Št 12 HmrmtmjmmmitwsM V Trstu, ¥ nedeljo 13* januarja 1924,_Posamezna številka 20 cc«t>_Letnik XUK ; . < ji »K Izhaja, izvzemSl V zjutraj. Ui at C^fc^ - A.siškegi SL 20, !. tftfilropifc or^i naj se poš. pisma sc nt »prejen&o^fo' . f vračajo. Uu^i«^ Anton Gerbec. -^r ^^ ^^ Edinost. Tisk tiskarne humusa. i^aroči.iria znaša za raeae~ L 7.—, ^0, pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. Za Inozemstvo mesečno 4 lire v Telefon uredništva in uprave 5t 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Žalefira narodnih manjšin Pod tem naslovom je priobčil znani odlični italijanski politik in veščak svetovnega slovesa na polju narodnega gospodarstva^ Luigi Luzzatti. v milanskem ♦ Corriere della Sera* članek, ki smo ga prečitali z napetim zanimanjem. Pričakovalo se je — pravi — da se^ bo po vojni, do miru, posvečenem od Društva narodov, načelo zaščite verskih in narodnih manjšin izvajalo po zgleda Zedinjemh držav in Švice, ki sta velika asimilatorja ljudi različnih narodnosti. A to ne z nasiljem, marveč z globokim spoštovanjem njihovih duhovnih avtonomij. V resnici pa nadaljuje razočaranje in se preganjanja — racH razlik vere in narodnosti — poostru-jcjo vedno bolj. Celo Društvo narodov odnehuje — odnehuje in izgublja na ugledu. Dne 6. julija m. 1 je nietfov svet sklenil celo. da ne *bo sprejemal predlogov in pozivov od mednarodnih skupin, ki niso oficijelno pripoznane. Na ta način bi se najoesrećnejši Armenci — ti pravi muče-niki civilizacije — ne mogli obračati do Društva narodov, dočim bi moralo njihove pravične pritožbe sprejemati z usmiljenjem, Tudi vsem drugim zatiranim manjšinam — v prvi vrsti Židom — bi ostala samo tolažba molka v svoji boli. Luitfi Luzzatti ne more razumeti, kako da se Zedinjene države — ki na občudovanja vreden način dajajo zgled moralnega združevanja večin in manjšin iz vse Evrope tn ki potom skupne svobode in skupnega dela čutijo in ustvarjajo vez člove-; čantva — ne morejo odločiti, da bi po-; si?Je svoie zastopstvo v Društvo narodov, j da bi bl!e maščevalec radi zatiranja vseh manjšin v imenu nebes in zemlje! Sedaj se vrši — nadaljuje Luzzatti — v pruski zbornici silno prerekanje radi nem-, ških manjšin v severnem danskem in dan- j sk5h v srednjem nemškem Schleswigu. Ker! te ni^o zastopane v pruski zbornici, je j poljski poslanec Baczewski branil njihove! pravice in tudi pravice tistih Poljakov, ki: so ostali v mejah nemške države. Wei-marska ustava obljublja, da se manjšine; ne bodo ovirale glede rabe materinega; kot učnega jezika, dočim je pruski de-1 že ini zbor odklonil praviino zahtevo po > rabi jezika manjšin v srednjem Schles-1 v/igu in Vzhodni Prusiji. Vsied tega izneverienja nemškim obljubam je morala danska zbornica nedavnoj glasovati kredit 200.000 kron v podporo napravam, ki imajo nalogo, da ohranjajo danski jezik v srednjem Sch!eswigu. To dejstvo je izzvalo v pruski zbornici sličen pr«ad\cr£ v prilog Nemcem v severnem S hlesvvigu. Vendar pa se vsakokrat, ko 20 odstotkov volilcev fče predstavljajo vsaj 10 šoloobveznih otrok) zahteva nemška šola v danskem Schleswigu, ustreza tej zahtevi Dalje je v vseh mestih, kjer so zbrane skupine Nemcev, vsaka šota razdeljena v dva oddelka. V enem je učni jezik nemški, v drugem danski. Sedaj u-živa 2800 nemških otrok pouk v nemškem jeziku, a šest zasebnih nemških šol dobiva državno podporo f Luzzatti pripoveduje nato, kako drugače je v srednjem nemškem SchleswiguL Tu j c — v Fleusborgu — ena sama nemška šola. Vpisanih je bilo 1000 danskih otrok, sprejetih pa samo 246. Nroci hočejo, da se šolajo v danskem jeziku samo tisti otroci, katerih stariši so prišli iz Danske. Take moreta od 28 odstotkov duš danskega prebivalstva le 2Vb odstotka obiskovati svojo šolo. V Harreslegu pa je 100 otrok brez šole. Na deželi srednjega Schlesvriga se sploh rte odpirajo danske šole. Zato je «Dansko šolsko udruženje® moralo organizirati tečaje za pouk otrok in odraslih, da se poznavanje danskega ! jezika ne izgubi polagoma. Kolika razlika — vzklika Luzzatti — se kaže tu med velikodušnim in liberalnim programom Dancev, ki so dobili svoj delež od zmage zaveznikov in ki so si zopet pridobili svoje ozemlje in svoje sodržavljane, in med postopanjem Nemčije napram danskim manjšinam 1! Pisec naglasa, da bi bila dolžnost Nemcev in tudi v njihovem interesu da bi bilo — saj je to dvojno v teh težkih stvareh v zvezi med seboj — če b; lepo postopanje Dancev z narodnimi manjšinami skušali celo nadkri-j liti v velikodušnosti- Zakaj naj bi ne iskali sporazuma med ljudmi različnega jezika, | ko jih spaja tudi protestantska vera?! Kdaj ; se Nemčija uvei"i, da bi bila, ko je bila na j višku svoje moči, mogla doseči duhovno ' nadvladje, ki bi mu — če bi bilo dobro — ine oporekal nikdo?! Kdaj spozna, da ji za I zor-etno vstajenje ne služijo grožnje, am-I pak se treba prikupiti?! j Na to se obrača Luigi Lupzatti zopet na naslov Društva narodov. Ako bi mesto da izgublja svoj čas s podrejenimi vprašanji aH s prerekanji, ki grenijo duhove istih I zmagovalcev, ustanovilo v Evropi neod-; visno satočišče za Armence, ako bi oblast, ; s katero razpolaga, porabilo v to, da se . manjšinam zajamči svoboda bogočastja m j svebeda pri izbiranju šole: potem bi si zagotovilo v zgodovini neminljiv glas — od-rešitelja! | Lepe misli razvija g. Luzzatti: plemenite in sodobne, ker so v polnem skladu z idejami in načeli, za katere so zavezniki — in med njimi tudi Italija — prelili reke krvi, V prihodnjem članku pa hočemo mi povedati g. Luzzattiju, kaj bi morali on in njegovi soinišljtiTiiki (in v časi italijanskega naroda verujemo, da jih je mnogo) storiti, da se njegove plemenite misli, na katerih iskrenosti ne smemo dvomiti, uveljavijo tudi — v lastni državi! Francoski glas o boja med fašizmom in iiiiEralizfflom n sstm Pred formacijo dveh velikih strank v Italiji PARIZ, 12. Znana so naziranja italijanskega ministrskega predsednika in voditelja fašizma cn. Mussolinija o parlamentarizmu; saj ima italijanska fašistovska stranka v svojem programu točko, naj se sedanji parlamentarizem popolnoma preustroji, ako že ne odpravi. Ker se pa tako velike preosneve ne daje kar tako hitro izvesti, je Mussolini ubral stransko pot: izvedel je volilno preosnovo, ki bo zagotovila eni stranki ("sedaj fašistovskij veliko večino v zbornici, tako da ne bo imela opozicija nikake besede več. Toda Mussolini gre dalje. V zadnjem času se je lotil še ustave. Nedavno je on. Bianchi v mestu Brescia začrtal Še enkrat program glede izpremenitve ustave. Govor poslanca Bian-chija je zadel seveda na velik odpor pri liberalcih, ki so za ohranitev neizpreme-njene ustave. Tedaj se je italijanski tisk postavil v dva tabora; v enem se je zbralo vse c-pozicijonalno časopisje, predvsem liberalno, za ohranitev sedanje ustave, v drugem fašistovski tisk za izpremenitev ustave. Vs' kako je zanimivo pismo iz Rima, ki ga jc objavil tukajšnji poluradni list Temp" o tem boju med liberalci in fašisti. Dopisnik pravi uvodoma, da je Mussolini / preteklem letu storil veliko ukrepov v s vrh o konsolidacije ital. države; toda zdi se, da si je glavne tozadevne ukrepe pridrža! za leto 1924. Ideje, ki jih je pred-kratkirn obrazložil on. Bianchi na "stem mestu, kjer je predlanskim to storil, so sprejeli liberalci z: velikim ogorčenjem, dasi italijanski narod želi vlado, ki bi mu zagotovila mir in red, vlado, ki bi ne bila prisiljena tratiti energije s pričkanjem s parlamentarnimi skupinami. Dalje omenja < Temps > Mussolini je vo izjavo napram vladnim članom ob priliki novega leta: vlada, ki se da vladati po opoziciji, se je ; tem že obsodila na samomor; ako vsebuje doktrina liberalizma to teorijo, potem sem jaz odločen prGtiliberalec». Precej rezka izjava ministrskega predsednika je vzbudila pri liberalcih ogorčene proteste; liberalci so jo namreč smatrali za odgovor na njihove napade na poslanca Bianchija. Mi ne vemo gotovo, alt je bila ta razlaga na mestu. Gotovo pa je, da ne bo Mussolini ravno podpiral načrta liberalcev, ki zagotavlja opoziciji popolno svobodo v parlamentarnih intrigah. Zdi se, da je sedaj glavna namera faši-stovske stranke, da preustroj res parlamentarni režim, kakršer javi v za- I padnih državah. Na drugi strani pa je gotovo, da se bo liberalna stranka odločno postavila v bran za ustavo. Na ta način bi bržkone prišlo do formacije takih dveh. strank kakor so dolgo časa obstojale na Angleškem (tory in waig); ena stranka bi bila za načelo državne autoritete kot bistven temelj za veličino države, druga pa za načelo prostosti, ki naj bi osrečila posamezne državljane in s tem tudi ves narod. Na vsak način je sedanji položaj v Italiji zelo zanimiv. Nikdo ne ve, kaj nam prinesejo bližnji dnevi. In ravno ta negotovost nam priča, da Mussolini pripravlja z mrzlično naglico obsežen program za to leto, program z volitvami ali brez njih, ki ga bo objavil v najkrajšem času. Železniška nesreč« v Pecaru BrzovJak skočil s tira — 11 ranjenih. ANCONA, 12. Iz Pesera brzo javlja jo, da je davi brzovlak iz Bologne, ki prihaja v Ancono ob 8. uri skočil pred postajo s tira. Trije vagoni so bili razbiti. Enajst oseb je ranjenih, med temi nekatere težko. Zdi se, da življenjskih žrtev ni bilo. Iz Ancone so odpotovali na mesto nesreče vsi funkcijonarji železniškega ravnateljstva. Uvedena jc bila preiskava za ugotovitev vzrokov nesreče. naša grško vlado sestavljeno Venizelos ministrski predsednik. LONDON, 12. Iz Aten brzojavljajo, da se je Venizelos vdal prošnjam generala Danglisa, ki je bil od regente poverjen s sestavo nove vlade, ter sprejel predsedništvo nove vlade, ki bo sestavljena tako-le: Venizelos, ministrski predsednik; Roussos, zunanje zadeve; Gcn-dikas, vojna; Canavas, mornarica; Kafandaris, pravosodstvo; Soioulis, notranje st\rari; Micha-lakopoulos, finance; Tsouderos, trgovina; Spi-ndes, državno gospodarstvo; Milonas, poljedelstvo; Datiadis. javna varnost; Natalas, pro-sveta. Vlada je prisegla sinoči ob 19. Prva seja nove grške vlade - Pred plebiscitom ATENE, 12. Takoj po zaprisegi ministrov «a zvestobo domovini, kralju in ustavi se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je Venizelos obrazložil program nove vlade. Izjavil je med drugim, da je edina pot, ki vodi k rešitvi sedanjih težkoč, še povečanih po oktobrski revoluciji, plebiscit, ki se mora izvršiti povsem svobodno«. Sedanja vlada je edina« ki lahko da tozadevna jamstva1, Venizelos je tudi izjavit da je njegovo sodelovanje v vladi le začasno. M-traDtoili m ledi PaiaM Anglija terja Francijo in Italijo obresti vojnih dol**? LONDON, 12. Tukajšnji politični krogi so se začeli b&vhi s prevažnim vprašanjem: Plaćanje vojnih dolgov s strani Francije in Italije. Sicer je pa baš včeraj Nitti v listu Manche-ster Guardian omenil zadevo. Vendar pa ne, vplivajo razlogi biviega italijanskega ministrskega predsednika, ki hoče na račun Francije oprostiti Itaiijo te dolžnosti, na gotove angleške kroge, ki ne mislijo razlikovati med finančnim položajem Francije in Italije ter zahtevajo na kratko, da morata plačati te obresti obe državi. Svet zveze angleških ztoormc je šel v tem vprašanju še korak naprej ler predlož vladi, Mac Donnldu, Asquithu m drugim političnim osebnostim spomenico, kjer se pripominja, da predstavljajo neplačani dolgovi Francije in Italije breme enega šilinga za vsak šterling, ki ga plačajo a^jfleški stavkoplačeval-ci. Spomenica poziva vi »do, da naj si zagotovi vsaj predujme za dobo urejevanja vojnih dolgov na pravični podlagi. Nesporazumljenja med Anglijo in Francijo so se poglobila po umoru načelnikov autonomne vlade. Zunanje ministrstvo se ni omejilo na zahtevo, da se morajo razveljaviti ukazi t separatističnih oblastev, temveč deluje t tudi na to, da pride do stroge preiskave radi pokoija v Speierju. L and on proti separatistom. Prvi uspeh je dosegla angleška vlada s tem, da je Francija pristala na to, da bodo ukazi separatistične vlade stopili v veljavo le na podlagi tozadevnih dogovorov med zavezniki, Anglija stoji nagfttališču, da se nobena vlada v Palatinatu ne b«nogla priznati, dokler ne bo ljudstvo izrazilo^foje volje potom plebiscita in dokler ne bo nemška osrednja vlada pristala na njegovo odločitev. V bistvu dokazuje angleška vlada, da hoče spoštovati weimarsko ustavo. Pogovori med Londonom in Parizom se medtem nadaljujejo, ampak jasno je, da ne bo prišlo do vidnih uspehov, dokler se ne bo sestavila nova angleška vlada. Ta dogodek se — kakor se zdi — približuje z velikimi koraki. Včeraj se je vršila zadnja seja ministrskega sveta, ki je odobril kenčnoveljavno besedilo prestolnega govora. Iz i.radnega vira se zagotavlja, da bo ta govor zelo pomirljivega značaja. Konservativna vlada bo priznala, da so bili njeni predlogi zavrnjeni od zbora volitev, ter izjavila, da je pripravljena ostati na krmilu države z vladnim programom, ki bi ga lahko sprejele vse stranke. Sjpomenica bo predložila parlamentu v odobritev sklepe državne konference. Nemčija protestira proti priznanju separati-stične .vlade. BERLIN, 12. WoHova agencija poroča, da sta nemška zastopnika v Parizu i«i Bruselju predložila francoski, oz roma belgijski vladi protestno notO, lifer Se j5ovtiarjajo zaa^i vtdno večjega upoštevanja takozvane autonomne vlade v Palatinatu s strani medzavezniške visoke komisije. V dokaz Lemu se v noti navaja dejstvo, da je visoka, porenska komisija dne 2. januarja 1924 uradrfo registrirala akte te takozvane autonomne vlade. Nota ugotavlja, da priznava na ta način tnedzavezniška komisija formalno načelnike separatistov kot zakonito oblastvo. Končno se zahteva, da ukreneta francoska in belgijska vlada primerne ukrepe proti temu stanju stvari. Pod separatistično vladavino« v Palatinatu BERLIN, 12. Wolfova agencija javlja iz Mannheima: Tekom vladanja separatistov v Palatinatu je bilo doslej izgnanih 70 uradidkov in privatnikov in aretiranih 130 oseb. Število ranjencev znaša olc^li 100, mrtvih 30. _ Grška totiimka dvojica ponesrečila Kraljice težko ranjena. PARIZ, 12. V Černovicah je trčil automobil, v katerem se je vozila grška kraljevska dvojica, v voz. Kralj je ostal nepoškodovan, medtem ko je biJa kraljica težko ranjena. Siri se govorica, da je ta nesreča posledica atentata proti grškemu kralju. __________ Napredovanje revducijonarjev v Mehiki. MEHIKO, 12. Vojni minister poroča, da so vstaši zavzeli Pecnuro ter dostavlja, da se velika sila zveznih čet pripravlja na obkolitev sovražnika. tMe ie Mm žrtve zadnje m 30 milijonov mrtvih - 1000 milijard zlatih. frankov Po statistiki, ki jo je sestavil prof. Bo-gart, je padlo v zadnji svetovni vojni 10,004.771 mož. Tej številki je treba dodati še polovico od 5,693.600 vojakov, ki so bili označeni za pogrešane in o katerih ni bilo do konca 1. 1919. nikake vesti. Tako pridemo do številke 12,996.571 padlih na vojnem polju. Tem je treba še dodati 6 milijonov ljudi, ki so umrli, za cšpansko > v letu 1918. Poleg tega so Turki pomorili 4 milijone Armencev, Judov, Sircev in Grkov. Dalje moramo prišteti še milijone-moških, žensk in otrok, ki so pomrli na Balkanu, v Avstriji, Nemčiji in Rusiji. Ako upoštevamo vse te žrtve, pridemo do 30 milijonov ljudi, ki jih je zahtevala zadnja vojna. Ža.!ibo£ odpade izmed teh 30 milijonov največ na slovanske narode; samo Rusov je padlo nad 4 milijone, Srbov 775.000. Za Rusi pridejo takoj Nemci z 2 milijonoma, nato Francozi z 1;132.000 in Italijani s 550.000 mrtvimi. Vojna je trajala 1567 dni. Vsak dan je padlo povprečno 8294 ljudi. Zadnja svetovna vojna je dosegla rekord moritve. V francosko-nemški vojni 1870-71, ki je trajala pač veliko manj časa, je umrlo na dan povprečno 876 ljudi. Balkanska vojna 1912-13 je bila že hujša; v tej vojni je padlo 1944 vojakov na dan. Poleg človeških žrtev ne smemo pozabiti na finančne. Prof. Bogart je izračunal, da znašajo stroški za svetovno vojno okoli 1000 milijard zlatih frankov. I KONFERENCA MALE ENTENTE Stališče nasproti Rusiji — Pred sklenitvijo politične in vojaške zveze med Italijo in Jugoslavijo ? BEOGRAD, 12. Konferenca zastopnikovi Male entente se bliža h koncu. Danes se zastopniki Male entente sestane jo k zaključni konferenci, na kateri napravijo definitivne sklepe v vseh vprašanjih, ki so se pretresala v teku današnjega dne. Takoj po končani konferenci sprejmeta dr. Beneš in Duca zastopnike jugoslovenskega in inozemskega časopisja. Dr. Ninčić sprejme novinarje v nedeljo in jim da podrobna pojasnila. Dr. Beneš odpotuje iz Beograda v nedeljo dopoldne, Duca pa v nedeljo zvečer. Vprašanja, ki so se doslej pretresala, so zelo važna za bodočo politiko Male entente. Prva seja se je zamudila za en dan, kajti vlak, v katerem se \e vozil romunski minister vnanjih stvari Duca, je imel vsled snežnih žametov veliko zamudo. Brez zastopnika države, katera igra v Mali ententi zelo važno ulogo, se seveda konferenca ni mogla pričeti, posebno še, ker se je ravno na prvi seji konference razpravljalo o vprašanju, katerega rešitvi je ravno Romunska najbolj prizadeta. Šlo je namreč za stališče Male entente napram Rusiji. Vprašanje priznanja Rusije'je bilo predmet posebne razprave ministrov Male entente, pri čemer pa je tudi ministrski predsednik Pašič povedal svoje stališče. Razprava se je vršila precej hitro, ker so člani Male entente že na svojih prejšnjih neobveznih sestankih proučili zunanjo situacijo. Vsi nasveti, ki so jih dobili v tem pogledu od zunaj, so dovedli do soglasja, da se v vprašanju sovjetske Rusije zavzame stališče v skladu s stališčem evropskih velesil. Po uradni razpravi sedaj na konferenci so se zastopniki Male entente zedinili na to, da se priznanje sovjetske Rusije odgodi dotlej, da tudi velesile Rusijo priznajo. Glede na to se zadeva priznanja sovjetske Rusije ne bo vzela v razpravo, dokler se Italija, Anglija in Francija glede tega vprašanja ne odločilo. O istem vprašanju se je razpravljalo tudi na včerajšnji seji. Z jugoslovenske strani se je, pravijo, posebno minister Ninčič zavzemal za priznanje sovjetske Rusije. Zdi se pa, da se glede Časa tega priznanja ne ujema njegovo stališče popolnoma s stališčem ministrskega predsednika Pašića, ki se tudi v tej zadevi po svoji stari taktiki ne mara prenagliti. Veliko prahu je dvignila po . ., časopisju vest lista «Saniouprava» o neki izjavi pariškega poslanika Spalajko-viča glede priznanja sovjetske Rusije. Znano je namreč, da je Spalajkovič odločno proti priznanju sovjetske Rusije in jc baje dal izraz temu svojemu osebnemu razpoloženju tudi v pogovoru z urednikom nekega pariškega lista. Na vsak način pa njegova osebna izjava ni vplivala na zadržanje jugoslovenske vlade. Zdi se nasprotno, da se odgodilni značaj rešitve tega vprašanja ima pripisati bolj posebnemu stališču, ki ga zavzema v tej zadevi Romunija kot neposredna ruska sesedinja. Na drugi strani se tudi ni moglo pričakovati, da bo na beograjski konferenci padla o tem vprašanju odločitev z «da» al: «ne». Taka, naravnost i*.sodepolna vprašanja se ne rešujejo na tako enostaven način, pač pa zahtevajo dolgega diplomatskega zakulisnega delovanja. To delovanje se je že začelo med Rusijo in Jugoslavijo pred meseci, še ko je bil premeščen poslanik Balugdžič iz Aten v Berlin, kjer je stopil v stike z ruskimi zastopniki, in se bo sedaj, ko so zastopniki Male entente soglasno izjavili, da niso načelno proti .priznanju sovjetske Rusije, nadaljevalo s še večfo vnemo. Do končno odločitve v tem vprašanju pride bržkone na prihodnji konferenci Male entente, ki se bo vršila maja me;eca v Pragi. Medtem pa bo morda dozorelo tudi vprašanje priznanja sovjetske Rusije s strani velevlasti, predvsem Francije, na katero so vezane Čehoslavaška in drugi dve državi Mede entente. Brez dvoma pomeni zgoraj omenjeni sklep glede stališča Male entente nasproti Rusiji, da bo odslej Mala ententa igrala nekako ulogo posredovalke med zapadnimi velesilami in Rusiio. Zveza med Francijo in Čehoslovaško bo ostala bržkone za sedaj omejena na ti dve državi. V bolj splošni obliki pa obstoja taka zveza že tudi z drugima dvema članicama Male entente. ki sta s Francijo v zelo prijateljskih stikih. Glecfe posojila Madžarski je bilo sklenjeno, da se pooblasti Beneš, naj zastopa tozadevno stališče Male entente na prihodnjem zborovanju Društva narodov v Londonu. Tudi v tem vprašanju je stališče posameznih držav Male entente soglasno. Toda vest, ki je vzbudila največ senzacije, morda še preveč, je vsebovana v poročilu, ki govori o predstojećem zbližanju med Italijo in Jugoslavijo. Kratka ugotovitev tega zbliževanja |e dala povod najbolj smelim kombinacijam. Evo v Čem ss strinjajo vse te kombinacije: Z ozirom na izjavo ministra Ninčića, da je pričakovati skorajšnje rešitve spornih vprašanj med obema državama in zbližanja med njima, se predvsem govori, da je reško vprašanje že rešeno« Ker o tej rešitvi niso znane nikakp podrobnosti, se na široko pojasnjujejo že prej predlagane in pretresane rešitve, katerih podlaga bi bila aneksija Reke s strani Italije in aneksija luke Baroš in Delte s strani Jugoslavije. Na drugi strani daja obisk generala Bo-drera v Beogradu povod za nove, še bolj smele kombinacije. General Boclcero je bil namreč na solunski fronti prideljen tedanjemu regentu Aleksandru, s katerim je ostal tudi pozneje v dobrih siikih. Nedavno je prišel v Beograd v posebni misiji in je ob tej priložnosti izročil kralju Aleksandru lastnoročno pismo Mussolinija, v katerem je baje ta stavil predloge za trajno in prija-1 teljsko ureditev odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Zadostovali so ti podatki, in že so poročevalci tujih listov začeli poročali spojim listom o predstojeći sklenitvi politične, gospodarske in vojaške zveze med Italijo m Jugoslavijo. Ker pa bi se zdelo nekain čudno, da se bo reško vprašanje kar naenkrat tako zadovoljivo rešilo, da si bosta obe stranki samega navdušenja padli v naročje, gredo poročevalci nekaterih listov preko tega in govorijo o sklenitvi te zveze —■ brez ozira na rešitev reškega vprašanja, ki da je na vse zadnje manjše važnosti spričo možnosti sklenitve iako daliko-sežnega sporazuma, kakor bi bila politična in vojaška pogodba, v kateri bi se obe državi obvezali, da bosta vzajemno branili obojno teritorijalno celoto. Poročevalec dunajske «Neue Freie Pres-scj» izvaja iz vsega še nadaljnje posledice in piše že o predstojećem vsečanem obisku kralja Aleksandra v Rimu. — Naj stoji stvar kakorkoli, eno je gotovo: da se toliko na jugoslovenski kolikor na italijanski strani išče podlaga za ureditev medsebojnih odnošajev na prijateljski podlagi. Italija ne more večno živeti v sovraštvu s svojo vzhodno sosedo in v interesu Jugoslavije je tudi, da si kolikor mogoče zavaruje hrbet tn se potem posveti uredi tvi svojih notranjih razmer. Italija mori računati tudi z rastočim vplivom Male en tente in se gotovo zaveda, da je prišel čas ko bi lahko popravila svoje zamude in napake v tem oziru. V Mali ententi bi Italija gotovo zavzemala bolj odlično mesto, nego ga rnore zavzemati v Veliki ententi. Pot v Malo entento pa vodi skozi Jugoslavijo, In tako bi ne bilo nič čudnega, če bi zaklju-čitev sedanje konferenco v Beogradu prinesla senzr.cijonarno vest o vzpostavitvi prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugo. slavijo. Vzpostavitev čim bolj prijateljskih odnošajev med obema državama predvideva končno tudi rapallsLa pogodba. Saj se je ravno v tej pogodbi hotela prikriti z bodočim prijateljstvom nekoliko manj prijateljska rešitev spora ined obema drŽavama. V ČL111cL. Sijajen okvir, v katerega se tudi sedi zavija s strani nekaterih tujih poročeva cev predlagana rešitev reškega vprašanja je res nekoliko podoben okviru, s katerim je bila obdana tudi rapallska pogodba. Na vsak način pa bodo vsi, katerim je na srcu vzpostavitev prijateljskih odnošajev med obema državama, z veseljem pozdravili te vesti in želeli, da bi bile res resnične. Z največjim veseljem pa jih bodo pozdravili tisti, ki so na njihovi resnici najbolj prizadeti, in to so Jugosloveni-ilali-janski državljani. Če pride res do tesno prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, kakor se splošno zagotavlja, bodo tudi julijski Sloveni končno dočakali dan, ko se bo začelo njihovo pravo de!o: da postanejo most med obema državama. Mljtt konference Popola sporaium med zosiopniki Hale entente dosežen. — PriSofliiJc fcsnferenca u Pragi BEOGRAD, 12. Uradno poročilo pravi: Danes se je vršil zadnji sestanek konference Male entente na zunanjem ministrstvu. Gg. Beneš, Duca in Ninčič so ponovno proučili vprašanje ogrskega posojila. Po proučitvi tozadevnih zapisnikov in celotnega vprašanja so se vsi trije ministri sporazumeli, glede rešitve in odstranitve težkoč, ki še obstojajo. Gg. Beneš, Duca in Ninčič so, predno so sc razšli sklenili, da se bo vršila prihodnja konferenca Male entente v Pragi in sicer meseca junija ali julija. Pred odhodom iz Beograda bosta gg. Duca in Beneš uredila potom medsebojnih razgovorov vprašanja, ki se U če jo obeh držav. _ Sšasfea-rotsiuftska p^gafsnia prekinjena. DUNAJ, 12. Romunski pos-anik Dkunandi, ki je bil določen za delegata na rusJto-romun-skih pogajanjih v Salzburgu, je izjavil urednik« eNcue Fcie Prčsseda so bila ta pogajanja prekinjena iz raznih vzrokov, predvsem pa radi tega, ker jc Ćičcrin predlagal Odeso za kraj teh pogajanj, kar so seveda Romuni zavrnili Razen tega je Rusija hotela združiti z gospo-darskimi vprašanji še razna politična, med te mi posebno ureditev mej med obema d ma in priznanje sovjetov. Romunija — jc Ijeval Diainandi — ne pripušča nikake d v vprašanju Besarabije ter noče upoš vprašanja priznanja sovjetov. Grof Bethlen odpotoval v London. BUDAPEST, 12. Ministrski predsednik grot Bethlen in finančni minister sta odpotovala* sinoči v London, kjer se bosta udeležila sestan* ka ogrske podlcomisiie Društva narodov. Pred raipnisfom ital. sbornice Ko je Mussolini tajko nepričakovano zaključil delovanje zbornice, se jc vsakdo vpra pal, Čemu ni zaključi t vi sledil takoj ludi raz pust. Bilo je mnogo ugibanj, čemu je Mussolin izbral ia način postopanja, tudi jc bilo mnoge namigovanj, da sc morda ta zbornica še enkra sestane- Toda danes je pač gotovo, da izid« kmalu odlok s kraljevim podpisom, ki bo na znanil razpust zbornice z razpisom novih vo litev na spomlad. Malo častna vlo&a, ki jo je igrala sedanj« zbornica od nastopa fašizma na vlado dalje ji je spodkopala ugled v deželi in tudi v ino zcmslvu, Za vsakega j-e bilo jasno, da mort Mussolin i početi, kar se mu zljubi s liste zbornico, ki sc je pred nastopom fašizma iz črpavala v malenkostnih debatah in zaku lisnih spletkah. Nikdar bi se ne bilo fašizmi posrečilo postaviti namesto prejšnje demo kracije svojo diktaturo, ako ne bi bili parla fnenlarci tako malo dorastli svoji nalogi. Levičarske stranke: socijalisti, komunisti ii deloma tudi republikanci, ki so tvorili tretjim zbornice, so se bili zajedli v opozicijo, popo-lari so ba ran tali in skušali izrabiti položa v prilog svoji stranki, a liberalci in demo kratje sami v sebi razcepljeni so se pokazali skrajno slabotni« nedosledni, neodločni V zbornici je torej vladala popolna anarhija In v tem času je fašizem že nevarno dviga glav.t, z Mevajoč plačilo za svojo protifoolj-'sevisko delo. _ __ ■ Fa^i'-e-a je natopil tedaj, ko so bili boljševizmu dnevi šteti, zakaj demagoški voditelji italijanskega socijalizma so spravili množice v prevratno ekstazo, dasi so bili sami prepričani o nemožnosti revolucije. Tako se jc boljševizem samega sebe obsodil v smrt ba; v trenutku, ko je meščanstvo oborožilo ir podpiralo fašizem. In tako smo imeli proti-rcvohicijo brez revolucije, kot smo pisali svo; čas v našem listu, T.r» takn mnrpmft r?ylaosfi mali -f^rvni linizem in za daljšo dobo je postal položaj opasen reiimu. Res je, da se ni bilo treba Mussoliniju ničesar bati cd sedanje zbornice, zopet pa jc res, da so opozicijonalnc sile čakale v ozadju, da nastopijo tedaj, ko se bo fašizem pokazal, da jc slab. Te opozicijonalne sile bi se utegnile o pravem času združiti in zadati vladi moralen udarec, če bi bilo dovolj poguma seveda. Neprestane krize v fašislovskih vrstah pa so silile Mussolinija k neki odločitvi. Ker si je parlament že itak sasn glasoval svojo smrt s sprejetjem volilne reforme, ga jc imela vlada popolnoma v oblasti. Toda veliko nadležnej-ši pa so postajali nestrpneži v fašistovski. stranki, ki so hoteli, da se napravi konec „temu dvoumnemu položaju, ki je nastal vslcd poznanega razmerja med vlado in parlamentom. Načrti fašizma so: izvoli naj se nov parlament, kjer bo imela vlada popolnoma zanesljivo večino, ta večina naj bo fašistovska parlamentarna skupina. Tudi z ozirom na inozemstvo je postalo potrebno, da se napravi konec sedanjemu stanju. Na Angleškem so bile volitve, na Francoskem se v kratkem razpišejo, čas je torej, da se tudi Italija »moderniziraš. Sedanji položaj bi utegnil zmanjšati ugled fašizma doma in v inozemstvu. Čudno bi se moralo zdeti množicam, da sc fašistovski poglavar oBota\lja razpisati volitve, da se do-ženc, ali je res dežela po svoji večini za sedanji režim. Mnogi bi utegnili smatrati to kot slabost, kar ne bi bilo v korist fašizmu. Pa še \t nekega drugega razloga sc mora fašizem požuriti z volitvami. Vsakdo ve, da je italijansko ljudstvo tako ustvarjeno, da se naglo navduši za novo stvar, da pa se ravno tako naglo ohladi. Dokaz za to trditev nam je ravno boljševiško valovanje. Kdo bi bil pred dvema letoma prerokoval, da socialističnih bojevnikov in razmeroma lahko in naglo zmagovanje fašizma. Fašistovski voditelji so v trenutku, ko je bilo glavno delo jproti boljševizmu dokončano, uvideli, da je treba takoj nastopili, sicer bi sc bilo utegnilo zgoditi, da bi bili opeharjeni za svoj delež, ki so si ga sami vnaprej določili. Zastonj so bili vsi napori liberalcev z Gio-lillijem vred, napori demokratov in popolarov, da bi zadržali fašistovski val. Poraženi so bili vslcd strahu pred odgovornostjo. Dežela j se je nahajala v takšnem položaju, da se ni j nihče hotel preveč izpostaviti, ker vsi so bili j prepričani: da se ne da nič napraviti. Vsi, razen : fašistov. Ti so dobro pogodili glavno slabost j svojih nasprotnikov in konkurentov in so z raladeniško drznostjo bili pripravljeni sprejeti j odgovornost za vodstvo države. Sledili so udarci za udarci, Mussolini je do j tal ponižal parlament, ki si ni več upal delati j opozicije. Vse stranke so sc uklonile nenađ- \ nemu valu in čakale, da pride ugodni trenutek, ko se bo fašizem preveč zaletel in tako razpadel vsled svojih lastnih neumnosti. Toda . vst oni, ki so računali na nesposobnost fa- ! šizma za vladanje, so sc ušteli, Mussolini 'jc ^ z mrzlično naglico hitel utrditi postojanke . svoje stranke. Zaporedoma je uničil vse one s-trujc, ki so sc mu zdele nevarne. Podrle so se razne socijalistične ustanove, padla je po- J polarska stranka, razgnani so bili demokrati . in liberalci, uničeni komunisti. Visoko nad j vsemi se je dvigal fašistovski zmagovalec. In pri vsem tem jc bil ohranjen videz ustave. Parlament se je sestajal, zboroval in glasoval j za vse zahteve fašislovske vlade. Tako po-koren jc bil dosedanji parlament Mussoliniju, ! da ja bila ta pokorščina že v pohujšanje no-t ran jem u in zunanjemu svetu. ' Lloyd Georgc je svoj čas primerjal fašizem i l.oljšcvLzmu , zakaj oba sta diktatorska, so- \ vražnika demokracije, sovražnika parlamenta, j Nič ni pomagalo dejstvo, da jc Mussolini ob- | dr?.al parlament, nad kateiim je vihtel svoje j diktatorsko Šibo. Svet se ni dal zavesti z ; videzom, ampak taksiral režim, kot j«, namreč ; kot diktaturo. In če jc bila ta diktatura vsaj j spočetka diktatura stranke, je pozneje postal diktatura ene osebe, ki je Mussolini. Osebna diktatura načelnika fašizma je bila neobhodno potrebna, posebno od tedaj naprej, ko so se -lačeli pojavljali v taš is lovskih vrstah slučaji i resnih sporov, anarhije, nediscipline. {«::>••«« r.mr> l/irfii A i ? ■ £<• inncciili. • vršil takšen preobrat v dtiševnosti širokih množic, ki so bile še pred kratkim orijentirane v socijalisiični smeri? Kar se je zgodilo socijalistom, se utegne pripetiti tudi fašizmu. ♦Ljudstvo hoče imeti zglede in dokaze faši-stovske moči, sicer se odtegne tudi novi smeri. V interesu fašizma jc torej, da se volitve čim prej izvedejo. Čim dlje bi fašistovska vlada čakala, tem težja bo zmaga fašizma v volilni borbi. Zakaj z odlašanjem se slabi fašistovski ugled, narašča pa odporna sila opozicijonalnih strank. Nihče ne bo danes tako naiven, da bi mogel verjeti v poraz fašizma pri volitvah.- Pomisliti je treba, da se nahaja ves ogromni vojaški, državni in upravni aparat v rokah stranke, ki bo voKtve vodila. Če hočemo sedanji vladni stranki pripisovati še takšno nepristranost in pravičnost, vendar je jasno, da je velik plus za stranko že samo dejstvo, da je ona sedaj na vladi in bo volitve izvedla. Drugo vprašanje je seveda, ali sega moč in vpliv najvišjih vladnih organov, tako daleč, da bi zamogla preprečiti protizakonite korekture volilne sreče širom cele države. Ali je tako gotovo, da se bodo vršile volitve brez nasilja? Gospod ministrski predsednik pač nc bo mo£el biti povsod, a podrejeni strankini organi so več ali manj podvrženi slabosti, ki jo ima več aii manj vsaka stranka: t. j. zmagati za vsako ceno, z vsakršnimi sredstvi. , i> Dosedaj ni še odločeno, ali pojdejo fašisti s samostojno listo v volilni boj, ali pa sklenejo zvezo s kakšno drugo narodno stranko. Mnogo se o tem ugiblje in razpravlja. Mnogo je dvomljivcev, ki trde, da ne morejo fašisti zmagati, če se postavijo na intransingetttno stališče. Glede opozicijonalnih strank je gotovo, da pojdejo socijalisti zase, popolari zase v volitve. VpTašaj tvorita liberalna in derao-kritična struja. Giolitti in Bonomi sta se sestala na pogovor. Temu pogovoru pripisujejo nekateri veliko važnost, drugi pa pravijo, da. je to le finta. s katero, naj bi se fašisti zavedli v kriva pretehtavanja. Zopet drugi pravijo, da se bodo liberalci pridružili fašistom itd. Vse te govorice so Se preuranjeie, vendar pa je jasno, da bi fašisti radi dobili liberalne glasove toda mandate bi obdržali zase. Ali pride do kakSnega kompromisa, se bo še videlo. Za sedaj je vse še negotovo in so vse to le ugibanja in pa «anevri strank. DNEVNE VESTI pravite V številki našega lista od 31. decembra m. 1. smo prinesli polemičen članek proti izvajanjem Giuseppe Botlai-a v listu «11 Reslo del Carlino: , kjer je razmotrival vprašanje: kdaj so politična naalstva opravičena? Menil je; politično nasilje je opravičeno le tedaj, ko je duh, ki daja pobudo, plemenit, in ako bo ciij, ki sc hoče doseči, leoristen za vkupnost». Mi smo priznali to naziranje le kot olajševalno okoliščino, ne pa kot opravičbo. Obenem pa smo dokazali neizpodbitno, da nasilja, ki so sc in se Se izvajajo na škodo našega ljudstva, nimajo tistih predpogojev, ki jih or.nača Boltai za opravičenosti političnega nasilju! Nanašali smo: naj je bila tudi fašistovska revolucija s pohodom v Rim še tako opravičena z ozirom na politične razmere v starih pokrajinah, je pa za naše kraje ta opravičba brez podlage in le prazen izgovor v opravičevanje grdih dejanj, storjenih na materijalno, etično in kulturno škodo našega ljudstva! Posebno pa smo se uprli poizkusom, da bi se ta nasilja opravičevala z našim pretveznim boljševizmom. Sklicevali smo se na dve dejstvi: 1. da smo mi izrecno slovenska narodna stranka in da smo že zato načelni nasprotniki boljševizma, in 2. da se vse naše borbe gibljejo strogo v mejah državnih zakonov. V «povodih» za nasilja proti našemu ljudstvu ni bilo — smo naglašali — nikake plemenitosti po naziranju g. Rot-tai-a. Misel naj se kreše z mislijo! — smo rekli. Nikdar pa naj kleveta in napad na osebo in njeno imetje ne ubijata političnega nasprotnika! To bi bil kratek posnetek iz dotičnega našega članka o «opravičenosti političnih nasilstev», Je-Ii g. Bottai k^j odgovoril na ta naša izvajanja — ne vemk Pa£ pa mu je prihitel na pomoč neki August o Ko-▼acic v listu «Giontale di Udine*. Ta Kovacic — ime kaže. da se ie teme- ljito izneveril sVojemu rojstvu — prihaja s trditvami, ki jih moremo označiti kot drzne laži. Trdi, da med nami in boljše viki ni nikake razlike ter da so pristaši slovenske narodne stranke istotako sovražniki države. Kakor boljše viki, tako da hočemo tudi mi, da bi se odpravile meje — «vrata. ki so »e slednjič zaprla pred obrazom nem-ško-balkanskih tolp». Potem psuje in žali, češ da v imenu tistega splošnega bratstva, ki pomeni zanikanje borbe za življenje, in v imenu tistega prava, ki ga je mogel priznati le kak od kapi udarjeni Wiisonf ne morejo zahtevati narodne manjšine, da bi gradile svojo hiše na ruševinah in na žrtvah večin! Tu je ta slovenski odpadnik razgalil vso svojo odurno duševno nagoto. Na psovko, naperjeno proti Wi!sonu, nočemo napisati zaslužene označbe. V prvo; zato ne, ker tak izbruh duševne posurovelosti že sam označuje njega, ki ga je zakrivil. V drugo pa zato ne, ker bi le žalili amerikansl^ega državnika, ako bi moža s toliko znanstveno in etično viso-čino spravljali v razgovor skupno s tem — Kovačičem! Kovacic pa prihaja še z drugim zgledom svoje duševne posurovelosti, pomanjkanja vsake kulture srca. Hote! bi, naj le nadalje padajo batine po botjŠevikih in Slovencih! In dostavlja cinično, da je že možno, da so padale fašistovske batine tudi po nedolžnih! Kdor se druži — četudi v dobri veri — s slovenskimi narodnjaki, naj fa le zadene njihova usoda! Mož poziva torej na nadaljnje pobojet ako bi narodne manjšine še nadalje zahtevale pravico do življenja poleg veČine! In mi zahtevamo ••• /to, kar se »nam more dati, ne da bi se večina zrušila v «ruševi-ne»! On zastopa izvajanje absolutnega večinskega — torej nesodobnega in nedemokratičnega načela. Mi pa želimo, naj v naši državi uveljavi sodobno in demokratično načelo večinami in manišii za katere se je bojevala tudi Italija! Sicer ;pa priporočamo nujno tistemu Kovacicu, [naj si na drugem mestu tega. lista ogleda | plemenit d. naziranja Italijana Luzzattija o svetosti pravic narodni manjšin! Seveda se bojimo opravičeno, da ne bo razumel tako vzvišenih misli. Kajti poleg Luzzatttja ;»c ta Kovacic s svojo umstvenostjo kakor cer-kvena miika poleg visokega cerkvenega stolpa! Miška ne ipore videti tako visoko S svojim bojem za pravice naše narodne manjšine smo toref~mi v družbi enega naj-odličnejših in prosvetljenih mož sedanje Italije. Zato nas tudi batine, s katerimi nam grozi, ne odvrnejo od boja za pravico m za svitle ideje sodobnosti. Pozdravljeni — gospod Augusto Ko-vacic!! "—_ Trst na noti k boljši bodočnosti Nekako pred enim mesecem je tukajšnji «PiccoIo» oznanil občinstvu veselo vest, da se Trst vrača k svojemu nekdanjemu gospodarskemu blagostanju. Večina tržaške javnosti je odločno protestirala proti takemu poveličevanju povečanega prometa v tržaški luki, poudarjajoč, da je ta pojav le prehodnega, značaja in v zvezi z zastojem prometa v*Kamburgu in da je to poveličevanje tudi taktično neprimerno, ker da bo1 vzbudilo ljubosumnost drugih trgovskih mest v Italiji, posebno pa Be-netek. Toda «PiccoIo» se je odločno branil, češ: Hamburg nima" s povzdigo tržaškega prometa nič opraviti. Hoteli smo ugotoviti to, preden preidemo k sedanjemu stanju tega vprašanja. Tedanja polemika med tržaškim časopisjem in tržaško trgovsko javnostjo se je nadaljevala do nedavno in se je izpremenila^ v zadnjem času v polemiko med celokupnim tržaškim in benečanskim časopisjem in med vso tržaško in benečansko trgovsko ^javnostjo. f* Sedaj pa je vsled posi#Qovanja vladnih mož, ki so spoznali, da bi znalo imeti to tudi neugodne politične posledice, ta srditi boj ponehal. In s tem dejstvom v zvezi čitamo v včerajšnjem «Piccolu» presenetljivo poročilo o delovanju pristaniških mest ob Severnem morju. V tem poročilu ugotavlja tukajšnji list, da je Hamburg vkljub dogodkom v Porurju, vkljub padcu marke, vkljub krizi v Nemčiji še vedno na prvem mestu med vsemi tekmujočimi pristanišči in da je sreča, katere se je Trst veselil v zadnjem času, le mrvica, padla z bogato obložene hamburške mize. Treba da bo še leta in leta trdega in složnega dela vseh jadranskih pristanišč, da se bo moglo misliti na kako konkurenco s severnimi pristanišči. Kakor se vidi, se je stališče «PiccoIa» tekom enega samega meseca temeljito iz-premenilo ... Mi bi gotovo ne želeli, da bi se v bližnji bodočnosti podobno izpremenilo tudi stališče drugega tržaškega laškega dnevnika «11 Popolo di Trieste^. Ta list je zadnje čase z neverjetno odločnostjo nastopal proti protitržaški gonji v Benetkah. Na migljaj g. Giuriatija pa je tudi on utihnil. G. Giu-riati mu je namreč Sporočil, da je mnenja, da bi se poverila rešitev benečansko-tržaškega spora posebni komisiji. In res se je snoči sestal na tukajšnji prefekturi tržaški del te komisije. Fašistovski list je pospremil tozadevno vest s tem-le mnogo obetajočim uvodom: «Leto 1924. ima postati leto jutranje danice za italijanski Trst! Je tukaj gotovo delo za ladjedelnice, za velike industrije, za pomorščake, za lukoJ Naše srce, staro tržaško srce se Širi; dihamo iz bolj polnih pljuč in — čemu bi skrivali? — čutimo se nekoliko ginjene ... ...V letu 1924. bomo videli, kako se zopet užiga večen ogenj v miljskih plavžih, tam, kjer morje zaliva zeleni ščit sv. Pan-talcona... In istočasno bomo videli na drugi strani obzorja, kako zatemnjujejo dimniki Ajcbrije s svojim sivim dimom nebo. Kaj še v®č? Sv. Marko, Tehnični zavod, Sv. Rok, Tržaška ladjedelnica bodo imeli zagotovljeno delo: Sv. Marko: križarko oklopnico; to je delo za dve leti; Sv. Rok: dve ladji po 12.000 tonelat za veliko plovbno družbo; Tržaška ladjedelnica: nekoKko podmor-nikov, ki bi morali biti dograjeni v poslovnem letu 1924.-25. in ki jih bo ladjedelnica dogradila še prej.;> i. d. Res zgodnja danica: dal Bog le, da bi ne bila prezgodnja! «— Spomini iz prošlosti Povodom smrti dra., Frana Mandiča se Rabarja in ga ob vsaki priliki črnili pr škofu. Pokojni dr. Fran Mandić je bil med prvimi Istrani, ki se je posvetil posvetnemu poklicu. Pa svojem poklicu je postal neodvisen in je mogel javno nastopati za stvaT svojega naroda. Zakaj oživljamo te spomine? Ker pričajo, kako je škof Dobrila dobro razumel, kako potrebni so narodu razumniki in neodvisni ljudje. Koliko bolj v današnjih časih, ko je vsakdo, ki mora živeli v kaki odvisnosti od nenaklonjenih nam čini-teljev, vezan na rokah in nogah, ko spravlja v nevarnost svojo eksistenco, žc z vsakim poizkusom, da bi se zavzel za narod svoj. Neoporečno dejstvo pa je, da je v ieh časih, vsaj relativno, najneodvisnejši odvetniški stan! Brez sodelovanja tega stanu si kar ne moremo misliti kakega smotre-nega političnega uveljavljanja. — Pa tudi ne glede na pogrebe narodne borbe je ta stan neogibn2enski Svet i, storile to čimprej, ker le še ta mesec sc lahko ponatisne prva številka, katera jc žc skoro pošla; Vi pa, ki ste zaostali z naročnino, storite čimprej svoj » dolžnost, da olajšate nepoJrebnc skrbi njim, ki so v teh težkih časih prevzeli težavno ralogo, katera jim povzroča, verujte, drugih skrbi več kot dovolj! Trgovska visoka šola (Revoltelia), Sinoči ob 18. uri se je vršila otvoritev bančnega tečaja ob navzočnosti zastopnikov političnih, vojaških in mestnih oblaslev. Predvsem so bili zastopani tukajšnji trgovski in bančni krogi. Rektor comm. Asimo že danes na te prireditve, saj hočejo hvaležni malčki pokazarti, kaj so sc naučili, in dobrotniki naj vidijo, da njih darovi padajo na rodovitna tla. Velika predpustna zabava v korist šolske reiekcije pri Sv. Jakobu sc priredi na pustni torek. 4. marca t. 1., v vseh prostorih DKD pri Sv. Jakobu. Na to prireditev opozarjamo žc sedaj vsa društva in si. občinstvo. Poslala se bodo vabila in vstopnice. Natančnejše se objavi pozneje. Kz tržaškega živiienia Koga so čakali? Predsinočnjim okoli 18. ure sta dva policijska agenta zapazila tri mladeniče, ki so sc nekam sumljivo kretali na vogalu ulic Palestrina in S. Franccsco; zdelo sc je, kot da bi koga pričakovali. Agenta sta postala radovedna; stopila sta bliže, toda komaj so ju neznanci ugledali, sta dva izmed njih nekaj vrgla od sebe, nato so se vsi trije spustili v beg; a prepozno. Agenta sta dva izmed beguncev kmalu dohitela, ju ustavila ter pobrala predmeta, ki sta jih ptička vrgla proč: bila sta dva nabasana samokresa. Agenta sta si bila na jasnem, da niso neznanci nameravali nič poštenega. Odvedla sta aretiranca na kvesturo, kjer sta sc izkazala za 26-letnega Ludvika Saitz in 20-letnega Marina Dcmitropulo, oba doma iz Trsta. Arctiranca nista hotela povedati, čemu sta bila oborožena in kaj sta nameravala. Bila sta odvedena v zapor v ulici Coroneo. Nesrečen padec. 16-letna Karolina Vidic. stanujoča v ulici Prato št. 7»je hotela iti snoči okoli 20-urc nekaj nakupit. Ko je šla po stopnicah se ji je spodrsnilo » padla je tako nesrečno, da «i je zlomila levo Toko na dveh mestih. Dobila jc potrebno pomoč na rešihii po-staji, kamor se je zatekla. Kovačeva Kovač Peter Banazzo, star 29 let, stanujoč v uKci P. Caataldi it. 11. poravna naročnine, potem ko se je list preje ------—----,__. . . . mal skozi vse leto in ni bila povrajna niti ena ! je snoči popravljal nek kotel v delavnic. «ta\ bene 'adrugc v ulici Ferriera št, 20- Nenadoma ;,a sc je kotel prevrnil možu na noge; Bonaz-za je zadobil široke praske po obeh stegnih in precej hude poškodbe po nogah- Na Hcc mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je podal ponesrečencu potrebno pomoč, nato so ga na njegovo zeljo prepeljali na dom. Dobri oojemalki. Predvčerajšnjim popoldne popoldne sta stopili v trgovino z manufakturnim blagom tvrdke Rauber 6: Servadef, ki se nahaja v ulici Mazzini št. 25, dve ženski; hoteli sta nekaj kupiti. Ogledovali sta si razne predmete, ki pa jima očividno niso bili po misli. Ko sta sc ravno pripravljali, da bi odšli, je nek pomočnik zapazil, kako je ena izmed žensk spretno skrila pod suknjo dva svilenega traka Poklical je orožnika ter dal ženski aretirati. Bili sta odvedeni na kvesturo, kjer sta sc izkazali za 26-letno Ano Scagli, stanuiočo v ulici Filippo Corridoni št. 2 in 22-letno Alojzijo Partel, sianujočo v ulici K. li-nieus št. 4. Po zaslišanju sta bili obe < odjenial-kb odvedeni v zapor v ulici Coroneo. Mala podjetja zlikovce v. Predsinočnjim so sc neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vlihotapili v stanovanje šivilje Marije Lin-cof, stanujoče v ulici S. Lucia št. 2, odprli šiloma razne omare in predale ter se polastili večje množine raznovrstnega finega perila v skupni vrednosti okoli 1200 lir. Tatvina jc bila prijavljena na policijskem ko-misarijalu v ulici Sanita. Predpreteklo noč so neznani dolgoprsinezi ukradli na dvorišču hiše št. 47 v ulici Mazzmi 5 metrov dolgo cinkaslo cev, vredno 18d lir, ki je bila last najemnika Josipa Licher, stanuj očega v omenjeni hiši. . — Ivan Lima, stanujoč na Korzu V. fc. tu, je imel spravljeno na dvorišču veliko cinkasto ploščo« vredno 150 lir, ki je predsmoftnjim zmanjkala kar čez noč. Lima je prijavil tatvino na kvesturi. . V spanju je umrli. Včeraj zjutraj so domači našli 52-letno Ano Vicicht stanujočo v ulici Mura ši. 10, nezavestno na postelji. Poklicati so na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je pa ugotovil, da je Vicicheva umrla že pred več urami. _ Iz trlaike pokrajine ŠTOR JE, Kmelijskc-izcbraževalno društvo __ storje naznanja, da se vsled prepovedi poL oblastva nc bo vršil občni zbor — 13. t. m. — Odbor. „ , . Slavina. Kdor šc ni vedel do sedaj, kateri da so dobri listi v Julijski Krajini, lahko izve to sedaj od župijanov župnije Slavina, kateri so izvedeli ob priliki novega leta od svojega gospoda župnika. Ta jim je namreč priporočal na prižnici, naj se naroče samo na dobre časopise, in ti so: Za vse vprek «Mali list» za može Gospodarski list->, za ženske «Bogoljub->, in kdor želi kaj več čitati, pa naj naroči Goriško stražo >. S tem je g. župnik pohvalil tudi ■ Mali list r.aj le naprej po svoji stari navadi krade čast svojemu bližnjemu.___ Vesži z a Seja kraljeve komisije v Vidmu- V sredo se je vršila v Vidmu seja kraljeve komisije za izredno upravo furlanske pokrajine, katere se je udeležil tudi bivši prefekt odv. Pisenti. , . Od raznih sklepov, ki so bili sprejeti na seji, bi utegnili zanimati Goričane sledeči: w Komisija bo začasno še nadalje vzdrževala deželni muzej v Gorici, toda. pridržala si je pravico zahtevati od države in mesta Gorica prispevke za upravljanje. Dovoljen je bil primeren prispevek za vzdrževanje prostorov, v katerih ima svoj sedež šolsko skrbništvo za Julijsko Kra- Istotako je bila dovoljena preuredba skladišč, ki se nahajajo v pritličju poslopja furlanske deželne uprav®, v stanovanja za deželne uradnike. Nadalje jć komisija še razpravljala o raznih drugih vprašanjih, ki se tičejo redne uprave dežele. _ Videmski mestni svet je podal ostavko. Razven socialistične manjšine so podah vsi videmski mestni svetovalci z županom vred ostavko. Vsled tega bo videmski mestni svet razpuščen ter imenovan vladni komisar najbrže v osebi dosedanjega župana gr. uff. Spezzotti-ja. Žalostni konec italijanskega odrešenika. Pred dobrim pol letom je prišel iz Firenze v Gorico dr. Lessi ter je prevzel mesto tajnika goriške cone fašistovskih strokovnih organizacij. Takoj po svojem prihodu si je mož začrtal visoko nalogo: rešiti je hotel Goriško od pretečega gospodarskega pogina, kateremu gre žalibog z brzimi koraki naproti. Da odpomore gospodarski bedi goriškega kmeta, je zasnoval veliko eksportno zadrugo, ki naj bi našla goriškim pridelkom nove trge. Že takrat smo izrazih svoje dvome o takem podjetju, ker imamo prebrldke skušnje z italijanskimi zadrugami. Vendar je estalo le pri načrtu in zadovoljni smo, da se je tako zgodilo, kajti drugače bi bili še za eno skušnjo bogatejši in končno bi taka zadruga stremela predvsem za tem, da gospodarsko in potem tudi politično podjarmi goriške Slovence. In poskus z zadružništvom med Slovenci jc dr. Lessi pa le napravil, ustanovd je s pomočjo žalostnoznanega Vmkota Cigoja vinorejsko zadrugo v Rihemberku ki pa vina sploh videla ni, ker je prehitro poginila, ... • Več sreče s svojim organiziranjem je imel dr. Lessi v Gorici in to predvsem pn takih kategorijah, ki so odvisne od države t. j. od fašistov. Gostilničar je pač moral organizirati pri fašistih, ker drugače bi pri šel še ob tisti borni kruh itd. V nedeljo je priredil dr. Lessi predava^ nje v dvorani «Vittoria», katerega so se udeležili skoraj vsi sedanji goriški politični mogotci. V predavanju je podal sliko svojega dosedanjega dela in zarisal smele nar črte svojemu delu v bodočnosti, posebno ognjevito je govoril o tem, kako bo najprej gospodarsko podjarmil in potem ne asimiliral ampak italijaniziral goriške Slovence. Ob koncu predavanja in debate jc bila sprejeta resolucija, v kateri se izraža dr. Lessi-ju priznanje za njegovo neumorno in uspešno delo. To se je zgodilo v nedeljo, v sredo pa so že naznanjali pa mestu nabiti lepaki, da je dr. Lessi odstavljen kot tajnik goriške cone. Se v nedeljo so mu goriški fašisti peli tehosana*, v torek pa so že kričali «križajte ga», kajti iz članov vodstva goriškega fašja ni se našel niti eden, ki bi dr, Lessi-ju vsaj pot obrisal, ko je generalni tajnik furlanske zveze faštstovskih sindikatov na torkovi vodstveni seji goriškega fašja sporočil, da je dr. Lessi odstavljen. Videm je zarenčal in Gorica se je ponižno stisnila v kot. Dr. Lessi-ju želimo, da bi kmalu zopet vstal od mrtvih, ampak nekje tam dol v Italiji! Idrija. Pogrebno društvo sv. Jožefa v Idriji sklicuje svoj redni občni zbor za 20. januarja 1924. ob 9. uri dopoldne v telovadnico ljudske šole s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika; 2) Čitanje zapisnika rednega in izrednega občnega zbora;3) Poročilo tajnika; 4) Poročilo blagajnika; 5) Poročilo revizorjev; 6) Volitev predsednika; 7) Poročilo 6 odbornikov; 8} Poročilo 3 preglednikov; 9) Slučajnosti. NB V slučaju, da nc bo ob določeni uri zbrano zadostno število članov, se bo vršil pol ure pozneje dru&i občni zbor, kateri bo sklepčen brez ozira Števila navzočih članov. — Odbor. Smrt generala Pađini-ja. V petek zjutraj ob 11.30 predp. jc nenadorra preminul^ v Gorici v svojem uradu na trgu Cesare Battisti general Giuseppe Paoiini, zadet od srčne paralize. Ob 11. uri predp. je še bil na magistratu, kjer se je še razgovarjal z mestnim tajnikom comm. Re- . vigiio in se je nato vrnil v svoj urad. Ob 11.30 j je naenkrat silno pobledel, zamrmral par besed in se zgrudil na tla. Takoj je bil poklican zdravnik dr. Morpurgo, ki je napravil generalu injekcijo, toda bilo je zaman, kajti par trenutkov pozneje jc obležal mrtev v rokah poJkov-nika Bauzaao. General Paoiini je živel od prevrata dalje v Gorici prvotno kot poveljnik XI. armadnega zbora, potem pa kot načelnik generalnega nadzorstva za izkazanjc časti v vojni padlim vojakom. General Paoiini* se jc udeležil aktivno cele avstrijsko-italijanske vojne, bil je odlikovan z zlato kolajno in je bil najbolj odlikovani častnik italijanske armade. Gorica mu pripravlja svečan pogreb, ki se bo vršil v pondeljek zjutraj. Drsališče na cestah. V torek m sredo a® predstavljale ceste po Goriškem splošno drsališče. Mladini, ki se ta šport dopade, je bilo to zelo po godu, hujše pa jc bilo za stare kosti, ki nimajo več one mladeniške prožnosti. Dogodila se Je cela vrsta hudo smešn& slučajev, ko so ljudje cepali ta na kolena ta na zadnji del telesa, toda bila j« tudi cela vrsta sfar čajev, ko so nekateri padali tako nesrečno, da jim jc zapustil njihov dotik s poledenelo cesto vidne in neprijetne posledice. Ivan Beltram, župan z Vogerskega, je padel pri Sv. Roku tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil levo roko tik pod zaplečjem. _ Parica Amalija Erman se je pri padcu na Travniku ranila na glavi in zadobila poškodbe na hrbtu. _ t. Trgovcc Franc Lovrenčič iz Uzeljana se je vračal v torek zvečer s svojim vozom iz Gorice proti domu. Na strmini pri Komelovi gostilni v Ajševici so se pričela vsled poledenele ceste drsati poslednja kolesa, od česar se je konj splašil in tudi sam zdrsnil z vozom vred v obcestni jarek. Konec je bil ta, da so s« voz, koe) in Lovrenčič precej hudo poškodovali. Pa tudi vožnja po cestah je bila skoraj nemogoča, vozniki, ki so bili v torek in v sredo v Gorici, so morali ostati v mestu, korgere so imele velike zamude in ena je celo zdrsmla v jarek v Rožni dolini in potniki so se morali sa- j mi drsati proti Gorici. Goričani nismo pač pripravljeni za takšne zime kakor je letošnja^ Profesor Bonnes izven smrtne nevarnosti. j Stanje prof. Bonnesa je še vedno težko, vendar j zdravniki so mnenja, da je že izven smrtne nevarnosti. Počasi prihaja k zavesti in že spoznava, sicer še zelo medio posamezne osebe. Pričel je tudi govoriti, toda govori neko ! Dico italijanskih, nemških in francoskih besed. KRONE, s;ebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 BABICA« avrorbtiraiia, sprejema nos^e. Nizke cene. Govori slovensko Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. _ 26 HIŠA Z GOSTILNO se takoj proda, pod zelo ugodnimi pogoji. Nahaja se v Ljubljani, v mesta, na prometnem kraju. Ima lep senčnat vrt. Kupcu je takoj na razpolago stanovanje s sobo in kuhinjo. Pojasnila daje g. Marija Zupan, Krapovski nas. 18._29 HANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in oglaševanje po zmernih cenah. _6 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Pokraio (prej Via Bacchi) Telsfon 27-81, uvoz voz. Velika saloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirna tih vrečic *"er valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. OSKRBNIK^ izobražen, išče primerno službo. Podrobnosti daje upravništvo. 1691 IZREDNA PRILIKA. Hiša v Gorici, z dvema J nadstropjema, se oproda. V hiši, 2 prodajalni, . 2 kleti, dvorišče m majhen vrt. Informacije daje oglasni zavod Viltorio Molesini, Gorica, 15/2 So. Ana-Bdljuittc-Dolint! Odhodi: Trst, Via Carducci (vogal Ponte della Fabbra) V delavnikih 12.30, 15,20 m 18.10. j V praznikih 7.—, 12.30,15.20 in 18.10. Mmm Tovarna \Mi ni in m Giuseppe Florenz&C£ z zalogo in delavnico za poprave o Vls fint. Caccia 6, Telefon 13-64 naznanja svoiim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosodni poskušnji glasom me-tričnega pravilnika, ki bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Mali oglasi TRTE cepljene in sadna drcvcsca iffla ia prodaj Alojz Piščanc, Rojan, gostiln.: «ABa co- dilk] ronai. EGIPTOVSKA METODA za izpuljenjc Neprekoslpv uspeh. Madamc Hanum Halime & Co Via Giulia 19 pritličje._ 41 POHIŠTVO? Spalne in jedilne sobe. Kuhinjska oprema. Domače, solidno delo. Niske cene. Andrej Jug, mizar, Via S. Lucia 5, 42 VRTNAR, mlad, se išče. Dobi stanovanje hrano in plačo. Via CHiozza 18/11 desno 33 POSESTVO v Ljubljani, ob Ljubljanici, se stoječe iz enonadstropne hiše s kovaško delavnico, šupe, dvorišča in vrta se proda. Pojasnila v Vialc Regina Elena 71_34 SINGERJEV šivalni stroj, zajamčen 10 let, se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji. Acquedotto 25, _35 KUHARICA izvežbana in pomivalka se išče. Zglasiti sc v pondeljek v Gostilni Furlan, ul. Geppa 18. „ 32 SOBA v bližnji Volti di Cbiozza se odda. Naslov pri upravništvu 36 BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Najstrožja tajnost. Cene zmerne. Madonnina 10 20. 37 KONSUMNO društvo na Kontoveiu išče krčma rja domačina. Nastop takoj. Pojasnila daje odbor. 38 TRTE, cepljene, prodaja g- Tavčar v Krepljafc. Dobijo se tudi v mlekarni Via Piccardi 31. A. Ukmar. 39 DRUŽINAM se priporoča gostilna ▼ ulici Car-pison štev. 14, kjer se toči prvovrstno črno vino iz Izole po 3.60 za na dom po 3.40 Hfer; belo vipavsko po 3.20 za na dom po 2*90 Kr liter. — Od 10 litrov naprej se pošilja franko na dom: Istrsko čim po 3.—; belo pevsko po 2.60 liter. — Poskusite, da se prepričate! 40 GOSTILNA «Ai tre peri s Via Udme 37 toči izvrstna vipavska in istrska vina. Izborna kuhinja in točna postrežba. Prijateljem in znancem m toplo priporoča ustsi Antoa Sila. 31 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga, Tsjasst. Na željo zdravniška pomoč, Govori slovensko Corso Garibaldi 23& 17S6 so partije blaga v naših različnih oddelkih skoraj izčrpane Da zamore vsakdo por nadaljujemo prodajo Se ostalega blaga ob sestave In ve nt teden O KRONE, goldiaaij^gbftijcai vedno 5 stotink več kot 6-L drugi. grosist. via Poodarea PODLISTEK JEČA (La GeOle) Poslovenil F. P. (25) božjo voljo ne tjeU J — «To je res,* je rekla ona z grozo, *siišala ______ „Da. gospa, > je nastojal on in jo prisilil, sem o tem bratrancu m še o nck-m pra- Paul Bourget: - Ida je vstopila, «tje, kjer je vaš ubogi soprog stricu..^ J storil dejanje, ki ga niste razumeli in ki ga — «Bil sem gotov. Ni samomora, ki bi ne j mati mora razumeti radi svojega otroka. Ko bil deden, razen morda prvega. Toda pri j sem prišel danes zjutraj sem, ste govorili va- natančni proučitvi bi se videlo, da je bil tudi I šemu ranjkemu soprogu: -Zakaj si mi to prvi samomor le zaključek podedovane živ-rstoril?* Ko ste bili pred ministrom, ste dol- čne razdražljivosti, ki se je razvijala od poku-_ j''žili tega moža, pozneje v kočiji in malo prej lenja do pokolenja. — vstea xega, k se ; roko v tem okrasu, paztte, kjer je imel nei$h slabosti. In ali ni tudi vaš »m že seda, pred očmi vašo sliko, sliko svojega otroka, skrajno razburljiv? Kaj je bil oni nagon k vse svoje razloge, da se ne umori, je bil nagon,! uničenju samega sebe, s katerim sc je pred ki je močnejši od njega samega, drugačen Mrtmn ure vnričo nas. zatfai nego on sam. Razumite me, drugačen. Zakaj oni pogrešek g službi ni bil navsezadnje nič mu včeraj brala povest «MaU Poucet». Ste videii?...» — Videl sem, da je res sin svojega očeta,® je odvrnil Vernat. Potem je dodal s poudarkom, v katerega je del vso resnost svečanega in strašnega opomina: «In po tem, kar se jc zgodilo daaes, si marata to ponavljati sami sebi, gospa, vsako uro, vsako minuto svojega življenja...» Z rokama sSfcje naslonila na mizo, kjer so bile raztresene razne otroške igrače, da bi ne padla pod novim udarcem, ki so ji ga pri-zadjale te besede, enostavna, toda zanjo pobe usodnega pomena, ia je rekla jadpaje: ^ a Vi ne mislite reči s tem, gospod đok-toB..» — «Da mu grozi nevarnost, da stori isti kakor njegov oče. Da,» je nadaljeval ozdra vije valeč, ki je bil sedaj ia Ute s Sftenoj, gospa,* je rekel dalje s posebnim oblastvom. Pri tem jo j« prijel aa roko ia jo peljt) proti knjižnici — cNe, ne tja,* ga ie prosila ona, *za drugega nego nesporazumljenje. kakor je rekel minister pred menoj. Toda bila je ded- ----- --- •------- : -------- - , nosL..« To besedo je ponovil v ločeni* zlogih, vse to? Vi hočete torej, da umnem tu pred enim četrtom ure vpričo nas zaganjal proli stenam, če ne zopeten začetek?...3 — *Ah?» ga je prekinila mati in cc prijela z obema rokama za obraz. «Vi me preveč trpinčite! Ne govorite več! Zakaj mi piavite katerim je dal zvok mrtvaškega glasu :«Ded-nooL Vi dobro veste, da sta se vsaj en njegov bratranec in njegov stric umorila na isti način.* — «Da,i je odvrnila ona, «toda kaj ima to opraviti? Njegov stric jc bil lahkoživec. igralec, toda moj Ivan...» _ «Ta stric je imel v krvi kakor vaš soprog,* jo je prekinil Vernat. «Saj pa jc svet gol£» je aadaljcvai. • lahkoživ cev in pijancev. vami od žalosti?« _ «Jaz hočem,* je odvrnil zdravnik, najdete v tej resnici moč za vršenje svoje dolžnosti.» _ «Kakšne dolžnosti? Ako je res, kaT pravite, ni nikake dolžnosti, ni ne dobrega ne slabega, ker nismo odgovorni. To so vaSe lastne besede. In Bogi Pa saj ni Boga, ako dovoljuje, da se mora pravičen, obziren in pošten človek, kakor je bil moj soprog, umoriti Vi m ne umorijo enostavno vsled tega, ker , radi nekake kali, ki jo nosi v krvi, in pot«m nimajo v svoji krvi te nesrečne dedščine, ki i še njegov sin! Ab, gospod, niti moj največji je prostovoljna mrt. In če bi IskaK v družini f sovražnik bt mi ne bil govoril, kakor ste mi Vialisovih...* Govorili vi.» Tatinska kronika. Huda zima pa prav nič nc ovira tatov pri njihovem plodonosnem delu. Med Tržičem ia Ronki so ukradli 104 kg iz železniškega - voza. — V Sv. Križu v Vipavi so najprej prevrtali zid poštnega urada, potem pa še blagajno in so odnesli razne poštne vrednosti v skupnem znesku 300 lir. — V Baru Regina Elena na Korzu so odnesli s pomočjo ponarejenih ključev en sod maršale, vreden 500 lir in so najbrže o&to pili tri dni in tri noči zastonj. — En član tatinske družbe je vendarle padel v roke orožnikov; je to 20 letni Emil Sirk iz Gorice, ki je sokriv tatvine v poštnem uradu v Grgarju. DAROVI Združene sile pri kozarcu kuhanega vina v kuhinji DKD izročile dobiček od L 16.— šentjakobski podružnici «Š. D.». ProsvetaŠi (imena slučajno ne znamo brati) so darovali šentjakobski podružnici D.» L 5,50. Ga. Merhar daruje šentjakobski podružnici «Š, D.» L 10, ker je dobila živga petelina «Pierota». Za «£o!sko društvo* so darovali «Adrijaši» Barko vije L 35,— G. M. P. L 5,— skupaj L 40.— Srčna hvalaf NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO ĐT-JAŠKE MATICE! Loterijske številka izžrebane dne 12, januarja 1924. Bari Firenze Milano Na poli Palermo Roma Torino V enezia 19 20 23 64 32 68 51 58 52 65 57 45 17 65 11 43 83 63 88 37 68 2 40 54 73 42 48 49 27 39 59 42 25 70 89 10 16 34 82 16 g&rzna p©r©€Ha, Trst, dne 12. januarja 1924 Valuta na tržaškem trg«. ogrske krone *««••••• avstrijske 'Krone . . « « • i-eškoslov2,škc kron; • • • • dinarji , « • Icji te«*«******* marke tiolarjf •••»••« francoski franki 9 • • švicarski franki • • • mgleški funti papirnati Kože kun, dihurjev, lisic, krtov, zajcev kupujem po najvišjih cenah MARCOVICH Trst, Via XXX ottobro 15* Skladišče ustrojenih kož in potrebščin za čevljaije. 550 veliki dohodi Ž VNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU um mi ngai ti. Kalni. — Lastni mi Dela lika flavaica In rezervat sakUd K C. SI. M3,099.999 irvTiai? ?ss taačM ia R&jalaičK trusni Uradna ura od 9-13 od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Camponovo Trst — Ulaie XX seitem&re 33 tel. 793. 56» Inseriroltev „Edinosti" 0B6DN6 JOBC vsake vrste in v vsakem slogu we m v veliki izberi LAKIRANE KUHINJE po izredno nizkih cenah MM LEfHB&I VIA RETTORi 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 o.*.— . 0.8S2G iiB.io •25.70 .....22.75 .....107.50 395.— V7.2 b 0*9.— 0 0385 fttJSO •20 95 12.— I0SA0 - 97.(i5 Županstvo občine Podfrcđ o istr! razpisuje mesto dbčimkega taisiika. Tozadevne prošnje s prilogami naj se vložijo do vštevši dne 22. t. m. Predpogoji: a) Italijansko državljanstvo (čl. 93 pravilnika k obč. dež. zak.); b) starost od let 21-40; c) zdrava in krepka telesnost; d) dobro moralno in politično vedenje; ej vojaška odpustnica ali potrdilo o dovršenem vojaškem službovanju. Fizične, po vojni povzročene napake odnosno rane, v kolikor ne tvorijo nikake opreke za redno vršenje službe ne bodo raerodajne pri podelitvi razpisanega mesta. Spričevala k točkama c) in d) morajo J biti izdana po 22. oktobru 1923. — Prednost imajo vojni invalidi! Po'eg zgoraj navedenega se zahteva še sledeče; a) Matura srednje šole ali višje šole s spričevalom o tajniškem izpitu (ali obveznost, položiti izpit pri prihodnjih tozadevnih izpraševanjih); b) Popolno znanje italijanskega m lokalnega slovensko-hrvatskega jezika, Plača določena: Začetna plača Lir 10.000 (letnih), dragmjska doklada Ur 1.560 (letnih} ; za poročenega Lir 2.710 (letmh). 5 kvadrijenijev z vsakokratnim zvišanjem 1 10 temeljne plače. Nastop službe najkasneje 1. februarja 1924. . . . Župan: Meznar Josip, 1. r. GIUSEPPE SPECHAR TRST Via S.Caterina št. 7 (vogal Via Mazzini) TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko iz-bero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ČRNO BLAGO ZA POROČENE. NOVI DOHODI: PLUGI vsake vrste. - SLftMOREZtilCE. ŽELEZNE BLAGAJNE «eb velikost!. TEHTltlCE dechnolhe Id za prodajalne. Ing. Righi & Vidovich 1B^Hl ■■■■■IIBBBBII ■HHIiaBMiS| pp^ Za konec šezije ~ — TVRDKA — 1 Podružnica v Trstu. Vogal vla Mi\m 27 — Via 30 oilsUrt li i l*vršyje vsa banine Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje 4% nette Vloge na tekoče račune po 4%% ebcea&saie nojugodnojsa po dogeiror«. Glavni sedež Stanke: UUBUJSlifl- Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gortea, Kranj, Maribor, Metković Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split. Diissiška glavica SMoarjav SO,OOO.OW.-Rozenre: dinarjev t 2,500.000.-TeL 5-18,22-98. Uraduje od 91/, do 12Va in od 141/, do 16. i i i i 108 I m i lm ssfid Istb ELIJA fM v SOMI £tJ®tf 3 "O C a Plaxza tevour St. 9 naznanja tem potem slav. občinstvu, da je prtjela zastopstvo najboijfiih in »vetov, šivalnih strejev „PfftPf41 - "o • oi • "o « ¥ S S^'Es&^i it" Ka ® tis 5! Ub m v « 15 *J B&s ® « £ -a 3 ^ c F c C ~a is ^ £ O o m m > a O " g II- -O SA. |Ag e^e. Sssassftsa^op-llpp tsi. Sii.3 S-S; SJi-S-a 8"S 5-s S.M > Sc toplo priporoča ILUS ČUK, sodni irvcdenec PUzza Cavour 9. Idravitfka Dr, Dom, Carnincich in dr. Fr. Gruden v Postojni sla odprla sij MMm eMisni v hiši Pierine Kraigherjeve no Ordnlraio uscKI im ad i MIRODILNICA miO Fi^LIN Sy, M. ziarnia Z Bivio. Tel. 774 prodaja na debelo in drobno. 31 Barve, laki, Čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) iinrifT r ir~đwn isu o&rolie M osrote LA CONVENSENTE Trst, Vsa efel Coroneo 17f f.9 Trst i B3 i m i i Trst — Vla Hszzlnl, uosal m l CoteHna stavi na prodaj s pondeljkom, 14. t. iik vse blago svojega bogatega skladišča in sicer volneno blago za obleke in suknje, pletenine, nogavice, šale, volnene in svilene šerpe, moško in žensko perilo, izdelane in naravne kožuhovine, svilenine, baršun, čipke in okraske za plesne obleke itd. izredno nizke cene. Danes razstave v naših oknih. r > ANTONIO VIA TORRE BIANCA 32 TRST L-___ Zobozdravniški ambulatorij Stanko Perhavec sprejema ios * SCZftill mli M oves tuka ia m vNVIVLIlIlfliMklMriUM. TELEFON ŠTEV. 23-83 Zastopstvo in zaloga: LIVARNICE RODOLFO BERTOL1 — PADERNO OBRTNIJA KERAMIKE: PAGL1ERO MICHELE — CASTELLAMONTE sa ZALOGA IN DELAVNICA MAJOLIČNIH PECI — ŽELEZNIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV IZBERA Predmetov iz litega železa za peči, majoličnih in keramičnih plošč. — „Cfianrattes" »sefins owRa za m — fcajvišje cem ptožtfjem v za vice, naramnice, nogavice. Bogala izbera biaga za moške obleke po meri. Krojačr.ica prvega reda. Plačilo na obroke ne vpliva na cene. Te so enake kakor pri takojšnjem plačilu. ■ O Z S kun, zlatic, lisic, dihurjev, vlctor, jazbece v« ma?k, veveric, krtov, divjih lit domačih selcev. D. WINDSPACH Trs«, Vla Cesare MNm 9L 10 II. nadsL, vrata te 17 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. o D O O D O O O P^DJO ^ □ a □ a □ □□□□ npppopappp P P P IMaeovIleoa leda 1905. ____________ poiKiRoaa vplačata. S. Kkofid I (Ustea paia^t). Rodrafeici s a0BAZIAv ŽARA. Olajšuis vsako trgovsko eperac z Jugoslavijo In z vzhodnimi deielami u Dele subvencije na K Ia niiiMV. Informacij«' — Kupuj« In prsdeja paradi« po pogojih. ter jni obrastala naJboKle po dogovoru. o p o o a a o a a paaaaopapa a p p a a a a pp ppppp pppppppp do p p p