POŠ TNINA PLAČANA V GOTOVINI E Stev. 186. leto XII. Maribor, četrtek 18. avgusta 1938 Cena Idin 3asne besede Francije in Anglije V Parizu In Londonu prevladuje prepričanje, da bodo ostale nemške akcije le pritisk brez rezultata — V primeru vojne bi ostala Nemčija osamljena DOSTOJANSTVENO ZADRŽANJE FRANCIJE PARIZ, 18. avgusta. Velike nemške vojaške vaje in utrdbe, ki jih grade na vzhodnih In zahodnih mejah, vzbujajo v Parizu in Franciji še vedno zanimanje, Pred katerim stopa vse drugo v ozadje, tudi Španija. Tudi vsi Usti razpravljajo o tem vprašanju, vendar se opaža, da skušajo vladna glasila vplivati pomirjevalno in zatrjujejo, da ni Še prav nobenega vzroka za vznemirjenje. Nemčija ima popolno pravico prirejati vojaške vaje, In dokler se vrše v mejah rajha, to nikogar ne prizadene. Tudi sovjetska Ru sija je priredila predlanskim vojaške va le, pri katerih je sodelovalo 2 milijona vojakov. Pa tudi sicer nima Franclja nobenega vzroka za vznemirjanje, ker je *e davno pripravljena na vse eventual-Jjosti in v zvezi z Anglijo dovolj močna, «a uveljavi svojo voljo. MIŠLJENJE LEONA BLUMA Drugačno pa je še vedno stališče ne hladnega, zlasti levičarskega tiska. Tako objavlja bivši ministrski predsednik |-eon Blum v svojem glasilu članek, v katerem dokazuje pesimistično razpok) «enje glede nadaljnjega razvoja dogodkov v zvezi s češkoslovaškim problemom. Blum trdi, da vrši Nemčija s sedanjimi vojaškimi vajami In pripravami Pritisk na Pariz in London, da bi postala Popustljivejša in bi vplivala na Češkoslovaško v smeri popuščanja In zadovoljitve zahtev pomenijo dejansko raztrganje Češkoslovaške in pripravo za od-c®pitev sudetskega nemškega ozemlja, Nakar bi sledil zlom vse republike. Ako /j Pritisk ne uspe, In zdi se, da Nemčija zadovoljna z dosedanjimi rezultati Stiska, potem bo Berlin pričel nepolno akcijo proti Češkoslovaški z mo-*yacijo, da diplomatska akcija ni uspela ? da Nemčija mora nastopiti, ko je podala že toliko potrpežljivosti nasproti avlačevalnl taktiki praške vlade. nikoli orodje nemških manevrov ^ "Francosko javno mnenje«, nadaljuje '•Hn, »ostaja dalje mirno In resno ter HjPolnoma gospodar svojega razpolože-jr- Tudi v vladi ni ne nervoznosti ne . ahu.« jako zadržanje vlade Je treba J**o pozdraviti. Nemčija hoče imeti za-v sv0^*1 r°kah ie sredstvo za b0,*nJ°» toda ta grožnja je naperjena k' Proti Parizu in Londonu, kakor proti 5.a8i- Morda je Hitler prepričan, da bi Utegnila končati misija lorda Runci-*(J "a v nasprotju s sudetskonemško teli' “Toda jaz sem prepričan,« zaključuje tq J*} svoja izvajanja, »da ne bosta ho-|(f. olti ne Pariz ne London orodje Hit- v*akVih manevrov ,n da bost* znala v L«* 1® Položaju ohraniti svoje dosto- n*tv0.« ^ČIJA BI OSTALA OSAMLJENA ^NDON, 18. avgusta. Angleški tisk 713 k razvoju dogodkov v srednji dostojanstveno stališče in sodi, Č$l(, treba na končne zaključke šele polt Naj se pa zgodi kar hoče, Anglija %^‘Pravljena. Njena volja Je, da se jta n| v Evropi mir in to voljo bo znala V.^liav,ti- ze!o dvomijo, da bi bfo ^'ia hotela tvegati vojno, ker se do-%0!®Veda, da bi v tem primeru ostala V;'10|»la osamljena, brez vsakega za-Itai?" ^ Berlinu tudi dobro vedo, da % ^ “ia zaradi sudetskih Nemcev nikoli “a,a potegniti v mednarodne kon-na strani Nemčije. Nemški pritisk je zato le manever, ki pa tudi kot tak ne bo dosegel svojega namena. ČEŠKOSLOVAŠKA JE PRIPRAVLJENA LONDON, 18. avgusta. »Daily Tele-graph« poroča Iz Prage, da Je potek seje češkoslovaškega vrhovnega obrambnega sveta vsestransko pomiril zaskrbljenost, ki Je nastala zadnje dni radi nemških vaj. Francoska In angleška vlada sta nasvetovali češkoslovaški vladi mirno kri, toda dostojanstvo, češkoslovaška na) bo pripravljena, a ne sme se dati provocirati. Francija In Anglija bosta v vsakem primera izvršili svojo dolžnost. Vojni mi- nister je zaradi tega odklonil predlog o mobilizaciji, ker se v primeru potrebe itak lahko Izvede v 8 urah. Mimo tega je razpravljal svet o gospodarskih in 11-nančnlh vprašanjih ter težkočah. Izdatki za vojsko in obrambna dela so letos že doslej prekoračili vso zadevno proračunsko postavko. Zlasti veliki so Izdatki po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Češkoslovaška mora biti v vojaškem oziru stalno pripravljena In tudi Je. Utrjevalna dela na meji se nadaljujejo z vso naglico. Barikade, ki so bile na meji postavljene meseca maja, se niso odstranile, ampak se še Izgrajujejo. Amerika stopa iz rezerve ZDRUŽENE DRŽAVE SE AKTIVNO PRIDRUŽIJO BLOKU NA STRANI FRANCIJE IN ANGLIJE. DEMOKRACIJE WASH1NGT0N, 18. avgusta. Kakor se izve Iz poučenega vira, Je bil govor, ki ga Je imel predvčerajšnjim zvečer v radiu ameriški zunanji minister Cordell Hull za ohranitev miru in proti Imperialistični agresivnosti nekaterih držav, govorjen kot svarilo Evropi v sedanjem nemirnem položaju zaradi češkoslovaškega vprašanja. Hullov govor Je imel poseben namen in je sledil zadevnim sklepom vlade v Washlngtonu. Ta govor je le pričetek akcije, ki naj pripelje Združene države iz sedanje rezerve v aktivno svetovno politiko. Kakor Je Anglija opustila svoje dolgoletno načelo nevme-šavanja v zadeve na evropski celini, ta- ko bo tudi Amerika opustila svojo nevtralnost. Prevladalo Je namreč prepričanje, da Je dolžnost Združenih držav, da postavijo vso svojo politično, vojaško in gospodarsko moč v službo miru, demokracije in človečanstva. Zato bo najbrže že prihodnjemu zasedanju parlamenta predložen zakon, s katerim se razveljavlja dosedanji nevtralitetnl zakon in omogoča ameriška intervencija tudi v Evropi. To pomeni, da se sedanja trdna obrambna zveza Francije in Anglije razširi še s priključitvijo Združenih držav. S tem bo uresničen velik blok demokracije. Runcimanov posredovalni načrt LORD RUNCIMAN JE SESTAVIJ- SVO DA BI SE POGAJANJA NA PRAGA, 18. avgusta. Lord Runciman je bil predvčerajšnjim v avdienci pri predsedniku dr. Benešu. Včeraj Je sprejel ponovno zastopnike sudetskih Nemcev in konieriral tudi z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Kakor je naš poročevalec že v torek javil, so sudetski Nemci odgovorili na vladne predloge za ureditev narodnostnega problema negativno. Nemci vztrajajo dalje pri svoiih zahtevah po teritorialni avtonomiji, bodo se pa vendar še dalje pogajali. Vse kaže, da se bližajo pogajanja najbolj kritičnemu položaju, ko ne bo nobena stran hotela popustiti. Zaradi tega Je Izdelal lord Runciman svoj načrt za rešitev. Ta ua&rt mu bo služil zaenkrat ie kot načelna podlaga za posredovanje, ako pa nastopi kritični moment, ki se z vso gotovostjo pričakuje, bo svoj predlog tudi Javno predložil tako vladi kakor sudetskim Nemcem. Dasi je njegov načrt osebna zadeva, ga Je vendar že predložil angleški vladi, ki se bo o njem posvetovala tudi s francosko. Kakšen je načrt ni znano, zagotavlja pa se, da varuje strogo obstoj Češkoslovaške In njeno notranjo kompaktnost. PRAGA, 18. avgusta. Tu vlada prepričanje, da je včeraji^iji razgovor lorda Runcimana z zastopniki sudetskih Nemcev vplival tudi na nadaljnje sklepanje odbora šestorice in da se je položaj nekoliko izboljšal in bo nadaljnji potek mirnejši. PARIZ, 18. avgusta. Pariški listi razpravljajo danes ponovno o misiji lorda Runcimana. »Echo de Pariš« pravi, da je nujno potrebno, da popuste tako sudetski Nemci kakor praška vlada. Lord Runciman je takoj ob prihodu v Prago naglasil, da bo mogoče doseči sporazum J NAČRT ZA PRIMER NEVARNOSTI, SEDANJIH BAZAH RAZBILA. in trajni mir le z obojestransko popustljivostjo. »Epoque« pa poroča, da bo ministrski predsednik Chamberlain v primeru Runcimanovega neuspeha naslovil še zadnji apel na obe stranki za sporazum in ohranitev miru. V skrajnem primeru bi bil pripravljen sklicati mednarodno konferenco za ureditev tega vprašanja.. Položaj na Kitajskem ŠANGHAJ, 18. avgusta. Reuter poroča, da so Japonci sklenili ponoviti ofenzivo proti Kitajcem ob Jangceju v pokrajini šansi. Skušali bodo predreti proti Han-kovu s severa. Po sem dospelih vesteh sta se razširila v Fučifuju kolera in malarija, ki zahtevata že mnogo žrtev. Tudi razne bolezni goveda povzročajo veliko škodo. HANKOV, 18. avgusta. Skupina 13 japonskih bombnikov je vrgla včeraj na Hankov in sosedna mesta 300 bomb. Ubitih ali ranjenih je bilo okoli 300 oseb, skoraj samih civilistov. Okoli 300 hiš je porušenih. Velik del prebivalstva je pobegnil. ŠANGHAJ, 18. avgusta. Skupina japon skih letal je včeraj bombardirala železniško postajo v Hankovu in skladišče municije. Nekaj letal so kitajci sestrelili. HONGKONG, 18. avgusta. Tu se zatrjuje, da je sklenil maršal čangkajšek pakt s sovjetsko Rusijo, ki se nanaša na odločno obrambo Hankova. Na misli — ne s puikaml Proti mišljenju je nujno potrebno, postaviti zopet mišljenje: na misli se ne strelja s puškami. (RivaroL) Danainjl učitelji zemljepisja Z današnjimi učitelji zemljepisja mora imeti človek res sočutje. Nikoli ne morejo začeti razlagati prej, dokler ne izide zadnja, najnovejša izdaja časopisov. (Ed. Scanlan.) Masaryk o Američanih Ameriški publicist F. Hunt piše v svoji avtobiografiji, ki jo je izdal letos, tudi o svojem obisku pri Masaryku, ki ga je napravil ob tej priliki. Veliki državnik se je ameriškemu novinarju izrazil takole: »Najočitnejša poteza amerikanskega karakterja je ljubezen do svobode. Vaša država temelji na ideji svobode, ne na ideji enakosti. Ko so se Amerikanci v 18. stol. kot evropski emigranti ločili od Anglije, niso imeli nobene dinastije, nobene velike armade, nobene aristokracije in nobene državne cerkve. Vse te mogočne evropske socialne sile so preprečevale naglejši razvoj meščanske svobode. Razvoj osebne svobode v Evropi je brez dvoma pospešil primer Amerike... Američani ne poznajo tistih predsodkov in bojazni, ki so značilne za Evropejca v njegovih preobljudenih državah. Mi v Evropi imamo šestdeset narodnosti in celo vrsto večjih in manjših držav. Zaradi tega je Evropejec vedno na preži tako na svoje zunanje sovražnike kakor na prekucuhe od znotraj. Vi v Ameriki ste pred tem zavarovani; posledice vaše svobode so vas napravile nekako .naivne. Svoboda pomeni priznanje človeške osebnosti. Zato je Ameraa-nec človekoljub... Najvidnejša poteza ameriške kulture je religiozni individualizem. V Ameriki je danes sto m več Cerkva in sekt. V Evropi pa se izraža individualizem le v politiki in filozofiji. Zato sta tudi v vaši veliki Ameriki samo dve politični stranki, v mnogih evropskih državah pa jih je na desetine. Dve staliičl DoČm je Nemčija v rusko-japonskem sporu stopila odločno na stran japonskih imperialistov, je italijansko časopisje veliko bolj previdno ter vztraja pri popolni rezerviranosti. Borza. C u r i h, 18. avg. Devize : Beograd 10, Pariz 11.905, London 21.2975, Newyork 436.375. Milano 22.96, Berlin 175.05, Dunaj 34, Praga 15.06. Dunajska vremenska napoved za jutri: spremenljivo, padavine možne. Izjava sudetske duhovičine Duhovščina sudetskih Nemcev je izdala izjavo, v kateri pravi, da je v tre-notku ko je vse sudetsko nemško ljudstvo izreklo svojo besedo, odpadel tudi za katoliško duhovščino moment strankarske pripadnosti. Ukaz časa in dolžnost vesti ji ukazuje, da se strnjeno pridruži narodni skupnosti. (Henleinu.) Besede dr. Mačka »Hrvatski Dnevnik« objavlja govor, ki ga je imel dr. Maček na sestanku pri Joči Jovanoviču. Dr. Maček je govoril najprej o sporazumu pred 10 meseci in nato nadaljeval: »Dolgo je trajalo, preden se je to zgodilo. 2e dvajset let je, kar živimo skupaj in vsi veste, da je bilo teh dvajset let izpolnjenih z različnimi nesoglasji. Dolžiti nočem tu nikogar, toda razvoj na eni in na drugi strani je bil tak, da se je tako zgodilo. S tem ne trdim, da se je moralo tako zgoditi, pač pa pravim, da je napočil čas, da se to konča. Res, nekoliko pozno, toda bolje pozno kakor nikoli. Srbski in hrvatski narod sta razvijala tisoč let samostojno, vsak svojo lastno narodno zavetje. Srbi so se osvobodili turške oblasti in postopoma večali svojo državo. Mi Hrvati smo bili v Avstro-Ogrski, toda tudi v tej zvezi smo obranili atribute hrvatske državnosti. Druga stvar je, ako tega niso spoštovali, toda prav zato smo se od Avstro-Ogrske odcepili.« »V e č e r n i k« Stran 2. Maribor, 18. avgusta. Med problemi, ki zanimajo in vznemirjajo svet v teh kaotičnih časih, zavzema posebno mesto in pomen vprašanje Zidov. To vprašanje ni novo, zgodovina človeštva ga pozna že od starih Egipčanov dalje skozi ves stari, srednji in novi vek, zlasti pa po razselitvi Židov iz njihove domovine Palestine. Od tedaj zavzemajo Židje v svetu popolnoma svojevrsten, edinstven položaj, ki ima neko analogijo samo v položaju no-madnih Ciganov. Židje so poleg Ciganov edini narod na svetu, ki nima svoje domovine in živi pomešan med drugimi narodi po vseh petih celinah naše zemlje. Ker ga vera in tradicija varujeta pred asimilacijo, se nikjer ne izgublja, ampak celo stalno narašča in je dandanes na svetu vseh Zidov že okoli 17 milijonov. In vsi ti milijoni se, razen dela njihovega ljudstva v sovjetski Rusiji in na Poljskem, ukvarjajo pretežno le s trgovino, industrijo, denarstvom in posli v svobodnih akademskih poklicih, zlasti v pra-vosodstvu, zdravništvu in žurnalistiki. Pred svetovno vojno so bili Židje po vsem svetu, razen v carski Rusiji, deležni popolne enakopravnosti in svobode, kakor vsi drugi državljani. To enakopravnost in svobodo jim je dal fazmah demokracije po veliki francoski meščanski revoluciji. Šele pojav rasistične teorije, ki je nastala v zvezi z nemškim nacionalnim socializmom, je ustvaril novo podlago za ponovno akutnost židovskega vprašanja. Kakor krščanski srednji vek, tako hoče tudi novi rasizem izločiti Žide iz državljanske skupnosti, seveda ne več radi verskih, ampak radi narodnih načel. Pred vsem pa jim hoče vzeti njihov privilegirani položaj v gospodarstvu: trgovini, industriji in denarstvu. Vse te gospodarske panoge naj se ari-zirajo ali nacionalizirajo ter s tem postopoma popolnoma odtegnejo vsakemu židovskemu vplivu. Protižidovsko gibanje, ki se je pričelo v Nemčiji z nastopom nacionalnih socialistov, se v zadnjih dveh letih naglo širi tudi po mnogih drugih državah, zlasti na Madžarskem, Poljskem, Romuniji in nazadnje tudi v Italiji. Zajelo je tako že skoraj pol Evrope. Tisoči in tisoči Židov izgubljajo svoje položaje in skušajo pobegniti v države, kjer antizemitizem še ni dosegel takih ostrin, ali se sploh še ni udomačil. Toda teh beguncev se branijo več ali manj vsi, tudi najbolj demokratični narodi, kakor so n. pr. Francozi, Angleži in Američani. Celo nedavna londonska konferenca, ki je razpravljala o vprašanju nadaljnje usode politične emigracije, ni pokazala nobene konkretne rešitve tega perečega problema. Pred vsem pa ni odgovorila na vprašanje, kam z vsemi temi Židi? Versailleska mirovna konferenca jena prizadevanje cionizma in na posredovanje Anglije sicer določila Palestino kot bodočo narodno domovino Židqv, toda razvoj dogodkv je pokazal, da s tem židovskega vprašanja absolutno ni mogoče rešiti. Palestina bi v najboljšem primeru mogla sprejeti komaj desetino vseh Židov, ker je za večje priseljevanje premajhna in premalo rodovitna, mimo tega je pa že poseljena z Arabci, ki se požidovljenju Svete dežele upirajo tudi z orožjem v roki. Zaradi tega se pojavljajo vedno novi načrti, kako naj bi se to vprašanje rešilo. Predlagajo se razna izvenevropska ozemlja, ki naj se določijo kot bodoči »življenjski prostor« Židov. Poljaki so predlagali francoski ©tok Madagaskar, drugi Abesinijo, tretji angleško Rodezijo, četrti portugalsko Angolo, peti Južno Ameriko itd., v resnici pa smo v tem oziru še vedno tam, kjer smo bili. In vendar bo treba to vprašanje rešiti, kajti 17 milijonov ljudi brez lastne domovine ni mogoče kar tako pregnati s sveta. Treba jim je najti prostor na zemlji, kjer se bodo končno zopet strnili v konipaktno narodno enoto, kakršne so vsi ostali narodi. Kajti na vse večne čase Židje prav gotovo ne bodo mogli ©stati diaspora, pa če tudi sedanji rasizem izgine. Na svetu je še dovolj prostora, ki bi se mogel odkazati Židom za kompaktno naselitev, treba je za to le nekoliko dobre volje. Pri nas v Sloveniji in Jugoslaviji 'se židovsko vprašanje še ni pojavilo v ta- Napetost med Italijo in Francijo VEDNO OSTREJŠA POLEMIKA V TISKU — ZANIMIVO PISMO BISMARCKA MAZZINIJU I Drobne vesA I IZVOZ NAŠIH JABOLK V NEJ ^IJO. Na kolodvoru v Pesnici je ž c več • ilbolJv dan RIM, 18. avgusta. Napetost med Italijo in Francijo postaja vedno večja, kar se kaže tudi v pisanju italijanskega in francoskega tiska. Glavni vzrok je Španija. Italijanski listi očitajo Franciji, da dalje podpira Barcelono in Valencijo, francoski pa Italiji, da pošilja Francu nove čete. Za razmerje med obema državama je zanimivo pismo, ki ga je 1. 1868 pisal Bismarck Mazziniu in ga sedaj objavlja rimska »Tribuna«. V tem pismu je pisal nemški »železni kancelar«, da sta Italija in Francija rivalinji na Sredozemlju in da med njima nikoli ne bo trajnega sporazuma. Francija kot gospodarica Sre- dozemskega morja z mejami na Renu bo stalna ovira za italijansko ekspanzijo in Nemčija tega ne bo mogla dopustiti. To bo življenjsko vprašanje Italije in Nemčije. Italija, je pisal Bismarck, je že itak drago plačala francosko pomoč pri osvo-bojenju in zedinjenju z izgubo Nizze, Sa-voje in Korzike, ogromnim številom umetnin, ki so romale v Louvre in s 60 milijoni. Bismarck je dalje naglasil, da pritiče nadoblast na Sredozemskem morju le Italiji, ker Marseille in Toulon ne moreta tekmovati z Genovo, Livornom, Napuljem, Palermo, Ancono in Benetkami. Prelat Hlinka na mrtvaškem odru ZASLUGE HLINKE ZA SLOVAŠKI NAROD IN TUDI ČEŠKOSLOVAŠKO NE BODO NIKOLI POZABLJENE | uni zelo živahno. Izvoz naših j je v lepem razmahu in se vsak ^ natovori več vagonov jabolk za f 'eni* j čijo. Prizad je Le dni javil Dru.Mvu sadnih izvoznikov v Mariboru, da s« >s‘-cene naših jabolk dvignile od ‘22 na l-J mark. Toda opaža se, da nemška nun ka slabi, kar lahko ogroža ugodne cene, ki jih sedaj prejema krnel z:' [jabolka. Sicer je kupčija zelo živahna. !'V Pesnici je več kupcev iz.Nemčije. Povpraševanja za našim sadjem je dovolj. Ker bo Prizad koncem meseca j ukinil premije na izvoz sadja, bo s [ lem naš kmet nekoliko prizadet. Zanimivo je, kako se Nemčija zanima za naša jabolka in kako jih ceni. 'I am [sc jabolka na drobno prodajajo po 1*60 mark za kilogram. RUŽEMBERK, 18. avgusta. Ob smrti voditelja Slovaške ljudske stranke prelata Andreja Hlinke se je odela vsa Slovaška v črne zastave. V Ružemberku ni hiše brez tega znaka žalovanja. Mimo pokojnikovega mrtvaškega odra defili-rajo neprenehoma množice ljudi. Mestni svet v Ružemberku je na žalni seji sklenil, da se pokoplje Hlinka na mestne stroške v nedeljo 21. t. m. ob 16. uri. Pričakuje se, da'se bo udeležilo pogreba 100.000 ljudi. Prišel bo najbrže tudi ministrski predsednik dr. Hodža. Nadalje so že prijavljeni zastopniki vseh manjšinskih narodnosti Češkoslovaške, zastopniki Slovakov v Ameriki, Madžarski, Romuniji, Jugoslaviji itd. Prijavljen je tudi znani angleški publicist Seton Wat-son. Mesto bo Hlinki zgradilo poseben mavzolej. Včeraj je bila napravljena mrtvaška maska in truplo je bilo balzamirano. Na mrtvaškem odru leži pokojnik v župni cerkvi, stražo pa oskrbujejo Orli. BRATISLAVA, 18. avgusta. Voditelj Slovakov Hlinka je bil rojen 27. septembra 1864. v Černovi pri Ružemberku kot sin revnih kočarjev. Zaradi izredne nadarjenosti je prišel v šole v Ružemberk in Levočo, kjer je v veliki bedi končal gimnazijo, ki je bila seveda madžarska. Bogoslovje je študiral v Spiškem kapit- lju in postal 1889 duhovnik. Kaplanoval je v raznih farah in postal 1. 1905 župnik v Ružemberku. Že v začetku se je uveljavil s svojim gorečim rodoljubjem, postal je politični organizator Slovakov, ustanovitelj njihovega tiska in kmalu voditelj večine naroda. Ustanavljal pa je tudi denarne zavode, zadruge iti druga gospodarska narodna podjetja. Zaradi njegovega narodnega delovanja so ga držali Madžari 3 leta v ječi, kjer je prevedel na slovaščino Sv. pismo. Iz ječe je prišel šele 1. 1910. Ves slovaški in češki narod ga je tedaj slavij kot mučenika. Od tedaj je vodil Hlinka gigantski boj za svoj narod. Slovaki so se dvignili za njim kot nepremagljiva enota. Hlinka je pripravil tudi revolucijo 1. 1918 ih odšel nato zastopat Slovake na mirovno konferenco v Pariz za ustva-jritev skupne države s Cehi. Hlinka in njegova stranka sta prva leta tudi sodelovala z vlado, ko pa nista mogla doseči zahtevane avtonomije, se je pričela doba opozicije, ki še vedno ni končana. Zasluge Hlinke za slovaški narod in tudi za češkoslovaško bodo ostale večno nepozabljive in veljal bo v zgodovini Slovakov za heroja najusodnejše dobe v zgodovini. Roosevelt bo tretjič kandidiral WASHINGTON, 18. avgusta. Iz govora, ki ga je Imel predsednik Roosevelt po svoji vrnitvi v Washlngton pred zbranimi poročevalci listov se da sklepati, da bo 1. 1940 tudi še tretjič kandidiral za prezidenta Združenih držav Severne Amerike. Franco Se ni odgovoril LONDON, 18. avgusta. Z uradnega mesta zanikajo, da bi bil general Franco odgovoril na predloge o umiku prostovoljcev. Odgovor v London še ni prišel in ga pričakujejo šele za petek. Zunanji minister Halifax je ostal v Londonu, da odgovor takoj prouči, čim dospe. UKREPI PROTI ŽIDOM V ITALIJI. MILAN, 18 .avgusta. „Corriere della sera“ objavlja poročilo, po katerem se je število Zidov v Milanu radi priteka iz Nemčije, bivše Avstrije in Poljske znatno povečalo in upa, da bodo mnogi izginili iz Italije že zaradi tega, ker njihovi otroci ne smejo študirati na italijanskih šolah. Ob koncu pa zahte- va list, da se izdajo proti Židom tudi v Italiji vsi tisti ukrepi, ki so bili izdani v Nemčiji. NORDIJSKE DRŽAVE IN NEVARNOST. STOCKHOLM, 18 .avgusta. Na med-parlamentani konfereuci nordijskih držav je bilo sklenjeno, da morajo te države same preskrbeti za svojo varnost ,ker jim Zveza narodov ne more nuditi dovolj zagotovila za nedotakljivost njihove nevtralnosti. Ako bi jih kdo izzval, se bodo enotno opredelile. kem smislu. Pri nas rasizma ni, in naši Židje so si ohranili še dalje svoj dosedanji položaj. Ne moremo pa žaj trditi, vsaj za Slovenijo ne, da bi naši Židje to upoštevali kakor bi bilo po vsej človeški logiki treba, Namesto da bi se nam približali, opažamo posebno v zadnjem času, da se nam še bolj odtujujejo, ter se trdovratno zapirajo v svoj ekskluzivi-stični krog. Ali je to zanje koristno, naj presodijo sami. Naše mnenje je, da bi morali iskati sami z nami tesnejših stikov in se udeleževati našega javnega, zlasti kulturnega in socialnega življenja. Saj niso pri nas deležni samo vse tolerance, ampak večinoma tudi velikih zaslužkov na račun našega narodnega gospodarstva. "r- LJUDSKO ŠTETJE V NEMČIJI. DUNAJ, 18. avgusta. Po razglasu avstrijskega državnega namestnika, bo dne 17. maja 1. 1939 v bivši Avstriji in ostali Nemčiji izvedeno ljudsko štetje. Pri štetju bo treba odgovoriti na vprašanja o osebnem stanju, državljanstvu, veri, narodnosti, rasnem pokolenju, maternem jeziku, poklicu in posesti. NOVA MISIJA. LONDON, 18 .avgusta. Danes je odpotoval iz Anglije lord Lansbury, ki bo za časa svoje misije posetil nekatere prestolnice držav srednje in jugovzhodne Evrope. Cilj njegovih obiskov je, da pripravi sklicanje svetovne mirovne konference, ki naj bi odstranila vse mogoče vzroke vojne. S tem namenom je angleški državnik že posetil svoj čas tudi kancelarja Hitlerja in ministrskega predsednika Mussoli-nja. VOJAŠKA 1ZVEŽBANOST POLJSKEGA STUDENTSTVA. VARŠAVA, 18. avgusta. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero urejuje vojaško vzgojo dijaštva. Na vsem državnem ozemlju bo ustanovljena „Akademska legija“, ki bo z začetkom šolskega leta postala ravna ostalim enotam za obrambo države. Študenti, ki bodo poklicani v službo v »Akademski legiji", se bodo udeležili posebnih vojaških kurzov. * »Jadran«, jutri zvečer obvezna vaja. Pevovodja. Cc se star panj vname... Na Mezi se je 49 letni Janez Eržen seznanil s sedemdesetletno starko in ji pričel pihati na srce, da mu je plačevala za vino. Bila je že reva na pol slepa in glulia. Se potem, ko so zaprli gostilno, sta ostala »zaljubljenca" pred [hišo. Eržen je izrabil ugodno priliko in starki izmaknil ves denar iz žepa in sicer sedem bankovcev po din 100‘-in nekaj kovancev. Nihče ne ve odkod je starka doma, pri Erženu so pa pri aretaciji našli še din 420‘—, doČim je ostalo pognal po gostilnah. Karambol na Aleksandrovi cesti. Pred trgovino Feldin je parkiral s tovornim avtomobilom šofer Feltrin in ko je svoje delo opravil, je vžgal motor ter krenil na levo. Med tem je privozil osebni avto, v katerega se je Feltrin zaletel in mu zmečkal desni blatnik. Premetena sleparka. V trgovino Ane i Hobacherjeve na Aleksandrovi cesti je prišla neka ženska, stara okoli 25 let, rdečih las in se predstavila za služkinjo pri dr. Majcnu na Aleksandrovi cesti. Zahtevala je dva ženska klobuka, češ, da jih je naročila gospa Majcnova, naj ji dajo dva na vpogled. Ker je gospa Majcnova v trgovini stalna odje-J malka, so ženski verjeli in ji tudi klobuka izročili. Služkinje pa le ni bilo nazaj, kar se je trgovki čudno zdelo, zato je vprašala gospo Majcnovo, ki pa ji jc pojasnila, da ona ni naročila nobenih klobukov in tako je Ilobacherje-va spoznala, da jc nasedla prcvejam sleparki. Neprestane tatvine koles. Izpred Delavskega doma je tat odpeljal kolo Janezu Mlakarju, ko se je mudil v poslopju. Kolo ni bilo zakljenjeno in je črno pleskano, znamke „Wanderer z ev. št. 161993. — Nekdo je zmakmj s kolesa, ki je bilo prislonjeno ob zid j kavarne »Orient", lepo kolesno sedlo-t Kolo je last Karla Frica. Kolo je našel. Ves dan je slonelo pH glavnih vratih sodnije nezakljenjeno kolo brez evidenčne številke in brez znamke. Sodnemu slugi Ivanu 2iharjlj se je to zdelo čudno in ga je odpelji na policijo, kjer čaka na lastnika. Jj Lovil brez dovoljenja. Valoh Franc je v tujem revirju streljal divjačin0’ pa ga je zalotil grdničar Mihajlo Pa'J lovic. Pri »raubšicu" so našli enocey* ko, ki je bila tako narejena, da f lahko snel kopito in ga shranil v žepj1’ v cev pa vtaknil kljuko od palice, >'• je bilo potem vse skupaj videti k° navadna palica._____________________ Split dobi severno pristanišč* SPLIT, 18. avgusta. Ravnateljstvo P°' morskega prometa je dokončalo priPra' ve za graditev severnega splitskega stanišča. Licitacija bo še letos razpis* na. Pristanišče se bo zgradilo v zali^ Duje Pijat nasproti Vranjica. V zvezi dograditvijo unske železniške proge povečana tudi splitska železniška P°s * ja »Predmestje«. Tam bo tudi novi žirni kolodvor. STANLEY POTUJE V KANADA', LONDON, 18. avgusta. Angleški | nister za dominionc lord Stanlcj' J 'odpotoval v Kanado, kjer bo v „ rontu slovesno odprl kanadsko drzno razstavo. Obiskal bo tudi Olta | in Wiunipeg. Novice Svetovalnica za vzgojo otrok V Zagrebu se je te dni osnoval odbor, ki ima nalogo, da pripravi in organizira vse potrebno za ustanovitev posvetovalnice za vzgojo otrok, ki bo poleg že obstoječe posvetovalnice za izbiro poklica ena najvažnejših kulturno-vzgojnih" ustanov. Spričo velikega števila mladine, kise danes šola, se čuti vedno večja potreba bo ustanavljanju posvetovalnic za izbiro Poklica, ki so jih uvidevni pedagogi v mnogih krajih naše države že osnovali. Namen teh ustanov je, da po skupnem posvetu s starši izberejo mlademu človeku poklic, ki bo najbolj odgovarjal njegovim duševnim in telesnim sposobnostim in lastnostim. Odločilno besedo pri izboru zvanja imajo zdravnik, psiholog, starši in seveda tudi dijak sam. S tem je mogoče doseči, da pride v življenju vsak človek na ono mesto, ki njemu najbolj odgovarja in ki ima zanje že prirojene najprimernejše lastnosti. V novejšem času so te posvetovalnice razširile svoje delovanje tudi na druge poklice, ne samo intelektualce: tako n. pr. skušajo ugotoviti, ali je neki človek sposoben za opravljanje šoferskega poklica, za tramvajskega vozača, za obrt in za katero, trgovino in razne druge poklice. Pojavlja pa se vedno večja potreba tudi po ustanovitvi drugega sorodnega zavoda, ki bi takisto mnogo koristila šoli in roditeljem, kadar so v dvomu, kaj naj ukrenejo s svojim otrokom, ki ga šolajo. To naj bi bila svetovalnica za vzgojo dece, ki jih v večini večjih evropskih mest že imajo. Naloga teh svetovalnic naj bi bila zlasti, da povedo staršem, kako postopati z otrokom v raznih konkretnih primerih v vseh vzgojnih vprašanjih. Seveda pa bi morale te svetovalnice delati brezplačno, da bi imeli od njih korist tudi siromašni sloji. Premožnejši svet ima že tako dovolj prilike, da se posvetuje z zdravnikom, vzgojiteljem in inštruktorjem otroka o njegovih sposobnostih za določen poklic. Seveda pa bi to ne bilo mogoče brez občutnejše državne ali banovinske podpore. Taka svetovalnica za vzgojo otrok bi bila hkrati tudi koristna posredovalnica med domom in. šolo, kajti doslej je bilo prav težko, vzdrževati potreben stik med učitelji in roditelji. Mnogi starši po cela leta ne pridejo v šolo vprašat za svojega otroka, profesorji pa so tudi mnogokrat tako zaposleni z lastnim delom, da ne utegnejo vedno zanimati se tudi za življenje dijaka izven šole. Potrebno bi bilo, da se tudi pri nas začne razmišljati o ustanovitvi takega zavoda. } Kraljevič Andrej operiran v Ljubljani Kraljevič Andrej, ki je nenadoma zbolel na akutnem vnetju slepiča, se je v ljubljanskem Leonišču podvrgel operaciji. Operacija, ki jo je izvršil slovenski kirurg dr. Božidar Lavrič, je gladko potekla, in se kraljevič počuti zdaj že prav dobro. Ceste v okolici Maribora Vprašanje cest v mariborskem-okrožju rešuje tukajšnji sreski cestni odbor v okviru danih kreditov. Tako nadaljuje letos sreski cestni odbor gradnjo avtomobilske banovinske ceste Reka - Sv. Areh. Zgradila se bodo zemeljska dela do konca ceste pod Sv. Arehom. Dovršili pa bodo letos tudi 2 km zgornjega ustroja. Ta cesta bo za naš tujski promet in tudi za gospodarstvo izrednega pomena. Pred meseci so pričeli graditi novo banovinsko cesto Ruše - Fala - Devica Marija v Puščavi. Na tej cesti so nedavno dogradili betonski most pri Fali. Nova cesta bo dolga 6 km in bo vezala kraje na desnem dravskem bregu od Sv. Lovrenca na Pohorju do Ruš in Maribora. S tem bo odpadel tudi promet preko dravskih brodov na Fali in pri Sv. Lovrencu. Živahna gradbena delavnost je tudi na levem dravskem bregu. Tu gradi sreski cestni odbor cesto Sv. Lenart - Sv. Benedikt kot del najvažnejše transverzale Maribor - Gornja Radgona. Ta cesta bo 6‘A km dolga ter bo veljala preko 3 in pol milijona dinarjev. V obsegu kredita se bo do konca prihodnjega leta zgradila cesta do Porčičkega vrha. V gradnji je tudi občinska cesta Sv. Jakob - Polička vas v dolžini 7 km. Ta cesta je važna v krajevno gospodarskem oziru. S tem bo odpadel strm prevoz preko Slatinskega vrha, ki se ga ljudje iz teh krajev sedaj poslužujejo. Cesta Cmurek - Marija Snežna, ki je v občinskih rokah, bo letos dograjena. Ta cesta je tudi krajevne važnosti. Letos bodo tudi preložili banovinsko šent-lenarško cesto v Zamarkovi,. s čimer bodo odpadli mnogi klanci. Pravkar se začenja gradnja nove ceste Bresternica - Sv. Križ nad Mariborom. Ta cesta bo izredno velikega pomena za naš tujski promet, zlasti če bomo dobili cestno zvezo s Sv. Kungoto. -ig. Spomin na največjo ielezniiko nesrečo na Dravi V bližini Osijeka, kjer vodita danes čez Dravo železniški in prometni most in kjer ie stal v turških časih 10 kilometrov dolg niost, ki je vezal Osijek in Dadro, je zgradila 1870. leta železnica leseno mostovje. Pomladansko in jesensko vodovje ter ledene plošče pozimi so mu zelo škodovale; slišali so se glasovi, da ne bo vzdržal. Julija 1882. leta ga je pregledala komisija. Strokovnjaki so se izrazili, da mostu ni sile. Takrat, ko so inženjlrji poročali železniški upravi, da je most dovolj trden, je ■ 23. julija 1883 vozil proti mostu vlak, se-stoječ iz 16 vagonov. Zaradi velikih nalivov je bila Drava 278 cm nad normalo. Ko je privozilo prvih 9 vagonov na niost, se je ta dobesedno zdrobil. V prvih Vagonih se je vozilo 79 vojakov-rezer-Vistov. 26 jih je našlo smrt v naraslem vodovju. j Ostale potnike razen nekega mizarja "Je z nadčloveškimi napori rešil brodnik la Dravi. Nesrečne rzerviste so položili v skupen grob in jim postavili pozneje sPomenik. pH. Visoka šola za telesno vzgojo v pogradu bo otvorjena 15. septembra. otvoritveno svečanost bo pozvalo ministrstvo fizične vzgoje razen uradnih jmstopnikov tudi delegacijo, ki se bo l^eležila Balkanskih iger. Z odlokom ^mga ministrstva je odobreno, da se za Se kandidate Visoke šole za telesno 2kojo. ki bi ne mogli študirati na svoje *r°Ške, zagotovi stanovanje in skupna n. Umrl je senator Djura Paunkovič, drugi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije. Bolehal je že delj časa in se je v zadnjem času zdravil v dunajskem sanatoriju. Njegovo truplo bodo z Dunaja prepeljali v Beograd. n. Mussolinijeva soproga v Dalmaciji. Iz Šibenika javljajo, da je priplula v Za-der jahta italijanske vojne mornarice »Aurora«, na kateri se nahaja Mussolinijeva soproga dona Rachela Mussolini z otroci. n. Novi konzul v Zadru. Ker je naš dosedanji generalni konzul Sokolovič premeščen na ministrstvo, je bil imenovan na njegovo mesto za generalnega konzula v Zadru Aleksander Protič. n. Split je dobil grški konzulat. Grški kralj Jurij je imenoval za konzula v Splitu Dušana Urukalo. Konzulat se je osnoval radi tesnih trgovskih stikov med našimi in grškimi pristanišči. n. Za 120.000 din štipendij je razpisala varaždinska mestna občina. Iz zapuščine Ivana Nepomuka Petroviča se bo to šolsko leto razdelilo med revnejšo srednješolsko in visokošolsko mladino v Varaždinu okoli 120.000 dim n. Kitajski zdravniki se zanimajo za naše zdravstvene zavode. V Osijeku se mudi kitajski zdravnik dr. Se kot gost Doma za narodno zdravstvo. Iz Osijeka bo odpotoval v Beograd, da si bo še tam ogledal naše zdravstvene ustanove. n. Avstralija bi rada košček meteorja, ki je padel pred 40. leti na bosansko vas. Muzej v Kiankuti v južni Avstraliji je zaprosil upravo sarajevskega muzeja, da bi mu poslala košček znanega meteorja, ki je padci 1. 1897. na vas Zavid pri Zvorniku. Uprava avstralskega muzeja hoče razstaviti ob priliki sestanka Av-straIsko-newzeelandskega društva v Canberri kompletno zbirko vseh meteorjev. Sarajevski muzej bi dobil v zameno kos meteorne snovi iz ognjenika Henduri iz notranje Avstralije. n. Novo letališče. V Starem Bečeju nameravajo zgraditi letališče. Hanger bo zgradila neka starobečejska tvrdka, ki namerava kupiti tudi tri najmodernejša potniška letala. n. Smederevo postaja živo mesto in izletna točka Beograjčanov. Občinska uprava skrbi zlasti za popravljanje starih in otvarjanje novih ulic, kakor tudi za gradnjo večnadstropnih hiš po regulacijskem načrtu. Z veliko gradbeno delavnostjo se je tudi močno zmanjšala nezaposlenost v mestu in okolici. — Tuji turisti, ki prihajajo v Smederevo, se zanimajo predvsem za slavno smederevsko trdnjavo, Beograjčani pa, ki se pripeljejo vsako nedeljo s posebno ladjo, za vinogradniške zadruge. n. Francoska jahta na našem morskem dnu. V našem primorju je bila že dalje časa francoska jahta »Cobleen Bawn« s 5 potniki in 5 člani posadke. Neurje, ki je divjalo na Rabu, je odtrgalo sidro in vrv, s katero je bila jahta privezana v pristanišču, in jo prevrnilo. Potniki so bili k sreči na kopnem, posadka pa se je rešila. Vlačilec »Tripkovič« je že priplul na kraj nezgode, da bo dvignil jahto iz 5 meterskega morskega dna. n. Čebele so usmrtile konje. Ko sta se pasla konja trgovca Martina Beniča pred domačim čebelnjakom, so se iznenada dvignile iz košev čebele in se zagnale na konja. Konja sta začela divje tekati in se metati na zemljo, ali čebele so bile vse bolj divje. Končno so konji omagali in po kratkem času poginili. n. Z višine 40 m je padel — in ostal živ! Elektrik Orovič, zaposlen v tovarni rudarskega podjetja »Trepča« v Kosovski Mitroviči, je splezal na vrh tovarniškega dimnika, privezan z debelo žično vrvjo. Ker pa je bila vrv na več mestih zarjavela, se je pretrgala v trenutku, ko je bil na vrhu. Pri padcu si je zlomil desno nogo nad kolenom in dobil tudi več poškodb po telesu, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti. n. Strela ubila 24 ovac. V Kučajskih planinah na jugu naše države je treščila strela v drevo, pod katero je vedrila cela čreda ovac Janka Jonoviča iz Bo-Ijesa in jih vse usmrtila. n. Pesek ga je zasul. V Čemernici blizu Petrinja je kopal dvajsetletni P. Paš-kaš pesek izpod peščene stene. Iznenada pa se je zrušila peščena stena in ga zasula. Delavci so ga izvlekli mrtvega izpod težkega peska, ki ga je zadušil. n. 600.000 din je votirala banska uprava za regulacijo Plive v bližini Jajca. Z regulacijo bodo rešili za vedno Sokolski dom vsakoletnih poplav. n. Gradnja nove gimnazije v Arandže-lovcu. V Arandželovcu so blagoslovili temeljni kamen za novi* gimnazijsko poslopje. n. Gimnazijci so gojili sviloprejke. Ker nadzornik svilarne v Beli Cerkvi ni mogel dobiti ljudi za gojitev sviloprejk, so prijeli za delo gimnazijci ter ga opravili z veseljem in velikim razumevanjem. n. Nebotičnik v Sarajevu so začeli graditi te dni. Imel bo devet nadstropij. Poleg 100 stanovanj bo v njem kino-dvorana in restavracija. n. Antično mesto Herakiej odkopavajo. že lansko leto so pričeli odkopavati v bližini Bitolja starodavno mesto Herakiej. Zaradi denarnih zadreg pa so morali delo prekiniti, zdaj pa sporočajo ,da so ponovno pričeli z odkopavanjem. n. Na otoku Šolti v Primorju ima vsaka družina izseljenca. Na otoku Šolti živi približno 4.500 ljudi, ki imajo nad 2000 izseljencev, največ v Ameriki. n. Usoda znamenite ruske Ikone. V Sremskih Karlovcih je meščane vznemirila vest, da bo prešla v privatne roke Sargov KAL0D0NT proti zobnemu kamnu krasna starinska ikona, ki ima zanimivo zgodovino. Ko je v Rusiji izbruhnila revolucija, so jo srečno prenesli v inozemstvo in po neznanih potih je priromala v Beograd, kjer jo je prevzel patrijarh Varnava. Leta 1932. so jo svečano prenesli v kapelo patrijarhovega dvorca v Sremske Karlovce. Zdaj pa se je našel človek, ki trdi, da je ikona njegova osebna last. Ta človek, ki se piše Andrejev, dokazuje upravičenost do slike z nekim pismom pokojnega patrijarha Varnave, v katerem ga patrijarh prosi, naj mu ikono proda. Slika ima veliko vrednost ne le kot umetnina, temveč je obložepa z zlatom in srebrom. n. Knjigo o lepotah Jugoslavije 1«) izdal velik prijatelj naše države Holandce profesor Walok, ki se mudi zdaj v Beogradu. Obiskal bo še Plit-vička jezera. Prof. Walck je napisal že nad dvesto lepih člankov o naši zemlji in pravi, da sc Holandci zelo. zanimajo za našo obalo-. n. Kmetje preprečili lov nedeljskim lovcem. Prejšnjo nedeljo se je dogodil zanimiv incident med kmeti in zagrebškimi nedeljskimi lovci, (i lovcev je prišlo na lov v gozdove okrog Ja-kuševca. A k njim je pristoil lovski paznik Vrbanac in jih opozoril, da je lovišče last jakuševske zemljiške zadruge, katera oddaja gozdove zagrebškemu soboslikarju J. Babiču. Nedeljski lovci pa so trdili, da imajo samo oni pravico, da lovijo po teh gozdovih. Lovski paznik jim tega ni verjel ter je poklical 10 kmetov, ki so odvzeli lovcem puške. Kmetje so odšli takoj za tem z lovskim paznikom na sresko načelstvo v Veliki Gorici, kjer so oddali puške in prijavili točno vso zadevo, kakor sc je razvijala. — Ja-kuševska zadruga je imela to lovišče nad 10 let, po novem lovskem zakonu pa preneha privatno lastništvo na vsaki površini ,ki je manjša od 200 ha. Spor bo moralo rešiti srezko načelstvo. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Šesti dan žrebanja 36. kota so bile izžrebane sledeče številke: 100.006 Din 59166 80.000 Din 2671 61311 35.000 Din 75710 30.000 Din 64453 25.000 Din 27122 56133, 20.000 Din 71186 15.000 Din 2036, 57707, 93306 12.000 Din 20323, 28581, 65028, 71443, 89481 10.000 Din 46785, 62910, 71969, 78689, 88877, 99094 8000 Din 761 19968, 24190, 24354, 28827, 38238, 38259, 47771, 49079, 64201, 74242, 82908, 96687, 98080 6000 Din 13664, 16146, 22210, .30499, 57271, 67328, 68954, 71008, 71697, 80807, 82572, 86191, 89830, 91417, 98318 5000 Din 862, 1091, 1206, 3106, 6394, 7294, 9294, 9927, 13681, 24084, 26637, 28904, 33917, 40898, 61223, 66416, 66652, 70782, 77669, 79193, 86718, 95034 3000 Din 2881, 8226, 18187, 20146, 27688, 98610, 29005, 29953, 31221, 36401, 53168, 70655, 71627, 76331, 78084, 84784, 85452, 92992, 94454, 94864 Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25. Maribor Velik moralni uspeh mariborskih dni Minuli so razgibani mariborski dnevi, na razstavišču Mariborskega tedna hite s pospravljanjem, z dolge aleje jamborov na Aleksandrovi cesti so tudi že sneli zastave, in mesto spet dobiva nazaj svoje vsakdanje lice. hi bilanca teh slavnostnih dni? O materialni strani ne govorimo. Saj je ob takih prilikah vedno in povsod tako: eni so zadovoljni, drugi ne. Nekje je dobiček, drugje izguba. Vsak posel gre na riziko m je odvisen od sreče. Važnejša je moralna stran, in tu lahko mirno trdimo: z moralnim uspehom svojih slavnostnih dni sme biti Maribor povsem zadovoljen. Nič ni tako slabega na svetu, da ne bi imelo tudi svoje dobre strani. To velja tako za splošnost kakor za posameznika. In kaj je M v glavnem pomen in na-? men vseh prireditev in priprav? Propaganda za Maribor in našo mejo! Ta uspeh je vsekakor dosežen, četudi na drug način, kakor je bilo zasnovano. Še nikoli ni zbudil Maribor toliko zanimanja, toliko pozornosti v vsej javnosti kakor tokrat: oči vseh Slovencev so bile te dni uprte v Maribor, Maribor je bil v ustih vseh, Maribor je postal geslo vseh narodno čutečih iti zavednih. To je živa propaganda, ki bo rodila sadove in Mariboru prej ali slej izpolnila njegova upanja in pričakovanja. Dobro je in lepo, če se ideja tudi na zunaj manifestira, a glavno je, da ideja živi in gori v srcih. Besede so često le prazen zvok, duh je tisti, ki vodi in zmaguje. In da je zdaj še bolj poživljena narodna zavest in borbenost človeka naše krvi tu na meji, to vidimo in občutimo, in to je tisti razveseljivi moralni uspeh mariborskih dni ob 20 letnici svobodne Jugoslavije. ulice v drugem okraju Primati je treba, da je naša mariborska mestna občina storila v zadnjih letih zelo veliko za ureditev naših uiic, cest m trgov. Nekatere prometne žilc sredi mesta so dobile res moderen vjdez. Vendar ne bi smeli pri tem zanemarjala nekaterih drugih, čeprav so manj prometne, zlasti ker bi se sedanji nedostatki dali zlahka in brez posebno velikih stroškov odstraniti. Med take skrajno zanemarjene ulice spadajo posebno nekatere v drugem mestnem okraju, najbolj pa brez dvoma Wildenreinerjeva. Ta ulica, ki veže Frančiškansko, v kateri je mestni gradbeni urad, čez lepo urejeno in tlakovano Sodno in Vošnjakovo s (SveUično ulico, v svojem sedanjem položaju prav gotovo . ne dela časti mestni zunanjščini. Med Frančiškansko in Sodno nima na severni strani niti hodnika za pešce, ampak razrite blatile kotanje ,poraščene sem ter tje s travo in plevelom. Druga ulica v tem delu je sama Frančiškanska, ki jo med Tavčarjevo vilo in Tatlenbachovo ulico še vedno do polovice zapira neokusna, s travo porasla brežina, katera bi bila morala ž« davno izginiti s tega dokaj prometnega centra. Ako sc je dala zemlja odstraniti pred Tavčarjevo vilo in pred Gušiinčičevo stavbo v Tattenbachovi ulici ,bi se dala gotovo tudi tu, čeprav bi bil potem potreben primeren zid. Pomisliti pač moramo, da je vse to le preblizu sedaj tako modernega Glavnega trga! Tretji problem je še vedno Tattenbachova ulica, ki je bila lani tlakovana samo do Vošnjakove. Tedaj se je zatrjevalo, da se bo ostali del do Cvetlične tlakoval ko bo odstranjen del frančiškanskega vrta. To se je letos res zgodilo, toda ulica se ni tlakovala in vidni znaki kažejo, da se na to sploh ne misli. Zakaj naj bi le ta del ostal netlakovan? Zakaj naj bi se tlak kar sredi ulice nenadoma nehal? Nič manj ne moti sedanji položaj Vošnjakove in Cvetlične ulice. Ako se je na račun frančiškanskega vrta letos razširila Tattenbachova, zakaj se ni obenem tudi Vošnjakova, saj bi bilo delo isto in na isti račun? Enako je glede spodnjega ustja Cvetlične ulice ob Tattenbachovi, ki ga do polovice zapira nezazidan prostor sedanjega vrta. Enako je končno glede srednjega dela s hišo, ki stoji skoraj čisto sredi ulice in bi se morala že davno odstraniti. Pereče je pa nazaduje tudi vprašanje zveze Marijine z Mlinsko ulico. Vsi ti nedostatki bi se dali odstraniti z dobro voljo brez posebnih naporov in stroškov ,morda z zaposlitvi jo brezposelnih v bodoči zimski sezoni. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi poleg velikomestno urejenih ulic ždela še dalje idilična vaška zakotja. To bi bilo islo, kakor če bi si k fraku oble kli bele hlače. REORGANIZACIJA PREVAŽANJA MORSKIH RIB V NOTRANJOST DRŽAVE Nekatera prejšnja leta so morali ribiči pometati vlovljene ribe nazaj v morje, ker jih niso mogli razprodati. Zato so tokrat uvedli na progah posebne vagone, ki so lahko naložili do 10.000 kg rib. Ti kontenerji, kakor so imenovali vagone, so bili izgotovljeni v delavnicah državnih železnic v Zagrebu in so vozili na progah Split—Zagreb, Beograd— Ljubljana in Maribor. S pomočjo teh kontenerjev so razprodali ribiči v notranjost države do 180.000 kg rib; v manjših posodah pa je bilo razvoženo do manjših železniških postaj do 194.000 kg svežih morskih rib. — Letos bodo fur-gone izolirali, da ne bo ribam škodovala letna vročina. Pregradili jih bodo s posebnimi izoliranimi stenami s hermetičnimi vratmi. Po pregrajenih oddelkih se bodo prevažale ribe v posebnih posodah. Strokovnjaki so mnenja, da se bo na ta način olajšalo oskrbovanje notranjih predelov države s svežimi morskimi ribami. Izoliranje furgonov je prevzela firma »Alton« iz Amsterdama. m. Iz banovinske službe. Za banovinskega administrativnega uradnika pri okrajnem načelstvu v Mariboru-desni breg je imenovan g. Fran Tretjak. Za uradnico pri banovinskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru je imenovana gdč. Kristina Žmavc. V ban. bolnišnico v Mariboru je premeščen služi-telj Franc Maks iz banovinske hiralnice v Vojniku. Upravno-pisarniški uradnik Fridolin Fistravec je od okraj, načelstva v Šmarju pri Jelšah prestavljen k okraj, načelstvu Maribor-levi breg. m. Del trgovskega registra se prenese v Mursko Soboto. Z nedavno ustanovitvijo okrožnega sodišča v Murski Soboti se bo tam ustanovil tudi trgovski register za sreze Ljutomer, Gornja Radgona, Dolnja Lendava in Murska Sobota. V evidenco trgovskega registra v Murski Soboti bo prešlo 123 posameznih tvrdk in javnih trgovskih družb, 10 delniških družb, 8 družb z omejeno zavezo in 109 zadrug, ki so doslej pripadale pod mariborski trgovski register. m. Tujski promet za časa Mariborskega tedna. Kljub nepovoljnemu vremenu je Maribor zabeležil v dneh letošnjega Mariborskega tedna izredno dober tujski promet. V tukajšnjem prijavnem uradu mestne policije se je prijavilo 1523 tujcev. Med inozemci je biol največ Nemcev. Med inozemci je bilo največ Nem-je ogledalo med drugimi tudi 15 Nizozemcev, 23 Poljakov, 6 Amerikancev, 18 Belgijcev, 5 Švicarjev, 28 Italijanov, 3 Angleži, 5 Rusov in 2 Francoza. Nočnin je bilo za časa Mariborskega tedna 3245. * Logarska dolina vabi! Izlet »Putni-ka« z modernim avtokarom v nedeljo dne 21. avgusta. Cena le din 110. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Ptuj. * Sokolsko društvo Limbuš priredi v nedeljo dne 21. avgusta 1938 (v slučaju dežja v nedeljo dne 28. avgusta) ob 15. (3.) uri na svojem letnem telovadišču tombolo. Po tomboli prosta zabava s plesom. Za dobro kapljico in jedačo je preskrbljeno. I< obilni udeležbi vabi odbor. * Moderne električne ure s priključitvijo na tok pri M. Ilgerjevem sinu, ju-velirju, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen. * Ob priliki Kralj Matjaževe proslave na Peci bo vozil poseben »Putnikov« avtobus dne 20. avgusta ob 13. uri izpred Putnika, odhod iz Črne dne 21. avg. ob 18. uri. Vozna cena le din 90. Ljubitelji Pece, prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor. o. Seniorjev dom nad Ribnico na Pohorju, ki izkazuje letos že 3000 vpisanih obiskovalcev, bo opremljen tudi z električno lučjo. Električno strujo bo dal na razpolago veleindustrijalec g. Huter iz Maribora, ki gradi nekaj sto metrov za-padno od Seniorjevega doma krasno planinsko vilo. Nekoliko nižje od njegove vile gradi manjše letovališče zadruga »Bajta« iz Maribora. o. Ponočni napad v Prekmurju. Neznana trojica je napadla na cesti iz Ša-lovcev v Vel. Dolence pri Hodošu posestnikovega sina Franca Šnepfa z latami, ko se je okrog 11. ure zvečer vračal z dvokolesom proti domu v Šalovce. Razbojnikom je zbežal, pustivši na cesti dvokolo, cekar z nekaj kg klobas, ki jih je nakupil za mlatiče, suknjič, ki mu je pri napadu zdrknil z ramen, in kapo, in javil naslednjega dne stvar orožništvu v Hodošu. Ti so šli takoj na delo in po odtisu bosih nog prišli na sled trem domačim mladičem, 251etnemu čevljarskemu pomočniku Svetcu Aleksandru, 18-letnemu delavcu Horvatu Aleksandru in 161etnemu delavcu Prelcu Štefanu, katere so aretirali in oddali v zapord v Mursko Soboto. o. Svinjska kuga v Ribnici na Pohorju je začela divjati tako hudo, da je že sedaj okuženih veliko število svinjakov in prašičev. Razširjenje svinjske kuge je povzročil človek, ki je na skrivaj prodajal ljudem meso na kugi obolelega prašiča. o. Strela upepelila dvoje gospodarskih poslopij. Ob priliki zadnje nevihte je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Ivana Motalna v Bojtini pri Sv. Martinu na Pohorju. Zgoreli so vsi pridelki, gospodarsko orodje in stroji, tako da je okoli .50.000 dinarjev škode. Ko so bili gasilci še na delu, je v sosednji vasi Frajhajmu strela zažgala gospodarsko poslopje posestniku Štefanu Pe-čevniku in vse uničila. Škode je 46.000 dinarjev. Dr, Fran Novak, minister v p. Francoska kultura in Slovenci Bogata književnost francoskega naroda, ki sloni na znameniti in svetli tradiciji, do danes še ni pokazala kakšnega izčrpanja, saj so tudi danes živeči francoski pisatelji pravi nasledniki največjih velikanov duha preteklih stoletij. Pa tudi v znanstvu jc Francija — ne samo v humanistični smeri ,marveč tudi v vseh drugih panogah, v tehniki, naravoslovju, medičini — na takšni višini ,da močno prekaša narod, ki je še nedavno veljal kol prvak v znanstvu. Srce in um .svobodnega človeka, individualnost, to veje iz edinstvene in neprekosljivc francoske kulture: to je pa tudi osnova, na kateri si gradimo Slovenci našo kulturo in je zaradi tega edino naravno, da se najprej seznanjamo s francosko. Delo francoskih krožkov v večjih in manjših krajih Slovenije, zlasti pa Francoskega instituta v Ljubljani, je bilo za nas izredno plodno. Naše izo-braženstvo je z osebnim posečanjem Francije in zlasti Pariza — saj je danes malo naših izobražencev, ki še nis(j hili v Parmi — poglobilo svoje simpatije do tega narodu, ki je izoblikoval toliko večnih idej in izvršil toliko neminljivih dejanj. Francija sama je s podeljevanjem štipendij za visokošolski študij v francoskih mestih podprla stremljenja južnih Slovanov po poglobitvi medsebojnih stikov. Z mecenskim darom knjig naši univerzi je storila neprecenljivo uslugo ne samo naši mladini, ki sc izobražuje ,marveč tudi našim profesorjem ,ki so prišli do skoraj nedostopnih in težko nabavljivih del. Kolikšno je zanimanje za francosko kulturo pri nas, pa je naše občinstvo brez i’azlike pokazalo o priliki razstave francoske knjige na ljubljanskem velesejmu. Otvoritve razstave se je osebno udeležil francoski poslanik na našem dvoru g. Brugerc v spremstvu konzula g. Remeranda. Sedaj čujerao, da sc namerava v kratkem v Ljubljani olvoriti francoska knjigarna, ki bo z bogato zalogo francoskih knjig stalno vzdrževala zanimanje zn Francijo in preko francoske informacije z vsem svetom. To bo velika pridobitev, za celo Slovenijo. Naša mladina, ki že zelo malo pozna nemški jezik in se v šoli uči francoščine, je imelo, doslej le male knjižnice francoskih krožkov in bogatejšo francoskega instituta na razpolago, dočim je bil nakup francoskih knjig omejen na osebno iniciativo posameznika. Upamo jda bo francoska knjigarna v Ljubljani v tem pogledu opravila važno in veliko posredovalno delo. Vsako stremljenje, ki gre v smeri širjenja francoske knjige in je podprto tudi s strani francoskih merodajnih krogov, bo naša javnost z odkritosrčnim veseljem pozdravila (Konec.) k. Monografijo o sllkarici Ivanki Ko-bilčevi pripravlja naša znana publicistka dr. Silva Trdinova. To bo že tretja slovenska slikarska monografija v večjem obsegu. k. Dr. Bohaš Vybiral v Lukarijl. Te dni se je mudil v naših krajih dr. Bohaš Vybiral, ravnatelj Študijske knjižnice v Olomoucu in znani prevajalec naše knjige v češčino. Krepak petdesetletnik je navdušen turist in planinec; v treh tednih je križem prepotoval s svojim fotografskim aparatom vso Jugoslavijo: bil je v Južni Srbiji, v Bosni, v Hercegovini, 'v Dalmaciji in končno je prišel še v Maribor. Nato je krenil v Ptuj k avtorju »Lukar-jev« Antonu Ingoliču ter si v njegovi družbi ter še v spremstvu g. dr. Šalamuna in g. A. Debenaka ogledal Luka-rijo — nižje ptujsko polje in letovišče Dobravo pod Halozami, kjer je ostal v tamkajšnjem penzionu ves dan. Med potjo je pridno fotografiral, da bo doma češkoslovaško ljudstvo v sliki in besedi seznanil z našimi kraji in ljudmi. G. dr. B. Vybiral namreč stalno predava po raznih ljudskih odrih. — Dne 15. avgusta se je odpeljal prevajalec slovenske knji- ge iz Maribora nazaj v Olomouc. Po In- j goličevih »Lukarjih«, ki bodo izšli januarja prihodnjega leta, bo prevedel eno Bevkovih knjig. »Lukarji« so 25. slovenska knjiga, ki jo je prestavil dr. B. Vy- J biral v češčino. k. »Razkolnikov v filmu. Ameriški re- j žiser J. Sternberg režira znani Dosto-jevskijev roman »Zločin in kazen«. Naslovno vlogo igra Peter, Loore. k. Subskripclja za izkopavanje spo- j menika. V švicarskem kantonu Waadtu so odkrili neverjetno lep in ohranjen rimski mozaik iz prvega stoletja po n. j št. Obsega 30 kvadratnih metrov in predstavlja simbolično ocean s polipi, | delfini in še z drugimi resničnimi in fan- ; tastičnimi morskimi bitji. Ker ni bilo sredstev za izkopavanje, so napravili neke vrste subskribcijo, da bodo lahko končali z delom in prepeljali mozaik v nek zgodovinski grad pri Neussu. k. Antropološki in etnografski kongres se je vršil v Kodanju. Izmed referatov ; sta bila posebne zanimiva Weiden-relchov o nastanku ljudi na zemlji in referat dr. Diemonda Jeunesa o zagonetnih selitvah eskimske rase. Prvi je dokazoval, da se je pojavil človek na več krajih sveta istočasno (pekinški, neandertal-ski, rodezijski in javanski); drugi pa je na podlagi novih izsledkov izvajal eskimsko kulturo iz srednje Azije, iz katere so se 1000 let pred Kristusdm Eskimi izselili. Mnogo pozornosti je vzbujala tudi kritika rasne teorije, ki jo je podal mladi praški docent Valšik. a. Soort konec športne afere v OSJEKU. Nedavno je bila odigrana v Osjeku prvenstvena nogometna tekma med drugorazrednima kluboma „Viktorijo“ „Velebitom“. Od rezultata tekme je bilo odvisno, ali bo „Viktorija“ predla v prvi razred in potisnila „Gvož-dara“ na drugo mesto. Ker sta imela ''»Viktorija" in „Gvoždar“ isto število t°čk, je bilo vse odvisno od razlike golov. Pa so Viktorijini igralci podkupili »Velebit1* in tako brez težave zmagali z 19 :0. Naj omenimo na kratko Nekaj sličic iz te edinstvene „tekme“: kapetan Ivnik je takoj v začetku tekme zapustil igrišče, branilci so sami zabijali gole, vratar je spustil prav vsako žogo, ki je našla pot med prečke, ostali igralci so pa podajali žogo Nasprotnikom. Osješki nogometni savez je seveda takoj zaslišal igralce in dognal, da kluba nista odgovorna za ta škandal, temveč posamezni igralci „Velebila“ in dva funkcijonarja .Kapetan Ivnik pa je sprejel podkupnino. In zalo je tudi dobil zdaj upravičeno kazen: diskvalifikacijo za vse življenje, ostali pa °d dveh do enega leta. S tem je zaključena afera, ki jc dvignila toliko prahu ne le v Osjeku, leni več v celi državi. s. Evropsko lahkoatletsko prvenstvo b? vzačetku septembra v Parizu. Finci, ki bodo gostitelji prihodnje olimpijade, so se dobro pripravili in bodo pokazali že v Parizu napredek zadnjega leta v lahki atletiki. Določili so že tudi postavo in sicer: na 200 m Tam-Niisto, isti na 100 m, na 800 Peussa, Na loOO Sarkama in Hartikka, na 3000 z zaprekami Lindbald in Tuominen, 'la 3000 Pekuri in Makki, na 10 kilometrov pa nastopita nepremagljiva Sal-Niinen in Lehtinen, v maratonskem teku Tamila in Myonen, v skoku v yišino Kotkas in Kalima, troskok Ra-jassari in Noren, v metu kopja Jarvi-Neu in Nikkanen, v metu kroglje Bar-lend in Kotkas, v metu diska Kotkas. kladiva pa Haunuja in Anttalaincn. ,fo jc najmočnejša postava in vidimo 'ttiena, ki smo jih že večkrat srečali Na lahkoatletskih tekmovanjih, nekaj Je pa tudi novih, ki bodo prvič stopili v mednarodno areno. s. Lahkoatletsko državno prvenstvo Sf‘ jc pričelo danes v Ljubljani. Nar s>topi rekordno število atletov in bo konkurenca izredno ostra. s. V soboto in nedeljo bo v Novem Sadu tekmovanje za juniorsko plaval-"o prvenstvo. Gospodarstvo Hmeljski nasadi na Dravskem polju Z zaskrbljenostjo je zrl kmet Dravskega polja na sadove svojega mučnega dela v zadnjih letih, ko so mu razne elementarne nezgode ali pa številne bolezni uničevale poljske pridelke, ki so poleg tega, da so mu dajali vir življenja, nudili tudi edini celoletni dohodek s katerim je kril vse od leta do leta večje javne dajatve in obveznosti, sam pa krčil svoje potrebe na minimum. Letos pa je obraz našega dravskopolj-skega kmeta nekoliko vedrejši in na njegovih licih ni opaziti toliko potez zaskrbljenosti za jutri, saj je vendar letina potegnila tako dobro, da take ne pomnijo niti najstarejši prebivalci Dravskega polja. Temni oblaki, ki so se kaj pogosto grmadili nad Dravskim poljem in v sebi skrivali najhujše zlo našega polja, t. J. točo, so nam letos vse doslej še prizanesli. Tudi' moče je bilo dovolj in jasno je torej, da so vsejana in posajena semena vzklila, se bujno dvigala proti nebu ter lepo dozorela, kakor le malokedaj. Večina pridelkov je doslej že pospravljenih, dozoritve čakajo le še pozno-jesenski, ki pa se kažejo kar najlepše. Posebno dobro je rodila rž in pšenica, kakor tudi ostali posevki. Kruha bo torej dovolj, kar je našemu kmetu v posebno radost, saj ga je v zadnjih letih kupoval tudi on. Kar najboljše se kaže tudi koruza in krompir iz katerega črpa kmet Drav skega polja tudi edini celoletni dohodek. V zadnjih letih se je na Dravskem polju vzgojilo tudi mnogo hmeljskih nasadov. Vsi, ki so ga sadili, so računali z njim na ogromne dobičke. Pri tem nsio štedili z denarjem, ki so ga zahtevali dobro urejeni hmeljski nasadi, ajemali so posojila in jih trošili za nabavo potrebnega orodja in pripomočkov, ki pa so za vzgajanje hmelja precej dragi. In tu je tudi vzrok mnogim, da so zašli v dolgove, da ne navajam tudi zanemarjenosti ostalih gospodarskih kultur, ker je bilo vse delo osredotočeno le na pravilno vzgajanje hmelja, ne da bi se posvečala enaka ali pa vsaj potrebna pažnja tudi ostalim posevkom in nasadom. Cena hmelju je v prvih letih notirala res prav visoko. Ta je bila tudi vaba, da se je število nasadov tako množilo; saj ga je imel že sleherni kočar. Iz leta v leto pa je cena padala tako rapidno, da se v zadnjem letu z izkupičkom za prodano blago niso krili niti režijski stroški. Mnogi pa so tudi nasedli raznim prekupčevalskim špekulantom, ki so izrabili v tej panogi kmetijstva neizkušenost ljudi in jih silno pre« varili, število nasadov hmelja se je tako krčilo iz leta v leto, ohranili so ga do danes le še premožnejši. Peronospora, ki je poleg nasadov hmelja v Savinjski do- lini, zajela letos tudi hmeljske nasade na Dravskem polju, pa je uničila našemu kmetu tudi sleherni up na boljše čase, na katere je računal z dobro konjunkturo hmelja. Pričakovati je torej, da se bo število hmeljskih nasadov na Dravskem polju še omejilo ter sčasoma povsem izginilo. e. o. g. Železniški tečaji. Od 15. t. m. veljajo do nadaljnjega na železnici sledeči tečaji za inozemska plačilna sredstva: marka 17.60, avstrijski šiling 8.30, penge 12.85, bolgarski lev 0.52, romunski lej 0.34, drahma 0.41, francoski frank 1.25, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.15, belgijski frank 1.50, češkoslovaška krona 1.53, zlot 8.30 in holandski goldinar 23.90 dinarjev. g. Za izvoz goved v Nemčijo so ta-mošnja oblastva zaradi širenja slinavke in parkljevke v Jugoslaviji izdale posebne predpise. Do nadaljnjega mora biti vsaki pošiljki goved iz Jugoslavije v Nemčijo priloženo uradno potrdilo, da v kraju, od koder prihaja blago, že najmanj 40 dni ni bilo nobene živalske bolezni. Baje je Nemčija tudi prepovedala uvoz otrobov iz Jugoslavije, vendar se ta vest doslej ne potrjuje. Poljedelsko ministrstvo na Dunaju dovoljuje izjeme, vendar le na individualne prošnje. V Sloveniji ni dovoljen izvoz goved v Avstrijo iz Prekmurja ter iz okrajev Ljutomer, Brežice, Krško, Kranj in Radovljica. g. Letošnja letina žita je, kakor smo že večkrat naglasili, v Jugoslaviji izvrstna in ga bo dovolj ostalo za izvoz. Poljedelsko ministrstvo objavlja sedaj podatke o pridelku pšenice, ki v vsej državi znaša 27,461.528 metrskih stotov, na hektar povprečno 13.1 stotov. Na Slovenijo odpade 688.024 (11 stotov na hektar). Ječmena so pridelali 4,128.668 stotov (na hektar 10), v Sloveniji 202.541 (11.1), rži 2,299.124 (9.1), v Sloveniji 354.432 (10.6), in ovsa 3,207.068 (9.2), v Sloveniji 227.749 (10.7) stotov. V primeri z lansko žetvijo se je donos pšenice povečal za 14.5% in v primeri s povprečjem zadnjih let za 13.6%, ječmena za 7.2% (2.9%), rži za 8.9% (10%) in ovsa za 7.9% (2.7%). g. Prvo tovarno za linolej na Balkanu bo zgradila v Pančevu skupina gospodarstvenikov. Vse bankanske države morajo uvažati linolej iz tujine, in tako bo Jugoslavija prva, ki se bo osvobodila odvisnosti od inozemstva glede linoleja. g. Dunajski konjski trg. V torek je bilo prignanih na trg 370 konj, med njimi 321 za zakol. Povpraševanje po klavnih konjih je bilo tako veliko, da so skoraj vse prodali. Cene st> se zato nekoliko povi- šale. Klavni konji so stali 42—47, slabše blago 33—41, klobasarji pa 30—32 pfenigov za kilogram žive teže. Žrebeta so stala 50—58, boljše vrste 59—67 pfenigov za kilogram, lažji plemenski konji 220—287, težki pa 250—500 mark za komad. g. Naglo nazadvoanje cen pšenici na Poljskem. Vsled obilne žetve po vsem svetu so zadnje dni na Poljskem nazadovale cene do 20%. Pričakujejo, da bo vlada v interesu poljedelcev in stabilizacije cen intervenirala z raznimi ukrepi. Sokolstvo X. VSESOKOLSKI ZLET V ZRCALU ŠTEVILK Šele te dni so izdelali definitivne statistike o X. vsesokolskem zletu v Pragi. Iz njih je razvidno, da se je udeležilo 2,500.555 ljudi pri vseh nastopih in prireditvah. S podeželja in tujine je prišlo v Prago okoli 800.000 ljudi. Na zletu je nastopilo v celoti 183i000 telovadcev. Priprave za zlet je vršilo 12.000 ljudi. Navrteli so 26.000 m zletnega filma. Na zletišču je bilo 200 prodajnih sta-nic in 2000 rediteljev. Netelovadečih Sokolov in SokoHc ,se je udeležilo zleta približno 30.000. Tujcev je prišlo v Prago v skupnih potovanjih 18.000. Največji obisk gostov je bil iz Jugoslavije in Nemčije (Čehoslovaki), Bolgarije, Romunije, Amerike, Francije in Belgije.______________________________ ; Šah š. Iznenadenja v VIII. kohi osiješkega turnirja. Po odhodu Bidiča je zdaj odstopil še Subotičan Herbatin, ki je nenadoma dobil neko pismo in moral takoj odpotovati. V osmem kolu je presenetil s krasno igro Lešnik in sijajno premagal Careva. Druga, še večja senzacija je bila zmaga Sikoška nad Rajkovičem. Šiška je bil prost. Stanje po prvi polovici turnirja: Rabar 6K>, Pavlovič. 5*/=, Carev 5. Jonke 4Va (2), Lešnik in Šiška 4Vi, Miiller, Rajkovič in Šubarič 4, Avi-rovič in Sikošek 3H, Turk in Martinič 3 itd. š. Po prvi polovici angleškega šahovskega prvenstva vodi Golombek s 4 'A (1), sledijo mu Alexander 4V2, sir Thomas 4, Milner-Barry 3%, Sergeant 3 (1), Tylor, Parr in ga. Stevenson 3, Aitken 2V2, Reynolds in Mallison 1 'A, Lenton 1. Kombinatorno najboljši igralec je Ale-xander, ki je odkritje tega turnirja. V tretjem turnirju vodi Kitto s 5, sledijo mu Seitz, Peters in Butcher po 4 točke. Naš mojster Konig se počasi popravlja — včeraj je premagal Perlmutterja —, vendar mu še ni uspelo priti v ospredje. Kraljica marija romunska: Mojega Čudež lepote me je že od nekdaj vso prevzemal, “bčutila sem ga v vseh mogočih oblikah: v podobi '?Pe ženske, cvetice, hiše ali konja, pokrajine ali slike, ^adarkoli sem stala pred njim, se mi je zdel kot od °°Sa dano veselje, kot dar, ki ga je meni še v posebni "'eri podelil, da ga vsaj vidim in občudujem, če ga že 110 moreni čutno prijeti. Sposobnost uživanja veselja nad lepoto, v celoti in v Malenkostih, je povzročila, da me je to čustvo predelo vso in povsod, kjerkoli se je pojavilo. Brezmejno Ve'ičastna podoba jezera, ali krasota gorske pokrajine m motila, .da. ne bi opazovala obenem tudi najtemnejše cvetice. Ta milost, uživanti lepoto v vseh jlplikah, v podrobnostih kakor v celotah, me je spremlja skozi vse življenje. Obrisi, barve, zvoki in vonji Navov so ga izredno bogatili, in s spomindm na vsak I^Pozabeii vtis se zbudi v meni globoko čustvo hva-e^nosti za vso moji duši se odkrivajočo lepoto. ] „ Ljubljeni kraljici Aleksandri sem še dandanes liva-za tisto prvo oznanjenje lepote v moji otroški ki ga je vzbudila s svojim pojavom v obleki iz ^inasto rdečega baržuna. . Prav tako neusahljivo živi v meni tudi spomin ru Poznejše srečanje z neko drugo lepo žensko naše ,°dovine. ki me je tako zelo omamilo, da bi bila kmalu acam Prometno-vzgojne metode švicarske policij« 9 Energične akcije proti čedalje bolj se množečim prometnim nesrečam se je lotila curiška policija. Saj izkazuje statistika prometnih nesreč v mestu Curihu naravnost strahotno število. V preteklem letu je bilo nič manj ko 4227 primerov večjih ali manjših nezgod, in sicer so jih zakrivili: tramvaj 379, osebni avtomobili 2853, tovorni avtomobili 1106, motorna kolesa 330, kolesarji 2233, druga vozila 169, pešci pa 553. To je zelo zanimiva in značilna statistika. Rečeno akcijo pa hoče curiška policija izvesti velikopotezno in na svojstven način, ne s strogostjo in z globami v vsakem primeru, ampak z vljudnostjo, združeno s humorjem! Saj zlepa se zmeraj več doseže kot zgrda, strogost izziva navadno odpor in sovražnost proti policiji, dočim imajo ljudje za vljudnost vedno priznanje, za šalo pa razumeva- nje. Tako je curiška poiicija i. udi v boju proti cestnemu hrupu največ a’osegla s transparentom, ki že od leta 193. •"> blešči nad mestnimi ulicami: z napisoi n: »v Curihu se malo hupa, zato pa previdno vozi!« Zdaj bodo na 23 mestih razobešet^ transparenti z opominom: »Pozor! Število nesreč se množi! Pokažite na cesti več tovarištva!« Med drugimi propagandnimi ukrepi bo policija razdelila 150.000 letakov z navodili in opomini vozačem in pešcem, posebej tudi šolski mladini. Ti letaki bodo opremljeni tudi s šaljivimi risbami in besedili. Tako se na pr. opomin kolesarjem glasi: »Le dirjaj kolesar, kot je tvoja navada, v špitalu te čaka že prva nagrada!« Švicarsko časopisje pozdravlja to pro-metno-vzgojno akcijo, ki bo gotovo obrodila dobre sadove. Radio Petek, 19. avg. 12: Šopek slovenskih pesmic (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila, 19.30: Nac. ura: O naši cerkveni umetnosti. 19.50: O letošnjem planinskem izletu v Tatre, 20: Lucienne Bojer poje. 20.10: Domača keramika. (ga. Dana Palničeva). 20.30 Koncert. 22: Napovedi, poročila. 22.30 Angleške plošče. Mal' poloil dar domu na oltar PODZEMELJSKA LETALIŠČA V NEMČIJI Nemčija gradi kakih 100 km za Reno podzemeljska letališča, ki bi naj zadrževala polet francoskih letal V Nemčijo v slučaju nemškega spopada s Češkoslovaško. Letališča se grade z mrzlično naglico; že junija je bilo dovršeno tako letališče na visoki planini pri Rh8nu. Na tem letališču lahko pristane 200 letal. Nadalje bodo še te dni dovršena letališča pri Hundrficku in Taunu. Vsa letališča so tako razporejena, da lahko preprečijo let francoskih letal v Nemčijo. X Težka nesreča na morju. Iz Šanghaja javljajo, da sta v ustju Hoanghoja zadela nemški 2000 tonski parnik »Hansa« in angleški parnik »Tengwell«. Utonilo je 150 Kitajcev, ki so potovali na ladjah, rešilo se pa edino 13 Kitajcev in kapetan nemškega parnika. Do nesreče je prišlo vsled slabega vremena in megle. X Numerus clausus na italijanskih vseučiliščih. Po ukazu prosvetnega ministrstva se bo smelo to leto vpisati na rimsko vseučilišče največ 15.000 študentov, na neapeljsko pa največ 10.000 študentov, da bi se preprečila prenatrpanost na teh dveh najvažnejših italijanskih vseučiliščih. X Strašna rudarska katastrofa. V ehrenfriedersdorfskih rudnikih blizu Schemnitza v Nemčiji se je zgodila težka rudniška nesreča. Ko so rudarji polagali novo mino v 150 metrov globokem rovu, je vdrla v rov voda. Desetim rudarjem se je posrečilo, da so se rešili, štiri so pa Izvlekli. V rudniku Je ostalo zasutih 11 rudarjev, ki neprestano kličejo s trkanjem na pomoč. Reševanje je trajalo vso noč. Do sedaj so ostali brez uspeha vsi napori, da bi znižali nivo vode v rovih. Rešena sta še samo dva rudarja, do katerih so prišli s pomočjo splava. X Človeka, ki prespi na vodi vsak dan po nekaj ur, sta opazila dva kopajoča se dečka v nekem finskem jezeru. Ker sta mislia, da je utopljenec, sta tekla na bližnjo policijo. Ko so prišli policaji z zdravnikom, so sedli v čoln in zaveslali do moža, ki je še vedno nepremično ležal na hrbtu. Ko so Čudaka »prebudili« — na veliko presenečenje vseh, — se je začel jeziti in groziti policajem s tožbo, ker so ga zmotili pri popoldanskem počitku. Povedal je, da hodi poleti vsak dan po kosilu spat na vodo. Pri zasliševanju so ugotovili, da je mož po poklicu krojač iz bližnjega mesta. X Podzemsko železnico dobi Varšava. Dogotovljena bo do 1. 1943. Stroški so preračunani na 100 milijonov zlotov. X Anglija spravlja svoje zlato na varno. Kakor poročajo londonski listi, namerava angleška banka radi varnosti pred morebitnimi zračnimi napadi razdeliti svoje zlate zaloge na razne banke po deželi. 2e v zadnjih dneh so bile večje zaloge zlata odposlane v Herford in v Malvern. X Sto vasi je odneslo vodovje v indijski pokrajini Gonda, kjer so v zadnjih dneh bile strahovite vremenske kata-st 3fe. Utonilo je nad 200 ljudi in 1500 glav živine. Na tisoče ljudi je brez strehe. X Francovi zračni napadi v luči statistike. Od izbruha vojne do zadnjih dni so Francova letala nad 1054 krat napadla nezaščitena mesta in vasi, pobila, s temi poleti samo otrok okoli 10.000, 1500 jih pa ranila. Pristanišča so napadla 198 krat in pri tem potopila 20 angleških in francoskih parnikov. X Lord Byron Je preplaval Dardanele. V času, ko še ni bilo nikakih rekordov na daljavo, je sedel pesnik lord By-ron v neki družbi, kjer so govorili o grškem bajeslovnem junaku Leandru, ki je preplaval Helespont, da bi prišel do svoje priljubljene Here. Vsi so bili zatrdno prepričani, da je kaj takega sploh nemogoče. Byron je nasprotoval in izjavil, da bo preplaval ožino sam, čeprav je šepav. — Ko se je mudil 1810. leta v Carigradu, je poiskal kraj med Sestoso in Abidoso, kje bi naj nekdaj preplaval Leander morsko ožino in jo preplaval v dobri uri. X Anglija dobi 12 novih torpedovk. Angleška admiraliteta je objavila, da bo v okviru letošnjega pomorskega programa zgrajeno še 12 motornih torpedovk. Tako bo imelo angleško pomorsko bro-dovje vsega 32 motornih torpedovk. Nove torpedovke odlikuje velika hitrost in široko akcijsko polje. Aazno MIZARSKA STAVBENA DELA izvriule najceneje mizarstvo Belak. Maribor. Miklošičeva ul 2. 4700 NOVO« NOVOl Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice in uteži. Izdelava precizna, cene zmerne! Makso Kert, Aleksandrova 19. 70 POMSt NOVA HlSA z velikim vrtom na prodaj. Cena 18.000 din. Vprašati Strma ul. 11, Potočnik. 353 ŠIRITE »VECERNIK«! Prodam JABOLKA 1 kg din 1,50. SkladiSCe »Eks port« Koražija, Kolodvorska ul. 1. - 335 Službo dobi NATAKARICA stara nad 20 let, prikupljive zunanjosti pridna In poštena, se sprejme v dobro službo v Mariboru. Ponudbe pod »Poštena št. 50« na upravo lista. 355 FRIZERSKO VAJENKO sprejme Požar, gledališka frizerka. Vetrinjska 11. 352 KLEPARSKI POMOČNIK se takoj sprejme v stalno službo. Kleparstvo Romih’ Maribor. 356 Sobo odda ODDAM SOBO IN KUHINJO Kralja Petra c. 11, Studenci. __________351___________ Spomnite se ČMDl Fotografa, (Inio) •prstnega v kopiranju amaterskih posnetkov, iščem z0 ■talno. — Nastop takoj. — Foto-kemikalije etc. Ivan Počar, Maribor, Gosposka ulica 11, lzduju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn« d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri. Velja na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telelon uredništva in uprave št. 25-07. Poštni čekovni ručun š{. 11.409.