati in delovati na to, da se povsod osnujejo gospodarske zadruge, katere podpirati imajo dolžnost državne po-litiške oblasti.
V teh navodilih je ministerstvo poudarjalo potrebo najožjega sodelovanja državnih in avtonomnih oblastnij ter so se tudi deželni odbori pozvali, da se o teh namerah izrazijo.
Kot podlaga celej organizaciji kmetijskega zadružništva smatra kmetijsko ministerstvo hranilne in posojilne zadruge po zistemu Raiffeisnovem.
Kjer ne zahtevajo posebne razmere druge osnove, imajo te posojilnice vršiti tudi nalog posredovanja pri nakupovanju in nabavi kmetijskih potrebščin.
Da so pa te posamezne male posojilnice — in omejujejo naj se na kolikor mogoče mali delokrog — krepke v poslovanju, priporoča se, da se združijo v zveze, tako da se mejsebojno podpirajo in ložje skrbč za primerni kredit in obrestovanjc vloženih hranilnih zneskov.
Posebno skrb obrača izdano navodilo ministerstva na organizacijo prodajanja kmetijskih pridelkov, ker na tem sloni najvaž-niši, čc tudi najtežavniši nalog zadružništva.
Ker so nastale te gospodarske zadruge po privatni inicijativi in ker slone na principu samopomoči, zato se naredba ministerstva po vsej možnosti ogibljc vsakega uradnega nadskrbništva; zato pa je tudi odločilo sc, da se le zveze in ne posamezne zadruge.
Da se doseže kolikor mogoče enotna organizacija, je ministerstvo pri posameznih deželnih odborih, oziroma pri posameznih deželnih kulturnih svetih ustanovilo posebne komisije, katere imajo nalog o vseh to zadružno organizacijo zadevajočih vprašanjih dajati svojo sodbo in izražati se o vrednosti istih do državnih podpor. Take presojevalne komisije so se že osnovale v deželah: Nižje in Gorenje Avstrijsko, Tirolsko, Predarlberško, Češko in Moravsko, tako da je kmetijsko ministerstvo na podlagi teh komisijskih izjav zamoglo reševati prošnje za državno podporo- V drugih deželah se bodo v kratkem omenjene komisije osnovale. Te komisije so navadno pod predsedstvom deželnega glavarja in člani iste so: poročevalec za. deželno kulturo v deželnem odboru, dva zastopnika deželne vlade, zastopnik doželnega kulturnega sveta, oziroma c. kr. kmetijske družbe, in zastopnik zveze gospodarskih zadrug, ki se v dotični deželi nahajajo.
Kmetijski svet je to poročilo kmet. ministra sprejel z zahvalo v vednost. Priznati se mora, da se je kmetijsko ministerstvo popolnoma zavedalo svoje naloge, vsaj ima ono braniti in ščititi kmetijski stan v državi, ker ta stan, če je trden, je opora državi. Toliko bolje pa se mora kmetijsko ministerstvo zavzemati za ta stan, če ga vidi v trdi, hudi borbi za svoj obstanek, kakor se dejansko nahaja.
Sila uči moliti, in tako je tudi huda sila pripomogla, da so jeli kmetovalci iskati v zadružni inoči opore v trdem boju za obstanek. fn le umno je ravnalo kmetijsko ministerstvo, da je to gibanje proučevalo in z dobrim modrim svetom in dejanskimi podporami pospešiti skušalo. Želeti bi bilo le, da se vsi faktorji, ki imajo skrbeti za blagor kmetijstva, enako ogrejejo za dobro stvar in posežejo v celo akcijo z dobrohotnostjo in dobrim svetom, ker tako dosežemo, da bo ta cela akcija, koje jedro je pravo in zdravo, se pravilno razvijala in služila v dosego boljšega stanja našega kmetijstva.
Nič ne škoduje tako zelo vspešnemu razvoju zadružništva, kakor nevspehi, ki ne le kmetovalce oplašijo in jih napolnč z nezaupljivostjo ter tako za vsakatero še tako koristno napravo storč nasprotne, ampak tudi onim, ki niso prijatelji te organizacije, podajo povod brezmejnega natolcevanja in hujskanja proti zadružništvu sploh. Zato je pri snovanju zadrug največja pozornost in skrbnost neobhodno potrebna, da prva naloga zadružnega vodstva.
V tem oziru je vse hvalevredno postopanje deželnih predsedstev v Nižji Avstriji, v Sleziji in Bukovini, kjer so ista z vso vnemo posegla v to organizacijo in osobito na Nižje avstrijskem pripomogla, da se ondot tako pravilno in vspešno razvija gospodarsko zadružništvo. Na Nižje Avstrijskem obstoji sedaj blizo 500 Raiffeisnovih posojilnic in deželni hipotečni zavod deluje v pravi blagoslov kmetijskemu stanu, kakor bom še natančneje in tos statističnimi številkami dokazal. Žal, da ne moremo trditi enake skrbi od strani politiških oblastij v drugih kro-novinah; nasprotno notorično je, da se od takih mest celo ovira cela akcija.
Kaj umestna je skrb in namen ministerstva za izobraženje spretnih strokovno in trgovsko izobraženih poslovodij za gospodarske zadruge, in v tem oziru bodi nam v zgled Nemčija, kjer se žc krdelo tisoč in tisoč za to stroko izobraženih uradnikov nahaja. Ker je vspeh zadrug pač v prvi vrsti od sposobnosti in spretnosti voditeljev in poslovodij odvisen, mora celcmu gibanju biti skrb, da sc prirejajo poučni kurzi, v katerih se poučuje o knjigovodstvu, o poslovanju sploh, in v to svrho jc kmetijsko ministerstvo naklonjeno deliti podpor, da sc omogočijo taki kurzi in da se obiskovalcem teh kurzov omogoči vdeležitev s primernimi podporami.
Istotako priporoča kmetijski svet ustanovitev inštruktorjev, ki bi nekako kot potovalni učitelji delovali in navajali zadruge k pravilnemu delovanju.
Prav tako bi bilo želeti, da bi se na univerzah napravila stolica-docentura za kmetijsko zadružništvo, kakor sj taka nahaia
tijskih šolah tudi vsaj glavna navodila k vodstvu kmetijskih zadrug podajajo.
V posebnem jako poučnem, vsestransko pojasnenem poročilu odseka za kmetijsko kreditno organizacijo podal je poročevalec vodja deželnega hipotečnega zavoda nižje-avstrijskega polno umnih predlogov, o katerih se je vnela živahna razprava. Predno o tej razpravi poročam, navedem naj zadevo, velevažno tudi za naše razmere.
Nujno umestno, koristno in potrebno bi bilo, da bi se zakonitim potom vsem posojilnicam, ki zadostujejo zahtevam oziroma določilom § 1. zakona z dne 1. junija 1889 drž. z. štev. 91 in katere se podvržejo kontroli deželne oblasti, priznala pupilarna varnost za vloge pri njej vložene. To bi zelo povzdignilo ugled teh hranilnic oziroma posojilnic, ki stoje v upravi ljudstva samega, in zakaj bi te pri izpolnitvi zakonitih predpogojev ne uživale iste pravice kakor mestno hranilnice. Sicer je glede tega vprašanja postopanje v posameznih deželah različno. Gornjeavstrijski dež. zbor je izrekel so za dopustnost vkladanja občinskih denarjev v take posojilnice, ko je to odrekel moravski dež. zbor Tirolski in šlezijski dež. odbor pa dovoljujeta od slučaja do slučaja dopustnost, zato bi bilo želeti, da se zakonitim potom sploh celo to vprašanje uredi. Kmetijski svet je tem nazorom pritrdil in upati je, da se to vprašanje v korist kmetijskim zadružnim posojilnicam reši.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. junija.
Vladni načrt za bližnjo parlamentarno dobo je po poročilih iz Budimpešte približno tale : Dne 0. junija se snide poslanska zbornica. Tedaj se bo pokazalo, ali je desnica voljna nastopiti proti češki obstrukciji. Ako se to ne zgodi, kar je skoro gotovo, bo zasedanje odgodeno, in vlada bo s t? 14. uveljavila proračunski provizorij za drugo polovico leta. Mej tem časom se bodo nadaljevala posvetovanja o korakih za zboljšanje položaja. Mogoče se tudi uveljavi jezikovni načrt s § 14., a vlada si bo to dobro premislila. Jeseni se zopet snide parlament in poskusi z novim delom. Se le tedaj, ako se parlament pokaže znova nesposoben za delo, se bo jelo resno misliti na razpust. Mej Cehi in Nemci se ne prično nova pogajanja, ker bi bila brezvspešna. Mogoče je pa še tudi, da se namreč prekliče Kindin-gerjev odlok, in potem bi baje Čehi opustili obstrukcijo. Jasnosti toraj še ni.
Čemu Miadočehi obstruirajo? Pravi in resnični, a ob jednem tudi tehtni povod mladočeški obstrukciji je že vsakomur znan. Dokler vlada ne popravi krivice, ki se je zgodila češkemu narodu s preklicem jezikovnih naredeb, tako dolgo Čehi ne odnehajo. A govori se tudi o drugih vzrokih za sedanjo mladočeško taktiko. Mažarski list »Magyar Orszag« objavlja v svoji zadnji številki pogovor jednega njegovih sotrudnikov j s poslancem Paeakom, v katerem ju poslednji obstrukcijo Mladočehov tako-le utemeljeval: »Mi, ki smo vajeni dela, ne moremo imeti nobenega posebnega veselja do ob-strukcije, vendar jo moramo vzdržavati z ozirom na svoje volivce, ter z ozirom na to, da postane parlament zopet sposoben za delo. S tem, da vodimo obstrukcijo ad absurdum, moramo dokazati, da treba ustvariti poslovni red, ki bo vsakemu parlamentarnemu faktorju onemogočil obstrukcijo. s tem bi so prišlo do parlament, dela in zagotovljena bi bila nadvlada večine nad manjšino.« Izjava poslanca Pacaka, ako jo je res izgovoril tako, kakor jo objavlja omenjeni list, ima marsikaj dobrega v sebi, a dvomi se, da bi bil to prvi povod mladočeški obstrukciji.
J) nem line v nemškem državnem zboru. V pruski poslanski zbornici se žc od nekdaj jadikuje, da velik del ljudskih zastopnikov zelo nered pohaja na svoje mesto v zbornico, ker ima doma občutno škodo pri svojih domačih delih in opravilih, ne da bi bil za to kaj odškodovan. Vlada sc dosedaj ni dosti brigala za to, ker ni bilo na dnevnem redu važnejih predlog, o katerih bi bila vlada želela, da sc zanjo ugodno rešijo. Sedaj je pa na vrsti predlog o pomno-žitvi mornarice in treba je, da ima vlada
škodnine nc bo lahko zvabiti v parlament dosedaj navadno odsotnih poslancev, je voljna uvesti primerne poslanske dnevnine proti temu, da se doba mej razpustitvijo parlamenta in novimi volitvami od 60 skrči samo na 14 dnij. S tem bi se znatno skrčil čas za volilno borbo in liberalci s tem niso zadovoljni, ker menijo, da se s tem krati volilna sloboda. Toda ker z ozirom na sklepčnost parlamenta vse hrepeni po dijetah, je mogoče, da liberalci ne bodo posebno nasprotovali premembi ustavne točke o okraj-šanju dobe za volilne priprave.
Parlamentarne volitve v Italiji. Binkoštno nedeljo se vrše po vsej Italiji splošne volitve v italijanski parlament. Čas za strankarsko agitacijo je bil zelo kratek odločen, vendar pa je agitacija na vseh koncih in krajih zelo intenzivna. Posebno živahno se giblje vladni aparat. Vsi njeni funkcijo-narji so na delu in poslužujejo se vseh mogočih sredstev, da oslabe sedanjo zbornično opozicijo. V volilni boj je posegel sam ministerski predsednik general Pelloux, da pridobi čim največ glasov za vladne kandidate. Na številno obiskanem volilskern shodu je mož v četrtek navduševal volivce za vladni program. Dežela mora odločiti, pravi minister, v boju, ki ga je pričela zbornična manjšina proti zakonitemu izrazu volje postavo-dajalnega zastopa. Pelloux poživlja vse prijatelje ustave k jedinosti. Ako volitve v nedeljo pripomorejo ministerstvu do večine, bo to vladi začrtalo pot, po kateri ji je hoditi. Zaupanje ljudstva bo storilo svojo dolžnost. Vsi bomo sledili temu zaupanju. Ta ministrov govor so odobravali vsi ministri, predsednik senata, navzoči senatorji in poslanci, kako pa sodi o vladi merodajno ljudstvo, se bo pokazalo, v kolikor bo dopustil vladni pritisk, po dovršenih volitvah. Kajpada tudi te volitve ne bodo položaja in razmer prav nič zboljšale, ker prava ljudska volja ne bo odločevala. Večina katolikov bo tudi letos poslušna ukazu sv. Stolice in se ne bo udeležila volitve.
Belgijska poslanska zbornica so-stoji po vspehu zadnjih volitev iz St) katolikov in 66 liberalcev in socijalnih demokratov, mej katerimi je pa več krščanskih demokratov, ki v odločilnih načelnih vprašanjih ne bodo glasovali proti večini. Glasov so dobili prvi 984.000, drugi 913.000, mej poslednjimi liberalci le 452.000. Katoliki so imeli sicer v prejšnji zbornici 112 sedežev in so jih toraj z votiranjem novega volilnega reda žrtvovali 26, a vendar se liberalna klika nič kaj ne veseli zadnjih volitev. »Upanje, da bo ta dan pokopano klerikalno gospodstvo, so ni spolnilo,« tako jadikuje belgijski liberalec v včerajšnji »Neue Freie Presse«. Ta list piše nadalje, da bi bila »klerikalna« vlada že sedaj strmoglav-ljena, ko bi bili liberalci jedini in bi bili skupno postopali s socijalisti. Nejedinosti liberalcev pač ni pripisovati tega za kliko neugodnega položaja, pač pa vztrajnosti in agil-iiost: katolikov.
J'Jvropska posredovanja na Kitajskem. Nemiri sredi Kitajske postajajo vedno novarneji. Mej Pekingom, Paotingom in Trentsinom se zbirajo velike čete tako-zvanih »bokserjev«, ki resno prete Pekingu in osrednji vladi. Vstaši so dobili, kakor se zdi, veščega voditelja. Najprej so udarili nad misijone, ker sovražijo kristijane, sedaj so pa na potu v glavno mesto. Za Peking je ta dogodek tem večje nevarnosti, ker obstoje na kitajskem dvoru razne nasprotne si stranke, ki jih vodijo razni princi in najmanjša nevarnost za dinastijo Tsing bi pomagala na vrhunec Mingovim somišljenikom. Z ozirom na to in pa z ozirom na nevarnost, ki preti Angležem in nekaterim drugim priseljencem, so velesile uvidele nujno potrebo posredovanja. V Taku, pristanišču mest Tientsing in Peking, 8e je žc zbralo malo brodovj<\ obstoječe iz angleških, francoskih ruskih in ameriških ladij in tudi avstrijska ladija »Zenta« je že na potu v ta pristan. Ta knrak velesil ima dvojen namen ; prestrašiti mora »bokserje«, d3 ustavijo svoje počenjanje, in varovati inozemce, potem prisiliti Tsung li-Vamen, da resno nastopi proti nevarnim vstašem. Kitajci imajo pač več .areče kakor pa Buri. katerim ni hotel nihčn
Ljubljana, 1. junija.
Občinski svet ljubljanski je imel prvo sejo po dopolnilnih občinskih volitvah. Župan je pozdravil novega občinskega svetnika Ter-dino, za g. Dejaka je imel tudi pripravljeno govoranco, katero izpusti takrat, kadar se bode g. Dejak potrudil k seji. Spominjal se je dalje župan tudi umrlega g. Ferdinanda Mahra, ki je bil pred časom občinski svetnik. V znamenje sožalja so občinski svetniki vstali raz sedežev.
Dr. Tavčar je poročal o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet. Volitve so se potrdile.
Izvršila se je na to volitev v osmero stalnih odsekov in volitev podžupana, ka terim je bil izvoljen dr. Bleiu eis. Blei-vveisov glas je dobil dr. Tavčar.
Pri konstituiranji odsekov je na željo dr. Hudnika ostalo vse »pri ta starem«.
Pri dopolnilnih volitvah v posebne odseke so bili izvoljeni v klavnično ravnatelj stvo Skrianc, v direktorii mestnega užitnin-skega zakupa Velkovrh in Žužek, v direk-torij mestnega vodovoda Pavlin, v direktorij mestne elektrarne Pavlin in Žužek, v kana-lizačni odsek Pavlin, Stare, Velkavrh, Žužek, v regulačni odsek Gogola, Velkavrh, dr. titare, Plantan, Žužek, Terdina, v pokopališki odsek Pavlin, Žužek, v disciplinarno komisijo dr. Hudnik (') dr. Stare, Svetek, v naborno komisijo Velkovrh, v komisijo za odmero vojaških taks Žitnik.
Ugodilo se je prošnji dr. Josipa Koslerja za brezbremenski odpis vrta ter se je dalo mestni hranilnici naknadno dovoljenje za obrestno mero 4*/» odstotkov za posojilo 3(J0i) kron, ki se jih je dovolilo občini Preserje za napravo železniškega postajališča.
Ponudba Marije Mežnarjeve glede nakupa parcele štev. 449/4 v Spodnji Šiški za cestne namene se je odklonila, ker je ponudba važna samo za Spodnjo Šiško ne pa za Ljubljano. Prošnji Henrika Koma za razdelitev njegove parcele ob Resljavi cesti se je ugodilo ter se je parcelacija dovolila.
Prešernove ulice so sinoči bile predmet živahni razpravi. Sotija Bernard se je pritožila proti magistratneinu nalogu, da mora podreti zid ob svojem posestvu v Prešernovih ulicah. Ta priziv se je odklonil in dal obč. svetniku Blei\vuisu povod, da je pričel zmajevati z glavo, češ, da ne kaže polagati tira električne železnice po Prešernovih ulicah, predno se ne izvrši določeno niveliranje. To noveliranje se mora izvršiti, ker sta ondi gg. Frisch in Perles že zidala hiši na podlagi novega nivela. Dr. BleiWeis je predlagal, da se sedaj skaženiin Prešernovim ulicam da drugo obliko in se, kakor je bilo pred časom že sklenjeno, zniža liivel, o čemur naj stavbni odsek poroča v prihodnji seji, ker »stal' ne bo velik', kar maP borna odkopal'«.
Regulačni načrt spremenil se bo na Radeckega cesti, ker sicer ondi ne more zidati g. Bahovec Odbije se priziv Andreja Zamejca proti odklonitvi dovoljenja za zgradbo lesene prodajalnice v Igriških ulicah. Dr. Franu Mundi se je odstopilo ob podaljšanih Ililšerjevih ulicah 6 96 kvad m sveti po 7 gld. kvad m in z naročilom, da svet ogradi z žično mrežo. Za zgradbo jubilejske ubožnice in pa šole pri sv. Jakobu sta se izvolila nadziralna odseka. V prvi odsek so posadili obč. svetni ka Pavlina, Turka in Stareta, v druzega pa To-stija. Žužka in Dejaka.
Šolskega odseka poročilo o porabi dotacije modelirske šole na tukajšnji višji realki za 1. 1899 se je odobrilo in ugodilo prošnji Marije Abramove, učenke višjega čipkarskega kurza na Dunaju, da se jej izplača mestna ustanova tudi za mesece oktober, november in december minolega leta. Določilo se je, da ustanova velja za celo učno dobo.
Za električno železnico se je odobrilo trase in šine ter se izrekla želja, da bodite postajališči železnice na Glavnem trgu ne samo pred magistratom in sv. Jakoba šolo, ampak da se jedno postajališče napravi tudi pred Ničmanovo hišo. Tudi koncem vrta šentpeterskega župnišča naj se na sv. Petra cesti napravi postajališče.
O mestni elektrarni se je čul računski zaključek, bo katerem bi bila imela
elektrarna v preteklem letu dohodkov 139.189 kron 36 vinarjev in stroškov 136.167 kron 70 vinarjev. Aktiva in pasiva znašajo po 1,293 650 kron 26 vinarjev. Papir je potrpežljiv! Sklenilo se je razpisati s 1. julijem službo računskega asistenta pri mestni elektrarni in ker je župan knjigovodskega ofi-ciiala Iv. Volca odvzel elektrarni, ki nima tako nobene knjigovodske moči, hotel je obč. svetnik Šubic, da se razpiše tudi služba olicijala, a župan je dejal, da se ta služba ne more razpisati, dokler jo ima g. Vole.
Razsvetljava se bode uredila na Ambroževem trgu in zato je obč. svet dovolil 240 kron, 540 kron se je pa določilo za 3 žarnice ob cesti na lludolfovo železnico.
Glede kolodvorajužneželeznice je interpeliral obč. svetnik Bleivveis. Župan je odgovoril, da se je v železniškem ministerstvu obljubilo uplivati na južno železnico, da pa so zadnji čas nekateri višji uradniki po Ljubljani govorili, da v tem oziru južna železnica ne bo nič storila. Sprejel se je predlog, naj se župan obrne še do žel. ministerstva, da bode že letos komisijonelni ogled. Obč. svetnik Kozak je silno hvalil Hribarja in na splošno veselje predlagal, naj tudi drž. poslanec ljubljanskega mesta Ku-šar kaj za stvar stori. Tavčar za ta predlog ni glasoval
Tedenski koledar.
Nedelja, 3. junija : Binkošti; evang : Jezus govori o sv. Duhu. Jan. 15. — Ponedeljek, 4. junija: Binkoštni; Frančišek Kar. sp. — Torek, 5 junija : Bonifacij šk.
—	Sreda. 6. junija: Kvatre. Norbert šk.
—	Četrtek, 7. junija: Epifanij šk.—Petek, S. junija: Medard šk. — {Sobota, 9. junija: Primož in Felic. mm. — Solnce izide 5. junija ob 4 uri 17 minut, zaide pa ob 7. uii 41 minut. — Lunin spremim Prvi krajec 5. junija ob 7. uri 57 min. zju traj. — Musica saera binkostno nedeljo v stolni cerkvi pontifikalna maša ob V, 10. uri: Ecce sacerdos magnus, zložil A. Foerster, instrumentalno mašo v D-dur, zlo žil Karol Greith, Alleluja z verzikloma in sekvenco, zložil A. Foerster, offertorium zl. M. Brosig. V ponedeljek 4. junija pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno četrto mašo zl. M. Brosig, Alleluja z verzikloma in sekvenco A. Foerster, offertorium zl. Evgen Frey. — V mestni cerkvi sv. Jakoba bin-koštno nedeljo velika maša ob 9. uri: Missa in honorem B. M. Virginis v G-mollu zložil Jan. Sch\veitzer, graduale s sekvenco Anton Foerster, offert. »Confirma« zložil J. Mitterer. V ponedeljek, 4. junija: Missa v F-mollu zložil M. Brosig, graduale s sekvenco Ant. Foerster-
Dnevne novice.
V Lj u b lj a n i, 2. junija. --- ..Županska zveza. Župan ljubljanski sklicuje za binkoštni ponedeljek ustanovni shod za zvezo županov. Mi smo takoj, ko se je ta misel sprožila, izjavili, da katoliško-narodni župani tej zvezi vsled obstoječih političnih razmer ne morejo pristopiti, pač pa da je želeti, da se snujejo krajne županske zveze, kar se je že po raznih krajih naše dežele zgodilo. V ponedeljek zato katoliško-, narodnih županov ne bo na shod, ker ne-čejo delati parado liberalizmu, ki bi si rad tem potom okrepil svoje življenje v Slovencih. Pričakujemo za trdno, da bodo vsi naši župani pokazali toliko politične zrelosti, da se ne bodo vsedli na limanice sladkih besed, s katerimi jih nasprotniki vabijo na shod. Možje bodimo, zavedni in neodvisni in vzlasti to v odločilnem trenotku nevstra-šeno pokažimo!
Presvetli cesar je za cerkev v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem daroval 1000 kron.
Osebne vesti V sinočni tajni seji občinskega sveta je bil imenovan g. Evgen Lah magistratnim tajnikom in mestni blagajnik g. Ferd. Bradaška je bil zaradi bolehnosti stalno vpokojen. — V železniški svet so bili za dobo 3 let imenovani Karol Lucktnann, I. Murnik, I. Kušar in I. Lenarčič. — Posle dež. odbornika je namesto g. Murnika prevzel g. Grasselli.
Zopet ulični napisi v Ljubljani. Znano je, da se je mestna občina pritožila croti odloku c. kr. .1«? vlad« u; i«
da morajo po Ljubljani brez izjeme biti dvojezični ulični napisi. C. kr. ministerstvo za notranje stvari je sedaj odgovorilo, da je istega mnenja kakor dež. vlada, in je odbilo pritožbo mestne občine.
Abraham na Vranji peči. Slučaj ali previdnost sta hotela, da smo petdeseti rojstni dan našega škofa, kakor smo že brzojavno sporočili, praznovali daleč od njegovo stolice med preprostimi pa vernimi Palovčani na kršni Vranji peči nad Kamnikom. Namestu stolnega kapitelja, ki ima ob takih prilikah besedo, poklonil se mu je zbor enajsterih duhovnikov, došlih na birmovanje, v katerih imenu je po končanem cerkvenem opravilu pozdravil visokega jubilarja dekanov namestnik župnik Janez Kljun v prav lepem govoru. Imenoval ga je škofa previdnosti božje in to dokazoval: Vsi važni dogodki iz njegove škofovske dobe so zadeli na jako pomenljive dni: 14. julija, na dan sv. Bona-ventura, velikega častilca Marijinega, je bil imenovan pomožnim škofom in na praznik Marijinega imena kot tak posvečen, 11. februvarija, na dan »služabnikov Marijinih« imenovan škofom ljubljanskim, 24. aprila, na dan sv. Gabrijela, prvega častilca Marijinega potrjen v Rimu, v Marijinem mesecu, maju zasedel ljubljansko stolico in sedaj v istem mesecu obhaja svojo petdesetletnico in to na dan sv. Maksima, prvega škofa emonskega, ki je dal življenje za sv. vero in cerkev božjo. Govornik je sklenil z željo, naj hi dal dobri Bog Premilostntmu živeti tako dolgo, da vidi izpolnjene svoje plemenite težnje, d i pride k nam krabestvo božje po Mariji. — Zahvaljujoč se za čestitko, dejal je gospod knezoškof, da ni toliko na tem, kako dolgo živi, ampak kako da živi, da pa bo, dokler živi, zastavljal vse svoje moči za blaginjo svojega naroda in utrdbo kraljestva božjega. — Da ga v gorečnosti ne ovira noben ozir, pokazal je ta dan, ker je malo mislil na svojo petdesetletnico, marveč zjutraj od štirih pa do devetih spove-dovai vranjepeške ovčice svoje, potem pa kakor navadno celi ostali dan izpolnil z raznimi drugimi opravili. — Gospod kučegazda pa je v umno sostavljeni napitnici med drugim povedal, da je sklenil, mesto da bi se ukvarjal z brezplodnim in trudapolnim pes-ni-kovanjem za to priliko, darovati 50 gld. za katoliške zavode. Kakor se vidi, ima pa-lovški gospod pesnik, odkar je Pegaza raz sedlal in poslal v Stranje, ker se mu je bilo nekaj primerilo . . . jako praktične misli ! Praktične misli, katere brez vse šale priporočamo v posnemanje kiičoč: Vivant se-quentes ! Res dobra misel: Za petdesetletnico p o š i 1 j a j m o petdesetake za zavode! Ce se za druge dobre namene porabljajo vse mogoče prilike in ne-prilike, zakaj bi tu ne bilo umestno? — Da so si naši bistri Palovčani šteli v čast in veselje, ker so škof ravno pri njih preživeli tak znamenit dan, tu se razume ! Napravili so slavolok, ki bi delal čast vsakemu mestu, s pomenljivim napisom : 1850 Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji! 1900. Koncu zdra-vice pa so ubrali svoje zvonove in sprožili dolgo vrsto topičev pa pokali, da se je stresala gora, in naznanjali naše veselje čez hrib in plan. — Sedaj je končano dolgotrajno in trudapolno obiskovanje in birmovanje po dekaniji kamniški. Ker ne kaže, vseh slovesnosti popisovati, bodi ob kratkem povedano : Pot, ki jo je Presvetli hodil, bila je slavnostna, sprejem povsod slovesen, kolikor razmere dovoljujejo, slovo prisrčno. Škof pa je povsod užigal duhovnike z zgledom svoje neumorne gorečnosti, ljudstvo z ognjevitimi govori in s svojim ponižnim, ljubeznivim občevanjem. Do solz ganljiva bila je marsi-kedaj prisrčnost, s katero ga je dobro verno ljudstvo pozdravljalo. Ne, niste ga še zatrli do danes spoštovanja do škofovske avtoritete, niste je še raztrgali vezi, ki veže pastirja s čedo! Ta vez se le učvrstvuje, se bo učvrstila in rodila krasnih sadov. Pa sklenimo z zadnjim proizvodom palovškega pesnika: Bog živi našega knezoškofa Antona Bonaventuro, daj mu doživeti marsikako veselo uro !
Bojni krik v nemškem taboru.
»Grazer Tagblatt« kot glasilo nemških radi kalcev, ki bi nas rajši danes pozobali nego jutri, je začel znova silovito gonjo proti nam. Oni teden se jo mudil dvorni svetnik Šuklje v Mariboru pri ravnatelju Schreiner-ju.

_iu_Luni

imenovati šolskega nadzornika za slovenski Štajer, in pridušal nemško - nacijonalne poslance, naj vendar preprečijo to strahovito krivico, ki grozi avstrijskemu nemStvu, in naj takoj napovedo skrajno obstrukcijo. Naučni minister je potolažil nemške nacijonalce, češ, da vlada nikakor ne namerja imenovati posebnega deželnega šolskega nadzornika za slovenske štajerske šole. Dne 1. t. m. jo prinesel isti list brzojavno poročilo z Dunaja, da hoče vlada imenovati dva Slovenca za svetnika pri celjskem okrožnem sodišču, a da so že nemški poslanci vse storili, da preprečijo to nakano. Sredstvo: grožnja z obstrukcijo. - Ta dva dogodka zadnjih dni dovoij jasno osvetljujeta razmere štajerskih Slovencev. Trd in zagrizen Nemec mora biti vsakdo, kdor hoče zavzeti kako količkaj važnejše mesto v slovenskem Štaierju, sicer se godi štajerskim Nemcem vnebovpijoča krivica, zakaj le Nemec sme biti edini gospodar po vsem Štajerju. Lahko je umeti, da ie povsem izključeno kako mirno pogajanje med Nemci in Slovenci, zato je edino prava pot, ki so jo ubrali naši štajerski rodoljubi, da namreč z vsemi silami delujejo navzgor in navzdol za razdelitev Staj'rja v slovenski in nemški del. Le na ta način se bodo mogli štajerski Slovenci ohraniti.
Graški izvoščeki so sklenili 31. pr. m., da sami osnujejo zadružno podjetje, ki bo oskrbovalo promet z automobili, ker se jim drugače ni mogoče ubraniti kapitalističnemu podjetju, ki se je z istim namenom ustanovilo v Gradcu.
Stavka v Vevčah. Za stavkujoče delavce v Vevčah se je sedaj potegnilo tudi delavstvo Leykamovih papirnic v Gratvveinu na Štajerskem. GraUveinski delavci so včeraj imeli shod. na katerem so sklenili pričeti s stavko, ako vodstvo podjetja ne ugodi zahtevam vevških delavcev, otavkujoči so imeli danes zjutraj v Dobrunjah skupno sv. mušo Naj bi se prijatelji poštenega slovenskega delavstva ob binkoštnih praznikih spominjali ubogih trpinov z darovi!
Z Vrhnike se nam poroča: Pred kratkim je v našem trgu otvoril svojo novo lekarno gosp. J. R. Hi.čuvar. Lekarna je v svoji notranjosti urejena tako elegantno in moderno, da se lahko prišteva med prve na Kranjskem. S tem je Vrhnika pridobila nekaj, česar si je cela okolica že davno želela.
Iz kroga trgovskih pomočnikov
so nam poroča : Med trgovskimi pomočniki se je vzbudila misel, da si ustanove v Ljubljani svoje slovensko društvo. Povsod v večjih mestih so enaka društva. V ta namen se je osnoval pripravljalni odbor. Dne 30. maja je ta odbor sklical v »Narodni dom« več trgovskih pomočnikov, da se razgovore o stvari, ki je sedaj v najboljšem tpku. V kratkem se skliče ustanovni shod.
Prešernova literarna zapuščina še sedaj ne da miru „Narodovcem." Nihče ne more dokazati, da je dekan Dagarin sežgal Prešernovo literarno zapuščino. Sedaj je pa vstal nov prerok, ki ne dolži več Da-garina, ampak župnika Koširja, ki je bil ob Prešernovi smrti kapelan v Kranju. Neki človek, ki se pa skriva za psevdonimom V-v, pripoveduje, da je on p r e d štirinajstimi leti občeval s turanske graj-ščine J. Zupančičem. Ta mu je pravil, da je „takrat še živeči šentruprtski župnik Košir" z njim o Prešernu govoril in rekel to: „Kako zelo mu jc žal, da je on Prešernu, ko ga je na zadnjo uro spovedoval, za pokoro dal, da naj njemu dovoli uničiti njegove še neobjavljene pesniške proizvode . .. Prešern mu je — dovolil . .." „Vse to je Košir pravil pri nekem obedu..." — Lepi dokazi to! Torej Dagarin ne drži več, sedaj je Košir na vrsti. Neki V-v, zvedel pred 14 leti od nekoga, ki je pri n e k e m obedu, to je zgodovinska priča za liberalce! In sedaj pa dogodek, ki je vseskozi neverjeten! Ali je verojetno, da bi duhovnik pri obedu govoril javno o stvareh, ki so se zgodile pri spovedi ? Kateri duhovnik bo dal to za pokoro, da iz-povedenec dovoli, da on nekaj stori ? — Najlepše pa je to, da slednjič niti gosp. V-v ne ve, kaj je župnik Košir z zapuščino naredil. Gospod V-v naj nam se blagovoli podpisati s pravim imenom, da bo prišel — v
Nov slovenski otroški vrtec. Družba sv. Cirila in Metoda je odprla otroški vrtec v Dev in u ob jadranskem morju. Nad vse nevarna naša postojanka je Devin. Dobre volje naši družbi ne manjka; a Slovenci, podpirajte nas.
^-Z^-^fijidmark; so priredili dne 25. in 26. maja predstavi v tukajšnjem gledališču. Nemški listi so polni hvale za sodelujoče, ki so se postavili v službo „svete nemške stvari." Da nacijonalni listi pišejo tako, temu se ne smemo čuditi. Druga pa je, če uradna „Celovčanka" tako piše in cele tedne z gostobesednimi'" poročili ljudi navdušuje za predstave in za „Sudmarko." Ta list, katerega začasno ureduje znani dopisnik „Vaterland"-a, baron Manndorff, je prinesel iz peresa ravno tega gospoda poročilo, ki predstave povzdiguje v deveta nebesa in ki se končuje z željo, da bi bili tudi dohodki prav dobri: „im Interesse der w oh 1-t h ii t i g e n (!) J5wecK,"cfie' "der" Verein zu fordern sich Muhe gibt." Res, samo to nam je še manjkalo, da uradni list začne hvaliti „dobrodelne" namene društva, katero deluje na to, da slovenske kmete izpodrine z domače zemlje! Uničiti slovenske kmete in na njihovo mesto naseliti po naših lepih krajih tujce, to je namen „Stidmarke". In gosp. baron imenuje to dobrodelno"! In tako piše uradni list, ki zoblje iz vladnih jaslij ter dobiva" podpore iz davčnih novcev, h katerim morajo do-plačevati Slovani ravno toliko ali še več, kakor Nemci! (le vladni list tako piše, potem se ni čuditi, da nahajamo med agitatorji za „Sudmarko" toliko — c. kr. uradnikov! O ti ljuba „dobrodelnost"! Ne verjamemo, da bi bili uredniku „Celovčanke" neznani pravi nameni „Sudmarke". Pisal je torej namenoma tako, ker se mu zdijo cilji tega društva — „dobrodelni", in ker je hotel Slovencem zopet enkrat dati — brco! Kaj pravijo odgovorni vladni možje h takemu pi-sarenju svojega uradnega lista?! Slovenci pa iz tega zopet lahko spoznamo, — pri čem da smo!	„Mir".
Romanje na sv. Višarje se je kakor druga leta tudi letos pričelo na Vne-bohod. Snega imajo še na metre. Prvi romar, ki se je oglasil na gori, je bil Slovenec Skebč iz Amerike, iz Clevelanda (Ohio). Prvi dan je prišlo že tudi več Tirolcev, posebno iz pustrske doline.
Ljubljanske novice Reš. družba se je zgubila! Ta novica je šla danes dopoludne od ust do ust. Celo policijo so ljudje po telefonu izpraševali, ako je ta vest resnična. Pred škofijo so se nekemu voz niku splašili konji, da je povozil neko prodajalko lesenih žlic. Ker ni bilo reš. družbe dolgo časa na mestu, se je izcimila ta govorica. — Na Rožniku je danes 80 maturantov prisostvovalo sveti maši, katero je daroval za srečen izid mature dr. Svetina. — Mihael Mittermayer, delavec tobačne to varne, se je včeraj na Resljevi cesti zgrudil nezavesten na tla. Kri mu je bruhnila iz ust. Prepeljali so ga na dom. — Opico jezil je včeraj zopet hlapec beifertove me-nažerije Martin Pintar. Opica ga je za plačilo obklala. — Ukradel je iz Pongračeve barake Frid. Vogtu Martin Jereb dve vreči lubja, vrednega 70 kron, in ga prodal go spodu R. za 40 kron. Hlapec g. R. a ga je naznanil in sedaj sedi tat na rotovžu. — Mlad »ubožček« hodi po mestu in na bira darove — za se, češ, da je sila ubog. Seboj nosi nabiralno polo. Fant je neki nemški pritepenec. — Odvetnik, ki brati ne zna, se je našel v Ljubljani. Da nes bi se imela vršiti razprava pri okrajni sodniji na obtožbo načelnika ljubljanske požarne brambe g. Striclja proti tovarnarju Drelseju, ki je obdolžen, da je trosil neresnične in razžaljive govorice proti gospodu Striclju. Zbralo se je vse polno prič in tudi mnogo poslušalcev pred okrajno sodnijo, dobili so pa vest, da se je razprava preložila, ker je to zahteval zastopnik Drel sejev dr. V a I e n č a k , češ, da se pritoži, ker zastopnik g. Striclja g. dr. K r i s p o r ni priložil pooblastila obtožbi, temveč je v pooblastilu imenovan nek drug odvetnik. Poizvedeli smo, da je to le manever. V do tičnem pooblastilu io namreč tiskano ime
njegovega namestnika. Ker pa dr. Valenčak tiskano brati ne zna ali pa noče, je napravil pritožbo, v kateri samega sebe smeši, češ, da pooblastilo nima imena dotičnega odvetnika. Kedaj so bodo razprava vršila, bodemo poročali.
Prememba trgovine. S 1. t. m. jo
znani ljubljanski veletržec g. Karol Pollak prevzel tudi usnjarno g. 1. Janescha, ki je stara že 150 let.
Ogenj. Iz Novega mesta se nam poroča : Dne 1 t. m. po noči sta posestniku Mihaelu Žega v Kandiji pogorela skedenj in hlev, škode jo 2000 kron, pogorelec je bil zavarovan za 800 kron. Zažgala je zlobna roka. Ko so bili 1. 1813 Francozi tukaj, jo na pogorelem skednju prenočeval francoski poveljnik.
Nedeljski počitek na progah c. kr. državne železnice je bil vpeljan z 20. majem, kakor smo svoječasno poročali. Sedaj pa se nam poroča, da je železniško ministerstvo zopet preklicalo nedeljski počitek in z jutrišnjim dnem se prične prejšnje poslovanje. Vzrok je menda ta, ker južna že leznica ni vpeljala nedeljskega počitka in je vsled tega na državnih progah zastajalo blago.
Zveza slovenskih kolesarjev je
letos ustanovila 17 novih pomočnih postaj ob večjih ceslah, kjer kolesarji dobe dobro postrežbo in v zveznih omaricah kolesarske potrebščine, in sicor člani zveze brezplačno, drugi plačajo OO h za rabo orodja. Vseh postaj je sedaj 2!»: Bled — I. Peternel, Bohinjska Bistrica — I. Mencinger, Cilje — »Narodni dom«, Domžale — na pošti, Grahovo — M. Krajec, Grosuplje — I. Rus, Idrija — Črni orel, Jezersko — F. Muri, Kamnik — I. Kenda, Kandija — I Wmdi->oher, Kranj — P. Mayer, Ljubljana — 'Narodni dom«, Logatec — Kramar, Medvode — F. Jarec, Postojna — Vičič, Podbrezje — A. Pavlin, Št. Peter — I. Špilar, Razdrto — Kavčič, Sežana — Mohorčič, Škofja Loka — I. Deisinger, Trst — kavarna commercio. Trebnje — A. Pavlin, Trojane — Konšek, Vrhnika — Manlua, Vransko — Sentak, Velike Lašče — F, Grebene, Vipava — hotel Adrija, Boleč — Ilausenbuchler, Žužemberk
—	I. Peham.
Od raznih strani. Goriška deputacija pri cesarju bode sprejeta 11. junija. Prosila bode cesarja, naj pride osebno na Goriško h proslavi 400 letnice odkar je Goriška pod habsburškim žezlom — S u d m a r k a je v Sevnici na Štajerskem kupila hišo za svoje znane namene. — V Rajhenburgu na Štajerskem je županom izvoljen vrl Slovenec g. Benjamin Kunej. — Utonil je na Gra-bah pri Središču v Dravi mlinarski pomočnik Ivan Dogša. Hotel je iz vode rešiti nekega konja. — Imenovan je poštni oficijal g. Ignacij Ileršič v Postojni kontrolorjem v Opatiji in g. Ivan Kurtalek kontrolorjem za Trst. — Fonografični arhiv ustanovi dunajska akademija znanosti.
—	V ormoškem okrajnem zastop u je nemški zastopnik dr. Delpin provzročil burno sejo Slovenska večina mu je dejala, da njegovih nemških predlogov ne razume in naj jih stavi v slovenščini. — Na črešnji je obvisel v Rihen-bergu Merlak Alojzij. Ko je bral črešnje, mu je na drevesu spodletelo in padel jc mej dve veji. Pri padcu si je tako razparal desno prsno stran, da so ga morali pripeljati v bolnico.
Izseljevanje v Ameriko. Ameriška uradna statistika poroča, da se je prve tri mesece tekočega leta iz Avstro-Ogcrske v Ameriko izselilo 23611 oseb, in sicer Hrvatov iz Hrvatske in Slavonije 2044, Ma-žarov 3513, Slovakov 7438. Nemcev 1208, Židov 3604, Rumunov 27, Rusinov 697, Italijanov 312, Srbov 17, Poljakov 4388, Čehov 240, iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine 127. Minulo leto pa se je iz naše države izselilo v Ameriko 64835 oseb, in sicer 39859 moških in 24676 ženskih. Po narodnosti je bilo največ Slovakov, dalje 4900 Mažarov, Nemcev 4314, Rusinov 1400, Hrvatov in Slovcncev 8643. Največ Slovencev in Hrvatov izvabi v Ameriko znana tvrdka Nodari v Vidmu v Itnliii. Oblastva nai bi
Sejmi po Slovenskem od 5. do 9. junija. Na Kranjskem: 5. v Novem Mestu, Zagorju na Notr., Radoljici, Loki, Metliki, Bušeči vasi in Radohovi vasi, 6. v Vinici; 7. v Senožečah, Cirniku, Ilinjah, na Igu in Loškem potoku; 8. v Ljubljani in v Rakitni; 9. v Tržiču, na Vrhniki, v Št. Jerneju, Vrhpolju, Kamniku, Tirni in Žužemberku. — Na slov. Štajerskem: 5. v Ljutomeru, Središču, pri sv. Emi, Rad goni, Lučah, Marnbergu, na Laškem in v Slov. Bistrici; 6. v Ptuju in v Gor. Ponikvi; 7. pri Sv. Urbanu, Slivnici pri Celju in v Kapeli pri Brežicah ; 9. v Trbovljah, pri Sv. Primožu in v Pilštanju. — Na Primorskem: 5. v Hrpeljah; 7. v Gorici; 8. v Glemoni. — Na Koroškem: 5 v Pod gorjah; 9. v Paternijonu.
'Oinuštvs&i.
(Pevsko društvo »Lipa« v Bazovici) vabi na veliko veselico, katero pri rodi na binkoštni ponedeljek , dne 4. junija 1900 na velikem dvorišču gostilne pri »Lipi«. Na veselici bodo blagohotno sodelovala zraven domače »Lipe« tudi: Pevsko društvo »Slo van« iz Padriča. Tamburaški in pevski zbor pevskega društva »Kolo« iz Trsta ter mladi in starejši telovadci »Tržaškega Sokola«. Pri veselici svirala bo popolna Vagnerjeva godba Začetek veselice točno ob 5. tiri popoludne. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor.
(Naše skladišče v Sinčivasi, pa velikovški „Lagerhaus". Nem-škonacijonalni „Lagerhaus" v Velikovcu je v glasilu kmetijske družbe objavil svoj letni račun za čas od 1 avgusta do 31. decembra 1899. Ta zavod je dobil: deležev 6.030 gld. posojil 12.400 gld. pristopnin 99 gld. za blago 5.272 gld. od velikovške posojilnice 1.696 gld. naloženega denarja 13.998 gld. Izplačalo se je: za inventar 2.414 gld., stroški ustanove1.063 gld. najemnina 600 gld. vrnjena izposojila 400 gld. za blago 16.162 gld. naložilo seje 16.832 gld. upravni stroški 393 gld. — S i n š k a zadruga pa je imela: Vplačanih deležev 13.551 gld. izposojil 14.670 gld. državne podpore 2.000 gld. za prodano blago 2.812 gld. Stroškov: dve hiši 19.096 gld. stroški ustanove 308 gld. upravni stroški 404 gld. inventar 421 gld. izposojil na blago 9.673 gld. Primerjajo obadva računa moramo opomniti, da je sinška zadruga pričela z delom še le koncem oktobra, da je tedaj delovala v lanskem letu 2 meseca, „Lagerhaus" pa 5 mesecev. Liberalci so sprejeli: pšenice 182 met. rži 400 met. ječmena 153 met., ovsa 775 met., ajde 100 met. Na blago se je dalo posojil 14.911 gld, pravi poročilo v listu „Landwirtsehaftliche Mittheilungen'- št. 10., str. 84., račun pa ima številko — 16.162 gld. Kaj je to? Kako se račun v j e m a ? ! Katera številka je pravilna? Poglejmo si blago ! pšenice 182 centov po 8.5 (visoko) = 1.547 gld. rži 400 centov po 7'5 (visoko) = 3.000 gld. ječmena 153 centov po 7 (visoko) = 1.071 gld. ovsa 775 centov po 6 (visoko) = 4.650 gld. ajde 100 centov po 7'5 (visoko) = 750 gld. Vkup visoko = 11.018 gld. Cene smo vzeli vse za dotični čas najvišje! Račun pa kaže stroškov za blago 16.162 gld. Ali seje tedaj „bakšiša" razdelilo vkup: 4856 gld. ? V ti točki bi prosili pojasnila, vzlasti zaradi tega, ker so nasprotniki našo zadrugo tožili pri okrajnem glavarstvu, da daje previsoke cene, mi smo pa celo pri obračunu morali ostati pod ceno, zgoraj navedeno! Opombe vredno je, da ustanova „Lagerhausa" stane 106 3 gld., nadalje, da ima ta zavod naloženega denarja 13.998 gld. Ta denar ni delež, in tudi ni izposojilo, kaj pa je potem? Ker je Plaveč očital sinški zadrugi, da je z žitom kupčevala, stavili bi vprašanje, od kod ima „Lagerhaus" ječmena 153 meter -centov? Kdor razmere pozna, je prepričan, da ga gospodje od kmetov niti 5 0 niso dobili!! Iz tega računa sklepamo, da ima „Lagerhaus" močne podpornike, ki so „bauernbundarjem" morebiti — vsaj tako se da sklepati iz računa — že prvo leto plačali 4856 gld. zato, da so sc pridružili njim. Tako upajo uničiti slovensko krščansko zadrugo v Sinčivasi, a tako kmalu se jim želje ne bodo uresničile. Vi kmetje pa iz te primere spoznate, kje so Vaši pravi prijatelji in katere zadruge sc Vam je okleniti! Zopet kličemo: Svoji k svojim! — t. j.: vsi se oklenite naše gospodarske zadruge v. Sinčivasi!
<*) t. j. za koleke, registriranje in pot o-vanjc!!
Iz »Trgovske in obrtniške zbornice".
(Koncc.)
Zbornični tajnik poroča o vprašanju, če se naj p a r na žaga v R a d o h i dr. R. (i.
11 H in,i»i»tcVir,lii t:.. i >i t r ■, --a i f ■. v rl 'J r vi; ]_iw>Qtrun
se mora tedaj naznaniti obrtni oblasti. Na žagi dela čez 20 delavcev, se sežaga na leto do 2400 m3 lesa, ki se dobiva iz lastnih gozdov in iz katerega se izdelujejo tavoleti, leseni zabojčki, furnirji in drugo blago, in izvažajo v Trst, Reko, na Laško in drugam. Odsek je mnenja, da tu ni opraviti z gospodarskim postranskim obrtom, na katerega bi bilo p0 čl. V. a) ces. pat. z dne 20 dec. 1859. dež. zak. Št. 227 navesti obrtni red, ta člen govori o poljedelski in gozdarski produkciji in njenih p<. stranskih obrtih, v kolikor se pečajo s predelovanjem lastnih izdelkov. Brezdvomno vel)a to zakonito določilo za predelovanje lastnih zemeljskih pri delkov v ta namen, da se na ta način pod pira izkoriščevanje zemeljskih produktov, toda ne smo se pa teh produktov tako predelati, da izdelki popolnoma zgubo značaj surovin.
Istina je, da dr. R. G. predeluje le pridelke lastnih gozdov; toda ne predeluje jih le v furnirje in tavolete, o katerih se še more trditi, da imajo znake surovin, — ampak izdeluje tudi lesene zaboje, katerih se pa ne more več prištevati surovinam, da še celo kot polprodukte jih ne moremo smatrati, temveč kot prave izdelke industrije Zbornica je sklenila poročati, da to ni postranska stroka gozdarstva, temveč glavno podjetje, katero gozdarstvo le podpira. Ne more se torej smatrati tega podjetja za gozdarski postranski obrt, ki ni podvržen obrtnemu redu.
Zbornični tajnik poroča o nameravani u p e 1 j a v i p e r i j o d i č n e g a z o -petnega preskušanja mernskusu podvrženih sodov z a v i n o in špirit. Na dotična vprašanja priporočata zadrugi gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani in pa trgovcev in rokodelcev v Kostanjevici perijodični zopetni meroskus Gremij trgovcev v Ljubljani pa meni, da nameravani zopetni meroskus nima nikakoršnega praktičnega pomena in smotra ; da bi trgovcu in obrtniku pripravljal le neprilike m nepotrebno izdatke. Na sode iz mehkega lesa se razen tega ne more ozirati, ker so po dveh letih že nerabljivi; sodi iz trdega lesa pa le tako malo spremene svojo prostornino, da zopetni meroskus niti potreben ni. Nadalje omenja neprilik, katere napravlja zopetni meroskus trgovcem na deželi, katerih stano-vališče je zelo oddaljeno od meroskusnega urada. Gremij dvomi, da bi se z zopetuim meroskusom zabranilo nameravano nereelno preminjevanje prostornine, ker se lahko zamenja doge pri sodih katere imajo vtisnen meroskusni pečat. Konečno naglasa, da bi bilo zelo koristno, i'o bi se na to delalo, da bi rezultati meroskusov v ogerski državni polovici soglašali s temi v tostranski državni polovici.
Ker se je odsek prepričal, da je ta naprava v interesu kupca in poštenega prodajalca, četudi napravlja morda neprilike in da bo zadoščala potrebam udeleženih krogov, predlaga poročevalec v odsekovem imenu, zbornica naj se izrečo za uvedbo zopetnega meroskusa, in tudi za to, da bi se termin za perijodični zopetni meroskus določil na 6—10 let, toda ne na manj nego 0 let. — Predlog se sprejme.
Zbornični tajnik predlaga, da naj zbornica spremeni svoj sklep z dne 20. januv. 1900, s katerim se je podelila pletarju Jos. P e t r i č u ustanova v znesku 160 kron ; postal je namreč izredni obiskovalec strokovne šole za lesni obrt in tako ipso facto resigniral na svojo ustanovo kot ple.tar. 160 kron naj se razdeli trem drugim učencem, in sicer Jožefu J e r n e j č i č u 50 K, Fran. F e r k o v u 60 K in Rudolfu Š t u r m u 50 kron. — Predlog se sprejme.
Zbornični svetnik Feliks Stare omenja nedostatke pred dvema letoma upeljanega osebnega dohodninskega davka. Industrijalcu se navadno naloži previsok davek, ker se oblastva ne prepričajo dovolj o obstoječih razmerah. Fatira se do 15. fcb. in v kakih dveh mesecih se dobi poziv, naj se opraviči nekatere številko, katero niso oblasti nič kaj verjetne.
Poročevalec je predlagal naslednjo ro-solucijo: Zbornica naj se obrne na mero-dajne davčne oblasti, da bi se bolj natančno prepričale o pravih čistih dohodkih pri industriji, da ybi se verodostojni dokazi bolj vpoštevali. Ce se to ne zgodi, se mora čut pravičnosti zatreti, se daljši razvoj industrije onemogoči in si marsikateri premisli, kako industrijalno podjetje pričeti, ker naloži raje svoj denar v hranilnico.
Po opomnjah svet. Luckmanna in Lenarčiča je zbornični svetnik L u c k m a n n predlagal, naj se zbornica obrne do c. kr. fin. ravnateljstva, da naj ono poskrbi, da se odmerjenjo davkov pravočasno strankam naznani.
Pri glasovanju se sprejmeta predloga zborničnih svetnikov Stareta in Luckmanna.
Zbornični svetnik Josip Lenarčič navaja vzroke, vsled katerih propada k r a n j-
a it 11 m j i n a U a i n t\ 11 a t. r i i »_in_naavA. ji
laga : Zbornica naj naroči svojemu zastopniku v industrijskem svetu, da vpliva trgovinsko ministerstvo na železniško ministerstvo, da se uredi eksportni in lokalni promet.
Zbornični svetnik Karol L u c k m a n n podpira kar najtopleje predlog in pripomni, da morajo vsi pomagati, da se kaj stori v odpravo teh nedostatkov. Predlog se sprejme. Ker se nihče več ne oglasi, zaključi predsednik sejo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Haag, 2. junija. Prva zbornica je z 20 proti 20 glasovom zavrgla zakonski načrt glede zavarovanja dc lavcev proti nezgodam. Vsled tega je pričakovati ministerske krize.
Bruselj, 2. junija. Poslanik dr. Leyds odločno dementuje vest, da bi bil Krtiger ujet. Blizu 20.000 Burov se po njegovem mnenju zbere v fldage-haenskih gorah in v okolici Lyden-burga, kjer bodo nadaljevali neprestano malo vojsko.
London, 2. junija. Angleške, ameriške. laške, francoske, ruske in japan-ske čete odšle so v Peking. Pri Taku je bila praska mej ruskimi in kineškimi četami. Kineška vlada je zabranila pod smrtno kaznijo pristop k bokserski zavezi.
London, 1. junija. Iz Kapstadta javljajo 31. nt. m., da so vstaši napadli angleški oddelek pri Douglasu in ubili 10 mož, mej temi polkovnika.
London, 2. junija. V Johannes-burgu se z vseh uradnih poslopij vije angleška zastava.
London, 2. junija. „Daily Mail" poroča, da se je v sredo bil boj pri Kraalfonteinu, na pol pota mej Johan-nesburgoin iu Pretorijo.
London, 2. junija. „Daily Express" javlja iz Laurenzo-Marqueza 31. m. m., da se nahaja Kriiger v Middelburgu, kjer je sedež transvalske vlade.
London, 2. junija. „Westminster Gazette" poroča, da se javlja iz dozdevno (!) zanesljivega vira, da so Angleži ujeli Kriigerja kakih šest milj onstran (?) Pretorije.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje)
Ko se je kočija premaknila z mesta, pomikala se je bolj ali menj polagoma naprej, tu in tam ne brez prestankov. Jedva streljaj daleč je bila do cilja; a časa je tre-balo za to toliko, da bi se še komu drugemu, ki bi ne bil imel tolike naglice kot Ferrer, utegnila zdeti celo majhno popotovanje. Ljudstvo se je gnetlo pred in za kočijo, na levi in desni kočije kakor morsko valovje okrog ladije, ki jadra v nevihti naprej. A vrišč je bil tu hujši, turob-nejši in glasnejši nego na morji. Ferrer gleda sedaj na to, sedaj na ono stran, maha z rokama ter skuša razumeti kako besedo, da bi uravnaval svoje odgovore po potrebi. Pričel bi rad kak pogovor s to tolpo svojih prijateljev, a to je bilo težko, morda težje, kakor vse, kar je imel opraviti, odkar je bil veliki kancelar. Vendar sc mu jc posrečilo vjeti kako besedo od zraven stoječih gruč; čula se je primeroma tako kakor kaka močnejša raketa, ki poči mej neznosnim prasketanjem umetalnega ognja. Ferrer je skušal na to, kar je cul, povoljno odgovarjati, sicer je pa govoril tudi kar na slepo srečo besede, ki so po njegovem mnenju najbolj ugajale množici in ki so sc najbolj prilegale trenotni potrebi. Celo pot je govoril: „Da, gospodje, kruha obilico! Popeljem ga v ječo, kaznovan bode ... si es culpable. Da, da, jaz bom zaukazal, kruh po ceni! Asi es . .. tako je, hočem reči! Naš gospod kralj ne mara, da bi ti njegovi najzvestejši podložniki trpeli lakoto. Ox! ox! guardaos. Previdno! Varujte se! Pedro, adelante, con judicio! Obiljnost, obiljnost! Za Boga, prostor! Kruha, kruha, v ječo, v ječo! Kaj ?" vpraša nekoga, ki se spnč skozi okno, da bi mu zatulil na uho kakov nasvet ali prošnjo ali
ali lrarlr.-.li	T...1-J .Ir.iirr.iU
ga potegne nazaj, ker je menda opazil nevarnost, da ga prime kolo. Tako odgovarja v jednomer množici, ki ga neprenehoma pozdravlja. Čujejo se tudi še nasprotni glasovi sem ter tja, ki pa morajo takoj utihniti. Naposled, evo, dospe Ferrer do hiše največ s pomočjo onih dobrih pomagačev.
(Dalje prih.)
Že čez malo dni ltode žrebanje 33. državne loterije, pri kateri je zraven glavnega dobitka v znesku 200 000 kron Se 16613 znamenitih dobitkov po 10 000, 5000, 300'J kron itd , vse v gotovem denarju. Srečka stane le 4 krone. Ni ga druzega lolerijskega pod-vzetja v Avstriji, pri katerem bi bilo toliko upanja zadeti, kakor pri tej državni loteriji, zraven tega, da edina ta dobitke izplačuje v gotovem denarju. Srečke so na prodaj, dokler jih je še kaj dohiti, pri vseh bankah, trafikah, loterijah itd.
„Rana ura, zlata ura" ne pove samo, da je t reba zgodaj na delo. temveč da se to zgodi tudi veselega srca in čilega telesa. Kako se vsakdo veseli n. jir. zajutreka! Nihče ne pričenja rad pred kavo dnevnega dela. Že ta naravni nagon kaže, da je treba dati telesu za njegovo prvo potrebo take pijače, ki ima v sebi zdravilne, dobre in lahke hranilne snovi. Vse poskuSnje in izkušnje v tisočerih družinah so dokazale, da je v ta namen najizbornejša kava, v kateri je namešana polovica bobove in polovica Kathreiner-Kneippove sladne kave. Na tak način se dobi resnično pravo družinsko kavo, ki vsakemu jednako dobro prija in katero povsod vedno rajši pijo. Ka-threiner Kneippova sladna kava se dobi povsod, a pristna vedno samo v znanih Kathreinerjevih zavitkih, katero naj bi vsakdo vselej in povsod zahteval in le to vspejel.	6
Umrli ho:
31. maja. Rozalija Jarc, poseslnica, 58 let, Karolinška zemlja 21, vodenica. — Ana Tamboinino, posestnica, 73 let, Kongresni trg 6, plučnica. — Fran Bari, ključar, 82 iet, Ulice na Grad 5, Neophlasma.
V bolnišnici:
21. maja. Meta Cerar. gostija, 77 let, ostarelost.
29.	maja. Reza Stare, strugarjeva žena, 29 let, jetika.
30.	maja. Ivan Japelj, tovarniški kurjač, 29 let. vsled opeklin. — Mar ja Nič, delavka, 25 let, jetika. — Anton Dolinar, dninar, 25 let, jetika. — Karolina RojSek, delavčeva žena, 30 let, jetika.
Cena, žitu dunajski borzi
dne 1. junija		1900.			
Za 100 kilogramov.					
Pšenica za maj - juni	gl-	7 96 do gl.			7.97
» » jesen	»	883	»	»	884
Rž za maj junij	»	7 35	n	»	7-40
» » jesen .	»	7-49	»	a	7-50
Turšioa za maj-junij	a	5-77	»	»	5-78
» » jul.-avgust	»	5-82	»	»	583
» » sept. - okt.	»	5 03	»	»	5 94
Oves za maj-junij .	»	533	»	»	5 34
» » jesen . .	»	5-48	»	»	5-49
Meteorolcgično poročilo.
Višina nad morjem306-2in, srednji zračni tlak 736*0 mm.
1 c | Čas opa- ! ^ { zoranja j !	Stanje barometra 7 mm.	Temperatura po Celziju	| Vetrori j Nebo 1	S t. d" , d,
1| 9. zveč.	/34 6	14 4	si. sever | jasno	00 16 1'.
o| 7. zjutr. |*2. popol. Srednja včsi	J34'4 i 119 1 sr.jjvzh. j megla 735-7; 18 9 | sr.jjvzh. |del. jasno -ajšnja temperatura 16 0 normale:			
452
3-3
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
dajeFani Komar, oblast konc. učni zavod t Ljubljani, Sv. Petra cesta 26. rzz Modni salon, zr^zrzr
Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje.
VABlliO
na
II. redni občni zbor
»Kmetijskega društva y Ribnici,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
kateri se bode vršil
v nedeljo lO. j mulja 19©©.
ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računa za 1. 1890.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Dopolnilna volitev 5 izžrebanih odbornikov.
6.	Prememba pravil
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
499
1
Opomba. V slučaju, da občni zbor ne b bil sklepčen, vrši se ob 'f,4.juri isti dan drugi občm
na
redni občni ssbor
„ Ljudsko posojilnice,
registr. zadruge z neomejeno zavezo", v Ljubijjmti,
ki se vrši
dne 20. junija 1900. i. ob 5. uri zvečer
v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva i. Poročilo nadzorstva.
3.	Skh panje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
5.	Volitev nadzorstva petero članov.
fi D .polnilna volitev štirih udov načelstva.* 7. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 31. maja 1900 Za lučelstvo:
Josip Šiška,
odbornik.
Dr. Ivan Susteršič,
načelnik.
* V smislu §§. 17 iu 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: gg. Gregor Šllbar, Anton Relec, dr. Andrej Karlin iu Josip Jarc. 500 1—1
-— Razglednice — harvotiskane, krasno
y izvršene, dobivajo se
Narodna nosa s^^p
_	na Dunajski cesti,
komad po 5 kr., razprodajnlcem po zelo nizki ceni.
Deški penzijonat Kalksburg
pri Dunaju 115 s-i
pod vodstvom oo. jezuitov,
V prvem konviktu. za gojence višjih stanov, je alačati letnih K 920' , v drugem konviktu. za gojence srednjih stanov, pa letnih K. 600 —.
Podučuje se v gimnazijskih predmetih, tudi slovenščina. Zavod ima pravico javnosti za vse gimnazijske razrede. Natančneja pojasnila pri rektorju zavoda.

Emajlna glasura, jr»ttpSl-
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, ies, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim dii porcelanu sliuno prevlako V škatljicah po in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBEKL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—2
AH piN»<hy je 397
s tremi sobami in vrtom.
Kladezne ulice št. 5 v Ljubljani.
Letovišče
blizu Kranja na Gorenjskem.
Podnebje planinsko, svež zrak, brez praha, izvrstna studenčnica. Mnogo lepih separiranih sob. saloni, vodovod, gorke kopeli. Hrana v hiši je dobra in po ceni.
Več se izve pri lastniku dr. Ed Glo bočnik-u, okrož. zdravniku v Kranji. 462 5-5
0K-
aa. S g s« «?"
v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 4,
priporočam sc prečastiti duhovščini in si. občinstvu za
izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vl&sulj
do najfinejšega izdelka. --• Nadalje vsa
umetna piefeiija in kite iz lepih las
Postrežba natančna. 49 48-40

Kamnik M
Prav blizo železniške postaje ter poštnega in brzojavnega urada v Kamniku, ob vznožju 2660 m visokih kamniških planin, s krasnimi sprehajališči po ravnem in po gozdih. Na razpolago je elegantna zdravilnica z velikimi verandami, basin za pladnje, pokrito hodišče, igrišče, lov. Razna stanovanja v zdravilnici po prav zmerni ceni. lako vestna zdravniška pomoč se vrši pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. Wackenreiter-ja, ki že več let tu deluje in je v zvezi z restavratčrjem g. Friedlom prevzel kamniško zdravišče v lastno upravo. Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in bruno na dan nekako 8 gld. Natančneja pojasnila daje brezplačno
p- n__eskrbništvo.

I"V a jye6j o
tizbero
51
I
elegantnih ✓
(363 12 10)
^ /-O

priporoča
po najnižjih cenah
O/L. Mikusch,
. ^ /Mestni trg št. 15 v Ljubljani.
Birmanski botri
naj si ogledajo mojo izložbo novlli ur, zlatnine in srebrnino
m St a rent trgu št. 16.
Tu najdejo lepe, solidno in močno delane
ure
dokaj cenejo ko povsod drugej.
Enoletno jamstvo. Srebrne ure za gospode, remt. gld. 5 60 in višje
» > » dame > » 5 60 » » Zlute ure za dame	» » I4'50 » »
Nikelnate ure	» » 3 50 » »
Zraven primerni tok in zlate pa srebrne verižice. Prodajam tudi	470 7-7
zlate |i8'St;yJO, srebrne in zlate
uSiiino, zapestmee, »vratne verižico S križcem, srcem itd.
Vse oeneje ko drugej.
Rudolf Weber, urar v Ljubljani,
Klari tirg štev. 16.
Poštna naročila se točno izvršujejo.
V hotelu ..Triglav" v Lescah
bode
BinHštno nedoljo popoldne
vrtni fioncert
radovljiške požamobrambene godbe.
m Vstopnina prosta. ==
Za izvr.-taa. pristna vina, sveže Kosler-jevo marčno pivo in ukusno prirejena jedila ter uljudno, točno postrežbo bode najbolje preskrbljeno.
K obilni udeležbi uljudno vabi
495 2-2
Josip Pretnar,
gostilničar.
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
" m"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in drugo blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, XII., Steingasse 9, I. Stook, Th. 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo Meč.	1000 20
Na prodaj je na lepem kraju, ob g.avni cesti stoječa
enonadstropna hiša
v KilHiici Ni. 74
s petimi sobami in dvoriščem, kakra je primerna za trgovino ali pa krčmo. Cesta mimo hišf pelje tudi na kolodvor.
Vsa v pojasnila o tem daje gospodar g. Franc Češarek v Ribnici. 492 2-2
$: S I i $! i i i! i i i! i 1
-.'urnimi Varstvena znamka : Sidro, iiininiiis
P. i
iz lekarne Richter jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to	509 32
sploh priljubljena domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richter-jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti | le v steklenicah s to varstveno znamko | kol pristni izdelek.
Ricbterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elizabethstrasse 5.
f JL^ i k i *
Y' Y Y ■ v v • ,.y... ,y v -V -V V V V v V
tile BtoeAflmalB&a^
Styria-kolesa
V raznih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najličnej« in najdražje ampak tudi nt;j-priprnsteje m najceneje su odlikuje po izvrstni konstrukciji,
trpežni sestavi m lahkem tuku.
»
Tovarna za 8tyria- kolesa
Jan. PiiHi isi dr.,Gradec.
---K)K>f-
Zastopnik: Pr. Čuden, trgovec •s kolesi v Ljubljani. 19* 20-10
RIM
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petru ccnIii nt.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljsne obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjdi cenah 170 29
Na najvišje povelje Hj. gb c. in k. apost. Veličanstva
————
XXXIII. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tus»ransko države.
Tr. denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena ima 16.514 dobitkov v «*oto-vem denarji in skupnem z lt-sku 410.200 kron.
Glavni dobitek znaša
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
v hiži gospe Wessnen-jeve 60 52-H1
hjb' sta. a v getovem denarji.
Žrebanje, iiepreklicljivo d. e 7 junija 1900
Jedna srečka stane 4 krone. "35,:s&
Dobiti so siečke pri d:žavni loteriji na Dunaji, " K'emergasse 7. po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno.
Srečke se p<>šUjajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
112 10-10 Oddelek za drž«,«« loterije.
H!
-ti
4
4
A
-ii <
4 <
-i
4 4
Opozarjam
p*
3
eS a
P
«J
£h
a o
N O
au
častne holerčke in boterce na mojo veliko zalogo jako prihčuih	46(.
hiriii.skih claril
oenP^? iPt priP°roe|lm '"ie i" natančne ure, katerih cene .o jako nizke, ker sem imel priliko kup ti večje število pravih švicarskih ur pod jako ugodno ceno. Srebrna močna moška rem. od gl. 5 30
zlata I', Z6nska " »
. , • " »> .» •• 14'—
naprej z jednoletnim jamstvom.
V zalogi imam tudi zraven spadajoče lepe zlate
srebrne m double-verižice, uhane.Pzapest-
j križce, spcke itd. vSP veliko ceneji nego povsod. — Priporočam se uljudno
FRAN ČUDEN
urar v Ljubljani, nasproti rotovžu.
9* ff-
fr ff-
fr fr fr fr fr fr fr fr


Frednassnanilo.
Spošt. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvonl na Glincah
W vinsko trgovino na debelo.-**«
Oddajal bom vsakovrstna pristna, naravna vina po primerni ceni. Postrežba točna in n dna.
Za mnegobrojna naroČi a se priporoča z vsem spoštovanjem 484 3—2
£0 prijiorot-u prečastiti ouIiovm ini in cerkvenim predstojništvom v naročila za i/viševjnij.i vsakovrstnih strogo umctulško Iz.vrSenlh
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soli
od kamena, gipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega materi jala.
Priznano umetniško ilovršena dela 1
Priznalna pisma so na razpolago.
=Domača tvrdka!
< ,5<>

MATTot
aškali&rca kislina
,ie
najboljša- mi/na Isi osvežn-v- joea pijača, 10 22
katera je preskušena pri
kašliu, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Int. Kvas, Ljubljana-Glinee.
s a/ik:
rftftf*-i*-
451 3-3
9. toTŽ do^VK^anf ** ^ ^ 7' ^ 1900 od
nadrobna oddaja del za zgradbo novega šolskega poslopja.
vsak dan°f riotr1: Ko.ini 3Lh?° K" r.	Pr0ra-ČUn Pre^Iedaj° - lahko
•	- ■ ---------8(3 o% vaui|.
1J01. Zgradbo prevzame lahko tudi jeden sam podjetnik.
i r a \ in š o ž s k i sv v I v K » š a n i.
dne 15. maja 1900.
adij. Z zgradbo bo pričeti spomladi
Pr. Fidel. i redsednik
n	-jf»-«rr.i
,■<»06
ff-^M' ff-r


■
1

Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
I želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in franko.
V I^ubijani se dobiva v vsph lekarnah, večjih špecerijskih ptodajalnienh in trgovinah /. jtstvinami in viiioin.
spre j m e' ob či^a^ V rhnik ' ^ ^ VOjaŠžine "	j-*«
Prošnje s prilogami naj se vpošljejo županstvu na Vrhniki do 10 junija 1900.
^ u p a ii!»» c v o bi s9	i* Si n i k i ,
dne iG. maja J 900.
488 4 .	Gabrijel Jelovšek,
__|__župan.
11 s*	■j&.sm.E «
za Kranjsko:
Mihael Kastner
\krepcevalnapijača.Neprekošena zdravilna voda.\	v Ljubljani. 295 52.16
Ravnokar jc
knjižica h podobami:
Dobivp. so povsod
927 (36-23)
Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob.
izredno zanimiva
II. zvezek
»iT
v Ljubijani.
, Dobiva sc po vseh knjiga garnah. Cena 60 v. (30 kr.)
Burske vojsle
T ur k, knjigar v Ljubljani, izdati v kratkem, ako se oglasi vsaj polovica odjemalcev I. zvezka.	177 3 3
rrsa luksus-piva izDodrine
najbolje renoinirano
■Sm	* P-HtovoUno, odstopil
kmetje v tem casu s stroji yecinoma Ker bodem ta mesec v Kraisji in tudi v Ljubljani o t v o r i 1
skladišče poljedelskih strojem
in obračati, železne pluge in brane, parnf ffJg!} J
kater, za eno konjsko silo v en. uri provzročijo samo 3 kr. L 6 vinarjev ^lr " na o neiS pod pohnm jamstvom s pošteno postrežbo prodajati. Zato prosim uljudno^kmete daTe v^lučSfo trebe strojev al. drugih potrebščin tudi zanaprej zaupljivo do mene obrnejo	J P
p ■ . Na zahtevo se stroji vsakemu na najbolj praktičen način brezplačno postavilo na dom -Pil kmetih, kateri imajo samo par živine, imajo ti stroji Se to ugodmlst d-7iih .am« lahko po nekoliko ur goni, ko druga v leni čJsu počivi, kar je^T^^Mo ^fi?**
iz delniške pivovarne v Budjevrah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo" hko
pohvalna priznanja tukajšnjih in vnnnjili p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a 1 litra no
konkurenčnih cenah.
DalJ°	335 20-14 "M
glavno zastopstvo
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
Vinko Majdiča ¥ Kranju.
406 1—1
Franc Zeman
stalno stanujoč: Gorenja Šiška rit. 57, pri Žibertu
w
R«J	/Al
Uli; 41UJ1
■J n

»»VHrVv'	. ..... ^
m	? MlUiil
Teieion št. 109. Mitrijc Terezije cesta št, Z
Telefon št. 109.

Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
i sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema ji '"f1 vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popra-j vila. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji eenl bandera In vso drugro obleko.
Preuastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšiai spoštovanjam se priporoča	52-1
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkveno obleke, orodja in posode v LJubljani, Wolfove ulice 4.

I VINCENC ČAMERNIK kamnoseški mojster *
V --------------------- --—	&
* * * * * $
v Ljubljani, Slomšckovc ulice 17 (nasproti elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del. Stavbena dela.
= Priznana solidna dela, točna postrežba.
465 25 -4
&
K K K
K
k
*
K *
K
o:
JL
Bogdan Oblak,
nrar na Vrhniki pri Ljubljani,
se najuljudneje priporočam
za napravo novih ali poplavo starih stolpnih ur.
Moje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-20 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno.

4f 41 41 41
41 41
41 41 41
5 41. 41 41 4
41
-ig
41
41
(O
o u ft
(V d
>01 o a
a
tU
U

?
VsSed bližajoče se spomladi
nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljev), kakih Š3SjF" 400 komadov	in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor:
Puch, Meteor, Peugeot, Monarch, Seidl - Naumanm
ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80-— naprej.
Peugeot-kolesa
po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140'— do 230-—.
A. Putrich,
Ljubljana, Dunajska cesta.
285 20- 11
»TTTVTTTtVTVVTTTT '
tr*
P
0 M"
tn< p
p*
<D l—'
P <
B
M.
O
i-i-

fr fr fr fr fr fr
fr fr fr fr fr fr


Priložnostna darila!
u:
m II
m
m m m
m m
fc/.
M p
m
Friderik Hoffmann,
Uiar, 665 26-22 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo
mr žepnih ur -im
v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najlinejfie kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave «e dobro In solidno Izvršujejo.

kr. W priv.
„Assicurazioni Generali"
v Trstu.
Ustanovna glavnica K 10,500 000, vplačano K 3150 000 Poroštveni zaklad koncem i. 1899 čez 162 milijonov kron.
P. n. občinstvu s tem uljudno naznanjamo, da smo pričeli
zavarovanje proti tatinskemu vlomu.
Mni1'»K<l ifiimmiiA	1.1	i •	.
♦f
Družba zavaruje proti nizkim vsakokratnim razmeram primernim premijam X premičnine, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti tatinskemu vlomu in ' vsled tega nastalim poškodbam.	*Y*
V Trstu, dne 25. maja 1900.
Centralno ravnateljstvo	X
c. kr. priv. občne zavarovalnice ..Assicurazioni Generali"1 v Trstu. »4« Poj-nHa (IaJe najradovolneje glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani,
^	493 2
m im
W

11
m
. MM
Zavod za slikanje na steklu
feuU
izdeluje slikana okna za cerkve in hiše
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stuld, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj, po 45 m visoka in 1-5 m. Široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard StiiJi/, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zalo umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine na Kranjskem, dne 19. oktobra 1899.
Anton Dollnar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam	„, ,
471 20-2	Ed. Stulll.

X
X,
X




}7%
mm M

X. zvezek.
Uredil in 7nUrs.il
iiiiiii,,^	Frančišek Kralj
\ Krasna mladinska knjižica!
D
omladni Glasi
/'posvečeni slovenski mladini.
"e)
Z osmimi slikami.
V Ljubljani igoo.
Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, celoplat. t K 10 h, krasno vezani 1K 80 h. — Dobivajo se: v semenišču, Katol. Bukvami, pri Sičmanu, Giontiniju, Schtventnerju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. ^
Primerno darilo za Veliko noč!

W

r
r
r
r
te
ste
te
»jigjžmmfd
n n Ti Ti Ti Ti Ti « « t% « H H K
Josip Kastelic
krojaški mojster, v lijubljani, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
<& i, « ii o* 9
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, cingulum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode m dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 18
7nn<iniu "arnpjla tnrnn__ - Pum --------ni Tke
k r- m
**
<os'o)
i l^-C) **
"g)
nDH
iHnnhFf
Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih.
Ti

Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd.
—v, Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvaai ------------zirane jeklene žice.
12-11
Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko,
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim
in lesenim blagom.
Priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine i* iice, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za iazanerije, kurmke, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — lzdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mhne^kape za ogrehanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. - Ceniki na zahtevanje brezplačno
C. kr. priv. zavarovalna družba
»AVSTRIJSKI PHONir
na Dunaju.
Uplačana glavnica
K	6,000.000—. Preinijska in odškodninska rešena . . K	2,500.000'—.
Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam.

C, kr, priv, zavarovalna družba za življenje


zia Bunaju.
l/plačana glavnica .	K 2,400.000'—. Preinijska in odškodninska reserva . .	K 25,940.000'—. Zavarovalno stanje .	K 112,000.000'—. Premijski dohodki .	K 4,700.000'—.
Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent.
»PROVIDENTir
občna zavarovalna družba
na Dunaju.
Cstanovna glavnica
K 5,000.000'—.
Uplačana glavnica
K 1,500.000'—.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja.

!«!«{-. ž
|i®iiiiii®iiiiiii|
Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje.
216 10-4
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg štev. 17 ' (novo uršuliiisko poslopje) JOSIP FEOSEIC. (novo nršuHnsko poslopje.,
3 > vi n a jska lili ju 1 \i si
Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 07 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunajn, I, Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 Iv. Reservni zaklad nad 7,500 000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. '
X> II J\ a J S
a b o i- rjTi a.
Bne 1. junija.
Skupni državni dolg v notah ... . ,
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4u/0 ........
Ogerska kronska renta 4%> 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ......... .
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli.
98' 97' 116 97' 110-91-17K0 718-242-118'
•ao
25 16 20 56
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne 1. junija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gid.. . 5"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ . . .
23-67 19-27 90-65 11-33
168 — 158-30
94-25 13875 250 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice
>	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 6°/„
>	» dolenjskih železnic4°/o
Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4"/„ srečke dunav. parohr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld......
106-.....
91-20 412-— 321. — 118 75 99-50 397 — 335 — 39 75 19-76 12 — 63-50
Salmove srečke, 40 gld......
St. Gen6is srečke, 40 gld. VValdsteinove srečke, 20 gld.
Ljubljanske srečke......
Akcije an^lo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premo^arska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100........
175 183 17«' 48 283 6320 78u-105' 177 507' 420 255
50
60 75
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreflk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promoso za vsako žrebanje. K u 1 a n ! n n izvršitev aarooil aa borzi.
Wc!!zsi!s 19 in 13. Dmia.1. i Sirn'n«ina;isB /
■SjT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih »tvar*h,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti
iffSJSSS J
/•//....r ii'j/11 . h

gMnrnignm
^jimrarnij-j
1
cM®
Ako si želiš „Zacherlin" svetovnoslavne dobrote, Čestita čitateljica, ne sprejemaj ga v zavitku! Pristen je samo v steklenici, Ki varstveno znamko nosi.
Pravo pomoč po noči in po dnevu Zoper kakoršnikoli mrčes Išči le tam — da varno hodiš, Kjer Zacherlov plakat zagledaš.