P8«Riffli pa' Leto III., štev. 95 V Ljubljani, sobota dno 22. aprna 1922 Posamwna štev. 75 P8f • 3 X Izhaja ob 4 zjutraj. Stane eeloletne . . K mesečno .»»•*<• S « za inozemstvo .. IsOO . Oglasi z» vsak mm višine atolpca (58 mm) . * K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . i . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva eesta št 18/1 Telefon it 72 Upravništvo: 'fsernov« ulica t. M-Telefon št. 86. Račun kr. poit ček. urada Stev. 11.842. Ljubljana, 21. aprila. Slovenski demokrati pozdravimo hitri v svoji sredini svojega prvega političnega voditelja, predsednika Demokratske stranke in načelnika parlamentarnega Demokratskega kluba Ljubomira M. Davidoviča. Kot šef stranke, ki razprostira svojo mogočno organizacijo po celi državi in ki obsega vsa tri plemena Jugoslavije, je od gospod Davidovič v Zagrebu, da se vidi in pcrrazgovori s predstavniki demokratične misli na Hrvatskem, in prihaja sedaj v Ljubljano, da se upozna s svojimi slovenskimi prijatelji iz vseh krogov naroda, da neposrelno vidi prilike in razmere v naši pokrajini, da čuje misli in želje slovenskega svojega rojaka, da z nami preživi dan naših domačih radosti in tegob. Jugoslovanska demokracija se je politično organizirala v stranko od Triglava do Vardarja, da prevzame historično dolžnost dograditve naše narodne države v duhu nacijonalnega jedinstva ter kulturnega in gospodarskega napredka. Ogromno je delo, ki •ra je dosedaj že izvršila. Mlado življenje naše nacije pa jo postavlja vsak dan pred nave probleme, nove velike naloge. S ponosom sme o sebi trditi, da se ne plaši nobenega pozitivnega •lela in da se vsa žrtvuje za visoke cilje jugoslovanske bodočnosti. Pri tem se Demokratska stranka za-teda, koliko breme leži na njej, ki jo nasprotniki z leve in desne obtožujejo za vse težkoče današnje dobe, da bi kompromitirali idejo, ki jo ona zastopa. Proti demokratom se izigravajo vse še neodpravljene posledice vojne, vsi pojavi še neizravnanega notranjega kulturnega, gospodarskega, socijal-nega ravnotežja med poedinimi^ deli našega naroda in njega pokrajinami, vsi nedosiatki in vse pogreške našega mladega državnega življenja. Kričati znajo vsi. pomagati nihče. Demokratska stranka pa pri vsaki priliki pokaže, kako se zaveda tudi dolžnosti vsakdanjega podrobnega dela, ki vedno skrbnejše pazi da enakomerno pridejo do veljave interesi ne le vseli slojev in vseh delov našega naroda, temveč tudi vseh krajev naše države. V dosegi te notranje harmonije, ki more dati naši Jugoslaviji šele čvrst razmah, vidi jugoslovanska demokracija eno svojih glavnih zadač. Mi slovenski demokrati smo si svetiti, da smo kot člani in sodelavci jugoslovanske demokracije pritegnili . v o jo ožjo domovino kot neposredno in aktivno činiteljico v naši novi državi. Ne samo radi nje. Brez Jugoslavije i-irio Slovenci obsojeni na smrt toda brez slovanskega dela ni Jugoslavije. Zato pa vedno znova in vsak dan z veeio vnemo, nego morda naši prijatelji iz drugih krajev, opozarjamo na naia domače posebne prilike obračamo pozornost jugoslovanske demokracije >>pm gori na severno granico naroda in države, pred katero se bolj kakor drugod zbira nacijonalni, kulturni in ekonomski sovražnik. Ljuba Davidovič je od nekdaj kazal posebno razumevanje za naš del jugoslovanskem naroda. Že v časih, ko so od njega vodile v zasužnjeno Slovem-io mnoge skrite vezi, še posebej pa kot šef Demokratske stranke, ko je pri vsaki priliki — veliki in mali — posvedočil svoje široko nacijonalno obzorje ravno tudi v slovenskih zadevah. Na ustanovni listini ljubljanske univerze ie pjdpisan on. Kdor le malo pozna zgodovino te ustanovitve, v6, da ta podpis ni zgolj formalnega značaja. Da je Demokratska stranka v vladi predstavljena vedno tudi po enem slovenskem svojem članu, je dokaz v prvi vrsti Davidovičevega naciio-nalnega ir. državniškega duha. ProžM onega' tvornega optimizma, ki _vso zrt-vaie in nikdar ne zdvaja, je Ljuba Davidovič najpoklicanejši voditelj jugoslovanske demokracije v težkih borbah za bodočnost narodnega in državnega jedinstva. Skromen, ljubeznjiv, človek od načela in borbe, mož, ki ga niti nafljuteiši nasprotniki ne upajo obnz-gati z blatom politične klevete, je predsednik Demokratske stranke prava inkarnacija jugoslovanskega demokrata. . „ . . T Mi vsi se njegovega prihoda iskreno veselimo. Njegov poset bo nas utrdil v borbi, nas navdal z novo samozavestjo Njemu bo pokazal, kako enako bi Ho tu gori na severu Jugoslavije pri'"atrijska srca za idejo, katere predstavitvi je on. . Dobro nam došao. gospodine Ljubo! Pridobivajte,Jutru' novih naročnikov! Preokref na genovski konforenci ODGOVORA RUSKE IN NEMŠKE DELEGACIJE. — VSE KOMISIJE ZOPET NA DELU. Genova, 21. aprila. (Izv.) Danes popoldne ie zaznamovati popolen preokret v razpoloženju na konferenci, kl se je presojalo zadnje dni že precej pesimistično. Govori se namreč že celo o projektiranih posojilih. V angleških krogih se razširjajo vesti o dovolitvi kredita Rusiji v znesku 650 milijonov zlatih lir kot prva posledica pogajanj z Rusijo. Tudi izgledi za dovolitev kredita Nemčiji postajajo ugodnejši V ospredju zanimanja stojita danes odgovora ruske vlade na londonski memorandum zavezniških ekspertov ln nemške delegacije na predvčerajšnjo protestno noto Velike in Male antante radi sklepa rusko-nemške pogodbe. Obe noti sta bili danes izročeni Italijanskemu ministrskemu predsedniku de Pacti kot predsedniku obnovitvene konference. Rusko noto mu je izročil Cičerin, nemško pa dr. Rathenau. Ruski odgovor Je vzbudil splošno za- dovoljnost kljub pridržkom, kl jih obsega Nemški odgovor je manj zadovoljiv, zlasti ker je premalo konkreten. Smatra se pa kljub temu kot platforma, ki ne ovira nadaljnih razprav. Ves konferenčni aparat Je sedaj zopet v polnem teku. Vse komisije in podkomisije zopet delajo, napetost in ner-voznost izginjata. Le francoski delegati se drže se vedno skrajno rezervirano, a sej se vendar udeležujejo tudi onL Rusija priznava carske dolgove ODGOVOR SOVJETSKE DELEGACIJE V OENOVJr « ' LONDONSKE KONFERENCE F^SPERTOV. — ANTANTA Z ODGOVOROM ZADOVOLJNA. Genova, 21. aprila. (Izv.) Odgovor ruske delegacije na predi >ge londonskega memoranduma, ki je bil izročen danes dopoldne predsedniku obnovitvene konference italijanskemu ministrskemu predsedniku De Facti, se glasi: «G. predsednik! Ruska delegacija je z največjo pazljivostjo preštudirala predloge zavezniških vlad. ki so izraženi v dodatku protokola z dne 15. aprila, iu se je istočasno posvetovala s svojo vlado. Ruska delegacija 'e mnenja, da sedanji gospodarski položaj Rusiie in okolščine, ki so dovedle do njega, popolnoma upra-vičujejo njeno popolno oprostitev od vseh v gorenjih predlogih navedenih obveznosti in utemeljuje priznanje njenih protizahtev. Kljub temu ft ruska delegacija pripravljena, napraviti nadaljnje korake, da se vprašanje reši in spravi s sveta; zato sprejema točke 1, 2 in S A dodatka k protokolu pod sledečimi pogoji: 1.) da se vojni dolgovi in zastanki obresti ali odgodene obresti vseh dolgov znižajo in 2.) da se dovoli Rusiji finančna pomoč, da pride v kratkem iz svojega sedanjega neugodnega gospodarskega položaja. Kar se tiče točke 3B, bi bila ruska vlada s pridržkom gorenjih določb pripravljena, zopet priznati prejšnjo lastnino in uporabo nacionaliziranega ali pridržanega imetja, ako bi bilo to nemogoče, pa upravičenim zahtevam bivših lastnikov ugoditi bodisi z neposredno sklenjeno pogodbo al' p* na podlagi dogovorov, katerih podrobnosti naj bi se razpravljale in določile na sedanji konferenci. Inozemska pomoč je za gospodarsko obnovitev Rusije neobhodno potrebna in doklbi ni nobenega izgleda zanjo, Rusija nikakor ne more prevzeti nase tako težkih bremen, ki bi jih ne mogla poravnati. Ruska delegacija naglaša tudi izrecno, da ruska vlada ne more piczeti nobenih obveznosti za dolgove svojih prednikov, dokler ne bo od internacionalnih vlasti priznana oficielno in de iure». Noto je podpisal v imenu sovjetske delegacije njen predsednik Cičerin. Členi 1, 2 in 3 A londonskega protokola, ki jih omenja ruski odgovor, vsebujejo pogoje, ki so iih zavezniki naznanili Rusiji z obvestilom, da pomenijo predpogoj za vsako nadaljnjo pogajanje. Člen 1 odklanja princip kompenza- , - " a. 2 zahteva priznanje predvojnih j RUSIJA DOBIVA NOVE PONUDBE J...; .v, člen 3A pa zahteva priznanje! ZA POGODBE, vojnih dolgov in zagotovilo, da se do- ; Berlin, 21. aprila. (Izv.) olajšave. člen 3 B odklanja rusko na- j gov, da sta Rumunija in Češkoslova-ziranje o zahtevah irivatmkov napram j ška ponudili Rusiji sklenitev pogodbe «.1.; J---: ____1---..1. .s,i*nn,1i,a. ---l--.t.tn.i t,L*nr OTT1 ?i TI 3.) med vsemi udeleženimi državami naj vlada popolna enakopravnost v izvrševanju dolžnih obveznosti in v vprašanju odškodnine inozemcem. Spomenica nastepa nato proti londonskim predlogom, ki streme ne samo za izmozgavanjem ampak za popolnim ob-ubožanjem msl:ega naroda. Glavna stvar za vso Evropo je obnovitev Rusije, ki je bila poprej njena zaščitnica. Zato je dolžnost evropskih drža-, .ia delujejo v prvi vrsti za obnovitev produktivnih sil Rusije in mislijo šele potem na zadovoljitev upnikov, ki nikako*- ne predstavljajo evropske splošnosti Spomenica pravi dobesedno: »Plačevanje dolgov je danes samo proLltm druga vrste in zaostaja daleč za važnostjo problema produktivne obnovitve«. Da poživi svoje gospodarsko življenje, je ruska vlada, kakor navaja dalje spomenica, preuredila svojo zakonodajo tako, da imajo inozemci 1.) zadostna jamstva za svobodno notranjo trgovino, 2.) pravna jamstva za svobodno industrijsko iniciativo in da se more privatni kapital ki je bil vložen v podjetja v Rusiji, zopet privatno izrabljati, 3.) zaščito pred rekvizicijami in nezakonitimi aretacijami itd., 4.) jamstvo varstva inozemcem dovoljenih koncesij in 5.) odiek ruske vlade na vmešavanje v poslovanje inozemskih podjetij. Spomenica navaja končno, da je Rusija pripravljena ustvariti še razne druge zakone, vendar pa jamči za njihovo efek-no izvedbo samo pol pogojem, ako bo sedanja vlada mednarodno priznana in se njenim načelom ne bo več nasprotovalo. in zaključuje, da sedanja ruska vlada zasluži zaupanje, ker je dosedaj popolnoma izpolnila vse obveznosti, katere je prevzela in to celo vse obveznosti v zlatu. SEJA KOMISIJE ZA RUSKE ZADEVE. Genova, 21. aprila. (Izv.) Politična podkomisija za ruske zadeve je zborovala danes brez ruskih :n nemških delegatov in vzela ruski odgovor na londonske predloge na znanje. Podkomisija je ugotovila, da tvori ruski odgovor sprejemljivo podlago za nadaljnjo razpravljanje. Tudi nemški odgovor je bil vzet na znanje. Podkomisija je končno na predlog ministra Schanzerja soglasno sklenila, naj se proučitev ruskega odgovora prepusti posebni konrsiji strokovnjakov, kar bo trajalo več dni. Nemški odgovor na protestno nofo NEMČIJA VZTRAJA NA Genova, 81. aprila. (Izv.) Nemški odgovor vsebuje med drugim konstatacijo, da v londonskem izvedeniškem programu glede Rusije aiso vpoštevani nemški interesi in da se na upravičene nemške želje prav nič ne ozira. Nemška delegacija da je bila zato prisiljena, da neposredno zastopa nemške interese, ker bi prišla sicer končno v položaj, da bi ji bil v komisiji za rujke zadeve predložen načrt za obnovo Rusije, ki bi bil za Nemčijo nesprejemljiv, a od večine že akceptiran. Zelja Nemčije je, da se v slučaju, ako se posreči na konferenci urediti rusko vprašanje, prizna tudi ru-sko-nemška pogodba, ki se ne vmešava POGODBI Z RUSIJO. v razmerje tretjih držav. Vrhutega odgovarja temeljna misel te pogodbe stremljenjem, ki jih zasleduje genovska konferenca, to ;e: da se pozabi preteklo in ustvari temelj za svetovni mir in obnovitev Evrope. Kar se tiče nadaljnjega razpravljanja o rešitvi ruskega vprašanja, stop nemška delegacija na stališču, da se posvetovanj prve komisije o vprašanjih, ki so med Nemčijo in Rusijo že urejena, ne bo udeleževala, razen, ako bi bila njena navzočnost zaželjena. Udeleževala pa se bo razprav vseh takih vpiaSanj, ki jo inte-resirajo in se ne nanašajo na rusko-nem-ško pogodbo. Ka! zahtevajo Ifalifani PRED SKOR A JŠNIM PREKINJEN JEM POGAJANJ V RAPALLU. RapaDo, 81. aprila. (Izv.) Pogajanja ' zagotovi enak vpliv na Reko, zlasti kar med jugoslovanskimi ii. italijanskimi za- 1 se tiče prometnih in gospodarskih vpra-stopniki ne morejo z mesta. Kakor izve , šanj. Zato pa naj se priklopi Reki cela vaš dopisnik z avtoritativnega vira, slone Italijanske zahteve na sledeči argumentaciji: Italija zahteva revizije rapallske pogodbe. Stoji pa na stališču, da Je za njo pravr.o obvezen le javni del rapallske baroška luka, ki tvori z mestom nedeljivo gospodarsko enoto. Po italijanskem mnenju Jugoslavija lahko na ta predlog pristane, ker bo imela na Reki enako besedo kakor Italija. Drugi del italijanskih zahtev zadeva pia* KV WU»V«u> ——- - — i—------------- o- • pogodbe, ker le ta je bil od italijanske- Zadar, ki naj dobi tako veliko zaledje, ga parlamenta ratificiran, ne pa tudi tajni aneks, ki urejuje vprašanje Baroša. Ker se ta aneks ne strinja z ratificirano pogodbo, je sedaj naloga pogajanj, da se spravita oba dela v sklad. Italijanska vlada smatra, da bi se da- da bo mogel živeti. Naša delegacija italijanske predloge slej ko prej odklanja. V tem zmislu se glase tudi navodila, ki jih je prejel da-nes dr. Ninčič iz Beograda. Zato se splošno pričakuje, da bodo pogajanja v Ra- lo to doseči najlažje in najboljše na sle- j pallu že v prihodnjih dneh definitivno dečl način: Italiji in Jugoslaviji naj se I prekinjena. ruski državi, posebno glede nacionalizacije ali zaplembe v poštev prihajajočih podjetij in imetij. Uied.) Genova, 21. aprila. (Izv.) Ruska delegacija je danes istočasno z odgovorom na program londonske konference strokovnjakov izročila predsedstvu genovske konference tudi izredno obširno in nenavadno spretno sestavljeno spomenico, v kateri z gotovimi pridržki priznava sklepe v Cannesu in obenem zahteva: 1.) da naj se popolnoma respektira suverenost vsakega nareda tudi v slučaju, ako si vprašanje posesti gospodarskega stanja in uprave ureja po lastnih narodnih načelih, 2.) pravno ln upravno jamstvo za pravne in stvarne pravice inozeiaeev. ki isa-4o v Rusiji gospodarstvo, pod enakimi pogoji, kakor Nemčija Enako željo so sporočili zaupnikom ruske delegacije tudi zastopniki nevtralnih držav v Genovi. ITAT*UNSKI KRALJ V GENOVI. Program današnjega po se ta. Genova, 21.;; rila. (Izv.) Program poseta italijanskega kralja v Genovi je sledeči: Kralj prispe ob 8. uri zjutrai na na krovu križarke «Conte Cavour« in se poda ob 9. uri v prefekturo, kjer bo sprejel ministre, poslance, senatorje in delegate genovske konference. Ob 1230 bo na krovu oklopnice .Dcnte Allglileri. na čast »-m genovske konference za- jutrek, efc IS. uri pa bo sprejel kralj v občinski palači «a*ae ^nuc dostnieas*"*-nike. KraU octaoi&val v Bukarešto Beograd, 21. aprila. (Izv.) Danes popoldne je dospela z vlakom semkaj rumunska kraljica Marija na svojem po-vratku iz Aten. Ob 14-25 sta došla na kolodvor kralj Aleksander in princ Pavle v spremstvu generala Badžiea, Ob 14-30 je došel vlak s kraljico, katera je ni kolodvoru izstopila in v čakalnici skupno s kraljem Aleksandrom in princem Pavlom pila čaj. Ob 15. so kraljica Marija, kralj Aleksander in princ Pavle inkognito odpotovali v Bukarešto. Vlada spreiela ameriško ponudbo Beograd, 21. aprila. (Izv.) Ministrski svet je na svoji današnji seji v načelu sprciei ponudbo amcri~kc,a posojila, ki se glasi na vsoto sto r-lijonov dolarjev po parititnem kurzu. Od tega dobimo 30 nilijonov plačanih v dolarlih, 70 pa v železniškem, poštnem in telegraf'.:m matcrijcla. Obrestna mera bi zna'ala 7 odst. Podrobna pogajanja so še v teka. UPRAVNA RAZDELITEV. Beograd, 21. ap-ila. (Izv.) Današnja popoldanska seja komiteja ministrov za razdelitev države na oblasti je trajala do dvajsetih. Ob 21. uri so se ministri opet sestali. Seja je pozno v noči še vedno trajala. Sporazum je dosežen v vseh važnih točkah. MUSLIMANSKI SPOR. Beograd, 21. aprila. (Izv.) Muslimanska mininstra danes še nista dospela semkaj. Prirejata v Bosni shode, na katerih utemeljujeta svoje postopanje. Pričakuje se v muslimanski stranki še oster nastop Maglajičeve skupine, ker je samo zbor muslimanske organizacije pristojen izpreminjati orijentacijo svojih ministrov v parlamentu. Maglajičeva skupina bo ostala radi enotnosti stranke še v muslimanski organizaciji, vendar pa bo delovala proti Spahovi skupini. IZENAČENJE DIJAŠKIH ŠT1PFNDIJ. Beograd, 21-apri'a. (Izv.) Na današnji plenarni seji finančnega odbora je bil odobren prosvetnemu ministrstvu kredit 325.000 dinarjev za izenačenje dijaških ustanov v kraljevini in v inozemstvu. NOVE VESTI O LLOYD GEORGE-JEVEM ODSTOPU. Pariz, 21. aprila, (izv.) Kakor poroča .L* Olivre«, je Lloyd George Izjavil, oa namerava takoj po genovski konferenci odstopiti. On je telesno izmučen. Napadi angleških konzervatlvcev mu grenijo življenje. Z nekim založnikom je že sklenil pogodbo za izdajo knjige, ki bo nosila naslov «Trarične ure vojne Ia mlru>. Pro$iboMševiSki komplet v Genovi Genova, 21. aprila. (Izv.) Genovska policija je mnenja, da je prišla na sled obsežni zaroti proti tukajšnji ruski delegaciji. Razne sumljive osebe so s« nastanile v hotelih druge in tretje vrste in se vpisale z nemškimi imeni Dosedaj je bilo aretiranih že 15 oseb Sumi se, da gre za ruske monarhiste Seia finančnega odbora Črtan kredit vojnemu ministru. — Nove prometne investicije. Beograd, 21. aprila. (Izv.) Na današnji plenarni seji finančnega odbora je protestiral poslanec Korun proti temu, da ministri ne prihajajo k razpravam, ki se tičejo njihovega delokroga. Zahteval je tudi, naj »e v prihodnjo pred sejo odbora poslancem pismeno sporoči, o čem bo odbor razpravIjaL Današnji seji so prisostvovali prave-sodni minister, zastopnik finančnega ministra, vojni minister ter minister za pošto. Odbor je razpravljal o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij in je v proračunu vojnega ministrstva črtal osem milijonov dinarjev, ki so bili namenjeni za dobavo municije. Dalje je bil prometnemu ministrstvu odobren kredit dvajset milijonov dinarjev za nabavo pFemoga in olja. Odobren mu je bil tudi kredit 2,966.000 dinarjev za dograditev proge Užice Vardište. 'la postavka naj se potroši iz prebitKa saobračajnega ministrstva v proračunskih dvanajstinah za marc in apriL Piometnemu ministrstvu se je dalje stavil na razpolago kredit 30 milijonov dinarjev za zgradbo in popravo raznih mostov. Če bo prometno ministrstvo potrebovalo še nadaljnjih kreditov, jih bo dobilo v sporazumu s finančnim ministrstvom. Na jutrišnji dopoldanski seji odbora se bo nadaljevala razprava o proračunski^ dvanajstinah. Odbor je odobril za razsvetljavo pristanišč na jadranski obali 250 tisoč dinarjev, z* popravo lokomotiv in vagonov ter za prevoz reparacij-skih lokomotiv in vagonov iz Nemčije pa 19 milijonov dinarjev. SESTANEK NOVINARIEV MALt ANTANTE V GENOVI. Genova, 21. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne so se sestali v Genovi v hoteiu Bristol jugoslovenski, češki poljski in rumunski novinarji k prijateljskem sestanku katerega so se udeležili tudi ministri Ninčič, Beneš in Skirmunt HLINKA POSNEMA RADlCA. Praga, 21. aprila. (Izv.) Sloviška ljudska stranka, ki zahteva avtonomijo Slovaške v okviru češkoslovaški republike, je sklenila na predlog patra Hlinke. poslati tozadevno poseben ma» morandum na genovsko konferenca Kulturni boj v loSgar iii Sofijska akademija znanosti je na Svoji zadnji seji soglasno sklenila, da pe sprejme po vladi dekretiranega novega pravopisja ter da bo svoje edicije se nadalje izdajala v starem pravopisu. Nekateri so sicer mnenja, da to vpnv-žanje še ni dovolj proučeno in dozorelo. Akademija pa nikakor ne odobrava, da bi se v tem pogledu že izdala kaka službena naredba. Kajti bolgarski pravopis je etimološki, a ne fonetični, ter tudi še ni nobenih pravil formiranih za novi način pisanja. Sorodni kulturni boj se vrši tudi za avtonomijo vseučilišča. Vsi bolgarski akademiki, ki študirajo v inozemstvu, so se izjavili solidarnim s svojimi tovariši, ki študirajo doma v Sofj, v borbi za avtonomijo vseučilišča. Predavanja na univerzi so prekinjena, klinike zaprte, ker profesorji tudi na kliniki ne predavajo in ne ordinirajo. Štirje profesorji. ki so bili določeni in dodeljeni kot pravni eksperti bolgarski delegaciji za Genovo, so poziv odklonili, ker ni bilo rešeno vseueiliško vprašanje. Vlada stoji na stališču, da je zanjo to vprašanje rešeno, zato je odvzela plače vsem profesorjem, ki ne predavajo in j^iprla vseučilišče, tako, da je moralo mnogo akademikov odpotovati na inozemske univerze. Akademski senat je ponovno sklenil, ta tako dolgo ne bo popustil, dokler ne izvojuje vseh pravic, ki jih imajo ostala vseučilišča v drugih zapadnih evropskih državah. kemika geografija Znani avstrijski geograf, profesor na irgovski visoki šoli na Dunaju, doktor Frane Heidcrich piše v novi, to je četrti, predelani izdaji svojo Geografije Evrope (GSschen št. 62 — 1921) o novo nastalih narodnih državah sledečo presojo: «8 priključitvijo Jugoslovanov biv-tp avstro - ogrske monarhije kraljevini Srbiji in s tem, da je morala Ogrska • ■o narodnem načelu povsem neupravičeno odstopiti velik kos dežele, sta se razširila moč in vpliv Balkanskega polotoka na sever do Maribora, Drave, in Srbotice.V nasprotju s prirodo, zgodovino in etnografijo so se s tem odtrgali široki predeli od srednje Evrope in dobili s tem politično, socijalno in gospodarsko južnovzliodno orientacijo... Ujedinjenje v jugoslovansko državo nikakor ni popolnoma zbrisalo znatnih razlik jezikovne, kulturne in konfesijonalne vrste med Srbi, Hrvati in Slovenci in tuje se čutijo v novi državi mohamedanci iz Bosne in Nemci po slovenskih, hrvatskih in južno-ogrskih deželah, kakor tudi Madžari, Bolgari in Albanci. Obupno branijo Črnogorci svojo tekom stoletij neprekinjeno samostojnost. Treba bo potrpežljivosti. časa in energije, da se doseže zaželjena enota in homogenost.* »Čehom se je posrečilo pri antantnih državah doseči zadovoljitev svojih r.ajdalekosežnejših zahtev do tujerodnih ozemelj. Neupoštevaje samoodločbo narodov, se je pridelilo strnjeno nemško narodno ozemlje češkoslovaški državi. Vtelosila se ji je onstran Karpatov, na katerih je potekala celo tisočletje meja napram Ogrski, ležeča CovnopoHtičeo fn ^o^-HT^- B^ISZl pomen. Toda ravno vzpričo tega je težko verjetno, da bi se mogla notranja Rusija, pa naj ima kakršnokoli vlado, odločiti za popolno ločitev teh življenjsko važnih predelov, prav tako, kakor tudi ne bo mogla preboleti izgube baltiških provinc. Po medsebojnem mesarjenju v sedanji sovjetski Rusiji bo nastopilo nekoč na mesto kaosa zbiranje in krepitev sil, takrat bo predstavljalo notranjerusko, to je velikorusko ozemlje zopet silno moč, ki bo mogla vsiliti svojo voljo obrobnim deželam...* _ Politične helBžhB «Riječ» o demokratski stranki. Zagrebška »Riječ* priznava v polemiki z »Obzorom*, da je D. S._vcč struj in pristavlja: »Pa kako, da bi jih ne bilo v novi stranki s triletno tradicijo, v kateri so zastopana vsa tri plemena, vse konfesije, vsi kraji naše države, koja je daleko največja stranka, ker je dobila pri zadnjih volitvah 319.448 glasov in 92 poslancev!^ Ta stranka je nosumljivo najizrazitejši nosilec državne misli in četudi nima sama večine, mora vendarla nositi ne-razmerno največje breme odgovornosti za vse težkoče in nezadovoljstva, ki spremljajo tvorbo nove in velike države s toliko nekulturo in zaostalostjo. Onega se kritizira, ki dela. oni se orno-či, ki zagazi v vodo. Vsi predstavnild reakcije, vsi oni, ki teže za starim in ki se ne morejo prilagoditi novemu, vsi ti složno napadajo Demokratsko stranko. Ona jih moti že po sami svoji sestavi, a vse povojno posledice in prirodne pogreške upraviteljev države nudijo jim široko bazo za — demagogijo.* »Riječ* dokazuje, da združuje vse opozicijonalce edinble negacija, sicer ja da je zlasti Hrvatski blok trhel, ki že danes kaže proccs notranjega razpadanja in razkroja. Pristaši Hrvatskega bloka postajajo bolj in bolj nestrpni, voditelji se med seboj koljejo. Treba jo le potencirati energijo, da se finančno in ekonomsko opomo-remo,, pa bo boljše, ker vso napake državne uprave so hrana za negativne elemente, ki predstavljajo pasivum v naši državni bilanci. + Socjalisti o komunistih. »Naprej* piše, da kdor misli, da jc današnja Rusija »socijalistična* država, da ne pozna Rusije, niti ne socijalizma. — »Pravo Lidu», oficijelno glasilo češke socijaldemokracije, i>a piše. da je skupen nastop socijalnih demokratov s komunisti nemogoč, češ: »Ne moremo pri nas s komunisti skupaj nastopati in z njimi iskati stikov, dokler zasledujejo na Ruskem boljševiki socialistične delavca nekomunističnega mišljenja, dokler jih ubijajo in mečejo v ječe z groznejšo brezobzirnostjo, kot so to delali caristični rablji, dokler za-branjujejo na Ruskem vsakomur vsak svoboden izraz mišljenja bodisi v govoru ali v tisku. Ne moremo se sporazumeti z našimi komunisti, ki vse te nasilnosti na Ruskem odobravajo. Dokler ne menjajo komunisti svoje hujs-kajoče, prevratne in zavratne taktiV?-ne* dopuščajo pravi delavski interesi nobenega paktiranja z njimi.* Zanimivo je, da se navzlic temu klerikalci tako pehajo za komunisti. Povrh imajo ^ i * J« .»I^nin a nncllm V — danes je pa prisiljena delati bolj sama od sebe, ker je v Jugoslaviji izgubila politično moč in vpliv na vlado. Pota, sredstva in nameni so 06tali isti Ako prečitaS dr. Susteršičevo brošuro, prideš samo do ene sodbe: Gliha vkup Striha! Ako psuje dr. Susteršič današnjo SLS, je ravnotako kakor če hi se črn lonec rogal drugemu osmoje-nemu loncu. Klerikalec ostane klerikalec. če še tako suknjo monja. -f Neverjetno vest objavlja celjska »Nova Doba*, ki jioroča. da je v znani aferi sekvestra v Libojah nastal nov preobrat. Minister pravde dr. Markovič je namreč brzojavno naročil okrajni sodiji v Celju, da ima eksekucijo za odstranitev sekvestra ustaviti in mu o tem brzojavno poročati. »Nova Doba* označuje ta ukrep upravičeno kot atentat na sodnijsko neodvisnost in očitno kršenje ustave. Nimamo vzroka, da bi dvomili o točnosti dejstva, da je celjsko okrajno sodišče res prejelo tako brzojavko. Neverjetno se nam pa zdi, da bi bil minister pravde dr. Lazar Markovič, ki je sicer vseuči-liški profesor za civilno pravo, zagrešil nekaj tako nečuvenega. Utis imamo. da si je tu dovolil kak podrejeni organ v ministrstvu nezaslišano zlorabo ministrovega imena. Potrebno je, da se takoj uvede najstrožja preiskava Kar se tiče izvršitve ukaza, menimo, da se celjsko okrajno sodišče dobro zaveda razlike mod sodno upravo in sodnijsko oblastjo. -f Blamaža NSS v Splitu. Zagrebška »Riječ* iioroča, da se je udeležilo ustanovne skupščine NSS v Splitu ce-lih 80 oseb. Ko je sklicatelj skupsčine gosp. Oskar Tartaglia pozval prisotne, naj se vpišejo v stranko, so je odzvalo skupno 12 — dvanajst — oseb ,„ ta dvanajstorica je izvolila gosp. lar-taglio za predsednika stranke. Ros veličastna manifestacija za NSS1_ ge drzno ceio, uu hbvjv u "^..ju . - i,iir,n.„ iir Jugoslaviji kjer sta pred brezvestnimi nov in Italiji 36 milijonov Ur. Jugoslaviji, J ';..„„„ jr%vn _ Temelji otliske zunai - o . severnoogrska gorata pokrajina tja ^..-j- — - _ . čez Tišine izvore in tja do Donave, in!še drzno čelo, da pišejo o nasilju v -, .. . , . „. , ' t___.... i —l-lr,,. cto nrrvt hrp7.vftStnimi se raztegnilo njeno gospodstvo nad madžarsko in rusinsko ozemlje... Tako je nastala podolgovata celinska država povsem heterogenega fizičnegi, etničnega in gospodarskega sestoja ... sestavljena iz 6% milijona Čehov in 2 milijonov Slovakov, ki nikakor niso voljni odreči se svojim jezikovnim in kulturnim posebnostim, ki jih ločijo cd Čehov.* O Rusiji in njenih problemih naj navedemo le pasus o Ukrajini: ... »Brez dvoma so Ukrajinci antropološko, jezikovno in kulturno popolnoma samostojen slovanski narod, prav tako kakor so Velikorusi, Poljaki in Čehi. Njihovo ozemlje obsega najrodovitnejše in montanistično najbogatejše predele bivše carske države in ima velik svo- Po svetu — Novi spopadi med fašisti ln komunisti. Iz «znih mest Italije prihajajo vesti o novih spopadih med fašisti In komunisti. V Bolonjt le bil tekom spopada en fašist ubit. nekaj pa iih le bilo ranjenih. — Ker se poroča, da pride v petek v Rim ob proslavi obletnice zidanja Rima veliko število fašistov, med temi tudi nekoliko oboroženih oddelkov, je izdal odbor za proletarsko obrambo prodaš, v katerem grozi v slučaju prihoda oboroženih fašistovskih oddelkov v Rim s splošno stavko. —Padanje rojstev v Franciji. Zadnje številke uradne statistike ljudskega štetja za leto 1921. so vso Francijo silno vznemirile. Ce bo šlo tako naprej, bo štela Franclaj prej kakor v 50 letih komaj 25 milijonov prcbtvalccv. Leta 1865. je bilo na Francoskem rojenih nad milijon otrok, pred vojno pa so našteli le še 745.000 tisoč rojstev in lani le se nekaj nad 500.000 tisoč rojstev. Tudi porok je vedno manj, baje radi gospodarske krize. — Koliko ie Rusija dolžna zaveznikom? Zavezniki so predožili ruskim delegatom na genovski konferenci račun, iz katerega ie razvidno, da Je bila Rusija do 1. januarja 1917. dolžna Angliji 630,200.000 funtov, Franciji 39o0 milijonov frankov, Ameriki 282 milijonov dinarjev, Japonski 315 milijonov ye- Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 22. aprila: »Namišljeni bolnik.* C. Nedelja, 23. aprila: »Marija Stuart*. Izv. Ponedeljek, 24. aprila: »Namišljeni bolnik*. E. Torek, 25. aprila: Zaprto. Opera. Sobota, 22. aprila: ob pol 8. zvečer »Lul-za». A. Nedelia, 23. aprila: »Hoffmannove pripovedke*. Gostovanje gospe Vesel-Pola lz Zagreba. Ivz. Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto. Torek, 25. aprila: »Hoffmannove pripovedke*. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 22. aprila: »Neznani prijatelj*. A Nedelja, 23. aprila: »Prababica*. Ljudska predstava. Marija Vera v Ljubljani. Uprava ljubljanske drame je pozvala našo odlično domačo tragedkinjo, gospo Marijo Vero, ki je že drugo leto priljubljena članico beograjskega pozorlšta, da gostuje v Ljubljani v Schillerjcvi klasični trage diji »Marija Stuart* v naslovni vlogi ter v glavni vlogi V/Ildgansove drame »Ljubezen*. — Umetnica se Je povabilu odzvala in gostuje pri nas sredi maja. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani Florijanska ul. 27//. Danes v soboto 22. in v ponedeljek 24. aprila ob 8. zvečer pretresljiva drama »Trhli dom*, hrvatskega dramatika Tučlča. Predpro-daja vstopnic v šentjakobski knjižnici od 5. do 7. zvečer. Gostovanje v mariborskem gledališča. V torek, 25. aprila gostuje v narodnem gledališču v Mariboru ena najboljših Jugoslovanskih dramskih umctnic ga. Gustl Danilova. Nastopila bo v Wil-deovi drami »Pahljača Lady VVlnderuic-re v vlogi Miss Er!ynnc. Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu: Komaj se je končala razstava bratov Kraljev, je že druga tu. To pot razstavi petero umetnikov večinoma oljnate slike, akvarele, pastele, risbe ln kipe. Nekateri so znani že naši publiki. (Kipar Kos Valentin lz Moravč, Mušlč Marjan iz Novega mesta In Pran Zu;.an Iz Ljubljane.) Prvič pa razstavita Drago Vidmar Iz Svetine pri Celju in Nan-de Vidmar iz St. Jurija ob juž. železnici. Razstava se otvori v nedeljo 23. aprila ob U. uri dopoldne. Zagrebški koncerti. Znana umetnika Maja Strozzi in Bela Pcčič sta priredila dne 7. t. m. v Zagrebu koncert pesmi Stravinskega In Dobroniča. Dobronič |e v svojih najnovejših delih začel bolj šte-diti z izraznimi sredstvi, ki so poprej dajala v svoji obilici njegovim skladbam značaj prisiljene prenakopičenosti. O Stravinskem še spregovorimo. Dne 8. \. m. so priredili Zikovd v Zagrebu svoj drugi koncert, kl je z Mozartovim b-dur, i Dvorakovim f-dur in ruskim kvartetom sijajno uspel Dalje se je vršil v Zagrebu tudi koncert moderne italijanske komor- j ne glasbe s Pizzetijem, Zanello in Respi-ghijem na programu. Na 23. jutranjem koncertu je skladatelj O. Savine ponovil svoj koncert moderne francoske glasbe. (Debussy, Dukasse, Schmilt). meti prevzamejo po posebnih odposlancih in ae prejem istotako potrdi Pri poštni pošiljatvi naj se pridene seznam predmetov in na nmi eventualne ielje. Pri dragocenih predmetih naj se iste že pred odpošiljatvijo naznani da se bo imelo posebno pažnjo na nje. V trdnem prepričanju, da imajo bratje Sokoli še dosti tozadevnih predmetov v svoji posesti in da jih bodo rade volje dali na razpolago za razstavo, prosimo vse brate, da nam do kinca maja 1922 najkasneje vse predmete vpošljejo, katere nameravajo vposlatl Sporf elementi dcjaiisko v silobranu država in vlada. -f Gliha vkup štriha. Pod tem naslovom piše »Domovina* o dr. Suster-šičevi brošuri, s katero pravi, da sc dr. Susteršič ni opral, četudi bi to rad videl, marveč se je še bolj umaril. Zaradi prepričanja in značajnosti sedaj ni obrnil svojega plašča po novem vetru Tudi se mu ne more v dobro bte-ti, če sedaj kot uskok klerikalne stranke pljuje nazaj na svoje otroke in jim očita "vse grdobije, katerih oče in učitelj je bil on sam. Razlika mod sedanjo klerikalno stranko in klerikalno stranko iz tistih časov, ko je bil dok tor Susteršič njen načelnik, je morda i LUi OUol"iOiv njvu j —----- - - samo v tem, da je včasih delala kleri-1 ob Baltiku. Temelji poljske zunanje politike Poljski minister za zunanje zadeve Skirmunt je razložil uredniku rimskega »Giornale d' Italla* poedine temeljne točke poljske zunanje politike. »MI smo, kakor znano,* ie rekel Sklr:nunt, — zavezniki Francije. To Je temeljna točka naše politike. Poleg te Imamo formalno skupnost interesov in poseben politični sporazum z Malo antanto. s katero delana v Genovi v najožji zvezi. Smatramo, da bo solidarno delo za nas plodo-nosno. V načrtu naše zunanje politike pa je tudi sporazum z baltiškimi državami. Ta načrt nima nikakih hegemoni-stičnih teženj, ampak odgovarja nujni orijentaciji, da se očuvajo naši interesi j Sofcolslii uestnlh Lfuba Davidovič Ljubomir M. Davidovič je rojen dne 12. decembra 18G3 v Vlaški, prijaznem selu kosmajskega sreza v beograjskem okrugu. Tam mu je bil oče stari Davidovič, svečenik, mož velikega ugl-ida. Gimnazijo je dovršil mladi Davil>vič v Beogradu, nakar se je posvetil na tamkajšnji filozofski fakulteti narav> slovnim študijam. Po dovršeni visoki Koli je odslužil pri konjenici svoje vojaško leto ter se je kot podnarodnik konjenice udeležil srbsko - bolgarske vojne leta 1885., priborivši si srebrno kolajno za hrabrost. Po demobilizaciji je bil Lj. Davidovič postavljen za »uplenta na realki v užici ter po položenem profesorskem izpitu imenovan za profesorja. Leta 1830. prevzame mesto ravnatelja nižje '^mnazije v Vranji, kjer ostane 7 let. »ckojni Andra Nikolič pokliče odličnega šolnika kot sekretarja v ministrstvo prosvete 1. 1897., odkoder preide Davidovič 1. 1899. na beograjsko gim-naziio kot profesor. Politična zapo;le-ga prisili, da stopi leta 1904. kot srednješolski učitelj v trajni pokoj. Ljubomir M. Davidovič se je že v mladih letih posvetil ppl.t ki. Z ideal- no energij ^ se je priključil ^ratne-mu radikalnemu pokretu, ki je nisu patriarhalna • reakciionami jistem starih režimov ter vodil Ijato borbo za i demokratizacijo in modernizacijo Srbije. Po svojem imenovanju za ravnatelja v Vranji se Davidovič prične zanimati za naciionalne težnje neodrcšenili bratov onkraj granice v Sindžaka, v Makedoniji. Temu velepomembnemu poslu, ki se je vedno bolj širil po svojem obsegu in svoji vsebini, dokler ni objel celokupnega našega nacionalnega problema, je ostal Ljuba Davidovič veren vse do danes. Dolga leta je bil predsednik Makedonskega odbora, ki se je pozneje pretvoril v Narodno Obrano, katere podpredsednik je bil g. Davidovič od njenega postanka pa vse do katastrofe leta 1915. Še ne 30 let star jo Davidovič leta 1893. že prvič kandidiral v narodno skupščino in to v vranjskem okrugu. Leta 1901. ga je vranjski okrug prvikrat izbral za poslanca v času, ko je radikalska stranka preživljala svojo prvo veliko notranjo krizo. Mlajši, demokratski elementi, so se takrat od nje odcepili kot »radikalna demokracija* (samostalci). Med početnild novega pokreta je bil tudi Lj. Davidovič, ki je bil izbran tudi v eksekutivo nove stranke ter je pričel s svojimi prijate-lii izdajati leta 1902. »Odjek* kot glasilo mlade demokratske Srbije. Za Ljubom Živkovičem in Ljubo Stojano-vičem je postal Ljubo Davidovič šef 'nove stranke, predhodnice današnje 1 jugoslovanske demokracije. Po ujedi-njenju je stopil Davidovič na če o pokreta za formiranje velike jugoslovanske demokratske stranke, kateje šef je od njenega postanka do danes. Prvič je bil Ljuba Davidovič minister v koalicijskem kabinetu Save Grujida leta 1904. Prevzel je resort prosvete. Na tem polju si je stekel izrednih zaslug za kulturno povzdigo Srbije. Drugič je vstopil v vlado 1. 1914 za časa avstrijske ofenzive, zopet kot minister prosvete; kot aktivni minister ie z vojsk d preživel strašne dni albanskega prehoda. Ko je pred zlomom i sestavU Pašič v Parizu novo koalicijsko vlado, je sodeloval tudi Lj. Davidovič. Po povratku v domovino je vstop',1 v prvi jugoslovanski koncentracijski kabinet Stojana Protica, avgusta 1919. pa je prevzel sestavo demokratsko - socijalistiČne vlade, kateri je načeloval kot ministrski predsednik do 14. februarja 1920 ter je v tem času vodil tudi posle zunanjega resor-ta V Vesničevem prvem koncentracijskem kabinetu je bil leta 1921. tn me-tcce notranji minister. Odlična kakor njegova državniška je tudi njegova parlamentarna karije-ra. Opetovano je bil prvi tajnik parla-I mer.ta, potem večkrat podpredsednic, IleU 1905. J» predsednik paradne Vsem bratom ln sestram. O priliki L jugoslovenskega vsjsokolskega zleta v Ljubljani priredi se razstava, katera naj bi kolikor mogoče natančno pokazala razvoj sokolske ideje. Da bo mogoče doseči to namero, je treba nabrati ves material ki se nanaša na Sokolstvo od početka ustanovitve sokolskih društev do danes, in se zaradi tega obračamo do vseh starejših bratov, da nam dajo vse predmete, katere imajo še v posesti in jih mogoče hianijo kot staro spo-minke za razstavo na razpolago. Vsaka stvar se bo lastniku vrnila na zahtevo, v nasprotnem slučaju pa jo porabimo j za sokolski muzej. Ako treba, se pred- ; skupščine. Narodni poslanec je Lj. Davidovič od 1. 1901. Leta 1910. je zamenjal parlamentarno delo s komunalnim. Bil je namreč izvoljen za župana Beograda, na katerem mostu je ostal do januarja leta 1914. Pod njego\im vodstvom in po njegovi plodni inicijativi se je v Beogradu pričelo sistematično delo za moderniziranje mesta. Med pcepeševatelji prosvete v srbskem delu našega naroda je ime Lju- Prvenstvene tekme v Ljubljani. V nedeljo, dne 23. aprila ob 14. uri nastopita na igrišču Sparta-Primorje, Jadran-Hermes. Jadran, ki je na Velikonočni pondeljek porazil v lepi igri Slovana z 2:0, nastopi to nedeljo proti svojemu najmočnejšemu konkurentu Hermesu. Tekmo sodi g. Hus. Ob 14. uri se na igrišču Svobode v Mostah vrši tekma Jadran rez.-Ilirija IH. Podi g. Klemen-čič. Ob 15.30 nastopi istotam rezerva Ifi-rije proti Svobodi Moste. Ilirija II. bo nastopala v letošnjih prvenstvenih tekmah II. razreda izven konkurence. Sod nik g. Beneš. Klub kolesarjev ln motoclkllstov olllrija* v Ljubljani priredi v nedeljo dno 23. aprila »Otvoritvene dirke* na progi LjubljanarSt. Vid. Start in cilj pri km 2.200 v Zg. fiiMci. Začetek točno ob 14.30. Na cilju promenad ni koncert. Dirka se v sledečih kategorijah: Novinci na S km, juniorji na 5 km, seniorji na 3 km, glavna skupina na 10 km, damska skupina na 2 km, handicap na 5 km, podsavezna na 5 km in tolažilna na 3 km. Posebno zanimanje vlida v športnih krogih že sedaj za damsko dirko, ki bo novost za Ljubljano. Razen tega se bodo nudili občinstvu gotovo zanimivi boji »a zmago v glavni dirki, ki se je udeleže tudi znani hrvatski kolesarski prvaki. Zvečer ob 19.30 je v hotelu »Tivoli* športni družabni večer. Razdelitev nagrad in dirka na aparatih v dvorani Vstopnina na cilju: sedeži po 10 Din in 5 Din, stojišča po 2 Din, članske in dijaške vstopnice po 1 Din. K večem prireditvi 5 Din. Vstopnice sedežev na cilju veljajo tudi za večerno prireditev. Kolesarska »lilija*, Ljubljana. Dirkači in vodstvo diike so vabljeni na sestanek, kateri w vrri v soboto dne °2 aprila ob 20. uri v mali sobi restavracije hotela «Plou» - V nedeljo dne 23 aprila ob 13. uri zbirališče klubovih članov, dirkačev in prijateljev kolesarskega športa na Dolenjski cesti (Kar-lovški most) ter z godbo odhod na dir kalni prostor. . a IC. Primorjo, Ljubljana Nocoj ob 20. uri pri »Roži* članski sestanek. Predava novi trener o nogometu. Udeležba obvezna. Mariborski »Rapid* ln ljubljansko »Primorje* igrata v nedeljo ob IG. ui nogometno tekmo na igrišču »Ilirije* v Ljubljani. »Rapid* je za »Ilirijo* eno najmočnejših moštev Slovenije. Vendar pa bo imel v »Primorju* ostrega nv snrotnika, tako da se obeta prav živahna in zanimiva igra. »Primorje* nastopi v novi sestavi: Peterlln—Petrič, Terrr-vec—Slamič, Birsa. Zuchiatti — Bolinr. Brcgar, Ropah, Zargi, Bar. Nogomet v ivranju. V nedeljo d« 23. aprila se vrš. v Kranju nogometna tekma S. K. Primorje rez. (Ljubljana): K. Triglav (Kranj). Mednarodni nogometni kongres. Odbor zveze »Federation Internationale de Foot-ball-Association* iT. L F. A.), ki ima svoj sedež v Amsterdamu, sporoča, da se je večina zvez mednarodnih nogometnih organizacij izrekla za to. da se skliče mednarodni nogometni kongres, ki se bo vršil koncem aprila ali začetkom maja v Turinu. Politika in šport. Znani madžarski po litik Štefan Friedrich je bil izvoljen za predsednika madžarskega nogometnega saveza. Friedrich se je v mlajših letih aktivno udeleževal športnih, zlasti nogometnih prireditev. S Slovenci vežejo Ljubo Davidoviča stari stiki. Takrat, ko so bili med nami še redki idealisti oni. ki so upali ua vstajenje naroda, se je zglasil pn grv-snodinu Ljubi v Beogradu mareikate-i mladenič iz Kranjske in Štajerske. Mnoge vezi so tajno vezale podpredsednika Narodne Odbrane Davidoma s slovensko politiko in kulturo Ke beograjski župan je Ljuba Dftvidtnio sitematično deloval rm t,..da poBtan, Beograd čim dalje bolj pnvla na oc skem delu našega naroda je ime Lju- iieograa ^ ijatcljs,.e„ roda ga je _ vodila tudi V ; ko £ pripovedoval, kako je pri vsem njegovem delu kot minira P 'Kl,ivpnsUim delavcom prosvete. Učiteljstvo cele države ga s ponosom imenuje svojega osvoboditelja izpod jarma materiialno bede. ^J-Davidovič je zastavil ves svoj nfv< da se je izvedlo izenačenje učiteljsKin plač in da je učiteljstvo bilo postavljeno na enako stopinjo z drugimi državnimi uradniki. Ustanovitev ljubljanske univerze je čin njegovega kui-' _____vTiiSke mO- bil s priprostim slovenskim delavcem pri kralju Petru, predstavit mu človeka iz onega naroda, ki tam gon o.j nemški in laški meji čaka odrešitve Ljuba Davidovič je danes v oD. letu. Čvrst je in mlad. Poln je optimizma in energije. Ne straši se nobenega dela ;n nobene težkoče. Njegova preizkušena modrost in njegova goreča ljubcz«n fSE ESnf iSina ljubljanska. va^ke demokracije do «na*e. Bimal» malrig nosi njegov goflPM« * Danes popoldne ob pol petih pogreb mučenika Kromarja s Suhega bajerja na glavni kolodvor v Ljubljani. Jutri dopoldne pogreb v Črnomlju. — Slovenci, počastite * obilno sdeležbo spomin mučenika Kromarja in njegovih neštevilnih sotrpinov! • Ljuba Davidovič v Ljubljani. Dar ces opoldne prispe z zagrebškim brzo-vlakom v Ljubljano šef Demokratske stranke bivši ministrski predsednik posl. Ljubomir 51. Davidovič. V njegovem spremstvu se nahajajo sledeči člani glavnega odbora Demokratske stranke v Beogradu: bivši minister pravde posl. Kes ta Timotijevič, bivši minister ver posl. Milivoie Z. Jovanič, prof. Bora Popovič ter posl. dr. Dušan Stevčič. Odlične goste pozdravijo na kolodvoru zastopniki ljubljanskega na-čelništva JDS ter ljubljanskih demokratskih političnih organizacij. Popoldne bo gospod Davidovič obiskal^ ministra dr. Žerjava ter drja. Tavčarja ter si gospodje ogledajo Ljubljano in razne naprave JDS. Po v6cj priliki se udeležijo tudi Kromarjevega pogr-5ba; Ob 7. zvečer se vrši v mali dvorani Uniona intimna večerja, kateri prisostvujejo poleg gostov člani naSelstva in zastopniki političnih organizacij ženske in 1 moški mnogo civilistov pa je težko ranjenili. Precejšnjo žrtve ima vojaštvo. Vojno ministrstvo je do-bilo sporočilo, da je požar zadušen in da se tudi ni več bati novih eksplozij. Interesantno je, da vojaške oblasti odločno odklanjajo vsako odgovoru.ist za veliko katastrofo, ker so že ponovno zahtevale kredit, da bi se spravile velike zaloge municije, ki se nahajajo okoli Bitolja, pod krov. Poslanec Gjo-novič je vložil radi bitoljske katastrofe na vojnega ministra interpelacijo. * »Prekmurski Glasnik* je pričel zopet izhajati. Tiskal se bo odsedaj naprei v mariborski tiskarni. * Pred občinskimi volitvami v Dalmaciji. Ministrstvo notranjih zadev jje odredilo, da se izvrše vse potrebne priprave za občinske volitve v Dalmaciji. * Ameriška pomoč za popravo šol v južni Srbiji. Kakor poročajo iz Beograda, je ameriška misija izročila ministrstvu prosvete znesek 190.000 dinarjev, ki" naj se razdeli med šolske odbore v južni Srbiji za popravo vsled vojne poškodovanih šolskih poslopij. * Imenovanja v justlčni službL Imenovana sta: dr. Hinko IrgoliS, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, za inšpektorja dru- oba ministrstvu JDS. Ob 8. zvečer je v dvora-ii Kazi- i ?ega razreda in Josip Kavčič, okrajni ne demokratski družabni večer, na:°0|njk v Murski Soboti, za sokretarja katerega so vabljeni vsi somišljeniki j e?a razre^a e svojimi rodbinami. Poleg drugih bo ■ nravde_ na tem večeru govoril tudi g. Davi lo- j * . Nova 0dv«tnlška pisarna v Ljubljani vid'. Sodelovanje sta obljubila znamo-jGospo(3 dr- Stanko Lapajne, odvetnik niti kvartet prof. Kozino in pevski! — 17. url Vzrok samomora r.i z mn, jrovori ;-a se, da je Kocjančič dopoldne govoril, da se bo ustrelil ako ne dobi do 13. ure 100.000 kron, ki jih nujno potrebuje. • Pod vlak Je padel Alojzij Lenart, rudniški delavec v Zagorju ob Savi, se je podal za praznike na obisk k staršem na Moravsko goro. Ko se je včeraj vračal v Za^o je, je hotel na kolodvoru izstopiti, a so bila vrata voza zaprta. Poskušal jih je na vse načine odpreti, a zaman. Vlak se je med tem že pričel pomikati Lenart je poskusil še enkrat, nakar so se vrata čisto rada odprla. Ker pa Lenart ni bil na to pripravljen, je zgubil ravnotežje in padel pod vlak, ki mu je o J trgal levo roko in ga poškodoval tudi po glavi in životu. Po odhodu vlaka so našli Lenarta nezavestnega na tiru in so ga s prvim vlakom odpeljali v ljubliansko bolnico. • Nesreče to nezgode. Josip Znidar- šič, 141ctni sin posestnika iz Grahovega pri Cerknici, je pomagal voziti gnoj na travnik. Ko so šli s praznim vozom po hribu navzdol, se je voz pre- aii nakar so se konji eplašiii in zdirjali po hribu navzdol Znidaršič je padel pod košaro za gnoj in so ga konji vlekli z vozom vred skozi vso vas. Ustavili so se šele doma na dvorišču. Znidaršič je dobil po vsem životu teko resne poškodbe, da so ga morali oddati v bolnico. — Marija Grošelj, delavka svečarne Dolničar & Rihtar na Vožarskem potu v Ljubljani, e pri balinanju s kamenjem vrgla kamen tako nerodno, da je zadel njeno to-varišico Marijo Zupan v čeljust in ji izbil dva zoba. — Ivan Leskovec, posestnikov sin iz Ilotedršice, je pri delu v hribu spodrsnil in si poškodoval desno koleno. — Francetu Strniši, rudarju v Hrastniku, je pri delu padci kamen na desno nogo in mu jo stri. — Na žebelj ie stopil Štefan Ilusar, težak pri stavbni tvrdki Slograd. v Ljubljani, zaposlen pri stavbi tovarne Pollak. Ker je bil bos se mu je žebelj zadri močno v nogo in je nastalo zastruplj m je. • Strela ubila moža. Iz Beltinc v Prekmurju se je dne 18. aprila vračal čevljarski mojster Ivan Mančec s svojo ženo na svoj dom v Bakovo. Na potu ju je dohitela nevihta. Ko sta bila že blizu doma, je nenadoma udarila strela in na mestu ubila moža, žena pa se je onesvestila. Ženo, ki je bila že prej bolehna. so prepeljali na njen dom. Mančec je bil priFubljen v celi okolici. • Defravdaclia državnega denarja. Sarajevska policija je aretirala te dni računskega uradnika pri tamkajšnji pokrajinski upravi I. Ivkoviča, ki je poneveril nad 100.000 kron uradnega denarja. Svojim intimnim prijateljem je nakazoval velike zneske, katere je pripisal ved- Sele tedaj, ko je nakazne pole že Gospodarstvo S SVETOVNEGA SLADKORNEGA 1 sklada, ustanovitve podpornega TRGA. Pri nas se seje nalveč sladkorne pese v Sremu in v Vojvodini, kjer oziroma v katere bližini se nahaja večina naših sladkornih tvornic, katerih imamo v celem osem. Vreme za satev ni bilo povsod povoljno. — Tvornice so pred kratkim zvišale ccne, In kakor se sedaj poroča, se bodo povišale tudi monopolske takse na sladkor. fonda za uslužbence in zakonitih odpisov, »p je sklenilo, izplačati delničarjem 6 odi. dividendo, to je il K na vsako delnico •= »Koranit*, d. d. prva jugoslovanska industrija azbestnega škriljevca v Kar lovcu povišuje 8"ojo oelniško glavnic« od 2i> na 40 milijonov kron z izdanjen, 37.000 delnic po nominali 4000 K. = Dobava mesa. Komanda Dravske i divizijske oblasti v Ljubljani naznanja V Češkoslovaški je bilo pretekli teden da se bo sklenila dne 25. aprila ob 10 nekaj lepih dni kl so bili povoljni za poljska dela. Vendar Je obdelovanje polja za sladkorno peso zaostalo, ker se še ni posejalo povsod niti žito, ki ima prednost pred peso. Ponekod se setev j uri dop. pri intendanturi Dravske divi zijske oblasti v Ljubljani ter pri Komar, dantu mesta v Slovenski Bistrici in Ptu ju pismena neposredna pogodba gledr dobave mesa za garniziji Slovenska Bi- sladkornc pese sploh ni pričela in se bo j strica, oziroma Ptuj za čas od 1. maja vršila še v početku maja. Letošnja iz-, do 30. junija 1922. Predmetni oglas r redna zakasnitev bo imela gotovo zelo | v pisarni trgovske in obrtniške zborni dalekosežne posledice. — Vsled visoke- ; ce v Ljubljani pogoji pa pri navedrnii. ga stanja češkoslovaške krone zelo za- j vojaških oblastih na vpogled, staja Izvoz češkoslovaškega sladkorja. i = Carinski nadavek (aggio) v iiali.fi Da se doseže pariteta svetovnega trgi.; je določen pri plačanju carine v ban Jc znižala češkoslovaška sladkorna iz-, kovcih od 15. do SOl aprila z 268 odst. vozna družba ccne vsem vTstam slad- j to je 3.08 kratna temeljna carina, korja za pol Kč pri kg. ! = Avstro-ogrska banka. Z Dunaja t>6- Podobne razmere glede stanja setve j ročajo: Dne 25. rprila se vrši seja gene tudi v Nemčiji. Kmetje še imajo, rainega svete A 7stro-ogrske banke. Gu so opravka s pomladno žitno sestvijo, zato j verner bo na seji poročal o poteku in bo sclanje pese trajalo še maja. Dom-j uspehu poslednih likvidacijskih poga neva se, da bo vsled tega letošnja letina ! janj. Likvidator dvorni svetnik dr. Lu sladkorne pese mnogo slabša, nego je bila lani Vlaga za seme le Češkoslovaški in Nemčiji dovolj. Trsna žetev na Kubi izredno dobro napreduje. Do 8. t m. je znašala celokupna produkcija v kubanskih tvornicah 2,180.800 ton proti 1,785.446 tonam v kampaniji 1920-21 In 2.204.993 tonam v kampanji 1919-20. Kakor poročajo, so tri velike tvornice že končale kampanjo, sardo se je podal v Pariz, da bi gl? de priznanja sklenjenih dogovorov o likvidaciji skupno z v Parizu bivajociaia likvidatorjema de Mones-om in Zeueea-nu-jem stopil v stik z reparacijsko komi sijo". Povratek likvidatorjev na Dunai sr pričakuje šele k cem aprila. — Letnr bilanca avstro-ogrske tanke bo najbrže objavljena prihodnji mesec. Zadolžitev Madžarske pri madžaf- Ncka cenitev kubanske žetve na 3,500.000 , 9kem n0V£anIčnem zavodu. Madžar ton se smatra danes splošno za preniz- j via(j» ge jg te dni zopet zadolžila pri ko. Govori se o 3,750.000 tonah in še novajni£nem zavodu za 400 milijonov več. Ce bo kampanja še nadalje tako ugodno potekala, le pričakovati celo okoli 4 milijone ton. Kubanski sladkor je svoječasno vsled nizke cene huko konkuriral češkoslovaškemu sladkorju. Pozneje se Je češkoslovaški sladkor, ki je mnogo fmejši, zopet uveljavil. Sedai pa Izvoz češkoslovaškega sladkorja ponovna zastaja vsled porasta češkos!ov5ke krone. Zaostala setev v Češkoslovaški in v Nemčiji bo najbrže povzročila slabo pesno letino, kar bi prineslo visoke ccne sladkorju v obeh državah ln med drugim tudi nam, ki ne pridelamo dovolj sladkorja za domače potrebe In ki smo odjcmacl češkoslovaškega sladkorja, ako ne bodo v tem slučaju kampanje v dru-cih državah tako povoJJne, da bodo držale češke cene nizko. Velika množina kubanskega sla-korja bo gotovo zadrževala svetovne cene sladkorju. madžarskih kron. Predujmi na državne blagajno so dosegli sedaj višino 3.4 milijarde Kai. Obtok državnih bankov cev je znašal due 15. aprila 29.9 mil i jat de madžarskih kron. = Predprodaja pšenice v Madžarski Iz Budimpešte poročajo: V komita.tr Heves so agenti žitnih tvrdk nakupoval pšenico letošnje žetve po 4000 Km (to je preko 1500 jugoslovanskih kron) ■>■* ioo kg. Borza Zagreb, devize: Beilin 24 — 25, Mi lan 353 — 370, Lor.d.m 270 — 300, New vork 65 — 66, Pariz 600 — 625, Prag? 130 — 145, Švi-.L 1275 — 1300, Dunaj 0.86 — 0.90, Budimpešta 8.75 — 9.25 valute: dolarji 64 — 65, 20 K v zla tu 200, napoleom 200, lire 345 — 355 Banka za Primorje 165 — 168.50. , Trg. obrtna banka 61 — 62.50. 'Hrv. eskomptna banka 195.50 — 197.5* Jadranska banka 290 — 295. Jugoslovenska banka 119 — 122.50. Ljubljanska kreditna banka 245 — 581. Slavenska banka 120 — 124. PraJtediona 1248 — 1250. 112.50, = Proti Izhodu Jadranske železnice v Kleku. Iz Beograda poročajo: Med načrti Jadranske železnice se nahaja tudi eden z izhodom na morje v Kleku. Ker se temu načrtu s merodajnih strani posveča velika pažnja, je poslala splitska občina ministrskemu predsedniku in me-rodajnim faktorjem brzojav, v katerem | Rečka pucka banka llO ^ opozaria na nepraktičnost in nemožnost Slov eskomptna banka 1ML Izgradnje luke v Kleku ter pravi, da bi Srpska banka 182.50 - 185. bil to atentat na interese vsega dalma- Eksploatecija drva 145 tinskega primerja m na interese prome- j Dubr. paroplovna družba 1400 ta in trgovine ter ra-pisavanje bojnih 'Goranin 1C5. vsot za najtežje izvedljiva pristaniška Podoben b zojav je odposlala tudi 142fi 135. no podpisal njegov šef. Te zneske so si potem razdelili Ivkovičevim manipulacijam so prišli te dni na sled ter ga djali pod kFuč. * Nepošteni orožnik. Pi-ed maribor skim kazenskim senntom se je zagovarjal včeraj bivši orožnik v Selnici nal Dravo, Anton "irovoik, ki je Bvojenr.u komandantu, naredniki ,;::neku ukradel iz kovčka 4000 kron denarja. Crmek ]e prvotno mislil, da se je vstel pri štetju, pozneje pa si je zaznamoval vte ti>'""ako in našel enega pil 7irovniku, ki je tatvino končno tudi priznal. Bil je ol-soitn na 5 mesecev tež« ječe ln povračilo dela. splitska trgovinska in obrtna zbornica. = Zastoj poštnih paketov na carinarnicah. Pri carinjenju poštnih paketov je nastal velik zastoj vsled zabrane uvoza luksuznega blaga in odredbe o u veren jih s strani odbora Narodne banke. Tako se nahaja na carinarnici v Zagrebu neo-carinjenih pet vagonov paketov, ki so prišli brez uverenja, ker so bili naročeni za časa. oziroma prej, nego je stopila v veljavo zabrana uvoza luksuznega niaga. V Zcmunu je 12 vagonov tega blaga: istotako se nahajajo velike količine v Beogradu, Ljubljani, Mariboru, Subotici itd. Ker je blago večinoma sezonsko, imajo trgovci vsled zastoja mnogokrat veliko izgubo. Generalna direkcija carin je stavila vsled tega predlog generalnemu inšpektoratu, da se dovolijo olajšave in da se ti paketi pro-pustijo. Istotako je poštno ministrstvo zahtevalo, da se zaostanki čim prej rešijo. «= «Petovia», usnjarska Industrija d. d. na Bregu pri Ptuju je imela I. redni občni zbor dne 19. aprili v prostorih Lju- 265. Mar. šumska industrija 130 — Našička industrija drva 124. Gutman 320 — 335. Slavonija 130 — 135. Union 725 — 750. Trbov. premogok. družba 260 Beograd, devize: Berlin 25.20—S5.S? Budimpešta 9.50, Bukarešta 59, Rim 37." — 390, London 310 — 320, Newvork 70, Pariz 625 — 640, Praga 136 — 143, Du naj 0.93 — 0.95. Dunai, devize: Zagreb 2722 — 272?, Beograd 10.858 — 10.882, Berlin 2795 -2305, Budimpešta 989 — 995, London 33.950 _ 34.040, Miian 41.620 — 41.680. Newyork 7681.50 — 7693.50, Pari:-. 71.450 — 71.550, Praga 15.190 — 15-210, Sofiia 5320 — 5330, Varšava 199 — 20.% Curih 149.375 — 149.625, valute: dob: 7631.50 — 7643.50, levi 5220 — 5230, r marke 2820 — 2830, funti 33.825 -33.875, franki 71.350 — 71.450, lire 41.420 — 41.4-S0, dinar 10.788 — 10.812, polisk« marke 199 — 203, leji 5624 — 5636, švic. franki 149.125 — 149.375, češke krone 15.165 — 15.185, madžarska krone OOS — 1000. Praga, devize: Berlin 18.05 — 18.45, bljanske kreditne banke v Ljubljani, liier Curih 988 — 992, Milan 274.50 — 276.50 ima svoj sedež. Iz poslovnega poročila parjz 470.50 — 472.50, London 224 — je posneti, da to novo podjetje po- 226, Newyork 50.70 — 51.30, Beogra:! vsem lepo razvija. V prvem poslovnem 71^0 — 72.50, Sofija 34.85 — 35.6.% letu se je razširila usnjarna za vegeta- ' Dunaj 0.56 — 0.76, Varšava 1.24 — 1.44. bilno strojen;e, uredila se je moderna j Budimpešta 6.50 — 6.90, valute: mark tovarna za kromo^o strojenje, tovarna za čevlje, oddele1- za izdelovanje gamaš, torbic in fine galanterije. Ze v prvem letu je podjetje napredovalo teko, da je moglo prevzeti veliko dobavo čevljev za našo vojsko. Izdelki gamašnega in galanterijskega oddelka so že dobro uvedeni v celi državi Podjetje, ki je v začetku lete 1921 dajalo zaslužek 183 delavcem. je imelo koncem lete 1921 zapo- ukradene vsote v skntmem znesku 16.000 kron. * O grozovitem umoru v Zagrebu se nam dodatno poroča: Preiskava o strahovitem umoru, katerega je izvTšil pekovski pomočnik Josip Petrovečki na . svoji gospodinji .m ljubici Sofiji Ulamec, slenih že 406 delavcev. Tovarna za čev-je v polnem teku. Iz dosedanjega zašli- Ije je urejena za dnevno produkcijo do J r . . , . .... ■ 1 nn.___t.nnpi,. ■« nema mrtTfi StrO- ševanja policija ni mogla domu jasne slike o zločinu, pač pa je ugotovila mnogo protislovja, vsled česar je bil razen morilca aretiran tudi mož umor-jenke pekovski mojster Mati.« Ulamec 1000 parov, tovarna za usnje more stro- jiti letno do 150 vagonov velikih kož, kromova strojarna do 150.000 drobnih kož: gamašni oddelek izdeluje letno čez vhsb ___j—. __________,20.000 parov gana*. Tako je tej doma- ter^svalTinja"in* prileinTea Josipa"p«tr^ [li industriji zasigurana podlaga za na-1" r _ • • > j„i;„;; t,,™', p« dot. ran iu reiervneea 18.05 — 18.45, švic. iranki 983 — 987. lire 271.50 — 272.50, franki 467.50 — 469.50, funti 223 — 225, dolar 50.70 — 51.30, dinar 71.50 — 72.50, levi 33.60 — 34.40, avstrij. Žigosane 0.61 — 0.81, poljske marke 124 — 1.44, madžarske kron? 6.50 — 6.90. Curih, devize: Berlin 1.83, Newyork 5.14. London 22.72, Pariz 47.82, Mfl.11« 27.82, Praga 10.15, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.75, Varšava 0.14, Dunai 0.065/,. žigosane 0.067/„. Berlin, devize: Rim 1473.15 — 1476.8S London 1208.45 — 1211.55, Newyork 273.27 — 273.97, Pariz 2544.30 - 2550.70, Švica 5300.85 — 531115, Dunaj 355."« — 395.50, Praga 513.20 — 544.70, Bu-dirriTJCš*«" —? 35.05 Sofija 192.75 — večkega Ana Petrovečki. {daljnji razvoj. Po dotiranju rezervnega 1 193,25. Objave m. mt& r. I * tfsartif m mg, jlstratn. ObSnI zobr Je otvoril« ta rodil* : predsednica gospa Pranja dr. TavCarJe-Pevci ljubljanskih vevških zborov! j va 1» talnišlcesa^poro^ ^ki j« Udeiežite se pogreba narodnega mučeni-.........." " ka Kromarja danes v soboto ob 4. po-poldne! Zbirališče ob tričetrt na pet pred vojaškim streliščem na Dolenjski cesti. Pojo se nagrobnici: «Vigred ta Blagor mn.» Note naj vsako društvo za svoje uevee prinese seboj! * Sokolsko društvo v Šiški. K pogreba narodnega mučemka Kromarja se zbiramo v krojih v soboto dne 22. t m. točno ob 3. uri pred društveno telovadnice. — Zdravo! * Šentjahobčane zlasti svoje člane ta članice vabi Gospodarsko napredno društvo za šenjakobski okraj, naj se v čim največjem številn udeleže pozdravnega večera na čast predsedniku demokratske stranke Ljube Davidoviča v soboto ob 8. uri zvečer ▼ dvorani Kazine. Vstop prost * Deželni muzej v Ljubljani bo začen-•a z nedeljo, 33. t. m., zopet splošno dostopen vsako nedeljo od 9. — 12. are predpoldne. * Društvo redava v soboto dne 22. t m. točno ob 8. uri zvečer v salonn hotela Uoyd g. Franc Meri jako utiskih na doberdob-ski fronti. Vstop prost K obilni udeležil vabi odbor. * Francosko predavanje v Ljubljani. Gospod Gabriel Mourey, ogleden francoski kritik ia poznavatelj zgodovine ifmetsosti, se bo na svojem potovanju i» Jugoslaviji ustavil tudi v Ljubljani, !:jer bo imel v nedeljo, dne 23. t. m. ob S. ari zvečer javno predavanje v veliki dvorani univerze pod pokroviteljstvom uikajšnega Francoskega Instituta. Predavanje «0 francoski skulpturi od 12. Jo 19. stoletja* be pojasnjevalo 80 izbranih skioptičnih slik. Vabljeni so vsi urilatefli umetnosti in francoskega jezika. * Predavanje o ^načrtu zakona o obči državni uprav U priredi »Društvo kon-oeptnih uradnikov politične upra\-c v Sloveniji v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata ljubljanskega. Predava okrajni 5,'lavar dr. PirkHiajrer iz Ptuja. Vstop prost. Društveni Člani in vsi, ki jih predmet zanima, uliudno vabljeni. * Javna dražba. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje za pondeljek dne 24. t m. ob devetih dopoldne v hiši Stari trg St 17/n. javno dražbo raznega pohištva, posode, preprog Itd. * Splošno žensko društvo prosi, da se rtiU zglasijo vse učiteljice, ki so usposobljene za pouk Oa gospodinjskih šolah ali tečajih. Kje so študirale, kakšne izpite irt kakšno prakso imajo? Pismene pri-iavc na fiasknr društva, Ljubljana, Rimska eesta 20. * Članice bivšega *Soeiatno-gospodar-s ksga in kulturnega ženskega društva*, ki imajo dobiti še popust od raznih ljub-1 Ijanskih trgovcev m obrtnikov, naj sej oglasijo v torek, 25., četrtek 27, ali soboto 29. t m. v Splošnem ženskem društvu, Rimska cesta 9, vsakokrat ob 5.1 do 7. ure zvečer. Kdor se do 30. t m., ik javi, izgubi popust minulega leta ki. /.apade v svrhe »Splošnega ženskega društva*. j * Občni zbor ženskega telovad-: Mg« društva v Ljubljani* se je vršil dne ■__ Vremensko por»očilo Liubliana 906 m nad morjem Ljttblaoa, 21. aptila 1922. J ' dala tajnica ga. Kroftova se razvidi vsestranski razvoj društva v raznih športnih panogah. Posamezni edseki kažejo velik napredek od lanskega leta Blagajniško poročilo izkazuje aktivno stanje društva Društvo se ie reorganiziralo, spremenilo pravila ta hne: Društvo Ate-na», Ljubljana. Novosestavljena pravila so bila soglasno sprejeta ta potrjena Izvolitev odbora: predsednica: ga. dr. Tavčarjeva, podpredsednica: ga dr. Koka-Ijeva, L tajnica: ga Kroftova, II. tajnica: gospodična L. Stebijeva, L blagajni-čarka: ga. Mira dr. 2irovmkova, Il.bla-gajničarka: ga. Bogadyeva, odbornice ga. Fistarjeva, ga Gašperltaova, ga Hodov ernikova, ga Jelačinova, ga. Jane-žičeva, ga Novakovičeva, ga. Pajničeva, ga dr. Ratniharjeva, ga. Šaplia, ga Škofova, ga dr. Švigeljeva, ga. prof. Wessnerjeva, pregledovalki računov: ga. Oričarjeva in ga. dr. Majaronova. Za-pisnikarica: g. Anica Tavčarjeva. * Otroško Igrišče ^Ženskega telovadnega društva v Ljubljani». Ker se bo na športnem vežbališču v Tivoliju zgradil za pomladno sezono še en tenis prostor se ne more otvoriti otroško igrišče s prvimi lepimi pomladnimi dnevi v lanskem obsegu pod nadzorstvom vrtnaric. Da pa ne stoji prostor neizrabljen, da društvo igrišče na razpolago otrokom pod nadzorstvom starišev ali služkinj proti mesečni odškodnini 10 Din za rodbino do preklica * Društvo stanovanjskih najemnikov v Celja. Iz Celja se nam poroča, da se razširi delokrog dosedanjega »Društva stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Celju*, ki je bil v socijaldemokratskih rokah, ta se vrši radi tega izredni občni zbor dne 13. maja t. L ob 20. uri v gostilniških prostorih celjskega »Narod nega doma*. Na dnevnem redu so volit ve novega odbora in zastopnikov v stanovanjsko komisijo ter sprememba pravil. * Železniki. Naš »Sokolski dom* se ravnokar dovršuje. Svoječasno smo raz poslali nekaterim nabiralne pole. Prosi mo dotičnike, da nam jih vrnejo z morebitno nabranimi prispevki, ker denar nujno rabimo. Zdravo! Telovadno društvo »Sokol*. * Gradba «•* » «■• - T«*—" """'''S* J*. KMltalM te 80 bMMfl S Olik. vMktk Md.l|«m. S »Ml 9 Ol«. - - "-"*«* » o N. vpraiMl« m •de*.«'!* 1» f oratao* prtlo*«« emmmk, n l&nrnr■ — Poslovodja, 1106 ; sedaj vodeč večjo tvrdko na - deželi, ieli 8 1. junijem i li ' po d 'govoru nastopiti en ko mesto. Cenjene dopise pod < < Marljivost* na npr. »Jutra*. Jseraztržni kavčukovi nodpefniki za čevlje. 693 Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7618 7593 760-1 7605 769-3 761*9 _ S _ 760-9 Zračna Veter temperatura 33 sev. aap. 98 breivetra 52 jug. vih. 50 bresvetra 9-0 3-0 sev. sapad 4-0 brervetia Oblačno 0-10 oblačno več obL več jasno del oblačne dei Padavine mm 0-8 5-0 *0 1-0 * Ljubljani barometer nestan., temper. nom. - Solnce vriiaj« ob 4 59, zahaja ob 18 59 Skladišča: Balkan, i. Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska e. 33. [d. p.] ,0rient" d. d, Sodna ulica štev. 3, telefon 463. _ Trgovine: Julija Stor, trgoviBa s čevlji, Prešernova nlica 5. _ M. Urbas, prodaja pristnih kranjskih "klobas, Slomškova ulica 13. _ Mehanična delavnica« [d. p.l Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407. Pisalni stroJU ld. P- Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407 Tehniški uradnik išče v svrho slovenske kon-verzacije neodvisno damo srednje starosti v Ljubljani ali okolici Dopisi t nemškem jeziku blagovolijo naj se poslati upravi »Jutra* pod »Prijateljstvo*. 1116 2 in 3% tone, generalno popravljeni, nudi1112 ll Borec, Ljubljana. Razmnoževalni aparati: |d. p.j Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407. Obleka, perilo. Fran Kraikovlč, Stari trg žl 22. Nizke cene. Kože divjačine, vsake vrste, tndi zajčje, kupuje trgovina z usnjem 0. Zdravič, Ljubljana, St. Florijana nlica 9. Naznanlam cenjenim odjemalcem in občinstvu, da sprejemam na Dunajski cesti štev. 9., II. dvor. klobuke In slamnike v preoblikovanje, beljenje in barvanje. Se vljudno priporoča 20C2 J. STEMBER6ER Dunajska cesta 9. I Cene zmerne! lTofina postrežba! Matej Orehek, modna trgovina in zaloga čevljeT, Kolodvorska nI 26. „llirija4,f lesna trgovska m industrijska družba, Ljubljana, kralja Petra trg Si 8. Izšel je ponatis znamenitega „Jutrovegaft romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Collina. Cena D 5'—, pc poiti D -*75 ve*. liiriu ti prt ipranlitii „W, UaMJua, Priiiniii ulita, "V* Trgovski pomočnik, vojaščine prost, dobro iavež-l«n, manufakturist in spreteu prodajalec, sa sprejme takoj v trgovini mešanega blaga Ivan Veselic, Ormož. 1136 Otroška postelj, prav dobro ohranjena, z mrežo in predalom se proda. Ogleda se jo lahko od 18. t. m. dalje. Naslov pove uprava »Jutra». Ved draves, uporabnih za stresne konstrukcije ali rezanje desk, se proda po jako ugodni ceni. Vpra-ati pri Malahovskv, Cesta na Kodelievo 3. Pltiasta odeja za kočijo, skoraj nova su proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 1131 V prijaznem kraja blizu železnice, kap m mala hišo z nekaj zemljiSčem in tudi malim gozdom r bližini Bleda ali Radovljice. Kupim tudi zemljišče brez hiše, ako na lepem kraju. — Ponudbe s ceno pod »K. S.» poštoo-ležeče Jeseuice, Gorenjsko. Hi Pletilj ke na stroj, Izurjene, »de aa takoj pod mt pogoji la priporoaa raznovr.tne pletenine la.toega izdelka damake majice ln bluze. Jope, otrooje perilo, gamaže, dokolenioe, svtterje Aeploe Itd.-Izdeluje tudi po narofillu Pletiinica Ciril Vajt, Kranj. Pletenine, raznovrstne, damske majloe ln bluze, jope, otr. perilo, gamaše, doko-lenloe, avlterje, deptce itd. lastnega izdelka priporoča 1120 Pletenine CIRIL VAJL, Kra&|. Ustanovljeno leta 1896. Ustanovljeno leta 1896. Mednarodni transporti Anfonio Biancherš & €omp., Postojna Centrala: Ponteba. 7-8 Podružnice: Postojna (Poštni predal 17),, VIHach, (Poštai predal 51). - Agenture: Prestranek, Trblz, Arnoldsteln. Odprema vsake vrate blaga. - ===== Specialna odprema živil, žive ln zaklane i Ivine v katerikoli kraj SNTPTZT Iz kavčuka * CIRIL SITAR LJUBLJANA 'etra ce* t/ m © g % JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjlih generalnih popravil. Postrežba točna, deta zajamčena oou Maribor, Tržažka oeata 16. —-------- # Ortopedski savod ministrstva aa socialno politiko v a * Beogradu (Topčiderako brdo) išče strokovnjaka za ortopedijo, s I Vi ima po možnosti kako specialno šolo, za poslovodjo z letno g I n^ dS sOCK) dinarjev s pravico na dodatke za neukazne. g 1 P Ponudbe s prepisi dokumentov je pošiljati na upravo. Uprava. —------ Sukno u proaenadna li i ortaa obiski v bogati izbiri A. & E. Skaberni, Ljubljana, Vestni trg fit. 10. ue. v