St. 107 PitiBln itračnjeaa (Uiti »rrtsteuala iutt) Liftt Izhaja vsak dan zjutraj ra7 S mesece L 22.—, pol leta L L 6 50 več. — Posamezne t Uro kosti l kojone (7*? 1 mrtnice, zahvale, poslana, Mali oglasi rr&m, v fiirtiK, g, tnala 1926, Posamezna številka 25 stot. Letnik Lf w * u^cćiio T 1 mm prostori w&iase 75 stot, za ^cnarnfh zavodov L Z— najmanj L 3. EDINOST UredniJtvo in upravništvo: Trst (3), ulic« S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj m pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* PoduredniŠtvo v Gorici: ulica Giosuč Carduccl fit. 7, L n. — Telet št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. FHIp Peric. Problem balkanske politike Predsednik odbora bolgarskih emigrantov v inozemstvu in bivši urednik glasila bolgarske poljedelske stranke fcZemedjelsko Znamc», dr. Petko Petkov je priredil nedavno pred bolgarskimi in j ugoslo venskimi dijaki v Pragi predavanje o «Balkanski slovanski federaciji« iz katerega posnemljemo — Z ozironi na veliko važno3t vprašanja bodočih odnošajev med posameznimi ju-goslovenskimi plemeni — nekatere misli, ki bodo brez dvoma zanimale tudi našo javnost. Ideja balkanske slovanske federacije r^ nikaka novost za bolgarski narod, ker jo je že v sedemdesetih letih poznal uvaževani bolgarski revolucijonarec in književnik Ilristo Botev in je že za časa turškega robstva pisal o nji in jo propagiral. V istem času je bila ta ideja dobro poznana tudi med bratskim hrvatskim in srbskim narodom. Od osvoboditve Bolgarske iz turškega jarma so sledile tri bratomorne vojne med bolgarskim in srbskim narodom, ker sta bila orožje v tujih rokah in sta se borila proti svojim interesom. Radi tega je ideja slovanske federacije na Balkanu izgubila svoje pristaše na obeh Straneh. Dokler je obstajala avstro-ogrska monarhija, pa je bila ta ideja pri Hrvatih in Slovencih iluzorne narave. Velike države, posebno pa Nemčija in Avstrija sta izvajali napram Srbiji in Bolgarski svojo poznano politiko divide et impe-ra in s tem sta preprečali zbližanje teh Uzunovifevi vladi je zagotovljena večina Pašić soglasno izvoljen za načelnika radikalskega poslanskega kluba - O interpelacijah glede korupcije bo skupščina rasprskala 14. t. m. BEOGRAD, 5. (Iz*;) Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje. Saj se je imelo na tej seji odločiti, ali bo Uzunoviće- —--------------- - .- + stVo va vlada še ostala na krmilu. Na da- pravi o Proračunu vojnegajmmstrstv^ ni priSlo do nikake za- Foslanec G^f J®^v,suodpravitt upnice vladi vendar pa je po današnji liedostatk^v organizariji vo^ke, ki jih|s3i radikalskega kluba, na kateri je bil je podedoval fašistovski r prejšnjih vlad. Naj važne jSe Seia poslanske zbornice Razprava o vojnem proračunu Zbornica odobrila proračun notranjega in vojnega ministrstva Seja ministrskega sveta RIM, 5. Poslanska zbornica je na današnji seji odobrila proračun notranjega ministrstva, nakar je prešla k raz- nedostatke v orgai^^ , ~ - ; soglasno izvoljen za predsednika ki ga "mora vlada čimprej rešiti tvori vprašanje moderne oborožitve artileri-je Govornik je priporočal, da se morajo v bodoče zvišati postavke za fortifika-cijska dela, ravnotako se mora posvečati največja skrb vojaškim f^am ki imajo vzgajati oficirski naraščaj. Prehajajoč k vprašanju vojaške vzgoje šoli odrasle mladine je rekel, aase mora predvojaška vzgoja poveriti edino državni milici, kajti športna društva niso v stanu povoljno vršiti te naloge. Ravnotako naj bi se učni programi srednjih šol primerno spopolmli, da bodo v znatni meri pripravili dijake na vojaško karijero. Za poslancem Galleazzijem je govoril on. Greco. Rekel je, da morajo Italijani vsak trenutek računati z vojno. To tem bolj, ako se pomisli, na .oboroževanje v Z edin j enih državah, v Rusiji, Angliji in Franciji. Nespametno bi bilo možnost nove vojne, ki --------------_ torej zanikati možnost nove dveh slovanskih bratskih držav. Avstri- n- nikakor daleč. To nam potrjuje vre- ja je imela za to poseben vzrok, ker se je bala prevelikega vpliva, ki bi ga eventualna srbsko-bolgarska zveza izvajala na Slovane vseh južnih pokrajin. «Drang nach Osten», izvajan strani Nemčije, in od carske Rusije zamišljena osvojitev Carigrada in Darda-nel sta se spopadala na Balkanu in se križala. Posledica temu so bile srbsko-bolgarske vojne z neizmernim prelivanjem krvi in gospodarsko obnemoglo-stjo. Obžalovati je, da se radi zvijačne in sebične politike velesil ti dve bratski državi nista mogli otresti pogubnega tujega vpliva. Plastično bi se dalo to primerjati z vrečo, v kateri sta se nahajala dva volka, ki so ju od zunaj tepli in dregali, ona dva pa — mesto da bi se s skupnimi silami osvobodila \z vreče — sta se grizla in mrcvarila medsebojno. Radi večnih navzkrižij se nista mogla ne srbski ne bolgarski narod razvijati vzporedno z drugimi narodi Evrope, danes že močnejšimi kulturno in gospodarski, čeprav sta imela vse pogoje za to. Dosedaj so se tako z ene kakor druge strani delale usodne pogreške in so nehote služili tujim interesom in zapostavljali svoje, toda skrajni čas je, da se uberejo druge poti. Dosedanja žalostna izkustva so ogromna zaloga, ki naj služi novim generacijam! Po razpadu Avstro-Ogrske in osvoboditvi Hrvatov in Slovencev izpod njenega jarma ter njih ujedinjenju s Srbi v eno državo je ideja slovanske federacije na Balkanu samo deloma izvršena. Vedno imajoč pred očmi grozno sliko prošlosti v razmerju med Srbi in Bolgari, se je treba vprašati, kako se bodo razmere razvijale med Bolgarsko na eni in novo Jugoslavijo na drugi strani. Odgovor je jasen. Obe državi bi delali proti svojim interesom, če bi Bolgarska nadaljevala s svojimi starimi metodami, a če bi Jugoslavija v tem smislu prevzela tradicije bivše kraljevine Srbije. Zato je potrebno, da se sporazumeta, poravnata medsebojna navskrižja in pozabita na stare rane, da bosta dovolj močni, da se rešita pogubnega vpliva tujih vlasti. Potem se bosta mogli sami po sebi toliko približati druga drugi, da bo ustvarjen most, ki bo njiju štiri slovanska plemena vodil preko vseh zaprek k eni skupni domovini. * Vprašanje Makedonije in ogromno tratenje energij radi njega izgineta s pozorišča. Seveda bi federacija balkanskih Slovanov mogla obstojati samo na širokih kulturnih in upravnih avtonomijah poedinih plemen ali pokrajin. Nova država, ki bi imela 18 milijonov prebivalstva istega plemena in skoro enakih narečij, bi zavzemala ogromen prostor od Jadranskega do Črnega morja in od Triglava do Soluna — bila bi močun činitelj v Evropi z vsemi možnostmi gospodarskega razvoja moderne države. Navzkrižja s sosedi bi se veliko lažje likvidirala, a njihovi imperialistični cilji bi postali domišljija, ki se ne da uresničiti. Federacijo balkanskih Slovanov donese nadaljna bodočnost brez ozira na lokalnosti, ker je to neogibna potreba, logična posledica in nadaljevanje zgodovinskega razvoja slovanskih plemen — Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov — od časa njihovega prihoda na balkanski poluotok pa do danes. nje na Balkanu, ki ga je povzročila saintgermainska pogodba, vojaške priprave v sovjetski Rusiji in egoistični gospodarski monopol, ki se ga tako od krčevito držijo nekatere države-zmago-valke. V teh okolščinah ne preostaja Italiji, kakor da se pripravi za vsak slučaj. Povdarjal je, da se mora vojska opremiti z najmodernejšimi tehniškimi sredstvi, ki bodo dvignila njeno ofenzivno sposobnost na najvišjo stopnjo. Državni podtajnik za vojsko gen. Ca-vallero je izjavil, da znaša proračun za vojsko 2 milijardi in 425 milijonov. Ta postavka se utegne spremeniti, ko se bo zaključita razprava o proračunu za mornarico in zrakoplovbo. Tečaji, ki jih vodi milica v svrho vojaške priprave šoli odrasle mladine, so obrodili lepe uspehe. Letos je bilo otvorjenih 1330 takih tečajev. Predvideva se, da bo število onih mladeniče v, ki obiskujejo te tečaje, poskočilo v kratkem na 100.000. Vsi členi proračuna vojnega ministrstva so bili odobreni. Na to je prvi minister predložil zbornici zakonski načrt za zgraditev in nakup poslopij za italijanske šole v inozemstvu, in načrt za ustanovitev zavodov za italijansko kulturo v inozemstvu. Seja se je zaključila ob 19. RIM, 5. Ministrski svet je na ponedeljkovi seji odobril načrt, ki naj spravi v soglasje zakon z dne 3. aprila 1926 o skupnih delovnih odnošajih z zakonom z dne 25. marca 1926 o odvetniškem in zastopniškem poklicu. Na podlagi tega ukrepa, ki bo vstopil v veljavo v najkrajšem času, bodo razpu-ščena vsa vodstva odvetniških zbornic. S kr. odlokom bo imenovana posebna komisija, ki bo pregledala dosedanje sezname odvetnikov oziroma bo sestavila nove sezname. Odvetniki, ki so vršili protiaržavno propagando bodo črtani iz seznamov ter ne bodo mogli vršiti odvetniške službe v Italiji. Danes je ministrski svet nadaljeval razpravo glede preureditve kr. mornarice. Tozadevni zakonski načrt so ministri odobrili. Poverili so državnemu podtajniku za mornarico nalog, da uvede v ta načrt nekatere spremembe, s katerimi se bo ministrski svet bavil na eni prihodnjih sej. Na predlog prosvetnega ministra so ministri odobrili nove kredite za državne biblioteke in za zboljšanje gmotnega položaja profesorjev kr. zavoda za vzgojo slepcev. Komemoracija ml Am^ndole mvwtinw NEAPELJ, 5. Demokratsko liberalna stranka javlja: Tukajšnje varnostne oblasti so sporočile strankinemu tajniku od v. Luigiju Filippisu, da se napovedana komemoracija pokojnega po- Narodna skupščina se je sestala ob 10. dop. Seje se je udeležilo kakih 240 poslancev. Tudi publike je bilo mnogo, in kazala je posebno zanimanje za Ljubo Jovanoviča, ki se je v skupščini ločil od radik. kluba in sedel na skrajni levici. Tekom seje so se mu približali in se z njim razgovarjali posamezni ra-dikalski poslanci, med njimi tudi notranji minister Maksimović. Ob početku seje je bil prečitan kraljev ukaz o novi vladi. Pri čitanju imen posameznih ministrov je opozicija delala razne opazke. Ob 12. uri je bila seja zaključena. Prihodnja seja je napovedana za petek; jutri se namreč zato ne bo vršila, ker praznujejo pravoslavci Gjurgjey dan. Veliko zanimanje je vladalo danes tudi za posvetovanja posameznih poslanskih klubov. Radikalski klub se je zvečer sestal k seji. Ljuba Živkovic je podal ostavko ket predsednik kluba. V daljšem govoru je izjavil, da obstoja v radikalskem klubu tradicija, da mora mesto predsednika v klubu zavzemati šef stranke, Če ni v vladi. Nikola Pašić je bil nato soglasno izvoljen za predsednika. Zahvalil se je za zaupnico in povdarjal, da sta v stranki potrebna red in disciplina. Naglašai je tudi, da so v Evropi prilike zelo slabe in da je situacija zelo zamotana. Končno je še povedal, da se bo te dni sestal ožji odbor stranke, da izpopolni ona častna mesta, ki jih je prej zavzemal Ljuba Jovanović. Po današnji soglasni izvolitvi Pašića za predsednika poslanskega kluba, se lahko smatra, da je Ljuba Jovanović definitivno eliminiran iz stranke. Danes je imel sejo tudi poslanski klub HSS. St. Radić je v govoru, ki ga je imel, povdarjal, da je dr. Nikiću in Šuperini vse oprostil. Določili so večje število poslancev, ki bodo odpotovali v Dalmacijo v svrho agitacije za tamkajšnje občinske volitve. Klub SDS je danes razpravljal o ak-tuelnih političnih dogodkih. Sklenjeno je bilo, da bo SDS protestirala v parlamentu, ker vlada ni podala svojo deklaracijo. Posl. Vilder bo vložil interpelacijo radi afere dr. Mačka in tovarišev in radi afere pri Standard Oil Comoa-ny; dr. Križman interpelacijo o načinu fakultativnega odkupa zemljišč in o reviziji agrarne reforme. Klub SDS bo glasoval proti trgovinski pogodbi z Avstrijo, ker da škoduje ta pogodba interesom države; za govornika je bil določen dr. Pivko. Popoldne je bil na dvoru Uzunovio. Po avdijenci je izjavil: Vse gre dobro; minul je 22. april (seja posl. kluba HSS), minul je 25. april (seja širšega gl. odbora radikalne stranke), in minil je danes tudi 5. maj. Pa tudi dalje bo vse šlo dobro. Dozdevna veČina vlade je postala stvarna; to daje vladi moč, a ii obenem nalaga tudi dolžnost, da razvije koristno delo v parlamentu. — V petek bo skupščina glasovala o trgovinski pogodbi z Avstrijo, nato pa pridejo na vrsto prošnje in pritožbe. Vlada je danes sklenila, da se interpelacije o korupciji stavijo na dnevni red narodne skupščine za petek 14. t. m. Vprašanje ureditve jugoslovenske svobodne cone v Solunu BEOGRAD, 5. (Izv.) Grški poslanik Polichromiades se je danes 2 uri raz-govarjal z zunanjim ministrom NinČi-ćem Izročil je jugoslovenski vladi noto grške vlade, ki obsega 300 pol, in se tiče ureditve svobodne cone v Solunu. Grška vlada je pristala na to, da se jugoslov. svobodna cona v Solunu razširi, glede železnice Solun-Gjevgjelija pa predlaga, da se ta proga odstopi ju-goslovensko-grškemu konsorciju, kate- Sploina stavka na Angleikem Krvavi izgredi u Londonu .Spopadi med stavku j očimi in policijo Komentarji francoskih listov - Prve posledice splošne stavke PARIZ, 5.* Listi poročajo, da so v Londonu izbruhnili hudi nemiri. Kakor pravi «Daily Mail», pariška izdaja, so ti nemiri izbruhnili v Londonu pri predoru v Blachwallu, kjer se je zbralo par tisoč stavkujočih delavcev, ki so ustavljali vsako vozilo, ki je prihajalo iz mesta. Policija je streljala na demonstrante, končno pa se je morala umakniti, kajti delavci so bili v veliki premoči. Ranjenih je bilo več oseb, in nekaj jih je bilo baje tudi ubitih. Kakor pravi poročilo, so delavci nabili nekatere šoferje, ki so hoteli po vsej sili nadaljevati svojo pot v avtomobilu; enega izmed teh so baje polili s petrolejem. «Petit Parisien» jer dobil danes zjutraj ob 1.30 naslednje poročilo iz Londona: Kakor smo doznali, so to noč izbruhnili v delavskem okraju Poplar krvavi nemiri. Več ranjencev, med katerimi je tudi nekaj policijskih agentov, so prepeljali v bolnišnico. «Petit Parisien» pravi, da srednji sloji sicer simpatizirajo z rudarji, vendar pa so se ti sloji odločno izrekli za red in proti revoluciji. «Goulois» zatrjuje, da grozi Angliji katastrofa. «Avenir» želi, da bi Baldwinova vlada, ki skuša ohraniti red' v državi, imela uspeh. «Action Fran9aise» pravi: Če ne bo angleška vlada zatrla akcijo laburistov na tako energičen način, da bo vsem rovarjem in agitatorjem upadel pogum, lahko pričakujemo, da bo za Anglijo napočil^, doba hude preizkušnje in kritičnih let. Kaj piše uradni list Ker listi ne izhajajo, izdaja vlada svoj poseben, uraden list: «British Gazette». V prvi številki pojasnjuje vlada v dolgem uvodniku vzroke, ki so privedli do stavke. Uvodnik zaključuje tako-le: «Skoro vsi naši listi so obmolknili, ker jih je k temu prisilil hud in kombiniran pritisk. Naša velika domovina se v sedanjem trenutku nahaja na stopnji afriških urojencev, ki nimajo drugega sredstva za informacije, kot glas, ki gre od ust do Če bi se ta stvar nadaljevala, bi zastrupila ozračje in povzročila splošno paniko in nered. Radi tega je Vla.da sklenila, da bo sporočala javnosti novice potom radiofonije; poleg tega pa bo vlada objavljala tudi list, ki naj razširja vesti po vseh krajih dežele. Prva številka je bila izdana v 700.000 izvodih. Angleški prestolonaslednik se je včeraj vrnil v zrakoplovu iz Francije v London. Radi stavke v Angliji so bile ukinjene vse pošiljatve zgodnjega sadja iz Cherbourga in Barfleura. Posledice tega občutijo v veliki meri poljedelci in sadjerejci iz Provence; velikanske množine črešenj, jagod in drugega sadja, ki je bilo namenjeno v Anglijo, se kopičijo v skladiščih. -Francoski delavci solidarni z angleškimi tovariši Največje francoske delavske organizacije so pojasnile svoje stališče napram splošni stavki v Angliji. Pri Glavni delavski zvezi so se sestali zastopniki udruženj rudarjev, železničarjev, pristaniških delavcev in mornarjev. Izrazili so svoje simpatije do angleških stavkujočih.tovarišev. Izdali so tudi poziv, v katerem vabijo vse francoske delavce, naj se vzdrže vsake akcije, ki ibi zamogla kompromitirati izid boja, ki so ga pričeli angleški tovariši. Unifarska federacija pomorščakov je objavila manifest, v katerem poziva mornarje in pristaniške delavce, naj ne izvrše niti najmanjšega dela na angleških ladjah. Tudi unitarsko Splošno delavsko udruženje je izjavilo svojo solidarnost s Trade Unions. Stavka in funt šterling PARIZ, 5. Kljub splošni stavki zaznamuje funt šterling znaten povišek, čeprav so vsi pričakovali, da bo njegova vrednost padla. «Echo de Paris» pravi, da je angleška zakladnica naročila denarnim zavodom v Angliji, naj vzdrže podpirajo angleško valuto. London slanca Giovannija Amendole v stranki- remu M kQt predsednik načeloval nek nih prostorih ne sme vršiti. Tozadevna __... r vabila, ki so bila razposlana pristašem in prijateljem demokratsko-liberalne stranke, se morajo smatrati za nedospela. __ Komunistični poilonec pretepen MANTOVA, 5. Danes se je mudil tukaj radi odvetniških poslov komunistični poslanec on. Francesco Buffoni. Ko se je vračal s sod nije, so mu priredili fašisti sovražne demonstracije. Na to so mu sledili na kolodvor, kjer so ga po kratkem psovanju pošteno pretepli s palicami in "pestmi. On. Buffoni se je odpeljal z vlakom v Milan. Švicar Od včeraj se nahaja v Beogradu tudi ravnatelj jugosl. svobodne cone v Sor lunu, Božić, in verjetno je, da pride v najkrajšem času do končnovel javne ureditve obeh vprašanj: svobodne cone in železnice. Vladna kriza v Belgiji Dva ministra odstopila BRUSELJ, 5. Notranji minister, je podal demisijo, ker se z ostalimi člani vlade ni mogel sporazumeti glede vprašanja novih davkov. Tudi minister za kolonije, g. Charton, je podal ostavko. in je baje prodal veliko belgijskih in francoskih frankov. Nova lotvinska vlada RIGA, 5. Almerings, načelnik kmetske stranke, je sestavil novo vlado, ki se opira na koalicijo med kmetsko stranko in centrumom. Ulmanis, dosedanji ministrski predsednik, je prevzel posle zunanjega ministra. Zbornica je izglasovala zaupnico novi vladi z 51 glasovi proti 37. Hindenburg v Hamburgu BERLIN, 5. Predsednik republike je danes obiskal Hamburg in njega pristanišče. Čakala ga je velikanska množica ljudi, ki ga je navdušeno pozdravljala. Slabi izsledi za mir o Naroku Abd-El-Krim se pripravlja na nove boje PARIZ, 5. Iz Tangerja poročajo, da je Abd-El-Krim pozval pod orožje vse moške, ki so sposobni za vojsko. Razni rifovski poglavarji, ki so se bili sestali v Targuistu, so nenadoma odpotovali v svoje kraje. Močne rifovske posadke so se utaborile pred Tetuanom in Kekenenom. Te dni bo prispel v Udžido rifovski delegat Azerkane, ki bo prinesel odgovor Abd-El-Krima. Ni skoro nobenega upanja, da bo ta odgovor povoljen. Opažati je te dni, da se rifovske čete z vso vnemo pripravljajo za bližnje dni; pripravljajo strelske jarke in utrjujejo svoje postojanke. «Norge» odplul iz Gačine LENINGRAD, 5. Danes zjutraj ob 9.03 je zrakoprov «Norge» odplul proti Spitzbergenu. Politične vesti DVE ZGODOVINSKO ZNAMENITI OBLETNICI Dne 3. maja je minilo 20 let po volitvah v Hrvatski, na katerih je hrvat-sko-srbska koalicija nastopila kompaktno ter začela rušiti madžarone, ki so skozi 20 let sedeli narodu na vratu. To je torej znamenit jubilej, kajti zmaga hrvatsko-srbske koalicije je bila slavna in sijajna. S to zmago se je pričel v javnem Življenju Hrvatske razvijati nov duh. Narodne sile so zadob:lo svobodo gibanja in narod se je začel pripravljati za osvoboditev in ujedinjenje. Balkanske vojne je sprejel že toliko pripravljen, da so bile vse narodne simpatije na strani Srbov. V svetovni vojni pa je bil ves pošteni del narodne javnosti na strani Srbov in antante. Istotako sta bila po vojni osvoboj^njo in ujedinjenje sprejeti z vsem navdušenjem, ki sta ga pripravila s svojo politiko hrvatsko-srbska koalicija in njo tisk. Na veliko soboto 22. aprila 1916. se je vršil v Banjaluki takoimenovani «ve-leizdajniški proces» proti 156 Srbom, ki so bili obtoženi radi zločina veleizdaje, ker da so bili v direktni zvezi s srbskim društvom «Narodna Obrana«, ali pa so delovali v bosanskih društvih «Prosveta» in «Srpski Sć l;ol». Kot dokaz je služila beležnica srbskega majorja Todorovića, ki so jo našli v Loznici povodom prve ofenzive avstro-madžarske vojske. 92 obtožencev je bilo obsojenih, med temi 16 v smrt na veša-iih. 53 je bilo oproščenih, dočim so 3 umrli v času procesa. Med obtoženci jo bilo 18 duhovnikov, 15 učiteljev, 1 i javnih in 13 privatnih uradnikov, 11 vse-učiliščnikov, 2 srednješolca, 2 zdravnika, 2 pravnika, 1 inženir, 29 trgovcev, 12 obrtnikov, 5 gostilničarjev, 2 delavca, 2 posestnika, 20 kmetov in — 2 ženski. Razen šestnajstorice obsojenih na smrt so prisodili obsojencem ječ; v različnih izmerah do 16 let. Naslednjega dne po obsodbi je bil veliki praznik katoliške in pravoslavne velike noči. Obsojenci pa so v veliki negotovosti pričakovali dan justifikacije. Na velikonočno nedeljo so cbsojeni svečeniki v banjaluški kaznilnici opravljali velikonočni obred, a zbor obsojencev — morda edini, ki je tedaj peval v srbskem narodu — je slavil Odreše-nika. Naslednjega dne po razglašen j u obsodbe je dr. Jerenić vtihotapil obsojencem na smrt — prve doze strupa, ki jih je dobil od gospe dr. Jakšičeve ter jih izročil Vasiliju Grdiću, ki je imel biti — kot najtežji okrivljenec — zadnji obešen. Glas o tej barbarski obsodbi je odjeknil v vsem svetu. V dunajskem parlamentu je bila sprejeta resolucija, ki je izrekla željo, naj se izvršitev smrtne obsodbe odloži do časa po vojni. Sledile so prošnje papeža, ruskega patrijarha, španskega kralja Alfonza, ki je dvakrat interveniral na Dunaju in pri različnih vladah v Evropi. Toda vse bi bilo zastonj, da ni v tistem času vsled katastrof na frontah centralnih vlasti došlo do spremembe kurza v Evropi in da ni še posebej ruska revolucija rešila življenje oni šestnajstorici. Rešeno jim je bilo golo življenje. Ali, kar so morali Še pretrpeti od strani avstro-ogrskih oblasti — preganjanja, internacije, zapore in druge šikane — to vedo in občutijo samo tisti-od njih, ki niso še v grobu! PROSLAVE 1. MAJNIKA V ČEHO-SLOVAŠKI Praški listi ugotavljajo, da majske svečanosti ne kažejo več tiste borbenosti kakor v času avstrijske vladavine. Agitacijsko kampanjo proti sedanjemu režimu vodi dejanski edino še komunistična stranka. Toda tudi na nje manifestacijskih gestah se opaža, kako izkorišča v svoje namene povojno težave in ne še dovolj konsolidirane, razmere. Nesocijalistične stranke v Pragi in v ostalih krajih Čehoslovaške niso prirejale sprevodov, pač pa političn,a zboro- «£illilUS'£> V Trstu, #dne 6. maja 1928. vanja. Manifestacijski sprevod so priredile v Pragi samo tri stranke: čehoslovaški socijalisti, čehoslovaški socijalni demokratje in komunisti. Vsi sprevodi po mestu so se izvršili povsem mirno. Zborovanja so bila zelo kratka. Zanimivo pa je, da so komunisti, ki so bili Še lani proti spremljanju sprevoda z godbo — Češ da se s tem smeši revolucionarnost prvega majnika — letos korakali na zborovanja In nazaj — ob spremstvu veselih koračnic in velikega Števila drugega neorganiziranega prebivalstva, Občinstva pa je bilo v Pragi vendar veliko manj, nego v prejšnjih letih. Desetorice tisočev Pražanov so za ona dneva odšli iz mesta na oddih v naravo. Tudi po drugih mestih ni bilo drugače. Lepo vreme je bilo bolj vabljivo, nego politične manifestacije. Letošnje proslave 1. majnika v Čehoslovaški pa so zadobile poseben značaj s prirejanjem sestankov. To pa iz edinega razloga, ker Sokolstvo ni hotelo tekmovati s političnim strankami. V vseh sokolskih društvih, katerih je v Čehoslovaški 3150, so se zbrali moški, ženske in naraščaj, kjer so jim govor- za točno dovršitev vsega začetega dela ter zaobljuba Sokolstva, da se temeljito pripravi za zlet. Na zborovanju praškega Sokolstva je rekel načelnik ČOS, dr. Vojnička, da bo nastopalo v stadionu vsega vkup okoli 90.000 telovadcev in telovadk, kar je že cela vojska. Predsednik slavnostnega odbora ČOS Štep&nek je poročal, dai pridejo na zlet: Rusi, Poljaki, Lužiški Srbi in morda tudi Bolgari, s katerimi se še pogaja v Sofiji starosta ČOS, dr. I. Scheiner. Posebno poglavje je bilo posvečeno Sokolom iz Jugoslavije. Letošnji vsesokolski zlet bo obenem tudi največji vseslo-vanski sestanek. Kakor še nikdar doslej bo istočasno telovadilo 14.0M telovadcev in nikdar ni še prišlo na zlet 6 vlakov jugoslovenskih Sokolov in 2 vlaka jugoslovanskega naraščaja. V zgodovini sokolskega gibanja ni še bilo takega primera bratske naklonjenosti. Če bi čehoslovaški Sokoli hoteli povrniti jugoslovenskim ta obisk, bi morali poslati na jug do 45.000 Sokolov, da bi se obisk percentualno izravnal. «Zato — je zaključil predavatelj — pred vsem Jugoslovenom naša topla zahvala kov in se je kljub temu postopalo proti celemu našemu ljudstvu bodisi s čr-nitvijo v javnem časopisju, bodi s fizičnim postopanjem v ddtfCnih krajih, r Oblasti zamorejo že sedaj soditi, katero postopanje je pravilno. Dobrotnikom noSlb milfkoo! Ne le za duševno, temveč tudi za telesno hrane naših malčkov mora skrbeti iftolsko društvo*. Da je vse to v zvezi z ogromnimi strelki« nam menda ni treba posebej povd&rjatL Zato se obračamo do vseh naših rodoljubov, da društvu z darovi priskočijo na pomoč. Saj ni rečena, da bi megel kdo darovati« kar njegove gmotne razmere ne dovoljujejo. Nel Darujmo vsak po svoji meči; še tako majhen dar se a hvaležnostjo sprejme. Obračamo se s prečnjo tudi do naših društev širom Julijske Krajine, naj bi se vsako ob priliki svoje prireditve spomnilo z majhnim darom naših niki predavali o s^kolskem delu in pri- in pozdrav!« Dolgotrajni aplavz in po- pravah za letošnji sokolski zlet. Majsko sokolsko zborovanje je bilo torej revija izvršenega zletskega dela, pobuda zdrav «Nazdar!» sta bila prva skupna hvala čehoslovaških Sokolov jugoslavenskim Sokolom. DNEVNE VESTI Donesek k ogjnootflKođnlnsKemu vprašanja Bližamo se polagoma koncu likvidacije vojne Škode. Od vsega začetka je bilo to vprašanje pereče in predmet Največje pazljivosti od vseh strani vseh kompetentnih krogov. Vojnocdškcdninski zakon, ki je bil odobren leta 1519, je dopuščal vojnemu oškodovancu, da je upal v popolno in pravično povračilo nastale škode. Naknadne odredbe, cdleki, največ pa krivo in ozkosrčno ter fiskalno tolmačenje zakona od strani uradnikov je doprineslo marsikaj k onemu zlu, ki ga danes čuti od vojne razrušena in poškodovana cona. Iz prvotnega pričakovanje je nastalo hudo raz©£aranje pri vojnih oškodovancih. Že goriemenjenim neprilikam se je pridružilo Še drugo zlo. Razne stavbne zadruge (imenujemo samo največje «čerg» in «Caruica») so gradile po deželi porušena poslopja na podlagi odobrenih predujmov pri Istituto dl Gredito per il Risorgimento deile Vene-zie v Benetkah, odnosno pri hipoteč-nem zavodu v Gorici. Ti zavedi so odobrili predujme na podlagi predloženih cenitev, ki so jih izvršili zapriseženi cenilci. Finančni tehnični uradi so razpolagali do leta 1924. z maloštevilnim osobjem in tako je zakasnilo precsj konkordiranje škode, medtem je pa bila pozidava že dovršena v veliki večini slučajev. Opomniti je treba, da so finančni tehnični uradi predlagali konkordate, ki so bili cd 35 do 60 od sto nižji od prvotne cenitve. Vsled teh razlik (odobrenega in izplačanega predujma pri bančnih zavodih ter nizkih konkordatov) je likvidacija vojne škode v stotinah in stotinah slučajev naravnost porazna za oškodovance. Posestniki na Krasu, po Bovškem, Goriški okolici, Kanalski dolini in banj- 1. a) cenjena in prijavljena škoda na stavbah po predvojnih cenah . . b) znesek konkordata po predvojnih cenah ....... . . . . c) odobreni, oziroma dvignjeni predujmi pri bankah ....... a) ime stavbenika ali tvrdke, ki je delo prevzela...... . . b) dovršeno delo (v odstotkih) . . . 2. 3) Likvidacija: a) Znesek likvidirane stavbne Škode b) c) Po finančnem tehničnem uradu ugotovljeni, porabljeni znesek konkordata vojne škode (relmpie-fio) v odstotkih ali znesku . . . eventuelno vštet je škode na premičninah ali zemljišču za kritje dvignjenih predujmov na stavbno škodo........... d) eventuelni dolg vojnega oškodovanca napram bankam po 2e izvršeni likvidaciji ....... 4) Vzroki dolgov ......... V interesu vojnih oškodovancev je, da točno, hitro in vestno dopošljejo te podatke do PETNAJSTEGA maja. Prepričani smo, da ne bo niti enega zanikrn ®ža. Sosod naj opozori soseda« umne j ši naj pomaga drugim pri sestavi podatkov in tako bo olajšano delo, ki bo mogoče rešilo marsikako družino pred siromaštvom in marsikako gospodarstvo pred polomom. TAJNIŠTVO POL. DR. «EDINOST». Pravilno postopanje Spomenik na Vodicah na čast padlim v vojni si mogel opaziti celo globoko doli v soški dolini, ako si se vozil z vlakom proti Sv. Luciji. Žrtve treh ali štirih soških ofenziv počivajo tamkaj v pičli zemlji med skalovjem. V višini 700 metrov nad morjem je na kameni-ški planoti so postali žrtve teh razmer j tem podstavku razprostiral svoja krila in dan za dnem trkajo na vrata naših ■ orel. V časih burje in viharjev so se po-tatjništev nove žrtve, iščoč nasveta in dile okoli njega megle. V enem izmed pomoči. Le premnegokrat je treba odkrito povedati oškodevaneu, da je na ialost vsak korak brezuspešen in le v malo slučajih se da rešiti še kako lireo za vojnega oškodovanca. Opozarjali smo večkrat v našem listu, da bo potrebna skupna akcija vseh prizadetih. Pošiljali smo lanskega leta v javnost skozi 14 dni pozive, da vsi, ki se čutijo prikrajšane, pošljejo podatke 4ičoče se likvidacije vojne škode. Odziv fe bil malenkosten. Vojni oškodovanci so dokazali, da ne pojmujejo še danes važnosti statističnih podatkov, da ne razumejo pomena solidarnosti in da se vdajajo nekemu neumnemu fatalizmu. V teku enega leta se je vprašanje še bolj zaostrilo, seveda zopet na škodo oškodovancev. Naša organizacija, ki zasleduje te dogodke pazno, vidi gospodarsko uničenje stotin prej razmeroma dobro obstoječih gospodarstev. Zadnji Čas je, da se zganemo. In zato zopet pozivamo vojne oškodovance, da se odzovejo našemu pozivu ter pripomorejo pri sestavi statistike, ki bo služila kot dokaz obupnega položaja vojnih oškodovancev na pristojnih mestih. Za sestavo te statistike so potrebni podatki; vsled tega naj prizadeti pošljejo na sledeče naslove (POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» TRIE S TE 3, Via S. Francesco d'Assisl 20/1., odnosno na POLITIČNO DRU&TVO «EDINOST», GORIZIA, Via Carducci 7/1.) te listine: a) prepis konkordata, b) likvidacijsko listino (mođ. S) ter navedejo, ali in v koliko Je njihova stavba dovršena odsotno dograjena. Oe bi pa kateri izmed oškodovancev teh listin no Imel ali pa mogoče ne ma- po sledečem vzorcu vprašalne pole podatke, ki so nam potrebni: Ime, priimek ..... Očetovstvo, materinstvo. ' Kraj, hit, občina . . . zadnjih neurij je strela poškodovala orla ter druge dele spomenika. Šele čez nekaj časa je nekdo opazil škodo, povzročeno vsled vremenskih pojavov; stvar je prišla na uho oblastem, patri-jotičnim udruženjem, vojaščini, turi-stovskim klubom, skratka vse se je vznemirilo. Takoj je bila preiskava tukaj. Sreča, da so očividci izpovedali in opisali poškodbo spomenika, kot se je resnično dogodila. Prebivalci Grgarja, Dolgenjive, Zagore in drugih sosednih krajev se niso zavedali, kaka nevarnost jim je pretila. Ugotavljamo danes prvič tekom 8 let po tolikih drugih za naše ljudstvo nesrečno in krivično izpadlih podobnih .slučajih, da se je končno sedaj vendarle enkrat pravilno postopalo in preiskovalo o priliki poškodbe enega izmed vojnih spomenikov. Koliko trpljenja bi se prihranilo našemu ljudstvu, ako bi se slično postopalo o priliki krnskih dogodkov, afere vrtojbenskih in avških pokopališč, kraških pokopališč itd. Pravilno postopanje v novi zadevi vo-diškega spomenika je prihranilo oblastem ono mišljenje našega ljudstva o nepravilnem postopanju v krajih, kjer se je po krivici in čisto napačno postopalo v podobnih slučajih proti na^ šemu ljudstvu. Prepolna je naša dežela vojnih spomenikov in pokopališč, tako da je neizbežno, Človeško popolnoma razumljivo, da se bodo poškodbe in razpadanja teh spominov na vojno ponavljala bodisi vsled vremenskih ali pa drugih vzrokov, toda vedno kot dose-daj v 8 letih brez vsakršne krivde našega ljudstva, ker pač naše ljudstvo ni in ne more biti odgovorno za poškodbe malčkov. Želeti bi bilo* da bi vsako društvo priredilo vsaj po eno prireditev v korist g. D. Tudi Tebi, mladina, ki se sedaj spomladi sestajaš na prostem, ko prirejaš izlete, razne tekme itd. priporočamo, da ne zabiš naših najmlajših. Bo 11 ostala ta naša prošnja klic vpijočega v puščavi? _ Srednješolcem Iz Trsta bi okolice! Bliža se kosec šolskega leta in z njim združeni končni izpiti. Marsikateri srednješolec, kateremu je učni jezik in ta ali drugi predmet oviral uspešno napredovanje v klasifikaciji, gleda že danes s trepetom na izid. Dijaški krožek N. Tommaseo, ki se je v lanjskem šolskem letu Izkazal s svojimi repe tiči jami, bo tudi letos priskočil našemu tržaškemu srednješolskemu dija&tvu v tem pogledu na pora cč in organiziral s prihodnjim ponedeljkom pošolske tečaje. Vsi oni dijaki, tueii nečlani društva, ki se hočejo teh tečajev posluževati, naj se udeležijo sestanka, ki se bo vršil v soboto ob 5. uri v društvenih prostorih, nt Zanetti 1, I. Tečaj je namenjen vsem tržaškim srednjim šolam. — Odbor. SMRTNA KOSA. Dne 5. t. m. je po kratki bolezni preminul v Preserjah pri Komnu sedanji in menda zadnji župan komenshe občine g. Jopip Pipan. Pokojnik je bil znan po vsem dolnjem in tudi gornjem Krasu kot značajen in zvest narodnjak, priden in sposoben gospodat. Posebno pa je dolgo let član našega političnega društva «Edinost» v Trstu in zvest naročnik in čitatelj «Edinosti». V občinski upravi komenski je bil več dob odbornik, dalje podžupan in pred kratkim, ko je odstopil prejšnji župan g. Žigon, je bil izvoljen za župana. Prizadeti družini izrekamo tem potom naše iskreno sožalje. PROSLAVA fiO»-LETNICE SVETOKRIŠKE CERKVE. Iz Križa nam pišejo: Malokdaj je imel Križ priliko videti zbranih toliko vaščanov in okoličanov, kot letos na domaČi praznik sv. Križa. Slavnostna procesija, dvojezična pridiga v cerkvi, — zvonenje na zvoniku, lepo petje domačega pevskega zbora. Koncert obeh dom. godbe-nih društev pred župniščem, banket v fa-rovžu. Vsa vas razsvetljena umetni ogenj, itd: itd. Res nekaj nenavadnega, izvanred-nega. Vsem ki so prisostvovali tej slaviio-sti, bo ostal ta dan gotovo v neizbrisnem spominu. Čast in hvala gre edino le g. Sigmundu kateri je financijelno pripomogel za vso slavnost, in od katerega pričakuje naša mladina razumevanje tudi za kako kulturno — športno prireditev. — Predavanje v Sv. Križu. V sobote dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani konsumnega društva javno predavanje «zdravju na splošno». Priredi ga Klub Esperantistov. Predava g. Iv. SardoČ. Pridite mnogoštevilno — Odbor K. E. — Pevski zbor cOlasbene Matice«. Danes ob 19. uri in pol pevska vaia. — Slov. akad. društvo «Balkan». V četrtek, 6. t. m. se bo vršil redni sestanek ob običajni uri. Dolžftost tovarišev je, da se ga udeležijo. Predavanju lahko prisostvujejo tudi ne-člani. — M. D. Sv. Ivan. Danes ob 20. uri društveni sestanek s predavanjem. — Hazena — Jutri točno ob 20. uri v gostilni pri Pošti sestanek za ustanovitev hazene. Vabljene so gospodične, ki se želijo udej-stvovati v tej panogi sporta. — Odbor. — Slovenska Čitalnica v ftkadnfu. V torek 11. t. m. ob 20. redni občni zbor v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Šentjakobska podružnica «šol. dru-štva» vabi vse odbornike na današnjo odborovo sejo ter naznanja, da se bo vr-išil v nedeljo dne 16. maja t. 1. ob 10. uri .dopoldne občni zboi\ Popoldne istega dne bo otroška prireditev s petjem in .deklajn arijami. —- Planinsko društvo priredi v nedeljo 9. t. m. izlet: Kucelj - Trnovski gozd. Odhod iz Trsta (državni kolodvor) ob 5.30 (Opčine 6.02) z brzovlakom do Prvačine. Nato peš na Kucelj, Se-lovec,,kjer bo kosilo iz nahrbtnika. — Povratek preko Trnovskega gozda v Gorico, od koder z večernim vlakom v Trst. Podkovani čevlji in palica potrebni! NAŠE GLEDALIŠČ S DARIO NICC0Đ5MI: «UČITELJICA» Radi nepredvidevanih zaprek s strani aSccieta degli Autori» se prireditev MDP Trst prenese na nedoločen čas, dokler se zadeva ne reši. SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno porodilo Teh. Vod. Hazene Seja 5. V. 26. Odobrene tekme: Adria - Primorje 18 : 0, Prosveta - Primorje 18 : 0. Nedeljske tekme: Igrišče Obzor ob 14.30 Prosveta - Adria. Sklepi: Poslovnik se popravlja v toliko, da se šteje forfait 6 : 0. T. V. H. URADNO POROČILO T. V. N. Seja dne 5. 5. 1028. Odbor ova tekme: I. div. Adria - Gorica 1-0, Solkan - Zarja 3-1. IL div. Tommaseo - Višava 2-0 forfait, Magdalena - Rocol 3-1. Kazni igralcem: Cernigoj Gorica strogi ukor. Nedeljske tekme. I. div. Igrišče Adria, Zarja - Obzor ob 4. igrišče Obzor Prosveta - Adria ob 4. II. div. Igrišče Adria Adria - Primorje ob 2 uri. S. D. Adria. Cross - countrysti danes zvečer ob 8.30 zadnji training v dressu. Odhod z rotunde pri Bošketu pod vodstvom športnega vodje. V petek zjutraj ob petih obligaten training nogometa. Istotako popoldne ob štirih. Zvečer v petek običajni članski sestanek Na dnevnem redu so razne zelo važne stvari, zato naj ne manjka nihče! Začetek sestanka ob 8.30. im maiijka brzina, bolje se svidjelo lijevo krilo. Obrana prvo poluvreme nesigurna, te je bio jedino Mamic na vi* sini, dok drugo pol u vreme bili au svf; na potpunoj visini. Lijepo čišćenje i dodavanje navali bilo je uzorno prove< deno. Vratar vrlo siguran, te je par sigurnih goalova obranio u lijepoj ma* niri. . Kod gostiju mnogo bolja obrana oalom, koja je bila najlodija strana navale 01ympijaŠa ugleda dai prestaje, te nam u zadnjim susretima pokazuje veliku odlučnost u pucanju na goal. Drobnik svakim danom postaje sve to opasniji svojim lijepim Sutevima, dok se Jug izvrsno s njime razumijeva. Kod Krela opaža se netreniranost, akoprem 3 po njemu polučen goal bio je krasan. Krila nas nisu mogla potpunoma; zadovoljiti te Iz tržaškega življenja Ponesrečeno zlikovsko podjetje Predpreteklo noč so zlikovci vlomili v gostilno Antona Zoppich pri Sv. Mariji Magdaleni št. 557, kjer so odprli ii> izpraznili predal za bankom ter poba-sali v vreče večjo množino raznih jestvin. Ko so se pa kobacali s plenom skozi luknjo, ki so jo napravili v zidu, iz gostilne, so jih zalotili policijski agenti, ki so slučajno šli mimo gostilne, ter dva izmed njim aretirali. Ptička sta 34-letni Anton Zuppin, 29-letni Angel Blasich; njihovim trem tovarišem se je posrečilo zbežati, a je upanje, da boda kmalu na varnem. Samomor starega npokojonca. V svojem stanovanju v ulici Giulia št« 20 si je včeraj opoldne vzel življenje 63-» letni Anton Locati upokojeni uradnik biv«. še avstrijske finančne uprave. Okoli 11, ure, ko je njegova žena v kuhinji pripravljala kosilo, se je podal v stranišče ter tam izpil kakih 200 gramov karbolne kisline. Cez nekaj časa ko ga je žena našla, se je nesrečni starec že boril s smrtjo. Izdihnit je kmalu po prihodu zdravnika reSilne po-^ staje, ki mu je zaman skušal izprati želodec. Kakor je izjavila njegova žena, je Lo-catti storil obupni korak iz strahu pred prisilnim deložiranjem. Dasi je redno plačeval najemnino, je namreč te dni prejel potom sodnije od hiSnega gospodarja poziv, da se mora izseliti tekom 24. avgusta. Radi tega je bil nesrečni starec te dni ves obupan in je tožil, da je sit življenja. , Truplo je bilo pozneje prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Strela nbila dve osebi V torek popoldne je divjala nad Reko pri Klancu huda nevihta. Nebo je biler prepreženo z gostimi temnimi oblaki, v katerih so se med silnim grmenjem uži-gali bliski, da je kar vid jemalo. Ko jq pričel liti dež, je strela udarila v neko hi5o, kjer je 17-Ietna deklica ravno zapirala okno sobe. Revica je ostala na; mestu mrtva. Skozi okno je nato strela švignila v kuhinjo, kjer je ubila 8-letno .deklico, sestro prve. Ker nismo še prejeli podrobnosti o strašni nesreči, nam Hista znani imeni nesrečnih žrtev. Krootffl tragedija u Skofllah Trgovee težko ranil svojo ženo ter se nato ustrelil. V Škofijah, prijazni vasici pri Miljah, se je včeraj popoldne odigrala strašna tragedija, ki je globoko pretresla tamošnje mirno prebivalstvo. V vasi in okolici dobro znani trgovec Pavel Furlanič, oče šestero otrok, je v hipnem izbruhu divje strasti težko ranil svojo ženo z dvema streloma* iz revolverja, nato pa je še sebi pognal smrtonosno kroglo v glavo. Kakor že v mnogih podobnih slučajih, je tudi pri tem strašnem dogodku igral glavno ulogo zakleti sovražnik človeštva —. demon alkohol. Furlanič, ki mu je bilo komaj 39 let, je nekdaj živel v sreči in zadovoljstvu s svojo družino. Bil je lastnik trgovine z jestvinami, ki je dobro uspevala, tako da je živel s svojci razmeroma udobno, brez posebnih skrbi. Toda že od mladih let je imel napako, da je bil udan pijači; sprva sicer le zmerno, a v zadnjih letih se je čimdalje bolj udajal zli strasti, tako da je končno ni mogel več brzdati. V popolni oblasti pogubne strasti do pijače je Furlanič pred približno letom dni začel zanemarjati svoje trgovske posle in trgovina je začela naglo pešati. Končno je zabredel v tako hude denarne stiske, da je bil že na robu gmotnega propada. Le z veliko težavo In požrtvovanjem je njegova žena Jvankar roj. MauriČ, ki ji je sedaj 39 let, rčŠila žo zar ubijeno trgovino pred polomom. Od tedaj je vodil trgovske posle njen drugi sin, 18-letni Peter, dočim je njen mož, ki g{k nesreča ni spametovala, nadaljeval staror življenje; posedal je po krčmah in popival. Zaman so ga žeqa in otroci proftiH. naj se spreobrne. Ker ni imel sredstev, bi u^l V Trsta, ®ne 6. maja 1S2G. •EDINOST* sil svoji nebrzdljivi strasti do pijače, je Furlanič v zadnjem času pogostoma zahteval od žene denarja. V časih je žena, da se izogne prepirom, ustregla njegovi zahtevi, včasih pa tudi ne. Ob takih prilikah je navadno prišlo do hrupnih prepirov, kajti mož je bil postal zelo nasilen in je težko brzdal svoje od alkohola razdražene in opešane živce. V zadnjem času je postal tudi ljubosumen in ta strast je še povečala zmedo v njegovih itak že močno omaja-nih možganih. V blaznem sumničenju jje te dni skrivnostno grozil ženi, češ da se bo grozno maščeval, ako se prepriča, da ga res vara. Ob teh razmerah je končno dozorela tragedija, ki je izbruhnila včeraj popoldne. Furlanič, ki je, kakor navadno, popival v gostilni, se je okoli 15. ure vrnil do*nov ter zahteval od žene, naj mu da 5 lir za vino. Zena mu ni hotela dati zahtevanega denarja, posebno ker je spoznala, da je mož že vinjen. Njen upravičen odpor pa je dal povod hudemu prepiru. Furlanič je pričel divje razgrajati, razgreta kri mu je šinila v glavo in naposled je v slepi jezi pograbil revolver ter izpalil proti ženi dva strela. Ko se je nesrečna žena, zadeta od obeh krogel zgrudila na tla in obležala v lastni krvi, je Furlanič obrnil orožje še proti sebi; ustrelil se je v usta, tako da mu je krogla prodrla v možgane. Obupni kriki in streli so privabili ljudi, ki so prestrašeni prihiteli pogledat, kaj se je zgodilo. Ko so vstopili, se je njihovim očem ponudil žalosten prizor; Furlanič je ležal na tleh že mrtev, poleg njega pa je stokala njegova žena, ki je krvavela iz dveh ran, ene na hrbtu, druge, pa na desni roki. Dočim so navzočni za silo obvezali ranjenko, je nekdo pohitel klicat zdravnika. Ta je ugotovil, da je rana, ki jo je Furlaničeva zadobila na hrbtu, nevarna, zato je dal ranjenko prepeljati v mestno bolnišnico, kamor je dospela sinoči ob 18.30. Sprejeli so jo v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Medtem so se podali na mesto tragedije orožniki iz Milj, ki so izvršili predpisani izvid. Truplo nesrečnega Furlaniča je ostalo do pozne ure na licu mesta. Kakor rečeno je strašni dogodek zelo presunil prebivalstvo v Škofiji in okolici. Vse pomiluje nesrečne otroke, ki so na tako tragičen način izgubili očeta m so v I nevarnosti, da izgube tudi mater. sli i Soriškega ;uspeh bo imelo imenovanje g. Cavalotti-'ja za zaupnika za slovensko ozemlje. Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine iz seje dne 4. maja 192f. Zadeve, ki so se odobrile: Gorica: Zamena sveta za podaljšanje ulice Barcellini; št. Viška gora: Davek na živino; Međama: Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM *Kralj na Betajncvi» v nedeljo 9. t. m. cb 20. uri Letos poteče 50 let, odkar se je rodil Ivan Cankar, eden največjih — če ne . . . , „ ..1 - moti Davek na vozila m služmčad, izprememba; največji moz — Kar jin je ruuna Gradba novega vodovoda, načrt; slovenska. V njem slavimo svojega naj- št viSka gora: Obrtni davek 1926. Medana: večjega pisatelja, ki nam je v ponos Davek na družine 1926., Davek na napise; pred vsemi drugimi narodi. V njem Kožbana: Karitativno — dobrodelno udru-jmamo i največjega svojega dramati- ženje: bilance 1915.-27. Nov podpreiekt v Čedadu. Dosedanji podprefekt Perini v Čedadu, katerega dobro poznajo i naši ljudje v gorenji soški dolini, je prestavljeni in na njegovo mesto pride te dni cav. uff. Gottardi. Vol podivjal. Po ulici Leopardi je peljal mesar vola, zvezanega za roge, v mesnico. Ne daleč od Okrajne bolniške blagajne se je zazdelo volu, da gre le preponižno v smrt. Otresel se je mesarja in se spustil v beg. Za njim je letel mestni policaj, ki se mu je posrečilo zagrabiti za vrv. A vol se ni vdal niti oblasti. Otresel se je in njegov preganjač je ležal na tleh. Komaj vojakom na konjih se je posrečilo pripraviti vola k pameti. Ko se je tako malce nabezlal in pokazal zadnjič svojo moč, se je dal mirno peljati v mesnico. ka. Nedvomno je vsem Goričanom se v spominu «Pohujšanje v dolini Šentflor-*janski», ki jo je lansko leto priredilo Dramsko društvo. V tem delu smo za-mogli občudovati Cankarja kot pisatelja, ki s krepko satiro biča tedanje oziroma sedanje razmere med nami, med našim narodom. Kako prav je imel, spoznavamo šele danes. V njegovem «Kralju na Betajnovi» bomo zamogli opazovati Cankarja kot silnega dramatika, ki zna lepoto in zlobo tako lepo .simbolizirati, da nam uprav plastično naslika razmere, nas, sebe, domovino, stranko itd. itd. tako, da moramo kar strmeti pred njegovim jasnim in natančnim opazovanjem. Narod, ki ne spoštuje svojih velikih mož, jih ni vreden. Zato ne pozabimo svojega velikega Cankarja letos, ko slavi v grobu 50-letnico svojega rojstva. Spoznavajmo ga, učimo se iz njega in iščimo v njem plemenitih življenskih naukov, s čimer se mu gotovo najbolje oddolžimo. Dramsko društvo v Gorici se bo Spomnilo 50-letnega jubileja tega našega velikana z uprizoritvijo njegove drame «Kralj na Betajnovi». Da se poklonimo manom in oddolžimo ogromnemu delu našega moža, glasniki trpljenja trpečih našega naroda, udeležimo se njegove proslave čim števil-jieje. «Kralj na Betajnovi» je najboljše Cankarjevo in seveda tudi najboljše MALI OGLASI PEKOVSKI vajenec se išče. Tercion, via Boccaccio 4 693 NAGROBNE SPOMENIKE izdelujem in jih imam v zalogi. A. Šuc, Dutovlje. 235 SLU2BO uradnika, blagajnika, korespon-denta ali revizorja, tudi par ur dnevno, sprejme bivši dolgoletni poslovodja tiskarne, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi. Priporoča se denarnim zavodom, odvetniškim pisarnam, društvom, trgovskim in obrtnim podjetjem. Preteklost neomadeževana. Spričevala in reference na razpolago. Meljavec, A. Stoppani 5/II. 688 IZURJENA prodajalka, za trgovino mešanega in manufakturnega blaga, se išče. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Franc Zohil, 2minj 4, Gimino. 692 UČENEC, 14—16 let star, krepak, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom, šiškovič, Kozina 689 UČENCA s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih starišev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in železnino Aleksander Ličan, II. Bistrica (Bisterza). 690 SKLADIŠČE OGLJA, v sredini mesta, se proda za L 5000.— radi odhoda. Luzzatto Raffineria 3, gostilna. 691 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. t58£> { Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče ALOJZ FURLAN posestnik v 65. Ieiu svoje starosti, po dolgi in močni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes, ob 16. uri, t Gospodu preminul. | Pogreb se bo vršil v petek, dne 7. t m., ob 3. uri popoldne. Is mrtvašnice mestne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani. SV. IVAN, 3. maja 1926. Marija roj. Križmančič, soproga. Alojz, Anton, sinova. Marija por. Cergolj, Ana por. Meula, Josipina por. Dolhar, hčere. Antonija, sinaha, in ostali sorodniki. * Polni bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni oče in brat PIPAN JOSIP v cvetoči dobi po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 6. maja, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. PRESERJE, dne 5. maja 1926. Marija, žena. Vladko, Angela, Danilo, Danica, Kazimir, otroci. Angelj in Alojz, brata. Družine Pipan in Kovačič, Komen, Legiša, Devin in Forčič, Preserje. 537 gd l .-'•i. v- - • i* ^ < 1- ^•'".jfe i - . . ■» v r-i ~~ "i '■■•^'JpgZ^ v.- vi BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, j Govori slovensko. Slarec, Via Giulia 29.1 6G8 1 GLASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, Via Corno 17, II. 501 tro odhajal potnik, je odnesel s sabo tudi slovensko delo, zelo popolno in globo- majdebelejšo kokoš, ki jo je premogel krč- ko, zato ga je Dramsko društvo tudi izbralo za proslavo. Nastopil bo ob tej priliki kot gost znani igralec tržaške «Čitalnice« g. Sila, ki se je vabilu prijazno odzval. Dostojno proslavimo ta 50-letni jubilej! Slava Ivanu Cankarju! Fašlstovski zaupnik za slovenski del Goriške. General Ronchi je imenoval za fašistov-skega zaupnika Gor. Vipavske doline, Brd, .Krasa in Idrije profesorja Cavalotti-ja. , Prof. Cavalotti je bil že v teh letih občinski komisar v Medani in pa Kobaridu. S kakimi občutki ga je pozdravljalo naše ljudstvo, ko je odhajal iz Kobarida, smo že pisali in tudi opisali deloma njegovo postopanje s Kobaridci. Glede prebivanja Cavalotti-ja v Medani njegovega postopanja o priliki volitev in v drugih prilikah nočemo nič več dodati. Katerega koli izmed Medancev morate o tem vprašati in iz odgovora bo vzraslo začudenje nad tem novim imenovanjem g. Cavalotti-ja. Izdajal je nekaj časa slovensko pisano «Camicia nera» s popolnim neuspehom. Prav lahko nam je prorokovati, kakšen — Planinsko društvo v Gorici. 9. izlet «Planinskega društva« se bo vršil v nedeljo dne 9. t. m. na Mrzovec (1400 m). Odhod ob 5.30 zjutraj s Katerinijevega trga čez Peč, Trnovo na Mrzovec. Po-vratek čez Lokve v Gorico. Pozivamo vse prijatelje planinstva in izletništva, da se izleta čim številneje udeleže. Po načelu: vaja naredi mojstra naj se ravnajo tudi. naši planinci. — Predsednik. DORNBERG. V Mozetičevo krčmo je prišel truden potnik, naročil si večerjo, plačal vse, kar je zajedel in zapil, pošteno in prosil krčmarja prenočišča. Ker ni imel krčmar nobene sobe za tujce na razpolago, ga je poslal na hlev, naj prenoči na senu. Ko je drugo ju- ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja teč-1 nost in je najboljše zdravilo proti že-j lodčnim šibkostim in za rekonvalescen-: co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 508 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Far neto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 679 ZALOGA šivalnih strojev, dvokoles, in vse v to svrho spadajoča dela ima Lado Pe-trič, mehanik, Trnovo, II. Bistrica. 476 TROPIHOVEC, pridelek «Zadružne žga-t njekuhe» v Dornbergu, (Montespino), je pristen in po ceni. Razprodajalci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v vsaki množini. 650 BABICA, diplomirana, sprejema noseče na dom. Via Madonnina 10/11 664 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Castellanovich*, Tret, Via Giuliani 42. 507 marjev kurnik. Čeprav je okradeni Mozetič takoj naznanil tatvino karabinirjem, se je vendar le posrečilo tatu prodati ukradeno kokoš nekemu železničarju za petnajst lir. Že preden je pa tat mogel zapraviti izkupilo za kokoš, ga je dohitela na cesti proti Prvačini roka pravice. Izkazalo se je, da je bil ta prodajalec kuretine brez licence neki LavrenČiČ Leopold, klesar iz Merna. Seveda so ga karabinirji aretirali. Manj sreče je imel tukajšnji posestnik Šinigoj Franc, ki je dobil, ko je hotel nakrmiti kokoši, vratca kurnika že odprta. Preštel je dvakrat, trikrat, a vedno mu je manjkalo pet kokoši. Tudii on je naznanil zadevo oblasti, ki se je takoj lotila zasledovanja, a zdi se, da je laže odnesti pet kokoši kakor pa eno samo. VRHPOLJE. Pevsko društvo «Veliko Gradišče« priredi na binkoštno nedeljo veselico na prostem. Sodelovalo bo tudi nekaj bližnjih društev. Natančen spored prireditve priobčimo v eni poznejših Številk «Edinosti». Vsi na VESELICO v Volčah dne 13. maja na praznik vnebohoda KRASNO POSESTVO v severni Bosni se proda pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo obstoji iz 6 kat. juter dvorišča in sadonosnika, 24 kat. juter livad, 2000 k. j. njiv in 160 k. j. mladega gozda, z vsemi potrebnimi stavbami in z živim in mrtvim inventarjem. Vse leži v kompleksu ob glavni cesti in v bližini okrajnega glavarstva. Proda se, vkupno ali po večjih in manjših parcelah. Naslov pri upravništvu. 678 KMETIJSKO POSESTVO, hiša, travniki, gozd, njive na prodaj v Dornbergu. Naslov se izve v občinskem uradu. HIŠNA mlada, zdrava in pridna, ki zna tudi kuhati, dobi takoj službo v vili pri majhni družini v Tomaju. Ponudbe pod «Kraški vrt» na upravništvo. 673 PRVA ŠOLA za krojenje, Šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov. Via Lavatoio 5 Trst. Donda Klampferer. Odpretje 10. . maja. 681 SIRUP GLICBROFOSFAT, splošno ojače-valno sredstvo proti vsaki živčni bolezni. Steklenica po L 7. Za popolno ozdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani, 42. 524 Starešinstvo komenske občine naznanja tem potom, da je po kratki in mučni bolezni preminul velezaslužni župan komenske občine PIPAN JOSIP Požrtvovalnemu in nad vse skrbnemu predstojniku bo ohranilo starešinstvo trajen spomin. V KOMNU, 5. maja 1926. «6 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 506 Miia za 11Mb - listfii okraj t T« registroma zadrug z ncsmeicflo zavezo VABILO na ki se bo vršil v četrtek, dne 13. maja 1926. eb HI mri popoldne, v zadratnlh prostorih Trnovem. DNEVNI RED: (535) 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo in nasveti nadzorništva. 3. Odobritev letnega računa za upravno 1. 1925. 4. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 5. Volitev načelništva in nadzorništva. 6. Slučajnosti. Opomba: Ako ob določeni uri ne bi bilo zbrano zadostno število članov, se bo vršil občni zbor v smislu § 35. zadružnih pravil, pol ure pozneje, isti dan, v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal brezpogojno ne glede na število navzočnih. NACELNIŠTVO. Velika zaloga trtnlit škropilnic nahrbtnik 2vepl]alnlkov najnovejšega zistema ter bakrenih brzoparnih kotlov Sprejemajo se tudi popravila. Cene zmerne. FRANC RUŠT — kotlar Štur je-Ajdovščina 53 2 Ne pozabite, da ima tvrtka M Enstanr Trsf. Corso V. L III. 2S nasproti zastavljalnici IzgoM obleke površnike ^ tu-in inozemsko blago Lastna krolačni ea I. reda Govori se slovensko PODLISTEK JULES VERNE: (67) Skrivnostni otok 1 — Vem, je odgovoril Cir, treba je skalo raznesti, nato se bo vodno površje samo znižalo... — In nastal bo slap, po katerem se bo tvoda izlivala na obalo? — Slap, ki ga bomo dobro izrabili! je potrdil Cir. Pridite, pridite!» , Cir Smith je prijel svojega spremljevalca za roko in ga peljal s seboj dalje. Poročevalec je imel tako zaupanje v inženirja, da ni dvomil o uspehu njegove namere. Toda kako priti do živega granitni skali in jo odpreti, ko niso imeli ne smodnika ne primernega orodja, s katerim ni se dal trdi kamen obdelovati? Ali ni bilo delo, ki si ga je inženir nadel, preko njegovih moči? Ko sta se Cir Smith in poročevalec vrnila h kaminom, sta našla Harberta in Pencroffa pri razkladanju drv s splavov. •Drvarji so končali svoje delo, gospod Cir, se je javil s smehom mornar, Če potrebujete zidarjev.« — Zidarjev ne, pač pa kemikov. — Da, je dostavil poročevalec, pognali bomo otok v zrak, — Otok bomo pognali v zrak! je vzkliknil Pencroff. — Vsaj deloma, je popravil svoje besede Gedeon Spilett. — Poslušajte, prijatelji,« je rekel inženir. Povedal jim je izid svojega raziskovanja. Po njegovem mnenju je imela granitna gmota pod planoto Lepega razgleda precejšnjo votlino, v katero je želel priti. Zato je bilo treba najprej razbiti odprtino, skozi katero se je voda do zdaj odtekala, in primerno znižati vodno površje jezera V to svrho je potreboval raznesilno snov, s katero bi se napravila odprtina na drugem kraju brega. To nalogo je Cir Smith nameraval izvršiti s pomočjo različnih rudnin, ki mu jih je nujala narava. Ni treba, da še posebej opišemo navdušenje, ki je navdalo zlasti Pencroffa, ko je inženir povedal tovarišem svoj načrt. Uporaba tako silnih sredstev, sekanje granita in ustvaritev novega slapa so bile stvari, ki so mu zelo ugajale. Ponudil se je inženirju za kemika, kakor prej za zidarja ali čevljarja. Vse bi bil postal, karkoli bi inženir zahteval, celo «učiteij plesa in lepega vedenja», če bi bilo potrebno. Tako je zatrjeval Nabu. Nab in Pencroff sta prejela nalog, da po-bereta dugongovo mast in shranita meso, ker je bilo užitno. Brez drugih pojasnil sta se podala takoj na pot. Njuno zaupanje v inženirja ni poznalo mej. Kmalu nato so Cir Smith, H&rbert in poročevalec vlekli ob rečnem bregu nav- zgor vlačico in se napotili k ležišču premoga, kjer se je nahajal ilovnati železo-vec, kakršnega je najti večkrat v mlaj šili plasteh prehodne formacije. Vzorec je bil Cir Smith že poprej vzel s seboj. Ves dan so porabili za prevažanje omenjene rude h kaminom. Na večer so jo imeli več tonelat. Naslednjega dne, 8. maja, je inženir pričel svoje manipulacije. Glavne sestavine omenjene rude so oglje, kremeni ca, ilovica in žvepleni železovec je bilo treba izločiti, in ga pretvoriti v žveplenokislo železo. Iz te soli je inženir nameraval napraviti žve-pleno kislino. To je bil najbližji smoter. 2veplena kislina je snov, ki se mnogo rabi v industriji. Skoraj bi rekli, da se da meriti industrija kakega naroda po množini uporabljene žveplene kisline. Sicer pa je imela ta kislina pozneje silno služiti na£im naseljencem v razne namene, kakor na pr. za izdelovanje lu6i, strojenje kož itd. Za zdaj pa je imel inženir z njo popolnoma drugačne namene. Cir Smith je poiskal za kamini ravno, skrbno očiščeno mesto. Tam je nagomilil armado vej in polen, ki jo je pokril z velikimi grudami železovca. Na vse to je potem naložil ie veliko množino na drobno raztolteoe rude. Potem so iiiMtlli grmado; vročina je segrela ilovnati želeaovee, Mi je začel sam goreti, ker je zagorelo v njem oglje in žveplo. Nato so nakladali neprestano nove I plasti rude, da je nastala prava kopa, ki so jo pokrili z zemljo in grmovjem. Pustili pa so nekaj oddušnih lukenj, da je vse skupaj tlelo. Tako približno delajo ^oglarji lesno oglje. Deset ali dvanajst dni se je vršil proces, nakar sta se Žvepleni železovec in ilovica izpremenila v žveplenokislo železo in žveplenokislo ilovico, t. j. v dve ločljivi snovi, medtem ko so ostale tvar ine, kakor kre-menica, napol pregorelo oglje in pepel ne-izpremenljive. Medtem ko se je vršil ta kemični proces, je Cir Smith vodil druga dela, ki so jih izvrševali s pravim besom. V velikih, lončenih vrčih sta Nab in Pencroff prinesla dugongovo mast. Iz £e masti je imel nastati po izločenju nekaterih sestavin glicerin. Pri tem so potrebovali sodo ali apno. Vsaka izmed teh snovi mora razkrojiti mast, po izločenju glicerina se tvori milo, toda inženirja je zanimal j>red vsem glicerin. Apna ni manjkalo; č§ bi uporabil to razkrojevalno sredstvo, bi dobil neraztopljivo apneno milo, s sodo pa bi dobil raztopljivo milo, ki je za hišno snago tako važno. Ali je bilo to izvedljivo? Da. Obala je bila polna različnih morskih rastlin. Razne morske trave, kakor varek in takozvani morski hrast, so se nahajale tam v veliki množini. Nabrali so znatno zalogo trav, posušili, nato pa zažgali na prostem. Ta ogenj so vzdrževali več dni, dokler se ni razvila tista stopinja vročine, pri kateri se ostale snovi raztope. Na ta 1 način so dobili sivobelkasto gmoto, ki je j že davno znana pod imenom «naravna sodas. S to sodo je inženir obdeloval dugongovo mast in dobil iz nje raztopljivo milo in glicerin. To pa ni bilo še vse. Cir Smith je potreboval za izvedbo svojega načrta še neko drugo snov, namreč solitrno kisli kali, ki ga v navadnem življenju imenujemo so-litar. Cir Smith bi bil dobil to snov z razkroje-vanjem ogljenokislega kalija, ki se nahaja v rastlinskem pepelu. Razkrojiti pa se da s solitrno kislino. In ravno ta kislina, ki jo je nujno rabil, mu je manjkala. Bil je v hudi zadregi. Na srečo pa mu je zopet priskočila narava na pomoč, ki mu je dala že napravljen solitar, katerega je bilo treba samo nabrati. Harbert je namreč odkril na severnem delu otoka, vznožju FrankIinp-ve gore, ležišče solitra. Razna pripravljalna dela so trajala okrog osem dni, pa so bila dokončana baš, ko se je izvršila pretvorba žveplenega železovca v žvepleno kisli železni oksid. Nato so naseljenci napravili iz gnetljive ilovice nepregorljive posode in iz opeke peč posebne konstrukcije, v kateri se je imela vršiti destilacija železne soli. 18. maja je bilo vse izvršeno. Pod inženirjevim vodstvom so postali Gedeon Spilett, Harbert, Nab in Pencroff najspretnojši delavci. Pa to je stara resnica, da je sila najboljša uči-* teljica. uOj «EDINOST» V Trstu, dne 6. maja 1926. LANISOE. V nedeljo 9. t. m. se bo vršila pri nas slovesnost postavljanja temeljnega kamena za gradbo nove župne cerkve. Začetek slavnosti točno ob 12. uri. VRTOJBA. Dolgo časa smo imeli mir in tatovi nas niso nadlegovali več. Zdelo se je, da so se opekli pri zadnjem poskusu. Toda ne, sinoči so izginile tri kokoši in en petelin. Ali je stara družba zopet začela delovati, ali se je pa ustanovilo novo podjetje, ne vemo Še! AJDOVŠČINA. Iz tukajšnjega sodnijskega zapora sta ušla Matija Renčelj iz Dutovelj, mesar in zaprt in obdolžen ropa in Pavel Bizjak, iz Budan j, zopet radi tatvine. Med zadnjo nevihto, sta polomila mrežo na oknu in se spustila po dveh skup zvezanih in na oknu pritrjenih rjuhah na tla. Iščeta se VIŠNJEVIH (BRDA). Dne 30. t. m. se bo vršila pri nas večja društvena prireditev s sodelovanjem raznih sosednih društev Prireditev se bo vršila na prostem. Program prireditve, ki bo združila na isti prostor vse sosednje Brice, priobčimo prihodnjič. BRDA. Dolgotrajno deževje je že povzročilo obi-«o škode na trti. V nekaterih krajih so že pričeli škropiti, drugod pa pričakujejo lepega vremena, da bodo zamogli pričeti s škropljenjem. Izmed letošnjega pridelka gre na trg v Gorico prvi pridelek: grah. Kot običajno žalibog delujejo skoro vsako nedeljo tri središča plesne kuge in sicer v Vipolžah, Kozani in pa Kojskem. No, za zadnje plese so se te dni urezali oštirji v Vipolžah in pa Kojskem, ker se jih je le malo ljudi udeležilo. Mi se tega le deloma veselimo, ker vemo, da nista bila plesa to-.iko obiskana le radi tega, ker ljudem priman ikuje denarja. Naše- veselje nad ozdravljenjem našega briškega- naroda od 7eseljačenja in številnih plesov bo le takrat gotovo, ko bomo videli, da so se naši Brici odvrnili od veseljačenja vsled spoznanja kam jih to more privesti. BRDA. F rva letošnja ioča v Brdih. Dne 4. t. m. popoldne okrog 0.30 smo imeli letos prvič veliko nevihto s točo. Razsajala je cele tri četrt ure. Letos se je nekaj dni zakasnela. Prišla je od karnskih Alp, in vsi Brici vemo predobro, da visi, če prihaja nevihta od tiste strani, naš up po dobri letini kot kapljica na veji. Tudi to pot je bilo tako. Ni dovolj, da imamo veliko dežja, da se že opaža škoda na trti, na sadju, že prihaja nov udarec nad nesrečnega briškega kmetovalca, toča. Najbolj so trpela spodnja Brda: Vipolže, Spod- stični promet povsem osigurana. Okrog* cerkve in tudi ob prometne j ših točkah se nameravajo vzpostaviti senčni nasadi, ki bodo kaj prijetno vplivali na razpoloženje obiskovalcev, ki se v poletni vročini nimajo kje skrivati zgo-'čim solnčnim žarkom. Želeti bi le bilo, dai se našim romarjem, ki tvorijo ogromno veČino obiskovalcev, božja beseda v večji meri razlaga v materinščini. Mislimo, da ne zahtevamo preveč, če prosimo merodajne Činitelje, da preskrbijo, da se bo Kristusov nauk razširjal in učil iz ust slovenskih propovednikov, katerih Število se ne bi smelo — že iz verskih razlogov — omejevati na enega samega božjega namestnika. Če bo nada upravičena prošnja našla odmeva, potem se z mirno vestjo lahko nadejamo, da bo svetogorsko svetišče ohranilo med našim narodom ono tajinstveno privlačno silo, ki je pričela ravno radi navedenih okolščin v zadnjih letih pešati. KOBARIŠKI KOT Ženimo se, mrjemo in krščujemo. Smrt je bila te pomladi nekam prizanesljiva, ker je segala večinoma le po4 «zrelih» ljudeh, le v Borjani so pokopali prejšnji teden 25-letnega mladeniča Ivana Uršiča, ki je podlegel neizprosni j etiki, kateri so morda pomagale posledice nekega lanskega fantovskega pretepa. Nasprotno temu smo oženili po letošnji veliki noči tri pare in Peter Le-ban v Stanoviščih je krstil te dni svojega 17-ega otroka, kar vse znači; da Kotarji ne bomo še izumrli. Vedno več nas je, lačna usta se množijo od dne do dne, zato tudi mi občutimo živo potrebo po kolonijah, a mesto da bi jih pridobili, se nam zapirajo še vrata do onih, katere so nas preživljale vsaj v poletnem času. V Avstrijo ne smemo več! Morda se bo marsikomu sicer posrečilo, da poj de, a pretežna večina ostane vendar doma, a rešitev vprašanja, kako naj se doma preživljamo, je skoraj nemogoča. Omenili smo poroke in smrti. Namenoma! Oba ta dva koraka v življenje oziroma iz življenja sta združena z neizogibnimi trofiki. «Edinost» je že tolikokrat poudarjala in priporočala, da nas v današnjih kritičnih časih zamore ---------- P _ . vzdrževati edino le računanje in štednje Cerovo, Gorenje Cerovo, Steverjan de- j« t žal se t dejstvo še vedno in loma tudi Kozana in Kojsko. Po nekaterih : J ' nremalo unošteva ,kakor ob času snežnih žametov. Bog daj, povsod premalo upošteva. ko ob času snežnih žametov. Bog dj, da bi Glede ženitovanj se razmere Sicer bo varnost tudi za avto- in motocikli trebuješ par čevljev, moraš dati zanje toliko, kakor si sam dobil za celo kravjo kožo. Ce prodajad ovčjo koio z volno vred, ti trgovec ponudi zanjo 6 do 7 lir. Ako pa ti kupuješ obleko, moraš dati zanjo toliko, kakor so vredne tri ovce skupaj z volno in mesom vred. če kupiš kruha, ga lahko odvagaš, ako plačaš ceno v palanka h. Cena senu je DAROVI Gospod Martin Pečar Sv. Barbara pri Kopru daruje Lit 2.— za «šolsko društvo«, N. N. v isti namen L 5.—. Gospa Roza Skumavec daruje 10.— lir «Solskemu drufitvu» in 10.— lir za refekcijp otroških vrtcev. Vsem darovalcem najlepša hvala! Za svetoivansko podr. Sol. društva so da- padla za dve tretjini, cena živini vsaj J, i \ f< * arus ^ ™ A^i^^nK^r rovali G. Mahnč Anton trgovec na Greti za tretjino. Ako si pa v Kobaridu privoščiš skromen golaš, moraš isto meso, katerega si ti prodal mesarju po 6 do 7 lir plačati po 24 do 30 lir. In take pojave je opasiti na vsakem koraku. Sploh so cene predmetov, katere mora kmet prodajati, v sramotnem in krivičnem razmerju s cenami za predmete, katere mora kmet kupovati. Ako se te razmere v kratkem času ne izboljšajo in tudi sami s skrajnim, vseskozim varčevanjem k temu ne pripomoremo, bomo kmalu tam, kjer ni muh! da bi bil to zadnji njen obisk! Lansko leto nas je kar sedemkrat tepla ta šiba božja. V vseh krajih, kjer je tolkla toča se opaža med našim narodom silen obup, posebno ker radi lanske slabe letine, slabe ku]> čije z vinom in sploh težkih razmer naši ljudje so čisto obubožali. Izmed vseh krajev Goriške so Brda sedaj najbolj zadolžena pri denarnih zavodih. Nesrečna Brda, s skrbjo gledamo, kaj bo s tvojo bodočnostjo. IZ KOBARIDA Po dvomesečnem odmoru smo zopet dobili občinskega tajnika v osebi gospoda Lenkiča. Med tem odmorom je tajnikova! v naši občini g. Čebokli iz sosedne krejske občine. Upamo, da bodo z novoimenovanim tajnikom zadovoljni občinarji in njegovi predstojniki. G. Len kič je takorekoč naše gore list, doma iz Breginja, zato so mu naše krajevne razmere precej znane, radi česar mu bo domačinom lahko iti na roke in je pričakovati v tem oziru obojestranske zadovoljnosti. G. Lenkič je tudi drugače dobro verziran, ker je služboval precej časa pri podprefekturi v Tolminu in bo imel ravno radi poznanja naših razmer veliko lažje stališče nego slovenščine nevešč uradnik, ki se pri nas nikakor ne more vživeti, ampak le nekaj časa životari, dokler ne izpre-vidi, da mu je stališče nemogoče. Z imenovanjem novega tajnika se je pač zamašila v naši občini občutna vrzel in je čas, da so kompetentni faktorji slednjič izprevideli, da je tajniku poznanje slovenskega jezika neobhodno potrebno in se le na ta način izognemo marsikateremu mučnemu položaju od strani tajnika kakor od strani občinstva. SV. GORA Gradbena dela pri svetogorskem svetišču so se pričela zopet z vso intenzivnostjo nadaljevati. Že lansko leto v jeseni sta bila cerkev, kakor tudi samostan že pod streho, tako da ostaja zaposlenost v glavnem še z notranjimi deli, ki se pridno nadaljujejo. Predvideva se, da bodo obe zgradbi Še v teku tega leta lahko izročeni svojim namenom. Cerkev je zidana v baroškem slogu in bo tvorila eno najkrasnejših stavb goriške bližnje in daljne okolice. Prostornina je ogromna in bo lahko nudila prostora do 8000 vernikom. Notranjščino bodo tvorile tri ladje, opredeljene s krasnimi stebri iz nabrežin-skega kamna, tudi portal in arhitekto-nična ornamentika je nabrežinskega izvora. Ena tretjina zvonika je gotova, visokost do konice križa bo znašala 47 metrov. Gr^idba samostana je že skoro povsem dovršena, montira se sedaj električna luč iz Brunnerjeve elektri-fikacijske črte Gorlca-Anhovo. Samostan bo nudil prenočišče 100 do 120 romarjem z udobnimi posteljami. Zgradba sama na sebi je kaj okusno in praktično izvedena. Omeniti bi bilo tudi telefonsko zvezo z Gorico, ki pomeni veliko praktično pridobitev za romarje kakor tudi letoviščarje. Vozna cesta se boljšajo. Namesto hrupnih ohceti in dolgotrajnih gostij ter popivanj se vedno bolj Širi navada, da ženin in nevesta svojim gmotnim razmeram primerno po poroki zapustita za par dni domačo vas in napravita krajše ali daljše potovanje, kar je vsega priporočila vredno* že iz gmotnih ozirov. Nasprotno temu se je ob pogFebih razpasla neka razvada, katero je smatrati v današnjih težkih časih direktno kot potrato. Naj li umrje bogatin ali revež, delavec ali kmet, star ali mlad — vsi pogrebci morajo imeti ob tej priliki svojo svečo. Pijeteta do mrtvih je sicer umevna in naravna, toda dvomljivo je, če je tej pijetetiv neobhodno potrebno, da jo kažemo e okapanimi oblekami in s tem, da o belem dnevu s prižganimi svečami delamo konkurenco solnčni svetlobi. Navada, izvirajoča iz prve dobe krščanstva, ko so svoje mrliče pokopavali v temnih podzemeljskih katakombah, je sicer lepa, a takrat je bila upravičena, dočim je dandanes, ko se pogrebi vršijo o belem dnevu na javnem pokopališču popolnoma brezpo-trebno, da opravljamo te žalostne iz-prevode s prižgano svpčo v rokah. Če si dovoli tak luksus kak bogatin, kateremu se par sto lir nič ne pozna, naj bi še bilo, a koliko takih je med nami? Bolezen je že sama ob sebi pojav, ki prizadene mnogo troškov. Bolnika pripne na posteljo, da je nesposoben za delo in zaslužek, stane zdravnik, stanejo zdravila, nastopi smrt — dve noči navadno ob takih prilikah prebije bližnje in daljno sorodstvo pokojnikovo, njegovi znanci, prijatelji in sovražniki ob pitju žganja in kave, stane pogreb — da se morajo preostali v premnogih slučajih zadolžiti, da zadostijo običajnemu pogrebu in k vsem tem troškom naj pripišemo še par sto lir za nabavo sveč pogrebcem. Čemu? Pokojnik gotovo nima ničesar od tega, ako se na račun njegovih preostalih redi in masti kak čedajski svečar ali trgovec. Ako je že neizogibno, da mora biti sveča pri pogrebu v rokah vsakega pogrebca, pomislimo vendar, da ena sveča lahko zadostuje za deset pogrebov. Ako so že pokojnikovi preostali radi smrti tako nerazsodni in zbegani, naj bodo vsaj pogrebci toliko pametni in razsodni, da vsak vzame doma svečo od katerega prejšnjih pogrebov, katerih ima doma včasih na ducate, ter se" z njo udeleži novega pogreba. Na ta način bi se ta £>rezpotrebna razvada kmalu omejila in prizadela marsikateremu revežu precej manj troškov. Ako se vršijo po mestih veličastni pogrebi brez tega pompa, bi bilo to pač mogoče tudi po naših zakotnih vaseh. Če radi opustitve te razvade odpade par pogrebcev, bo po- Iz življenja po svetu No* čudež v Italiji. Iz Pistoje se poroča, da se je dogodil tam te dni velik Čudež. Družina Cai je zgubila pred časom očeta, a istočasno je bila težko bolna tudi mati. Pred par dnevi je hčerka bolne matere molila pred sliko Matere božje in prosila za zdra7je svoje mamice. Ko je končala, je pogledala skozi okno, in 'tedaj da se je zgodil čudež. Deklica je za-vpila in ko so jo vprašali, kaj da je, je povedala, da je videla na strehi nasprotne hiše belo senco, ki je bila ovita z močnim sijajem. Ta senca da je bila zelo podobna Materi Božji. Vest o čudežu se je takoj raznesla po mestu in okolici in kmalu se je začela pomikati ogromna procesija proti hiši, kjer naj bi se bilo to dogodilo. Dogodek je šel od ust do ust in zadobiva! pri tem seveda vedno bolj Čudežno obliko. Sedaj se vrši k oni hiši baje pravo romanje, ki ne kaže še, da bi hotelo prenehati. SardinsJd razbojniki zaklali celo družino. Na dan prvega maja zvečer so vdrli v Nuldiju ria Sardiniji razbojniki v mlin, kjer je stanoval neki Tuliga z Ženo in tremi otroci, ismed katerih je imelo najmlajše 20 mesecev. Tolovaji so pomorili celo družino razen najmlajšega otroka, ki so ga pustili živega. Nagib za to strašno dejanje ni bil samo ron, temveč tudi osveta, ki se na Sardiniji m še izkoreninila. Klubi za otroke. Rimski gubernator namerava otvoriti v Rimu v vili Humberta I. shajališče za otroke, nekak otroSki klub. Tak otroški klub se je baje obnesel Že v Neapolju. Rimski otroški klub- bo nudil otrokom razno čtivo, ker da bo razpolagal s posebno otroško knjižnico. Imel da bo dalle celo zalogo vsakršnih igraS In bo nudil še razno drugo koristno zabavo. Cilj kluba-bo izpopolnjevati pomanjkljivo šolsko izobrazbo. Čuden konec pogodbe med listom in prodajalcem. Uprava rimskega lista «Giornale d'Ita-lia» je vložila pred časom tožbo proti svojemu razprodajalcu v Rossano Calabro nekemu Taranto tožbo, .Čež da ji ni vračal neprodanih izvodov niti ji odrajtoval tozadevnih svot. Šodilče v Rossanp Calabro je obsodilo T^ranta na eno leto in 2 meseca ječe in na w)0 lir globe, dalje na povračilo sodnih stroškov in škode, ki jo je imela uprava lista. Sodišče je- racaodilo, da je treba smatrati pogodbo med rprodajalcem in upravo lista kot azaap&nje dotičnih izvodov z nalogom, da jih prodajalec proda in z obvezo, da vrne ne^odane izvode. Ker so ti izvodi lastnina uprave, zagreši prodajalec zločin nedovoljene prilastitve tujega imetja, ako obrne neprodane izvode v lastno korist, medtem ko bi jih moral vrniti. Škoda, ki jo je trpela uprava imenovanega rimskega lista, je znašala 217 lir. Kakor poroCajo rimski listi, niso take tožbe nikaka redkost Izrečenih je bilo tudi že več razsodb, ki so se glaaile večinoma v istem duhu kakor zgoraj omenjena, namreč v prilog upravam dotičnih listov. Sreb morda za par odstotkov manj ve-časten, a radi tega bo tem odkritosrČ-nejši, ker se ga udeležijo le oni, ki so pokojnika spoštovali in ljubili, ne pa radi par lir vredne sveče. Pomisliti moramo, da smo kmetje in popravlja, obcestni nasipi gradijo in j delavci, katerim gre trda za. denar. Saj i nevarnejši ovinki zboljšujejo, tako da so razmere že itak neznosne! Če po- Gossodarsfvo. TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU naznanja, da Je dospela nova zaloga slede-6ega blaga: MODRE OALICE anglaike v vrečah in sodih. ŽVEPLA: vantlliranega In snperventili-ranega, čistega in s 3% modro galico. ŠKROPILNICE: cVermoreU Ferrari, Slgna In DozzL ŽVEPLALM1KE: ročne In nahrbtne. KOSE: znamka «Merkur» in dr. raznih znamk. V kratkem prejmemo nove znamke zajamčenih koa «Hlma!aia». BRUSILNE KAMNE: od navadnih do najiiaejiih vrat AgleŠko modro galico v vrečah In sodih ima v zalogi: V SEŽANI: t trgovini K. OoljevSček. TRŽAŠKA KMETU. DRUŽBA V TRSTU ulica Raiiinerla 7 In Torrebianca 19. MODRA OALICA. Kakor obljubljeno, naznanjamo tem potom vsam pzodnarocnlkom, da Jo na novo dospela angleftka modra galica v vrečah In sodih. Onim« kateri so naročili odpoši-ljatev po Saloznftcl smo je v redu izvTšili. Tem potom se tudi opravičujemo radi kratke zamude, katero Jo zakrivilo nekoliko delovno vreme, In ker so Je ustavil parnik na oddaljenem mestu, od koder ae Je morala prevažati galica. TRŽAfiKA KMBTLI. DRUŽBA V TRSTU ulica TorrebAanca Telet 44-39. vrečo fižola. Q. Rustja zidar, mojster s Por stojne, ker se je g. Suban z Višave branil plačilu 5.— L. G. Jože Metla — Fastidja z Višave 1.20.— Izkaz iz Štanjela objavljen v Edinosti 27. 4. t. 1. je izpopolniti tako, da so poleg g. Furlana darov&li po 5 L tudi gg. švagelj Alojz, Ukmar Bernarda in Švagelj Jožefa. Darovalci živil pa nočejo biti objavljeni, ker se držijo svetopisemskega izreka: «Naj ne ve levica, kar da desnica I Ob tej priliki si štejemo v prijetno dolžnost se zahvaliti vrlima nabiralkama gdč. Vikci Hočevar in Justini Kos, ki sta nabirali v Hrušici in g.e Antoniji Grbec 25, ki je hranila in čuvala tam živila. Vsim prisrčna hvala! — vDijaški kuhinji* v Gorici je nakazala Centralna posojilnica 300 L. Najtoplejša ji zahvala! Za «šo!sko društvo» se je nabralo na ohceti g. Alojzija Lebana v Zatolminu L 27.50. Hvala lepa! Denar hrani goriška uprava. Borzna poročila. DEVIZE: Trst, 6. maja AmiUrdam od 998.— do 1003 — Belgija «d 78.— do 79.—; Pari* T3 25 do 78.75 Loadon od 120,90 do 121.— ;NewYork od 24.32 do 24.90; Španija od 357.— do 360.— ; Švica od 481"— do 483.—; Atene od 30.7» do 31.75 Berlin od 591.— do 594.— • Bukarešt od 8.75 do 9.25 Praga od 73.90 do 73.30: Ogrska od 0.0347 do 0.0360; Dunaj od —.360 do* —.363; Zagreb od 44.— do 44.26. Beoečijske obveznic« 70.05. VALUTE: Trst; 5. maja. Avstrijske krone od 0.0347 do 0.0352 : dinarji od 43.75 do 44.16; dolarji od 2 (.70 do 24 85; novsi po 20 frankov od 94.— do 97.— funt Sterling od 120.70 do 120.y0. Naročajte in širite JAKOB BEVC orarna In zlatarna Trst, Ca m po S. OMacomo 5 Zlato kupuje v vsaki mnoiini po lugvi^jih cenah Krone plaflrge vi^je kot va dragi. Zaloga raznovrstnih nr in zktenine. (459 KRONE po L. 2.10 komad Zlato. Ml lanu. plana. ZO-kroDsks m komade kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trsti Via Mazzini 46 5.3 UM ZALOGA KOLESI □ ,nn . . n p 100 koles za oddajo vedno priprav- □ g Ijenih od L 450 — naprej. Potrebščine Č3 in materjal za izdelovanje koles.46 U B G. Miiocfi & C D o □ itsif AAA ** □(□□□□□□□□□□□□□□□□□□in □ Trst, XXX otiobre 4 11 s 99 Si mm ^fM^^^ff^ji- m Priporočljive ivrdke Zobozdravnik M. u. dr. d. umi specijalist za ustne in zobna boleli perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Uia M. R. Imbriani 16,1. (prsi Via l Gtoaaai) od 9-12 in od 3-7 531 Poletni ral ni m Korljers (Velja od 1. maja 1928. do preklica) Trst - Postojna 99 Adria čevlji Ci trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velka zaloga raznih Čevljev za sport IMna Marsa zđnizesa i kBjisovsznico GORICA — Via C. Favetti 9. Mna knjigarna združena s papirnico GORICA — Via G. Cardncci 7. Cene o * >>J o > vožnja Postaje _SJ »N O > a * * »M O > Cene | 1 7.— ! 16.30 f Trst t • 9.30! 19.— 17.20 —.— 7.30 17.— Opčine 9.- 18,35 6.30 7.45 17.20 Sežana 8.40 18.20 11.601 8.55 7.55 17.40 Štorje 8.20 18.05 9.80| —.— 8.05 17.55 Senadole 8.05 17.55 __ 10.10 8.15 18.15 Senožeč« 7.45 17.40 7.251 12.85 8.30 18.35 Razdrto 7.25 17.20 5.50; 14.45 8.50 18.55 HruSevJe 7.05(17.05 3.40j —.— 9.10 19.10 Hralče 6.50,16.50 — 1 17.20 9.3C 19.30 i Postojna j 6.3016.30 1 Samo od 1. maja do 31. oktobra. Trst - Komen Cene SRElfoK ANTON Zaloga in tovarna pob&štva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KRUJlC in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. SUUGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. KERSEVANI JOSIP Dvokolesa, Šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. 4.20 6.15 8.20 9.20 vožnja. T P o s I a j e 17.15 17.45 18.15 18.35 18.45 Trst Prosek Nabrežina Corjansko Komen vc/.nja Cene 8,— 7.30 7. -6.40 6.30 9.20 6.60 4.55 1.80 Pazin - Labin - Sv. Andrej C 0J O "iT • C ' »N O _ S — »Si o Postaje C i _* C »K -»»N O i o tj g O 4.55 5.80 9.—! 18.—' t Pazin (post.) 9.10 18.15 9.25 9.40 9.55 9.50 10.35 11.1010.55 1—.— 11.05 13.2011.25 14.8012.— 18.25! 18.40 19.—I 19.40 19.55 20.05 20.20| — — i Pazin (mesto) Lindar Gračišče Pićan Kršan Sv. Nedelja Vineš Labin Sv. Andrej 6.40)17.45 6.35 17 35 6.23 17.25 6.15 17.10 5.55 16.50 5.2C 16.05 5.05 15.50 11.60 10.45 6.60 5 20 4.55 15.40j—]-! 4.45 15.30 2.451 -.— 15 — 14.801 Postojna - Jama Vožnja Postaje Vožnja 13.45 13.55 14.- JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA —' ul. Mamelli 6. (Šolska ul) Martin Poztiajelšek odlikovana krojačnlca z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Mooache 1L Predno ka) nakupite* obIS<e Veliko skladliie pohlitva 5*4 tvrd ko ALESSANDRO LEVI MINZI Vlo MUrl M. t — Via Malcaaloa Iti Ml Spalne eobe* obodne eobev posamezni koei pohlttva v veliki izberi. 16.40j 19.40,f Postaja tj 9.10 13.20 16.50,19.50! Postojna ! 9.— 13.10 —.— —.— i Jama 4 —•--.— 16.30 19.10| 16.20 19.- 16.10 —.—I Na zahtevo posebne korljere do jame po sledečem urniku: redni obiski izredni obiski od 14 16 „ 10-12 „ 12-14 „ 16-18 Trst - Opatija - Reka Cene 5.— 7.80 8.70 9.70 11.30 11.80 12.50 13.60 14.60 14*90 16»— 18b— 18.30 19.60 22.50 23.50 24.- 25.— 26 JO 29.— vožnja 6.30 7.10 7.40 7.45 7.55 8.05 8.15 8.20 8.30 9.— 9.15 9.10 9.30 9.50 10.-iOM 40. 40. 11.15 Postaje vožnja Cene Trst Bazovica Kozina-Herpelje Tublje Materija Markovščlna Gradišče Obrovo Hroilca Podgrad Rečic« Startni Šapljosa Rupa Perraaol Jurdaai Jušiči Matnlje Volosko-Opalija Reka 11.30 10.55 10.30 10.20 29.— 25.50 22.50 22.— 10.10 20.50 10.— 9.50 9.40 9.35 9.30 9.25 9.15 8.45 8.35 8.20 8.-$ 730 7,— 6.30 19.10 18.30 17.70 16.70 15.70 14 40 13.90 12.10 11.80 10.50 8.10 6.60 6.30 i- I NB. Odhodi iz Trsta v Reko, Postojno in Komen • trga Cuglietmo Oberdan i tx Reke a'trga C e sare Battlsti. _