Štev. 127
T Ljubljani, ? soboto. 3. ]nnf]a 1911.
Leto XXXIX
= Velja po pošti: =
Za celo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13- — za četrt leta „ , „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29*— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej .	K 24-—
za ]iol leta „ .	„ 12*—
za četrt leta „ .	„ 6-—
za en meseo „ .	„ 2-—
V	opravi prejemati mesečno K HO
' Inserati: =====
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
KS" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6. "Sta Avstr. poštne bran. račnn ŠL 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravniškega telefona st 188.
Slovenskemu ljudstvu!
Dne 13. junija so volitve za državni zbor. Ljudstvo ima besedo, da izbere svoje poslance za dolgo dobo šestih let. Ta dan ima govoriti in odločiti glasovnica v blagor ali škodo slovenskemu ljudstvu.
Vseslovenska Ljudska Stranka kliče na volišče vse ljudsko-zavcdne Slovence, da zgradijo trdno podlago za uspešno delovanje naših bodočih poslancev v državnem zboru.
To trdno podlago tvori edinost poslancev, njihovo složno delo za blagor ljudstva.
Prava, iskrena edinost Je pa mogoča samo med možmi, ki so edini v načelih.
Zato sc jc osnovala leta 1909 Vseslovenska Ljudska Stranka, med navdušenim odobravanjem vesoljnega slovenskega ljudstva.
Dragi rojaki! Možje, katere Vam priporočamo, so vsi brez izjeme zvesti pristaši Vseslovenske Ljudske Stranke; slovesno so prisegli, da hočejo složni kakor en mož, roko v roki, naslanjajoč se eden na drugega v bratskem zaupanju in v jekleni zvestobi napram svojemu ljudstvu vestno in marljivo delovati ter moško in brezobzirno bojevati se za pravice, blagor in napredek slovenskega naroda, po načelih in programu Vseslovenske Ljudske Stranke.
Na vas je, Slovenci, da ob volitvah v bratski edinosti trdno sklenemo Svoje vrste ter sledimo z moško ljudsko zavednostjo ponosni in zmagonosni zastavi Vseslovenske Ljudske Stranke.
Naša edinost ob volitvah bode rodila popolno, bratsko edinost bodočih slovenskih državnih poslancev. Naša trdna edinost bode odstranila iz slovenskega državnega zastopa zadnje ostanke gnilega lažiliberalizma, tega nestrpnega sovražnika, klevetnika iu izdajalca slovenskega ljudstva. Naša životvorn8 edinost bode postavila v naši slovenski domovini ponosno zgradbo krščanski demokracije in prave ljudske svobode, zasnovano na zdravo, svežo nepremag< Ijivo moč organiziranega ljudstva.
Tedaj na krov vsi Slovenci, ki smo blage volje! Nikogar ne izkjučujemo ki se nam hoče pridružiti v poštenem namenu. Kdor tega noče — ostane po lastni krivdi izven mogočne ljudske armade, ki bode na dan volitve podrla vse, kar ne razumeva duše in volje krščanskega slovenskega ljudstva I
Potem bodo naši poslanci v bodočem državnem zboru tvorili trdno sklenjeno vrsto Bogu in narodu zvestih ljudskih zastopnikov, edini z ljudstvom edini med seboj in edini s pravimi ljudskimi poslanci bratskega naroda hrvat< skega. Potem, UJS&gi rojaki, bodemo imeli v državnem zboru navdušen, vrla discipliniran nepremagliv bataljon zvestih, požrtvovalnih, neustrašenih bojevnikov in delavcev za sveto ljudsko stvari
Tedaj, slovensko ljudstvo na delo in v boj za kandidate Vseslovenske Ljudke Stranke:
Z Bogom za ljudstvo!
Stranke so:
Na Kranjskem:
1. Mesto LJubljana.
dr. Vinko Gregorič
zdravnik v Ljubljani.
2. Ljubljanska okolica (sodni okraj ljubljanski brez mestne občine ljubljanske).
Dr. Ivan Šusteršič
advokat v Ljubljani.
3. Sodni okraji Radoljica, Kranjska gora, Tržič.
Josip Pogačnik
posestnik, poštar ln dež poslanec v Podnartn.
i. Sodna okraja Kranj in škoijaloka.
Franc Demšar
posestnik ln deželni poslancc na Čcšnjicl.
5.	Sodna okraja Kamnik in Brdo.
dr. Janez Krek
profesor bogoslovja in dež. poslanec v Ljubljani.
6.	Sodni okraji Vrhnika, Logatec,
Cirknica, Idrija.
Josip Gostinčar
posestnik v Ljubljani.
7. Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož.
dr. Ignacij Žitnik
kanonik in deželni poslancc v Ljubljani. B-Sodni okraji Litija,Višnjagora,Radeče.
Franc Povše
komorčni svetnik, posestnik in deželni poslancc v LjubljanL
9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje.
Ivan Hladnik
župnik, deželni poslancc na Trebelnem.
10. Sodni okraji Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk ter občine Banjaloka, Fara in Osilnica.
Franc Jaklič
nadučitelj in deželni poslanec v Dobrepoljah.
11. Sodni okraji Metlika, Novomesto, Črnomelj.
Evgen Jarc
c. kr. profesor in deželni poslancc v Ljubljani.
Na Goriškem:
1. Goriška okolica.
Josip Fon
c.kr. sodni svetnik ln deželni poslanec v Gorici.
2. Ajdovščina, Komen, Sežana.
dr. Hinko Stepančič
c. kr. sodni svetnik in deželni poslancc v Gorici.
3. Tolmin, Cirkno, Kanal, Kobarid, Bovec.
dr. flnton Gregorčič
deželni podglavar v Gorici.
Na Štajerskem:
V kmečkih okrajih.
1.	Maribor levi breg, Št. Lenart, Lju-
tomer, Gor. Radgona.
Ivan Roškar
kmet v MalnL
2.	Maribor desni breg, Slov. Bistrica,
Konjice.
Franc Pišek
kmet v Orehovi vasi. 3. Ptuj, Ormož.
Mihael Brenčič
kmet v Spuhljl. 4. Celje, Vransko.
dr. flnton Korošec
deželni poslanec v Mariboru.
5.	Rogatec, šmarije, Kozje.
dr. Franc Jankovič
deželni podglavar in zdravnik v Kozjem.
6.	Brežice, Sevnica, Laško.
dr. Ivan Benkovič
deželni poslanec v Celju.
7. Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornjigrad.
dr. Kari Verstovšek
deželni poslanec v Mariboru.
LJubljana, IHae-ibor, Celovec, Gorica
dne 18. maja 1911.
V mestnih okrajih. 8. Mesto Maribor.
Skupni slovenski kandidat
Jurij Stern
posestnik v Mariboru.
9. Ormož-Celje (mesta in trgi). Skupni slovenski kandidat
Ivan Rebek
kjnčavnlčarskl mojster v Celjn.
10. Za mestno-tržko skupino Gornja Radgona, Sv. Lenart v Slov. gor., Poberž, Razvanje, Ptuj, Breg pri Ptuju itd.
dr. Josip Leskovar
odvetnik v Mariboru.
Na Koroškem:
1. Mesto Celovec.
Alojzij Terček
knjigovez v Celovcu.
2. Celovška okolica.
Valentin Podgorc
monsignor in ravnatelj posojilnice v Celovcu.
3.	Borovlje, Dobrla ves, Pliberk,
Železna Kaplja.
Franc Grafenauer
dež. poslanec ln posestnik v Brdu pri šmohoru,
4.	Velikovec, Svinec, Stari dvor.
]urij Rutar
župan ln posestnik v št. Petru na VaSlnJah pri Vellkovcu.
5. Beljak.
Matija Vošpernik
župan varcnborške občine.
Centra ln! izvrMni odbor Vseslou
Ljudske Stranke.
Dr. iuan Šusteršič. t. e. nredseomk.
Jasni računi Slovenske £judske Stranke.
Jujudstvu ne bo težko se odločiti 13. junija.
Sijajne volilne shode prireja S. L. S. Mirnim srcem polaga S. L. S. v roke voliicev odločitev, ker lahko kaže na svoje pravo ljudsko delo, na velik napredek, ki pomenja vsak njen korak. Liberalni in socialnodemokraški agitatorji, ki se sedaj s sladkimi besedami plazijo okolu voliicev, naj ne mislijo, da volilci ne znajo razločevati med besedami in med delom, in med tem, kaj liberalno in socialnodemokraško stranko razlikuje od S. L. S. O tem je na mnogobrojnih volilnih shodih v ljubljanski okolici in drugod temeljito razpravljal voditelj S. L. S. clr. Ivan Šusteršič. Naj navedemo iz njegovih govorov nekaj točk. ki bodo gotovo zanimale vse volilce S. L. S.:
Kaj nas razločuje od liberalne in socialnodemokratične stranke?
Dr. Šusteršič je izvajal: Glavna točka, ki nas loči od socialnodemokra-ške stranke in od liberalne stranke, jc versko vprašanje. Obe te stranki stojita na brezverskem stališču. Soc. demo-kraška stranka je to pokazala v ljubljanski okolici, ker kandidira moža, ki fe odpadel od katol. cerkve. S to svojo kandidaturo je socialna demokracija posebno jasno pokazala svojo protika-toliško smer. Liberalci so nekoliko bolj hinavski; pri volitvah sc, ako jim kaže, hinavski; pri volitvah se, oko jim kaže, delajo radi najboljše kristjane. Glavni točki obeh teh dveh strank sta pa: vzeti vpliv veri, da ljudstvo postane brezver-sko in tako zgubi tisto notranjo moč, ki je ščiti zoper liberalne in socialno-demokraške sleparije. Potem bi postalo ljudstvo pripraven predmet za samo-pridne namene brezvercev. (Živahno pritrjevanje.) Izgnati hočejo vero iz šole, kakor so to storili svobodomiselei na Francoskem, ko so prišli do moči, kjer se Boga v šoli več imenovati ne sme. (Viharni klici ogorčenja.) ln o taki šoli pravijo liberalci in socialni demokratje, zlasti v svojih listih, da je to »najboljša šola«. Celo iz bolnišnic so na Francoskem vrgli križ. Ako bi mogli napraviti liberalci in socialni demokratje z redovnicami in redovniki, z duhovščino in s cerkvami tako, kot na Francoskem in Portugalskem, bi to gotovo storili; vsaj so te dogodke po svojih listih javno hvalili. Vpeljali bi svoboden zakon, ki ponižuje zakrament v navadno pogodbo, kakor če kupiš hišo ali živino. To je stališče, ki je nasprotno nauku naše vere, ki veli: da je zakon zakrament, neločljiv! (Živahni klici: Tako je!) Ako bi bila prosta ločitev zakona, bi bila razdrta rodbina, nedolžni otroci bi bili žrtev in omajala bi se glavna podlaga družabnega in državnega reda. (Živahno pritrjevanje.) Že nekateri svobodomiselni Francozi so uvideli škodo takega ' svobodnega zakona, ki jc poslal velikanska nesreča za Francosko.
Po svojem časopisju liberalci in socialni demokratje nesramno napadajo duhovnike, češ, udaril bom pastirja in razkropila se bo čreda, potem bo ljudstvo lažje prišlo v našo past, če duhovniku vzamemo zaupanje ljudstva. Mi stojimo na stališču, da je pravi napredek mogoč le na temelju krščanstva, nasprotniki pa hočejo krščanstvo razdreti in na brezverski podlagi zgraditi svojo kulturo — kaka je pa ta »kultura«, se je videlo na Francoskem in Portugalskem, videlo se je v Ljubljani, kjer je višji policijski uradnik imel kupčijo z dekleti, videlo se je v »Zali .š j u«, videlo se je pri ljubljanskih občinskih volitvah, kjer so liberalci na redovnice, ki so izvrševale svojo volilno pravico, pljuvali. (Burni klici ogorčenja.) Na eni strani stojita stranki, ki sta za brezverstvo — na drugi strani Slovenska Ljudska Stranka na starem, edino pravem krščanskem temelju. (Viharno pritrjevanje.)
Stranke in njihovo stališče do ljudstva.
Stranke pa se razlikujejo tudi po svojem stališču do ljudstva. Slovenska Ljudska Stranka je nastopila vedno za razširjenje ljudskih pravic. (Viharni klici: Tako je!) V prvi vrsti je naša stranka stala pri boju za splošno in enako volilno pravico v državni zbor, onn ie dosegla razširjenje volilne pravice za deželni zbor, da ima večina ljudstva tudi večino v deželnem zboru in d« nimajo več, kot je bilo prej, poslanci 5000 voliicev večine nad poslanci 40.000 voliicev! Prej je liberalna manjšimi v deželi imela v deželnem zboru in odboru vse v rokah, zato se je tudi slabo gospodarilo. Sedaj šele. ko je do-
bila večino v dež. zboru Slov. Ljudska Stranka, se delajo postave ljudstvu v
prid in se dela v deželnem odboru tako, kot je za ljudstvo prav. (Živahno pritrjevanje.) Naša stranka jc izvedla razširjenje ljudskih pravic tudi v novem občinskem volilnem redu, po katerem bodete letos prvikrat volili občinske odbore, in sicer ne več ustno, ampak tajno z listki in za vse razrede in pod-občine naenkrat. (Navdušeno odobravanje.) Ob velikanskem odporu liberalcev smo sklenili ta novi zakon.
Kjer je liberalna stranka imela kaj moči, vedno se je pokazala kot sovražnica ljudskih pravic (Res je!), tako v deželnem zboru kot v državnem zboru, kjer se je upirala splošni in enaki volilni pravici z obrekovanjem, da je ljudstvo preneumno. (Veliko ogorčenje.) Socialna demokracija pa pri nas povsod podpira liberalno stranko, dasi ve, da je liberalec nasprotnik ljudskih pravic, vedno pride liberalni stranki, kadar gaga, na pomoč. (Živahni klici: Sramota!) Tako je bilo v Ljubljani pri zadnji državnozborski volitvi, kjer so socialni demokratje pri ožji volitvi glasovali za Hribarja, tako je bilo ob zadnjih deželnozborskih volitvah v Idriji. Pri nas je socialna demokracija samo privesek liberalne stranke. Privesek pa ni boljši kot tisti, ki ga nosi. (Viharni klici ogorčenja zoper socialno-demokratično stranko.)
Tretja razlika — gospodarska vprašanja.
V	enem gospodarskem oziru sta liberalizem in socialna demokracija edina: v besnem sovraštvu zoper kmeta. Liberalizem in socialna demokracija hočeta kmeta uničiti. (Viharni klici: Res je!) Socialna demokracija pravi, da samostojnih kmečkih posestnikov ne sme več biti, da bi morali biti na svetu sami delavci in pa nadzorniki delavcev — to je socialno-demokraški voditelji. Sedaj pa vprašam: Kateri socialni demokrat bo šel namestu kmeta v hlev živino opravljat? In kdo bo šel orat? (Živahna veselost.) Če bi bila zemlja izročena socialnim demokratom, bi vsi ljudje kmalu trpeli silno lakoto.
Socialni demokratje in liberalci mnogo govore o draginji, pa ne o tem, kako jc drago železo, kako je drago orodje in druge potrebščine, katere kmet kupuje. V državnem in deželnem zboru so vpili liberalci in socialni demokratje le o tem, kako je drago, kar kmet prodaja. Socialni demokrati in liberalci kričijo, da jc kmet najhujši oderuh. (Velikansko ogorčenje.) Socialni demokrat kakor liberalec ne vidi. tistih, ki kmeta odirajo in ki res delajo draginjo: Velikih kapitalistov! Samo proti kmetu gredo in mu delajo grdo krivico. Kmet hoče le toliko dobiti za svoj pridelek, da more ostati na rodni grudi in preživeti sebe in svojo rodbino. In da kmet ostane na rodni grudi, je odločilnega pomena za naš narod. (Tako je!) Če kmeta ni, ni slovenskega naroda. (Viharno pritrjevanje.) Kdor hoče narod vzdržati, mora tudi za kmeta delati. Vse smo imeli pred leti v boju za ljudske pravice proti sebi, od deželnega predsednika Heina pa do zadnjega pisarja, a premagali smo vse in dosegli ljudstvu v deželnem zboru večino. Sedaj pa lahko na podlagi ste-nografičnih zapisnikov deželnega zbora, katere sme vsak pogledati, trdim, da ni stranke v Avstriji, ki bi tako pošteno izvrševala, kar je obljubovala, kot to dela Slovenska Ljudska Stranka. (Viharno odobravanje. Navdušeni klici: Živela Slov. Lj. Stranka!)
V	kratkem času, kar imamo v deželnem zboru večino, smo sklenili nov lovski zakon, po katerem bo zajec postal prost. (Živahni klici: Tako je prav!) Od tega našega stališča ne odnehamo! Liberalci so nam pri tem zakonu najsilnejše nasprotovali. Od 8. ure zjutraj do 2. ure ponoči smo morali zborovati, da smo sklenili ta pre-potrebni zakon; pa smo bili pripravljeni zborovati šc tri dni in tri noči, če bi bilo potrebno. (Navdušeno odobravanje.) Vlada, sicer dela zda j sil nosti radi potrditve toda v vseh bistvenih točkah bo morala odnehati vlada, ker mi nc bomo odnehali. (Viharno odobravanje.
Sklenili srno novi cestni zakon. Okrajne ceste postanejo vse deželne ceste. Za vzdrževanje cest bo dala dežela dve tretjini, okraj eno tretjino. Oslni odbor se bo drugače volil kot sedaj, vo-
lilo se bo doma in tako, da bo ves okraj enakomerno zastopan. Volili bodo samo občinski odbori, in sicer bodo velike občine volile same zase svojega cestnega odbornika, manjše občine se bodo pa skupaj zložile v ta namen. — Dosedanje predpravice veleposestnikov in veleobrtnikov ter virilni glas najvišjega davkoplačevalca se odpravijo popolnoma. (Živahno pritrjevanje.) Samo deželni odbor ima pravico, imenovati 2—3 zastopnike v cestni odbor. Toda zastopniki občin bodo imeli več kot dvetretjinsko večino. (Viharno odobravanje.) V Ljubljani so napravili liberalci umeten odpor proti novemu cestnemu zakonu. (Klici: Tudi Ljubljana pobira mitnino, ko v Ljubljano vozimo!) Vse ceste vodijo proti Ljubljani, ves promet teži proti Ljubljani; če bodo boljše ceste, bo tudi Ljubljana pridobila, kajti Ljubljana živi od dežele. Če bi kmet je rekli, da ne kupujejo več v Ljubljani, bi velika večina trgovcev v Ljubljani morala zapreti svoje trgovine. Čc se bo pa kmetu boljše godilo, se bo vsem dobro godilo. Po Ljubljani so po vogalih nalepili lepake: Doli s stranko cestnega zakona,« mi pa pa mislimo, da bo na. dan sv. Antona ljudstvo reklo: »Gori s stranko cestnega. zakona! Hočemo imeti dobre ceste! (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
Kako liujskajo liberalci zoper meli-joračni zakon, ki smo ga sklenili. Kaj je vsebina tega zakona? Dežela vzame deset milijonov posojila, za zboljšanje gospodarstva, za ureditev voda, zboljšanje zemlje, vodovode in cestne zgradbe. (Viharni klici: Tako je prav!) Cela dežela bo imela korist, če se gospodarsko dvigne. Gospodarstvo pa je treba hitro divigniti, če ne bo kmalu več Kranjcev v Ameriki kot na Kranjskem. In poleg tega: država nam bo dala v te namene tudi 15 do 20 milijonov državnega denarja.. Mnoga dela so nujna, zato ne bomo delali tako počasi, kot so delali liberalci, ko so imeli večino v rokah in so le senrtertje v kakem liberalnem gnezdu zgradili kak vodovod. Od tega, da bomo v povzdigo gospodarstva v deželi zagradili v do-glednem času 30,000.000 deželnega in državnega denarja, bo imela cela dežela koristi in zlasti tudi delavstvo. Odplačevati pa bo dežela, pričela ta dolg šele 1. 1927., ko bo stari dolg odplačan (Klici: Tako je prav!), in odplačevanje bo razdeljeno na 60 let, kajti pravično je, da če sedanji rod napravi dobro cestno omrežje, če vode uredi in zemljo /boljša, da tudi prihodnji rod odplačuje, ker 1k> vse to v korist bodočemu rodu. (Kici: Tako jc pravično!) Liberalci upijejo, da bo šla zato dežela v konkurz. (Viharna veselost.) Bolj neumne zlobnosti je ni. Gospodarstvo v naši deželi je naravnost vzorno, odkar je vodi S. L. S. Zato pa ima naša dežela sedaj največji kredit na denarnem trgu. Dobila je desetmilijonsko posojilo ceneje kot bogata moravska dežela. Tam so dobili za vsakih 100 K posojila samo 98 K izplačanih, mi smo pa za vsakih 100 K dobili res 100 K. (Živahno odobravanje.)
Doslej so tujci izrabljevali vodne moči naše dežele. Mi pa smo sklenili, da izrabi jeva nje vodnih sil prevzame dežela, kar bo v posebno korist kmetijstvu in domači obrti. Tako dobe davkoplačevalci poceni električno moč, ki bo narodnemu gospodarstvu prišla v velikansko korist; dežela bo pa od teh električnih podjetij imela še dobiček, in če ima dežela od podjetij dobiček, se prihrani davkoplačevalcem ravno toliko na. dokladah. (Živahno odobravanje.) A liberalci tudi v tem oziru nasprotujejo najodločneje.
Spremenili smo deželni šolski zakon. Stojimo na stališču, da imej v šoli tisti glavno besedo, ki šolo plačuje in vanjo pošilja svoje otroke. V okrajnih šolskih svetib morajo imeti zastopniki občin večino. Šola mora delovati v sporazumu s starši, mora vzgajati otroke v duhu, v katerem starši žele, v versko-nravnem duhu. (Viharno odobravanje.) Marsikje smo že red napravili, odkar smo prevzeli večino v deželi, pa. ga bomo napravili tudi lu! (Ponovljeno viharno odobravanje.)
Razlika med liberalnim gospodarstvom in med gospodarstvom Slovenske Ljudske Stranke.
Liberalci so imeli dolgo vrsto let večino v deželnem zboru in v deželnem odboru. Koliko pa so liberalci izdali deželnega denarja v korist kmečkega go-
spodarstva in koliko Slovenska Ljudska Stranka, ko jc prišla do moči? Tu vam podam nekaj uradnih številk, ki so zelo zanimive. — Leta 1907., ko še liberalci gospodarili, sc je izdalo de< želnega denarja za kmetijski pouk in izobrazbo 6282 K; leta 1910. pa, ko je gospodarila S. L. S., v isti namen 63.633 kron, tedaj več kot desetkrat toliko] (Viharni klici: Čujte! Čujte!) Pride še veliko bolje.
Na podporah in prispevkih za kme> tijstvo se je izdalo leta 1907. pod libe-ralnim gospodarstvom 50.850 K, 1. 1910, pa pod gospodarstvom S. L. S. 210.687 kron. — Na raznih stroških za deželne kulturne namene se jc izdalo leta 1907 samo 21.110 K, leta 1910. pa 97.486 K.
—	Za kmetijske melioracije leta 1907, samo 659 K, leta 1910. pa 591.082 K. (Ve. likansko začudenje.) — Za vodne pr» skrbe (vodovode, vodnjake itd.) 1. 1907, samo 266.214 K, leta 1910. pa 615.518 K,
—	Za cestne zgradbe pa leta 1907. 1« 66.605 K, a leta 1910. skoraj desetkrat večja vsota v znesku 602.410 K. (Vihar no odobravanje.)
Ko so liberalci gospodarili v de, želi, so tedaj izdali leta 1907. za povzdigo kmetijskega, gospodarstva sku< paj deželnega denarja 411.720 K, a S, L. S. je izdala v isti namen leta 1910, skupaj 2,180.796 K, tedaj v enem leti okroglo 1,800.000 K več kot liberalna stranka. (Navdušeno, dolgotrajno odo bravanje in ploskanje.)
In to kljub temu, da nismo poviSaB deželnih doklad na direktne davke niti za en vinar. (Ponovljeno, dolgotrajne viharno odobravanje in ploskanje.)
Tako gospodari S. L. S., ker je b ljudstva samega in ima tedaj srce za ljudstvo, razum za ljudske potrebe in potrebno modrost in previdnost za pametno, smotreno gospodarstvo z ljud« skim denarjem. (Viharni klici: Živela Slovenska Ljudska Stranka! Živelj naši poslanci!)
Liberalna in socialnodemokraška hI« navščina o draginjL
Glede draginje uganjajo liberalci in socialni demokratje veliko hinavšči-no. Liberalci in socialni demokratje pa so zakrivili, da je sedaj še večja draginja in da je tudi kmet še bolj udarjen, Liberalci in soc. demokratje so vpili, naj se meje proti Balkanu odpro, da pride k nam balkanska živina, češ, da bo potem ceneno meso. Mi smo svarili, kajti še vselej, kadar so bile te meje odprte, je prišla k nam živinska kuga Bili pa smo preglasovani, meje so se odprle in posledica je, da sc je pojavila v naših krajih živinska kuga, da »G innogokjc živinski sejmi zaprti, da mnogo kmetov ne more živine prodati, ker ni sejmov in ie kontumac, mesa je pa še dražje kot je bilo prej, ko sc bile meje zaprte. To je zasluga liberalcev in socialnih demokratov, ki s« slepili tudi z argentinskim mesom, katerega pa leži sedaj na Dunaju 800.000 kg, a ga nihče kupiti ne mara. In sedaj pridejo liberalni sleparji ter razširjajo po Štajerskem neki letak, na katerem stoji črno na belem, da je — šusteršič kriv, da so sejmi zaprti! (Govornik pokaže dotični letak. Velikansko ogorčenje, razburkani vzkliki zoper liberalne sleparje.) Čudno, da ne vpijejo, da sem tudi kuge jaz kriv. (Burna veselost.) Tako hočejo liberalci in socialni demokratje ljudi prevari ti. Liberalci in socialni demokratje hočejo spraviti Slovensko Ljudsko Stranko pri ljudstvu ob kredit, ker je pa z resnico ne morejo, se lažejo. A ljudstvo ima odprte oči! Naše edino pravo stališče je, da je zoper draginjo samo eno sredstvo: domače kmetijstvo podpirati, domače kmetijstvo povzdigniti. (Viharni klici: Tak > je prav! Burno odobravanje in ploskanje.) Ker sem pa že pri »draginji«, nuj povem nekaj tudi o moki. Malo je že kmetov, ki bi imeli doma moko. Kmet mora pri nas večinoma moko kupovati. Če bi bilo po volji soc. demokratov in liberalcev, bi pa bila moka še veliko dražja kot je. Leta 1907. se je sklepala nova nagodba z Ogrsko. Liberalci in socialni demokrati so glasovali zoper nagodbo. Mi pa, ki smo glasovali za nagodbo, smo bili zato v naših liberalnih listih hudo ozmerjani. A če bi bila nagodba odklonjena, bi nastala. med Avstrijo in Ogrsko carinska meja in od ogrske moke bi morali plačevati visoko carino in moka bi bila dražja kot je sedaj. Socialno demokratični delavec naj se zahvali socialnim demokratom, ki so mu hoteli kruh podražiti.
Še ena važna razlika med liberalci in socialnimi demokrati in Slov. Ljudsko Stranko — razmerje do naše države.
Šc ena važna razlika jc med nasprotnima strankama in Slov. Ljudsko Stranko, to jc: v razmerju do naše države. Slovenska Ljudska Stranka dosledno in odločno stoji na stališču, da smo in ostanemo avstrijski državljani, da hočemo neomajno zvesti ostati presvetlemu cesarju. Naši predniki so živeli in umrli v tej državi in tudi mi hočemo živeti in umreti v mejah habsburške monarhije. (Viharno pritrjevanje.) Mi nc poznamo tiste igre, ki so jo igrali liberalci in socialni demokratje pred tremi leti, ko je malo manjkalo, da ni prišlo do vojske, ko so naravnost hujskali sovražnika na nas, ko jc neki liberalni veljak na Dolenjskem vpil: Vojska naj bo, dobro jc, če je vojska! Tako govori nezdrava pamet. Kdo pa gre v vojsko? Naši fantje, pa tudi rezervisti, družinski očetje, b koliko jih je, ki iz vojske nazaj nc pridejo, ali pa pridejo nazaj pohabljeni, za delo nezmožni. Ali koliko vdov in sirot bo potem! Že iz tega ozira želi vsak pameten človek, da se vojska po možnosti zapreči. (Živahni klici: Tako je!) In sedaj vpijejo liberalci in socialni demokratje: Dr. Šusteršič je glasoval za kanone in za bojne ladje. Kes je, glasoval sem. Ne bi bil vreden biti vaš poslanec, če bi ne bil glasoval, lahko bi mi sicer očitali, da sem brezvesten poslanec, kak slepar, kot so liberalci in socialni demokratje. Ali ti ljudje nc vidijo, da Italija gradi velike bojne ladje. Ali mislijo, da jih gradi za to, da se bodo vozili Italijani na izprehod (Živahna veselost), da si Italija nabavlja velike kanone »za špas«. Te ladje ln te topove gradi Italija zoper nas
in zoper našo državo; v prvi vrsti zoper naš narod! Cc Italija Avstrijo porazi, bi bila to v prvi vrsti narodna smrt Hrvatov in Slovencev. Slovenec in Hrvat živi ob obali Jadranskega morja, o kateri hočejo nasprotniki države, da pride pod Laha. To pa sc bo temprej zgodilo, ako bo država slabotna. Na človeka, ki jc slaboten, se kmalu kdo upa. V Ljubljani sc jc pri občinskih volitvah 300 liberalcev upalo na tri uboge redovnice. (Burni klici: Sramota!) Tako se godi tudi državam. Čc bomo slabi bo vojska, ker bodo imeli korajžo na nas, če pa bomo močni, vojske nc bo, ostal bo Lah ponižen in naš prijatelj. Zalo rabimo velike ladje in kanone. Posebej pa še pripomnim, da naše južne dežele od stroškov ladij veliko več dobe, kot zanje prispevajo. Gradijo sc večinoma v Trstu. Zaslužek imajo mnogi naši ljudje in tako ostane zaslužek v našem narodnem gospodarstvu. (Živahno odobravanje.) Vprašam pa še nekaj: Koliko pa stane izgubljena vojska? Tisti, ki se zgražajo, da bo izdala država 350,000.800 kron za povečanje svoje moči, naj pomislijo, da je Francoska morala plačati leta 1871 Nemčiji za izgubljeno vojsko 5000 milijonov kron, in to takrat, ko je denar ime večjo vrednost in vojska ni bila še tako draga kot danes. Izračunali so pa, da ko danes podleže v vojski velika država, ho morala plačati do 20.000 milijonov vojne odškodnine. Ali bo vse to Kristan plačal? (Viharna veselost). Moralo bi plačati ljudstvo, katero bi drli do mozga. Potem pa bi mene volilci lahko kleli, češ, da nisem v pravem času skrbel, da bi bili dosti močni. (Viharni klici: Tako je!) Naša sveta dolžnost je, vse storiti, da se prepreči | vojska. (Viharno odobravanje.) Čc pa
nas vendar kedo napade, potem hočemo mi zmagati, ne pa tepenl biti. (Ponovljeno viharno odobravanje.) Mi hočemo biti tako pripravljeni, da se ne bo upal noben na nas. Za to pa je treba ob pravem času skrbeti. To je za nas važnejše, kot pa za nas brezpomembni kanali na Morav-skem in v Galiciji, za katere so sc potegovali socialni demokratje n ki bi j stali 2.000,000.000 K. A to ni Kristanu nič! Če so pa socialni demokratje tako proti vojaštvu, zakaj vojaštvo nc odpravijo na Francoskem, zakaj tam, kjer imajo moč, nc izpeljejo tega kar tukaj oznanjujejo. Francoska da za vojaštvo vsako leto čez 400,000.000 več kat naša država. (Viharni klici: Čujte! Čujte!) Francoska je imela nedavno soc. demokratičnega mornaričnega ministra, in ta ni odpravil vojnih ladij, ampak je gradil nove ladje. Zakaj se soc dem. kandidat Kristan ne krega nanj? (Živahna veselost.) Dokler vse države vzdržujejo oboroženo moč, moramo to tudi mi storiti. Tisti, ki pravi, da bo vojaštvo odpravil, je slepar. Vojaštva nc moremo odpraviti dokler ne zavlada na. zemlji večni mir, (Tako jc!) dokler oborožujejo vse druge države. (Res je!) Pač pa hočemo in delamo na to, da se naše vojaške postave prilagodijo potrebam ljudstva.. In v tem pogledu smo in bomo še marsikaj dosegli. Zadnji dve vojaški vaji sta že odpravljeni; sklenili smo postavo, da dobe odškodnino rodbine revnih rezervistov, kar bo posebno v korist delavskim rodbinam. Prihodnjo zimo sklene državni zbor nove vojaške postave, dveletno vojaško službo za in-fanterijo, za nadomestno rezervo se odpravi žrebanje, ki je časih ravno nepravega določilo v triletno službo. Po
novi postavi se bo oziralo v prvi vrsti na gospodarske potrebe. (Živahno odobravanje! Klici: Tako je!)
Podal sem lc nekaj zgledov, iz katerih lahko vsakdo razvidi, kako vestno delajo poslanci S. L. S. za ljudski blagor. (Viharno odobravanje.)
Tako je delo Slovenske Ljudske Stranke. Zato lahko trdim, da je naše delo za 500 odstotkov za ljudstvo bolj koristno, kot delo socialnodemokratič-ne stranke, da o liberalcih niti nc govorimo. Slovenska Ljudska Stranka dela na to, da dobi ljudstvo vedno več pravic na svoji rodni zemlji. Zato se bo ljudstvo z navdušenjem odločilo za načela, katera zastopa Slovenska Ljudska Stranka in za njene kandidate, ki so kot poslanci vedno storili to, k£T jim je velevala dolžnost do ljudstva.
Temu nasproti nimajo ne liberald in ne soc. demokrati ničesar pokazati. Njihovo delo obstoji le v praznem zabavljanju. Mori jih jeza in zavist, ker vidijo poslance S. L. S. pri tako resnem, vestnem in uspešnem delu za ljudski blagor.
S. L. S. pa gre svojo pot naprej. Mnogo važnega dela jc še z vršiti — ogromne naloge na polju ljudskega, gospodarstva in napredka. Slovensko ljudstvo bo odločilo na dan sv. Antona, komu da zaupa.: ali onim, ki lahko kažejo na. dosedaj no resno delo, — ali onim, ki imajo na razpolago samo prazne besede, laži, zavijanja in klevete. Ne dvomim o odločitvi ljudstva: Dne 13. junija bo dan zmage stranke ljudskega dela — Slovenske Ljudske Stranke! (Viharno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje. Burni Živio-klici.)
Današnja številka obsega 24 strani.
Belokrajioa le govorila.
Tako veličastnega shoda šc ni videla Belakrajina, kakor jc bil preteklo nedeljo pri Treh farah. Do dva tisoč jc bilo ljudi navzočih, med njimi dve tretjini samih mož-volivcev. Prišli so na shod možje celo iz šest ur oddaljene Pretoke, došli so Adlešičani, Črno-maljci, Scmičani in Podzemljci. Da jc bila metliška okolica vrlo zastopana, ni treba posebej povdarjati. Saj jg ljudstvo hotelo zopet videti in slišati svojega voditelja ur. šusteršiča, ki ga je sprejelo s pravo belokranjsko navdušenostjo, ko ga je po osmih letih zopet zagledalo v svoji sredi. Pomenljivo je tudi, da so bili na shodu vsi okoliški župani, tako iz občin: Božja-kovo, Drašiči. Radovica, Lokvicc, Čreš-njevec, Semič itd.
Za predsednika shoda jc bil izvoljen gospod Matjašič. seveda soglasno, ki je imenoval zapisnikarja in reditelje in dal besedo kandidatu gospodu Jarcu, ki jc v izbranih besedah razložil delo in program S. L. S.
Izmed strank, ki stopajo pred svoje volivce, jc nastop najlažji S. L. S., stranki, ki je nastala, da pribori brezpravnemu ljudstvu političnih pravic. Njeno delo je bilo blagoslovljeno, zmaga sledi za zmago, dviga stranko in jo krepi. Povsod se vidi po zaslugi S. L. S. novo gospodarstvo, kulturno in politično življenje, tako tudi v doslej zapuščeni Belikrajini. Na Dunaju jc S. L. S. pridobila ugled slovenski delegaciji. S spretno roko je znala ob nagodbi izrabiti položaj, da je dosegla belokranjsko železnico, ki stoji tik pred začetkom zgradbe.
Žalibog jc kriv naš birokratizem, cla se je stavba toliko zavlačevala in da znašajo stroški trasiranja že ogromno vsoto. Spomniti sc je pa treba na kla-verno vlogo, ki sta jo igrala v tem vprašanju liberalna stranka in Ivan Hribar. Zasluga dr. šusteršiča je, da se je preprečila mažarsko-židovska agrarna banka za Bosno in cla si je bosanski kmet samo določil, kako se osvobodi. Drugačna je bila v tem za Jugoslovane tako važnem vprašanju pot S. L. S. Kakor delovanje liberalcev, ki so se k večjemu posmehoval! resni stvari ali pa Hribarjevo, ki je nedavno vtaknil v žep mastno provizijo za to, da je pripravil pot v Bosno velenemškemu kapitalu.
Debata o draginji je pokazala, kje so kmetovi prijatelji. Tistim, ki zahtevajo odprtje mej, sc moramo zahvaliti, da smo dobili živinsko kugo, ki razsaja v Belikrajini. Govornik poroča o predlogih, ki jih jc stavil Belikrajini na korist, o inkameraciji cest, o uimah itd. V Belikrajini sc pa pozna prav posebno 'udi delovanje deželnega zbora. Kakor Jrugi deželi bo tudi tej pokrajini v korist desetmilijonsko posojilo. Deželni odbor nastopa energično pri zgradbi
potrebnih cest, ki jih je hotel n. pr. v poljanski dolini zavleči liberalni cestni odbor črnomaljski, kljub temu, da jo sedel v njem sedanji liberalni kandidat Majerle. Gospodje so zjutraj sklenili, da sc ceste grade, popoldne pa so to preklicali." Račun pa so napravili brez dr. Lampeta, ki jim ga je prečital temeljito. Zato pa jc ljudstvo spoznalo Majerlove zasluge in so ga zadnjič lastni rojaki vrgli iz cestnega odbora. Liberalci so sploh tako zaslepljeni, da imajo raje, da sc nič ne dela, kakor da bi storila S. L. S. kaj koristnega! S. L. S. liočc preustrojiti tudi šolstvo. Žal, da jc število disciplinarnih preiskav — in dr. Tavčar, ko bi hotel, bi lahko pričal, ali so objektivne ali nc — ravno iz Belekrajine primeroma največje. Tu je treba korenito napraviti red. Govornik se je pečal še z delom, ki čaka bodoči državni zbor (finančne predloge, bram-bena reforma, izseljevanje itd.), koneč-no se je pa ozrl na politični bojkot, proglašen nad liberalci. S. L. S. jc dolgo mirno prenašala to divjo gonjo, a sedaj je mera polna! Izvrši se naj povsod, kar pravi belokranjski pregovor: »Ako ti mene s kamnom, i ja nc bom tebe s kruhom.« Ko jc govornik pozval može, naj to načelo brezobzirno izvajajo pri raznih lokalnih volitvah, in sklenil s pozivom, naj Belakrajina dne 13. julija voli, kakor zahteva njena in slovenskega ljudstva korist, jc odmevalo navdušenih klicev.
Viharno je pozdravljalo ljudstvo dr. šusterešiča, ki je uvodoma svojega govora primerjal položaj pred osmimi leti z današnjim. Takrat je paševala pod patronanco oholega deželnega predsednika liberalna stranka v zvezi z Nemci. Položaj pa se jc v tem času korenito izpremenil. Liberalna stranka poizkuša sicer še danes, sejati strup med ljudstvo — v imenu svobodne misli. To je protislovje samo v sebi, ker je itak vsaka misel sploh — svobodna. Liberalna stranka pa izrablja svobodno misel, da se je brezverstvo med ljudstvo, da hvali francoske in portugalske razmere kot vzgled, ki bi ga takoj posnemala, — ko bi mogla! V znamenju svobodne misli so opljuvali nune-volil-kc, ki so vršile svojo pravico in dolžnost! Svobodna misel tudi zahteva, da vselej nasprotujejo najnujnejšim gospodarskim potrebam ljudstva. Svobodna misel jih je nagnila, da so nasprotovali lovskemu zakonu, melioracijskemu posojilu. Ko je dr. šusteršič končal svoja izvajanja, večkrat prekinjena ocl navdušenega odobravanja, z rnično povestjo o oštariji, ki ji jc podobna liberalna stranka, ni bilo konca veselosti in vzklikanja. Gosp. Mihelčič je predlagal nato zaupnico poslancem S. L. S., g. Matjašič pa kandidaturo gospoda Jarca. Oboje jc bilo soglasno in navdušeno sprejeto. Ko smo vprašali, ali jc kdo proti, čuli smo klic: »Nema ga!« Župan radoviški g. Kramarič sc je zahvalil deželnemu odboru za hitro pomoč, izrazil željo, da bi vlada hitro pomagala in pri tem upoštevala tudi
domače može in nc samo poizvedeb orožnikov. Z navdušenimi živio-klici na papeža in cesarja se je zaključilo to veličastno zborovanje. Belakrajina je govorila, da je zvesta S. L. S., edini svoji pravi prijateljici in bo to zvestobo dejansko pokazala — 13. junija.
Tedenski pregled
Državnozborski kandidat za Ljubljano je dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani. — Volivni boj na Štajerskem jc v polnem razvoju. Združili so se narodna stranka, socialni demokratje in Štajercijanci. Torej sc vidi isto kar drugod: Ob vsaki priliki se združijo vse mogoče stranke proti krščanskim strankam. — V slovenskem volivnem okraju v Istri bodo minule volitve mirno, kakor menda nikjer v Avtsriji. — Zastopniki telovadnih odsekov so imeli zborovanje dne 25. maja na Bledu. — Volivni boj na Češkem divja. Kompromis so med seboj naredili mladoČehi in narodni socialisti. V bivšem državnem zboru je zastopalo Čehe devet strank. — Shodi S. L. S. so bili v nedeljo v Tržišču, v Boštanju, v Leskovcu, v Malem Mraševem; v Šmartnem pod Šmarno goro se je blamiral liberalni kandidat Tribuč. V Dobrepoljah se je blamiral liberalni kandidat Pucelj iz Velikih Lašč. Shodek 17 ljudi je imel Tribuč v Medvodah. Osmolil sc je Ribnikar v Št. Rupertu. Na Vevčah pri Kuharju so se pa socialni demokratje zopet osmešili na shodu. — Cesarjevo zdravje jc boljše. Prepeljal sc je žc iz Godollo na Dunaj. — Volivni shodi S. L. S. v brežiškem okraju na Štajerskem so se vršili z velikimi uspehi. — Pri občinskih volitvah v Idriji so bili liberalci poraženi. — S. L. S. ima sedaj 9 občinskih svetnikov, dosedaj lc tri vi-riliste. — Po ljubljanski okolici begajo liberalci ljudstvo, naj voli župana Vilfana, ki pa nič zato ne ve. — Na Reki je pri paroplovni družbi »ITngaro-Croata« začelo stavkati vse moštvo. --V ljubljanski okolici obeta letos na polju in travnikih dobra letina. -- V frančiškanskem samostanu v Novem mestu je umrl vratar Elija Kimovec.. — Čebelarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu v nedeljo in ponedeljek, 11. in 12. junija. — Pri Treh Farah v Belikrajini je bil v nedeljo veličasten shod. Ljudstva navzočega dva tisoč. Sijajen je bil tudi shod v Vipavi. — V Gradcu sc je pojavila azijska kolera. Oboleli Franc,ky je umrl. Sedaj je zbolela njegova sestra.
—	Na Portugalskem sc bliža protirevo-iucija. — Turistovske nesreče so se že pričele. — V Parizu jc tolika vročina, da je več oseb umrlo na solnčarici. —• Shodi S. L. S. so se vršili v nedeljo na Veliki Dolini, v Cerkljah in v Krški vasi, pri Sv. Heleni, na Vrhniki, v Št. Vidu, kjer je na dveh krajih razbila S. L. S. Tribuč u shod, in v Tržiču. Ribnikar jc lovil v Trebnjem, Reisner pa v Zagorju. Na Gori nad Sodražico in v Loškem potoku je bil tudi shod S. L. S.
—	V Trbovljah se je vršil shod J. S. Z.
—	Na Štajerskem delajo liberalci politiko z noži in revolverji. — Kmetijska županska zveza je imela občni zbor 24. maja. — S. L. S. dobi v trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani še enega svojega pristaša v osebi g. Urb. Horvata namesto umrlega Hrena. — Cesar prepusti vladne posle prestolonasledniku.
—	Japonska hoče na Vzhodu doseči premoč na morju. Hiti graditi nove bojne ladje. — Turki so porušili najlepšo albansko cerkev v Dabonu. — Na Goriškem imajo tudi kandidati S. L. S. lepo uspele shode. V mestu Gorici so Slovenci postavili kandidata dr. Al. Franka. — V Brodu na Savi jc v mestni zastop zmagala hrvaška stranka prava.
—	Po vipavski dolini je v ponedeljek vihrala grozna nevihta. — Prva zdravnica v Trstu dr. Leja Kukovec sme izvrševati zdravniško prakso. — V ogrsko državno zbornico je udarila strela.
—	Na Japonskem je izbruhnil gozdni požar, ki obdaja pet mest. — Portugalsko ločitveno postavo cerkve od države je sv. oče razveljavil, to se pravi: Postava nc veže katoličanov in jih ne more vezati. — Lep volivni shod je imel Demšar iz Češnjice v Kališih in Davči.
—	V Pulju so v sedanjem volivnem gibanju v ospredju Hrvati in socialni demokrati. — Rusija mobilizujc črno-morsko brodovje. — Kitajska in Japonska sta se zavezali, da Japonska podpira Kitajsko, čc jo napade tuja država.
—	Knezoškof ljubljanski se je srečno povrnil s potovanja iz Svete dežele. — Umrl je g. Franc Grozdnik, vikar v pokoju v Zagorju na Krasu in župnik v Borovcu Jožef Pere. — V Benetkah razsaja kolera in je obolelo na njej 26 oseb.
—	Vseučiliščnik Kazimir Lewicki, ki je umoril igralko Ognisko, je v Lvovu bil obsojen v smrt. na vešalih. — Na južnem Češkem je nevihta povzročila velikansko škodo po polju in gozdih. — V Londonu je pri nevihti ubila strela 17 oseb. — V Budimpešti se je utrgal oblak. Škoda po trgovinah je velika.
Godovi prihodnjega tedna:
i. junija, nedelja: Binkošti. Prihod sv< Duha.
5.	junija, binkoštni ponedeljek. Boni-
facij.
6.	junija, torek: Norbert, škof, Bert-
rand, škof.
7.	junija, sreda: i- Kvatre, Robert, opat.
8.	junija, četrtek: Medard, škof, Ma-
ksim, škof.
9.	junija, petek: + Kvatre, Primož in
Felicijan, mučenca.
10.	junija, sobota: + Kvatre. Marjeta,
kraljica.
Našim naročnikom!
— Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnoga je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na ..Slovenca". Agltirajte za nove naročnike!
Ljubljančanom
in. i ■
Dr. Vinko Gregorič je naš ljubljanski kandidat za državni zbor. Ta kandidatura jo samo logična posledica topa, da je bil dr. Gregorič sprejel kandidaturo v deželni zbor. Stranka ga želi imeti v svojih prvih vrstah, ker pozna njegove izredne zmožnosti za javno delo. Zato ga jo zvrševalni odbor po svojem soglasnem sklopu naprosil in vsi naši somišljeniki v Ljubljani, pa tudi po deželi, so s toplini navdušenjem vzeli na znanje njegov odgovor, da sprejme. Ni ga nikogar, ki bi nc bil prepričan, da je ta kandidatura za našo stranko v Ljubljani največjega pomena; ni ga nikogar med nami, ki bi ob imenu dr. Gregoriča brez pomisleka ne rekel: »Ta je pravi!«
Izza kulis smemo izdati to-lc misel iz izjave našega kandidata. On so no boji dela; ker ga veseli javno delo. pre-vzema kandidaturo in sicer samo v Ljubljani. Programatična je ta izjava. Dr. Gregoriču ni za mandat sam na sebi. Menda ne izdamo nobene skrivnosti, če povemo, da bi dr. Gregorič, ko bi bil imel željo po deželnem ali državnem poslanstvu, to željo tudi že imel zdavnaj izpolnjeno. On kandidira zavoljo Ljubljane, ko jo pozna kot njen sin z vsemi njenimi vrlinami in slabostmi, z vsemi njenimi potrebami, domač v vseh njenih slojih. Ti Ljubljani, ki jo ljubi, ki je dozdaj delal zanjo, kjerkoli je mogel, bi rad še več koristil. Državno poslanstvo je zanj — praktičnega zdravnika — velika žrtva. Zaveda se, da mora v hud boj z brezobzirnimi nasprotniki. Ni mu za to, da ga trgajo v javnosti, da mu oklevetajo najboljše namene, da mu grizejo dobro ime. V polni moški zavesti, kaj je politični boj, pa tudi svest si, da mu morebitna zmaga nakoplje gmotno škodo, stopa na plan — zavoljo drage mu Ljubljane.
Dr. Gregoričevo ime pozna Ljubljana. in kadar ne govori vmes politična strast, ima povsod dobro ceno. Med ljubljanskimi posvetnimi izobraženci jc bil on prvi, ki je sprejel vase ljudsko, demokratiško misel in jo tudi v življenju izvrševal dosledno in požrtvovalno. Ljubljanski delavec ve, da se je on od prvega začetka z vso vnemo vdeleževal našega delavskega organi-zatoričnega gibanja, in da je z delavci vred prijateljsko deloval po shodih, jim predaval in pomagal njihovi reči s svetom in dejanjem. Tudi socialdcmo-kratični delavec pozna dr. Gregoriča kot usmiljenega, darežljivega, ljudo-milega moža. Mnogo solz je delavcem le otrla njegova roka, mnogo vzdihov je našlo pri njem tolažbe in pomoči.
To ve vsa Ljubljana. Osebno nedotakljiv stoji pred njo in s svojim delom lahko mirno vprašuje: »Kdaj sem iakal kaj druzega, nego splošni blagor našega glavnega mesta?« — V »Vza-Jem. podpor, društvu« je organizova.1 za mestno prebivalstvo svoj čas zelo nujno potreben, splošno koristen denaren zavod. V Unionu je ustvaril za razvoj ljubljanskega mesta velepomem-
bon moderen hotel. Gospodarski nAfcr-ti. ki jih je s čudovito natančnostjo preštudiral, so v njem našli silo, katera jim je vsaj deloma v težkih časih priborila realno življenje. Dr. Gregorič je mož, ki se neprenehoma uči, ki vedno izpopolnjuje svoje znanje in z neumornim najpodrobnejšim delom izku-ša izboljšati ljudstvu gmotne razmere, ter pomagati, cla se Ljubljana dvigne iz svoje zaostalosti in v vseh ozirih, zlasti pa v trgovini in obrtu, postane velika metropola na našem jugu. Vse njegovo življenje priča, kako globoko je vkore-ninjena v njem misel za druge; egoizma nc pozna njegovo srce. On bi lc rad videl srečno se razvijajočo, vsem slojem ljubo Ljubljano.
Hišni posestniki, ki jih jc dr. Gregorič vzdramil iz spanja, najložje povedo, kako jc vrgel med nje nove, plodo-vite ideje, in s kakšno žilavostjo jih vkljub nebrojnim težavam še vedno zasleduje. Dolžni smo pa tukaj na podlagi njegovega dela v tem oziru konštati-rati, da ne sloni njegova skrb za koristi hišnih posestnikov na ozkem temelju interesov enega sloja, marveč njegovo skrb za ta vprašanja mu je narekovala njegova ljudska, demokratična duša. Njegov temelj je tudi v tem oziru širok. Praktičen, priljubljen zdravnik je spoznal, da je delavskemu ljudstvu najprej treba zdravih in cenejših stanovanj. Zato je začel študirati hišni davek in za to je postavil v svojih načelih splošno sprejemljivo podlago, da se ljudstvu omogoči, kar mu je treba. Delavec, uradnik, obrtnik in hišni posestniki bi imeli v dr. Gregoriču na Dunaju najzvestejšega varha in zastopnika.
Kar dr. Gregorič obljubi, drži; kar prime, ne izpusti. In če mu je treba čakati leta in leta, mu ne zabledč njegovi načrti, marveč z nelzpremenljivo gorečnostjo jih goji in zagovarja. Po svojih izkušnjavah ve, da jc treba, politiku potrpežljivosti, a še bolj je prepričan, da mora biti njegova energija tolika, da ga počasnost političnih uspehov nikoli ne spravi v apatijo in melanholično brezdelje. Teh dveh najnevarnejših lastnosti za politiko dr. Gregorič ne pozna. Zato pa tudi vkljub težkemu boju gleda mirno in brez strahu v bodočnost, in slučajen poraz nepotare njegove'moške volje.
Dr. Gregorič je stal ob zibki našega političnega preporoda. Katol. politično društvo, ki je bilo svoj čas edino središče mlademu ljudskemu gibanju, je imelo v njem najvnetejšega sodelavca. Katoliški narodni stranki je dal on ime in vso bogato zalogo svojihfsil. A vedno in vedno je gledal pred vsem na Ljubljano in ne motimo se, čc rečemo, da je bivša večletna politična abstinenca naše stranke v Ljubljani v ozki zvezi z navideznim političnim molkom dr. Gregoriča. Zdaj, ko stranka, ki se je med tem razvila pod ljudskim imenom čez celo Slovenijo, zasaja tudi v Ljubljani svoj zmagonosni prapor, evo: dr. Gregorič jc na svojem mestu.
Brezdvojbe: Dr. Gregorič bi prinesel s seboj v našo delegacijo ostro risano, samostojno razvito individualnost Ljubljančanu, konšumenta, ki pač v okviru S. L. S. pripoznava vzajemnost vseh slojev in tudi veliki pomen našega kmeta, ki je pa obenem pred vsem na straži za koristi tistih stanov, ki imajo v Ljubljani svoj dom. Kaj bi to pomenilo za Ljubljančane, je jasno samo po sebi. Stranka bi bila doižna svoji časti najintenzivnejše vpoštevati potrebe ljubljanskega mesta, ki bi jih tolmačil njen zastopnik v njeni sredi. Bliža se doba, ko sc bo razpravljal novi carinski tarif, ko sc bodo uveljavljala načela za nove trgovske pogodbe. Ljubljančan bi imel ob tem času najskrbnejšega zagovornika v dr. Gregoriču. Disciplinarni red za sodnike, službena prag-matika za uradnike, pereče .vprašanje oficiantov in raznih pomožnih uslužbencev stoji na dnevnem redu. Dr. Gregorič bi v teh vprašanjih zastopal Slovenski klub v dotičnih odsekih. Socialna politika s potrebnimi preosnova-mi v korist delavskega stanu, obrtne zadeve, davčna politika, bi našle v dr. Gregoriču spretnega delavca. Klub bi bi tudi mogel uspešno delovati. Za Slo-bitudi mogel vspešno delovati. Za Slovenski klub na Dunaju pač nc pomenja en poslanec več ali pa manj bogvekaj. Ljubljanski poslanec v njem bi pa po-menjal za Ljubljano važen preobrat. Danes smo si vsi na jasnem, da vseh Jugoslovanov v en klub ne bo mogoče spraviti. Na to tudi zdaj nihče ne misli. Pred štirimi leti so liberalni spletkarji hoteli izolirati dr. Šusteršiča in nekaj njegovih somišljenikov z geslom skupnega kluba. Razvila se je pa ta reč končno tako, da je neznatna peščica jugoslovanskih poslancev pod Plojem klaverno gostovala v zbornici, Slovenski klub pa jc imel vodilno vlogo. Zdaj niti prejšnje peščice ne bo več in ljubljanski poslanec, ki bi ga poslala liberalna stranka na Dunaj, bi bil obsojen žc od začetka na brezpomembno oso-benkovanje.
Volivni boj bo v Ljubljani miren in stvaren, kakor dozdaj vse kaže. Priložnosti "je torej teih več, da volivci mirno in stvarno presojajo, kje bodo varnejše zastopane njihoVe koristi. Samo tisti, kateri sodijo, da je svobodo-miselstvo prva reč za Ljubljano, morejo imeti že narejeno sodbo. Teh pa ni večina, tudi med dosedanjimi liberalnimi volivci ne. Zato se nam ne zdi nemogoče, cla bo kandidatura dr. Gregoriča našla topot prijazen sprejem tudi med tistimi, kateri so doslej odklanjali vsak stik s S. L. S. Dobro vemo, da bo naš današnji članek dr. Gregoriču neljub, toda časnikarska dolžnost nam je velevala, da smo ga napisali. Z dr. Gregoričem bi pač zmagala za državni zbor naša stranka, a s to zmago bi se okoristila v prvi vrsti Ljubljana in njeno prebivalstvo.
Jeseniške novice.
j Ustrelil se jc na, Jesenicah pretc-klo nedeljo ponoči ob Savi v »Milano-vem logu« poštni aspirant Franc Me-šok, star komaj dvajset let. V šestih tednih jc to že drugi slučaj, da se je na Jesenicah ustrelil poštni uradnik in član takoimenovanega liberalnega »gle-dališkega društva«.
j Brihtne glave so pa naši liberalci. Na oni strani skušajo ovreči vse priprave za volitve in zahtevajo, da se vse znova začne in se tako volitve zavlečejo, na drugi strani pa v »Narodu« napadajo okrajnega glavarja, češ, da za volitve prepočasi dela. Mi nikakor ne moremo reči, da je glavarstvo posebno urilo, toda taka neumnost, kakor jo uganjajo liberalci, nam pa res ne gre v glavo. To more razumeti samo libe. ralstvo, ki ima Ilunira za svojo glavo.
j čedalje bolj se svetil Jeseničani čedalje bolj spoznavajo egoistično politiko llunirovo, ki pozna le samega sebe, nc pa občne koristi. Upamo, da spoznajo do volitev to njegovo lastnost tudi tisti, ki doslej še derejo z njim čez drn in strn ter sc podpisujejo na njegove proteste. Jeseničani pa bodo gotovo toliko pametni, da volijo može, ki bodo delali za občino, ne pa zase.
j Veliko tolažbo si dela neki liberalni dopisnik »Gorcnjca«. Zadnji teden piše, da bodo pomodli klerikalce z Jesenic, pa ne samo teh, ampak tudi Pogačnika bodo vrgli in poslali na Dunaj liberalca Trillerja. Naši volivci pa bodo dne 13. junija volili vsi gospoda Pogačnika.
j Slov. kat. Izobraževalno društvo na Koroški Beli uprizori v slučaju ugodnega vremena na binkoštni ponedeljek popoldan ob 4. uri na vrtu Orekovnekovc gostilne na Koroški Beli narodni igrokaz »Stari in mladi«, ki jo je spisal f A. Medved.
TrZlSke novice.
t Iz Marijine dražbe. Dekliška Marijina družba se udeleži romarskega izleta na binkoštni torek na Brezje, kamor pridejo vse družbe kranjske deka-nije. Odhod ob tri četrt na 5. uro zjutraj. — V nedeljo, dne 11. t. m., priredi dekliška Marijina družba iz Križank v Ljubljani izlet v Tržič.
t Društvo sv. Jožefa napravi društveni izlet binkoštni ponedeljek k sv. Joštu. Odhod s prvim vlakom ob šestih "zjutraj. Na gori bo sveta maša z govorom. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor vse člane in člauice društva.
t V cestnem odboru je bil izvoljen za načelnika somišljenik S. L. S. gosp. tovarnar Franc Aliačič, za namestnika g. tovarnar Fr. Deu. S tem je prišlo na-čelstvo po dolgih letih v slovenske roke.
t Velik ljudski shod sfe je vršil v
nedeljo na župnijskem dvorišču. Govoril je na shodu gospod tovarnar Podlesnik o narodnostni ideji, g. načelnik Zveze Orlov Jeločnik o ciljih orlovske organizacije, g. urednik Iverhne pa je v zelo humorističnem govoru razkrinkal liberalno in socialistično stranko. Občinstvo je bilo zelo navdušeno in si
LISTEK.
L. F. čerskij:
Mašnldne solze.
Pjatigorska legenda.
CPrevedel V. F.)
Bilo jc prod davnim, davnim časom . . . Bilo je tako davno, da niso ne lc šc živeli naši dedje in pradedje, ampak sploh še ni bilo na zemlji nobenega človeka. Namesto ljudi so tedaj na Kavkazu živeli velikani, ki so vladali nad deželami ter si zidali gradove in dvorce. Še dandanes je ostalo mnogo njihovih razvalin; cela gruzinska cesta* se vije sredi teh slikovitih gro-belj. Nad vsemi velikani je caroval knez Eljbrus, ves siv in bel, kakor sneg na vrhu Kazbeka. Bil je tako star, da so žc davno ni mogel dvigniti ter ni odšel z mesta. Rasti je bil silne in že odda leč, na mnogo vrst, je bilo lahko videti njegovo sivo, snežno glavo . . . Dneva svojega rojstva ni pomnil, tako davno je to bilo. in tudi ni pričakoval dneva svoje smrti, zakaj velikani so živeli nešteto število let . . .
Ne glede na to, da je bil star in ni nikoli odšel s svojega mesta, je vendar njegov ostri, orlovski pogled na daleč prostrano daljavo mogel videti vse podložne dežele. Z vseh strani so ga obkro-žovali sužnji in hlapci, a iz spoštovanja do njega se tudi oni niso ganili z mesta
* C.esta, ki pelje črez glavni kav-kaški hrbet ili veže Vladikavkaz s Ti-flisont
cel Čas. dokler jc on sedel na svojem prostoru. Tudi oni so bili velikani, toda mnogo manjši od kneza Eljbrusa in mlajši nego on, in njihove glave se niso blestele v laki snežni sivosti, kakor pri starem knezu.
Nekega toplega, poletnega dne, ko je bil zrak posebno čist in prozoren, ko so goreči solnčni žarki pregnali meglo, ki je z gostim ogrinjalom zavijala sivo glavo knezovo, je zagledal Eljbrus nedaleč od sebe prekrasno deklico. Gir-lande zelenja, poljskih in gorskih cvetov so ovijali njeno čudovito glavico in1 njen krasni, viiki stas. Lesketala se je v zeleni praznični obleki pomladi pod svetlimi solnčnimi žarki in zdelo se je, da se, veselo smehljaje, radujc praznika ter 7. živahnimi očmi ogleduje okolico . . .
»Kdo si?!« je zakričal stari knez.
In za njim so v celi tolpi zarjuli vsi, njegovi sužnji in hlapci:
»Kdo si?!«
Daleč, daleč jo raznesel odmev ta mogočni krik in ga prinesel do ušes gorsko krasotice. Ta se je začudeno ozrla, obdarila starega kneza s svetlim nasmeškom ter nato vprašala:
»Kdo da sem?!«
»Da, kdo si?!« jc znova kriknil knez in zopet so njegovi hlapci in sužnji ponovili ta glas.
»Jaz sem kabardinka!« jc z nej-nim glaskom odgovorila deklica, bi kot prvi dih pomladi je lahen veterček I prinesel ta odgovor do ušes starega I kneza.
»Ona je kabardinka!« so v koru I za n io ponovili hlapci.
»A kakšno je tvoje ime?! jo jc dalje spraševal stari knez.
»Ime, ime! . . . Povej nam svoje ime! . . .« so ponavljali za njim hlapci.
»iPravijo mi Mašuka!«
»Mašuka?! Lepo ime. Poglej sem, Mašuka in pozorno poslušaj, kaj ti bo-dem povedal. Glej, kako sem mogočen in slaven! Resnica, jaz sem star in ne pomnim rojstnega dne in bom živel še dolgo, dolgo . . . Morebiti tako dolgo, kolikor časa bo živela zemlja. Poglej, koliko imam pokornih hlapcev in sužnjev! . . . Poglej, kako krasno, kako veliko je moje carstvo! . . . Navzdol, po baržunastih dolinah bože, žubore potoki; na vrhu se je kot diven šotor razpelo temno-modro nebo. A pod njim, na vrhovih naših glav, se lesketa, obsevano od solnčnih žarkov, srebro snega z jarkim bleskom. A koliko s cvetlicami posutih skal, koliko redkih zverskih kože je skritih v nedrih teh gor! ... Ti stojiš pred menoj, mlada in prekrasna, vsa okrašena s cvetovi in zelenjem. Pridi k meni, kra,sotica, in jaz te pokrijem s srebrom in zlatom, okrasim te s pestrobojnimi dragocenimi kamni in podarim ti mnogo hlapcev. Okrog tebo bodo zvonko žuboreli gorski potoki in dan in noč peli svojo pesem. Nad teboj, na čistem, modrem nebu bo sijalo solnce,, a jaz te bom ljubil, negoval kakor svojo rodno hčer in živela bova večno, večno, do konca vekov.«
Tako je govoril stari Eljbrus in zapeljeval mlado kabardinko, a z odmevom vernih hlapcev so dospele njegove i besede do ušes deklice.
»Čemu molčiš? Zakaj ne odgovarjaš?« jo jo vprašal knez: »Jaz čakam! . . .«
In nenadoma se mu je zazdelo, da je Mašuka. odkimala s svojo glavico, okrašeno z zelenjem, in zaslišal jc njen glas:
»Premišljujem, kako hladno je v tvojem kamonitem carstvu, starec. Ti imaš kamenito glavo in kamenito srce. Ti nc poznaš solza in jih nikoli ne bo-deš. Iz daljnih, neznanih krajev bežo okrog tebe čisti, hladni potoki . . ., toda oni so tebi tuji in ti se zanje ne meniš. A v moji notranjosti čutim živi studenec toplih, zdravilnih solz ... In vem, da bom nekoč zaplakala z njimi. Če pridem k tebi. me boš spreipenil v led. Ne, ne, starec! Ni potreba meni tvojega snežnega varstva, pod katerim umrem od večnega mraza. Tudi mi ni potreba tvojih pest.robojnih, cvetličnih skal, ki me za duše! . . .
»Če ti bolj ugajajo cvetovi, s katerimi si ti pokrita, glej. dam ti jih . . . Glej, tudi jaz imam cvetk, mnogo, mnogo cvetk.«
»Od tebe ničesar ne potrebujem,« je odvrnila deklica: »In ako hočeš vse vedeti, ti povem vse. Jaz ne morem priti k tebi, starec. Že davno ljubim mladega džigita.«
»Ti ljubiš mladega džigita?!« je z gromovitim glasom zakričal stari knez, njegovo teme je zatrepetalo in z gora so se vsipali v doline odkrhnjeni kamni, snežne kepe in odlomki skal: »Toda, kdo je ta mladi džigit? Povej njegovo ime, daj ga semkaj, ali je v resnici tak džigit, kakor ga ti hvališ.«
želi še več -takih podučnih in izobraževalnih govorov.
t Občinski urad se je preselil tekoči teden v nove prostore na trg. V prvem nadstropju gostilne Perne ima svojo pisarno. Ali res ni bilo mogoče v teku let dobiti trškemu občinskemu uradu lastnega poslopja? Še veliko manjši kraji imajo svoje občinske hiše, le Tržič jo pogreša.
t Na majnikov izlet sta prišla pred tednom dva razreda c. kr. ljubljanske višje realke.
' t Volilne laži. Rdečkarji si nad vso moč prizadevajo slepiti delavstvo v prilog kandidata dr. Dermoti. Ce bo izvoljen dr. Dermota, vsa draginja bo pri kraju, pravijo. Tega pa ne povedo svojim backom, da 88 socialističnih poslancev ni ničeslr doseglo, toliko manj bo en sam Dermota. Na drugi strani se zopet čuje, da bo dr. Triller draginjo panal. So pač pomilovanja vredni vsi tisti, ki verujejo takim lažem. Naš poslanec nc bo nikdo drugi nego g. Jožef Pogačnik, poštar in posestnik v Pod-nartu.
t Obrtno-nadaljevalna šola je priredila v nedeljo v šolskih prostorih razstavo. Iz razstavljenih del je bilo videti, kako lepe uspehe je dosegla mladina pod vodstvom svojih gosp. učiteljev.
Veseli bo].
Volilno gibanje, ki se je zdaj po naši domovini razvilo, kaže za S. L. S. povsod samo ugodno. Okraji, ki so bili že dozdaj naši, so nam danes dvakrat tako sigurni, kakor so bili; v tistih pa, ki so jih do danes zastopali libcralci, se slednji bore za življenje in smrt z našimi kandidati. Ker nismo preroki, se ne ubijamo z vprašanjem, koliko mandatov bomo liberalni stranki odvzeli; to pa je gotovo, da kar bo liberalcev v tem boju ostalo živih, bo samo za spomin na čase, ki se ne bodo nikoli več vrnili. Slovensko ljudstvo daje po volilnih shodih, ki se zdaj vršijo, mirno, a moško na znanje to svojo voljo: da mora biti odslej zastopstvo Slovencev v dunajskem parlamentu enotno in da zdražbarji, štreberji in hinavci ne smejo imeti nobene besede, kjer gre za velike cilje slovenske politike v naši državi. Zato tudi eden ali dva liberalca, ki bi utegnila biti zdaj izvoljena, ne bosta imela prav nobene veljave, kakor da bi siploh izvoljena ne bila, ako se nočeta pridružiti mislim in stremljenjem S. L. S.
Sedanji volilni boj je zopet dokaz — če je sploh še kateri potreben — da laži slovenskih liberalcev nimajo čisto nobenega učinka na nikogar. Vse, kar bo znesle zadnja leta liberalne srake skupaj — o draginji, kanonih, papežu, podmolniškem gozdu, bankerotu kranjske dežele itd. — vse skupaj je veter že davnej popihal. Slovensko ljudstvo je danes na zabavljanje liberalcev tako navajeno, da bi mu bilo dolgčas, če bi kedaj popolnoma utihnilo; za resne pa nima teh ljudi nobeden več v celi deželi. Celo še večina tistih, ki sc še danes štejejo med pristaše liberalne stranke, bi se prestrašila, če bi res še
kdaj ta stranka dosegla kje kak uspeh, I zlasti pri volitvah v državno zbornico.« Zakaj liberalni stranki niti liberalci sa-| mi v svojem srcu ne zaupajo usode Slovenije. Razun enega tucata ljudi v Ljubljani bodo vsi Slovenci od srca veseli, ko bo zopet S. L. S. sijajno zmagala dne 13. junija.
Na Kranjskem bi brez vsakega shoda S. L. S. lahko tako zmagala, kakor je leta 1907. Vendar pa Je treba z velikansko udeležbo somišljenikov S. L. S. in dobro kontrolo preskrbeti, da sijajno pokažemo moč S. L. S.! Značilno pa je volilno gibanje na Štajerskem. Tam gre zdaj za to, da se liberalizem popolnoma potolče. In slovenski liberalci niso mogli svojega propadanja boljše dokumentirati kakor s tem, da so sc zdaj da Štajerskem v svojem obupnem boju zoper prodirajočo S. L. S. zvezali z nemčurji. Tako globoko je padla slovenska »narodna« in »napredna« stranka, da je zdaj v tesnem bratim-stvu s stranko ptujskih žganjarskih ve-letočov in gospoda Karola Linharta. Poglavja, ki bi spadala za premišljevanje — »Slovenskemu Braniku«. Pa pustimo to, saj končno slovenskemu narodu ne bo v nobeno škodo, ko bo S. L. S. na Štajerskem vrgla ob tla tako lihe* ralce kakor nemškutar je.
Na Goriškem je faliranemu liberalizmu moralo priti na pomoč tržaško edinjaštvo, da se more sploh upati na bojišče. Povsod torej na bergljah. Tržaške dr. Gregorinove so skoraj še ne-rodnejše kakor nemškutarske. Presneto slabo si bodo liberalci pomagali naprej s tistimi frazami o »narodnosti« in »pravi veri«, kakor jo fabricirajo v Trstu. Neizogibna usoda takih ljudi jc smešnost.
Ampak slovenski liberalci so že taki, da tega niti 13. junija tega leta ne bodo uvideli . . .
9. jOlij.
Komur je res mar, da zboljšamo svoj narodni položaj in damo svoji bodočnosti trdno podlago in cvetoč, ohranjujoč razvoj, ta bo prebral te vrsticc in storil svojo dolžnost.
Ne lažimo sami sebi! Prvi naši ljudje tožijo, da je v našem ljudstvu premalo narodne vzgoje, premalo spoznanja lastnega naroda, njegovih potreb in ciljev.
Sedanji čas je odločitve poln. Ali navzgor ali navzdol? Ali okrepitev ali oslabljenje? Ali naj se krhajo od narodnega telesa narodni drobci, kakor kamenčki od preperele skale? Ali naj slabotni umirajo počasne smrti zato, ker se bližnjim domačim ne ljubi jim dati zdravniških moči? Ali naj obmejne stražnike prepustimo nasilni smrti pod orožjem tujca? Ali naj izgubljamo vsak dan in povsod na svoji pravici in posesti, samo zato, ker ne vidimo, kaj se godi in ne znamo ceniti malenkosti.
Zanemarjanje malenkosti, drobnega dela je naša največja slabost in nesreča.
Nad 150 župnij je lani spoznalo, da živimo v te} skriti nevarnosti in da moramo zbrati vso delavno moč, vso požrtvovalnost svojih src, če hočemo,
da se ohranimo in ohranimo poznejšim rOtlovom utrjeno domovino, pravo slo-viensko vzgojo, odločno zavest, ljubezen do dela, mogočno tradicijo svoje dobe. Sedanji rod mora gledati na vso silo in s celim srcem!
Lanski 10. julij je prinesel ustanovitev 150 podružnic »Slov. Straže«. Dan veselja je bil, dan poguma, ko je 150 župnij sklenilo pod moško prisega sveto zavezo: Domovine ne zapustimo v njeni stiski!« Naša last je in branili jo bomo! Če zastražimo mejo, zastražimo sebe!
Spomin na te župnije bo v zgodovini našega naroda lep in svet. Bile so res slovenske župnije!
Tem župnijam, svojim podružnicam, se ima »Slovenska Straža« zahvaliti, da jc nabrala prvo leto okoli 53.000 kron v narodnoobrambne namene. Koliko in kaj bi pa rabila »Slov. Straža« v narodnoobrambne namene? Poleg nekaj 100.000 K predvsem tisoče in tisoče neumornih, nikdar trudnih delavcev in delavk pri narodni vzgoji, narodni izobrazbi in narodni obrambi. Ne samo denarja, še bolj nam manjka ljudi, dela teh ljudi. Dela med temi ljudmi ne dela za te ljudi!
Kdaj nas bo dovolj sklenjenih v naših vrstah. Kadar bodo vsi! Zadovoljni pa bomo, ko dosežemo število Molior-janov, število 85.000 članov. Družba sv. Mohorja bodi po številu svojih članov vzor »Slovenski Straži«! To število moramo in moramo doseči; ko bo doseženo, bo podvojitev, potrojitev prišla sama od sebe.
Lanske podružnice in 10.000 njihovih članov bodo gotovo slovesno praznovale letošnjo nedeljo 9. julija s primerno slovesnostjo. Tudi mi jim to priporočamo. Naj pregledajo svoje vrste, naj vlijejo novega ognja v srca svojih, naj pridobijo nove trume bojevnikov, naj stopijo korak naprej!
Praznujmo nedeljo 9. julija slovesno v misli in ljubezni na domovino!
Še je na Slovenskem v 650 župnijah prostora za podružnice »Slovenske Straže«!
Katera še tako majhna bi hotela zaostati in postati nezvesta v boju za moč, slavo in svobodo domovine?
Mi moramo biti močni dovolj, da branimo ne samo sami sebe, ampak tudi skupno jugoslovansko domovino! Predstražniki smo! Ker nas je malo, ne sme manjkati nobeden! Vsak na svoje mesto; izpolnuj svojo dolžnost do dna!
Dve župniji sta že priglašeni. 9. julija ustanoviti podružnici župniji Radeče pri Zidanem mostu in Domova pri Ptuju.
Župnije Slovenske! Takoj sklenite, da ustanovite v nedeljo, 9. julija, podružnico »Slovenske Straže«! Kjer za enkrat ena sama ne zmore, naj je sklenejo dve ali tri župnije in si ustanove lastno ognjišče narodne vzgoje in požrtvovalnosti. Takoj sporočite svoj sklep »Slovenski Straži« v Ljubljani, da vam pravočasno poskrbi potrditev pravil in ostalo potrebno.
9. julij, Gospodov dan, naj z elementarno silo pripelje tisoče in tisoče novih bojevnikov, vse, od otroka do starčka, od fanta do mladenke, od mo-
ža do žene! Pomnožimo in sklonimo svoje vrste!
Bo} divja! Na okope!
Ljubljanska okolico.
— Naši kandidatje. I z V i č a. Vedeli smo, da bosta naša »loncmona«-kandidata za državni zbor, Tone Kristan in Pepe Tribuč, ob svojih nastopih pri volilnih shodih zadela ob odločen odpor pri pristaših S. L. S. v ljubljanski okolici, a da bosta pa imela taco smolo, kakor čujemo in beremo, tega si pa nismo mislili. No, saj jima še v rojstnem kraju ne gre tako, kakor sta si domišljevala. Tone je imel volilen shod na Glincah v gostilni Marinška, *jer je baje kričal, da je bil ves penast, da bi svoje »lahkoverne« tovariše, ki le še nečejo uvideti, kam Tone cilja, ohranil v svojem terorizmu. Na Vič, v svojo rojstno vas, si nc upa, ker ve, da bi mu njegovi sosedje vest natanko izpraše-vali. Tribuč je na Viču v neki gostilni beračil za prostor za volilni shod, a mu previdni gospodar, da si v bodoče ohrani dobro ime svoje spoštovane hiše, ni dovolil, da bi pod njegovo streho trosil liberalne laži, prazne obljube o elektriki, vodovodu itd. Baje si jc izprosil v neki drugi hiši prostora, kamor pa naši ne bodo šli, njegovih pristašev pa itak ni mnogo. Torej kakor se ta vzor-kandidata obrneta, ne gre, pa ne gre in ne bo šlo tudi, ako pijača še tako teče. kar jc zvestih pristašev S. L. S., se ne bodo dali omajati, šc manj pa za fra-kelj »ta grenega«, prodati svoje versko prepričanje in zaupanje v odličnega voditelja S. L. S., našega kandidata dr. Iv. Šusteršiča, ki bo imel na binkoštno dedeljo ob pol enajstih dopoldne volilni shod v »Društvenem domu«. Somišljeniki, udeležite se v kar največjem številu tega važnega shoda, da se prepričate, ^a je dr. Ivan šusteršič vreden vaših glasov, ne pa rdeči Tone ali pa napredni Pepe.
Okraj Kranj-Skolja Loka.
—Volilni shod v Kranju. V ponedeljek, 29. maja, je imel gospod kandidat Fr. Demšar volilni shod v Ljudskem domu v Kranju. Brez agitacije — na samo notico v »Domoljubu« — se je zbralo okoli 70 najuglednejših mož. Nasprotniki se shoda niso udeležili. Gosp. kandidat je v poljudnem govoru poročal o svojem delovanju in o delovanju S. L. S. v prejšnjem državnem zboru in ostro kritiziral državno gospodarstvo. Izjavil je g. kandidat, da hoče tudi za-naprej stati pod praporom S. L. S., ki ima edina srce za kmeta in se hoče tudi zanaprej potezati za koristi svojega volilnega okraja. Mimogrede omenja, zakaj mu liberalci nasprotujejo, ker je namreč zvest pristaš S. L. S. in ker želijo, da bi bil tako nesamostojen, kot je protikandidat iz Zalega loga in tako zaveden kot je omenjeni »samostojni« kandidat, ki po »Gorenjčevi« izjavi še ne loči liberalca od klerikalca. — Gosp. dekan Koblar pozove poslanca, naj se izjavi o starostnem zavarovanju in o nameravani železnici Kamnik-Kranj-Loka. G. kandidat izjavi, da bo glasoval le za tako postavo glede zavarovanja,
Makuška se je prestrašila teh besed, ker je za knezom zakričalo na tisoče velikanov, ki so ga obdajali:
»Daj nam semkaj svojega dži-
gita! . . .«
Deklica je ravno hotela, odgovoriti, toda isti hip je izrastel pred knezom Eljbrusom sam mladi džigit.
»Ti me hočeš videti, knez? Pred teboj sem! Hočeš vedeti, kako me imenujejo? Tu ni tajnosti: izvoli! Mojc ime je Beštau! Jaz ljubim Mašuko in je nikomur ne oddam, tfldi tebi nc, stari, beli Eljbrus. Hočeš poznati mojo moč? Izvoli, tudi tukaj ni tajnosti!...«
In zamahni jc z mečem ter razse-kal glavo starčevo na dva neenaka dela.* Stari knez jc zatrepetal. Votlo donenje in stok jc odmeval po vsej ka-bardinski zemlji. In tedaj je zbral starec vse svoje sile ter se vrgel na džigita, zapretivši onim, ki so sc približali, naj ne segajo v njun prepir. Strašen, nenavaden boj se je začel med obema velikanoma, in jc trajal dolgo, dolgo . . . Eljbrus je razsekal mladega džigita na pet delov.** Džigit je ostal na istem mestu, kjer ga je Uničil usodni udarec. Toda tudi stari knez, ki je izčrpal v tem boju vse svoje sile, je umolknil za vedno in zasnival večen, neprobuden san, zavivši sc v neprodirno ogrinjalo megl&, oblakov in snega. Ko jc kraso-tica Ma»šuka. videla poraz svojega ljub-ca, je od groze zmrznila na mestu in zaplakala z gorkimi solzami. Plaka do
* Gora Eljbrus ima dva vrha. ** Beštau-Pjatigorje. V podnožju f,e gore leži mesto Pjatigor.sk, znano po •tvojih rudninskih studencih.
današnjih dni, in njene solze teko v toplih, zdravilnih potokih, in sedanji ljudje najdejo v njih uteho in olajšanje svojih bolečin.
L. F. ČerskiJ:
Dva lovca.
Kabardinska pripovedka.
(Prevedel V. F.)
Nekoč sta se sešla v ozki soteski med strmimi gorami dva lovca, balka-rec* in kabardincc. Prvi je stal na eni strani sotesko, drugi — na drugi, toda tako, da nista mogla videti drug drugega,
V dolini se jc pasel jelen. Oba lovca sta vetrelili nanj v isti trenotek, tako da se je jek strelov zlil v cn sam zvok. Jelen jc padel, in oba strelca sta stekla k njemu. Tedaj sta se zadela z licem v licc in sc začela prepirati, kdo izmed njiju ima pravico razrezati jelena. Po adatu** jc moral razrezati divjačino oni, ki jo je ubil. Lovca sta začela ogledovati jelena, in sta uvidela, da ima na vsaki strani rano. Tedaj sta ga razrezala skupno. Po adatu je glava divjačine kot častni del spadala, tistemu, ki jo je ubil. Zopet sta se pričela lovca prepirati, kdo bo vzel jelenovo
* Balkarci tvorijo eno izmed gorskih rodov Kabarde. Žive ob izviru reke Malke in so bili preje podložni kabardinccm.
** Kavkaški gorci imajo dve vrsti zakonov, po katerih se ravnajo: »š a -r i a t« — običajno pravo, ki se ustno prenaša od zaroda do zaroda.
glavo. Naposled sta po dolgem prerekanju odločila, da jo bo vzel oni, ki bo povedal najbolj čudežen in nevaren dogodek iz svojega življenja.
Prvi je začel pripovedovati kabar-dinec.
»Nekoč,« je dejal, »se mi je pripetilo, da sem moral prenočevati v gozdu. Meso ubite zveri sem obesil na drevo, odrezal sebi košček na šašlik*, zakuril ogenj, spekel meso, pojužinal in legel spat. Toliko, da sem se pokril z burko**, kar zaslišim nenadoma za seboj šum korakov. Skočil sem pokoncu, vrgel burko na porušeno drevo in sam zlezel pod njega. Odtod gledam in vidim, — bliža se gozdni mož s sekiro na prsih. Ko jc zapa.zil burko, se je vrgel nanjo, s sekiro razsekal drevo in burko na dvoje. Mene sekira ni dosegla in ostal sem nepoškodovan. Nato je gozdni mož snel z drevesa meso, nasadil ga na raženj, spekel in začel jesti. Ko sem sc nekoliko otresel strahu, sem potiho-ma nabil puško in ustrelil svojega gosta naravnost v prsi. On je skočil pokonci in zbežal s strašnim krikom. Ko sc je zdanilo, sem zapazi sledove krvi in pošel za njimi. Kmalu sem dospel do velike dupline sredi gozdne goščave. Nisem dolgo premišljeval, ampak sem kar krenil vanjo in. ko sem se ogledal, sem zapazil notri ranjenega gozdnega moža, a pri vzglavju poleg njega mlado dcklico. Ko mc je ona za-cula., jc prestrašeno začela zamahovati z rokami, češ, naj nc hodim bliže. Toda
*	Šašlik — meso, narezano na majhne koščke in pečeno na ražnju.
*	* Burka — halja iz klobučevine.
moja puška je bila nabita z dvema krogljama in znovič sem ustrelil gozdnega moža naravnost v prsi. On je zakričal tako glasno, da se je odmev razlegal po celem gozdu, in v tistem hipu je izdihnil dušo. Tedaj me je začela dcklica zahvaljevati, da sem jo rešil, in je dejala, da je doma iz našega sela ter da jo je ugrabil gozdni mož. Na dekličino prošnjo sem jo odpeljal v naše selo. Ona je še sedaj živa in more potrditi, da je vse to, kar sem pripovedoval, resnica.«
Ko je kabar.dinec končal, je začel pripovedovati balkarec.
»Nekoč,« tako je pričel svojo zgodbo, »sem se vračal domov in nesel na plečih ubito žival. Nenadoma pa se je spustil nad mene velikanski orel, zgrabil s kremplji žival, ki je bila privezana na mojem hrbtu in me je, predno sem se mogel zavesti, dvignil v zrak ter me odnesel na vrh nepristopne skale. Tu je použil mojo divjačino in nato zaspal. Zjutraj je orel odletel in se kmalu vrnil z novim plenom. Ko jo letel, je vzdigova.1 s svojimi perutnicami strašen vihar. Izkoristil sem or-lovo odsotnost, ogledal njegovo ležišče ter zapazil veliko množina orožja. Nisem dolgo premišljal, ampak pregledal vse stvari in izbral najlepšo krimsko puško, na.bil jo z dvema krogljama in začel pričakovati ptico. Ko je orel priletel, sem pomeril in ga zadel ravno v prsi. Ptica jc strašno zakričala, nekoli-kokrat zamahnila s perutmi in umolknila. Dolgo sem premišljeval, kako bi se spustil raz skale in naposled sem si izmislil. Privalil sem truplo do roba skale, razpel peruti, privezal pod nje pu-
ki bo kmetu v korist, in da se bo potegoval za železniško zvezo na Kranj v omenjeni projektirani progi. — G. poslanec Zabret omenja, kako veiik ugled si je pridobila S. L. S. v državnem zboru in priporoča kandidaturo Demšarja, ker le te stranke poslanec bo mogel kaj doseči. — G: Finžgar priporoča, naj se na glasovnice določno zapiše: Franc Demšar, deželni poslanec na Češnji e i, da se prepreči sleparski liberalni manever. — Nato jc bila kandidatura soglasno sprejeta.
-f- Koga bomo volili, čoča ali Strojevca? Piše se nam: V kmečkih krogih, kjer manjka strankarske zavesti, kroži vest, saj je vse eno, če volimo Čoča ali Strojevca, oba sta kmeta. Dobro, res sta oba kmeta, tako jc odgovoril dobro neki kmet volilec takim nergačem, ampak čc bi imel voliti med čočom in Strojevcem, vedno še rajše prvega volim. Zadnjič je imel Strojcvc na Trati skrit shod pri zaprtih vratih med samimi liberalci. Spregovoril je le par besedi, cel čas se držal za peč, tresel se kot šiba, zmečkal je par besedi, da so liberalci sami rekli, da je mevža, potem pa zaklical dvakrat: Pijte in — nehal. In tako mevžo naj pošljemo v državni zbor? Strojcvc jc navaden komi, ki še nemškega n e z n a n e. Sploh pa. kdo pa dela in agitira za Strojevca? Sami liberalci! V kakršni družbi se nahajaš, tak si! Zato pa vsi volimo čoča! Strojcvc pa naj napravi javen shod, pa bo slišal, kar mu gre!
— Iz Sorice. Samostojni kandidat Strojevc res prava rovka, ker ga priporočajo taki »možje«, kakor je Pobčev študent iz Železnikov, ki je privlekel svoje suhe dunajske kosti iz Železnikov v našo pošteno Davčo. Z največjim zanimanjem smo sledili izvajanjem selškega g. Rožnika, ki jc z jasnimi dokazi našteval Strojevcove liberalne farbce, po katerih se tička spozna. Popolno jo pa zaprl Strojevcu sapo, ko ga poživijo, v kateri klub »misli« vstopiti, ker »Slovenskemu klubu« se niti približati ne more. »Saj so šo Čehi,« meni Strojevc. »Kateri Čehi?« In poslušajte volilci! Pobčev fantek izblebeta ime Masa f i k, S t r o j e v c mu prikima. — Aha, ali ga vidite moža katoliško stranko MasaHkovec hoče biti — na Dunaju! No, očka Strojevc - le bodite Masarikovee. pa le na Zalilogu in v Železnikih, na Dunaju ne bodete, to bodo poskrbeli volilci S. L. S. 13. junija.
Kaj bo s Strojevcem? Franc Demšar z Zalega Loga p. d. Strojevec je rekel v Davči. da je katoliški kandidat. Glasilo liberalcev v Kranju jo pa pisalo, da bo on odločno zastopal liberalni program in da bo stopil na vrat črnemu klerikalnemu zmaju.
Krški okraj.
V krškem okraju je nekaj ljudi, ki
vidijo povsod klerikalne duhove. Dne 22. maja je prišel k nam deželni poslanec Hladnik, da si ogleda ogromno škodo, ki jo je povzročila toča. To je dolžnost vsakega pravega poslanca, da obišče prizadete krajo in jim prihiti na pomoč. Toda prav v tem obisku so videli krški naprednjaki grozno nevarnost, kakor poroča »Slov. Narod« z dne
29. maja. Češ, poslanec Hladnik se je(. prišel ponujat za državni zbor in jker: si ni upal prirediti volilnega shoda v Krškem, hodil le po vaseh in tam dgi-'tiral. In na tej'poti ga jo spremljal — o groza — sam'Roditelj c. kr. okrajnega ' glavarstva dr. Mathias! Poslanec Hladnik že razume toliko takta, da ne bo to žalostne prilike rabil v politično agitacijo. Pa mu agitacije tudi treba ni. Naši ljudje namreč poznajo gospoda poslanca kot plemenitega moža, ki ima sres za kmeta-trpina, in to zadostuje. Pouličnega ljubljanskega kričača Adolfa Ribnikarja pa radi prepuste krškim naprednjakom, ker sami bi smatrali pod svojo častjo, da bi oddali svoj glas takemu človeku. In če bi sc končno poslancu Illadniku zdelo potrebno prirediti volilni shod, se mu ni treba skrivati po vaseh, marveč priredi lahko javen shod sredi mesta krškega, ki bi bil tako impozanten, da bi sc naprednjakom pošteno hlače tresle. — Gospod predstojnik c. kr. okrajnega glavarstva je bil tako prijazen, da je spremil poslanca Hladnika na tej poti in si ogledal prizadete vasi. S tem jo gospod predstojnik najlepše pokazal, kako vneto se zanima za potrebo in želje svojega okraja. Vse ljudstvo jc visokemu gospodu za ta obisk iz srca hvaležno. Liberalec pa si v svoji bujni fantaziji tako-le razlaga: voditelj okrajnega glavarstva je klerikalnemu kandidatu delal štafažo ter mu v svoji uradni lastnosti pomagal pri volilni agitaciji. — Gospod voditelj okrajnega glavarstva sedaj takoj lahko spozna, s kakimi ljudmi bo imel opraviti, kadar mu bo opraviti s takozvanimi krškimi »naprednjaki«. Konečno bi tem ljudem šo svetovali, naj se mesto za poslanca Hladnika — raje brigajo za to, kako bodo preprečili velikanski polom pri svoji vinorejski zadrugi. Vinogradniki so že vsled toče silno oškodovani, in sedaj naj še ubogi reveži za vsak delež štejejo 300 K. Liberalci, 300 K. to jo hvaležno polje za vas, 300 K, In pokažite. če imate kaj srca za kmeta, Hladnika pa pustite pri miru. Živel poslanec J. Hladnik!
je v Trstu in okolici.
V Trstu sc vrši volilni boj mecl laškimi liberalci, socialnimi demokrati in Slovenci. Laški liberalci so postavili za kandidate razun dr. Pitacco, ki je žo bil poslanec, same nove može, in sicer inženirja Monosinija, arhitekta Brai-dottija in odvetnika Gasscrja. Ta. poslednji je bolj konservativnega mišljenja in postavljen je radi toga kandidatom, da se na ta način pritegne konservativce, cla volijo z laško liberalno listo. Zato pa je Gasscr na shodu, na katerem so bili proglašeni laški liberalni kandidatje, pozival k slogi, ker gre obvarovati laški Značaj Trsta. Liberalci ne prirejajo mnogo shodov, a agitirajo tem bolj pridno podrobno. Dasi so laškim liberalcem tudi Slovenci nevarni, vendar se obrača boj njih glavnega glasila posebno proti socialistom. Socialisti so za te volitve jako živahno gibljejo. Njih glasilo »Lavoratore« izhaja seclaj vsak dan. Izmed kandidatov sta Pittoni in Oliva stara, občinska svetovalca Gerniutz in dr. Puecher pa nova. Več odstavkov njih volilnega oklica
bilo je konfisciranih in tako konfisci-rane oklice prilepili so po ulicah — tudi v svrho agijacije. Z njih agil-nostjo v mestnem svetu in sedanjo'agitacijo v volilnem boju. utrdili so si zopet svoje pozicije, tako, da mi ne moremo deliti mnenja s tistimi, ki mislijo, da bodo socialisti popolnoma poraženi pri teh volitvah. Tudi Slovenci sd postavili števne kahdhlate: dr. Rybaf, dr. Vilfan, prof. Mandič in Škerjanc. Topot no kandidira v Trstu dr. Grogoriu, kor ima nujnojšega posla na Krasu z reševanjem liberalizma, pri čemur ga podpira razun drugih prijateljev tiuli Škerjanc, ki kandidira v Trstu na nelibe-ralnoni programu. Tudi »Edinjaši« razvijajo živahno agitacijo in ni izključeno, da pridejo v kakem okraju do ožje volitve! V tržaški okolici so trije kandidatje: dr. Rybar, Etbin Kristan in laški liberalec Ernesto Oblak. »Edinjaši« prirejajo po vseh vaseh shode, pa tudi socialisti nočejo zaostali. Nekaterih Rybafevih shodov so se tudi socialisti udeležili, ki so mu mestoma ugovarjali; zato se tucli Rybar na svojih shodih mnogo peča s socialnimi demokrati. Zanimivo za tistega, ki pozna razmero, je, da Rybafu socialisti nagajajo. To kaže, da raste pogum in moč socialistov. Na »Edinjaških« shodili nastopajo laki »Edinjaški« govorniki, ki razvijajo vsak svoje programe, tako da sc ravno sedaj lahko opazuje, kako breznačelna jo »Edinjaška« poli-lika. Socialisti imeli so shod na Konto-velju, ki so ga pa »Edinjaši« razbili; poplačali so jim pa to socialisti v Ro-janu, kjer ni mogel »Edinjaš« niti do besede. Buren je bil tucli shod na Ka-tinari. Zo danes jo gotovo, da bo Kristan dobil v okolici več glasov, nogo jih jc dobil precl štirimi leti socialistični kandidat Jodrejčič. Čujemo tudi, da bodo nekateri Slovenci v okolici, ki niso zadovoljni z »Edinjaško« politiko, oddali svojo glasove dr. Andreju San-zinu, višjemu sodnemu svetniku.
Resnico o Kobalovi Kleti v Idriji.
Veliko črnila so porabili liberalci zaradi Kobalove kleti v Idriji in veliko gnojnice so zbrizgali na deželni odbor, češ, da je proti podjetnemu obrtniku Alojziju Kobalu v Idriji kruto, nepristransko in protipostavno postopal, ker jc dal podreti klet, ki jo je Alojzij Kobal zgradil brez stavbenega dovoljenja. 1'mljiva je jeza liberalcev, kajti oni do danes niso bili vajeni na lastnem telesu čutiti, da je postava za vse enaka. Vedno so mislili, da smejo v deželi delati, kar hočejo. Sedaj pa, ko se deli pravica ocl strani deželnega odbora na. obe strani enako, ko sc zlasti liberalcem nc pušča njihove samovolje, kričijo in trobijo, kakor bi oblegali Jeriho. Vsa liberalna poročila o Kobalovi kleti so namenoma zvita in lažnjiva-. Liberalci so si v tem dosledni, cla lažejo. Namen njihovih laži jo na oni strani oblatiti deželni odbor, na drugi strani škoditi Slovenski Ljudski Stranki pri obrtnikih, zlasti sedaj ob času volilnega boja. Da se to liberalne laži ovržejo, smo se obrnili na deželni odbor, ocl koder nam je občinski referent dr. Pogan na podlagi uradnih spisov poslal slodoče pojasnilo:
Dne 13. maja 1910, se je zgasil pr deželnem odboru Filip Svctic, žgalnišk paznik v Idriji št. 199 in podal na za pisnik pritožbo, Y kateri navaja, da jo žujlanštVo dalo Alojziju. Kobalu stav bplio dovoljenje za napravo nove kleti s teraso pri hiši št: 198. Zoper to od žu panstva'dano stavbeno dovoljenje sta se pritožili Ivank Vohčiiia in Frančiška Poljanšek. Občinski odbor v Idriji, ki ima soditi o stavbenih stvareh v drugi instanci, je pritožbo Ivane Vončina in Frančiške Poljanšek zavrnil ter dovo ljenje potrdil. Zoper sklep občinskega odbora, sta so navedeni pritožili na do žolni odbor. Dokler deželni odbor pri tožbe nc reši, stavbeno ' dovoljenje ni pravomočno, in se po jasnem besedilu stavbenega reda ne sme s stavbo začeti. Zato je prosil Svctic kot pooblaščenec oboli pritožiteljic, naf sc nadaljevanje dela takoj ustavi, dokler se nc reši pri tožba pri deženem odboru.
Pritožbo sta Ivana Vončina in Frančiška Pojanšok vložili dne 11 maja pri županstvu v Idriji, dne 13 maja, ko je prišel Svctic k deželnemu odboru, pritožbo šo ni bilo tam; zato je deželni odbor še isti dan odposlal na mestno županstvo v Idriji poziv, da na dalje vanje stavbe ustavi, dokler se ne reši pritožba, ki jo bila vložena na de žcllii odbor.
Stavbeni red določa za slučaj, če kdo začne s stavbo, predno jo stavbeno dovoljenje pravomočno, dvoje:
1.	Da so ima nc samo nadaljevanje stavbe ustaviti, ampak, da se ima že začeto ali dograjeno stavbo podreti;
2.	cla se ima uvesti proti stavbene mu gospodarju kazensko postopanje.
Deželni odbor, kateremu se očita krutost in pristranost, ni županstvu naročil niti enega niti drugega izmed postavnih sredstev,'ampak je lo odre dil, naj sc nadaljevanje stavbe ustavi Pravico pa je imel. ukazati županstvu da začeto stavbo podre in Kobaila kaz nuje.
Kljub prepovedi deželnega odbora., jo Alojzij Kobal stavbo nadaljeval, zato jo Filip Svctic 17. maja poslal na deželni odbor brzojavko, ki so glasi:
»Stavba Kobalova so nadaljuje; prosim nadaljnih korakov Svctic,«
Na ta brzojav jo deželni ocibor br-zojavil županstvu v Idriji:
»Stavbo Kobalovo takoj ii stavit! pod nasledki S 92 občinskega reda. Deželni odbor.«
§ 92 bbčinskega reda določa, da, zapade župan kazni, a kri so ho pokori ukazom deželnega odbora. Dodatno k navedenemu brzojavu jo deželni odbor županstvu šc pismeno pojasnilo svoje stališče in zapretil županu 50 K globe, čo stavbo Kobalove takoj no ustavi.
Dne 18. maja 1910, jo prišla na deželni odbor pritožba Frančiške Poljanšek in Ivane Vončina; V dopisu z dne 17. maja 1910, št. 912, poroča županstvo deželnemu odboru doslovno tole:
Na ondotno naročilo z dne '3. t. m., št. 9317, so poroča, da so jo stavbenemu gospodarju Alojziju Kobalu ukazalo grad bo takoj ustaviti.
Županstvo je Kobaln žo preje opozorilo, cla no sme s stavbo pričeti, dokler ne postane stavbno dovoljenje pravomočno. Navzlic temu je Kobal pričel s stavbo, češ, da prevzame sum vso odgovornost.«
Ško .natovoril na orla najlepše orožje, sedel mu na hrbet, sunil so od roba skalo in so srečno spustil na zemljo. Če no verjameš moji povesti, pojdiva na moj dom. Tam ti pokažem orožje, ki sem ga prinesel iz orlovega ležišča; šc danes visi v moji koči.«
»Čigava naj bo torej jelenova glava?« jo vprašal kabardinec.
»To se razume, cla tvoja,« jo odgovoril balkarec, »zato kor si se ti podal v nevarnost iz hrabrosti, a jaz proti svoji volji.«
A O
Kar iz zubnii jo akripu kokr de b ulešenke deru unkat gespud dohtar Taučar, ke sa gespud dohtar Raunihar-ja pustaul za iblanskoga kandedata lc-
beralci, tu jc tist leberalci, kc sa — še ni clouli ud tega - dohtar Rauniharja pr sukolsk zvez škartiral, čš: de ni za nubena raba, šo clu za »Sukolca« ne.
No, tku čluveka plamirat, kokr sa mene plamiral iz dohtar Rauniharjam moj lastn pudložnki, tu je pa že preveč. Use šraufc sm soj čas naviu, de sm ga iz sukolske zvezo vn zrinu; zabaulal sma u našem časnko ta »Sluvenskemo Narude« čeznga, de se jc use kadil in de nubedn knof ni na nem več pušten ustou; na, zdej ga uma mogl pa na use kriple hvalt in pouzcligvat, kokr de ni bi brihtnga čluveka mecl nam, kokr je on. Člouk b so iz glava u zid zaletu ud jeze, če tu pumisl. Pa kdu nam u pa še pol korkat kej verjeu. čc uma tku na-umen delal in lagal in Boltatu Pepe iz Kudeluga se u spet iz nas norca delu in nas zafrkavu in nas mou za Pepčke, kokr nas je mou še useli, kedr sma ka-šna prou naumna uštimal.« Tku ,jo tožil gespud dohtar Taučar unkat duma soj gospe, in glava ga jo tku bolela, do mu jo mogla gospa mrzle ubkladkc do-vat na glava.
»Nč so na grimi zavle tega; sej lia morja tebe usega uržali delat! Ti holt nardiš, kar veš, de jo za narud kuri-stn. pa je von. Tekat s sprevitlu, de jo za naš naVud kuristn, če čo* dohtni' Rauniharja zabaulaš, zdej s pa spet sprevidu, de jo za narud kuristn, če gii hvaleš. Loj, soj jz dežarn je glih taka': dons prosja kmeti za dež, jutr pa žo spol jamraja in gudrnaja, do jo prevop doza.«
»Zlata moja Francka! Ti maš pa res take ideje,' de sa usacga filuzofa ureclne. Dej na sm šnobca, de te um kušnu.« »Viš, Ivan, take ideje prideja same ud sebe, kedr je člOuk u lebet. Kdur s zna iz zadrege pumagat, la more zmeri lepu moučat in so u nubena reč več vitikat, do na pride u zadrega. Ti s sc sam žc večkat vn iz zadrege skubacou, če prou bi narodu, kokr b blu treba; pa skubacou s se useglih in tu je glauna reč. Sej pranja, de je izgovar dober, če ga prou pes na repe prnosc in kdur sc tega ne pusluž, ta jo ud mene vn en rinocarus.«
»Ti, tu pa ni lepu, do me na ta viža špika š!«
»Oh, soj iz lom na mislVm tebe, nc-kokor no. Rinocarus imama drugcii dost med našem lclmi, zatu je čist na-putreben, de b se šo ti umes štulu. — Al neki se m pa lo čudn zdi, pu pravic puvem. Jest na moum zapupast, de sc jo dau dohtar Rthinihar preprost in do je vam udpustu tist zabaulajne ud tekat. Jest, za moja pršona, b vn vrgla usacga, ke b pršou iz kašna prošna k men. če b korkat čez mene tku zabaulu in udrihu, kokof sto tekat pu »Sluven-skrno Narude« čeznga.«
O, sej ni šlu Vkn gladku, kokr s ti mislcš. Douh se-je ku ju in zmrdvou; nazadne, ko sma biu ublebil, do mu jest udstopm zastopstu »Mostno hranilneo«, dohtar Trillar pa »Kreditne banke«, so jo pa umehčou in biu iz nam mehek in sladek kokr počen jabuk; kc use tu nese use glih ene lope taužentarje,«
»Kua, ti sinu udstopu zastopstu »Mestne hranilncc:<? Kua t jc blu pa u glau? A z znoru? Iz kuni uma pa že-vol? Iz loju pulitika s žo tku soja kanc-lija skori ruiniru. Lc pumisl. kulk šri-barju s mou učaseh nastauleneh u soj kancli! Kar mrgulel jh je in škripal jc pu puperi, de sa čluvek pršle skumine, čc jc on čas puslušu. Zdoj jc pa tku tih notr, ket u košn totnkanver. Tu jo use loja pulitika uržah, ko s predobr. Veš, Ivan, ta poru je mast, pol pride šele čast na vrsta. Tega sc ti drž, pa uš zmeri dobr shaju.«
»Nč nekar na lcmenteri. Ko um iblansk žepan, um lohka use not prne-su, kar sm du zdej ud sebe vn dau. Sej
veš, cla Buli Kranca na zapesti---«
»Toja glava, toj svet! Narod kokr čš; sam tulk glej, da na uma zavle tojc pulitike tucli mi prokratk pršli. Ja, kua ute pa pol naredi, če.dohtar Raunihar puguri? Al mu ute use glih zastopstu udstupila?«
»Tist pa nc; u tem slučaje so pa use jejna,«
»Hvala Bugu! Pol.um pa jest sama na tihem Buga prusila, de b sc vam te vulitve spakedi-alo.ee
»In jest t puvem, de na um jest zavle tega prou nč hud nate! Ampak tu jo hudiman, de glfli tekat ta nar rajš zmagama, kodi- b nam blu lubš, de b na zmagal. Iz prefesar Rajsuarjam je blu glih tku. Jest mislom, de nas Buli nč prou na mara, zatu nam da zmago iz takem Idmi, ke sa nam pol za pukura. Puglejmu Ribnikarja! Ta
Iz tega dopisa županstva samega je že razvidno, da jc bil Kobal, predno je s stavbo začel, opozorjen na posledice svojega protipostavnega ravnanja in je torej vedel, da ga zaradi samolast-nosti lahko zadene škoda. Zaradi tc škode pa ne more tožiti, ker je pred pričetkom stavbe rekel, da prevzame sam vso odgovornost.
Že s tem bi bil slučaj zadostno pojasnjen, vendar jo dobro izvedeti šc na-daljne okolnosti. Dne 25. maja je dež. odbor že rešil pritožbo Frančiške Po-ljanšek in Ivane Vončina. Rešil bi jo bil pa že prej, če bi bilo županstvo poslalo na deželni odbor potrebne starejše spise. Odločba deželnega odbora se jc glasila, da se pritožba ugodi in od županstva izdano stavbeno dovoljenje razveljavi zaradi pomanjkljivega postopanja. Ta odločba deželnega odbora je po postavi popolnoma vlemeljena in odgovarja stalni praksi deželnega odbora *n judikaturi upravnega sodišča.
Ker je bilo prvotno stavbeno dovoljenje razveljavljeno, je moralo županstvo razpisati nov stavbeni ogled, ki sc je vršil dne 4. junija 1910. Pri tem stavbenem ogledu jc županstvo Kobalu zopet dalo zaprošeno stavbeno dovoljenje, a sta sc Vončina in Poljanšek zopet pritožili na občinski odbor. Čeravno stavbeno dovoljenje vsled pritožbe ni bilo pravomočno, jc kljub prepovedi Alojzij Kobal stavbo nadaljeval. Deželni odbor je opetovano brzojavil na županstvo in mu pisal, naj zdaj uvede proti Kobalu kazensko postopanje. Tedaj šele, potem, ko jc Kobal nad dva meseca protipostavno zidal, in so ni pokoril niti ukazom županstva, niti ukazom deželnega odbora, je naročil deželni odbor, naj se zoper njega uvede kazensko postopanje. Z dopisom od 8. junija 1910, št. 1061, je županstvo poročalo na deželni odbor doslovno sledeče:
»Stavbnega gospodarja Kobala se je takoj pri obravnavi opozorilo na to. da ne sme nadaljevati stavbe dokler ni stavbno dovoljenje pravomočno. če pa jo nadaljuje navzlic tej opozoritvi, nima županstvo drugih sredstev na razpolago, kot izdati prepoved in uvesti proti njemu kazensko postopanje, kar se je oboje storilo.«
Dalje pravi županstvo:
»Če Koba.l stavi dalje, gradi popolnoma na svojo lastno odgovornost in v slučaju, da se proti pričakovanju spremeni stavbno dovoljenje, bo tedaj imel zgolj in edino le Kobal škodo.«
Po obširnih poizvedbah, ki jih je vršil zaradi te stavbe deželni odbor, je izšla določba z dne 3. oktobra 1910, št. 15.693, s katero se Kobalu stavbeno dovoljenje odreče. Rešitev je tako pozno izšla, ker je bilo treba, kakor že rečeno, obširnih poizvedb, deloma so pa tudi neke osebe stvar zavlačevale, da bi na ta način omogočile Kobalu stavbo prej dogradili, kakor bi izšla, odločba deželr ga odbora. To se je v resnici tudi posrečilo, kajti, ko je izrekel dež. odbor svojo zadnjo besedo, je bila Ko-balovr klet protipostavno dograjena.
Po postavi postane sklep deželnega odbora takoj pravomočen, zato se je županstvu naročilo, naj v smislu stavbenega reda Kobalovo klet, ki je bila postavljena brez stabenega dovoljenja, da podreti. Ker sc Kobal ni pokoril ukazu županstva, je dobil potom županstva ukaz, naj podre Kobalovo klet na njegove stroške. Na županstvu so potem sklicali idrijske stavbenike, da se izjavijo, pod kakšnimi pogoji in za katero ceno Kobalovo klet podro. Kakor jc bilo pričakovati, ni noben idrijski
stavbenik hotel dela prevzeti. Vsled tega je bil deželni odbor prisiljen najeti stavbenika v Ljubljani ter mu naročiti, naj na Kobalovc stroške klet podre. To se jc tudi zgodilo koncem meseca marca t. 1.
Iz tega poročila lahko izprevidite, da deželni odbor ni mogel drugače postopati, če ni hotel biti v zasmeh vsemu svetu, če ni hotel, da sc iz njegovih ukazov in odločb vsakdo norčuje. Avtoriteta se bode varovala z vsemi sredstvi, ker sicer nastopi anarhija. O škodi pa Alojzij Kobal ne more govoriti, ker je opetovano izjavil, da stavbo brez stavbenega dovoljenja na lastno odgovornost in v svojo lastno škodo začne in nadaljuje.	Dr. Pegan.
Slavnost v Mekinjah.
Vabilo k slavnosti blagoslovljenja novega društvenega doma v Mekinjah, ki se bo vršila v nedeljo, dne 11. junija 1911. Spored:
1.	Zjutraj ob tri četrt na devet društveni zastopniki sprejmo na kamniškem kolodvoru slavna društva, Orle ter drage goste, ki se pripeljejo z jutranjim vlakom.
2.	Ob 9. uri: Glavni sprejem in pozdrav vseh sl. društev in gostov poleg kopališke restavracije v Mekinjah, kjer naj se pravočasno zbero vsi udeleženci slavlja; odtod odkorakajo društva, Orli, z zastavami ter vsi zbrani ob sl. kamniško godbo na čelu v župno cerkev M. B., kjer bo ob pol desetih maševal in govoril vč. gospod dekan in deželni poslanec Ivan Lavrenčič.
3.	Ob pol 11. uri dopoldne slovesnost pred društvenim domom: a) »Naprej zastave slave«, zl. D. Jenko, igra sl. kamniška godba; b) »Stražniki«, moški zbor, poje mekinjski moški zbor, zl. Jak. Aljaž; c) govor deželnega poslanca dr. Jan. Kreka; d) blagoslovlje-nje doma po vč. g. dekanu Iv. Lavren-čiču; e) »lovanski brod«, zl. Gerbič, poje mekinjski mešani zbor.
i. Ob pol 1. uri popoldne skupni obed v kopališki restavraciji, ki je v jako spretnih rokah; vsa društva in posamezniki, ki sc žele udeležiti obeda, naj sc zanesljivo prijavijo kat. slov. iz-obraž. društvu v Mekinjah vsaj do dne 7. junija.
5.	Ob pol 3. uri v župni cerkvi Uta-nije ter blagoslov z Najsvetejšim.
6.	Ob 3. uri v novem domu: »Brez domovine«, romantičen igrokaz s petjem v treh dejanjih. Po Kristjanu Groe-newaldu priredil Fr. R.
7.	Ob pol 5. uri: Velika ljudska veselica v društvenem domu in v obližju njegovem, koncert sl. kamniški godbe, nastop raznih pevskih zborov, loterija itd. Za točno postrežbo bo dobro preskrbljeno v paviljonih.
Z nočjo razsvetljava društvenega doma, zažiganje umetalnega ognja. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. -— Društva prosimo, da pridejo z zastavami. — K tej slavnosti uljudno vabi vsa sl. društva, vrle Orle ter prijatelje slovenske krščanskosocialne organizacije.
Odbor k. s, Izobr. društva v Mekinjah.
»Slovensko SlroZa."
tud teši u nas ket kašn brenči na Pasjem brode in nau dau gmaha preh, de sc nas u na kašna viža prjeu.«
»Ti, ta člouk men šc nekol ni prou h ubraze stavu. Jest na vem, za kua ste ga pustaul za kandedata na Dulejn-skem!«
»A tega res na kuperaš? I, zatu, de se ga saj za en čas znebema z glave, ko' more ukul pu kmeteh ageterat. Viš, on hod zdej dol pu Mira, mi mama pa pred nim mir in tku je lepu ubema ustrežen.«
»Ti, kua pa, če zmaga!«
»Pejd se sulit! Dulcjnsk vuliuci se mu smejaja, kc leta in Švica ukul nh; druge nasreče pa ni zajne ne zajnga, kokr de je ja sedem kil dol uzeu in de žc kumi čaka, dc b pršou spet hitr h argentinskem mese.«
»Ja, s tem mladinarjem mate pa res križ, zdej šele sprevidem.«
»Le tih hod, Francka! Uš vidla: kokr uja enkat tela vuliune humatijc u kraj, pa jh uma tku spudrepl, de uja mel za en čas zadost. Letaš sa holt tc mladinari izbruhnol na dan, kokr kobri, keder je kebru let; druh let pa te nadlege na u neker več, zatu uma že mi skrbel, sej m je ublubu soja pumuč clu
Boltatu Pepe iz Kudeluga.«
Slomškov dar po 20 K:
P. Havptman, župni upravitelj, Stari trg pri. Ložu, 20 Iv; Hranilnica in posojilnica v Cerknem 20 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Dr. I. Indra v Idriji 1 K. — Frančiška Pernč, Sebenje pri Krizah, povodom poroke 6 K. Feliks Hode v Mengšu 2 K. — Izletniki iz Kranja v Vintgarju 2 K. —- Nevesta Marija Rozman, Križe pri Tržiču, posnema. Fran-čiško Perne in podari Slov. Straži 5 K, želi posnemovalk. — I. Kolarič, Ukve, Koroško, 2 K. -- Na gostiji trgovca Karola Repolusk z Marijo Pustinek, Št. Vid nad Valdekom, se je nabralo 9 K 50 vin.
Sklad Mohor janov 1910:
270. Mohorjani v Starem trgu pri Ložu, po g. P. Havptman, župnem upravitelju, 20 K.
Iz nabiralnikov:
Iz nabiralnika v gostilni pri gosp. Zorcu v Kranju 10 K 06 vin. — Iz nabiralnika v gostilni pri g. Ručigaju v Kranju 2 K. — Iz nabiralnika, v gostilni »Pri zlati ribi« v Kranju t K 32 vin.
V TTVAŽEVANJE!
Zlata repata zvezda je znak raznih tkanin, katere naj imajo trgovci v zalogi, naši ljudje pa kupujejo. Za dobro, fino blago in postrežbo zagotavlja to varniška zaloga Ilermes. Ljubljana, Še-lenhurgova ulica.
Samo enkrat poizkusite pralno milo z znamko Slovenska Straža iz
glavne zaloge C. Menardi v Ljubljani! V Ljubljani se dobiva po vseh trgovi-pah. Zahtevajte in poizkusite!
Izvrstnega umetnika in strokovnjaka za slikanje cerkvenih oken in umetnega steklarstva smo dobili, čč. župne urade in stavbenike prosimo, da se v vseh teh delih obračajo na Slovensko Stražo.
Čistilo za čevljel Nedosežno! Kje? Kregar in Seljak, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Naša društva opozarjamo, naj kupujejo skioptikone in naročajo sklop-tične serije na posodo le potom Slovenske Straže. Prihranijo si mnogo sitnosti, razočaranj in stroškov.
V vsaki slovenski hiši se bodo udomačile drože, kvas iz drožarnc Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8.
Z blagom, še bolj pa s ceno je bil zadovoljen vsak, kdor je naročil papir Slovenske Straže. Vse vrste papirja za pisarne župnih, občinskih in drugih uradov, papir za. pisma, za pisalni stroj, pivniki, ovojni papir. Zahtevajte vzorce, vzorce!
Zavarovati se, pomeni smrti vzeti polovico groze, bolezni polovico bolečin in bede, otrokom preskrbeti zadostno doto, zvišati svoj kredit in na lahek način plačati svoje dolgove. Slovenska Straža v Ljubljani daje brezplačno pojasnila in nasvete.
Liberalne volilne laži.
Liberalci trosijo sedaj po celem Kranjskem na cente raznih plakatov in oklicev, v katerih brezvestno lažejo in obrekujejo našo stranko in naše poslance, češ, da niso za ljudstvo nič storili in državi samo nove davke naložili.
Pravijo, da naša stranka ni za kmeta, ampak da drži z veleposestniki in agrarci, kakor bi bili med našimi poslanci sami veleposestniki, grajščaki in baroni. Grajščaki in veleposestniki niso pri n a s, a m p a k so med 1 i be r a 1 c. i iskati.
Plakati lažejo, da niso naši poslanci na Dunaju nič naredili. Tudi to je iz rte izvito. Naši poslanci so preprečili laško vseučilišče, preprečili so, da se n i n a 1 o ž i 1 nov davek na naše v i n o, sodelovali so naj-pridnejše v odseku za delavsko in starostno zavarovanje, sklenili, da se da od leta 1911 do leta 1920 okoli 25 milijonov za zidanje malih stanovanj in hiš, iz p oslov ali veliko podporo za povzdigo naše živinoreje. Kranjska dežela ti o-bi par sto tisoč od državo, kijih izda kmetom za živinorejo.
Naši poslanci so preprečili, da se je bosanski kmet iztrgal iz rok bosanskih judovskih oderuhov in s k 1 e n i 1 i postavo o v n o v č e n j u živi n e. Ta postava je velike važnosti za našega kmeta, ker bo veliko lažje svojo živino v denar spravil. Naši „bivši dr-žavnozborski poslanci so bili ena najbolj spoštovanih, najpridnejših in uglednejših strank na Dunaju. Zmerom so bili na svojem mestu, na delu za blagor in korist našega ljudstva. Našim poslancem sc očita, da jih je poslanstvo obogatelo. Ni je zlobnejše laži kakor je ta. Ko bi hoteli naši poslanci obogateli, bi raje doma ostali, kakor delajo to liberalni magnatje in si svoje žepe polnili. Nihče ni žrtvoval za naše ljudstvo toliko časa, truda, znanja in denarja, kakor naši poslanci.. Naši poslanci so tisti, ki so se pognali za to, da se odpravi zemljiški davek i n da se. o d p r a v i p r i malih hišah bi š ni d a v c k. Še nikdar se ni v tako kratkem času v dobi treh let. toliko storilo z a g o-s p o d a r s k i n a p r e d o k, kakor se je ravno sedaj' ko ima Slovenska Ljudska Stranka v deželi besedo. Koliko gospodarskih predavanj, g o-s p o d a r s k i h tečajev, m l e k a r-ska šola, trgovska šola, gospodinjske Šole, vse to jo naše delo. Koliko pa naši somišljeniki sami store za napredek dežele, tega ni sicer nikjer zapisanega, je pa ogromno delo, katerega ne more preplačati noben denar!
Kaj pa so naši liberalci medtem delali? Nič. pa ne samo nič, ampak še razdirali! Liberalci ne delajo po celi deželi drugega, kakor da neprenehoma zabavljajo. Poglejte njih časopise, ali ste že brali kdaj kaj pametnega v njih? Liberalci lažejo, da je deželni odbor zapravil G milijonov kron, ko vendar n i o d novega posojila n i t i v i n a r j a porabi 1. Res pa je, da so med našim delom liberalci s 1 e p a r i 1 i. Glavno posojilnico so osleparili za 2 m i 1 i j o n a 3 0 0 tisoč kron; Agro-mer kurja z a 3 5 0 t.isoč kron, posojilnico v Kočevju za 10 0.000 K. To so ljudski
sleparji, pa ne naša stranka, ki lahko s ponosom in čisto vestjo gleda na svoje delo. L i b e r a 1 c i so mislili, da bomo mi njih sleparije z deželnim denarjem pokrili. Ker se pa deželni odbor ni temu udal, zato tako proti naši stranki agitirajo. Liberalci naj sami to s n e d o, kar so si skuhali. Zato pa volilci, na dan volitve vsi v boj za S. L. S., stranko dela in poštenja.
Naš cesar.
»Pesti Naplo« objavlja obširen članek o razmerah na dvoru, ki je vzbudil v političnih krogih velikansko pozornost. List piše med drugim: O cesarjevem zdravju so se osobito po avstrijskem časopisju širila pretirana poročila, ki so morala imeti poseben povod. Tem govoricam ni verovati, ker jih širi postranska vlada, ki ima visoko protekcijo in te govorice so še zato manj verjetne, ker ogrsko državno pravo ne pozna regentstva in bi se morala napraviti nova postava ali pa s silo dati habsburškim hišnim postavam širše tolmačenje, kar se je baje že zgodilo. Vsa poročila o regentstvu so nesmiselna ali pa predčasno izpuščeni poizkusili zrakoplovi, da se sondira orgsko javno mnenje. Ne smejo se tudi verovati poročila, da se cesar namerava odpovedati prestolu. Cesar je kljub svoji bolehnosti tako vesten in deloljuben, da bodo poznejši zgodovinarji ravno to njegovo lastnost naj-markantnejše opisavali. Veruje se pa lahko, da. se cesar ne bo udeležil velikih vojaških vaj na Ogrskem in lova. v Iglu, kakor tudi, da cesar nc bo zvrše-val tistih vladarskih dolžnosti, ki niso neizogibne in da odstopi del vladarskih dolžnosti nadvojvodi Franc Ferdinandu. Narava ne prizna predpravic tudi vladarjem ne, in 81 let je težko breme tudi za cesarja Franca. Jožefa. Vladar, ki je dvema velikima činoma svojega življenja: pogodba z Ogrsko in trozveza. dodal še aneksi jo Bosne in Hercegovine, sme želeti, da počiva. Sreča za prestolonaslednika je, da ga uvaja izkušeni cesar v njegove bodoče naloge. a ravno to tudi dokazuje, da kljub svoji visoki starosti cesar ne zanemarja svojih dolžnosti.« — Članek ima očividcu namen, delati zdražbe in je najbrže v zvezi ž njim dunajsko brzojavno poročilo, ki kratko izvaja, da so razmere med cesarjem in prestolonaslednikom najboljše in da si osobito zadnje čase najvišja dostojanstvenika naše države vso zaupata. Občujeta zelo živahno in prijateljsko. Poročila, da bi bil cesar odstopil dol svojih vladnih dolžnosti, niso resnična. V Solidnimi nnu je cesar zaslišal včeraj v avdi-enci nadvojvodo Karla, Franca Jožefa, nato je pet četrt ure konferiral z Achrontha.lom. Pri cesarju .je bi) tudi nadvojvoda Franc Salvator, ki je nato šel k cesarjevemu osebnemu zdravniku Kerzlu, s katerim se ie več časa. posvetoval o cesarjevem bivanju v Laitizu.
VrUniške novice.
v Shoda na Blatni Brezovici, ki ga
je priredila minulo nedeljo »Kmečka zveza«, se jc udeležilo prav obilo občin7 stva. Govorili so na shodu gospod Tr-šar ter vrhniška kaplana. Čast Blatno-brezovčanom! Isti popoldan so imeli vrhniški Orli svoj izlet na Blatno Brezovico. Da so jih na potu napadali nedisciplinirani vrhniški Sokoli, ki so bili vsled ponesrečenega demokraškega shoda vsi razljuteni, se ne čudimo.
v Na Vrhniki bo golaž. Po prizadevanju gospoda Tršarja smo dobili na Vrhniko po zelo nizki ceni precejšnjo množino moke, katero so kaj radi hodili prosit tucli socialisti. Kajpada jc bila po njihovem mnenju moka tako izprijena, da so vsi socialni demokratje dobili zgago, ki so jo z vpitjem pregnali še le minulo nedeljo v Mantui. Tudi na krompir, ki ga je prišlo na Vrhniko tri vagone po znižani ceni, so hodili privrženci Kristanovi kaj pridno čakat in so ga tudi dobili. Zdaj jim baje pošlje njihov kandidat Kristan vagon mesa, Mantua pa napravi goljaž, cla nadomesti izgubo z dne 28. maja.
v Javen ljudski shod se vrši na Binkoštno nedeljo ob .3. uri popoldne v »Društvenem domu«. Vabljeni so prav prijazno vsi volilci brez razlike mišljenja. Govori profesor Karel Dcrmastia.
Rafaelova ma.
— Poročilo Raiaelove družbe. — Ne v Amerikol Vedni opomini raznih izseljeniških listov v Ameriki vendar lo vplivajo nekoliko na naše ljudstvo, da sc nc seli tako trumoma v Ameriko, kakor bi se siccr. Tudi za ženske bi bilo boljo, da ostanejo doma in ne potujejo sedaj v tem času. Sorodniki pišejo
in vabijo, bodisi svoje žene, sestre, brate ali tudi znance v času, ko je še marsikje dober zaslužek, ko pa, pridejo vabljen'Ci v Ameriko, se večkVat pripeti, da najdejo sorodnike v Ameriki brez dela ter v velikem pomanjkanju. V Ameriki še ni končana gospodarska kriza. Mnoge tovarne in rudniki >0.. zaprli, a delavci so brez dela in tudi brez zaslužka. Marsikje tiidi že stavkajo dolge mesece. Pomisliti je treba, kakšna beda nastane lahko v takem slučaju. ko prejšnji izseljenci sami nimajo zaslužka in potem dobe še gosta v hišo. Tudi če imajo kaj prihranjenega denarja, jim lahko hitro poide in tako pridejo v največjo stisko. Izseljencem toplo priporočamo, noj ne mislijo na potovanje v Ameriko, dokler se razmere popolnoma nc izboljšajo.
IREDENTOVCI V LAŠKI ZBORNICI.
Poslanci Gadenga. Quierola iu Mes-sedaglia so interpelirali 1. t. m. laškega notranjega ministra o spopadih dijakov s policijo v Pizi. Poddržavni tajnik Falconi je odgovarjal na interpelacijo, da so dijaki pri slavnosti odkritja spominske plošče na bitki pri Cur-tatonu in Momtanari in pri odkritju po društvu »Trento e Trieste« napravljene spominske plošče zgodovinarja profesorja Abbi peli pesem, ki napada neko zvezino monarhijo. Ko jih je policija prvič opozorila, da naj molče, so obmolknili, a kmalu so zopet pričeli peti pesem, niso policije hoteli več ubogati, marveč so izkušali razbiti policijski kordon Policija jc zato prisiljena potegnila sablje. Ranjeni so bili trije dijaki. Dogodek vlada obžaluje, a postopati ni mogla drugače, ker se je pridružil mob in so demonstranti nekemu orožniku celo iztrgali sabljo in jo vrgli v reko Arno. Interpelanti pojasnila niso vzeli na znanje. Queirolo je rekel, da se strelja s topovi na vrabce in sc pripisuje malemu kravalu taka važnost. Mogoče, je rekel Queirolo, se je to zato zgodilo, ker društvo »Trento e Trieste« ni simpatično vladi. — Iz tega se vidi. kako da je fanatizirana iredenta proti »neki zvezni državi« Italije!
ARABCI VZELI TURKOM GLAVNO MESTO ASIRA.
»Reuterjev urad« poroča iz trdnjave Sabje čez Hodejdo, da je naznanil v Sabjedi pretendent Mohamed Idris, da *o arabski vstaši osvojili Abo. glavno mesto Asira, ki ga je branilo 3000 turških vojakov s težkimi topovi. Turške čete, ki so hiteli abaški posadki na pomoč, so bile premagane.
SESTANEK AEHRENTHALA S TURŠKIM VELIKIM VEZIRJEM. „
Turški veliki vezir Ilaki paša obišče letos poleti Berolin, Pariz in London. Na Dunaju se sestane z Aehren-thalom.
DIAZ OBIŠČE DUNAJ.
Bivši mehikanski predsednik potuje letos poleti v Pariz in v Berolin. Nekaj časa misli bivati tudi na Dunaju. Diaz je nekemu politiku izjavil, da bi že zdavnaj rad poznal cesarja Franca Jožefa.
VSTAJA V ALBANIJI.
Prva turška divizija je po hudem boju 29. majnika pregnala vstaše iz Lefkeja, ki leži severnovzhodno Tuzija. Zvečer so napadli vstaši v vznožju gore Bukovik levo krilo prve turške divizije pri Erzi, a so turški vojaki odbili napad. Druga turška divizija, je porazila. vstaše na višinah zahodno Volo-eika. Kolona Edem paše jc zavzela višave pri Golišu.
NOVI UMORI OB TURŠKO-BOLGAR-SKI MEJI.
Carigrajski listi poročajo, da so no-zna.nci napadli ponoči 1. t. m. nekega turškega desetnika, in nekega turškega carinskega stražnika, ko sta prekoračila turško-bolgarsko mejo. Korporul je ubit, carinski stražnik ranjen.
Dnevne novice.
H- Shod v Radečah. Na biukoštni ponedeljek po prvi sveti maši ob 7. uri zjutraj se bo vršil v prostorih Narodnega doma v Radečah volilni shod, na katerem bode govoril kandidat, komercialni svetnik gosp. Franc Povšc. Somišljeniki, udeležite se ga v obilnem številu!
Liberalci oškodovali davkoplačevalce za 200,000.000 K. Liberalci vpijejo, da sc mora meja za živino odpreti! Ta predlog je stavil liberalni poslanec dr. Novak v deželnem zboru. V državnem zboru so vsi liberalci in socialni demokratje za ta predlog glasovali. In posledica tega'.' Iz Balkana se jc zanesla kuga, ki je napravila v Avstriji žo 200 milijonov škode in meso še bolj podražila. To so res lepi ljudski prijatelji!
+ Podržavljenje notarjata je važna točka v prograhiu S. L. S. Naši po-Šlimoi so vesti*« Vršili svojo dolžnost in predlagali so V vsakem zasedanju državnega zbora, naj se notarja! podr-žavi. Zalibog niso doslej mogli dobiti za svoj preti log 110 večino zbornice, pe vlade. Toda nadaljevali bodo svoje prizadevanje 7. j^so odločnostjo in ne bodo odnehali, dokler ne dosežejo uresničenja. t c važne zahteve našega ljudstva. Znano je, da so liberalci najhujši nasprotniki te ljudske zahteve. Nahajajo -o v prvi vrsti tistih ljudskih sovražnikov, ki hočejo za vsako ceno ohraniti notarjat v sedanji obliki, — to pa zato, ker so notarji Večinoma zagrizeni liberalni agitatorji. Učinkuje tedaj nad vse smešno, ako sedaj ob volitvah nekateri liberalci po kmetih agi-tirajo - z odpravo notarjata, kakor n. pr. v e 1 i k o 1 a š k i . P u c c 1 j. Ti junaki so si izmislili posebne vrste farba-rijo. Pravijo: »S. L. S. je grešila zoper svoj program, kajti v Ljubljani je ustanovila še novo, peto notarsko mesto.«
S. i.. S. ni ustanovila nobenega notarskega mesta, ker nima to oblasti. Pač je pa ustanovil peto notarsko most ala pravomočna in notar Hafner jc Hochenburger, ki ima to oblast, in jc imenoval na to mesto somišljenika S. L. S. notarja M. Hafnerja. Zakaj to? Gosp. II a f 11 e r je bil preje notar v Kostanjevici in je bil od novomeškega okrožnega sodišča po krivici obsojen radi dozdevnega zapeljevanja h krivemu pričevanju. Razsodba je po-staa pravomočna in notar Hafner jc izgubil svoj notarjat v Kostanjevici in bil s svojo družino pognan v revščino iji sramoto. Liberalci so se tega silno veselili in surovi Članki »S lov. Narod a« proti g. Hafnerju so še v živem spominu. V Kostanjevico pa je bil imenovan drug notar. A pozneje se je izkazala pravica. Najvišja sodnija na Dunaju je odredila, da se mora vršiti nova obravnava. Ta se je vršila pri okrožnem sodišču v Celju, in onclotni nemško - nacionalni sodniki, odločni narodni in politični nasprotniki so gospoda Hafnerja soglasno oprostili, ker se jc izkazala njegova popolna nedolžnost. S to oprostitvijo pa stvar ni bila opravljena. Gosp. Hafner je imel pravico do odškodnine za. ogromno gmotno škodo in sramoto,, ki ga je zadela vsled prve, krivične razsodbe. Justičui minister je nato sklenil g. Hafner-j a odškodovati na ta način, da ga imenuje za notarja v Ljubljani. In mi smo s tem zadovoljni, kajti dokler notarjat proti naši volji še obstoji, je odločno bolje, če je v Ljubljani poleg štirih liberalnih notarjev tudi še notar našega mišljenja. Baš to pa boli liberalce in »neodvisnega kmeta« Puclja, kajti kar bo zaslužil naš somišljenik g. Hafner, to bodo manj zaslužili liberalni notarji. Vsaka krona Hafnerjevega zaslužka gre Izključno na račun liberalnih ljubljanskih notarjev. Liberalna bisaga bo tedaj malo trpela — in to peče liberalce z veiikolaškim Pucljem vred. Saniopo-sebi se pa razume, da jc g. Hafner kot veren pristaš S. L. S. ravnotako za podržavljenje notarjata, kakor cela S. L. S. Takoj, ko se snide novi državni zbor. prihodnji mesec, bodo poslanci S. L. S. obnovili svoj predlog za podržavljenje notarjata in ga zastopali z največjo odločnostjo. Nobenega dvoma pa ni, da bodo liberalci vseh narodnosti zopet nasprotovali predlogu kakor vselej. Pucelj bo pa vseeno z liberalci držal	S kako silo so so upirali
svojedobno liberalci zoper odpravo legalizacije za listine do vrednosti 200 K! Le zoper najhujši odpor liberalcev se je v deželnem zboru svojedobno sklenil tozadevni zakon. A volikolaški »neodvisni« Pucelj gre vseeno z liberalci. Seveda pa to taji, da bi vjol nekaj več glasov. Pa se bo temeljito zaraču-nil. Kajti dandanes že vsakdo, ki je količkaj zdrave pameti; pozna resnični položaj.
Socialna - demokraška binav-
ščina. Socialni demokratje agitirajo proti naši stranki s lom, da pravijo, da so naši poslanci glasovali za novo bojne ladije. Prosimo: Francoska izda vsako leto po 1200 milijonov frankov za vojaščino, in tc izdatke dovolijo tudi francoski socialistični poslanci, katerih je v zbornici 257. To očitke naj torej socialni demokratje naperijo proti svojim bratom na Francoskem; kajti Avstrija je še vedno na boljšem, ker izda za svoje vojaštvo savno 5i0 milijonov. Potem pravijo socialni demokratje, da si' mora povsod uvesti osetnurni delavnik. Kdo jo tisti, ki ga nima? Socialni demokratje. V njih konsurnnih društvih, ki jih je v Avstriji 485. delajo ljudje po I4> do 16 ur na dan. Socialni demokratje' pravijo: Davke proč! Najprej naj so-, cialna demokracija, vvoje davke od-' pravi. Leta. 1909. so il^li delavci milijonov svojim voditeljem; dva --0 dobili nazai \ obliki tKidpor. ."1 mili ionov
je pa spravila »organizacija in voditelji«. To so davki, to! Socialni demokratje so hudi naj naše poslance samo zato, ker so naši pp^janci provzročili, da se je parlament parkrat zaključil in so šli socialni demokratje obakrat brez poslanske plače za več-mesecev domov. Naša stranka je pa s tem ljudstvu prihranila par milijopov. Socialni demokraciji gre itak samo za to, da čimveč brezplačnih agitatorjev v podobi poslancev dobi.
" Socialna demokracija škodljiv-ka kmeta in delavca. V državnem zboru je vlada sama zahtevala povišanje osebne dohodnine na višje dohodke, tako, da bi tisti, ki ima najmanj 10.000 kron čistega dohodka, plačal izdatno višjo dohodnino. Poslanci S. L. S. so vedno zahtevali, da se zviša osebna dohodnina na višje dohodke. Tisti, ki ima 10.000 K in več čistega dohodka, že lahko plača mnogo višji davek. Saj so polom zadeti tudi taki, ki imajo 50.000, 100.000 K in še več čistega dohodka. A zakaj ni prišlo do tako pravičnega zakona? Socialna demokracija je to v finančnem odseku zaprečila z obstrukcijo. Taka jc torej tista širokoustna socialna demokracija, ki se upa vpiti radi delavskega zavarovanja. Za delavsko zavarovanje je treba denarja, in pametno je, da se poišče denar pri višjih dohodkih. Socialni demokratje pa so tako zaprečili z obstrukcijo dohodke za delavsko zavarovanjel Socialni demokratje se le hlinijo, da so za delavsko zavarovanje — oni so v resnici nasprotni, ker se boje zadovoljnega delavstva, kajti le med nezadovoljnim delavstvom morejo socialni demokratje ribariti. Socialni demokratje so s svojo zelo neumestno obstrukcijo v finančnem odseku tudi zaprečili predlogo, da se odpravi hišno-razredni davek dveh najnižjih stopinj. Po tej predlogi bi bilo 2,300.000 hiš v Avstriji davka prostihl In to so kmečke in delavske hiše. Tako so oškodovali socialdemokrati dplavca in kmeta. Tako je v resnici »prijateljstvo« socialne demokracije do kmeta in delavca! Zato: Doli s socialno demokracijo!
—	Kako kaže svobodomislec svojo svobodomiselnost? V Čikagi imajo zanimiv boj med »slovenskimi« socialnimi demokrati in slovenskimi katoličani. Na čelu socialnih demokratov in anarhistov stoji neki Zavrtnik. »Amerikanski Slovenec« poroča sedaj, da ima ta Zavrtnik namesto križa na steni obešeno sliko, ki predstavlja vislice z dvema obešenima duhovnikoma. Res svobodomiselno!
+ Iz Kahire, dne 21. maja 1911. Ljubljanski knezoškof in p. Placid sta dospela dne 21. t. m. popoldne srečno iz Jeruzalema v Kahiro. Takoj sta se peljala v naše društvo sv. Cirila in Metoda, ki je zdaj pri francoskih sestrah sv. Vincencija, kjer smo jih prisrčno pozdravili. Slovencev in Slovenk se je zbralo jako veliko; tudi grof Hohemvart s soprogo je bil navzoč. Na Vnebohod jc imel presvitli slov. službo božjo in se odpeljal v Aleksandrijo, odtod pa dne 27. v domovino.
Podružnica »Slomškove zveze« za kranjski In radovljiški okraj ima v četrtek dne 8. junija popoldne ob 2. uri v stari šoli v Šmartnem pri Kranju občni zbor, pri katerem bo predaval clr. Josip Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani o temi: »Varstvo umetnin«. Ker je to predavanje jako važno za vsakega učitelja, se s tem vabijo vsi člani podružnice, cla se tega zborovanja udeleže prav sigurno. — Odbor.
—	Poštni uslužbenci in državni zbor. Sedaj precl volitvami za državni zbor liberalci in socialni demokratje uporabljajo vsa mogoča sredstva proti političnim nasprotnikom. Lažejo in zavijajo dejstvo, da sami sebi verujejo. Tako so svoj čas trdovratno ponavljali ostudno laž, da so »klerikalni« poslanci podražili sladkor in petrolej; in vendar jo bilo mogoče dokazati z državnim zakonikom, da je isto učinii pokojni finančni minister dr. Kaizl z zloglasnim S 14, ko je bil državni zbor odgoclen. Sedaj zopet med drugimi bedast očami pogrevajo socialnodemokra-ško komedi jo, cla so klerikalni poslanci leta 1908 preprečili regulacijo plač poštnim uslužbencem. Naprosili smo bivšega državnega poslanca in člana proračunskega odseka gospoda dr. Žitnik a, naj pojasni to zadevo. Prejeli smo in objavimo naslednje pojasnilo: »Začetkom nipseca sušca 1908 je proračunski odsek poslanske zbornice razpravljal o proračunu trgovinskega ministrstva. Poročevalec za poglavje »pošta, in brzojavk' P r o h a s k a je jn-ko obširno iu temeljito zagovarjal razne zahteve in želje poštnih uslužbencev. Potom je minister dr. Fiedler skoraj Iri ure odgovarjal predgovor-nikom in zatrjeval, da hoče sčnsoma
ustreči vsem opravičenim zahtevani poštnega in brzojavnega osobja, v koli-kor ne zadošča nasvetovani kredit za lotq 1908. Tekom razprave se oglasi tu-d i soc. demokrat B e e r in vpraša referenta Prohasko, za koliko bi bilo treba kredit ali izdatke zvišati, da bi sc poštnim uslužbencem zboljšale plače, kakor zahtevajo. Prohaska odgovori, da bi bilo za prvo leto treba okroglo 4 7 milijonov kron. Nato Beer takoj predlaga, naj sc v proračunu izdatki zvišajo za 47 milijonov. Ta radodarni mož pa ni povedal, kje naj se dobi potrebno pokritje. Dohodki pošto in br. zojava komaj pokrivajo redne izdatke, torej bi morala vlada ta višji izdatek pokriti iz drugih virov. Toda vsi drugi viri so bili za leto 1908 že izčrpani, ker skupni državni dohodki so bili prora-čunjeni na 2.149,022.233 kron, stroški pa na 2.148,913.254 kron, torej je prebitek znašal samo 108.979 kron. Pa kaj se zmenijo soc. demokratje za pokritje; ti ljudski »dobrotniki« zahtevajo vse mogoče in nemogoče stvari, končno pa glasujejo proti državnemu proračunu, torej posredno tucli proti svojim pred-logom. Vprašam torej resne politike, ali ni to komedija, demagogija najgr-šo vrste, javno slcparstvo?! Soc. demokratje so hoteli tudi ob tej priliki s tujimi rokami gade loviti, pa jim jc iz-ppdletelo.
Kakor je razvidno iz poročila v prilogi 761 iz ieta 1908, so za Beerov predlog glasovali v proračunskem odseku samo soc. demokratje A d t e r, H y 1 e š, Pi t t o n i. R e n 11 e r in S e i t z, proti pa vseh 25 navzočih poslancev, ki pa so v pretežni večini liberalci. Ako bi bili soc. demokratje resnim smatrali svoj predlog, ne bila bi odsotna pri glasovanju sodruga dr. E1 len bog en in N e m e c. In ravno tako komedijo so vprizorili soc. demokratje v razpravi o proračunu železniškega ministrstva. Sodrug clr. E 11 c n bo g e 11 je v odseku predlagal, naj se kredit za »socialno povzdigo« železniškega osobja zviša od 4,796.130 kron kar na 24,796.130 kron, torej kar za 20 milijonov kron. Seveda so tudi za ta predlog v odseku glasovali samo soc. demokratje. Pozneje so seveda v zbornici v javni seji predlagali glasovanje po imenih o svojih predlogih. Tu pa jc šlo nekaj mušic na njihov Um. Dobe se namreč vedno ljudje, posebno pa med liberalnimi poslanci, ki se zanašajo na neumnost in lahkovernost »nerazsodne mase«, kakor bi rekel sodrug Seitz. To jc istina, katero sem takoj tedaj pojasnil v svojem poročilu iz državnega zbora. Vse to pogreto zelje je samo lov na kaline, kakoršnih pa je gotovo jako malo med poštnimi uslužbenci.«
—	Stavka na Reki. Včeraj ob 7. uri so zastopniki strokovnih društev sklenili, da toliko časa ne bodo delali, dokler ne da »Unga.ro Croata« koncesij svojim odpuščenim uslužbencem. Včeraj zjutraj je nato pričelo stavkati 500 delavcev v Danubijevi ladjedelnici, sledili so delavci petrolejne tvornice. Ob 10. uri so pričeli stavkati delavci Laga-niseve tvornice. Časopisi zaradi stavke no izhajajo. Dozdaj stavka 5500 delavcev. a splošna še včeraj stavka ni bila.
Umor na Reki. V Via Gaitani Bedino so našli v njenem stanovanju umorjeno neko Mikulčič, ki so jo zaklali neznani hudodelci.
—	Poroka. V Vipavi se je poročil dne 1. junija g. Viktor S6mič, posestnik in zidarski mojster, z gospodično Francko Premrlo v o iz Du-pelj pri Vipavi. Vrlemu pristašu S. L. S. ter vslrajnemu cerkvenemu pevcu v novem stanu: mnogo sreče!
—	Umri je na Dunaju 1. t. m. policijski svetnik L ud o vi k J oš t, star 52 let. Rojen je bil na Dolenjskem in jc obiskaval novomeško gimnaizijo. Med dijaki in pozneje med stanovskimi tovariši jc bil jako priljubljen. Naj v miru počiva!
—	Pasivni odpor v Trstn. Pasiven
odpor v tržaškem Stabilimento tecnico je končan. Delavci so umaknili svojo spomenico in so pričeli danes zopet delati brez pasivnega odpora.
—	Umrla je v Št. Vidu nad Ljubljano gdč. Marija S 1 a p š a k v starosti 30 let. Naj počiva v miru!
NESTLEF
»•I VUOIIU
moka za d [roke
Za zdrne io bolne otroke kakorlodi zatota želodca Otanp odstranjuje ofrocjo drnkointojicmilafar. Knjižica: Olroska hranile? zastonj pri NESTLE
Dunaj I.Biberslrassell.
Ljubljanski držaunozborskl volilci!
Kandidat Vseslovenske Ljudske Stranke za mesto Ljubljana je gospod
Dr. Uinko Gregorič,
zdravilih u Ljubljani.
Shod ljubljanskih zaupnikov V. L. S. je postavil to kandidaturo soglasno med velikanskim navdušenjem.
Idimo z istim navdušenjem na delo za našega kandidata!
V Ljubljani, dne 27. maja 1911.
Centralni zvršilni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke.
Dr. Ivan Šusteršič,
t. č. predsednik.
—	Na sv. Višarjah jc letos izredno lepo. Druga leta je bilo navadno okrog Vnebohoda še veliko snega, letos pa so pota že suha. Tudi na nekatere gore, na primer na BeraŠki križ (1890 m) se že prav lahko gre. Božjo pot oskrbujejo slovenski frančiškani.
—	V konkurzu je, kakor se govori, tiskar L a m p r e t v Kranju. Tiskarno Lampretovo sta prevzela Ciril Pire in Kokalj.
—	Vič-Glince. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na binkoštni ponedeljek dne 5. junija ob pol 8. uri zvečer v Društvenem domu svojo zadnjo gledališko predstavo za sezono 1910-1911. To pot si je izbralo lepo, podučno ljudsko igro »K r i v o p r i s e ž n i k«. Igralci so se v vlogah dobro izvežbali; zato vabimo somišljenike in bližnja društva k obilni udeležbi.
—	Kolera v Benetkah. Iz Trsta se poroča, da kljub vsem dementijem be-nečanskih oblasti lc razsaja kolera v Benetkah. Oblasti pa to zakrivajo, in sicer je to ukazal baje italijanski ministrski predsednik sam. Benečanski zdravniški odbor jc zato protestiral in pustil nalepiti lepake, ki svarc prebivalstvo, da naj ne uživa surovega sadja, zelenjave in da naj nc pije nepre-kuhane vode. Kolero zakrivajo v Benetkah zato, ker se dne 5. junija odkrije spomenik Viktorju Emanuelu in se oblasti boje, da bi slavnost slabo izpadla, če bi uradno priznali kolero. Avstriji tudi ni še uradno naznanjena be-nečanska kolera, zato vozijo Lloydove ladje redno med Trstom in Benetkami. Sodi se, da bo le končno oblast priznala kolero. Tujci že odpovedujejo v Benetkah najeta stanovanja.
—	Smrtna obsodba na Dunaju. Na Dunaju so te di razpravljali o umoru šivilje Lujize Weiss. Na zatožni klopi sta sedela neka Bartinek in njen ljubimec Czerny. Sodišče s porotniki si je ogledalo samo stanovanje Bartunekove, ki je ves čas odločno tajila, da bi bila ona usmrtila Weissovo. Preduo so se stavila vprašanja porotnikom, je umaknil državni pravdnik dr. Kadeczka obtožbo proti Czernyju, vzdrževal pa obtožbo proti Bartunekovi glede na za-vraten umor in glede na goljufijo. Predsednik je takoj objavil oprostilno razsodbo Czernyjevo. Porotniki so z 10 proti dvema glasovoma potrdili vprašanje o krivdi Bartunekove, nakar jo je obsodilo sodišče na smrt. Bartune-kova je tiho ihtela, ko je čital predsednik razsodbo, a se je premagala in mirno zapustila sodno dvorano. Zagovornik je priglasil ničnostno pritožbo.
—	Radeckega veteran umrl. Na Vrhniki je umrl tc dni v visoki starosti 92 let Radeckega veteran Lovrenc Ja-peli, doma ravno ondi. Bil je najstarejši Vrhničan. Bil je leta. 1848. v vojski v Italiji pod poveljstvom Radeckega. Imel jc šest raznih vojaških odlikovanj, med njimi tudi papeževo svetinjo. N. v m. p.!
—	Grafenauer, Zgodovina slovenskega slovstva, II. del: »Doba narodnega prebujenja« izide konec prihodnjega tedna. Toliko na vsestranska vprašanja. — Katoliška Bukvama.
-- Vojaški dopusti ob žetvi. Žetveni dopusti bodo pri pešpolkih 7, 17, 27 in 97 od 29. junija do 29. julija; št. 47 in 87 od 5. do 25. junija; bosenska polka 2 in i od 10. do 30. julija; za lovske bataljone 5, 17 iu 21 od 17. julija do 6. avgusta, Št. 7, 8, 9, 20 in 24 od 29. junija do 19. julija; trdnjavski artiljerij-ski polk št. 4 prvi turnus od 3. do 23. julija, drugi turnus- od 20. avgusta do 9. septembra; bataljon trdnja.vske arti-Ijerije 3 od 3. do 23. julija, št. 4 prvi turnus od 3. do 23. julija, drugi od 30. avgusta do 19. septembra.
—	Živinski semenj v Kamniku. Deželna vlada je živinski semenj dne 9. junija v Kamniku dovolila..
—	Županstvo občine Videm pri Dobrepoljah vljudno poroča vsem pre-kupcem in kupcem blaga, da bode radi državnozborskih volitev sloveči sejm na Rebri pri Zdenski vasi preložen na dan 14. t. m.
Malokatero blago smemo tako z mirno vestjo priporočati, kakor Kolin-sko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. „ Ta kavina primes sc je slovenskim gospodinjam že tako priljubila, cla. je ne morejo več pogrešati. O tem pričajo neštevilni dopisi priznanja in hvale, ki jih od slovenskih gospodinj dobiva dan za dnevom Kolin-ska tovarna. Koljnska, kavina primes v korist obmejnim Slovencem si svojo priljubljenost v resnici zasluži, kajti nobene druge cikorije ni, ki bi bila tako dobra, tako izdatna in obenem tako poceni, kakor jc Kolinska. kavina, primes v korist obmejnim Slovencem. Važno je tudi to, da dobiva od izkupička za to kavino primes reden vsakoletni prispevek Slovenska Straža za svoje delovanje za obmejne Slovence. Zato Kolin-
sko kavino primes v korist, obmejnim Slovencem prav toplo priporočamo našim gospodinjam. Pri nakupovanju je treba posebno paziti na to, cla ima vsaka škatljica vtisnjen pečat Slovenske Straže.
— Izgubljena tožba — veliki stroški. Marn Fran iz Šmartna ob Savi je tožil Anton Presetnika, posestnika istotam radi vožnje po savskem produ, kateri je erarična last, a si je Marn lastil posestniško pravico. Te dni je bila zadnja razprava, pri kateri je umaknil tožbo g. Marn, pristaš liberalne garde Dolničarjeve. Marn je bil, kakor se čuje, zapeljan do tožbe in s tem ima g. Marn pravdnih stroškov nad 1000 K, zakar se ima zahvaliti liberalni stranki, kateri pripada njegov svetovalec. Pristavljamo, da je poslanec Dimnik svaril Marna, da naj sc ne tožari, a Marn ni poslušal posianca Dimnika.
Zadnji opomin! Vabila društev, na katerih ni pet narodnih kolkov Slovenske Straže, romajo v koš. Proč s ko-modnostjo! Koleke ima v zalogi vsaka podružnica; če že ni v tistem kraju po-Iružnice, ustanovite hitro svojo, pa jih bo prodajala. Sicer jih društva lahko naroče pri Slovenski Straži v Ljubljani.
Štajerske novice.
š Roblekova himna. Ko so preteklo nedeljo mladoletni »volilci« Roblekovi se vračali s polzelskega shoda, zapeli so tucli svojo himno, ki se začenja: »Ne bojimo se ne greha ne pekla . . .« Človek ne verjame svojim ušesom, ko sliši iz mladih ust tako bogokletne besede. In vendar je vse žalostna istina. Nam se zdi, da je volilni boj v Savinjski dolini tudi boj za mladino. Kdor ima še količkaj vesti in resnobe v sebi, mora z vso odločnostjo poseči v volilni boj. Tukaj se gre za bodočnost naše doline, ta boj se mora smatrati z načelnega stališča. Vse sile moramo napeti, da porazimo liberalno stranko in ji iztrgamo mladino iz pogubnih rok.
š št. Pavel pri Preboldu. Kakor so liberalni časniki sami poročali, so naši podivjani liberalci naredili dr. Korošcu, katerega čakajo sleherno nedeljo in praznik, slavolok iz gnojnic ter najeli in opijanili štiri delavce pri savinjski regulaciji, cla ga dejansko napadejo in ometajo z gnojnico. Pravzaprav bi ne bilo brez pomena, ako bi clr. Korošec hodil z gnojnico ometan po Savinjski dolini, kajti iz nje kida z velikanskim naporom liberalni gnoj. Kaj ne, gospod Vidic?
š Verdnikov adjutant v Solčavi. Iz
Solčave: Danes ob padanju drobnih deževih kapljic poda se k meni že precej prileten človek, kateri jc primarši-ral iz Slovenjega gradca. Po kratkem pogovoru stavil mi je dotičnik vprašanje, kje se kupi kako posestvo v našej občini. Ne dolgo premišljujoč odgovorim na kratko, da tukaj ne bode nič kupčije s posestvi. Pokazal mi je tudi nadalje podpis od g. Pirtovšeka iz Ljubnega, pri katerem se jc zglasil in kupoval od njega posestvo. Ker pa mi je g. Pirtovšek znan kot pristen liberalec in sem bil prepričan, da je mož v resnici to, kakor sem se nadejal. Tudi ta adjutant me je spoznal in začel povpraševati o volilnem gibanju. Podal mi je več letakov in priporočal »kandidata Verdnika«. Tako pošiljajo naši liberalci svoje adjutante iz Slov. gradca okoli agitirat in loviti glas za 13. junij. Pač vam povemo, da je škoda za vsak vaš korak, katerega žrtvujete po krasni Solčavi, to nam dela pogum, korajžo in stavimo vam liberalčki, kar hočete, niti enega glasa nc oddamo za vašega kandidata. Sam g. Verdnik, kateri misli na Dunaju grunte kupovat, — bo slab kšeft za vas. Z veseljem gremo v boj za Verstovšeka, — ne maramo mi Verdnika — samo »Kmečka zveza« naj živi — tako Solčava govori!
š Kolera v Gradcu. Sanitetni odde-delek notranjega ministrstva je izjavil v listih, cla jc italijanska sanitetna oblast dolžna najti, kje da se nahaja v Italiji gnezdišče kolere in cla se mora strogo nadzorovati promet, z Italijo. Graško županstvo je ukazalo, cla se morajo vse iz Italije v Gradec clošle osebe še posebej naznaniti graškemu magistratu. Sanitetni departement graške-ga namestništva pa v »Tagesposti« priporoča, cla naj boclo ljudje zmerni v jedi in osobito v vživanju alkoholnih pijač, precl vsem pa svari pred žganjem, ki ga nekateri nevedneži priporočajo popolnoma neupravičeno kot sredstvo proti koleri.
Književnost.
* Cas, znanstvena revija »Leonove družbe«. V. letnik. 6. zvezek. Vsebina: Pismo o bibliji. (Venceslav Bele.) — Moderne slovenske enodejanke in dialogi. (Prof. Adolf Robida.) — Prešeren
in antika. (Jos. Puntar.) — Listek: Verstvo. — Socialno vprašanje. — Literarne vesti. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina 7 kron, za dijake 4 krone. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. Naročnina se pošilja na »Leonovo družbo« ali »Čas« v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
lj Legitimacije in glasovnice pošta
dostavlja volilcem. Naznani naj se nam vsakega, ki bi si upal volilcem pobirati legitimacije!
Ij III. redni koncert »Ljubljane«
clne 25. junija t. 1. bo nudil tako raznovrsten spored, da bo že radi tega zanimiv za vsakogar, ne glede na to, da se bo vsakdo lahko prepričal, kako s<? ta mladi zbor dviga od produkcije do produkcije višje. Čuli bomo najmodernejše in najduhovitejše naših skladateljev poleg starejših v nobenem oziru pretiranih skladb in pa zanimive dosedaj še ne objavljene in harmonizirane narodne pesmi. Zbor »Ljubljane«, ki je bil vselej in povsod rad na razpolago in pomoč in ki bo letos čez poletje še obilnejše zaposlen pri vnanjih prireditvah, po vsej pravici zasluži, da mu slovenska javnost z obilim posetom in zanimanjem prizna njegovo povsem emi-nentno kulturno clelo, kar bode isti kvitiral s pospešenim napredovanjem in vstrajno marljivostjo.
lj šentpetersko prosvetno društvo. Opozarjamo še enkrat vsa društva na blagoslovljenje nove zastave šentpeter-skega prosvetnega društva, ki se vrši v nedeljo clne 11. junija t. 1. Društva naj pridejo s svojimi zastavami v nedeljo dne 11. junija ob 1. uri popoldne pred »Ljudski dom«, da gremo v sprevodu v cerkev k blagoslovljeni u. Pričakujemo obilne udeležbe posebno od strani telovadnih odsekov. Prosimo pa, da nam preje javite svojo udeležbo! Članice v narodnih nošah dobrodošle!
lj Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Včeraj je bil Janez Prešeren, posestnik na Bregu, obtožbe požiga oproščen. Danes ni obravnave. Prihodnji ponedeljek se prične porotna razprava o velikanskih sleparijah pri »Glavni« posojilnici.
lj Spomladanska umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu je od danes dopoldne naprej za eno krono vsakemu odprta. Ob nedeljah in praznikih je znižana vstopnina na 60 vin. V razstavi je nekaj pravih umetnin. Zasluži, da, si jo ogledamo od raznih strani.
lj S prvega nadstropja je padel na
Tržaški cesti štev. 23 mlajši sinček dr. Marna in se znatno poškodoval.
lj Pekovsko stavko pripravljajo v Ljubljani socialni demokrati.
lj Za polet letalnega stroja zrako-plovca Lettisa se dobe vstopnice po vseh ljubljanskih trafikah.
Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic; odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Ce bi vsak rtaš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ,.Slovenske Straže"!
Razne stvari.
680 čeških kandidatov jc dosle j na Češkem, Moravskem in v Šleziji.
Oče ukazal sinu, naj ga ustreli. Iz
Greenwicha se poroča: Strašna žaloigra se je tukaj odigrala". Imoviti kmetovalec Fred. Husted, 46 let star, jc prisilil svojega dvanajstletnega sina, da je sprožil nabasano puško na njega in ga ustrelil. Dogodek je skoraj neverjeten, ali nihče ne more dvomiti o dečkovi izpovedi. Iiustecl je bil imovit in je posedoval kmetijo, ki meri 80 akrov in meji na posestvo Mrs. George Nichols iz New-Yorka. Pred kratkim so mu ponujali za farmo 80.000 dolarjev, toda on je ni hotel prodati. Imel je pet otrok in dobro in pridno ženo. Med otroci je bil Lester najstarejši. Zadnjo zimo je bil Ilusted zbolel za influenco in od tega časa ni bil posebno zdrav. \ sredo popoldne je nekoliko časa spal na zofi in ko se je prebudil, jc rekel ženi, da je imel strašne sanje in da se ne počuti dobro. Naročil je ženi, da gre k sosedu in ga vpraša, ako bi hotel za njega peljati poljske pridelke v mesto. Žena je nerada šla z doma, ker je videla, cla je mož zelo utrujen in nemiren. Na moževo prigovarjanje pa se jc vseeno odstranila. Kmalu po odhodu žene je poklical Ilusted svojega sina Lesterja in ga vprašal, ako ni videl leteti nad vrtom kragulja. Fant je vprašanje zanikal. Oče je nato vzel puško, ki je stala v kotu, jo položil na mizo in dejal fantu, naj sproži petelinčka, češ, cla bo slišal, kako udari. Medtem je Ilusted pokleknil na tla tako, da je imel cev ravno pred glavo. Deček ni hotel takoj sprožiti in je to storil šele, ko mu je oče ukazal in dejal, da puška ni nabasana. Strel je počil in oče se jc mrtev zgrudil na tla. Deček je jokaje bežal iz hiše in tekel k sosedu Danielu Ryanu, kateremu je dejal, cla je očeta umoril. Ryan ni verjel, kar mu je cleček pripovedoval in šele po dolgem obotavljanju je šel ž njim v Hustedovo hišo, kjer je našel soseda mrtvega na tleh. Hustedova žena je omedlela, ko je izvedela o moževi smrti. Zdravniki mislijo, da so sanje, ki jih je imel in zadnja bolezen vplivale na Hustedovo duševno stanje in pro-vzročilc hipno omračenje duha.
Poizkušen samoumor 71etnega šolarja. V* neki dunajski šoli, IX. okraj, je učitelj pokaral zaradi napak v nalogi še ne 8 let starega šolarja Gobnerja*. Deček je na grajo skočil iz klopi proti oknu in preden si je kdo mogel misliti, kaj da namerava, je skočil iz drugega nadstropja na cesto, kjer jc obležal nevarno ranjen.
Nevarna zgradba predora. Iz Tri-erja. sc poroča, cla je v nekem predoru, ki g a grade, zrak tako slab, da so žc umrli trije delavci, štiri pa pogrešajo.
Lazareti ob tirolski meji. V Grignu in Primolanu so z ozirom na nevarnost kolere ustanovili lazarete.
Dezerter shujšal kot skelet. V neki duplini berolinskega vojaškega vežba-lišča so dobili vojaka Wicherta, ki jc dezertiral 28. aprila in se skril v duplino. Wichert je tako izhujšal, da je izgledal kakor skelet.
Strela je zadela v Leskovcu na Češkem 6 oseb in jih nevarno ranila.
Vtonili so, ko so si ogledovali po-vodenj v Oclerfurtu orožniški stražmojster Muller in dva civilista.
Kolera v Turčiji. V vojaški bolnici Maltepc je umrl en bolnik na koleri.
Ameriški Italijani za zaprte italijanske kamoriste. Chicaški Italijani so vsled groženj darovali nad 100.000 dolarjev za. obrambo obtoženih članov italijanske kamore v Viterbo. List »Tribuna« je dobil o tem poročilo iz sredine italijanske naselbine v Chi-I cagu. List tudi poroča, da oblasti za-] sleclujcjo agenta kamore. ki se žc tri
mesece mudi v Ameriki in nabira denar zu proces.
960 obglavljenih kitajskih vstašev.
»C.hino Dailv Nevvs« poroča, da so od 11. marca naprej obglavili na Kitajskem 960 vstašev.
O Hofrichterju poročajo ogrski li-^ti, da so ga v Mollersdorfu porabili začetkoma za pisanje, a Ilofrichter je izrabil to ugodnost tako, da jc dopisa-val zunanjemu svetu in napravil načrt, kako da bi pobegnil iz zapora. V enem mesecu je izkušal dvakrat se usmrtiti. Naučil se jc plesti mreže in je vtihotapil vsak dan nekaj niti v svojo ječo in je naredil vrv, da se obesi. Prisiljeni -*o bili Hofrichterja zapreti v največjo ječo, da ga lažje nadzorujejo. Pred nekaj dnevi so mu dovolili, da ga jc smela obiskati njegova sestra. Po obisku je besnel in jokal več dni ter ni hotel jesti. Telesno in duševno jc Ilofrichter popolnoma zdrav.
Preprečen anarhističen napad v Parizu. V Parizu so zaprli vaditelje anarhistov Leona Veber, Hcnry Four-raya in Maurice Moucheboefa, ki so nameravali z dinamitom razstreliti pariško policijsko prefekturo.
Telefonska in brzojavna poročilo.
DUNAJSKA KRŠČANSKO-SOCIALNA OBČINA ZA UREDITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA.
Dunaj, 3. junija. Dunajski mestni stavbinski urad je izvršil podrobni načrt za preskrbo delavskih stanovanj. Glavno načelo, ki ga v tem načrtu zastopa. dunajska kršč. socialna mestna uprava je, da se za zgradbo majhnih stanovanj osnujejo zadruge, ki jih bo občina podpirala v glavnem s tem, da jim bo svoja zemljišča oziroma stavbi-*ča dajala, neodpovedl jivo v najem za najmanj 60 let; pravica do najetega stavbišča je dedna. Občina bo zadruge podpirala tudi z jamstvom za posojila, brezplačnimi načrti in nadzorovanjem riel. z napravo nasadov, preskrbo prometnih sredstev (električna železnica) itd. Tako razume skrb za ljudstvo dunajska občina, ki je v krščansko-social-oih rokah; kako razumejo to skrb liberalci, vedo posebno dobro Ljubljančani. Ured.)
ARETIRANI SORODNIK AVSTRIJSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA.
Poljska Ostrova, 3. junija. Tu je bil aretiran sorodnik avstrijskega notranjega ministra grof Otokar Wicken-burg. Včeraj je prišel k graščinskemu oskrbniku in mu rekel, da prihaja brez sredstev iz Nemčije. Oskrbnik mu je dal večjo svoto za pot; ker je pa grof ogasil se potem tudi pri rudniškem oskrbništvu, je bil aretiran skupno s svojo mladoletno spremljevalko. Grof je protestiral, a odpeljali so ga v Moravsko Ostravo, kjer so ga izpustili, ko jc izjavil, da odpotuje na Dunaj. Njegova mladoletna spremljevalka se piše Roza Grass, ki jo je odpeljal iz Meha. Rozo Grass so odposlali staršem.
ARETIRANI ŽELEZNIČARJI.
Budimpešta, 3. junija. Tu je bilo aretiranih \2 železniških uslužbencev, ki so več let kradli po železniških vozovih.
ŠTRAJK NA REKI.
Reka, 3. junija. Štrajk pristaniških rlclavccv sc je še bolj razvil, kakor so pričakovali. Štrajkujoči nastopajo s silo proti tistim delavcem, ki hočejo delati. Prosta luka in železniška skladišča so zaprta. Promet popolnoma počiva.
KOLERA V ITALIJI.
Rim, 3. junija. Vesti o koleri v Benetkah uradno dementutejo.
BOGATA NEVESTA SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Belgrad, 3. junija. Srbski prestolonaslednik Aleksander sc zaroči septembra v Peterburgu z veliko kneginjo Tatjano Petrovno, hčerko velikega kneza Petra Konstantinoviča. Tatjana je zelo bogata. Imela bo dote 3,000.000 rubljev in vsako leto rednih dohodkov 60.000 rubljev.
ŠPANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK SE DVOBOJUJE.
Madrid, 2. junija. Ministrski predsednik Canalejas jc pozval radi nekega
spora bivšega župana Portago na dvoboj.
UMORJENI GUVERNER V MEKSIKI.
New York, i junija. Guvernerja v Siualoi Ega Reda so umorili.
I Ako še niste, I S pošljite naročnino! J

Svetounoznani
po trpežnosti eleganci, zanesljivosti
nedosežni
LAURIIi & KLENIENT
HutomobiBi. ?0'dA*°edna vožnin
Častno darilo velika sueiinia In dimoma
Vožnja glede zanesljivosti Moskva-Orel. r? vozovi — a odlike, kakor tudi Specialno
trTk r« t nihitrost zmagovalec.
Laurin fi Klemeni a. flr. Nladatoleslav. Zastopniha: nikodem fl Wetzka, 6[5fl!C.
Podružnica na Dunaju: III. iim Heumarkt štev. 21.
vrečenarni lokotnsblli
z brezvsntilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10— 800 k. s., obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
________ 3820 - 26
Posedaj izdelanih na* 720.OOO k. s.
FffANC
Sl
mamifakturna veletrgovina
u Ljubljani
mestni trg St. 22 in 23.
i8i61 narodno podjetje. Hizke cene. Solidna postrežba.
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 19, II. stop., II. nadstr. (Mijatoua hiša).
sc priporoča prečastiti duhovščini za
Izdciujc cclc ornate, kazule v vseh liturgičnih barvali pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto iu najfinejc, kakor sc glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera m baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo i z pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, ccnc po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prcnovljcnjc starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
23%
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-ifaoo in preua janje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. 11 entllatorli. Turbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi ln dvigala. ObloCnice in žarnice vseh vrst. 2073

* Globoko zasnovani roman. Najnovejši zvezek »Leposlovne knjižnice« nudi krasen Dickensov roman »Pove s t o dveh mesti h«, ki zavzema v slovstvu vseli narodov eno najodlič-nojših mest. Saj sc pisatelj po pravici prišteva med največje romanopisce vseh vekov, in ravno »Povest o dveh mestih« kaže vse vrline njegovega, globokega duha. Roman jc pravzaprav tragedija francoske revolucije; Dickens nam v njem z mojstrsko roko slika vzroke, nastanek in bistvo tega velikega zgodovinskega prevrata. Nc ošiib-nosti in nasilstev aristokracijo, nc podivjanosti in slepote jakobinstva ni nobeden tako živo, verno in s takim sarkazmom ter duhovitostjo opisal kakor Dickens. Sredi tega divjega meteža najhujših strasti pa zvene strune naj-nežnejšo milobe požrtvovalnosti, zvestobe in velikodušnosti, ki omiljuje temno sliko onih silovitih časov. In kar se tiče značajev v Dickensovi povesti, bi ostrejše risanih in markant-nejšili težko drugod zasledil v celem svetovnem slovstvu. Dickensov roman razširi bralcu duševno obzorje kakor malokateri drugi, ga uči umevati zgodovino in blaži duha ler povzdiguje v heroizmu ljubezni ter prijateljstva, ki ga pravzaprav ta povest. — ki bi sc tudi lahko velika pesem imenovala — opeva. Kdor bo po tej knjigi segel, temu se bo srce široko odprlo za vse plemenito in dobro. Slovenci smemo na prevod Di-ckensovc »Povesti o dveh mestih« biti ponosni, ker smo s tem zopet nov biser svetovne literature vpletli med tisto malo dragocenih stvari, ki jih imamo prestavljene. Vsak omikanec si bo zato ta zvezek »Leposlovne knjižnice« gotovo rad nabavil in z njim obogatil svojo knjižnico. Knjiga jc izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in velja broširana 5 K 50 vin,, elegantno vezana 6 K 50 vin.
Krasni spominki prvega svetega obhajila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za obhajaiičcvo ime in podpis darovalca, se dobe sedaj v »Katoliški Bukvami« za 20 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-obhajance.
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ljubljana, Mita c J
v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti „Figovca"
zdaja voznih listov za vse razredefrancos. prekmorske družbe
ieni Ynrh samo 6 dni
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnicc (Rundreisebillets).
otografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotcmanufaktnra in drogerija
„Hdrija"
v Ljubljani, Selenburgova ul, 5
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Ivan Kacin
Polhov Gradec p. Ljubljani
lzdelovalnica harmonijev po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdelujejo se harmoniji z a cerkve, šole. pevska društva i. t. d.
Sprejemajo se popraviln vseli vrst harmonijev. tudi na dom. Na zahtevo se dolnjo klavijature za harmonije, orgije in kinvirje, potem jeziki za harmonije, piščalke za orgije in strune za klavirje itd.
fiJS" Cenik gratis in franko. -»JI
Elektrotehniška delniška družba
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Peiton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za InStaiiranje. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška kujna litina iz lastnih velikih llvaren in jeklaren. Za vele- in malo obrt.
Upravna reloim
Namen, ki ga naj zasleduje komisija pri izdelovanju upravne reforme, naj bi bil po besedilu cesarjevega pisma na ministrskega predsednika, znižanje upravnih stroškov in upravnega aparata. Splošno se toži, da je naša uprava predraga in da v primeri z velikanskimi stroški ne prinaša onih uspehov, katerih bi človek od tega velikega upravnega aparata pričakoval. Ljudje pravijo: preveč je uradnikov, in pametni dostavljajo, manj uradnikov ali bolje izobraženih in bolje plačanih.
O znižanju števila uradništva ni nikjer govora, ne v cesarjevem pismu, ne v pojasnilih, katere je vlada izdala. Vlada namerava v prvi vrsti našo upravo »stvarno« izboljšati, bolj enostavno napraviti. Morda bi imel bolj enostaven in priprost način uprave to dobro posledico, da ne bo treba pri upravi takega velikega števila uradništva, kakor je sedaj. Nemčija, ki ima 65 milijonov prebivalstva, ima uradništva samo odstotka, med tem ko ima Avstrija z 50 milijoni prebivalstva 6 odstotkov uradništva.
Vendar je silno malo upanja, da hi imela reforma uprave kak vpliv na število uradništva. Obeta se nam ravno nasprotno; postava o starostnem zavarovanju bo zahtevala zopet veliko število raznih računskih in kontrolnih takozvanih »neproduktivnih« uradnikov, ki bodo to zavarovanje nadzirali in vodili. Ta pojav naraščajočega števila uradništva, ki je tesno zvezan z našim modernim gospodarstvom, je postal takorekoč gospodarski zakon. Čim večji delokrog si država privzema, tem večji je tudi aparat, katerega se poslužuje, da svojo nalogo izvrši. Bolj ko se širi upravno polje, tem bolj narašča tudi število osobja, ki ima nalogo, da to komplicirano polje obvlada in v redu drži.
Ta resnica ne velja samo za države, ampak ima svojo veljavo tudi v zasebnem gospodarstvu. Čim večje je obrtno podjetje, tem večje je tudi število oseb, ki ne spadajo k takozvanim »produktivnim« osebam, ampak k osobju, ki podjetje vodi in nadzira. Tudi velika obrt ne potrebuje cele armade uradnikov, katerih delovanje je onemu državnega uradništva analogno in ki so postali potrebni vsled organizacije obr-ta v velikem obsegu. In čim bolj se nagiba in teži industrija za tem, da s svojimi izdelki ne krije samo domačih potreb, temveč svoje blago na vse strani sveta razpečava, tem bolj narašča tudi število ljudi, ki blago razpošiljajo, prevažajo in prekladajo po železnicah, ladjah, skladiščih, tem bolj narašča tudi Število posredovalcev in prekupcev, po katerih gre blago iz rok v roke, predno pride v roke konsumentov. Velikanski napredek trgovine in velikih obrtij, etabliranje svetovnega trga pa zahteva armado uradnikov. Kdo daje uradnikom pri zavarovalnicah proti bolezni in nezgodam, pri carini, železnici, pošti, sodniji naj več posla, ali ne velika trgovina in industrija? Gospodarski razvoj, katerega država sama pospešuje in neguje, je torej pred vsem kriv velikanskega uradništva. Država je mirno gledala, kako propadajajo srednji stanovi, posebno obrtniki in nt čuda, če iščejo sinovi srednjih stanov rešitve v državni službi, videč, da stan njih očetov hira in propada.
Če skuša torej državna oblast pomanjkljivosti državne uprave odstraniti je prav, ali kakega posebnega vpliva na število uradništva ta reforma ne bode imela, ker je postalo veliko število uradništva socialna in gospodarska potreba današnjih časov. Pač pa naj bi to dejstvo vlado opozorilo, da obrača v prihodnje večjo skrb na srednje stanove, male obrtnike, trgovce in kmete, ki se omejujejo večjidel na pokritev domačih zahtev in potreb in ne stavijo na državno upravo takih zahtev, kakor jili stavi velika obrt in trgovina. Po-vzcliga srednjih stanov bo zmanjšala tudi stroške državne uprave.
V vse slovenske družine ..Slovenca"! Agitirajte, da se po več oseb skupaj naroči na »Slovenca"!
Gospodarstvo.
HM Zli
62. občni zbor te že pred 37 leti f Avstriji najbolje uvedene zavarovalne družbe se je vršil 18. maja v Londonu-Temu občnemu zboru predloženo letno poročilo pro 1010 kaže zadovoljivo sliko v vseh postavkah, da se namreč družba ne samo trajno, marveč tudi na zdravi podlagi razvija.
Najugodnejši vspehi v poslovni dobi sc kažejo že v številki izkazanega čistega dobička, ki znaša K 10,616.240 in prekaša onega zadnje dobe za K 3,392.950. vkljub temu. da se jc oči-gled nizkim kurzom iz gole previdnosti odpisalo še posebej Iv 500.000.
Navedeni dobiček se porabi na sledeči način: Kot začasni dobiček že izplačano onim zavarovancem, ki se udeležujejo pri skupnem dobičku Iv 824.206 navedenim zavarovancem se bo šc razdelilo Iv 6,808.941, za divi-dendo in obresti akcijonarjem K 941.612. —, kot nadaljna za event. znižanje obrestno mere se jc pridržalo K 2,041.581.
Potemtakem se je zvišal delež, ki odpade na zavarovance kot. dobiček, v primeri z onim lanske periode, za okroglo K 1,680 090
Števila izplačil za slučaj smrti ni nikakor prekoračila pričakovane višine in jc dosegla vštevši vsled smrti zapadlih obveznosti isto vsoto K 21,939.911.49; vkljub temu se jc vsled vedno zadovoljive produkcije na vseh družbinih operacijskihpoljih zopet zvišal dohodek na premijah poslovnega leta, ker je dosegel vsoto K 24,897.207.17kot dele v letu 1910 že K34,851.363.53 znašajoče skupne vsote družbe.
Zakladi družbe so sc zopet zvišali in sicer za K 3,335.388.77 in znašajo tedaj koncem 1910 251,366.657.15 vštevši nad 38 miijonov, ki jc za specielno varstvo avstrijskih zavarovancev naložena in jo je avstrijska vlada kot polno priznala.	1806

Tužuivn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče. brat in svak, gospod
Bogdan Oblak
posestnik in l/orničar
včeraj ob uri po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vero, v starosti 50 let. mirno preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri, v soboto, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.	180!)
Bodi 11111 blag spomin!
Logatec, dne 2. junija 1911.
Žalujoča vdova Jerica Oblak.
Zahvala.
Potrti najgloblje žalosti vsled neskončno britke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše. nepozabne najboljšo matere, stare matere, sestre in tašče, gospe
Morije KuDelha
se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Izražamo torej tem potom /a mnoge dokaze ljubeznivega sočutja. za. darovane krasne vence in šopke, kakor tudi častno številno spremstvo pri pogrebu našo najboljšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. E. Gn lntla za njegov po-žrtovalen, ljubezniv trud in za njegovo izredno sočustvovanje povodom tako britkega udarca usode,
LJubljana, 3. junija 1011.
Globokožnlujoči ostali.
Specialna trgovina zajamčeno prišli mmi
Panama-
Klobukov.
Direkten uvoz po tovarniških cenah od K 12 — naprej.
J. S. BENEDIKT
i78s Ljubljana._
Delavec ^^^
vajen izdelovati gladke cementne strešnike, se sprejme pri tvornici cementnih izdelkov J. CIHLAR v Ljubljani.	1812
Mirna stranka išče
stanovanje
v sredini mesta, obstoječe iz dveh sob in pritiklin, za avgustov termin. Ponudbe na upravništvo ,,Slovenca" pod »Mirna stranka«.	1810
Kurzi efektov in menjic.
dne 2. junija 1911.

na prodaj z osmimi sobami. Več se poizve v Rožni dolini št. 84.
1780
V najem sc odda
mgMM (itta
v Konjušm ul. št. 11. V hiši sc nahaja lepo stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, hramom in vrtom. Poizve se pri mesarju Putrihu na Dolenjski cesti.
Vabilo na
redni občni
NlMn olnu « tirni mi Logatcu
registrov, zadruge z omejenim poroštvom ki se bo vršil dne 18. junija ob 3. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva v Rovtah.
DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju v pretečenem letu. Odobritev računsk. zaključka za 1. 1010.
3.	Volitev predstojništva.
4.	Volitev nadzorništva.	18C4
5.	Slučajnosti.
Predstojništvo.
Pozor!
1776
prevzame se stara, dobro upeljcina
mešana trgovina
v večjem kraju na Slovenskem; natančne podatke, koliko prometa, koliko zaloge in plačilni pogoji, naj sc pošljejo na upravništvo pod »Trgovec 101«.
Skupna 4<>/o konv. renta, maj—no-	
vember ....... . . . . .	92-45
Skupna 4'Vo konv. renta, januvar	
—julij..........	92'4o
Skupna 4-20/n papirna renta, fe-	
bruar—avgust ........	96-30
Skupna 4,2% srebrna renta, april	
—oktober.........	96-30
Avstrijska zlata renta .....	116-75
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	92-35
Avstrijska invcstic. renta OVj^/o •	81-30
Ogrska zlata renta 4°/0 ....	112-15
Ogrska kronska renta 4»/0 . . .	91-30
Ogrska investicijska renta 31/2%	80-15
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-26
Kreditne delnice.......	643-10
London vista........	239-871/,
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-371/2
20 mark..........	23-48
	19--
Italijanski bankovci......	94-50
Rublji...........	2-53Vj
Vabilo
k
r
i besni,
registr. zadruge z neom, zavezo".
ki sc bo vršil
dne 11. junija 1911 ob pol 3. url popoldne v hiši št. 7
s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. •J. Potrditev računov za leto 1910.
3.	Volitev načelstva, računskega pre-gledovalca in njegovega namestnika
4.	Slučajnosti.
1724	Načelstvo.
Pod ugodnimi pogoji sc proda še šest let davka prosta,
dobro obrestujoča delavska______
s štiri stanovanji in lepim sadnim in ze-lenjadnim ograjenim vrtom. Pojasnila daje gospa J. B c r g a n t v Rožni dolini št. 178
hiša
m
hiša
5 minut cd kolodvora Vižmarje, s hlevom in velikim ograjenim vrtom, z napeljanim vodovodom, kjer bi se tudi lahko z malimi stroški napeljala električna razsvetljava, je pripravna posebno za kakega obrtnika ali pa prodajalno. — Pojasnila daje Gregot P o d r c k a r, Vižmarje št. 61. 1778
mi prodajalka
mešanega blaga
se sprejme s 1. julijem ali 15. avgustom.
Ponudbe pod: .,ŠTAJERSKO" na upravništvo t. 1.	1800
tovarnar siamniftov
iz Domžal
prodajam	1805
na Sv. Jakoba trgu ti I. Ma naprej
"""" domske modne slamnike""""
sezijo
ceneje.
li. SI. 17425.
RHZGLflS
V svrho dobave potrebne notranje šolske oprave za novo šolo na Prulah, vršila sc bode ponovno pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih stavbnega urada dne 10. maja ob 3. uri dopoludne
jauna pismena ponudbena razpraua.
Kolekovane ponudbe, katere jc opremiti s5°0nim, na podlagi prora-čunjene skupne ponudbene svote določenim vadijeni in v kateri morajo biti posamezne cene in skupni troški navedeni v številkah in besedah, vlagati je do določenega roka pri mestnem in stavbnem uradu, kjer so tudi načrti, proračun, stavbni pogoji in vsi drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah na vpogled razgrnjeni.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem vstrezalc pogojem razpisa, ali katere sc bodo pogojno glasile, potem take, ki bi bile prekasno vložene, se nc bo oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. junija 1911.
Zh oskrbovanje občinskih opravil ljubljanskega mesta začasno postavljeni
c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan t. r.
181.'
»KATOLIŠKA BUKVAKNA V
LJUBLJANI«
priporoča za mesce j u 11 i j : llattler: »Winke, Themen und Skiz-zen fiir Herz - Jesu - Predigten«. I K
80 vin.
llattler: »Hamlbuchlein tles Gebets-Apostolates in Vereimaung mit dem heiligen Herzen Jesu«. 12 v. llorlmanns: »Herz ■ Jesu - Predigten«.
2 K 40 v.
"ilurter: »Entwur/e zu Ferz - Jesu - Pre-
digten«. Viev Zyklus. 1 K 10 v. Krebs: »Herz - Jesu - Biichlein«, ent-haltend Gebete und Andachtsubun-gen zur Verehrung des lieiligsten llerzens Jesu, insbesoudere Erwa-gungen fiir den Herz - Jesu - Monat nebst Beispielen. Vez. 90 v. Leitgeb: »Das dem heiligsten Herzen Jesu gevvef.the Jahr«. Betraclitungen und Gebete zu Ehrcn des heiligsti Herzens Jesu. Vez. 3 K 30 v. Lempl - Noldin: »Das Herz Jesu«. lOii-.o Studio iiber die verscliicdenen deutungen des NVortes »Herz« und iiber den Gegenstand der kircblicheu Herz - Jesu - Andacht. 3 K. Noldin: »Die Andacht zum heiligsten Herzen Jesu«. Fiir Pricstcr und Kandidaten des Priestertums. Vez. 2 K 20 v.
Polifka: Vortrage iiber das beiligste
Herz Jesu«. K W v. Scebock: »Kleines H^rz - Jesm. - Bre-vier«. Tagzeiten fiir jedcu Tag der Wochc nebst kirchlichen Andachten. Vez. 1 K.
Andelfinger: »Predigten uncl Vortrage. 1. lleft. Eiu Zvklus Alovsiuspredig-ten«. 1 K 20 v. Nists Predigtkollektion: »Das beiligste Herz Jesu, unsere Heiraat«. Predig-ten iiber tlas beiligste Herz Jesu. 2 K 40 v.
Nists Pi*edig1 kollektion: »Predigten auf die Feste des Herrn: Ostern, Himraelfahrt und Pfingsten. 3 K.
Konrad Dr. Alois: »Johannes der Tau-
ler«. Kine von der Wiener Universi-tat ausgezeichnete Schrift. 5 K.
»Der Mensch aller Zeiten« se glasi naslov novemu, obširnemu, bogato ilu-strovanemu. tri zvezke obsega jočemu in v sešitkih izhajajočemu delu, katero nam predstavlja razvojno dobo človeka pri vseh narodih in v vseh časih. To delo je zanimivo za vsakogar, zlasti pa posebne važnosti za onega, ki se želi bližje seznaniti z razvojem človeštva, I. zvezek obsega opis človeka v preddobi, II. zvezek plemena in narode človeštva, predvsem nam slika tu njegove telesne in kulturne lastnosti, lil. zvezek pa opisuje preseljevanja narodov na zemlji, njihovo zgodovino in omiko. To delo so sestavili profesor dr. Hugo Ober-maicr, prof. dr. Ferdinand Birkner, prof. P. Viljem Schmidt, P. Ferd. He-stermann in P. Teodor Stratmann. Ravnokar je izšel prvi sešitek tega ve-lcvažnega dela in »Katoliška bukvar-na v Ljubljani«, pošlje na željo vsakomur ta sešitek na ogled ter sprejema naročila na nadaljno subskripcijo. Izdaja v sešitkih obsega okoli iO sešitkov po 1 K 20 v.	_
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Oddaja se v Kranju
služba cerkvenlka
in
grobokopa.
Plača po dogovoru. Prosto stanovanje. Če je kdo obrtnik ali delavec, bodisi samec ali oženjen, ima prednost. 1772	Anton Koblar, dekan.
r
Zaradi minule sezije so cene oblek za gospode,
dame, dečke in deklice
veliko znižane.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni iro 5.
1786
ur
enk
vešča nekoliko nemščine, poštenih staršev, v starosti 17 let, išče primernega mesta v kaki trgovini. Prijazne ponudbe pod šifro ..Poštenost" na upravo „Slovenca".	1817
Sprejme se takoj pošten in zanesljiv
za razvažanje sodovice, pri I. Jelencu v Tržiču, Gorenjsko.	1814
1507

podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
iti a°spodarskiin poslopjem vretl na Uncu pri Rakeku (rarli preselitve k tovarni). V hiši je dobro idoča gostilna, prodajalna, c. kr. poštni urad itd.	Avgust BeSle, preje A. JerSan.

m
podpisani si usojam velecenjenim obiskovalcem glasovite božje poti ,}jYUrija pomagal" naznaniti, da sem po JI. t?ezdiču prevzel
________ gostilno -
tec zagotavljam p. n. čislane goste točne in cene postrežbe v jestuinah in pijačah prve vrste kakor tudi v razpolaganju več kot 70 postelj za prenočišča. Srezje, dne 1. junija 1911.
Dvart Ušaj,
1802	gostilničar in posestnik.
PARNA OPEKARNA an Rakeku
imela bode od 7. junija 1.1. vedno v zalogi ostro žgane, strojne zidne in od 17. junija 1.1. naprej tudi zarezne strešne (falca), „kavlerja" itd. OPEKE prve vrste.
Za mnogobrojni odjem se priporoča Avgust Belle.	1815

v Domžalah
hip
! Valični mlin
L Bončar, Ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Veaova ul. 6.
Telefon interurb. St. 129.	Telefon inferurh. 51.129.
kouosti, otrobe in driske mlevske Izdelke.
Zastopstvo !n zafoaa v Gorici: Peter Gruden h Komp.. Stolni trs 9.
Naznanilo preselitve in priporočilo.
Dovoljujem se tem potom vljudno naznaniti, da sc s svojo
kleparsko in krovsko obrtjo
* dnem 1. julija 1.1. preselim iz Slomškove ulice št. 3. v svojo lastno hišo na Poljanski cesti št. 8, medtem ko se prodajalna, ki sem jo doslej imel na Starem trgu št. 9, že sedaj nahaja na Poljanski cesti.
Proseč, da se izvoli vzeti v vednost ta prememba, se priporočam tudi v bodoče najtopleje blagohotnosti cenj. odjemalcev, zagotavljajoč kot doslej najcenejšo izvršitev vseh naročil.
Velcspošto vanjem
TEODOR KORH. Ljubljana
1777
kleparski in krovsUi mojster.
Binkoštno nedeljo in ponedeljek
dne 4. in 5. junija 1.1. ob 5. uri popoldne (ob ngodnem vremenu)
se dvigne
viatik
s svojim monoplanom ^Bleriot®-vrste „polet čez rokavski zaliv"
na vojaškem vežbališču blizu Studenca.
Vstopnice se dobivajo v Šešarkovi tobakarni v Šelen-burgovi ulici po naslednjih cenah:
Passe par tout.....K 4'-
vstopnina za I. prostor . . „ 2'-II	V-
JI	JJ	M	• * »» 4
1773
| •M
J
X
'M
X
»95
II
™ (Osrednja (sanka Čeških hranilnic).
Fodmlnica u Trstu,
2.
Vloge na ii1/0/ | Premijne ft*/°/ knjižice "A h I »loge "/4/0
Ha tek. raCmin ln Eilisne ologe pod najugodnejšimi pogoji,
i in Unije.
Osrednja zveza denarnih zavodov cele države.
Dnevna neposredna zveza m Ameriko.
Blagajnike ure nenr^rgoma ssS 8. ure zju!raj «So ?. ure zueCer.
o ta n
o T
Z
o K
o o
e
•
o
o o
1
1771
~20
m
Zavezanca Anton in Pavla Hočevar v Novem mestu,
Dražbeni oklic.
Po gahtevanju Mestne hranilnice v Novem mestu, zastopane po dr. Jakobu Schegula v Novem mestu, tvrdke brata Moskovič v Ljubljani Prvo dolenjske posojilnice v Metliki in Ludovika Ferliča v Novem mestu, zastopanih po dr. Karlu Slancu v Novem mestu, Josipa Javornika v Žalni in Jožefa Bru-darju v Dol. Težkivodi, zastopanih po dr. Josipu Globevniku v Novem mestu in Posojilnice v Mariboru, zastopane po dr. Radoslavu Pipušu v Mariboru bo dne
19. junija 1911.
dopoldne ob 9. uri pri spodaj oznanjenem sodišču v izbi št. 8 dražba spodaj navedenih zemljišč, ki se bodo prodajala v skupinah, katerim so določene vrednosti takole in za katere znašajo najmanjši ponudki, kakor sledi, in sicer:
I L	II.	| III.	1 IV.	1 V.	VI.	i VIT.	VI11.
| Tek. štev. I skupine	številke parcel	Parceh spadajoče k vložku št.	Davčne občine	Popis in način obdelovanja	Gonilna vrednost K	Najmanjši ponudek K	Vadij K
1	85 116	103 630	Rudolfovo	Hiša št. 74 na glavnem trgu v Novem mestu z hlevom, šupo in drvarnico; in druga hiša ob Krki, vrt in pritikline.	38086	19043	3809
2	58 59 42/1 57/2	118 deloma tudi 103	Rudolfovo	Strojarnica s kadmi in jamami za čreslo in apno in pritiklino v Novem mestu.	7754	3877	775
3	4093	103	Rudolfovo	Gozd v Rasnem pri Ur-šnili selih v davčni občini Dobindol.	980	654	98
	288						
4	273	483	Rudolfovo	Pod, oziroma klet nasproti pošte v Novem mestu.	2000	1000	200
5	573	482	Rudolfovo	Njiva nad Poznikovim podom.	1720	1147	172
6	307 328 329	630	Rudolfovo	Kozolec in dva travnika na ločenski cesti.	1707	1138	171
7	448/2 449/2 449/3	630	Rudolfovo	Travniki zakolodvorom v Bršljinu.	5362	3575	536
8	556	630	Rudolfovo	Travniki pod Mohore-tovim podom.	2057	1371	206
9	323 615 616 617/1 626 612 613 611 617/2 617/3	630 31 32 85 ! 489	Rudolfovo	Marof s travniki, vrtom, trtnico in kozolcem in tri njive s pri-tiklinami.	11176	7451	1118
10	135 1517 1519	459	Ždinja vas	Vinograd na Trški gori z zidanico.	8150	5433	815
11	2876 2877/1	na tretjino vi. 474	Cerovec	Pašnik in travnik pri Dolžu.	39	26	4
12	4093'268 4093	654	Dobindol	Gozdni parceli v „Ra-mem" med Birčnovasjo in Uršnih selih.	520	347	5°
	269						
! 13 1___	4093 302	725	Dobindol	Gozdna parcela ravno-tam.	250	167	25
14	4093		Dobindol	Gozdna parcela ravno-			
	155			tam.	dou	233	35
15	4093	725	Dobindol	Gozdna parcela ravno-	250	167	25
	208			tam.			
16	4093 230	727	Dobindol	Gozdna parcela ravno-tam.	540	360	54
i 17	4093 30f	754	Dobindol	Gozdna parcela ravno-tam.	220	147	22
KS	4093		Dobindol	Gozdna parcela ravno-	500	333	50
	289			tam.			
19	1693	1 •''l	Vel. Pod-	Gozd, deloma njive pod vasjo Vrh z solastnin-sko pravico do 1/16 vi. št. 274 k. obč. Podljuben gmanjske pravice.	120	80	12
	1		ljuben				
20	551	325	Vel. Pod-	Gozd pod Vel. Podlju-	280	187	28
	»j w		ljuben	ben proti vasi Petane.			
21	550	327	Vel. Pod-ljuben	Gozd ravnotam.	1280	853	128
22	551/1	331	Vel. Pod-ljuben	Gozd ravnotam.	650	433	65
23	20/34	446	Vel. Pod-ljuben	Gozd na Ljubenskem hribu.	5800	3866	580
24	1005/1 1005		Bršljin	Ločenska njiva in	2800	1867	280 i
	2 1006			travnik.			
. UP j _.)	424! 3 425/2	077	Prečna	Gozdni parceli med vasjo Prečna in državno cesto.	1450	967	145
i I.	II.	m.	IV.	V.	VI.	Vii. T VIII.	
1 > o 2 .S Ž*	Številka parcel	Parcele spadajoče k vložku št.	Davčne občine	Popis in način obdolovanja	Cenilna vrednost K	Naj-manjši ponudek K	Vadij K
26	385	1	Zajčji vrh	Gozdna parcela pod vasjo Pušča.	60	40	6
27	289	1	Zajčji vrh	Košenica pod vasjo Zajčji vrh.	100	67	10
28	1365 1366/2	677	Gaber je	Njiva ob Gabrški gmajni.	100	67	10
29	564 ~T	10	Hrušca	Gozdna parcela pod Ilrušco proti Slatenku.	34	23	4
30	735/1	433	Hrušca	Njiva nad Ilrušco.	110	73	11
31	3884 154	462	Vinavas	Gozdna parcela pri vasi Sela v Belokrajini.	200	133	20
32	3	509	Vinavas	Pašnik pod hribom Stari grad pri Mihovem.	5	3	1
33	1300	60	Črmošnjice	Gozd in solastninske pravice do 1/5 vi. št. 104 k. o. Cermošnjice, to so gmanjske pravice va-ščanov od Sv. Jošta.	140	93	14
34	1503 8	61	Črmošnjice	Gozd pri Sv. Joštu.	500	333	50
35	1553 7P~	371	Črmošnjice	Gozd pri Sv. Joštu.	400	267	40
36	1503 11	413	Črmošnjice	Gozd ravnotam.	400	267	40
Iv skupini pod tek. št. I spada kot pritiklina: 2 konja, 2 kravi, l telica. 3 vozovi, 1 sani, konjska oprava, gnoj, hišno orodje razne vrste — vse skupaj v vrednosti 1942 Iv; pri skupini pod tek. št. 2 jc kot pritiklina razno strojarsko orodje cenjeno na 17 Iv 70 vin.; k marofu (skupina 0) pripada pritiklina cenjcna na 497 K, ki sestoji iz žitne čistilnice, slamoreznicc, 3 bran, 1 plug, mlatilnice ter škope, sena in slame.
Pod zneski, ki so določeni v razpredelni koloni VII., kot najmanjši ponudki, se ne prodaja.
Dražbene pogoje, ki se s tem odobre, in listine, ki sc tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižne izpiske, izpiske iz katastra, cenitvenc zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupovati, pregledati pri spodaj oznanjenem sodišču v sobi št. 5 med opravilnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo
odd. II., dne 19. maja 1911.
ANTON ŠARC, Ljubljana.
99
T
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci so vsakemu na razpolago,
1787 (1)
Št. 9302-1119
rfazpis
177«
Podpisani deželni odbor razpisuje s tem službo
okrožnega zdravnika v Trebnjem
S to službo je združena plača 1400 K, aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje deželnemu odboru
do dne 12. junija leta 1911
z dokazili o starosti, opravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 31. maja 1911.
I
A
v- •*
& i
deške obleke * Mi Hilial moške obleke nineiše izvršitve
priporoča tvrdka	Telefon š«. 291.
R. KUNC, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Telefon šf. 291.
Pijte samo „Tolstovrško slatino"
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla 1 voda. i47i Naroča se: Tolsti vrh, p. GnStanj, Koroško, j
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani
priporoča za praznik presv. Rešnjega Telesa in njega osmino našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Kimovec Fran: Rihar renatus. Part. 3 K, posamezni glasovi po 40 h. Obsega več raznih napevov, med temi tudi sedem evharističnih himen z latinskim in slovenskim besedilom. Te zelo lepo harmonizirane Riharjeve himne izborno služijo pri štirih postajah med procesijo na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa. Foerster Anton: Pange lingua — Tantum ergo za mešan zbor. Part. 1 K 80 h, glasovi po 50 h. Mihclčič Alojzij: Laudes lingua et IV. liymni ad processionem in festo S. Corporis Christi ad IV. voces inse-quales. Part. 50 h. Goller Vincenc: 12 Pange lingua za mešani zbor. Part. 2 K 04 h, pos. glasovi a. 24 h. Illadnik Ignacij: Laudes Eucharisticae.
5 evharističnih himen. Part. 1 K. Foerster Anton: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. in 4 glasovi 3 K 50 h, pos. glasovi a 40 h. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in 4 glasovi 3 Iv 60 h, posamezni glasovi a 40 h. Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. I del za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K. Foerster Anton: Cantica sacra I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h.
Chlondowski dr. Anton: Tantum ergo za triglasni moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 h, pos. glasovi a 10 h.
Vse tc navedene kakor tudi druge toliški Bukvami« v Ljubljani.
Silvin Sardenko: Slovanska apostola. Zgodovinska igra v petih dejanjih. Ob 10251etnici Metodove smrti (885 do 1910). V Ljubljani 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Založila »Katoliška Bukvama«. Str. 70. Cena 1 K 20 h. Bliža se zopet god slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda, ki sta prva jela širiti med Slovani katoličanstvo ter kulturo in omiko ter toliko storila za versko in narodnostno probujo slovanstva. Kako moremo pač pomembneje in dostoj-neje slaviti ta za slovanstvo tako velik praznik, kakor če predočimo našemu ljudstvu delovanje sv. bratov na naših odrih. — »Dom in .Svet« 1. 1910 piše o 1ej igri sledeče: Sardenkova zgodovinska igra nam predočuje tipične prizore iz onega velikega časa, ko sta slovanska apostola, boreč se s poganstvom, z razkolništvom in narodnostnimi nasprotji, privedla Slovane do katoliške vere. Velika zasluga Sardenkova je ta, da pojmuje kulturno delo Cirilovo in Metodovo mnogo bolje, nego se godi dandanes, ko mora njuno častitljivo ime služiti često stremljenjem, ki so čisto nasprotna zgodovinskemu delu svetih bratov. Pisatelj najprej kratko označi dobo, v kateri se vrši igra, in razne verske in politične nazore, ki so živeli tedaj v Panoncih. Dejanje je prav mojstrsko razprejeno. Sveta brata prideta ravno vsled tega do popolne veljave, ker pisatelj pokaže na odru samo velik vpliv, ki izhaja od njunih oseb. Gledalec vidi zgodbo Trudopolkove rodbine, a v svetlobi, ki prihaja od solnca svetih bratov. Jezik je jako lep, kratek, krepak. Igra jc prav primerna za naše društvene odre in sc bo lahko predstavljala tudi ob bolj skromnih tehniških sredstvih, ker obsega samo moške vloge in jc prizorišče le dvoje: v Trudopolkovi sobi in pred njegovo hišo. Zato upamo, da bomo čestokrat gledali Sardenkovo igro na naših odrih._
Ali. ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!


m
m
Zaščitna znamka „Sidro"
LinlmentCapsicicomp.
i MmM za Sidro - Pain - E^peller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče in odvodno mazilo pri prehlajenju itd.; cena <S0 v., K l'40 in K 2'— se dobiva v vseli lekarnah. Pri nakupovanju terja povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljali z naSo zaščitno znamko „Sidro" potem
se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri ,.zlatem levu" v Pragi.
fcllzabetna cesta 'lev. 5 nova.

Krasni spominki prvega svetega obhnjila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za obliajančevo ime in podpis darovalca sc dobe sedaj v »Katoliški Bukvami« za 20 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-obhajance.
Perje za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
7, izkuho se takoj proda v Florijanski ulici štev. 16, Več se izve istotam.	1758
prej monteur išče službe strojnika. Ponudbe na naslov Emil Pramperg, Brod ob Savi Jagergasse štev. 5, Slavonija. 1730
Proda sp. o St.
nasproti cerkve s hišico in oralom sveta, s sadnim drevjem in gozdom. Cena 3800 K. Več se izve pri upravi »Slovenca«. 1321 1
z večletno prakso, zanesljiv, kateri bi prevzel tudi tajništvo posojilnic, želi službe. Blagovoljene ponudbe pod ..tajnik" na upravništvo tega lista. 1754
1747
Dobro idoča
trpn 1 lini Mam
ležeča tik mesta kjer bode zgrajen kolodvor za novo dolenjsko železnico se da takoj v najem. Več pove lastnik Štefan Derganc v Semiču, Dolenjsko.
Prodcnt Iz prosfe poke v
Novem Vodmaitu hišo

z 'epim sadnim wfom.
Poizve se v Novem Vodmalu št. 23.
1695 6
F
891
star, pristen deslilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalescente. ■ Dobi sc edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
prui in edini slouen-ski ugjlašeoalec in
trgovec glasovirjev
Poljanska cesta 1311
Prodajam in posojujem glasovirje, pianine in harmonije izključno le iz najslovitej.ših tovaren neprekosljivi po kakovosti glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Za vsak pri meni kupljen instrument jamčim pism. 10 let. Stare glasovirje vzamem v račun po najvišjih cenah. Ugiaševanja izvršujem špec. sam osebno, brez pomagača ali posredovalca, ter vsa popravila te stroke. Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje edino le
s prakso se takoj sprejme pri tvrdki A. Sušnik, Zaloška cesta.	1752
Zaloga vina S
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega vina lastnega pridelka. Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krčmarjem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago.	1461
Tenute: Corazza, Levade, Istra.
v Domžalah je na prodaj. Natančneje se izve pri upravi „Slov."
DO O OOOOOOOO OO
0 0 0 0 0 0 o o 0 0 o o o o
Najcenejši nakup
kakor: zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, zapestnic, prstanov, obeskov itd.,
je edino Se
v
L Cern@
zlatarju in trgovcu
Ljubljana, Molfova ul. 3.
0 0 0 o o o o o o o o o o o
ooooooooooo oo
Bellevue
Slov. Filharmonije na Binkoštni ponedeljek v restavraciji
ob vsakem vremenu. Pričetek ob 3. uri po-1798 poldne, brez vstopnine! Vsako nedeljo tamburaški koncert.
OOOOOOOOOOO oo
o o o 0
Proda se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji
Samo še o soboto, ne-deSjjo in ponedeljek
Na
o o o o
AiTiermaKMaD dreoored'
Predstave od 3. ure popoldne i74t pa do noči.
Vstopnina:
Sedež 40 i, step 20 i.
00 000000000 00
z verižico za samo kron 2 -
z lepim sadnim in zelenjadnim vrtom v Rožni dolini št. 96 pri Ljubljani.	1796 11
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno .'S6 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-—, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 2 kosov cena K 5-50, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
H.GeSbg B€rakow 340.
Za neugajajoče denar nazaj.
mladenič
ki je z dobrim uspehom dovršil spodnjo gimnazijo, želi dobiti primerne službe, bodisi pri kakem podjetju, zadrugi, tiskarni ali kaj podobnega v mestu ali na deželi; začasno sprejme tudi kako instrukcijo. -1 Vsa tega tičoča se vprašanja in ponudbe na upravo „Slovenca".	1799
Telefon 237.
Telefon 237.
Zajec & More
Ljubljana, Dunajska cesta štev, 73
D
a
eton in železo - beton.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne --mize, balustrade). =====
022
opekama
u Srednjih Gomeljniii
esljeva cesta st. 2
priporoča svojo izborno zarezano strešno (ialc) in zidno opeko na stroj v vsaki množini.
i m X Pozor! K
Najnovejši X in najfinejši X
i strii |
za jopice, - - - nn - nogavice itd. ft
X
nudi vsakomur JJj
( dober in trajen zaslužek. X
X Glavno zastopstvo in prodaja X X za Kranjsko, Primorsko itd.: X
S Franc Kos, Ljubljana, sodna uitca 3 S
u mehanična industrija pletenja modne Konfekcije, u
Prospekti in ceniki brezplačno, ij^j
xxxxxxxxxxxxxxxx
Prostorni lohali
v bližini južnega kolodvora pripravni za delavnice in s prostorom za pisarno (event. kot skladišče) se oddajo.
Natančnejše v Slomškovi ulici št 3.1., levo.	1732
Enonndstropna M
v sredini trga Cerknice, poleg sodišča in glavne ceste, pripravna za trgovino, se da v najem. Vpraša naj se na naslov: M. Miiavec, Ljubljana J. Trdinova ulica 2.	1767
Hotel Union na Dobrni
se odda v najem s 1. oktobrom t. 1.
event. tudi mesnica. V hotelu „Union" je automobilna postaja proge Dobrna-Celje. Vpraša se pri načelništvu hranilnice in posojilnice na Dobrni. 1784

foodor Korn
(popre) Henrik Korn)
pokrlvalec streh in klepar, vpeliolec strelovodov ter Instalater vodovodov
Ljubljana, Slomškova ulica 3 in 10
Podružnica : Stari trg 9.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
(•cementni
z Izbočno in plošCnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
TH—BI—99—
—Ba^—BB—J3—alSr— t .1 i
658
Trgovina
že več let obstoječa, dobro ob-iskovana, poleg farne cerkve, se zaradi družinskih razmer
takoj odda v najem
na račun ali eventuelno tudi proda. — Ponudbe naj se pošljejo pod šifro ..Trgovina" na upravništvo tega lista._1748
B
S
aaaaacianaciancj
S
3*odland cement, štukatur, samo-Uolnice, pristni poljski mavc, strešni klej in duugo. 1653
Se dobi v veliki zalogi pci
Štefan iKagy
£iubljana, Vodnikov trg 5.

m
Idrijske norice.
i Poslanec Gangl propadel. Kandidat v II. razredu je bil tudi naš deželni poslanec, učitelj na realki Gangl. Kot tak se je potrudil, tla je dobil pooblastila od naših učiteljic na c. kr. rudarski ljudski šoli. Res so mu dale razun dveli vse; saj so bile tudi obveščene, da jc kandidat v II. razredu njih tovariš, ki na istem zavodu že veliko let poučuje. Na dan volitve so propadle s svojim glasom učiteljice, a propadel je tudi nabiratelj pooblastil poslanec Gangl.
i Volitve v naš mestni zastop so končane. Vse stranke priznavajo in se čudijo, kako je mogla zmagati v tretjem razredu S. L. S. in da je prav malo manjkalo, da si ni osvojila še prvega razreda. Storili so bili namreč vse, da bi mi ne dobili zastopstva pri občinski upravi. Volitve so kar v naglici razglasili, da, lahko trdimo, proti novemu volilnemu redu. Katoliška delavska družba je bila v nedeljo, 28. maja, določila že pred par mesecema za celodnevni izlet na Vojsko. Ker vedo, da ob taki priliki zapusti okoli 300 članov naše mesto, so se nadejali, da bodo doma sami med seboj vse uredili. Res smo šele dva dni pred volitvijo odpovedali izlet, ker smo šele v petek za gotovo izvedeli, da se volitve vseeno vrše. Obe nasprotni stranki so se resno pripravljale že dva meseca na volilni boj in obdelavali naše posestnice ope-tovano. Niso se sramovali ponižno stopiti v hiše, če tudi so vedeli, da je vo-lilka zapisana v Marijino družbo in je celo tretjerednica. Res so jih par premotili, a druge so stale trdno kot skala, vse prošnje, vse žuganje je bilo zastonj. Na dan volitve smo prosili, naj bi bil v volilni komisiji vsaj en zastopnik naše stranke, a so nam odbili. Sedeli so v njej trije libcralci in dva demokrata. Tako brez vsake kontrole so menili, se bode dalo še v zadnjem trenutku kaj pridobiti. Pozabili so s tem ravnanjem na zadnjo uljudnost in običajen takt, katerega se vedno drugod poslužuje večina do manjšine. Zbegani so bili najbrž, ker se je kakšen kandidat odpovedal, užaljen, kako pride do tega, ker ni pristaš stranke, a ga vseeno kandidira. Niti vprašalo se ga prej ni, ali sprejme kandidaturo ali ne. Zato smo zadnje dni videli nove lepake polne laži in osebnih napadov, ki so rotili somišljenike, naj vendar ne zapuščajo stranke, pri kateri so bili do sedaj, naj ne bodo izdajalci svojih zvestih tovarišev. Tako postopanje je bolj omahljivim pristašem omajalo zaupanje do stranke, vendar za sedaj je raa-
lokateri drugače volil, če tudi je zatrjeval, da jc žc sit vednega osebnega napadanja in dognanih laži, katere vedno ponavljajo. Iz njih sllpda prišel je na naš sliod,. da bode še bolj izvedel resnico, in tu spoznal, kako se jih ima za norca v stranki. Resnici na ljubo povemo, da ravno iste neumne trditve, ki se že nekaj let sem vedno ponavljajo v »Narodu«, včasih tudi v »Napreju«, so nam najbolj do zmage pomagale. Ko smo enkrat v hudem boju od vseh zapuščeni pokazali, koliko nas je in kaki smo, bode prepričanje, kje je pravi napredek in kje se v resnici dela za ljudstvo, kje pa le z izrabljenimi frazami in psovanjem, vedno bolj rast-lo nam na korist in čez tri leta bodo številke še bolj jasno in določno govorile, v katerem taboru je pravi Idrij-čan. Obžalujemo pa ta ostuden osebni boj in vedno hujskanje in nameravano sovraštvo do nasprotnih oseb posebno radi tega, ker sami čutimo, kako počasno se dviga narod do prave omike in kako zavlačujejo tak korak ono ostudno zavijanje in psovanje do oseb ali do stranke. Radi tega tudi naša stranka še ni sklenila, ali se rekurz proti volitvam vloži ali opusti. Razlogov imamo v obilici, da ovržemo volitve. To je tudi nasprotnikom dobro znano. A smilijo se nam nekatere osebe, ki bi občutno trpele radi nezakonitih dejanj.
i Vsaka agitacija je v uradnih prostorih prepovedana. To se pa ni izvrševalo na c. kr. rudniški šoli. Šolski sluga Mačkovšek jc v šolskih prostorih razdeljeval liberalna priporočila učiteljstvu. Pri tem je bil tako predrzen, da je ista vročal članom učiteljstva, ki so bili osebno napadeni v liberalnih letakih. Ne kličemo c. kr. rudarske direkcije na pomoč, pač pa šolskega sluga k pameti!
i Junakinjo pri volitvah se je izkazala posestnica Ana Božič. Morala je nujno po opravkih v Trst. Pred odhodom je tirjala izkaznico in glasovnico, naj se ji vroči, ker so se drugim že dostavile. Ni jih dobila. Pooblasti našo stranko, naj v njenem imenu voli. A došlo je v Trst jo obišče liberalec, ki jo sili k notarju, da bode dala neko izjavo. Ženi sc zablesti v glavi, da je gotovo kako prevarjenje, ko se o volitvah govori. Zapusti naglo Trst, se pripelje dan pred volitvijo v Idrijo ter gre zahtevat listine v občino. Preseneteni so jo gledali oni, ki so menili, da pride mesto nje pri notarju narejeno pobla-stilo za liberalno stranko. Izročiti so ji morali, če tudi jim jc bilo skrajno neprijetno. Čast taki ženski!
Gg. botrom in bofricasn
priporočam svoja :
Nikelnasta moška ura z verižico . K 4-50 napr.
Prava srebr. » » » » .	» 9-70	»
14-kar. zlata » » .....» 44*—	»
Nikelnasta damska » z verižico .	» 8-50	»
Prava srebr. » » » »	» 9-50	»
14-kar. zlata » » .....»20'—	»
Uhani, zlato na srebro...... 1-80	»
14-kar. zlati uhani........ 4-50	»
Največja in najsolidnejša tvrdka
1.SUTTHER
Ljubljana, mestni trg
(nasProti r°tovža)
9 So. Petra cesta šteo. 8
Lastna tovarna ur v ŠVICI. Tovarniška znamka »I K Os.
m
« v
1»ol j s®
Slovenski
ceniki brezplačno
Nad 200.000 strojev v zalogi.
kakor tudi
603
mlafHsiice
in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata
po nizki ceni
K	Karol KauSeka naslednika
| SCHNEIDER ft VEROUŠEK
m trgovina z železnmo in zaloga strojev.
1 Ljubljana, Dunaj, cesta 16.
M
Prvi pomladanski tedni bo navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na

alkalična kislina
To kislino zdravniki posebno priporočajo za popoln . domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplico Karlovi vari, (VI.) Marijino in Frančiškove kopeli. 3S 19
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaia, zdravilno kopališče pri Karlovih varil Prospekti nastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veijih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z je.stvinaral In vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassnlku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11452—49
Botri in botrice!
Najpripravncjša darila po nizkih 2714	cenah
za birmo
dobite v veliki izberi pri tvrdki
I. Uecchtet
zlatar nasproti glaone pisSte
Ljubljana, Solendur^ova ulica št. 7
pridnega in poštenih starišev se takoj sprejme na Tirolsko. Naučil se bode obenem tudi prav dobro nemščine. Naslov pove uprava „Slovenca". 1667"

za pomladansko in poletno sezono 1911.
= Kupon =
3-10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telov-
1	kupon	7 kron
1	kupon	10 kron
1	kupon	12 kron
1	kupon	15 kron
1	kupon	17 kron
1	kupon	18 kron
1	kupon	20 kron
nik zadostno, stane le
Kupon za Črno salonsko obleko K 20'-, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna m solidna, dobroznana 467 (40)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj In franko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Slcgel-Imhor U tovarne imajo zasebniki mnogo prednost". Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrše najskrbneje, natančno po vzorcu.
reklama
Veli



¥ mM trgovini
n
v
^iorh LJubljana, Stari trg 18
dobite
.'J570
firasne novosti za pomladno sezijo
po že znano najnižjih cenah.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I1 kakovosti moško, žensko in otroš co perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
				
lMj|H]|Oj	[ffijlMHjlMliU	IfflllJIlliiMIlHj	M M L«! iilliHH [»I IU U® UD HIS1	SjpJl^JPjtljilJlMi

©
..Brikettid'' luč jc najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in hotele.
..Brikettid" luč jo lepa, prijetna in svetla luč s svetlobno močjo 40—150 sveč za en plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo ozir. stanovanje.
..Brikettid" luč je cena in jako krasna ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po generalnem zastopstvu ZINAUER & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Telefon: Pesnica št. 181.	S
Posebno pripravna za skioptikone in kinemato-	fi§|l
grafe.	Zastopniki se iščejo.	Cu^j
w»«iiiii»— mmin i mirnim—mi...............n«iwiiiiimwiiii»iiiniiii— umi................
Ha Hajvisje povelje Njegovega c. in kr. Apostol. Veličanstva |
28. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebnje 21.135 dobitkov v gotovini v skupnem zneskn 620.060 kron.
Glavni dobitek znaša 200.000 krOH
Srečkanje nepreklicno ZZ. junija 1911. Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vorderc ZollamtstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnali, davČU"Jy poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd., igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Prva produktivna zadruga
nca trasi in redi pri Si llrii .
IIJON ti	(ivg. zadruga ■/. omejenim jamstvom.)
ni nikak prekupni zavod, ampak obstoji iz lastnih izde/ovateljev in se prečast. duhovščini toplo priporoča pri potrebi oltarjev, prižnic, križevih potov, božjih grobov, kipov itd. itd.
Pojasnila dajo: c. kr. obrtno pospeševalni urad, Dunaj; — obrtno-pospeševalni zavod trgovske zbornice, Bozen; — c. kr. obrtna šola za risanje in modeliranje v St. Ulrichu, Proračuni, risbe, katalogi točno iu brezplačno.	Groden.
1308
1596 10
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)
Tp
in druge pOClOD8	jjj|
z rufavo zlatim	ijjj
okvirjem.	| jj
Velikost podob:	jj j
72 cm široke, 84 cm visoke,	p |
Gena komadu 8	M
priporoča svojo veliko zalogo	||
velespoštovanjem	U ™
Hlojzii Fauschln	\ \
zalogo porcelana in slekla
£jubljana	D S
yfo\]ova ulica štev. 6.	p |
Ivan Do$an
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)

za spalne tec jedilne sobe in salone, 5)ivane vsake vrste. JYCodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledaia, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence.
¥sied opustitve trgovine proda-
orel briliante,
Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevicah
Jc izborno, na plzenjski način varjeno.	t
1592
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.
ZALOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroli; Trnovo : Hudolf Valenčič : Reka-Sušak: flnte Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Križ - -
Šolske akuarelne barue	-M.......... -dat Vzorci za slikarje oedno nalnooejSi
u Oljnate firnežeue fisarue , za pleskarje, staubne in pohlStoene mizarje, friSne posestnike ter za r domačo porabo	
Diisseldorjske oljnate Mm | za umetnike	Oljnate študijske barue j j
Firneži» olja in retuši za umetniško slikanje	Kranjsko laneno olje in firnei
ffi " ~ — " " ■ Emajlne glazasre	Vse urste čopičeu
1 Lake za vrtno noMstvo	Olje za stroje .
Sledilno voščilo sa p®de • j priznano najbolpe	-— —■———■—— kemične, mlm in rudninske barve
Jantarjeva glazura za tla	- ~ Frašno olje za pode
priporoča ioco 11 Adolf Haupt maitn" prva kranjska tovarna za oljnate barve, tirneže, lake in steklarski klej. [ ZatotRvaitK ceaiiSss;2 ' Zahžessajfe cenike! —-s®----—--	
		
| mm izpeljhvh Kmsi j 1 vseli poslovnih iransakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in | KREDITNIH PISEM j r za vsa clavna in stranska mesta tu- in inozemstva, j	C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENjALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. * Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. DUNATCVO^KEILE 1. Pntlnr/nirP- Češka Kamnlca, CRšknLipa, Brno. Dnchcov. Gablonza, N, Graslitz, Krakov, Lllomerica, l Uiti UZIIIIjC. MoravskiZumb^rg. M8dllnq, Meran. Novi Jifcln, Plznn, Praga.Ltberce, DunajskoNovotneslo,Cvitava. |	I NHKUP IN PEODfljH 1 | vseli vrst rent, obliqacij, državnih papir j av, 1 | akcij, prioritet, zastavnic, srečit i. t. d., i. t. d. I b Zavarovanju proti m pri mt\ srasi in m\i pajiria \ J^ Prospekte in cenike premij zasloui in iranko. |
Liberalni prolesfi v Radovljici.
V zadnjem času počenjajo radov-liberalci v odsotnosti svojega obolelega gospoda župana, take politične nerodnosti, da bi bilo res škoda, da ostanejo javnemu svetu prikrite. Njihova dela naravnost izzivajo merodajno oblast, da bode morala nastopiti proti njim in jih primerno poučiti. Radovljiški mestni liberalci so silno razburjeni, ker deželni šolski svet v Ljubljani ni imenoval njihovega zvestega političnega sobojevnika, učitelja Šego nadučiteljem na mestni petrazrednici, ampak je poklical na to mesto učitelja Slapšaka. Da dajo duška svojemu velikemu ogorčenju in izbruhajo iz sebe vso svojo liberalno jezo, prisilijo podžupana, da mora kar neutegoma sklicati občinsko sejo, da tam slovesno protestira zoper to imenovanje in sklenejo najhujši protest do najvišjega mesta, menda do samega cesarja na Dunaju-Ker pa kranjskim liberalcem sreča povsod figo moli, jih je tudi v Radovljici pri sklepanju protestov zapustila. Dve občinski seji so bili vsled odsotnosti somišljenikov S. L. S. nesklepčni — neveljaven tudi sklenjeni protest. Poskusili so liberalci svojo srečo še v tretje. Sklicali so sejo po § 42 obč. reda. In takrat se jih je toliko zbralo, da so soglasno sklenili protest na deželni šolski svet in na c. kr. naučno ministrstvo. Vseh občinskih odbornikov z virilisti je 16 — za protest je glasovalo osem liberalcev — med temi pa je eden, ki ni upravičen glasovati.
Ta protest, sklenjen s sedmimi ve-ljaAmimi liberalnimi glasovi bode gotovo seveda kakor bomba zadel deželni šolski svet in c. kr. naučno ministrstvo. Radi njega utegne biti še deželni šolski svet razpuščen! Jej, jej, kaj bo!
Pri protestu so se nekaj sklicevali na pedagogiko in na otroke. Usoda pa je hotela, da jih je izmed 7 protestu-jočih odbornikov pet popolnoma brez otrok!
Pri eni izmed teh sej je na najsuro-vejši način napadel virilist, grajščinski oskrbnik Šusteršič deželni šolski svet in rabil žaljive besede.
Ugled deželnega šolskega sveta zahteva, da uvede preiskavo proti njemu in tovarišem in zahteva zadoščenje.
Pravijo, da ta šusteršič v radovljiškem mestnem zastopu pri vsaki priliki proti klerikalcem rohni, zunaj pa leta za klerikalnimi poslanci in jih prosi pomoči!
Radoveden sem, kaj poreče c. kr. okr. glavarstvo in deželni odbor k sklenjenemu liberalnemu protestu. Takega protesta občinski zastop niti skleniti ne more, ker ni za to kompetenten. V tem slučaju je mestni zastop prekoračil svoj delokrog in si lastil pravico, katere nima. Zato pa je dolžnost c. kr. glavarstva in deželnega odbora, da primerno pouči radovljiške liberalce, in radi njihove popolne nezmožnosti razpusti občinski zastop!
Radovljiške liberalce je hotel posnemati tudi liberalni župan v Predtr-gu, Kristan. Tudi on je prišel s protestom pred občinski zastop. Tu pa se mu je slaba godila. Vsi zbrani odborniki so odobravali imenovanje deželnega šolskega sveta in hvalili g. Slapšaka. Kristan pa jc ostal general brez armade in bode čisto sam moral protestirati
L. KREMA, fotograf
vljudno naznanja častiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da se je
s Sv. Petra ceste 27 na Franca Jožefa cesto štev 3
v bližini glavne pošte ter se priporoča, posebno še čast. botricam in botrom o binkoštili za obilen obisk.

1585
najoečja zaloga oršgi. angfl. izdelki
:: za gospode in
NT Samo preizkušene kakovosti. ^
J. S« BENEDIKT, Ljubljana

m
Pozor! Berite kje se dobijo
najcenejša in najugodnejša i204
birmanska darila
vsled velike zaloge po tovarniških cenah.
Nikel ura, trpežno kolesje z verižico K 5*50 r) rt	,, n » n 6 50
» " n	Ji n n „ 7*50
srebr.cil.rem.ura,dobroidočazveriž. „ 9*50 n » » » n n n n » 10*50 srebrna cil. rern. damska ura z veriž. „ 9*50 n » n » « n » » 10 50 Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše, svetovno znano švicarsko blago, na primer: Seeland, Ornega, Schaffhausner, posebno pre-cizijska, natačno regulirana znamka Zenith zdrži natančni čas v vseh legah.
Za vsako, pri meni kupljeno blago, večletno jamstvo.
Franc Reber, Ljubljana. Dunajska cesta št. 12

obleke
n w u n
plasti rjuhe brisače
J. S. BENEDIKT LJUBLJANA. fieuYje
Največja izbera.
Najmodernejša izvršitev
Različne cene.
Pohištvo SS
T*"..."' ...' ' logi.
Vpogled prost! Reelno jamstvo! Ku-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini ia razprodajalcem popust.
noga pohištva PasieiriK,
Glavna trgovina: Dunaj IXA, Wahrin-gergiirtel, Stadtbahnviadukt 142-156
blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, WMhringer-
strasse 109 (vogal Martinstrasse). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse.
Dobavitelj dolenjeavstrijsklh deželnih železnic, mnogih društev In srmostanov.
Mnoga priporočila prečastite duhovščine.
Tvrdka obstoji od 1.1883.
3622 l	Najnovejši ceniki.
Ceniki proti poslatvi K !■— v znamkah.
X=EX:
:XX:
=X=X
X
11
K
Geometer Lisec *
Ljubljana. Sodna ulica It. 3
prevzema vse
zemljemerske zadeve X
pri najhitrejši izdelavi in pri najnižji ceni.	953

:XX:
IX:
m Dva nova seilerl-biljarda ISl
rt
t-rt
X2 i
bH
O)
"53 z/i
rt >
rt >
1247
Novo urejena
So. Petra nasip št. 3?
navadno vso noč
Z odličnim velespoštovanjem
Štefan miholič.
< tu
<
c/2
CD
M. Hh
CD —i
SM
čase
□j Dva nova Seileri - nujarda j^i
Solidna trgovina z vinom
išče po vseh delih dežele
zastopnike
Tudi kot stransko opravilo za gostilničarje in trgovce. Prijazne ponudbe pod »Reelno« na upravo lista.	1686
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
LMana, Miklošičeva cesta
nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za — sobne slikarje.	—
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako
t
obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake H za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete Q ______ slikanje _
1160
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Zavod za tehnične in elektrotehnične napraoe
o Ljubljani, Dunajska cesta St. 22 (nasproti kaoarne „Eoropa")
koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in pretrolin ter Diesel-ovih motorjev. - V zalogi vedno v veliki izbiri, elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni instalacijski materijal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse
— tehnične potrebščine. ===========================^^
mehanična dclsunirn sprejema vsakovrstna mehanična rieln in popravila vsakovrstnih strojev. Deia se izvrše solidno, ■	— -----— — točno in po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj. - Zavod za tehnične In elektrotetin. naprave.
718
01427225
Prva.kranjska mizarska zadruga
v Št. Vidu nad Ljubljano
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti žeiezn. postaje Vižmarje (v lastni hiši)
naznanja slavnemu občinstvu, da si jc preuredila
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sana-
torije in druge javne zgradbe. ZALOGA v St. Vidu nad Ljubljano. — PRODAJALNA v Ljubljani, Dunajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice.
Šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših prodajal nicah ali od njih agentov!
1322
JI
ffnser Ce. dem. dr. šivalnih strojev
Ljubljana	Kranj	Kočevje
Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79.
Novo mesto Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zazeljeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko.
flvg. Drelse v
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporota se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na ^
štedilna ognjišča in peči ff
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago

POZOR!
Priznano največja resnično domača že 25 let obstoječa tvrdka.
Zaradi uellke zaloge po znižanih cenah!!
Srebrne ure za damo K 7--- ; nikelnaste K 4- — Srebrne ure za dečke K 8'—; zlate ure K 22-—.
Velikanska iiz&fra nouosti, kakor zlate In srebrne uerižice, uhani, prstani, Collae z briiianti itd. po najjsiižph cenah.
Za vsako uro pismeno jamstvo.
Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
Vljudno vabim na ogled	(»37
FR, tUPEN, urar in trgovec
samo nasproti Frančiškanske cerkve v Ljubljani.
fdr'pvm«eVarat d i nske toplice <•««.»•>
Železniška poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z elektr. razsvetljavo.
staroznana radioaktivna žveplena kopel j -| 58° C 1781	priporočljiva za
trganje, revmo, išija
lodcu in črevesih. Elckt. masaža, blatne, oglj. kisi. in solnčne kopelji. Odprto celo leto. Moderni komiort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva.
Katoliška Bukvama v
am.
............................................................................inimuiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiliiiiiimiiiiiMiiMiiiMiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiinimiiii
flpMp n lljopvj Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, VGiklC L MAdCil. vezano K 3-20.— Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
ETniina n Ionom Iioilon^ll Spisal Urbanus. K 3' — , elegantno vezano HJljllJ<l U IGjpulU VtiUeUjU. k 4--. - Že dolgo smo občutno pogrešali
točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomoglu.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
1. del K 3-80, elegantno vezano K fv—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
............................................tu.....................................................................................................................
Sociologija.
LeposEovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Mourget. — Kalan. Hoinan. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Scrgjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano I< 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Homan v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40. vezano K 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. V. Levstik. Homan. K 1'90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poetu z zgodovinskim uvodom o ha.j-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K T50. (VI. in Vil. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5'80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1'40, vezano K 2'40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K 3'20. Andrej Hoicr, tirolski junak. Fran Hihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —'80, deset izvodov K 5-—. trna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
L zvezek: Znamenje štirih. Conan Doylc. Londonska povest. K —-CO, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —*>0, skupaj vezan s 1. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wiez. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano I< 1'00.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust, Se-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano I< 2-60.
G. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s HI. zvezkom K 1-40.
7. zvezek: Prihajač. . Dr. Fran Detela. Povest K —-00, vezano K 1 -70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno jc.
jS. zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. I. Vodnjak modrih mož. — 2. Bctlehemsko detece.
3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2'20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
'J. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. K 1-20, vezuno K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 1-20, vezano K 2 —.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano I< 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2'30.
13.	zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. 1). Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1'JlOj. K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (883—1'JIO). 1< l"—.
Krek. Turški križ. (Igra v jstirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh' dejanjih.) K l1—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da sc bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 z v. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre sc dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-IIcrod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) -- 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekletu. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih
. vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tičck. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80.
5. in (>. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-inar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (U ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Saloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Crev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (G moških in 1 ženska vloga.) K 1-60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokar s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
- 5. Ncžka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (10 ženskih vlog.) — G. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (!) ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: l. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dej&-njih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preohrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Bdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Hepoštev, duh v krkonoških gorah aH vsega jo enkrat konec. Čarobna burka v potili dejanjih. (!) moških vlog.) — 3. Pre-pirljivasosedaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge. Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-SO.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vlogo: Turki pred Dunajem.) K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
Use te mm se tiofte u Katoliški BuKuarnI 0 Liufillani, u KnlKnrni Jiirilti" u Kranju in I. Mm nosi. u Wmm mestu,