28. številka
V Ljubljani, dne 22. maja 1915.
II. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1‘30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upr avništvo: Ljubljana i Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost< lpnimi peti t vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Rekla*. so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
dve dejstvi: 1. Kabinet Salandra je razdrl dne 4. maja zavezništvo z Avstrijo in Nemčijo, ter je 2. dne 6. maja sklenil s tripeientento dogovor, ki ima Značaj zavezniške pogodbe.
V	sedanjih razmerah bo pa tudi in-teresiralo, vedeti1 razloge, zaradi katerih se je Italija priklopila trozvezi. To nam najbolje pojasnijo zahteve Italije in obljube trozveze.
Da poučimo čitateljstvo o zahtevah Italije, prinašamo članek, ki ga je priobčil italijanski državni poslanec Cirmeni1 v »Stampi« in ki ga ponatiskujejo hrvatski in mažarski listi. Ta članek se glasi:
»Te dni se je prekoračila oficieina ene strani in Italije z druge strani. Sedaj so ta pogajanja stopila v svojo poslednjo uradno fazo.
Avstro-Ogrska in Nemčija sta uradno predložili consulti svoje predloge, ki so jih podpisali avstro-ogrski poslanik baron Macchio in nemški poslanik Biilow. Na osnovi teh prelogov ponuja Avstro-Ogrska Italiji:
1. Ves Trient in oni del Tirolske, kjer stanujejo Italijani.
2. Področje Soče vštevši Gradiško.
3. Obsežno avtonomijo za Trst, italijansko vseučilišče v Trstu; tržaška luka se proglasi za svobodno luko.
4. Desinteressement Avstro-Ogrske v južni Albaniji v korist Italije in takojšnje priznanje italijanske okupacije Valone.
5. Avstro-Ogrska in Nemčija izjavita, da sta pripravljeni, da skrbno preiščeta italijanske zahteve glede odstopitve Gorice in nekih dalmatinskih otokov.
Nemčija garantira, da Avstrija izpolni te ponudbe.«
Kaj daje ententa Italiji.
»Mtinchner Neueste Nachrichten« prinašajo: Za italijansko časopisje je značilen oklic na italijansko ljudstvo, ki ga je »Popolo d’Italia« — list, ustanovljen in plačan z 2 milijoni frankov od entente — v nedeljo v stotisočih izvodov razširil:
1. Trozvezna pogodba se je odpovedala 4. maja.
2. Dne 15. aprila se je sklenila z en-tento vojaška pogodba, s katero se Italija zaveže, da napade Avstrijo najkasneje do 24. maja.
3. Ta pogodba garantira Italiji osvoboditev vseh neodrešenih krajev, gospod-stvo v Adriji in velike kompenzacije v Aziji in Afriki.
4. Začelo se je že ta načrt izvrše-| vati, ker so častniki italijanskega gene-| ralnega štaba že sodelovali v Londonu j in Parizu pri določitvi enotnega načrta ! za vojaško akcijo.
Iz Ženeve pa poročajo, da je Italija sklenila že 27. aprila pogodbo s tripeientento. S pogodbo se je baje zavezala, da začne vojno na strani Francije najkes-neje dne 25. maja.
Dejstvo je, da se je vlada odločila, da spravi svoj program dne 20.t . m. pred zbornico, da ji ta da zaupnico ali pa nezaupnico brez debate.
Leto 1870. v Italiji' ni ustavilo narod-noenotnostnega vprašanja. Italijani imajo sicer le malo svojih narodnih pripadnikov v drugih državah, kakor v Avstriji, na Francoskem, v Švici, v Rusiji. Ti drobci italijanski so raztreseni in morda prav zaraditega pospešujejo italijanski irendentizem. Okrog in okrog Italije so raztepeni ob mejah. Imamo jih na Tirol-; skein v Trientu, po avstrijskem Primor-
Italija je bila minuli teden pozornica velikih demonstracij za vojno in proti njej. Stotisoče ljudi se je udeleževalo teh demonstracij, ki so dovedle ponekod do barikad in krvavih spopadov. Za vojno je na Italijanskem zlasti inteligenca, pre-prostvo prebivalstvo in posebno sociali-stiško delavstvo je pa odločno nasprotno vojni.
Ministrstvo Salandra je demisioni-ralo, toda ne Giolitti, vodja parlamentarne večine, ne Marcora, predsednik zbornice, nista mogla sestaviti novega ministrstva. Kralj se je posvetoval z najrazličnejšimi politiki, a končno je ostal šef vlade Salandra, ki je že takorekoč vse pripravil za vojno, dasi so v njegovem ministrstvu trije ministri odločni nasprotniki vojne.
Pravzaprav ta prelevitev zaveznice ni nič novega, zakaj vsa znamenja so kazala že dolgo, da se Italija ne čuti srečno v družbi Avstrije in Nemčije. Leta 1883. je bila sklenila Italija pogodbo z Avstrijo in Nemčijo, da se zavaruje proti Franciji v Sredozemskem morju. Ta zveza je obstojala 32 let ter je tvorila v Evropi naj-važnejo politiško skupino. V tej trozvezi so se ponavljala večkrat nesoglasja, zlasti pa v kritičnih časih balkanske vojne leta 1912.
Nacionalizem je v Italiji silno razvit. Ta je tudi polagoma raztrgal vse vezi z Avstrijo in Nemčijo; vse obljube Avstrije niso potolažile bojevitost italijanske inteligence.
Iz Curiha došla poročila so naznanjala, da predloži italijanska vlada parlamentu Zeleno knjigo, ki obseza zlasti
LISTEK.
Nove postavne do* ločbe.
Avstrijski »državljanski zakonik« (allgem. biirgerl. Gesetzbuch) je bil izdan leta 1811. Od tistih dob so se razmere v državi spremenile in postavne določbe so se jim morale prilagoditi. Po dvornih dekretih, cesarskih odlokih in postavah (novelah) državnega zbora je že zelo mnogo paragrafov državljanskega zakonika razveljavljenih in zatrtih, spremenjenih; mnogo jih je z boljšimi nadomeščenih ali novo uvedenih. Tako veliko spremembo pometija »cesarski odlok z dne 12. oktobra 1914 (Drž. zale. št. 276), izdan na podlagi znanega § 14. državno - osnovne postave.
Odlok šteje 73 paragrafov in prinaša mnogo važnih sprememb (osebno-prav-riih, rodbinsko-pravnih, zapuščinsko-prav-nih), vendar so v prvi vrsti poklicane sodnije, da se ravnajo po njih. So pa tudi nekatere določbe, ki bi jih moral vsakdo vedeti, ker močno posezajo v vsakdanje življenje.
Te določbe smo sicer že takrat ob kratkem omenjali, a ker so važne in bodo
po vojni marsikje prišle do veljave, priobčujemo glavne določbe v naslednjem:
1. Ženske kot priče. § 3. zgoraj navedenega odloka določa: Ženske morejo biti priče pri izdelovanju pismenih listin in pri oporokah; kot priče se morejo podpisati na listinah, ki jih zgotovi sodnija ali c. kr. notar v potrjenje izjav ali druge namene; ženske morejo v vseh teh slučajih biti kot prva ali tudi edina priča. Podpis ženske kot priče na zasebnih listinah v manj važnih zemljiško-knjižnih zadevah popolnoma nadomesti moško pričo. S tem je ves pravni promet silno olajšan, zlasti je tudi zdaj lažje narediti ustni testament, ker zadostujejo tudi ženske priče (stare morajo biti vsaj 18 let, neomadeževanega življenja in razumeti morajo jezik zapu-ščinarja, ki dela testament). — Te določbe so tako dalekosežne, da bi v mirnih časih ženske izjavljale svoje veselje nad njimi v posebnih shodih in banketih in državni poslanci po celi Avstriji bi jim čestitali češ: »To smo Vam dosegli mi!« Tako je pa vse lepo tiho dovršil § 14.
2. Druga silno važna nova določba je: Zakonski mož matere, ki je imela že prej nezakonskega otroka, more temu otroku dati svoje ime in pravice, kar doslej ni bilo mogoče; ker le tisti, ki je bil resnični oče nezakonskega otroka, ga je
mogel pozakoniti. Vendar je potrebno, da tak zakonski mož svojo voljo z uradna sodnijsko ali notarsko listino naznani deželni vladi, ki potem poskrbi vpis v krstne matice. Tudi je v to potrebno privoljenje matere, če še živi, in otroka, oziroma če je mladoleten, postavnega jerobstva. (§ 8. al. 2. cesar, odloka z dne 12. oktobra 1914. Drž. zak. št. 276.).
3. Doslej je moral nezakoniti oče le stroške ob porodu materi povrniti, sedaj pa je taka nezakonska mati opravičena, že pred porodom, tirjati od tistega, ki ga je smatrati za očeta pripravljajočega se življenja, oskrbljenje in sicer za tri mesece, samo če je uboga in poštenega obnašanja (§11. kot zgoraj).
4. Nadalje je odpravljena stara določba, vsled katere taki, ki so bili kdaj obsojeni zavoljo zločina goljufije, niso mogli biti priče pri testamentih. Zdaj je to dovoljeno (§ 57. kot zgoraj). — Na morju in v krajih, kjer razsaja kuga ali druge nalezljive bolezni so veljavne priče pri testamentih tudi osebe (moške in ženske), ki so dopolnile 14. leto svoje starosti (§ 58. kot zgoraj).
Takih in enakih velevažnih določb je v novem odloku še vse polno in upati je, da bodo, ko se enkrat vživijo, ljudstvu na veliko korist.
ju, na Korsi'ki, na Malti, v Nici, v Švici. Vse te neodrešene Italijane hoče odrešiti politiška stranka iredentska, ki je pa dandanes pravzaprav le del italijanskega nacionalizma.
Italija je jako gosto naseljena država. Na Italijanskem pride na kvadratni kilometer 121 prebivalcev, v Nemčiji 120, v Avstro-Ogrski pa samo 76. V Evropi so le Belgija, Holandska in Velika Britanija gosteje naseljene kakor Italija. Italijani se silno izseljujejo. Leta 1912. je šlo za delom iz Italije 710.000 prebivalcev. Po vsem svetu je pa stalno naseljenih več nego pet milijonov Italijanov, torej mnogo več nego je vseh neodrešenih Italijanov. Novi italijanski nacionalizem hoče rešiti pet milijonov izseljencev, zato pa zahteva razširitev svoje domovine tudi preko narodnostnih mej.
Iredentizem bi bil zadovoljen z avstrijsko ponudbo. Toda sedanji nacionalizem zahteva gospodstvo na Jadranskem morju, da z njim doseže hegemonijo na Balkanu ter si pridobi zemlje v prednji Aziji.
Italijanske aspiracije torej očividno niso naperjene le proti Avstriji in Nemčji, marveč so mnogo dalekosežneje, ter prav v tesni zvezi z vprašanjem balkanskih državic in Orienta sploh. In prav nič se nam ne bo čuditi, če se potek svetovne vojne hipoma preokrene v popolnoma drugo smer.
Danes vemo le to, da je pripravljena Italija, in da je pripravljena tudi dvozve-za na — vojno.
Naiviiii sodni dvor glede pretiravanja cen.
Najvišja avstrijska instanca v kazenskih stvareh je nedavno izrekla načelno važno razsodbo. Gre za vprašanje, ali sme posamezni obrtnik izvrstno konjunkturo ob vojnem času izrabiti brezobzirno ter podražiti blago, ki se zlasti rabi, kar poljubno ali ne. Ozrimo se na ces. nared-bo z dne 1. avgusta 1914, ki določa za čas vojne način preskrbovanja prebivalstva z neobhodno potrebnimi stvarmi. V tej na-redbi se določata za pretiravanje cen zaporna kazen in globa. Dotični § 7. nared-be pravi:
»Kdor z i zkoriščevalnim namenom zaradi po vojnem stanju povzročenih izrednih razmer zahteva za neobhodne potrebščine očitno previsoke cene, se zaradi prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna do šestih mesecev. Obenem z zaporno kaznijo se sme prisoditi tudi globa do 2000 kron.
Kdor stori tako dejanje ponovno, se kaznuje zaradi pregreška s strogim zaporom od enega meseca do eneoa leta.«
Kljub tej naredbi so cene »neobhod-nim potrebščinam« od avgusta 1914 vedno naraščale. Marsikatere stvari so še enkrat dražje in še več nego so bile pred vojno. To nikakor ne bi bilo mogoče, če ne bi »izrabljali« izrednih razmer, ki so nastale zaradi vojne; nekateri trgovci in pridelovalci so te razmere brezobzirno izrabili in podražili neobhodne potrebščine tako, da jih le premnogo prebivalstva sploh ne more več kupovati. In če se za-raditega pritožujemo, nam ugovarjajo, da so cene na debelo poskočile; trgovci na debelo pa imajo vedno dovolj izgovorov za zvišanje cen.
Odlok Najvišjega sodnega dvora je končno onemogočil taka pojasnila in izgovore. Obravnaval je o naslednji pritožbi:
Trgovec z mešanim blagom Z. je kupil sredi meseca novembra 1914 moko
št. 0 po 65:2 vin. kilogram; vštevši stroške znaša lastna cena za kilogram 67:7 v., tako da bi bila za nadrobno prodajo opravičena cena po 72 vin. Trgovec pa je zvišal najprej prodajno ceno na 76 vin. in potem na 80 vin. Pravtako je zvišal ceno drugi vrsti moke, ki ga je veljala, vštevši lastne stroške, le 73:8 vin., na 80 vin. in potem na 84 vin. Pristojno okrajno sodišče je priznalo obtoženega trgovca krivim prestopka po § 7. omenjene naredbe; toda deželno kot vzklicno sodišče je obtoženca oprostilo, češ da ni prekoračil »običajnih tržnih cen«. — Trgovčevi nakupni stroški so »glede presojanja kazenske stvari brez pomena«, dokler niso prodajne cene prekoračile »meje običajnih tržnih cen«.
Proti tej razsodbi se je pritožil državni pravdnik z ničnostno pritožbo v varstvo zakona. Najvišji sodni dvor je razveljavil razsodbo ter potrdil, da je deželno sodišče kršilo z njo zakon. V svojem utemeljevanju pravi Najvišji sodni dvor, da trgovcu ni dovoljeno, določevati prodajnih cen blagu po takozvani tržni ali dnevni ceni, če ga je nakupil ceneje. Odlok naglaša, da sedanje takoimenovane »dnevne cene«, ki so izredno visoke, niso prave tržne cene, da so pretirane in neopravičene ter da tisti, ki je kupil ali izdelal blago po nizkih cenah, nikakor ni opravičen zahtevati pretiranih cen, ker ga tudi splošno podraževanje kot posledica vojne, proti kateri je naredba naperjena, ne more opravičevati. — Odlok, ki pojasnuje zaradi vojne nastale razmere glede ponudbe in kupovanja prihaja do naslednjega sklepa:
1.	Takozvane tržne ali dnevne cene, ki so nastale vsled po zakonu prepovedanega izkoriščanja izrednih razmer zaradi vojnega stanja ne morejo odločevati; 2. izhodišče za presojo morejo tvoriti le resnični nakupni stroški prodajalca in običajni dobiček pri dotični kupčiji. Cesarska naredba je hotela ustvariti protiutež proti gospodarski premoči posestnikov zalog in preprečiti bogatenje posameznikov na račun splošnosti...
Dalje pravi odlok: Poljubne tržne in dnevne cene jemati kot vodilo, bi bilo isto, kakor, če bi odločevale najvišje cene, čemur nedostaje vsakršne pametne in nravstvene opravičbe, bi bilo toliko kot varstvo prodajalcu, ne pa kupcu, ki ga prodajalec med vojno prav gotovo ne rabi, ker se mu ni treba bati, da bi cene med vojno padle in tudi ne bodo padle še kmalu po vojni.
S to razsodbo zadeva Najvišji sodni dvor narodno gospodarstvo meščanske družbe na najobčutnejem mestu. Izraba izrednh razmer ali »konjunkture« je med glavnimi viri, iz katerih izvira »pošteno« in hitro pridobljeno imetje. »Tržna cena« je sveto geslo častite trgovske družbe in velja kot nedotakljiv gospodarski zakon ponudbe in povpraševanja. Če je branjevec Z. prestopil s povišanjem cene moki naredbo z dne 1. avgusta 1914, tedaj je tisoč in tisoč njegovih stanovskih tovarišev in stebrov družbe storilo isto. Zakaj se proti njim ne uporablja § 7.? Na to vprašanje si bo pač lahko vsakdo odgovoril, ki pozna razmere. Naredba pa sploh velja le za čas vojne. Čim nastopijo normalne razmere, se zopet ta naredba razveljavi in pravica trgovca, da prostovoljno »izrabi konjunkturo«, se zopet uveljavi. Vsekakor pa je razsodba Najvišjega sodnega dvora jako zanimiva; namigava namreč državni upravi, koga je pravzaprav treba varovati- v družbi. Poljubno podraževanje naj bi bilo tudi v mirnem času kaznji-vo. V besedah »tržna cena« se skriva prav navadno skopuštvo.
Državni minister o vrednosti strokovnih organizacij.
Že ob mirnem času so pametni ljudje pripoznavali pomen strokovnih organizacij za delavski sloj sploh in tudi za družbo vobče. V sedanji svetovni vojni pa na-glašajo najznameniteji možje vrline strokovno organiziranih delavcev in njih organizacij pohvalno. Nam sigurno ni do tega, da bi nas hvalili nasprotniki, toda naša dolžnost je, da zabeležimo take pojave, ker nam izpričujejo, da so strokovne organizacije zlasti glede na vzgojo in svoje podporne ustanove pridobile že mnogo na ugledu in ker je ta ugled za bodoči razvoj strokovnih organizacij jako velikega pomena.
Danes poročamo, kako sodi o strokovnih organizacijah državni minister male luksemburške državice ter to svojo sodbo tudi pove v zbornici.
V seji luksemburške zbornice dne 25. marca je vprašal socialistiški poslanec dr. Welter vlado, kaj namerava storiti za vz-državanje družin brezposelnih delavcev, ki ne morejo nikjer dobiti dela.
Nadaljeval je, da mora zbornica vsekakor blagohotno skrbeti za te siromake, ki niso sami zakrivili svoje bede, enako je tudi dolžnost oblasti, da pri tem pomagajo.
Na zglede drugih dežel se ne moremo naslanjati, ker nimamo zaradi nerazumljive strogosti vojaških oblasti nikakršnih pojasnil iz dežel, iz katerih navadno črpamo dotične zglede.
Dr. Welter stavi vladi naslednja vprašanja:
1. Ali so ji znane razmere tistih, ki so brez dela?
2. Kaj je do sedaj storila, da jim pomaga?
’	3. Kaj namerava storiti vbodoče?
Govorilo je še več poslancev o posledicah brezposelngsti; končno pa je govoril obširno o tem predmetu državni minister Eyschen ter se izrazil o organiziranih delavcih takole:
»Najprej hočem govoriti o delavskih sindikatih (strokovnih organizacijah). Teh organizacij je še mnogo premalo. Prav resna in pomembna lekcija je bilo za vso deželo, ko smo videli, kako so organizacije polagoma zbirale znatne rezerve ter svoje člane znatno in zadostno podpirale in se same vzdrževale. Iz doposlanih pojasnil sem razvidel, kako velikanska je delavska požrtvovalnost. Člani organizacij so imeli pravico do določene podpore, razentega pa mnogo delavcev ni bilo strokovno organiziranih. Niti vinarja niso plačali organizaciji, in vendar so .jim tovariši v posameznih primerih pomagali. To dejstvo je vredno največje pohvale. Dokazuje namreč zopet enkrat velki vzgojni pomen organizacij. Vsa bodočnost delavstva so te organizacije.
Predvsem moramo sindikate (strokovne organizacije) podpirati in naprositi občine, da se združijo v tem z drugimi občinami. Posebno težko je dognati med neorganiziranimi brezposelnimi delavci tiste, ki res niso sami zakrivili brezposelnosti.
V organizacijah nadzirajo to tovariši jako strogo, ker gre za njih interese. To je vzrok, zaradi katerega imam tako veliko zaupanje na njih pomoč in zaraditega zahtevam, da naj se občine sporazumejo z organizacijami. Ali velika večina delavcev pa ni organizirana.
Pravzaprav so ti tudi njih tovariši, in če sedaj niso člani organizacije, bodo pa pozneje. Priporočat sem že nekaterim zadrugam in jim obljubil, da jim damo sred-
stva na razpolago; če bi uvedle natančne poizvedbe, izvrševale naznanila ter stopile v zvezo* s- posredovalnicami itn podjetniki.
Ko bodo službe v inozemstvu proste, moramo- ljudem* omogočiti pot tja, jim dati potrebna sredstva. Le na tak način bomo dosegli uspeh, toda v take namene je treba radodarnih ljudi, ki* nam morajo pomagati, da vršimo taka dobra dela.
Izvoliti se mora komisija za brezposelne. Za prvi hip smo* sestavili odbor delavske borze takole: Poleg gotovih ljudi, ki imajo- stalno opravka s- temi vprašanji ter se popolnoma žrtvujejo temu namenu, sodelujejo pri borzi tudi občine.. Tako bo sestavljen odbor za radii ega, da ne bo zanemarjali noben glavni interes.
Glede zlorabe podeljenih podpor nimam posebnih skrbij, zakaj- delavec ima preveč časti, da bi izrabljal razmere. Doslej smo opažali,, da so bili delavci veseli, če jim ni bilo treba vzeti niti vinarja tega, kar so nabrali drugi«.
Dalje je izjavil državni minister Ey-sclien, da bo država dala občinam zlasti mestu Luksemburg sredstva na razpolago, da se organizira primerno- preskrbo-vanje brezposelnih.
Tako je v mali državici Luksemburg, kjer že mnogo bolj upoštevajo* socialne momente kakor pa v velikih državah.
V	velikih državah- je socialen problem povsem interno vprašanje; ki se državnikom ne zdi' tako važno kakor ko-smopolitiški problem.
Uničenje nemškega militarizma.
Nekaj francoskih in angleških sodru-gov se je oprijelo* običajnega gesla, da treba nemški militarizem uničiti. Nemška socialna demokracija je vedno nastopala odločno proti militarizmu, vendar je pa smešno, če iščejo tak namen v sedanji vojni francoski in angleški socialisti. Zakaj posledica te vojne proti nemškemu militarizmu pomeni le njega ojačenje in pa pospeševanje francoskega in angleškega militarizma. Cela ta fraza je posledica napačnega umevanja o nezmiselnem oboroževanju. Temu nima človeštvo* zahvaliti samo velike žrtve, marveč v velikem delu tudi grozoto sedanje vojne. Države so se vedno izgovarjale na oboroževanje sosednjih držav, obenem pa so se oboro-žcvale same. Skoro so se bile že pomirile maščevalne ideje, toda z neprestanim, hujskanjem ob sklicevanju na nevarnost nemškega militarizma je v zadnjih letih namenoma kazala zlasti Rusija na evropsko nevarnost. In posledica tega triletna vojaška služba, izredno veliki stroški v vojaške namene, padec Litiha, Namirja in Antverpna, zasedenje severne Francije po Nemcih. Če se je torej že ob mirnem1 času pospeševal nemški militarizem z neprestanim hujskanjem, kako naj bi se omejilo oboroževanje, povečanje mornarice z vojno, ker hoče nemški narod varovati svojo neodvisnost, ko vidi v militarizmu (pa bodi to stokrat napačno mnenje) svojo obrambo in rešitev. Vojskovodjem zaupa nemški narod, ne Schillerju, Fichteju in Pestalozziju, dasi imajo ti več zaslug za njegovo odpornost.
Prav iskreno je torej pozdravljati, da je angleški nacinalni; ekonom Norman Angeli nastopil proti bedasti domišljiji, da gre v tej vojni za uničenje pruskega militarizma ter svoje trditve prav korenito dokazal. Pri Jeni in Avsterlicu so bile uničene pruske čete in Francozi so poplavili deželo. V Tilsitskem miru so izgubili Prusi posestvo na zahodni strani Labe, vse poljske pokrajine, južni del zahodne
Prusije in Dancig, skoro polovico* svojega ozemlja in prebivalstva. Prisilili so Nemčijo*, da ne sme imeti večje armade nego
42.000	mož, da ne sme imeti milice (črne vojske). Toda komaj pet let potem so Nemci zadnja francosko armado v Nemčiji potolkli in Prusija je zbrala četrt milijona močno in dobro izvežbano* armado, ki je bila najmočnejša med zavezniki, ki so premagali Napoleona. Prav nobenega dvoma torej ni, če bi se danes posrečilo Franciji in Angliji Nemčijo premagati in »uničiti«, da bi bilo to še manjšega pomena kakor je bilo »uničenje« leta 1813. Zakaj* narod, ki šteje 70 milijonov duš ter ima izredno razvite duševne, telesne, po-litiške in gospodarske sile, ki itna izredno iznajdljivost v prilagodenju novim razmeram, se dvigne takoj zoipet po porazu, hoteč končno obvladati svoje sovražnike. Kdor zna črtati zgodovino, razume, da je današnje bojevanje Nemcev proti Franco-zom še vedno odgovor na zmago Francozov nad Nemci pri Jeni (1813).
Isto, kar velja za nemški militarizem, velja tudi za militarizem drugih držav. Nikakor pa se ne vodi, boj proti militarizmu s pospeševanjem svojega lastnega militarizma. Boj proti militarizmu bo izvršilo iskreno prijateljstvo* med narodi, nikdar in nikoli pa ne hujskanje naroda proti narodu in sovraštva
Vprašanje poravnalnega urada v rudarstvu na Nemškem.
Štiri rudarske organizaeje na Nemškem so vložile pri, trgovskem ministrstvu zahtevo po ustanovitvi poravnalnih uradov. Trgovsko ministrstvo je vlogo odklonilo ter minister je obvestil organizacije, da so gospodje rudniški posestniki načelni nasprotniki poravnalnih uradov in drugič jim tudi ne ugaja predlog glede sestave. Da se napravi vsaj* korak naprej, je naročil minister višjim rudarskim uradom, da naj vplivajo vbodoče na to, da se vselej, kadar se spreminja spored dela, če se uvršča čezurno delo, najemajo ujetniki, zlasti pa ob mezdnih sporih poprej zaslišijo delavski odbori. Enako naj se zaslišijo delavski odbori, če namerava rudnik pomnožiti produkcijo med vojno, ter se pri tem kolikor mogoče ozira na želje odborov. Dalje je minister tudi naročil višjim rudarskim uradom, da vplivajo v tem zmislu tudi' na zasebne premogovnike in s tem preprečijo mezdne spore. Doslej se revirni uradniki sploh niso umeša-vali v mezdne spore, razei, če so bili od obeh strani pozvani kot posredovalci. V-bodoče pa bodo višji rudarski uradi in revirni uradniki posredovali tudi že takrat, če jih zaprosi ena stranka za posredovanje. Če je pa spor med strankama tako velik in resen, da .preti nastati zaradi njega stavka ali izpori, pa morajo uradniki posredovati, četudi niso pozvani. Osebno je izjavil minister zastopnikom rudarskih organizacij, da ima namen, pospeševati, medsebojno zaupanje med delodajalci* in delavci; prosil je, da naj tudi zastopniki organizacij store isto. Nemški rudarji smatrajo ta uspeh za velik napredek, ki bo omogočil ob različnih sporih lažje spo-razumljenje. Nadejajo se pa rudarji tudi, da ne bo več dolgo, ko se v Nemčiji ustanovi poravnalni urad za rudarje, ki bo silno ublažil mezdne boje v rudarski stroki.
Svetovna vojna.
Zadnje dni* ne vzburja več ogromna bitka v Galiciji javnosti tako zelo kakor spočetka tega meseca, ker so nastale raz-
mere med Italijo in dvozvezo skrajno napete.
Kljub teinu pa gredo operacije na severu svojo pot. Avstrijsko-nemške čete so ujele v sedanji ofenzivi do 16. t. m.
174.000	ruskih ujetnikov in zajele 128 topov ter 368 strojnih pušk ter zopet mnogo drugih vojnih potrebščin. Po bitki pri Gorilicah se Rusi niso več odločno postavljali v bran, marveč so krili s svojo defenzivo le umikanje. Bežali so proti izhodu preko Sana ter se pripravili na odpor med rekama Sano in Dniestrom. Zvezne čete so zasedle Jaroslav ter oblegajo Pi;zemysl od treh strani. No*va gališka ruska bojna črta je zopet pretrgana in sicer južno od Jaroslava do izliva Visloka v Sano. Glavna bitka se vrši sedaj okolo Strija. Če ta bitka ugodno izteče, bo zopet velik kos Galicije osvobojene iz ruskih rok.
Zavezniške čete so zavzele med zasledovalnimi' boji važna opirališča in zaprle važne železniške proge. Sandomerc in Przemysl sta dobro utrjena in pride tam do oblegovalnih bojev. Tudi v severni* Bukovini so bili ljuti boji; mestoma pa počivajo boji popolnoma.
Prejšnji teden so zavzele zavezniške čete Drohobič in Borislav, kjer so, vrelci za petrolej.
*
Na francoskem bojišču ni dobila vojna novega lica. Napadi in protinapadi se vrše na vsej bojni črti*. Glavna operacijska armada je pa na severnem Francoskem; kjer hočejo Angleži na vsak način preprečiti, da bi Nemci zasedli ves severozahodni del bojišča ter tako otežkočili občevanje med Anglijo in Francijo po morju. Ypern je še vedno središče bojev.
Nemci zopet pošiljajo celo vrsto Ze-pelinovih balonov na Angleško. Amerika pa je poslala Nemčiji grozečo noto zaradi potopa »Lusitanije«.
Nemški podmorski čolni se nahajajo tudi v Sredozemskem morju.
*
Ruski izkrcevalni zbor 250.000 mož se nahaja že v Odesi. Moštvo ima posebno uniformo, na kateri je pripet dvojni orel in križ. Hočejo se maščevati, ker so Turki porušili in oskrunili ruski spomenik v Galatariji pri Carigradu. Iz Mi-tilen poročajo, da je med Imbrosom in Se-dii-Barom 300 prevoznih ladij. Baje so Rusi v Zniadi že izkrcali* nekaj čet, katere so prepeljali iz Sebastopola na 86 prevoznih ladjah.
Zniada leži severno od Midije na evropski obali' Turčije ob Črnem morju. Oddaljena je 120 km od Carigrada in Bo-spora.
Prefekt v Mitilenah poroča ministrstvu, da sta dve angleški oklepni križarki v Dardanelah zadeli ob mine in se s posadko vred potopili. Boji pri Galipoliju potekajo dalje neugodno* in izgubepolno za zaveznike, ki nameravajo zasesti tudi* mal otok Castellorizo. Angleško poslaništvo trdi, da so izhodne točke nemških podmorskih čolnov grško in špansko obrežje in dolži grške trgovce, da pomagajo in dobavljajo živila.
V	Sebastopol pa so 17. (30.) aprila pripeljali dve težko poškodovani ruski križarici. Skoro gotovo ju je poškodovalo turško brodovje. Istočasno so pripeljali v sebastopoljske bolnišnice mnogo ranjencev. Potopljena bojna ladja »Goliath« je stala 17,320.000 mark.
Domafl pregled.
Prijavljanje črnovoljnikov, ki so služili a so bili odposlani na* dopust. Po odloku ministrstva deželne brambe z dne 16. aprila 1915 se morajo ne glede na vrsto
orožja vsi! tisti črnovojniki, ki so služili in ki so bili radi kake bolezni.' (kake hibe) do superarbitracije ali radi neštevilnega stanja odposlani na dopust (v neaktivno razmerje) in kii radi tega ali radi kakega drugega razloga še niso odšli pod orožje, takoj in tudi takrat priglasiti1, če so se že svojčas priglasili. Oproščeni od te prijave so le taki črnovojniški Abvezanci1, ki so bili že superarbitrirani med svojo čr-novojniško dolžnostjo ali ki so bili1 oproščeni od črnovojniške službe.
Vojna prodajalna v Ljubljani začne z razprodajo svojega blaga binkoštni torek. Doslej; so prodajali v vojni prodajalni' samo kruh.
Oprostitev vajencev. Cesarska na-redba z dne 20. t. m. določa, da se učna doba tistih vajencev, ki so poklicani kot črnovojniki v vojaško službo, smatra za končano, če so se učili vsaj dve leti' svoje stroke.
Sladkorni baroni so zopet podražili sladkor, dasi nimajo zato prav nobenega pametnega razloga.
Občinska prodajalna živil v Pulju je odredila, da dobivajo po> dva dni v tednu, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih moko in druga živila le okoličani, dočim je vse druge dni občinsko preskrbovališče odprto le za prebivalstvo iz mesta samega.
Ribji Trg v Trstu. Te dni je bilo na ribjem trgu precej sardel, ki' so se prodajale po najvišje določeni ceni 96 vin. kilogram; Ljudi pa, ko so hoteli kupiti rib, je bilo toliko, da je tržni komisar moral odrediti, da nihče ni smel kupiti več kakor pol kilograma. V danih razmerah je bila ta odredba edino pametna. Za prihodnje dni obljubljajo več rib, d;a jih bo vsak lahko dobil vsaj 1 kilogram.
Zopetno prebiranje letnikov 1878. do 1890. ter 1892. do 1894. Zopetno prebiranje v letih 1878. do 1890., ter 1892. do 1894. rojenih črnovojnikov se vrši na Kranjskem dne: 25. maja v Kočevju za sodni okraj Kočevje; 26. maja v Ribnici, za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; 28. in 29. maja v Črnomlju, za sodna okr. Črnomelj in Metlika; 30. in 31. maja v Novem mestu, za sodna okraja Novo mesto in Trebnje; 2. junija v Žužemperku, za sodni okraj Zužemperk; 4., 5. in 6. junija v Ljubljani, za sodni okraj Ljubljanska okolica; 7. junija na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika; 9., 10. in 11. junija v Kamniku, za Sodna okraja Kamnik in Brdo; 12, 13., 14. in 15. junija v Ljubljani za mesto Ljubljana; 25., 26. in 27. maja v Radovljici, za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora; 28., 29. in 30. maja v Kranju, za sodna okraja Kranj in Tržič; 31. maja in 1. junija v Škofji Loki, za sodni okraj Škofja Loka; 3., 4., 5. in 6. junija v Litiji, za Sodni okraj Litija; 11. junija v Krškem, za sodna okraja Krško in Rateče; 13. junija v Kostanjevici, za sodni okraj Kostanjevica; 15. junija v Mokronogu, za sodni okraji Mokronog; 1., 2. in
3.	junija v Postojni, za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava; 4. in 5. junija v Logatcu, za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica; 6. junija v Idriji, za sodni okraj Idrija. — Na Štajerskem se vrše pregledovanja naslednje dni: Celje 25. maja; Celje-okolica od 25. maja do 31. maja; Mozirje 2., 3. junija; Trbovlje 5., 6. junija; Brežice od 7. do 10. junija; Konjice od 12. do 14. junija; Slovenji Gradec od 25. do 29. maja; Velenje 30. maja; Ptuj 1. junija; Ptuj-okolica od 1. do 9. junija; Ljutomer 11., 12. junija; Lipnica od 9. do 15. junija; Radgona od 25. do 26. maja; Maribor mesto od 28. maja do 1. junija; Maribor-okolica od 2. do 11. junija.
Padanje porok in porodov na Ogrskem. Kr. ogrski statistični urad je izdal
v zadnjem zvezku podatke o porokah in porodih v zadnjih treh letih na Ogrskem. Leta 1911. je bilo 193.482 porok, leta 1912. jih je bilo 182.373, leta 1913. 195.030, leta 1914. pa samo 149.154 porok. Porodov je bilo 1911. leta 732.767, 1912. leta 765.891, 1913. leta 735.626, leta 1914. pa samo 614.058 porodov. Zdi se torej, da je začelo število prebivalstva na Ogrskem konstantno padati.
Nemška socialnodemokratska delavska stranka avstrijska je imela dne 15. in 16. maja v veliki dvorani! Železničarskega doma na Dunaju konferenco, na kateri je sklenila štiri resolucije, in sicer 1. o poliliškem položaju; 2. o organizaciji;
3.	o preskrbi vojaških invalidov, vdov in sirot in 4. o prehranjevanju prebivalstva. Resolucije zahtevajo razmeram primerno delo na vseh teh poljih, o katerem smo že razpravljali1 tudi mi v posameznih člankih.
V	posnemo! Piše se nam: Ker ste že omenili v svojem cenjenem listu z dne 8. t. m. »Prvo avstro-ogrskoi stružnico kovinskih gumbov na Dunaju«, ki je svojim delavcem zvišala mezdo za 10%, blagovolite omeniti tudi Kolinsko tovarno kavnih primesi, ki je brez vsakega pritiska od strani uslužbencev zvišala vsem svojim uradnikom in delavcem za čas vojne oziroma sedanje neznosne draginje plače za 10%. — Radi omenjamo ta priznanja vredni čin Kolinske tovarne kavnih primesi in priporočamo vsem našim družinam izdelke tega domačega podjetja!
Restavracijo »pri Perlesu« v Prešernovi ulici je te dni zopet otvoril gospod Krvarič znan še v Ljubljani iz prejšnjih časov kot kavarnar in gostilničar. Prostori' so povsem prenovljeni. Več v današnjem inseratu.
Kinematograf »Ideal«. Nordisk spored za soboto 22., nedeljo 23. in ponedeljek 24. t. m.: 1. Tirono v Albaniji. (Naravni posnetek.) 2. Večno žensko. (Veseloigra. Nordiskfilm.) 3. Messtrov teden. (Aktualno.) 4. Apostol ubogih. (Kabinetno delo kinemtaografije z Valdemar Psilandrom v 3 dejanjih. Nordiskfilm.)
5.	Lepa neznanka. (Veseloigra Nordiskfilm.) — Monstre-spored za torek 25., sredo 26. in četrtek 27. t. m.:	1.	Kjer
šumljajo valovi. (Naravni posnetek.) 2. Kneginja Monte Cabello. (Dramatska življenska slika v 4 dejanjih.) V glavni vlogii Francesco Bertini. 3. Usodna bluza. (Komično.) — Petek 28. maja: Skrivnost jezera. (Drama v 3 dejanjih.) — Čevljarski princ. (Veseloigra v 3 dejanjih dr. Štefana Hass. V glavni vlogi A. Rott.)
Nekaj posebnega o Binkoštih v Ljubljani. Kinematografsko gledališče »Kino-Central« v deželnem gledališču ima za soboto 22., za nedeljo 23. in ponedeljek 24. t. m. zopet bogat, izvanreden spored; Ravnateljstvo se je potrudilo, da nudi občinstvu za praznike nekaj posebnega. Spored je primeren tudi za mladino. Spored obsega veliko dramo, tri komične točke, dalje naravne posnetke in veleza-nimive posnetpe z avstrijskih in nemških bojišč. V binkoštnih praznikih se vrše predstave ob pol 11. dopodne, ob 3.,
5.	popoldne, ob 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Tudi vsak torek in vsak petek nov spored. Oglejte si te predstave! Več povedo' lepaki na ljubljanskih vogalih.
Svetovni pregled.
Avstrijski poslanik v Rimu je zahteval pojasnil glede zahtev Italije, ki so jih priobčili italijanski listi, zlasti glede izstopa iz trozveze. Ob neugodnem ugovoru zapusti) poslanik Rim, kar stori tudi' zastopnik Nemčije, knez Biilovv. Salan-
dra pravi, da trozveze ni odpovedal, pač pa je izjavil, da ga več ne veže pogodba trozveze, ker ni dobil odgovora na svoje zahteve. Res je pa vendarle, da je Salan-dra že imel dogovor z entento, ko se je pogajal z Avstrijo in Nemčijo. V zbornici v četrtek so nastopili proti vojni samo socialisti. Vojna je neizogibna.
Obsedno stanje po vsejj Italiji je proglasila italijanska vlada že v nedeljo^. V Tripolitaniji v Afriki pa že prejšnji teden.
italijanski socialisti nadaljujejo boj proti vojni. Izdali so poseben oklic in priredili mnogo tisoč shodov. Samo v Rimu protestira 80.000 delavcev proti vojni.
Italijanska vojska. Iz knjige »Heere und Flotten aller staaten 1914—1915« posnemamo sledeče podatke. Italija ima 37 milijonov prebivalcev. Vojaška dolžnost začenja z 20 letom in traja 19 let. Letni kontingent znaša 130.000 mož. Vi mirnih časih je armada razdeljena na štiri glavna poveljstva, katero vsako šteje po tri kore. Poleg teh 12 armadnih korov s 25 divizijami ima Italija 3 divizije konjenikov. Vsega skupaj ima 108 pešpolkov, 8 polkov alpinov, 29 kavalerijskih polkov, 36 topničarskih polkov s 190 baterijami po 6 topov, 10 pijonirskih polkov, 1 polk jezdne artiljerije, 12 polkov težke artilje-rije po 8 baterij, 6 ženijskih polkov (brzojavni, pontonski, železniški itd.), 12 trenskih in 12 sanitetnih polkov, 12 legij karabinijerjev in 2 legiji letalcev. Vsak pešpolk ima oddelek strojnih pušk. Ustanovitev 13. kora je bila pred nekaj časom odrejena. V dobi miru šteje stalna armada 250.000 mož, v vojni 1,200.000 mož aktivne armade in 2,200.000 mož črne vojske. .Vodno brodovje šteje 12 linijskih ladij, med katerimi so 4 dreadnoughti, 10 oklopnih križark, 11 drugih križark, 2 strelski ladji, 33 torpedolovcev, 69 torpe-dovk za široko morje, 17 navadnih torpe-dovk, 20 podmorskih čolnov in 5 pomožnih križark.
Žensko volilno pravo. Na Danskem je končno stopil zakon o ženski volilni pravici v veljavo'. Danske žene so torej postale polnopravne državljanke, vse imajo enake pravice kakor možje. Volilno pravico v občinah so imele že dalje časa, sedaj imajo tudi volilno pravico za državni! zbor. V. kodanjskem mestnem zastopu so imele sedem zastopnic, ki so jih dosegle že pri prvi volitvi. Izobrazba danskih žena jamči, da bodo' tudi v državni zbornici dosegle primerno zastopstvo. Danska, Norveška, Islandija in Finska so doslej evropske dežele, kjer imajo žene že politiško enakopravnost. Vpliv, ki ga imajo žene v teh državah, priča, da žene razumejo svojo politiško nalogo. Štiri države z žensko volilm> pravico; kdaj jim bodo sledile druge države?
Revolucija na Portugalskem je izno-va izbruhnila. Ladje streljajo na glavno mesto Lizbono. Tudi1 Španija je poslala pred glavno mesto portugalsko' dve bojni ladji'. Pravijo, da' podpirajo revolucijo Angleži.
Pametna vladna odredba v Švici. V
Švici imajo kovinska, strojna in predilna industrija silno mnogo dela. Uvedli so zaraditega skoro povsod čezurno delo-. Vlada v kantonu Soloturn pa je dovolila čezurno delo le s pogojem, da plačujejo tovarne svojim delavcem za čezurno delo 25 odstotno mezdno doklado. To svojo odredbo utemeljuje vlada prav dobro s tem, da dalje trajajoče neobičajno delo navadno škoduje tudi zdravju delavčevemu ter da je le koristno in potrebno, pla1-čevati delavcem za čezurno delo boljšo mezdo, kakor že določa kantonski zakon za varstvo delavk ter bo imel enako določbo tudi novi tvorniški zakon, ki’ pa še ni v veljavi. Soloturnška* vlada pa ima s
tem obenem namen omejiti čezurno delo srazen v onih primerih, kjer ni mogoče do-Jbiii dovolj delavcev ali nabaviti strojev, .ali pa uvesti razdeljen (v šihtih) delavnik, da ne bo naraščala brezposelnost.
Stališče Rumunije. Pričakuje se, da ;poda ministrstvo v nekaterih dneh izjavo, v kateri pojasni vlada svoje stališče glede na nov položaj, ki je nastal vsled avstro-italijanske napetosti. S poučene strani se izjavlja, da niso utemeljena tendenčna poročila, ki jih glede na stališče Rumunije širi časopisje trosporazuma. Ministrska izjava brezdvomno zopet ponovi trdno voljo rumunske vlade, da hoče stati absolutno nevtralna. Tukajšnji poučeni krogi izjavljajo: izključeno je, da bi1 obstajali kaki obvezni dogovori med Bukareštom in Rimom za slučaj, če se Italija udeleži vojske. Prebivalstvo zdaj sploh ni prijazno trosporazumu, če izvzamemo gotovo plast prebivalstva. Velika nemško-avstrij-ska zmaga nad Rusi je tudi tu ugodno vplivala na vojne želje posameznih strank.
Interniranje Avstrijcev in Nemcev na Angleškem. Doslej je bilo še mnogo tisoč Nemcev in Avstrijcev na Angleškem prostih. Sedaj nameravajo internirati moške, ženske in otroke pa poslati domov. Angleži so vprizorili silovite demonstracije proti Nemcem zlasti v Liverpolu, zaradi-tega, ker je nemški podmorski’ čoln potopil »Lusitanio« in jih hujska časopisje.
Nevtralni Amerikanci. Neka banka v Novem Jorku poroča beTolinskim bankam: Denar dobro kroži1, industrija1 je z dobavami zaveznikom trojnega sporazuma zelo zaposlena. Velike jeklene tvorni-ce delajo le v omejenem obsegu za železnice, v veliki meri pa državam trojnega sporazuma in bodočim njenim zveznim državam. Lahkodušno se zato pričakuje bodoči razvoj v Evropi; ameriški industriji zato s trgovskega stališča1 ni na tem ležeče, da bi se kmalu končala vojska. Ameriški borzni' krogi zato zelo upajo na zmago trojnega sporazuma: Če bi zmagala Nemčija s svojimi zaveznicami!, bi morali Anglija in Francija plačati No-
vemu Jorku še velike vsote. Tudi Rusija, ki je zelo prizadeta v ameriških podjetjih bakra, bi morala pridajati. Finančni krogi zato osrednjima evropskima državama niso naklonjeni.
Revolucija v Indiji. Berolinski »Lo-kalanzeiger« poroča iz Carigrada z dne 15. maja: Arabski list »Reisulum« poroča iz Indije: Revolucija se v Indiji čez-dalje bolj širi. V Lahoru, Delhiju in Bengaliji je revolucionarno gibanje najmočnejše, kateremu načelujejo mohamedanski častniki in vojaki. Indijska vlada zahteva od Anglije čete, da zaduši revolucijo. V Bengaliji in Lahoru je prišlo do krvavih bojev. Pri vsakem tudi najmanjšem boju je 80 do 100 ljudi mrtvih. V Kalkuti je uničena mošeja, nakar je bilo zažganih več cerkva. Proglas emira v Afganistanu poziva vse Afgance, naj podpirajo indijske mohamedance. Emir je poslal razne darove upornim voditeljem.
Kaj potrebuje dreadnought. »Lectu-res pour Tout« piše: Dreadnought vrste »Danton« požge vsako uro 2000 kg premoga, če vozi z brzino 11 vozlov, 19.000 kg če vozi z 20 vozli; v 115 urah izprazni svoje zaloge. Angleški in nemški dread-noughti so oboroženi z 10 do 12 305 mm topovi; vsak top izstreli lahko 150 strelov. Strelivo enega topa stane 450 tisoč frankov. Če bi vsak top ustrelil vsako minuto, bi porabili strelivo v dveh urah in pol. V bojnih časih vozi angleški dreadnought z 900 mož močno posadko 30 ton svežega mesa, 60 ton krompirja, 6 zabojev namizne soli, 300 funtov fižola, 72 zabojev biskvitov, 225 funtov makaronov, 750 funtov sode, 124 steklenic popra, 76 zavojev graha, 300 funtov klobas, 500 sodov svinjske masti, 65 malih sodov margarina, 180 komadov slanine, 150 zabojev čokolade, 8 zabojev jabolk, 8 zabojev slanikov, 288 steklenic omake, 76 zavojev ananas, 148 zavojev hrušk, 288 zavojev breskev, 500 funtov korint, 300 funtov ba-| nan, 300 funtov tapioke, 300 funtov češ-| pelj, 8 zabojev ledvic, 8 zabojev jezikov,
I 6 zabojev sardin, 30 hlebov sira, 36 kuha-
nih gnjati, 720 svežih jajc, 500 kg Čebulje, 1000 zavojev svalčic.
Sladkor kot hranivo. V sedanji vojni: skušajo države druga drugo izstradati. Zaraditega je velike važnosti, da spoznavamo različna živila tudi po hranilni oziroma redilni vrednosti. Tako važno hranivo, ki le premalo upoštevamo njega redilno vrednost, je sladkor. Sladkorju se da primerjati le malo živil. Sladkor porabi človeško telo skoro popolnoma in prav nič ne pretiravamo, če pravimo, da nima funt sladkorja niti en gram neprebavljivih snovij. Prav koristna je njegova raztopljivost, ki zlasti pripomore, da hitro okisi in zgori ter ga človeški organizem v prav kratkem času popolnoma vsrka. V telesu se torej sladkor mnogo prej spremeni v energijo kakor pa večina drugih živil; človek torej, ki je popolnoma oslabel zaradi napora ali pomanjkanja, si mnogo prej opomore, če uživa sladkor, kakor pa Če uživa meso. Prav zato pa tudi ne moremo nikdar dovolj priporočati: pošiljajte našim vojakom kot darila sladkor, in sicer sladkor vsakršne vrste kot čokolado in slaščice, pa tudi navadni sladkor. Toda ne le vojakom na bojišče, tudi doma porabljajte sladkor kot hranivo. Sladkor nadomešča tolščo. Kjer imajo navado jesti' kruh s surovim maslom, tam pripravljajte več jedi s sladkorjem, tudi v obliki narmelade. V tej obliki bo pri nas sladkor moral še marsikje nadomestiti tolščo, ki je bo silno primanjko-vakx Prav pogostoma pravimo, da sladkor škoduje zobem. To pa ni povsem resnično. Zobem škodujejo mnogo bolj ostanki jedil med zobmi, in te bi bilo treba vedno sproti odpravljati. Sladkor pri na§ vse premalo porabljamo. Na Angleškem ga porabijo trikrat toliko na osebo kakor pri nas. Tudi v Nemčiji se je mnogo bolj udomačil. Pri nas pa ga bodo, upamo, uvedle sedanje vojne razmere v blagor prebivalstva.
Drobci.
Pred sodnikom. Nemški pisatelj štajerski, Peter Rosegger, objavlja iz svojega dnevnika pod naslovom: »Poslanci Večnega« naslednje stavke: To noč sem videl naslednjo sliko: Večni je sedel na sodnem stolu ter je pozval predse velike može človeštva.
Mozesu je rekel sodnik:	»Kaj	si	ti
dal svojemu ljudstvu?«
»Postavo!«
»Kaj je napravilo ljudstvo iz nje?«
»Oreh.«
Potem vpraša sodnik Karla Velikega: »Kaj si ti dal svojemu ljudstvu?«
»Oltar.«
»Kaj je ljudstvo napravilo iz njega?«
»Grmado.«
Potem je vprašal Napoleona:	»Kaj
si ti dal svojemu ljudstvu?«
»Slavo.«
»Kaj je ljudstvo napravilo iz nje?«
»Sramoto.«
Tako jih je vprašal sodnik mnogo in vsak se. je pritoževal, da je ljudstvo onečastilo njegov dar.
Slednjič vpraša Večni tudi svojega Edinorojenca: »Moj ljubi Sin, kaj si pa ti prinesel ljudem?«
»Mir.«
»Kaj so ljudje storili z njim?«
Kristus ni odgovoril. S svojimi prebodenimi rokami si je zakril lice — in se zjokal._______________________
Vestnik organizacij.
Možice. Vsem članom Unije rudarjev avstrijskih se s tem naznanja, da naj svoje prispevke ^ vsako prvo nedeljo v mesecu plačajo V gostilni g. Vivode v
Vse blago se prodaja po starih znižanih cenah
V Lepa
birmska darila
Največja in najbogatejša zaloga ur, verižic, ubanov, zapestnic, prstanov in brilantov, ur, ki je nosimo v jermenu na roki, tudi ponoči vidnih, 7 K; navadne nikljaste ure boljše vrste 5 K.
Za obilen obisk se priporoča
F. Čuden, Ljubljana,
delničar tvornice za ure Union.
Naročite novi vojaški spominski cenik s koledarjem brezplačno po pošti. Kdor naroči več nego za 20 K, dobi za darilo lep vojaški spominek.
Naznanilo.
Vljudno^ naznanjam, da sem z danaSnJim dnem
ofvoril v Prešernovi ulici štev. 9 staroznano
§§ ..RESTAVRACIJO PERLES"
katero sem popolnoma na novo preuredil in povečal ter so slavnemu občinstvu restavracija, veranda, vrt in kegljiSče na razpolago.
Skrbel bodem za dobro kuhinjo, dobra naravna vina in točno postrežbo ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Krvarif.
 	WŠ>
Možicah pri svojem blagajniku Simonu Ferjančiču. Tam dobe tudi »Delavca«. Kdor želi pristopiti, naj se tudi1 tam zglasi1.
Črna. Vsem članom Unije rudarjev avstrijskih priporočamo, da plačajo svoje prispevke v prodajalni Konsumnega društva, kjer se tudi dobiva vsako nedeljo »Delavec«. Opozarjamo tudi vse člane na to, da če zaostanejo s prispevki šest tednov, nimajo več pravice prejemati »Delavca«. Tiste člane pa, ki dobivajo bolniško podporo pa prosimo, da pridejo ob delavnikih ponjo, ker je ob nedeljah dosti drugega opravila.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska ^Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
■■■■■■■■■■■■■■■■ Okralna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. popol.		Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	>/2ll —>/2l		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11 — 12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bol.	10—12	2-3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. 8. Ipavic	10.—12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Alojzi5	1.—3. pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
imm ulita iv. 6.
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. šur, muzikalij itd. .*.
Stereotipija. Litografija.
Kupujte in naročajte pri tvrdkah, ki inserirajo v ..DELAVCU
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Bregu št. 20
-------- (Cojzova	hiša	j.	------
Garantirana kakovost.
12
J
Za zdravja želodca!
Cez
ga ni 5
Po njem ti jed diši, Želodec ne opeša In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno ,.FL0R1AN!“ Zavračajte ponaredbe!
v
Postavno varovano.
BBBB^iBBBI
IBBBBBBB
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.
Ordinira dopoldne.
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični
od 9. do 11. ure
od 8. do pol 12. ure
od 8. do 9. ure
od 9. do 11. ure
Za člane:
V	občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
V	sodnem okraju Litija, izvzemši člane i? predilnice
Za člane iz predilnice v Gradcu pri .-	-	Litiji	............
V	sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, SL Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolhiška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
■■■pppppggpppgaaaoapggwgawg
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□naaooaDDDa□aaaaaaoaaaaDaDanaaaDDDaaa odd na
0 č#eaW»p0wwWt*aB naattr&paMV’ « n
1 Ivan Jax in siif, Ljubljana
a a a a a
Dunajska cesta štev. 17
mr 5» sitAro? ujm *>	'b_	‘	»KSt	JPPWWp	S	m
priporoča svojo bogato zalogo
D
šivali strojev
- ~ itfiriTt ~~ ~	u
in stroje za pletenje IPTHf |
in)
»ia lodbioo in M. vozna kolesa. Pisalni stioji Adler.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
OD D□□□□□□□□□□□□□ DDDDDODDDDDDDDnCDODDDa nnaODnDnDnnDDDDDDDDDDDDODDa
g