85 54 A 60 L00200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 Primorski K! 8s nevnik Poštnina plačana v gotovini onn *• Abb. postale I gruppo tiGHa Z\)\) IlF Leto XXXIV. Št. 286 (10.198) TRST, nedelja, 3. decembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuži, od 18, septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Več stvari je, ki dokazujejo, da v zelo pomembnem obdobju "°ia za globalno zakonsko zaščito ‘lovenske narodnostne skupnosti v •kželj Furlaniji - Julijski krajini. Kes je, in v našem dnevniku smo v vsakem primeru primemo režirali, da smo bili priče nekaterim Okusom grobega vsebinskega in teritorialnega omejevanja take zabite. Spomnimo se samo vladnega ikonskega osnutka o uresničenju clena 8 osimskega sporazuma in Pritiskov vodstva videmske krščan-ske demokracije na beneške Sloven-Ce> da se ne bi priznali za polno-Pravne Slovence in izrekli za ena-7° zaščito, kot naj bi jo dosegli Slovenci na Tržaškem in Goriškem. *es pa je tudi, da smo prav v Poteklem mesecu zabeležili nekaj Pozitivnih premikov, ki za sedaj *ICer še ne opravičujejo kakšne-ž posebnega navdušenja, ki pa Pk tudi ne gre podcenjevati, zla-**' ne zato, ker so rezultat odločnega enotnega nastopanja naše narodnostne skupnosti in tudi razumevanja in podpore demokratičnih ^ italijanske družbe. Prvo mesto med temi pozitivnimi premiki pritiče vsekakor spre-ternu enotne slovenske delegacije Pni predsedniku republike Sandru Pertiniju v Rimu, 21. novembra, rvič od sprejetja ustave pred 30 eti se je namreč zgodilo, da je mtjviiji predstavnik države in va-ritd njenih ustavnih določil, jasno 'n Orez ovinkarjenja izjavil, da «dr-iava mora zaščititi manjšine, da s tem manjšinam ničesar ne daru-j* ampak izpolnjuje le svojo dol-teostv. No vodstvo države je mo-Priti resnični derrtokrat in an-jhšist, da smo slišali besede, ki M glede na osebnost, ki jih je iztekla, lahko upravičeno sprejemamo kot častno obvezo. , 'Poden dni kasneje, 28. novem-bra■ je enotno slovensko delegacijo *PrejeI predsednik senata Aminto-re Fanfani. Tudi on je pokazal ra-temevanje za našo zahtevo po ce-oviti zaščiti in najavil začetek po-riopka v senatu za obravnavo predanih zakonskih osnutkov oziroma Peticij za globalno zaščito, obenem tudi povedal, da bo posredoval JJrt senatnih komisijah in predsed-Jku vlade Andreottiju, da se ce-tei postopek v tej zvezi pospeši. nato, 29. novembra, je se-mttna komisija za kmetijstvo kot Prva od osmih senatnih komisij, ki .do morale o zakonskem osnutku .1 ozreči svoje mnenje, spre-tete stališče, da ne nasprotuje naštevanju postopka, kar v praksi Pteneni, da je za tisti del osnutka, ki se tiče njene pristojnosti, izrekla povoljno mnenje. Končno naj zabeležimo, da se bo po daljšem premoru prav jutri ponovno sestala, na plenarnem zasedanju posebna komisija predsedstva vlade za preučitev materialov za pripravo vladnega zakonskega osnutka. Kot znano je v tej komisiji tudi pet predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti, ki zelo odločno branijo slovenske interese. Komisija ne bi smela prezreti bodisi Pertinijeve izjave, kot ne dejstva, da je v senatu stekel postopek za izrek mnenja o predloženem komunističnem zakonskem osnutku za globalno zaščito, in niti Fanfanijevega izziva predsedniku vlade v zvezi z delom vladne komisije. V tem trenutku je seveda težko predvidevati, v kolikšnem času bodo senatne komisije opravile svoje delo in kako. Prav tako ni mogoče predvidevati, kakšni so dejanski nameni prevladujoče večine v posebni vladni komisiji: ali se bo odločila za svoj zakonski osnutek, ki bi avtomatično prekinil nadaljevanje sedaj sproženega postopka v senatnih komisijah, ali pa bo prepustila, da komisije razpravljajo dalje o doslej predloženih osnutkih. Jasno pa je, da svojega dela in svojih odločitev ne bi smela več odlašati, saj zato ni nobenih' opravičljivih razlogov. V prihodnjih dneh in tednih imajo enotna predstavništva Slovencev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine v programu še srečanja s predsednikom poslanske zbornice Ingraom in vsedržavnimi tajniki političnih strank ustavnega loka (srečanje s tajnikom liberalne stranke Zanonejem je že bilo), da tudi njim predložijo neodložljivo nujnost, da se vprašanje zakonske globalne zaščite končno uredi v skladu z ustavnima členoma 3 in S in v sKladu z. mednarodno veljavno obveznostjd, kakršno predstavlja osimski sporazum ter da se stranke, ki jih predstavljajo, na državni, deželni in krajevni ravni zavežejo, da podprejo enotno izraženo zahtevo slovenske narodnostne skupnosti. Pozdravljamo premike, ki so bili izvršeni in pričakujemo, da se bo izražena pripravljenost za sprejem zaščitnega globalnega zakona odrazila čimprej v konkretnih dejanjih. Istočasno pa nas pozitivni premiki ne zavajajo v utvaro, da ne bo treba premagati še marsikateri odpor, kar narekuje manjšini in njej naklonjenim demokratičnim silam, da vztrajajo v sedanjih naporih. POLITIČNA NAPETOST NARAŠČA LJUDSKA MRŽNJA PROTI ŠAHOVEMU REŽIMU PRERAŠČA V VSTAJO v v POZITIVNIM PREMIKOM MORAJO SLEDITI DEJANJA Demokristjani zavračajo NA TISOČE ŽRTEV SPOPADOV MED VOJSKO Berlinguerjeve kritike Desnica K D hvali Zaccagninija RIM — Za demokristjane je polemika o reformi kmetijskih pogodb samo «komunistična pretveza*, ker KPI v resnici išče »alibi za krizo*. Tako meni Galloni, ki Berlinguerjeve kritike zavrača, češ da so «prenapete, iz trte izvite in instrumentalne*. Galloni v imenu cele KD vztraja, da KD ni nikoli hotela bojkotirati reforme in zagotavlja, da bo zakon, tako ali drugače odobren, vendar pod pogojem, da so «zaščiteni splošni interesi lastnikov zemljišč* (vele posestnikov), ker je KD mnenja, da so interesi spolovinarjev razrednega značaja* in jih torej ne gre upoštevati. KD bo torej vztrajala pri popravkih, ki dejansko predstavljajo kršenje vladnega sporazuma in se brani s tem, da komunistom očita »nestrpnost do politike enotnosti*. Tudi Flaminio Piccoli meni, da je sporazum me gcč «s fantazijo, ki je tipično italijanska*. Skratka, KD skuša prikazati KPI kot edino silo, ki se trmasto upira «možnemu sporazumu*, pa čeprav na koži kmetov. Očitno gre za defenzivno taktiko, ki pa dokazuje tudi, da se KD opredeljuje za nevarno perspektivo. Andreotti je sedaj izoliran, zaprt v palači Chigi s svojimi ministri, kjer razpravlja o bruseljskem vrhu o monetarni Evre pi, medtem pa vodstvo KD že računa na krizo in predčasne volitve, v prepričanju, da je mogoče v obnovljenem protikomunističnem vzdušju združiti vse demokristjane in si tako zagotoviti «revanš» za poraze 15. junija 1975 in 20. junija 1976. Tu so namreč kmečke pogodbe, nato imenovanja voditeljev javnih ustanov in bank, reforma pe kojnin, triletka: za vse to KD igra na karto odlašanja ali pa ponovne razprave o vladnem sporazumu. S tem, da je komunistom očital dvoličnost in se začel naslanjati na socialiste si je Zaccagnini zaslužil pohvalo notranje desnice. Najprej so ga pohvalili mladi desničarji v KD, sledil pa jim je Fan-fanijev glasnik Bartolomei, ki je tudi mnenja, da gre pripisati zaslugo za vse to bivšemu ministru Donat Cattinu, ki je sedaj Zacca-gninijev namestnik. KD skuša doseči predvsem nekaj: če komunisti nočejo krize, morajo ostati v večini, vendar v podrejenem položaju. V razpoložljivem času pa bi KD skušala u-trditi zavezništvo s Craxijem. Toda socialistični tajnik noče, da bi se KPI vrnila v opozicijo. V tem primeru bi namreč tudi položaj PSI bil nevzdržen. Zato Cra-xi upa na »naglo krizo*, ki naj bi se ne zaključila z razpustom •"»lili,,,,........................ OSNUTEK MORA SEDAJ ODOBRITI POSLANSKA ZBORNICA SENAT ODOBRIL ZAKON 0 NAČINU IZVOLITVE EVROPSKE SKUPŠČINE «Etnične liste» se lahko povežejo z velikimi strankami d — Senat je včeraj popol-jjj odobril zakon o načinu izvo-ijj - evropskega parlamenta. Voli6 bodo, predvidoma, v prvi Putini junija 1979, volilna kam-pa se bo pričela 50 dni prej. koj, mora sedaj odobriti tudi Irjanska zbornica in to čimprej, J®oe na ja je Italija zadnja sN°Pska dežela, ki je izdelala u-zakon. bvr ejm°, kaj določa zakon. Za j 'aitev članov evropskega par-^aienta bo veljal strogi proporčni Hi letr> z vsedržavnim izračunavajo?? kvocienta. Ker bo volivcev ž Nižno 55 milijonov bo kvocient ljajal približno 450 tisoč glasov. Na ima namreč pravico do 81 tftv^°Pskih poslancev*, ki so lah-«li a?'*’ iuPani, deželni svetovalci 7e*ani italijanskega parlamenta, f,j kradi potrebe, da se posamez-tJ/, Področjem zagotovi ustrezno f)8 dstavništvo bo Italija razdelje-jka pet okrožij, kjer bo za izvolita Poslancev odločala igra prefe-|s, c (dve). Naša dežela spada v V., Volilno okrožje kot Veneto, j^dpntinska, Južna Tirolska, E-Ja - Romagna, kjer bodo mo-dn 0 'iste vsebovati od največ 15 Jemanj 5 kandidatur, p^.aj tu omenimo. Ja zakon do-Vsm Predstavitev »etničnih list* K(.m°s^ansk>h Francozov, tirolskih je kJcev in Slovencev iz Furlani-Povm ^u''iske krajine, če se te jtrif;eju z eno izmed vsedržavnih “hk, v tem primeru se bodo njihovi glasovi seštevali z glasovi »povezane* stranke, njihovi kandidati pa bodo konkurirali pri izvolitvi evropskih poslancev teh povezanih list z lastnim »volilnim številom*, ki ga izračunamo s seštevanjem glasov liste in osebnih preferenc. Notranji minister Ro-gnoni je s tem v zvezi poudaril, da ne gre za avtomatično jamstvo manjšinskega predstavništva, pač pa za možnost, ki je v bistvu sad političnega dogovarjanja z vsedržavnimi strankami. Zakon določa tudi, da bodo italijanski zdomci v državah članicah EGS lahko glasovali na sedežih konzulatov in se jim torej ne bo treba vračati v domače kraje. Glasovali bodo z glasovnico okrožja kateremu pripadajo. Zdomci, ko živijo in delajo v drugih državah oziroma preko oceana, pa te pravice ne bodo imeli in bi se teoretično morali vrniti v domače kraje, (sts) Kitajsko vodstvo premostilo spore PEKING — Pekinški dnevnik «Kitajska mladina* je včeraj o-bjavii zanimiv članek, v katerem med drugim zatrjuje, da »se m bilo lahko dokopati do enotnega in stabilnega položaja, ki ga je treba sedaj z vso pozornostjo obvarovati*. Te trditve, konec kam- panje na »dazibao* in pa objava fotografije, na kateri so skupaj predsednik Hua Kuo - feng, vsi štirje podpredsedniki Yen Chien -ying, Teng Hsiao - ping, Li Hsien - nien in Wang Tung - hsing so dokaz o premostitvi šparov. parlamenta, pač pa z zamenjavo in spremembo vlade, V novo vlado naj bi vstopili tudi republikanci in socialdemokrati, predsednik vlade pa bi lahko bil nekdo, ki ni demokristjan. Na vprašanje časnikarjev je Craxi odgovoril, da »socialistom tega mesta ni nihče {»nudil*, kar je izzvenelo kot pravi p»ziv v demo-krščanske vrste, naj se kdo oglasi. Taka vlada bi namreč ne bila povratek k levemu centru, pač pa le «nova inačica vlade demokratične enotnosti*, s katero bi se morali komunisti pomeriti. Medtem pa komunisti nadaljujejo svojo kampanjo z geslom «u-resničiti večinske sp»razume*. V Turinu je pred ogromno množico to ponovil Giorgio Napolitano, ki je poudaril, da morajo KD in druge stranke spoštovati dogovore, »sicer ne bo časa za nova zavezništva*. MINO FUCCILLO MOSKVA — Agencija Tass poroča, da bo v drugi polovici meseca januarja prihodnjega leta prišel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo španski zunanji minister Marcelino Oreja. IN MUSLIMANSKIMI MNOŽICAMI V IRANU V Ze dve noči se manifestacije ob islamskem prazniku moharramu nadaljujejo z nezmanjšano ostrino - Vojska je sinoči nekoliko popustila in je v defenzivi Tanki na teheranskih ulicah ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiill,||l||||||ini||||||l|l1llll|l1||||tlinilllll,,tllllII1nil,llllliIIIIIIIIIIIII|l|imi||ll|||||ini||||||||||||||||||||m|||||||||t|||M|||||M|ml||I||^||||||||||||||||||||||||f||||||||||||||||||||||||||||n||n STOPNJEVANJE KRIMINALNE DEJAVNOSTI V ITALIJI V oboroženem spopada v okolici Milana karabinjerja in zločinec bado ranjeni Preiskovalci našli na kraju dogodka pravi arzenal orožja - Domnevni terorist po mnenju zdravnikov klinično mrtev - Ali je šlo za sabotažo električne centrale? MILAN — Dva karabinjerja hudo ranjena in domnevni terorist v boju s smrtjo: to je obračun včerajšnjega oboroženega spooada blizu električne centrale ENEL, nedaleč od glavnega mesta Lombardije. Okrog 12.30 sta bila karabinjerja, 20-letni Angelo Guida in 28-letni Michele Guglielmini v običajni izvidnici po poljih, kjer teče meja med občinami Sovico, Mar-cherio in Lessone. V bližini električne centrale sta opazila štiri osebe, ki so se sumljivo kretale okrog centrale same. Karabinjerja sta izstopila iz svojega fiata «127», da bi legitimirala neznance, ti pa so iz manjšega kovčka pograbili za revolverje in brzostrelke, ter začeli streljati na karabinjerja. Guido so krogle zadele v trebuh in se je takoj zgrudil na tla, medtem ko je Guglielmini, čeprav teže ranjen v ramo, sprožil rafal iz brzostrelke proti zločincem in zadel v glavo enega izmed štirih, medtem ko so ostali trije pobrali s tal nekakšne Žaklje in zbežali z avtom, verjetno fiatom «124». Gu-glielminiju je še uspelo sprožiti alarm, tako da so kmalu potem pridrvele na kraj spopada še druge izvidnice karabinjerjev in re-šilec rdečega križa, ki je težko ranjena mladeniča in domnevnega terorista takoj prepeljal v bolnišnico v Niguardo. Karabinjerja Guido so takoj operirali in mu odvzeli vranico. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno kritično, medtem ko se bo moral njegov kolega Guglielmini zdraviti štirideset dni. Domnevni terorist je Po mnenju zdravnikov klinično mrtev, saj mu je ostala krogla v možganih in skorajda ne daje zna- kov življenja. O njegovi identiteti se še ničesar ne ve, saj je imel pri sebi ponarejene dokumente, edini razpoznavni znak pa je tetovirani zmaj na hrbtu. Oblasti so takoj uvedle preiskavo. Na kraju spopada so preiskovalci našli v kovčku, ki so ga zLcčinci pustili v travi, pet ročnih bomb in štiri revolverje, na ranjenem zločincu pa dve pištoli, ki ju je imel za pasom, v žepih pa še dve ročni bombi. Prav to je dalo slutiti, da gre za teroristično skupino, ki je imela v mislih sabotažo električne centrale. Drugi element, ki potrjuje zgornjo domnevo pa je, da so bili neznanci do zob oboroženi in to tudi z ročnimi bombami, kar ni v navadi pri «običajnih» zločincih. Preiskava pa kljub vsemu teče še v drugo smer in oblasti preverjajo možnost, da bi šlo za pripadnike kakega milanskega zločinskega racketa, ki so prišli k centrali ENEL po orožje. Naj bo tako ali drugače, včerajšnji spopad pri Milanu še enkrat dokazuje da se teroristična in zločinska dejavnost v Italiji stopnjuje. Ob zaključku redakcije smo dobili vest, da so identificirali domnevnega terorista. Gre za 30-letnega Alfia Pozzija iz kraja Castello di Brianza pri Comu, ki je bil že večkrat obtožen zaradi ropa. (mč) KUALA LUMPUR — Včeraj ponoči je nedaleč od malezijske o-bale utonilo triinštirideset viet- namskih beguncev: njihovo ladjo, na kateri je bilo skoraj 300 oseb, med katerimi več kot 150 otrok, je zajela močna nevihta. Sto o-seb še vedno pogrešajo. Nov potresni sunek v Furlaniji VIDEM — Močan potresni sunek je včeraj proti jutru prebudil prebivalstvo v Furlaniji, ki je v strahu zapustilo domove. Sunek, ki je dosegel 5. stopnjo po Mercallijevi lestvici in je že 439. od tragičnega 6. maja predlanskega leta, so občutOi tudi v višjih nadstropjih v Vidmu. Ne poročajo o človeških žrtvah in škodi. . unim uu.miiiimm.iii mn SEJA VSEDRŽAVNEGA SVETA ANPI V MILANV_ Teroristi služijo reakciji MILAN — V nabito polni pokrajinski kongresni dvorani v osrčju industrijske metropole Italije, se je začelo včeraj zjutraj vsedržavno srečanje VZPI - ANPI, ki je i-melo na dnevnem redu vprašanje društvene politike in probleme terorizma. Srečanje je odprl vsedržavni tajnik Mazzon, sledilo pa je obširno poročilo Ettora Galla, člana višjega sveta italijanskega sodstva. Sledili so pozdravi in posegi v diskusijo o vprašanjih, ki sta jih nanizala glavna poročevalca. Zbo- Proti «Pedinijevemu odloku*, ki ga ravnokar sprejema senat, so stažisti in študentje zasedli več italijanskih univerz. Na sliki: zasedena univerza v Pid (Telefoto ANSA) rovalce je med drugimi pozdravil predsednik lombardijske organizacije FVL (Federazione Volontari della Liberta), ki je posredoval tudi pozdrave tajnika Krščanske demokracije Zaccagninija. Naj o-menimo, da je govornik kritiziral tako svojo organizacijo kot ANPI zaradi pretekle dejavnosti v zvezi s položajem, ki je nastal v Italiji v zadnjih letih. Sledila je diskusija v katero so posegli številni predstavniki vodstva deželnih in pokrajinskih organizacij. V popoldanskih urah se je diskusija zaključila, nakar je spregovoril vsedržavni predsednik VZPI - ANPI Boldrini. Vodstvo bo v prihodnjih dneh izdelalo resolucijo na podlagi prispevkov in nasvetov, ki so jih posredovale organizacije na bazi. Sodeč po vsem, kar je bilo izrečeno na srečanju, lahko zaključimo, da namerava VZPI-ANPI nastopiti v prihodnosti kot dejavnik, ki mu spričo antifašističnega boja o-boroženega odpora fašizmu in nacizmu pripada tudi naloga, da se bojuje za uresničenje ciljev za katere so se partizani borili in umirali in predvsem za dosledno izvajanje načel republiške ustave. Razgaliti načrte peščice teroristov, ki v bistvu služijo interesom najbolj reakcionarnih krogov ter pobijati vse poskuse za zasužnjenje italijanskega naroda s strani mednarodnih reakcionarnih krogov ter uveljaviti navzočnost delovnih množic v državi in v njeni upravi, to so osnovni cilji, ki jih VZPI - AN Pl zastavlja v tem zgodovinskem trenutku. Na zborovanju je predsednik posebej pozdravil tudi tržaško delegacijo v kateri so številni pripadniki borcev slovenske narodnosti. Zborovanje je potekalo v velikem navdušenju ter je izpričalo odločnost vseh bivših borcev, da se napravi konec divjanju terorističnih tolp, ter za kvalitativen skok v italijanski demokraciji za prihodnje razdobje, (vk) PO ARETACIJI PETIH SRBOV V CHICAGU Pripravljali so atentat na Tita CHICAGO — Ameriška obveščevalna služba FBI in državno pravdništvo sta predvčerajšnjim potrdila aretacijo petih Srbov, ki jih obtožujejo, da so pripravljali atentat na jugoslovanskega predsednika ob njegovem lanskem o-bisku v ZDA. Poleg tega naj bi pripravljali atentat na jugoslovanski konzulat v Chicagu ob priliki nekega sprejema, krivi pa naj bi bili še bombnega atentata, ki na srečo ni terjal človeških žrtev, na stanovanje jugoslovanskega konzula v Chicagu leta 1975. Se vedno pa iščejo šestega člana te zločinske tolpe. Prav tako predvčerajšnjim je posebno sodišče iz Chicaga obtožilo «ugrabitve tujega funkcionarja* dva hrvaška ustaša, 32-letnega Mileta Kodzomana in 36-letnega Božo Kelava. Ustaša sta preteklega avgusta vdrla v za-hodnonemški konzulat in v zameno za nemškega podkonzula zahtevala izpustitev hrvaškega terorista Stepana Bilandžiča. Bi-landžič je bil tedaj priprt v zaporu v Koelnu. Ustaša sta se po desetih urah vdala. TEHERAN — Z bojnim in molitvenim vzklikom »Alah je velik* teheransko prebivalstvo že dve noči kljubuje tankom, policijski uri in represiji iranske vojaške diktature. Na predvečer moharama, islamskega desetdnevnega žalovanja, je predsinočnjim prebivalstvo Teherana in vseh večjih in manjših mest Irana stopilo na ulice, da bi izpolnilo zapoved svojih ajto-lov. Ob 21. uri, ko vse iransko življenje zamre zaradi policijske ure, so na ulice stopile osebe zavite v kafane, mrtvaške tunike, in okoli sebe zbrale na tisoče ljudi. Iz vseh koncev mesta so se razlegali vzkliki «smrt šahu, Alah je velik*, med nje se je mešalo bobnenje goseničarjev in tankov po mestnem tlaku, re-glanje strojnic in turobno zavijanje siren rešilcev. V vsem mestu je ’ velo kot v panju, izvzeta ni bila niti najbolj obrobna ulica, najbolj vroče pa je bilo v mestnem središču, na Trgu Jaleh, prizorišču tragičnega »črnega petka*. Ob 24. uri je streljanje postopoma prenehalo, tu in tam pa so se slišali posamezni streli tja do pol štirih zjutraj. Obračun prvega nočnega spopada je težak, opozicija trdi, da je pod streli šahove soldateske padlo vsaj tisoč ljudi, uradno sporočilo pa zagotavlja, da je bilo u-bitih le sedem ljudi, kar je v protislovju s tragičnimi sedeminšestdesetimi svežimi gomilami na pokopališču Behešt Zahra. Po krvavi noči se je ob 9. uri ponovil mrtvaški »moharradov ples*, na ulicah so se ponovno pojavile postave v belih kafanih, ki so se jim takoj pridružili številni Teherančani. Do spopadov je prišlo v 15 različnih krajih mesta. Po izjavah očividcev je med spopadi padlo vsaj 200 oseb samo v južnih teheranskih območjih. V mestni četrti Bu-sardžomehri, v neposredni bližini bazarja je 300 vojakov odložilo orožje in se pridružilo demonstrantom. Manifestacije so bile tudi pred šahovo rezidenco v Niavarinu, Ob 13. uri se je kot na ukaz vse končalo. Popoldan je potekel v napetem vzdušju, saj je bilo vsem jasno, predvsem pa vojaški Moharram je ime prvega meseca v islamskem letu, obenem pa važen verski datum za vse mohamedance, predvsem pa za iranske šiite. V prvih desetih dneh moharrama, v letu 680, je Hosein, sin Mohamedovega zeta Alija in medinski iman potoval iz Medine v Kerbelo, da bi maščeval očetovo smrt. Desetega dne, v arabščini ašura, so ga napadli vojaki damaščan-skega kalifa in ga ubili ter poklali njegovo družino in spremstvo. Za šiitske muslimane je to važna verska obletnica, saj šiiti dajejo velik poudarek mu-čeništvu, skoraj vsi njihovi i-mani so namreč umrli msilne smrti. Moharram je torej neke vrste tpraznik* žalovanja, ki doseže svoj višek za ašuro, ko se številni verniki v stoletnem ritualu udrihajo z verigami v znak pokore. Te verske fanatične procesije so prepovedali med vladanjem šaha Reze Pahlavija, sedanja vojaška diktatura v Iranu je prepoved še zaostrila. diktaturi, da ljudstvo ne bo odnehalo, da so mrtvi le dali novega zagona mučeniški volji šiitskih vernikov. Teheranske mošeje so ob 18. uri napolnili verniki, ključne položaje v mestu pa motorizirani oddelki vojske, pb 21. uri niti minuto kasneje, je v mestu ponovno zahrumelo. »Smrt šahu, Alah je velik,* kot v moreči nadaljevanki so se ponovili prizori iz predsinočnjih neredov. Neredi so se nadaljevali pozno v noč, da nimamo še niti približ-nee;: obračuna sinočnjih krvavih spopadov. Po mnenju tujih dopisnikov pa bi moralo biti končno število žrtev manjše kot predsinočnjim, kljub temu, da se je manifestacij udeležilo še večje število ljudi, vojska se je baje izogibala dokončnih spopadov in je bila v defenzivi. Moharrah se J.- torej spremenil v pravo «sveto vojno*, ali kot pravijo ajtoli, bele postave v kafanih so dokazale, da so pripravljene »žrtvovati svoja življenja v obrambi islama*. Uresničil se je torej poziv ajtola Homejna, ki je v Parizu napisal »potoke krvi bo treba preliti za časa a Sure" do tedaj pa manjka še devet dni in teheranske ulice so okrvaljene. (voc) S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA PREŠERNOVE IN CANKARJEVE ULICE V NAŠEM MESTU NE BOMO IMELI! Prosvetno ministrstvo nasprotuje, nadzorni organ je razveljavil sklep, novi občinski odbor pa se zanj več ne meni - Kako je z rabo slovenščine v rajonskih svetih in posvetovalnicah Kako je s poimenovanjem dveh tržaških ulic (Ulice Petronio in dela Ulice delTIndustria) po Francetu Prešernu in Ivanu Cankarju? To je vprašanje, ki ga je občinski svetovalec Lokar (SSk) naslovil tržaškemu odboru. Zanimiv je odgovor, ki ga je dal odbornik Alfieri Seri (LpT), iz katerega izhaja predvsem to, da iz tega ne bo nič. Seri je pojasnil, da je zadevne sklepe sprejel prejšnji občinski svet, čeprav «proti mnenju toponomastične komisije*. Sklepu se je uprlo ministrstvo za prosveto, zato ga je {»krajinski nadzorni odbor kratkomalo razveljavil. Seri je pojasnil, da je tako propadel sklep o poimenovanju Ulice Petronio po Prešernu. Zato je bil sedanji občinski odbor mnenja, da nima smisla vztrajati pri predlogu, da bi Ulico delTIndustria preimenovali v Cankarjevo ulico. Seri je zaključil z nekakšno obljubo, da bo Cecovinijev odbor v bodoče poimenoval po teh in tudi drugih slovenskih možeh na 1978-79 - Tretji abon-®*Jski koncert ' četrtek, 7. decembra 1978, 2" 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE PEVSKI ZBOR "CONSORTIUM MUSICUM* Dirigent UROŠ LAJOVIC čnSfti JURIJ REJA ' tenor, j«TOMIR ŠIŠKOVIC - violina, mtLOš MLEJNIK - violončelo. Prodaja vstopnic v pisarni GM “ do 12. ure in eno uro pred hcetkom koncerta pri blagajni ^turnega doma. gledališča jtOSSETTI ob 16.00 Corrado Panj, Anto-1,2? Schisgalovo «Ancora una vol- Ego Maria Morosi pred-l ‘1° Schisgalovo «Ancora una vol H13'n°re mio*. Abonenti 20 od sto po-Rezervacije pri osrednji bla-Pasaži Protti. Danes zadnja £ decembra izven abonmaja t^Snia della Loggetta, Centro ta aIe Bresciano predstavlja Piran-]erj°v? ■'La vita che ti diedi* z Va-stj, ™°riconi. Abonenti 30 in 20 od kljg^Posta. Rezervacije pri osrednji jJWTOBIJ Jes ob 16. uri red prva nedelja. %r'S^a skupina Vannucci - De ti^vich predstavlja «11 matrimo-Son^Hd0 Svevo*. V abonmaju: tjj( št. 3 v alternativi.! ^g^jervat Ponovitve do S. decembra. Heijto aci->a Je obvezna tudi za abo-reda »stalni*. jgtDl lOe.s. ol) 16. uri zadnja ponovitev miJevo opere «Tosca». koncerti iestj ^v1^ turistične in letoviščarske _ ^■30 e' t)o v torek. 5. decembra, ob kotiCer,v baziliki sv. Justa orgelski ta R nemškega organista Wilhel-rnnibacha. Na sporedu bodo ta Mozarta, Johanna Sebastia- ^cna, Liszta in Maxa Regerja. t>is|(|hril|e||a Underground Zaprto fliJ* 16.30 . 19.15 - 22.00 «Una mo-,Gen' 'John Cassavetes, Peter Falk, kiti ]_ R°wlands. Barvni film. Hich ™ ‘Battaglie nella Galassia*. prr„ T^t*. Barvni film. «La maledizione di Da-A ' Holden. Prepovedan mla- '4- letom. V|U*v*»ibllei,30—21 ‘3° *Elli0t' U drag° l.Wi„ lencto 15.00 «Lo chiamavano Sr??1*- Bud Spencer. ,,to p ”00 «Sella dargento*. Giulia-% jJfafa. Barvni film. **e u, •®6 «West side story». Nata-°°d. Barvni film. ZAHVALA 'odrV nisana se iskreno zahvali Vsem, ki so tako veliko-Popevali jn rni tako po-2a moje zdravje. Gubrijela Micheii Razna obvestila r d Kotia zvezda Salež vabi v prostore občinske ambulante v Saležu na Miklavževo razstavo knjig, ki bo jutri, 4., in v torek, S. decembra, od 14. do 18. ure ter danes, 3. decembra, od 10. do 14. ure. IJD Kraški dom Rcpentabor, vabi na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč v staro šolo na Colu. ki bo jutri, 4., in v torek, 5. decembra, od 18. do 20. ure ter danes, 3. decembra, od 10.30 do 13. ure. Lep dar za Miklavža je dobra knjiga. Kmetijska zadruga v Trstu sporoča pridelovalcem oljk. da bo začela torklja v Boljuncu deiovati z 11. decembrom. Danes, 3. decembra, ob 16. uri v nabrežinski cerkvi ORGELSKI KONCERT Izvajal ga bo znani organist Hubert Bergant s sodelovanjem o-perne pevke Vilme Bukovčeve Iz Ljubljane. SLOVENSKI KLUB v Trstu vas vabi v torek, 5. decembra, ob 20.30 v svoje prostore v Ul. sv. Frančiška 20/11., na «POL LITRA VIPAVCA« Humor in novo knjigo DAMIRJA FEIGLA bo predstavil Miroslav Košuta. Iz pisateljeve vedrine in smeha nam bosta natakala Zlata Rodošek in Silvij Kobal. V večer bo odmevala harmonika, ki jo bo nategoval Zoran Lupine. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s Koordinacijskim odborom prosvetnih društev dolinske občine vabi k vpisu abonmaja za sezono 1978 - 79 v gledališču *F. Prešeren* v Boljuncu. SPORED PREDSTAV: 1. Miroslav Krleža: LEDA 2. Carlo Goldoni: NERGAČ 3. Bertolt Brecht: MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI 4. Mihail Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ 5. Lojze Cijak: NEURJE S. Ruzante: VRNITEV DO- BREGA VOJAKA Vsaka predstava bo odigrana dvakrat (na dan sobote in na dan nedelje). Vsak abonent bo imel zagotovljen sedež v dvorani. Cena za šest predstav: odrasli: 6.000 lir študenti: 3.000 lir Vpisovanje abonmajev v mlekarni Kofol v Boljuncu ter pri poverjenikih prosvetnih društev. SPD TABOR - OPČINE vabi V PROSVETNI DOM NA MIKLAVŽEVO RAZSTAVO knjig in gramofonskih plošč Odprta bo: Danes, 3. decembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Jutri, 4. decembra, in v torek, 5. decembra, od 17. do 20. ure. Za MIKLAVŽA je slovenska knjiga najlepši dar. SPI) TABOR - OPČINE Danes, 3. decembra, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah B. BRECHT PUŠKE GOSPE CARRAR v režiji in priredbi D Gorupa, scena A. Kralj, glasba M: Be-ličič, tehnično vodstvo V. Sosič in I. Simonič Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na večer SLOVENSKI USTVARJALCI V PESMI IN BESEDI Sodelujejo recitatorji in openski cerkveni zbor pod vodstvom Janka Bana. Jutri, 4. decembra, ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. iiiimiiiiiiiimnmiimiiimiimiHmiiiiiiiiiiHiirmminimiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimmiirajiiiiiiiiiiiii Mali oglasi FORD TRANSIT velik, primeren za letovanje prodam. Gume in karoserija nove za lir 2.950.000. Telefon št. 208455. STANOVANJE in hrano nudimo starejši zdravi osebi za skupno življenje z 81-letno žensko. Telefonirati v ponedeljek 411944. NUJNO rabim otroško varovalko za jutranje ure. Telefonirati danes zjutraj na št. 744897. PRODAJAM FIAT 126 letnik 1976. Informacije na tel. 825246. PRODAM dobro vpeljano mlekarno bar pri Sv. Jakobu. Telef. 724-286 UPOKOJENKA, zdrava, srednjih let, Slovenka, poštena, išče delo pri družini, dopoldan ali popoldan. Go vori hrvatsko, nemško in delno i talijansko. Ponudbe . pisati pod ši fro «Upokojenka». ŽELITE se -poroditi? informacije a-gencija"«Cbnoscersi», til. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče — Košuta, viale D Annunzio 11 — poslopje kina Capitol. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši proš nji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102 «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmaver 4/a. SI MORDA ti razbil sprednji del tvojega avta «scirocco volkswagen»? Potrebujem rezervne dele zadnjega dela avta! Telefoniraj: 0481/82-580. PRODAM teren parcelo 1100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja. Prodam tudi dva soda belega vina — 6 hi oz. 3 hi. Košuta. Križ 276. TRŽAŠKO podjetje EXPORT - IM-PORT išče uradnico/ka vestno/ega, marljivo/ega po možnosti z znanjem srbohrvaščine. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «marljiva». IŠČEM harmoniko Scandalli Super VI. Telefon 229121. KUPIM HIŠO z vrtom ali brez ali zazidljiv teren ali zemljišče za obdelavo. Telefon 228390. UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro-ja 850 '68: 127 ’72 ’73; alfasud '73: AR 2000 72: 128 72: 124 '68; 125 POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proscška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE. Obiščite nas! ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ’68 - 71 - 72; A 112 70; R 16 72; AR 1300 70; 238 furgon '69; ford tran-sit 70: 124 71. Ogled v Ul. B. Ca-sale 7. PRODAM fotoaparat vrste minolta SR T 101 s serijo objektivov (f = 35 mm; f -= 58 mm; f = 300 mm). Za ceno in druge informacije o-bmiti se na upravo PD v Gorici (tel. 833-82) ali na telefonsko številko 31-422. TRGOVINA jestvin in zelenjave išče uslužbenca/ko. Interesenti naj telefonirajo na št. 211172 od 13. do 14, ure. RADI USPEHA razstava ATHUJA- KRALJA v RENTVECII tiTtkŠa 20 je podaljšana do 10. decembra, ob delavnikih od 18. do 21. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. OBVESTILO IŠČEMO ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE ZA RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROCOLU, SREDIŠČU MESTA IN PRI SV. IVANU. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ALI PO TELEFONU NA ŠTEV 794672 POTOVALNI URAD AUR0RA priredi od 29. decembra do 2. januarja avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO Cena izleta (vključno silvestrovanje) 149.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem u-radu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. Občina Dolina vabi občane danes, 3. decembra, ob 11. uri v gledališče »France Prešeren* v Boljuncu na JAVNI SESTANEK O AVTOBUSNIH PROGAH 40 IN 41 v zvezi z napovedanim prehodom teh linij od konzorcija ACT na zasebno podjetje SAP. PD Ivan Gerbec v skednju priredi MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG ki bo danes, 3. decembra, od 10. do 13. ure ter jutri, 4., v torek, 5. decembra od 15, do 18. ure v društvenih prostorih. Izkupiček je namenjen za poimenovanje škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu. Na razpolago bodo knjige za otroke in odrasle. Vljudno vabljeni! NARODNA in ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi v sredo, 6. decembra, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma prvo predavanje iz ciklusa »Istrske freske*: KULTURNI ZGODOVINSKI OKVIR IN NAJSTAREJŠI SPOMENIKI STENSKEGA SLIKARSTVA V ISTRI Predavala bo dr. Iva Perčič. Vljudno vabljeni! Otroški pevski zbor Glasbene matice vabi starše in prijatelje na MIKLAVŽEVANJE ki bo jutri, 4. decembra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma. SPD UNION - Podlonjer prireja 6. decembra, ob 16. uri v dvorani Ljudskega doma v tPodlonjerjurigULi -Masaccio 26) • .V-.. \flk» 4 iO$l{ U% < ( - S.- ' . . , .. MIKLAVŽEVANJE Jutri, 4 decembra, ob 19. uri vabimo vse matere, da se udeležijo seje na sedežu Uniona -Lonjerska cesta 117. Podrobneje se bomo pomenili o pripravah na mikiavževanje. ZDRUŽENJE STRAŠEV s sodelovanjem osnovne šole Alojz Gradnik z Repentabra ter PD Kraški dom priredi v telovadnici nove osnovne šole na Colu v torek, 5. decembra, ; ob 15.30 MIKLAVŽEVANJE Vabljeni starši ter prijatelji mladine! SPD Igo Gruden - Nabrežina s sodelovanjem osnovnošolskih otrok prireja MIKLAVŽEVANJE v društveni dvorani, v torek, 5. decembra, ob 17. uri. Na sporedu je tudi krajši kulturni spored. Sv. Miklavž sprejema darila istega dne od 15. ure dalje v društvenih prostorih. OBČNI ZBOR Slovenske skupnosti v Trstu V smislu člena 17 statuta in člena 3 pravilnika predsedništvo sklicuje redni občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu za soboto, 16. decembra, s prvim sklicanjem ob 16. uri, z drugim sklicanjem ob 16.30, na sedežu v Ul. Machiavelli 22/11. Spored občnega zbora je naslednji: 1. Poročilo izvršnega odbora o delovanju v zadnji mandatni dobi; 2. Razprava o poročilu in raz-rešnica; 3. Volitve novih vodstvenih organov sveta in predsedstva občnega zbora; 4. Razno. Opomba: Občni zbor se nadaljuje v nedeljo, 17. decembra, ob 9. uri. Vabljeni člani in somišljeniki. POMISLITE NANJO TUDI OB MIKLA VŽU Na Tržaškem in Goriškem lahko kupite slovensko knjigo v sledečih knjigarnah in prodajalnah: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 ADA SEDMAK, Prosek 151 TRGOVINA MIKA, Nabrežina 194 ULGHERI-PAVAT, Opčine, Narodna 48 KNJIGARNA «IL CARSO», Sesljan JOSIP GERGOLET, Doberdob KATOLIŠKA KNJIGARNA, Gorica KNJIŽNA ZADRUGA «SREČANJE», Gorica ter na razstavah pri naslednjih društvih: PD TABOR, Opčine PD KRAŠKI DOM, Repen PD RDEČA ZVEZDA, Salež PD IVAN GRBEC, Skedenj PD VALENTIN VODNIK, Dolina PD F. PREŠEREN, Boljunec OBVESTILO Jutri, 4. decembra, ob 20.30 bo v dvorani IGO GRUDEN v Nabrežini sestanek z vsemi člani, klienti in tistimi, ki se zanimajo za Nabrežinsko posojilnico in hranilnico. Odvetnika Vinciguerra in Može, člana tržaške odvetniške zbornice, branilca g. Grudna, bosta na razpolago prisotnim, da bi nudila potrebne informacije in obrazložila znane dogodke v zvezi s posojilnico. Vstop v dvorano, ki jo vljudno daje na razpolago Pp «lgo Gruden«, je prost. Dobrodošel DAVID! ' kličemo nona, nono in teta Iva ter mu želimo, da bi rastel zdrav in srečen. Majdi, Filipu in sestrici Kati pa želimo, da bi jim dajal mnogo veselja. Na pedagoški fakulteti v Parmi je z odliko diplomirala iz muzikologije MAGDA BIZJAK novi muzikologinji čestitajo k uspehu manj «muzikalične» prijateljice Nadja, Marinka in Mirjam. V petek je na univerzi v Parmi doktorirala z odliko z mu-zikološko tezo o črnski duhovni pesmi MAGDA BIZJAK Iskreno čestitamo! Komorni zbor Glasbene matice L decembra je na pedagoški fakulteti v Parmi — odsek za muzikologijo — diplomirala z odliko MAGDA BIZJAK Iskreno ji čestitata Ani in Ivo. Danes praznujeta zlato poroko VIKTOR in GIOVANNA CORETTI Še mnogo lepih in zdravih skupnih let jima želijo otroci z družinami. Darovi in prispevki Gerlanc in Maria Furlana darujeta Dora in Guerino Husu 10.000 lir. Za poimenovanje osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih Celestina in Josip Turk darujeta 20.000, Ivanka Sedmak 10.000, družina Birsa 10.000, družina Štefan Fer-folja 5.000, družina Savino Pisani 5.000, Tončka Tomažič 100.000, Cveto Ukmar 10.000 in Vladimir Piščanc 5.000 lir. Namesto cvetja na grob drage mame Viktorije Gugnaz darujeta družini Jogan 10.000 lir. V spomin na Franca Vodopivca daruje Albina Bavčar 10.000 lir. Mirka in Egon Meden darujeta 10.000 lir. Za poimenovanje osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu Družine: Alojzija Mozetič 10.000, Darinka Franovič 5.000, Santina Perhovec - Otta 2.000, trgovina Ugo 10.000, trgovina Aurora 5.000, trgovina Nadja 3.000, Lida in Sergio Buzzai 5.000, Marisa Remez 2.000, Debeliš 10.000, Mici Furlan 5.000, Penko 3.000, N.N. 20.000, Pavla Buzzai 2.000, Francesca Cetin 8.000, Alda in Klavdij Križmani 15.000, Jelinič 10.000 in N.N. 5.000 lir. Za Skupnost Družina Opčine Namesto cvetja na grob strica Cirila Družine darujeta Jasna in Žarko 20.000 lir. V spomin na draga brata Andreja in nečaka Antona Brana darujeta družina Petaros in teta Tončka 10.000 lir. V spomin na Antona Pelozo daruje Alba Rosman - Danese 20.000 lir. V počastitev spomina Borisa Kralja in Ane Poženel darujeta Angela in Jadranka Šuligoj 10.000 lir. * * * Ob priliki 10. obletnice ustanovitve PD F. Venturini - Domjo darujejo Tiberij Maver 10.000, Evgen Zubin 10.000, Danilo Žerjal 10.000, Darko Žerjal 10.000 in Milan Hrvatič 10 tisoč lir za PD Fran Venturini. Eva Volpi daruje 20.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina Josipine Čok - Kjuder darujeta Aleksandra in Vilma Kjuder 10.000 za PD Lonjer -Katinara. V počastitev spomina Josipine Čok - Kjuder darujeta Alma in Anton Kjuder 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za TPPZ. mn """"""""""""""""""M,,",..ii,i,,,,,|ii,,mi||,iiiiiiiiiiiiiii„„u„„„|,[„„(|,(„,„„II„|,ll||||||U|„|„,I|1Il,1|lliiiill(„|imil„,||,„|„„„„1„„|11„„^„|„ult|„„„1,llil||II1Iiiii|iiii|iiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiii^^i^ ^ Danes, NEDELJA, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV. Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8,55 — Luna vzide ob 10.06 in zatone ob 20.03 Jutri, PONEDELJEK, 4. decembra BARBARA ■lllllia(*l(tiiii>iii*iiliiin(iiiiifiiiiiiii(ii(i*iii(iaiiiiiiii*iii((i«(iiiMiiiiiiii(iiiillll(iiliii(iis*,,||*|,v|ia,|V,|,|,,>|*|*>,ii>|i*BB>i>i|i*|**ii>>|>|>|*|i**>i>|||,BiBi|||||>i*>>iiiiii*f*>iiiiiiiif«iiiiiiiiiiiti*«**iiiiiiiia*itiiiiiiii>iiiiiiii*tiiaiiiiBiiui||>,,l,,l>11 jeti, zato sem predsedniku trgovinske zbornice Deliu Lupieriju predlagal, naj bi trgovci z obeh strani meje kupce usmerjali, da bi poleg kulturne postrežbe našli še druge informacije, morda turistični paket, seznam prireditev, razmestitev kulturnih ustanov, pa seznam hotelov in cen,* je včeraj za naš list dejal Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije na sejmu kmetijske mehanizacije v Gorici. Verbič je dodal, da bi podoben dogovor veljalo skleniti tudi z Vidmom. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki si je sejem ogledal' v družbi Iva Jelačina, tajnika medobčinskega odbora za obalno - kraško območje Gospodarske zbornice Slovenije, ter Mitje Furlana, predsednika novogoriške gospodarske zbornice, nas je seznanil še z nekaterimi drugimi vprašanji, ki jih je izpostavil v pogovoru s predsednikom trgovinske zbornice Deliom Lupie-rijem. Med temi je omenil prizadevanja za razreševanje cestnega križa v Sloveniji ter s tem povezane avtocestne povezave Slovenije s sosednjimi državami. Poudaril je potrebo po tesnešjem sodelovanju med sejmi glede usmerjanja kupcev. Ogrel se je za vključitev Gorice v sejemski kontingent, ker je blago, ki ga ponuja' Sloveniji in Jugoslaviji potrebno ter je prilagojeno kupcem, ^ Andrej Verbič, ki je bil letos že tretjič v Gorici, je dejal, da napredek, ki je bil dosežen, prispeva k menjavi med Slovenijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Tudi med zbornicami Slovenije in Gorice je sodelovanje dobro in potruditi se bo potrebno, da izkoristimo vse možnosti. Predsednik Delio Lupieri pa je povedal, da Verbičev obisk na salonu kmetijske mehanizacije dokazuje zanimanje za razstavo. Med pogovori na sedežu trgovinske zbornice smo se pogovarjali tudi o drugih vprašanjih skupnega interesa, o malem obmejnem prometu in drugem. S tem utrjujemo odprto mejo, kar je naš skupni gospodarsko - politični interes. «V bodoče bomo morali sedanje zelo razvite odnose še poglobiti ter jugoslovanskim državljanom pokazati, s čim jim lahko postrežemo,* je še dejal. Ob zaključku ogleda razstavljenih niki slovenskega in goriškega gospodarstva pogovarjali na sejmu navzoči trgovci s kmetijskimi stroji. Poudarili so, da odprta meja pospešuje blagovno menjavo, ter pokazali željo, da bi v tej smeri še intenzivneje poslovali. INTERPELACIJA CEJA Postaviti semafor na križišče pod Štandrežem Pokrajinski svetovalec PSI arh. Jože Cej je poslal včeraj popoldne predsedniku pokrajine interpelacijo v kateri zahteva, da naj pokrajinska uprava poskrbi za postavitev semaforja na križišču pokrajinske ceste med Štandrežem in Sovod-njami z državno cesto 56/bis. To svojo zahtevo utemeljuje svetovalec Cej z dejstvom, da so se na tem križišču v komaj nekaj mesecih odkar so državno cesto odprli pripetile številne prometne nesreče, med temi ena smrtna. Do konca leta urediti obveznosti Zavarovanje družinskih članov --------------- in Trgovinska zbornica sporoča, da ob koncu leta zapade obvezno bolniško zavarovanje družinskih članov trgovcev in obrtnikov, ki so dopolnili 18. leto. Pravico do obveznega zavarovanja imajo tudi starejše o-sebe, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: dijaki višjih srednjih šol do 21. leta, univerzitetni študentje do 26. leta, družinski člani starejši od 18. let, ki so trajno nesposobni za delo ter družinski člani, starejši od 18. let, ki postanejo sodelavci v družinskem podjetju. Trgovci in obrtniki morajo do konca leta predložiti pristojnemu uradu na trgovinski zbornici ustrezna potrdila. Podporno društvo za Goriško sklicuje v četrtek, 14. decembra, 30. občni zbor. Skupščina bo na sedežu društva v Ul. Malta 2. Prvo sklicanje je napovedano za 20. uro, drugo pa za 20.30. V PEVMI SKUSAJO NADOKNADITI ZAMUJENO Popravilo šole, kanalizacija in gradnja jezu predmet razprave na zadnji seji konzulte Glede gradnje jezu na Soči najbrž sestanek krajanov in predstavnikov političnih strank * Solo bodo začeli popravljati poleti V četrtek zvečer se je pod predsedstvom Silvana Bense sestala rajonska konzulta za Pevmo, Oslavje in štmaver. Seja je bila skoraj v celoti namenjena obravnavi nekaterih komunalnih zadev. Prisoten je bil namreč tudi občinski odbornik za javna dela Zucalli in prav to okoliščino so skušali člani konzulte kar se da izrabiti. Govor je bil najprej o popravilu šolskega poslopja, torej o vprašanju, na katero krajevna skupnost opozarja že nekaj let, vendar zaradi takih ali drugačnih razlogov, še ni bilo rešeno. Kaže, da ga bodo začeli reševati vsaj v prihodnjem letu. Občinski odbornik za javna dela, ki podžupana'je ■ tl V H« (**l 1 v • V __ ________opn&eiftta občina zace ti s popravili v začetku prihodnjih šolskih počitnic. Namen občine pa je opraviti temeljit poseg na stavbi, zato se bodo dela najbrž zavlekla in je močno vprašljivo, če bo stavba vseljiva že v prihodnjem šolskem letu, toliko bolj, ker je znano, kako počasi teko dela za račun javnih uprav. Zucalli je tudi povedal, da bodo začeli urejati igrišče, v načrtu pa imajo tudi popravilo župnišča. Nekoliko bolj izmikajoč odgovor pa so člani konzulte prejeli v zvezi z (ne) urejenostjo kanalizacije na So- Danes, 3. t.m., ob 10.30 priredi mladinska sekcija Slovenske skupnosti v prostorih prosvetnega društva Podgora (nasproti cerkve v Podgori) občni zbor slovenske mladine. Vabljeni! ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllMinllllllllllllllMIIIIIMIIMIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIlmillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimUlllfllllllllllllllll PO NEDELJSKIH VOLITVAH izvoljeni zastopniki v razne svete na slovenskih srednjih šolah v Gorici V nedeljo so bile na vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici volitve v razredne svete za sedanje šolsko leto. V teh svetih so vsi profesorji, ki poučujejo v dotičnem razredu in še po štirje izvoljeni člani, na nižji štirje starši, na višjih srednjih šolah pa po dva starša in po dva dijaka. Na treh višjih srednjih šolah so dijaki volili tudi svoje zastopnike v zavedni svet. Danes objavljamo sezname izvoljenih staršev in dijakov v razne svete. Xlasična gimnazija - licej »Primož Trubar* 4. razred gimnazije: starši Silvija Frinčič in Roza Orzan, dijak' Boris Čotar in Mojca Grahek. 5 razred gimnazije: starši Edi Bavcon in Dušan Pelicon, dijaki Jaki Rener in Miha Orzan. 1. licej: starši Edmund Košuta in Albin Konzut, dijaki Niko Ko-m.ianc in Andrej Sirk. 2. licej, starši Angela Marinčič in Zdenko Vogrič, dijaki Marko Vogrič in Tatjana Kosič. 3. licej, starši Natalija Lutman in Dora Štakul, dijaki Marko Lutman in Marijan Terpin. zavodni svet so bili izvoljeni dijaki Nadja Marinčič. Mauro Dornik in Anton Malič. Učiteljišče «Simon Gregorčič* 1. razred: starši Marija Jarc in Roman Cotič, dijaki Egle Frando-lič in Katja Antonič. 2. razred: starši Adele Dornik in Jožef Ferfolja. dijaki Ugo Dornik in Boris Mermolja. 3 razred: starši Danijel Rustja in Herman Srebemič, dijaki Wal ter Petejan in Elizabeta Kovic. 4. razred: starši Mirko Peric in Ivana Devetak, dijaki Bruna Vižintin in Boris Peric. 1. razred tečaja za vrtnarice: starši Jolanda Frandolič in Hedvika Gravnaer, dijaki Silvija Zavadlav in Marija Roza Komic. 2. razred tečaja za vrtnarice: starši Remo Devetak ir) Fides Paulin, dijaki Anastazija Devetak in Mirjam Paulin, 3. razred tečaja za vrtnarice: starši Karel Boneta in Herman Srebrnič, dijaki Adrijana Malič in Silvana Malič. V zavodni svet so bili izvoljeni dijaki Sonja Klanjšček, Ugo Dornik, Boris Peric, zastopnik neučne-ga osebja Karolina Blažko. Trgovski zavod «Ivan Cankar* 1. razred: starši Karel Butkovič in Stanislav Cingerli, dijaki Mari-za Pelesson in Tamara Boneta. 2 razred: starši Andrej Kosič in Miroslav Lukman, dijaki Aleksandra Kosič in Mariza Bernardis. 3. razred: starši Ladislav Devetak in Vilma Bregant, dijaki Karla Sgubin in Miran Vižintin. 4. razred: starši Jožef Gergolet in Sonja Pavletič, dijaki David Mu-čič in Renza Pelesson. 5. razred: starši Franjo Cotič in Stanislav Koren, dijaki Cirila Devetak in Livij Rožič. V zavodni svet so bili izvoljeni dijaki Ivo Cotič, Marta Koren in Igor Pahor. Nižja srednja šola »Ivan Trinko* Na tej šoli so v razredne svete izvoljeni samo starši. V vsakem razredu so bili izvoljeni štirje starši. I. A: Tatjana Nanut r. Šuligoj, Olinto Zanier, Julko Lakovič, Gabrijela Kocjančič r. Leon. I. B: Majda Koršič r. Sfiligoj, Zdenko Terčič, Ljudmila Ciglič r. Hvala, Remigij Ciglič. I. C: Edvard Pahor, Irene Vrtovec r. Brumat, Anamarija Roner r. Budihna. Dominik Vrtovec. I. D: Rudolf Vižintin, Valentin Devetak, Grusovin Tatjana r. Čuk, Ivan Makuc. I. E: Darij Bensa, Aldo Tabaj, Evgen Peric, Edi Tabaj. H. A: Darij Nanut, Marija Gulin r. Tomšič, Bruna Ferletič r. Rebula, Marija Bastjančič r. Colotti. II. B: Irena Bertolin r. Vetrih, Vanda Marcosig r. Rojic, Ciril Terpin, Emil Doktor! II. C: Vesna Vrtovec r. Pavlič, Alojz Rebec, Karlo Butkovič, Vi ljem Hlede. II. D: Marija Cej r. Jeremic, Darinka Poretti r. širok, Jožef Cej, Ana Pelesson r. Fieg! II. E: Peter Ferletič, Aleš Ko-mjanc, Karlo Komjanc, Aldo Lakovič. III. A: Elda Nanut r. Gravner, Anton Tomšič, Viljem Nanut, Aleksander Hoban. III. B: Magda Pahor r. Cunta, Marjan Terpin, Roman Tomšič, Marija Peric r. Lavrenčič. III. C: Vijolica Košuta r. Sereni, Margareta Klanjšček r. Marušič. Karlo Lavrenčič. Edmund Košuta. III. D: Jožef Maraž, Sava Frandolič r. Čuš, Ema Pavleti, Marija Jarc r. Marc. III. E: Viljem Fajt, Jožef Ferfolja, Marčela Gravner r. Lazzari, Viktor Vižintin. linah. Že več kakor pred letom dni so delavci skopali jarke, pripeljali cevi, potem pa ni bilo nikogar več. Povsem razumljivo je torej, da se tam ob deževju, tudi spričo močno ilovnatega področja, nabira voda. Glede gradnje jeza na Soči, ki naj bi zagotavljal dovolj vode za namakanje krminsko - gradiščanskega polja, je bilo v zadnjem času slišati nič koliko stališč. O tem vprašanju je tekla razprava v rajonskih skupščinah, v občinskem svetu in drugod. V Pevmi so se tega vprašanja dotaknili šele na zadnji seji rajonske konzulte. Vprašanje lokacije tega objekta posebej zanima tukajšnjo krajevno skupnost, ne toliko zaradi varstva značilne krajine, ampak zaradi številnih nevšečnosti in celo materialne škode, ki bi jo povzročila gradnja jezu nekaterim krajanom, če bo jez niže od izliva Pevmice, potem obstaja resna nevarnost, da bo ob deževju ta reka na več krajih poplavljala, ker voda ne bo mogla odtekati. Vsekakor pa na četrtkovi seji niso zavzeli dokončnega stališči. pač pa je prevladalo mnenje, naj bi sklicali skupščino krajanov ter nanjo povabili tudi predstavnike političnih strank. Strinjali pa so sc v oceni, da ni mogoče o tako pomembnem vprašanju razpravljati brez ustreznih tehničnih podatkov. V nadaljevanju seje je bil govor tudi o ureditvi makadamske ceste med Grojno in Oslavjem. Cesta je v zelo slabem stanju, kljub precej rednemu vzdrževanju. Odbornik Zucalli je omenil, da so o tem vprašanju že nekajkrat razpravljali ter da bodo cesto v prihodnje asfaltirali, ita. bi predstavljalo dokončno rešitev. Pred iztekom seje so namenili nekaj pozornosti tudi nekaterim manj pomembnim vprašanjem. Tako bi bilo potrebno nekoliko prilagoditi vozni red mestnih avtobusov, ki zdaj vozijo ob zelo neprimernem času, člani konzulte pa so predstavnika občine opozoril; tudi na potrebo, da se na nekaterih, zelo nevarnih mestih, postavijo, oziro-n x obnovijo opozorilni znaki. radi dvojezičnega značaja imela organizacijske oblike v skladu s posebnimi potrebami kot so pastoralna skrb za vsako jezikovno skupnost in skupno pastoralno dejavnost. Da bi uredili delovanje mešanih župnij, bodo določili, katere imajo ta značaj in na kakšni pravni osnovi bo izvajana pastoralna dejavnost za vsako etnijo; pripadnost župniji naj verniki svobodno izpričajo. V dokumentu so opredeljena stališča do drugih vprašanj, vštevši vlogo župnij, stare oblike cerkvene organizacije, ki danes ne zadošča vsem potrebam ter se cerkev zato tako organizira, da bi se približala različnim oblikam življenja in dela človeka v sodobni družbi. Miklavževanja v naših društvih V raznih naših društvih bodo v teh dneh miklavževanja. V goriški prosvetni dvorani bo miklavževanje v torek, 5. decembra, ob 16. uri. Na sporedu sta obdarovanje otrok in o-troška igrica. Darila sprejemajo v prosvetni dvorani v torek od 10. do 13. ure. To miklavževanje prirejata Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Podobni miklavževanji bosta tudi v Sovodnjah in Gabrjah. V Kulturnem domu v Sovodnjah bo miklavževanje v torek, 5. decembra, ob 19. uri, obdarovani bodo osnovnošolski otroci in oni, ki obiskujejo otroški vrtec. Prireditev je v režiji prosvetnega društva «Sovodnje». V priredbi prosvetnega društva «Skala» pa bo miklavževanje v prostorih bivše osnovne šole v Gabrjah v torek, 5. decembra, v večernih urah. Tudi tu bodo obdarovani vaški otroci. Pcložaj Slovencev v novi organizacijski ureditvi nadškofije Goriška nadškofija, cerkvena o-blast, ki ji načeluje nadškof Pie-tro Cocolin, je sprejela nekatera zanimiva stališča v zvezi s cerkvenim imetjem, reformo kurije ter zamenjavo duhovnikov. Sprejeli so tudi dokument o novi teritorialni ureditvi cerkvene oblasti zlasti kar zadeva župnije. Gre za prizadevanja kurije, da se organizira na podoben način kot družba. S tem v zvezi uresničuje koncilska navodila. V dokumentu, ki so ga sprejeli, so vnešene nekatere novosti, druge pa bedo sprejeli z ustano vitvijo škofijskega pastoralnega sveta. Po teritorialni razsežnosti in funkcijah bodo pastoralne cone, ki bodo združevale več župnji, vzdrževale stike s škofom ter preučevale probleme škofije. Pri sestavljanju pastoralnih con so upoštevali tudi nekatere kulturne prvine kot so jezik, narečje in mentaliteta, škofija bo tako razdeljena na osem pastoralnih con: Gorica, Ločnik in Italijani dekanata štandrež; Tržič' in Italijani dekanata Devin; Kr- | min; Gradišče; Visco; Červinjan | (tudi Ruda); Oglej, Fiumicello in j Gradež: dekanata Štandrež in De J vin ter skupnosti slovenskih verni , kov v drugih pastoralnih conah. Predsednika pastoralne cone bodo izvolili duhovniki s tega območja ter bo njegova obnovljiva dolžnost trajala dve leti. Slovenska pastoralna cona bo za-1 0 Goriška občina obvešča vse lastnike psov. da morajo nabaviti kovinsko značko za leto 1979. Kupi se na davčnem uradu občine do 31. decembra t.l. Proti kršilcem bodo postopali po zakonu. Bo lepo vreme botrovalo andrejevanju? .......... V’1'- '*<,.......... Sončno vreme je že včeraj zjutraj privabilo na ulice mestnega središča v Gorici, kjer so kramarske stojnice in zabavišča, veliko ljudi s sosednega jugoslovanskega področja. Popoldne pa so Travnik in Trg Battisti zasedli goriški otroci in vrtiljaki so pričeli s svojim delom. Popoldne se je okrog stojnic nagnetlo še več ljudi kot zjutraj. Če bo vreme ugodno bo danes in jutri pravi naval v Gorico, saj bodo prišli v naše mesto na Andrejev sejem tudi ljudje s Tržaškega, iz Furlanije, vse Goriške in tudi z druge strani meje. Je že tako, da ima sejem magično moč privlačnosti. Zabave bo dovolj za vse, na voljo najmlajšim so klasični vrtiljaki, na voljo starejšim pa nova zabavišča. Na stojnicah ponujajo mimoidočim vse, od rokavic do okrasnih predmetov, od umetniških slik do usnjenega jopiča. In seveda ne manjkajo stojnice, kjer je moč dobiti klobase ali piadino, mandorlat, sladkorčke in vse mogoče slaščice. ( Višek sejma bo danes, v Gorici pa bo živahno tudi jutri, saj pade Andrejevo, po stari goriški tradiciji, na prvi ponedeljek v decembru. Zabavišča in kramarji pa bodo o-stali v Gorici v glavnem do pihod-nje nedelje, kajti .-redi tedna bo še en praznični dan. Trgovine bodo lahko odprte danes in jutri. Šolarjem bo občinska upravi dala nekaj F.LLI BRUMAT FARRA D’ISONZO (Gorica) — Tel. (0481) 888019 edini zastopnik VV Massey-Ferguson — KMETIJSKA MEHANIZACIJA — REZERVNI DELI — SERVISNA SLUŽBA OBIŠČITE NAS RAZSTAVNI PROSTOR NA LETOŠNJEM KMEČKEM SEJMU V GORICI. listkov za brezplačno vožnjo v sredo, 6. decembra. V avditoriju so včeraj popoldne odprli razstavo slik otrok osnovnih šol Gorice in Nove Gorice na zimsko temo. Razstavljene so slike nad sto otrok. Razstava bo odprta do 6. decembra. Mirka Lakoviča ni več usoda prevečkrat neusmiljena— ^ Dragega Mirka ni več. Os®1..-* bo v srcih mame Karoline, Nafije, sinovov Emirja in Dai®''j}! bratov in sestre vedno v nel*"*^ nem spominu kot človek živ01"^, ga temperamenta, delavnosti. P ljubljenosti... b p žen* Gledališča Primorsko dramsko gledališč* Novi Gorici, jutri, 4. decembra. ^ znani dubrovniški avtor - Ljubim*1, . 11.30 predstava za dijaški BP, ob 19. uri predstava za du abonma EGŠ. Predstavi bosta v rani PDG. Predavanja žensKi iniciativni odbor za ^ priredi 6. decembra ob 20.30 v f bu Simon Gregorčič v Gorici, j, davanje ginekologa dr. Renata narja. ^ Že tako zdesetkano od druge svetovne vojne, od bolezni, prometnih nesreč, družino Lakovič iz Doberdoba (pri «Medlinevih*) je zajela nova tragedija. Mami Karolini je umrl komaj 47-letni sin Mirko, zaposlen v reški ladjedelnici «Treči maj*, oče dveh sinov, Emirja in Damirja. Če so Mirka v drugi svetovni vojni rešile pred krutostjo nemških vojakov solze mame Karoline, tokrat pa ni bilo nikakršne pomoči pred neusmiljeno boleznijo — pred srčno kapjo. Po Jožetu, Rudiju, Maksu in Jelki, mami Karolini je umrl peti sin — Mirko. Mami Karolini so tako ostali le še štirje sinovi, ki so ji lahko še tešili novo globoko žalost, da bi pri tem tudi sami zadrževali krvave solze ob izgubi dragega brata. Mirko je bil zaveden Slovenec in tudi po njem, kot po vsej družini, je udarila kruta nacistična pest. Komaj 14-letni fant je že spoznal neusmiljeno roko nemških in fašističnih biričev, ko je bil v zaporu v Gradišču. Rešil se je zapora, da bj nekaj let užival v družinskem okolju. Leta 1947 se je preselil na Reko, se tam zaposlil najprej v tovarni «Rankovič» in nato v ladjedelnici «Treči maj*. Cenili so ga kot zglednega delavca in priljubljenega tovariša. Sedemnajst let je bil član komunistične partije. Ta teden pa kruta vest: Mirko je umrl. Ko se je dolga kolona pogrebnikov vila po reškem pokopališču Kozala in ko je boben reške bande globoko udarjal do srca slehernega pokojnikovega svojca, prijatelja, tovariša in ko smo se od dragega Mirka poslovili s pešcico vlažne zemlje, smo spoznali, da je življenje tako kratko, da je življenjska Prireditve X V sr* V okviru tedna mladik bodo ^ do, 6. decembra, ob 19.30 v Andreja’ Budala v štandrežu‘ °f' Lovsko društvo »Doberdob* 1 d dročju. ■Ek# pričujočem delu je nanizal več j hodatkov o zgodovini Starancana, £? pa v njej tudi podatki o življe-Pju v drugih krajih neposredne o-kolice. Gre torej za delo, ki ni o-,rnejeno le na Starancan, marveč -'jzbiija. zanimanje na vsem trži-- »kem področju. , . V knjigi je nanizanih precej podatkov o nekdanji zgodovini tržiške-8a okoliša in je tudi poudarjeno, da s° ti kraji neločljivo povezani s slovensko zgodovino Goriške. Tudi zato. ker imamo zaradi got< gotove nase-? «ive slovenskih kmetov na tem po-■ dročju v času, ko so prišli naši K|?®dniki v te kraje, precej sloven-®kih krajevnih imen na področju ^Starancana in bližnjih krajev. Kakšen pomen ima beseda Sta jjl far>can, ali kot je njegov današnji v ttfadni izraz, Staranzano? Nekateri: ^Zgodovinarji so mnenja, da je. to ‘ ; SO nar TOVMuvilJdl JI 6U Iimuujd, Ud JV. !toe latinskega izvoda. Vendar pa !sti zgodovinarji reER, aa jeti .6 Voei Tomlio lofinctotfa 17Um „.;e; vasi Jamlje latinskega izvora, “uvio Domini se bolj nagiba k sionski osnovi. Jamlje naj bi bilo dobilo ime po slovenski besedi «ja-Prav tako naj bi bila beseda "tarancan slovenskega izvora, kajti brvi del naziva tega kraja je «Star»; Jdorda so Slovenci kmetje, ki so jih Langobardi naselili na nižinskem Rodetu med Timavo in Sočo, našli da tem mestu kako staro stavbo. ' svojo domnevo utemeljuje avtor s T?11. da je v neposredni bližini (ob-d*ua Škocjan ob Soči) kraj z na-jv°m «Staravassi» (Stara vas), v ‘arih dokumentih pa je moč najti tudi naziv «Starigrad». ..Tudi za kraj *Marcelliana» v Tr-rICu, v neposredni bližini starega pokopališča in nekaj sto metrov od ladjedelnice, najde Silvio Domini "lovanski izvor. Ime iMarcelliana» *ai ne bi izhajalo iz latinskega 0ens Marcella*, marveč iz starega atnega izročila, ki ima naziv «La radona de la Maziliana*, kar iz-d.aia p0 Dominijevem mnenju iz ,‘ovanskega «moč» ali «močilot>, kaj-1 v tem kraju je bilo svoj čas moč-■‘rje, zato naj bi bili ljudje pravili Madonna de la Mazilianas — jartja močvirnega kraja*. Latinskega izvora pa je, po Do-dhuijevem mnenju, naziv kraja «Bi-Jr]9na», in sicer iz latinskega «Pi-, rnimn», kar pomeni mlin. V tem , ruju je bilo v rimskih časih veli-0 mlinov. Ker je bilo v obmorskem kraju pri Starancanu pristanišče iz katerega so odvažali v razne obmorske kraje Istre in Dalmacije opeke, še danes obmorskemu kraju ime «Riva de Cop». Slovanskega izvora pa naj bi bile imo potoka «Jadinaz» ali «Jadiniz», «Jadiz», «Jadinz», «Kladinz». To naj bi izviralo iz slovanske besede «hladi-ca». V nekem dokumentu iz leta 1346 je moč dobiti izraz vjlumen Cladiza», po naše mrzla voda. In še: v neposredni bližini kraja Dob-bia najdemo tudi ime *Roia dei Clici* ali «Roia dei Clizi». To naj bi izhajalo iz slov; -skega «Klis». Po Langobardih so tudi Franki naselili na nižinskem ozemlju slovanske kmete. Ti so dali krajem slovanskega imena, ki so ostala do današnjih dni, v sicer izmaličeni obliki. Semkaj spadajo tudi nazivi krajev «Brodizi», «Breghi», Brechi* in še bi jih lahko naštevali. Silvio Domini pa gre še dalje in omenja tudi imena prebivalcev. Tudi tu najdemo pomešana z latinskimi slovanska imena. Avtor je celo mnenja, da je najstarejši priimek sodobne dobe v Starancanu slovanskega izvora in sicer priimek «De-iuri». Tako se piše danes, v prejšnjih stoletjih pa najdemo v dokumentih naziv «De Juri*, «De luris, itd., kar naj bi izhajalo iz slovanske oblike imena dotične osebe. Te teze je Silvio Domini omenil že v svojih prejšnjih delih. Zato se z naše strani vprašamo ali je prav, da Slovenci danes pišemo «Štarancan», če je res, da izhaja italijanski naziv «Staranzano» iz slovanskega «Starancan». Beseda «sfar* se piše brez strešice. Ne smemo pa omenjati zajetnega Dominijevega dela samo zaradi teh povezav s slovanskim in slovenskim izrazoslovjem. V njegovi knjigi je lepo opisana vsa zgodovina tega kraja v rimskih časih in v srednjem veku. Opisana so arheološka najdišča na tem rudročju. Omenjeni so stari dokumenti, ki so ohranjeni v raznih arhivih v Gorici, Vidmu, Benetkah in drugod. Omenjeno je gospostvo goriških grofov in devinskih gospodov, oglejskih patriarhov in kasneje beneških dožev. Gospodje so vladali; ubogi kmet pa je životaril v nenehnem strahu pred roparskimi napadi trenutnega vladarja. Položaj se ni spremenil niti ko je te kraje »osvobodila* francoska revolucionarna vojska. Takrat je tla" uboge kmete *adTa nova dnina. Morali so dajati kmetijske pridelke in meso, da so nasitili desetine ti-sočev vojakov, ki so šli skozi naše kraje. Morali so vsak dan z vprego in vozom navsezgodaj v Gorico, na Travnik (Traunich v originalu), kjer so poslušali ukaz francoskega poveljnika. Enako so morali prevažati vojaške tovore iz Tržiča v Palmanovo. Ko so prišli ti kraji pod avstro-ogrsko oblast, so se domači kmetje znašli z novo obliko kmečkega kapitalizma. Zemljišča, ki so bila prej skupna, občinska last, je avstrijska vlada prodala veleposestniku de Dottoriju, ki je začel, soglasno z drugimi veleposestniki in s precejšnjo finančno pomočjo oblasti, urejevati močvirnate površine. 11. maja 1885 je preko 140 kmetov z ženami in otroki šlo na nekdanjo občinsko zemljo kosit travo. Avstrijski žandarji so jih s težavo razpodili, de Dottori pa jih je prijavil socTčču. Goriški sodniki so ta ljudi obsodili. 76 ljudi je moralo prestati od 12 do 30 dni v goriških zaporih. V knjigi je opisano življenje preprostih ljudi tržiškega okoliša, ravnine ki ji naši Kraševci pravijo « Laško*. Zaradi revnih razmer na kmetijah so ljudje sprejeli ob koncu prejšnjega stoletja in v začetku tega kot mano z neba nastajajočo industrijo v Tržiču. Zato so se kmalu začeli zaposlovati v tržiških tovarnah, ki jih je bilo tik pred za- četkom prve svetovne vojne kar precej. Tudi prebivalstvo Tržiča je pričelo rasti in ta rast se nadaljuje tudi danes. Pripovedovanje Silvia Dominija se zaključi s prvo svetovno vojno, čeprav ne manjka nekaterih podatkov o kasnejšem življenju kot n.pr. seznam preko trideset padlih v partizanskih vrstah in drugih padlih v drugi svetovni vojni. V knjigi imamo tudi precej podatkov o samostojni občini, ki je prvič nastala sredi Drejšnjega stoletja, bila zatem odpravljena in se obnovila pred prvo svetovno vojno. In ’~veccj podatkov je turi o gospodarskem življenju in o prizadevanjih za gospodarski dvig in osamosvojitev z ustanovitvijo kmečko-ebrtne posojilnice. Seveda imamo v knjigi nrecej barvnih in črno-belih slik, med temi tudi reprodukcije starih dokumentov. Marko Waltritsch POMENEK Z NAŠIM RO JAKOM S PLACUTE SLAVKO GRUDEN - 50 LET ZA VOLANOM Vozniško dovoljenje je dobil v začetku leta 1927 Prošnje za zaposlitev v pošolskem pouku šolski patronat v Gorici spreie ma prošnje nestalnih osnovnošolskih učiteljev, napisane na neko!-kovanem papirju, da bi se zaposlili v pošolskem pouku v šolskem letu 1978-79. Obrazec je mogoče dobiti v uradu patronata v Ul. Mazzini 7, drugo nadstropje. Urad je odprt samo v dopoldanskih urah. Slavko Gruden je pred kratkim dobil od avtokluba priznanje za 50-letni šoferski jubilej. Priznanje mu je izročil predsednik trgovinske zbornice Lupieri Petdeset let je dolga doba. če si toliko časa preživel za volanom razmeroma zdrav, brez večjih nesreč ali nadlog, potem velja ta jubilej še posebej proslaviti. Tudi med našimi rojaki v Gorici imamo nekaj takih, ki so za volan sedli že v prvih letih po svetovni vojni ter ga niso spustili iz rok vse do danes. Eden takih je Slavko Gruden s Pla-cute, ki je prvo vozniško dovoljenje prejel že leta 1927, avtomobile in motorje pa je vozil že prej, na črno, bi rekli danes. Torej ima za sabo več kakor pet desetletij šoferskega straža, za kar mu je goriški avtomobilski klub pred kratkim podelil posebno priznanje, še zmeraj je aktiven šofer, kakor se temu reče, le da namesto avtobusov in tovornjakov vozi zdaj star fiat 500. Slavko se je rodil v Trstu. Oče, ki je bil iz Nabrežine, je bil po-strežnik na navtičnem zavodu, a je zelo mlad umrl. Mati je bila Tolminka. Prav v Tolminu, kamor se je družina preselila tik pred vojno, se je Slavko prvič pobliže seznanil s poklicem, ki mu je potem ostal zvest do danes. Kot 15-leten mladenič se je zaposlil pri bivšem avstro-ogrskem oficirju De Steiskalu, ki je odprl nekakšno mehanično delavnico za kolesa, motorje in takrat redke avtomobile. Poleg tega je De Steiskal opravljal tudi prevozniško službo. «Tako je naneslo,* ve povedati Slavko, «da sem prvič peljal v Trst kar brez vozniškega dovoljenja. Neki podjetnik je zamudil vlak in ni bilo drugega izhoda, kot da ga pospremim v Trst. Vse se je gladko iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiuiiii mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiu iiiii iiikiiuii minil n tiiiiiiiiiiiiiiiniifli,||ll|lill|ll|lll|,mini iiimfr iiiihiiiiiiihiiiiiihhhhhiihihiiihho ŽE OD MLADOSTI SE UKVARJA S TEM ŠPORTOM Ivan Rupnik leta s svojim zmajem nad idrijskimi hribi in dolinami Letos je postal jugoslovanski državn' prvak v standardnem razredu - Preletel je s Sabotina v Novo Gor'eo pred hotel Argonavti Na prvem državnem prvenstvu | v letenju z zmaji, ki je bilo konec | oktobra v Dražgošah, je v stan- j dardnem razredu med 21 tekmovalci prepričljivo 'zmagal 34-letni Ivan Ivan&tmmficttnali po njegovih a-traktivnih poletih z zmajem v Idriji in njeni okolici, vendar pa so mu le redki poznavalci tega razvijajočega se športa pripisovali tako imenitno uvrstitev na državnem prvenstvu. Da bi bralce seznanili z njegovimi začetki, občutki, ki ga spremljajo med letenjem, težavami in načrti pri njegovem konjičku, smo ga zaprosili za razgovor. S pogovora z Ivanom smo izvedeli, da je že kot mlad j ant sanjaril o letenju. Rad je tudi skakal s smučkami in njegov osebni rekord, ki ga je dosegel pred več kot 10 leti na Predmeji, znaša 38 m. Toda Ivan je poletel še bolj daleč, in to potem, ko se mu je izpolnila njegova želja, da poleti z zmajem. Pred petimi leti si je ogledal dirke v motokrosu v Tržiču in ha tej prireditvi ga je navdušil Stane Krajnc, eden prvih slovenskih zmajarjev. O letenju z zmaji je Ivan takrat zvedel le med zanimivostmi, ki so jih objavljali časopisi in TV. Zato so tudi prve zmaje ljubitelji poletov gradili le po slikah, brez načrtov in ti zmaji so bili tudi precej nevarni, pravi Ivan. Prvi stiki Ivana s Krajncem pa so rodili trajnejše vezi. Tako sta poleti leta 1975 skupaj zgradila in sešila zmaj, s katerim je septembra istega leta Ivan prvič poletel v rojstnem kraju — Idrijski Beli. Prvi poleti so bili dolgi le nekaj več kot 20 m, toda že prvi dan je Ivan poletel več kot 100 m, kar mu je dalo novega elana in poguma pri ........................... TOKRAT SO NA VRSTI 45-LETNIKI 6»Čel| so tisti ki so se srečali z Abrahamom. Potem so bili na vrsti ou-.e ma., potem pa us.., a. so >'avljali oblet. icT mature in zatem še 30-Ictniki, 40-Ictniki in tako dalje. Tokrat so se zbrali tudi jetniki zDoberdob^ da bi skupno preživeli dan in obujali spomine na mlada leta. SpommU so se H SVojih umrlih vrstnikov ter položili venec pred spomemk padlim v narodnoosvo- bodilni borbi Ivan Rupnik iz Idrije s svojim zmajem nadaljnjem delu. Tako je večkrat poletel s Hleviških planin v Idrijsko Belo, kar je od njega zahtevalo že veliko spretnosti in ravnanje z zmajem. Letenje z zmajem je tako postalo Ivanov glavni konjiček v prostem času. Mnogo napornih ur vadbe in samoodrekanja je bilo potrebno, da se obvlada zmaj, višina, hitrost, sunki vetra in da se izvede brezhiben polet, ki je Ivanu v užitek, pa čeprav mnogo ljudem zastaja dih ob pogledu na letalca v zraku. Ivan pa tudi sam gradi zmaje, čeprav za to porabi precej denarja. Prvo denarno pomoč je Ivan dobil od Zavarovalne skupnosti Triglav, zato tudi njegov zmaj, ki ga je tako varno prinesel na prvo mesto v državi, nosi zaščitni znak zavarovalnice. Kako je do sodelovanja in pomoči s Triglavom prišlo, naj pove Ivan sam. «To je bilo letos poleti v Novi Gorici. Z nečakom Emilom sva se odločila, da ob srečanju delavcev Zavarovalne skupnosti Triglav popestriva njihovo prireditev. Z Jožetom Lupšino iz predstavništva v Idriji sva se dogovarjala za polet s Sabotina do hotela Argonavti. Čeprav nisva precenjevala svojih sposobnosti, se nama je let zaradi majhne višinske razlike, oddaljeno■ sti in številnih drogov z električno napeljavo zdel zelo zahteven. Kljub temu sva ga s sigurnim pristankom uspešno končala. Od takrat dalje pa teče moje sodelovanje z zavarovalno skupnostjo Triglav, saj smo drugod zmajarji največkrat naleteli na gluha ušesa, ko smo zaprosili za finančno pomoč pri našem delu.* Ivan, ki dela kot avtoličar pri Avtoprevozu Idrija, pa je tudi po osvojitvi tako zvenečega naslova kot je državni prvak, še naprej o-stal skromen in delaven. Zgradil je nov zmaj in tako pokazal pripravljenost, da mu ni žal denarja, pa čeprav naj povemo, da stane zmaj 4 milijone starih dinarjev. Na tekmovanjih ga žal še ni preizkusil. Želel pa bi si kupiti nov tovarniško izdelan zmaj, ki ima atest, saj bi se le s takim zmajem lahko udeležil tudi mednarodnih tekmovanj in preizkusil v mednarodni areni. S svojim dosedanjim delom in rezultati si je ta tudi zaslužil. Silvo Kovač Ln GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 r\J EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje ipa MejlpSilS LA G O R IZI A N A GORICA - UL Duca 0’Aosta 180 - teL 88-15 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA izteklo. Kmalu zatem sem moral v podobnih okoliščinah tudi v Mestre. Leta 1927, 8. februarja, so mu v Vidmu izdali vozniško dovoljenje. «Izpit sem napravil že nekaj mesecev prej, menda proti koncu leta 1926. Ker še nisem bil polnoleten, mj je inženir obljubil, da mi bodo dokument poslali, brž ko bom dopolnil po zakonu predvideno starost. In. res, sredi februarja so mi poslali dokument.* Bilo je to dovoljenje za upravljanje motorjev in avtomobilov, medtem ko si je dovoljenje za prevažanje tretjih oseb Slavko oskrbel po odsluženju vojaščine. Za volanom vojaškega kamiona se je Slavko moral udeležiti Mussolinijeve osvajalne vojne v Afriki, kjer je staknil malarijo ter se hudo bolan vrnil domov. Zaposlil se je pri znanem tolminskem podjetniku Devetaku, kjer je ostal do konca leta 1943, ko se je iz Tolmina preselil v Gorico ter pet let delal pri gasilcih. Prav v gasilski uniformi je velikokrat pomagal v ilegalnem delu v mestu, pri trošenju letakov, prenašanju propagandnega materiala itd. V gasilski uniformi je tik pred osvoboditvijo Gorice, skupaj s tovarišem, ki je prav tako služil pri gasilcih, zasedel italijanski industrijski zavod ter izobesil nanj slovensko zastavo. Morda je bilo prav to sodelovanje z narodnoosvobodilnim bojem vzrok vseh krasnejših šikan, ki jih je bil tako on, kakor njegova družina. deležen s strani novih italijanskih oblasti. Celih sedem let je čakal, da mu vrnejo italijansko državljanstvo, pri tem pa doživel nešteto ponižanj. Težave tudi po ureditvi državljanstva niso prenehale, Težko je bilo v tistih časih najti zaposlitev brez ustreznega priporočila, ki pa ga je bilo največkrat treba drago plačati. Nekaj časa se je Slavko zaposlil kot šofer, potem je poprijel v neki mehanični delavnici, nato je pomagal pri razvažanju piva itd. Rad bi se bil zaposlil pri Ribiju kot šofer avtobusa, a je ta želja o-stala neizpolnjena. Če je človek skromen in navajen potrpeti, potem je pripravljen premagovati vsakovrstne težave. Zdaj je Slavko že nekaj let v pokoju. Najhujše je mimo. Prišla so leta, z njimi pravica do pokojnine. Je sicer bolj skromna, a nič zato, saj je Slavko navajen potrpeti in se odreči marsičemu. Tako se je pred kratkim odrekel celo možnosti, da bi mu priznali daljši status partizanskega borca. Vlado Klemše OB STOLETNICI NJEGOVE SMRTI Tudi Avstrija bo izdala znamko o Lovrencu Koširju Pet znamk v njegovo počastitev je Jugoslavija izdala leta 1949 dal avstrijski poštni upravi leta 1836. Jugoslovanska poštna uprava se je Lovrenca Koširja spomnila že leta 1949 (ob 70-letnici njegove smrti) s štirimi frankovnimi znamkami, na katerih je Koširjev portret, in z eno letalsko znamko. Hvalevredno je torej, da se zaslužnega slovenskega človeka na po^ dročju poštnega delovanja spomni tudi avstrijska poštna uprava. Negativna plat bo v tem, da bo s to znamko Košir šel v svet kot državljan avstrijske države, ne pa kot Slovenec, ki je takrat, po sili razmer, živel v habsburškem cesarstvu. Po Lovrencu Koširju se imenuje tudi slovenski filatelistični klub v Trstu. M.VV. iz emisijskega programa avstrijske poštne uprave smo izvedeli, da bedo v Avstriji v prihodnjem mesecu maju izdali znamko, posvečeno slovenskemu rojaku Lovrencu Koširju. To bo znamka za 6 šilingov, ki jo izdajo v počastitev evropske zveze pošte in telegrafa. Gre torej za znamko, ki sodi v širši okvir tematske zbirke «Evropa-CEPT». Na avstrijski znamki je napisano, da je bil Lovrenc Košir (po nemško Laurenz Koschier) pionir poštne znamke. Doma iz Spodnje Luše nad Škofjo Loko, kjer se je rodil leta 1804, je živel kasneje na Dunaju kot visoki funkcionar avstrijske državne uprave in je, še predno je Anglija izdala, po zaslugi sir Row-landa Hilla, leta 1840, prvo poštno znamko na svetu, dal predlog, da bi avstrijska poštna uprava uvedla poštne znamke. Ta predlog je Košir TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA - Ul. Garzarolli 105 - Telefon 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKAI SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, WINTEC, RFVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah. COBSOMMCO ^■BPŽIČ HOTEL NOVA GORICA iiHHirlii murni; ČESTITA ZA PRAZNIKE 29. NOVEMBRA TER PREDSTAVLJA SVOJ PROGRAM: 29. novembra zvečer Vas bo zabaval v PIVNICI Discoteca Radio & Heico International Vsak večer v prostorih restavracije GALEB mesec ribje kuhinje, madžarska glasba s pevko Vsak vereč razen nedelje V DENS1NGU v nočnem baru moški zabavni ansambel FILIPINCEV Od 30. novembra do 1. decembra pa petčlanski 2ENSKI zabavni ansambel VABLJENII //.7,V mr.m visoški/ kroni kit. fji\rsr "'-“(smr, —___,——- omu J Giomsi -Mij Bocc-tcao mM Mormon SSl *•>?.**+*+ .uma,, KEimm t •mat.- c HU.X( X HX/(1JR Po/f svobodni m mmn m 01,01' EKSTROM phs/iln joeno polrije emu. . KOSMIČ kiJiulti o ttvbeuti in obMi/ "W ' CKYK.tR /nnrtin kttdtr f§ y^ww^,,yiiw,r' | Iz umetnostnih galerij V počastitev stoletnice rojstva skladatelja Antona Lajovica v.nitt simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki bo v četrtek gost v Kulturnem doma Orkester Slovenske filharmonije gost prihodnjega koncerta Glasbene matice Sodelovali bodo^ pevski zbor Consortium musieum in solisti Jurij Reja, Črtomir Siškovič in Miloš Mlejnik - Dirigent Uroš Lajovic Na četrtem abonmajskem koncertu Glasbene matice, prihodnji četrtek, bomo imeli v gosteh simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki bo s sodelovanjem pevskega zbora Consortium musieum pod taktirko Uroša Lajovica pred-: stavil našemu občinstvu dela, ki jih imamo le redkokdaj priložnost poslušati. To velja tako za koncert za violmo, violončelo in orkester Johannesa Brahmsa, kakor za reprezentativno vokalno - instrumentalno delo slovenske glasbene literature Psalm 41 in 42 skladatelja Antona Lajovica za tenor solo, mešani pevski zbor in orkester. Brahmsov koncert za violino, violončelo in orkester op. 102 v a molu, imenovan tudi «Dvojni koncert*, predstavlja v simfonični dediščini preteklega stoletja neko svojevrstnost. Skladatelj ga je napisal 1. 1887 namesto nameravane 5. simfonije, za katero je bil tematični material prvotno namenjen. Oblika koncertov za solistične instrumente je od nekdaj zelo priljubljeno in mnogo gojeno področje glasbenega ustvarjanja, ki združuje idealne muzikalne predstave z neposrednimi in jasnimi praktičnimi izvajalskimi možnostmi: v obliki koncerta se uspešno sestajata skladatelj in njegov interpret in iz tega dvojnega pogleda nastajajo nenehno novi odnosi in položaji med ustvarjanjem in poustvarjanjem obeh. Pri dvojnem koncertu pa nekaj te mikavnosti odpade. Solistični interpret ni več osamljeni osrednji noustvarjalec, temveč si mora deliti uspeh, pridobljen z dvojnim naporom, uspeh, ki ne velja le njemu, temveč o-bema solistoma. Temu je bržkone vzrok, da razpolaga sicer bogata in obsežna koncertna literatura sorazmerno z malo dvojnih koncertov. Celo pri Bachu in Mozartu, katerih dela zavzemajo skoraj polovico svetovne koncertne literature, je ta sestava redka in ni izključeno, da je Brahmsa to dejstvo napotilo, da je skušal s svojim dvojnim koncertom za violino in violončelo izpolniti vrzel in pokazati, da je tudi ta najredkejša zvočna kombinacija življenjska in zavzetna. Čeprav Dvojni koncert ni mogel doseči priljubljenost ostalih Brahmsovih del (koncerti za klavir ali violino) pa je njegova mikavnost; poleg tega da izvedbe niso prav pogoste in je le težko dobiti dva prvovrstna solista, ki se dobro ujemata predvsem v njegovi glasbi ki vsebuje mnogo dragocenih mest. Koncert je svež in poln zanimivih motivov. Skladatelj se je v njem držal tradicionalnih oblikovnih zahtev. Prvi stavek (allegro) je v sonatni obliki in se začenja s svojevrstnim uvodom. V njem orkester obe temi le kratko nakaže, sicer pa je najvažnejša obsežna kadenca solistov. Ta vodi v orkestralno ekspozicijo, ki predstavlja v celoti krepko glavno in a-riozno stransko temo. V nadaljevanju prevzemata solista najprej glavno temo v romantično obarvani varianti. Ta in zlasti stran- ska tema, ki jo prinese čelo, dajeta možnost za ustvaritev lepega tonskega izraza, medtem ko prihaja virtuozni element do veljave v številnih pasusih s triolami in šest-najstinkami. V drugem stavku (andante), ki je zasnovan v tridelni pesemski obliki, prevladuje široko spevna in čustveno intenzivna tema. Očitno je vodenje solistov v oktavah, s čimer je sicer podčrtan melodičen značaj stavka, a jima do neke mere jemlje samostojnost. Morda se na to nanašajo besede iz dnevnika Klare Schumann: «An-dante sicer lepo zveni, a ne gre tako do srca kakor oba skrajna stavka. Je nekaj mest, ki motijo in bi jih Brahms lahko spremenil, a tega gotovo ne bo storil. Včasih se mi zdi, da ga veseli, če so poslušalec ne počuti preveč dobro*. Rondo (vivace non troppo) u-vaja tipično Brahmsova tema, ki daje stavku tudi osnoven ton. Najprej jo prinese čelo, zatem violina in končno ves orkester. Stranska tema, ki sledi, je himničnega značaja. V sredini je obsežna tro-delna epizoda, ki vsebuje na začetku in kraju otožno temo, vmes pa še nežno misel klarinetov in fagotov. Drugi del koncerta je namenjen spominu pred 100 leti rojenega slovenskega skladatelja Antona Lajovica, katerega glasbeni opus bo zastopan z njegovim vokalno instrumentalnim delom, Psalmom 41 in 42 za tenor solo, mešani pevski zbor in orkester. Anton Lajovic je bil rojen 19. decembra 1878 na Vačah pri Litiji. Iz njegove rane mladosti vemo prav malo, saj takrat ni bila navada, da bi posvečali pozornost prvim pojavom mladega talenta, zlasti ne v glasbi, ki je tedaj v glavnem veljala le kot nedeljsko razvedrilo za meščane. Lajovčeva glasbena nadarjenost si utre pot šele med visokošolskim študijem na Dunaju, kjer se mladi jurist vpiše na konservatorij in ga dokonča v razredu komponista Fuchsa. Pri tem pa je zanimivo, da konča juridične študije šele za glasbenimi. Po povratku v domovino je Lajovic vstopil v pravno službo, saj mu glasba takrat še ni mogla nuditi zaslužka. V tej je ostal vse do jeseni leta 1945, ko je bil upokojen kot sodnik, vrhovnega sodišča. Umrl je v Ljubljani 28. 8. 1960. Svoje juridične sposobnosti je Lajovic v nemajhni meri uporabljal v korist slovenske glasbene kulture. Bil je dolga leta pravni kon-zulent v odboru Glasbene matice in po njegovi zaslugi je ljubljanska Filharmonija po prvi svetovni vojni prešla v roke Slovenskega filharmoničnega društva, kateremu je bil več let predsednik. Kot skladatelj predstavlja Anton Lajovic eno od osrednjih osebnosti slovenske glasbene kulture. V začetku stoletja je s svojimi deli vnesel v našo glasbo prvine nove romantike in pomagal dvigniti nivo slovenske glasbe na evropsko raven. V svojem ustvarjanju izhaja iz pestni in se vrača vanjo. V pesmi je našel izrazno obliko, ki se najbolj prilega slovenskemu glasbenemu občutju. Zato je pesemsko ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia UTRJEVANJE SODELOVANJA MED ZAMEJSKIMI IN MATIČNIMI DRUŠTVI Večer SPD «Igo Gruden» v Kopru SPD Igo Gruden iz Nabrežine Je s svojim programom ali bolje s svojim kulturnim večerom gostovalo že marsikje. V soboto, 25. novembra pa je imelo svoj «Nabre-žinski kulturni večer* v koprskem gledališču kot gost zveze tamkajšnjih organizacij. Že kakih 14 dni pred srečanjem se je nekaj predstavnikov obeh organizacij sestalo v prostorih SPD Igo Gruden, da bi se dokončno zmenili za to srečanje. Koprski predstavniki so se obvezali, da bodo za to priložnost skušali zbrati v koprskem gledališču čim bolj številno občinstvo, kar je v Kopru na soboto zvečer sicer precej problematično. Prav tako so Na-brežinci obljubili, da bo spored kar se da kvaliteten. V Nabrežini so torej za ta večer izbrali res učinkovite točke. Goste iz Nabrežine je v koprskem gledališču sprejel in pozdravil Albert Primožič. Po kratki vaji so se nekateri predstavniki SPD I"o Gruden srečali s predstavniki krajevnih mladinskih organizacij, s katerimi so se razgovorili o delovanju obeh organizacij. Martin Petelin je kratko in jedrnato o-risal Koprčanom položaj in kulturno delovanje nabrežinskega društva. Večer se je začel s Stankom Devetakom, ki se je v kratkem nagovoru najprej zahvalil organizatorju večera za povabilo in pozdravil sicer ne najbolj številno, a prijazno in toplo publiko, nato pa na kratko orisal težave, ki jih predstavlja še tako skromno kulturno delovanje v zamejstvu. Na koncu pa je izrekel Koprčanom v imenu SPD Igo Gruden svoje čestitke ob dnevu republike. Kulturni spored je začel dekliški zbor I. Gruden, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel štiri pesmi: koroško narodno »De b’ biva liepa ura*, Mozartov »Ave verum*, Pimikovo «Smrt v Brdih* in Kuharjevo «Jutri gremo v napad*. Patricija Terčič in Tatjana Rojc sta nato podali štiri poezije Iga Grudna: Vizije, Silvestrova zdravica, Vojna in Obtožba mrtvih. Vse štiri pesnikove stvaritve so o-snovane na temo vojnih grozot. Z dvema samospevoma je nasto-lil solist - tenorist Bruno Kralj, ki je ob klavirski spremljavi Majde Terčon zapel skladbo Davorina Jenka «Dve utvi* in skladbo Rada Simonitija «Mesečina». Sledil je moški pevski zbor Igo Gruden, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel Vrabčevo »Zdravico*, Simonitijevo «Ljubavne pesmi iz Rezije*, Mirkovo »Na trgu*, črnsko «Nobody knows», Ravnikarjevo «Kam si šla* ter Sre-botnjakovo «Bori* skupno z recitacijo Kosovelove «Rdeče rakete*, ki jo je podala Patricija Terčič. Publika je bila z nastopom moškega zbora zelo navdušena in je nagradila pevce ter njihovega dirigenta z res prisrčnim in zasluženim dolgim aplavzem. Harmonikar Zoran Lupine je nato izvajal skladbo »Carnevale di Venezia*, spored pa je zaključil mešani zbor I. Gruden, ki je pod vodstvom prof. Radoviča zapel še Venturinijev« »Pozdravljena domovina*, Žgančevo »Tri medjimur-ske* ih pa Gobčevo «Pesem o svobodi*. Na koncu se je predsednik zveze kulturnih organizacij zahvalil gostom za prijeten večer ter izročil društvu priznanje v spomin. Prav tako so 'Nabrežinci pozdravili organizatorja in pa občinstvo ter kot pristni Kraševci podelili Koprčanom vazo iz kraškega marmorja. Publika se je želela posloviti od Nabrežincev s toplim aplavzom, ki je spremljal nastopajoče vse, dokler so odhajali z odra. Nabrežinci so se nato odpeljali v Pridvor, kjer so jih sprejeli vsi člani domačega društva »Svoboda* na odru, okrašenem s slovensko zastavo, simbolom bratstva med Slovenci v matični domovini in v zamejstvu. Nabrežinske goste je najprej s koračnico pozdravila domača godba na pihala, nato pa še domači pevski zbor z nekaj slovenskimi narodnimi. Seveda so Nabrežinci tudi sami nekaj zapeli ter se tako najbolj primerno zahvalili za sprejem ter za lep pozdrav. Ob domačem prigrizku in dobri kapljici so se domačini in gostje medsebojno pomenkovali in skupaj prepevali, na koncu pa še zaplesali. Obljubili so si, da se bodo taka srečanja še in še ponavljala, saj bo sobotni večer ostal vsem v srcu ket lep spomin. TATJANA ROJC obliko uveljavil tudi v instrumentalni glasbi. Predvsem pa je Lajovic prvi slovenski mojstrovalec orkestralne glasbe. Če so na njegovo ustvarjanje vplivali Wagner, Brahms pa tudi Strauss in Debus-sv. je šlo pri tem prvenstveno za tehnično plat in barvito instru-mentacijo, v pogledu muzikalne vsebine pa je na Lajovica (po navedbah skladatelja samega) zelo močno vplival Dvorak s svojimi deli. V večini Lajovčevih skladb pa čutimo tudi vpliv slovenske ljudske pesmi. O Lajovčevem ustvarjalnem o-pusu, o njegovem Psalmu ter o izvajalcih prihodnjega koncerta Glasbene matice, bomo spregovorili v prihodnji številki. GOJMIR DEMŠAR Dirigent Uroš Lajovic Atilij Kralj y novi slikarski razsežnosti V katalogu svoje najnovejše razstave v galeriji «Rena Vecia» Atilij Kralj pač ni mogel utišati humorističnega utripanja pesniške žilice. Obe pesmici, tako v tržaškem kot v okoliškem narečju, sta povezani na njegovo slikarsko ustvarjanje. Obe zelo duhoviti, a iz njiju vendarle zveni rahel občutek kompleksa samorastnika. Menim pa, da ga ta ne bi smel več bremeniti, kajti iz prvotnega risarja se je v zadnjih letih Kralj razvil v resničnega slikarja, ki si bo lahko priboril še vidno mesto v zamejskem slikarstvu, če bo umel ovrednotiti svoje slikanje v čisti temperi, tisti zvrsti torej, ki je pri nas bolj slabo zastopana. Zaenkrat ga bolj privlačuje ta mešana tehnika in akvarel. Nova razstava obširnih razgledov iz Grčije in Španije tematsko in formalno sicer ne kaže sprememb, ki bi takoj padle v oči, je pa vsekakor dobršen korak naprej k izoblikovanju njegove umetniške osebno- Niiiiiiiimiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l|,l,ll,||lllll,ni,,,|||,,||||l,,,,,,,l||l,,|,l|||l|||||||||l|lli|l|l|||,|,||,l,,,,ll,ll,lllllllllllllllllllim||ll|lfll|l||llll||lll||||||l|llll|)llimill|||||||m||nilllllllUJIIIII|llllllllllllllllllMIIIIIIII| KAJ PRIPRAVLJAJO NAŠE ZALOŽBE ZA LETO 79 51 knjig Cankarjeve založbe Poseben poudarek na izdajah marksistične literature Iz okvirnega programa Cankarjeve založbe za leto 1979 povzemamo, da bo založba izdala v prihodnjem letu 51 knjig, šest del pa bo izšlo še iz letošnjega programa. Znano je, da je prav Cankarjeva založba tista, ki že tradicionalno najbolj načrtno in skrbno izdaja dela s področja marksizma. Za prihodnje leto je v načrtu pet del in sicer tretji zvezek Izbranih del Vladimira Iljiča Lenina, Izbrana pisma Marxa in Engelsa Register k izbranim delom Marxa in Engelsa v petih knjigah, delo W. F. Hauga pod naslovom »Predavanja za uvod v Kapital* in prvi del Marxovega «Kapitala» v novi, dopolnjeni in pregledani izdaji. Podrobnejši razbor marksističnih del v prihodnjem letu nam kaže, da bo tretja knjiga Leninovih izbranih del v izboru dr. Marjana Britovška prinesla njegove spise iz obdobja 1908 - 1914. Besedila te knjige predstavljajo Lenina v boju z otzovizmom in ultimatizmom, s Trockim in likvidaterstvom, z bogograditelji in empiriokriticisti. Posebej pa je pri tem še treba o-meniti, da bo v tej knjigi objavljen strokovno popravljen prevod znamenitega Materializma in em-piriokriticizma. Po zaključku izdaje Marxovih in Engelsovih izbranih del v petih knjigah se je najneposredneje postavila in zaostrila potreba po o-bjavi izbora iz njune korespondence. Zato so se uredniki Cankarjeva založbe skupaj z Marksističnim centrom pri CK ZKS odločili, da bodo izdali slovenski izbor iz Marxove in Engelsove korespondence v treh knjigah. V prvi knjigi tega izbora bodo izšla pisma iz štiridesetih let, ki obravnavajo kritiko nacionalne ekonomije. Logičen zaključek že omenjene izdaje Izbranih del Marxa in Engelsa predstavlja tudi «Register k izbranim delom*, ki je nujen in neobhoden pripomoček za branje Marxovih in Engelsovih tekstov, še posebej za tiste bralce, ki se branja klasikov marksizma šele lotevajo. Četrto delo s področja marksizma, ki bo izžlo prihodnje leto, pa je knjiga Wolfganga Fritza Hauga «Predavanja za uvod v Kapital*. Osrednjo težavo pri branju Marxovega Kapitala predstavlja namreč njegovo prvo poglavje. Zato ni sodobni ugledni nemški marksist W. F. Haug skušal s svojimi «Predavanji» nadomestiti branja Kapitala kot Borchardt, temveč ga je želel olajšati in s tem prebiti led že na začetku. Da bi naredil težko razumljivo prvo poglavje Kapitala dostopno začetniku, bralcu, od katerega ne zahteva filozofskega, ekonomskega ali marksološkega strokovnega predznanja, «vsakomur razumljivo*, sistematično in podrobno raziskuje Marxovo analizo blaga in posebej vrednostne forme, in sicer tako, da hkrati s «stvarjo* in njeno analizo razvija pojmovne instrumente in metodološko posto- panje. Tako se že v začetku odpira pogled v znanstveno zgradbo kritike politične ekonomije in povezavo njenih pojmov v Marxov kategorialni aparat. Knjiga je pisana pedagoško in razumljivo, toda na strokovni višini. In končno je tu še popravljeni in dopolnjeni ponatis slovenskega prevoda prvega dela Marxovega »Kapitala*, o katerem seveda ni treba posebej govoriti, saj predstavlja to delo vsekakor temelj marsksizma in sodobnega, socialističnega pogleda na svet in graditev socialistične družbe. Zbirka Misel in čas bo v prihodnjem letu obsegala tri dela. Prvo delo je originalna knjiga Marjana Britovška pod naslovom «Geneza stalinizma*. Avtor dela Leninova dediščina se tokrat v svojem novem delu loteva kompleksne in zapletene teme novejše zgodovine komunističnega gibanja, pomembne in usodne za ( polpretekli in sedanji razvoj marksistične misli in celotnega delaVSkegš gibanja v svetu — genezč' 'Stalinizma. Ta svojevrstni fenomen obravnava Britovšek v široki prepletenosti zgodovinskih, ekonomskih in družbenih pogojev razvoja socializma v Sovjetski zvezi, začenši od revolucijskih časov in prvih frakcijskih bojev. Na osnovi na novo preučenih dokumentov odkriva gl-blje vzroke, teoretične in druge, ki so omogočili Stalinu u-zurpacijo oblasti in samodrštva napram zamišljenemu kolektivnemu vodstvu. Druga knjiga iz te zbirke je delo Rudolfa Jakhele «Urbane sredine*, ki je v bistvu študija in kritika urbanistične ideologije, medtem ko je tretje delo »Psihoanaliza in jezik* izbor besedil iz francoske strukturalne psihoanalize. Iz domače književnosti je Cankarjeva založba pripravila za prihodnje leto deset novitet. Na prvo mesto moramo vsekakor postaviti izbor novel staroste slovenskih pisateljev Dgpjjp^ .Lokarja pod naslovom »Dom in jezik*. Z zrelo modrostjo in krhko subtilnostjo odstira Lokar nenavadno sve- žo in moderno podobo notranjega utrip« ljudi v menjavah časa, večno v neprestanih spremembah živ-vljenja, lepo v zastrtih ali skritih pokrajinah svoje dežele in ljudi. Roman Marjana Kolarja »Zvezde in križi* je širokopotezna epič-na freska male štajerske družine v času od predvojnih dni do osvoboditve, ob bridki usodi mladega naprednega razumnika prikazuje zvezde in križe, ki pestijo junaka drame. Leopold Suhadolčan se je v knjigi «Trenutki in leta* lotil ljubezenskega romana iz sodobnega življenja, v katerem upodablja zgodbo Pavla in Katarine ter njuno hotenje po uresničenju medsebojnega čustva p>o novem, resničnejšem življenju. Pesniška zbirka Janeza Menarta »Statve življenja* je v bistvu zbrana lirika iz njegovih šestih zbirk in dovolj je, če samo zapišemo, da je Menart eden tistih DUŠAN ŽEUEZNOV (Nadaljevanje na 7. strani) sti. Čeprav nadaljuje z novostjo z zadnje razstave na Opčinah, ki je v blestečih temperah mojstrske■ izvedbe, se jim pridružujejo tudi akvarelirane risbe z dotiki barv v temperi, ki so zelo sproščeno izvedene v načinu, kot ga naši domači slikarji ne uporabljajo. Vse tri tehnike se v njih posrečeno povezujejo v migotajoč mozaik slikovitega čaranja sredozemskega o-zračja. V obširnost prostora po Kralj širokogrudno raztresa bogastvo tako grške kot španske arhitekture iz preteklosti časa, sredi bohotne pestrosti obmorske pojavnosti s čolni, pomoli in sličnim, kar pač priča, da ostaja pristno zvest svoji začetni ustvarjalnosti iz dobe stavbno - arhitekturne dejavnosti. Vsekakor tudi ta razstava opozarja na poseben položaj, ki ga Atilij Kralj pričenja zavzemati tudi v sami tržaški likovnosti. Nicola Sponza Že nekaj let znani tržaški krajinar Nicola Sponza preživlja dobršen del leta v bližnjem Grade-žu, nh zimo pa se vrača v Trst. Tedaj imamo vsakič priložnost na veliki razstavi oceniti njegovo delo iz poletnih mesecev. To pa se ne odraža le v vedno novih oljih Gradeža in lagun, ampak tudi iz drugih krajev, kamor slikarja žene iskateljska strast odkrivanja lepote sveta v katerem živi že dobrega pol stoletja. To pot izstopajo v galeriji Sant’ Klena zlasti razgledi iz celinskega Legnana in drugih mest iz notranjosti, z obmorskih krajev pa slike Benetk in Rovinja, kjer se je Sponza rodil, in seveda Trsta ter miljskega pristana. Dejali bi, da ga skoro ni več pristana, ki ga Sponza ne bi ovekovečil, kajti ravno v obilici plovil, čolnov, ladij in jadrnic najde slikar potrebno razkošnost barv in oblik, ki se kot okras vpenjajo v značilnosti okolja stavb ali narave. So to vedno širši razgledi in vanje ta mojster risbe odlično zajame le tisti videz, ki se nam kaže ob najugodnejši svetlobi dneva. Neprekosljiv kolorist Sponza ne ljubi sivin mraka. Njegova barvna pahljača pa vendar ni kričavo razvejana, marveč drhti v množici rahlih odtenkov, ki nam pričarajo zračnost in prijetno občutje, kakor da resnično stojimo na poljski poti, ki izginja v zelenje lagune, kakor da se res sprehajamo na obsončnem tlaku obrežja, na katerem migotajo odsevi morja. MILKO BAMBIČ Prvič prihaja v vaš dom Petdeset najlepših po izboru bralcev Romani, novele in povesti najboljših domačih pisateljev in velikanov svetovne književnosti vam bodo pričarali svet in dogodke, osebe in pokrajine, usodne ljubezni in očarljive lepote iz raznih dežel in iz različnih obdobij človeške zgodovine. 30 del v 37 knjigah, ki izidejo letos in prihodnje leto, so na podlagi sodobno in strokovno pripravljene ankete izbrali tisoči bralcev in knjižničarjev iz vse Slovenije. V vaš dom prihajajo torej najljubše prijateljice slovenskih bralcev z ilustracijami naših najboljših slikarjev. Večina del v zbirki PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV je že doživela filmsko, gledališko ali televizijsko upodobitev, kar je najlepši dokaz, da so ta priljubljena leposlovna, dela proniknila globoko v zavest in v srca milijonov ljudi. 20 del za tretji letnik zbirke PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV bodo izbrali naročniki prvih dveh letnikov, zato upamo, da bosie tudi vi med njimi, saj boste lahko s pomočjo anketnega lista izbirali po svojih merilih in občutkih o vrednosti literarnih pripovedi. Tako bo nova knjižna zbirka najbolj priljubljenih leposlovnih del postala vam in vašim otrokom najljubša prijateljica za vse življenje. Petdeset očarl|ivlh in vedno živih pripovednih del DRAGOCENA KNJIŽNA ZBIRKA PO ŽELJAH BRALCEV Ljubezen do dobre knjige in vedno žive umetniške besede je ena najglobljih in najzvestejših ljubezni, kar jih pozna človeštvo. In s takšno ljubeznijo so naši zvesti bralci in knjižničarji iz vse Slovenije izbirali priljubljena pripovedna dela najboljših domačih in tujih mojstrov peresa za novo knjižno zbirko PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV. Z glasovanjem na podlagi strokovno pripravljene ankete, v kateri je sodelovalo več tisoč bralcev in knjižničarjev iz vse Slovenije, sta v naši založbi že pred leti nastali knjižni zbirki ZLATA SLIKANICA in ZLATA KNJIGA, ki sta doslej dosegli naklado 25.000 In 35.000 izvodov. Tedaj so mladi bralci odločili, katere izmed prebranih knjig sodijo v zbirko najboljših in naj-Ijubših knjig. Tokrat pa so po najbolj sodobnem in demokratičnem načelu na podlagi ankete glasovali odrasli bralci in izkušeni knjižničarji za tista dela, Ki so jim bila med vsemi prebranimi deli v letih 1975, 1976 in 1977 najbolj všeč, Izbrali mladinska knjiga ljubljana so naslednjih 30 del, ki bodo izšla v prvih dveh letnikih nove knjižne zbirke PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV. Knjige so enotno vezane v sodoben knjigoveški material menetrel, na naslovni strani platnic pa je odtisnjen izrez ene izmed ilustracij, ki so v knjigi. V vsaki knjigi je od 10 do 40 ilustrccij naših najboljših slikarjev. ZBIRKO PETDESET SESTAVLJAJO NASLEDNJE KNJIGE: PRVI LETNIK — leto 1978 1. Fran S. Finžgar 2. Jurčič - Kersnik Ivan Tavčar Ivan Cankar Prežihov Voranc France Bevk Ciril Kosmač 8. Giovanni Boccaccio 9. Alexandre Dumas 10. Lev N. Tolstoj 11. Maksim Gorki Ernest Hemlngway Henri Charriere Per Olof Ekstrom Heinz G. Konsalik 3. 4. 5. 6. 7. 12. 13. 14. 15. DRUGI LETNIK — leto 1. Josip Jurčič 2. Josip Jurčič 3. Josip Jurčič 4. Ivan Tavčar 5. Prežihov Voranc 6. Miško Kranjec 7. Beno Zupančič 8. Ivan Potrč 9. Anton Ingolič 10. Ivo Andric 11. Lev N. Tolsto| 12. Jack London 13. Honore de Balzac 14. Archibald J. Cronin 15. Mario Puzo POD SVOBODNIM SONCEM ROKOVNJAČI VISOŠKA KRONIKA MARTIN KAČUR SAMORASTNIKI KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BALADA O TROBENTI IN OBLAKU DEKAMERON ČRNI TULIPAN ANA KARENINA MATI KOMU ZVONI METULJ PLESALA JE ENO SAMO POLETJE KIRURGINJA 1979 DESETI BRAT DOMEN SOSEDOV SIN CVETJE V JESENI DOBERDOB POVEST O DOBRIH LJUDEH SEDMINA NA KMETIH GIMNAZIJKA TRAVNIŠKA KRONIKA VOJNA IN MIR DOLINA MESECA OKROGLE POVESTI ŠPANSKI VRTNAR BOTER ZBIRKO PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV lahko naročite v "Z■bidškl kft- Ul. sv. Frančiška 20, Trsi KULTURA 3. decembra 1978 ®orškT3nevmkr OB DANAŠNJEM POIMENOVANJU ROJANSKE ŠOLE PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH ^_____________________________ Spomini na Ferda Bidovca . ogoste se spomnim bazoviške J^r'ce in njihovega junaštva, ^tokrat pa mi vrta spomin v Oljenja, zlasti v življe-lii Fra.t?ja >n Ferda, ki sta mi '■ tj^.^telja. k* razgrnil čin -* 'n tudi za druge njihovo lr“ko podobo, njihovo mlado kdanje življenje. Mladi rod, ki vili l ’ nai v štirih imenih ne . e ■« štiri nesmrtne, brezoseb-^ike, temveč štiri mlade sy t ki so živeli v kolektivu teda-j^nuade generacije. Današnja in m'atia generacija naj se tj?ra. da tudi v njej žive in si wS° ,sv°ie značaje prav taki «Unci, k0t so bili štirje z Ba-t ^ Ti pa jim bodo vzorniki j.- “Jižje bo mladim ljudem tu-•vjihov človeški lik. Slovenski j.j®“ ie v zadnjih desetletjih po-;.i"°ma ovrgel miselnost, ki je 'a iz pripovedke o kralju fktjali S|-re?'na ie spoznala, da je kralj v nas samih, da je po-t 1)1 resničen Župančičev verz krepkih dušah je usoda!*. taka krepka duša je bil Fer-• Bil je fant akcije. Na predaj* rapallskega dne (12. no-w®ra) 1927 je nesel na pokopa-™ v Barkovljah slovenski trak Danes bodo v Rojanu slovensko šolo poimenovali pa štirih ravenskih junakih — bazoviških žrtvah, ki so jih v jeseni 1930 Pokosili fašistični streli. V počastitev njihovega spomina ter zato, r bi te odločne protifašiste, ki so se fašizmu uprli v času, ko ie bil ta na višku svojih sil, še bolj približali današnjemu mla-rodu, ki mu je njihova zgodovina bolj malo znana, smo ® 2adnjih številkah našega dnevnika objavili spomine nanje. To-"0* objavljamo še spomin na Ferda Bidovca. in ga položil na nagrobni spomenik slovenskega rodoljuba (Ne spominjam se več imena doti-čnega). Istočasno pa so enake trakove, ki jih je sešila mladinka iz škednja, odnesli Franjo Marušič na grob ustanovitelja mladinskega gibanja Svobodina Čoka v Lokvi in dva škedenjska mladinca na katinarsko pokopališče na grob malo prej umrle učiteljice. Nekdo je odnese! enak trak tudi na Tolminsko z naročilom, da ga položijo na Gregorčičev grob pri Sv. Lovrencu. Z Marušičem je Ferdo demonstrativno «onečastil» liktorski sveženj, ki so ga vklesali sredi mesta v kamen. Steklenico tuša sta zagnala v ta simbol fašističnega nasilja. Včasih sta me Ferdo in Franjo obiskala tudi doma. Ferdo pa je bi' z menoj na izletu na Veliko Gradišče, ki sem ga priredil s svojimi učenci 22. januarja 1928. Datum je izpričan v albumu fotografij; spomin pa ne more priklicati nazaj o čem sva razpravljala in kaj sva načrtovala. Borba se je zaostrovala. Incidentu v Škocjanu so sledile množične a-retacije. Aretirani so bili tudi vsi člani glavnega odbora razpuščene ..n..,,,,,...,,,............... Prispevki k zgodovini slovenske šole v Rojanu kČg^ano življenje tržaških Slo-ki so v raznih dobah do-ria najrazličnejše usode, te-^ . aa bi se napisala izčrpna zgo-loij ^ našega rodu v mestu in o-d, !' K tej splošni zgodovini spa-L^eda tudi zgodovina našega l, .®a- Tudi to zgodovino bo tre-•> ,e. napisati. Dejstvo je, da ne r!a na nobeni naši šoli kroni-HjjF1 naj bi kazala leto za letom Razvoj in uspehe šolanja slo-re re šolske mladine. Za nekateri jf® niso za trdno izpričane ni-'9n« *ne letnice. Sicer se je oh-k, nekaj starih kronik izpred " Dobite jih raztresene od ,(knit9a državnega arhiva do L."1 znanstvenih ustariSv celo lt(jL. .knjižnica v Tomaju hrani ®°tsfco kroniko. Kako so se te dragocene dokumentarne Ko f .rozpršiti na vse strani? je usul na nas plaz fašistič-tfop,.*atiranja, so nekateri stari ji, li rešili vsaj nekaj listin in itfJolem izročili v varstvo tilu L^ni ustanovam. Verjetno pa kronika še ostala v za- lijjj! rokah, v zapuščini kakega ioij Ja' ki jo je odnesel sicer s tflj a ni vedel kam z njo. Poh-bilo, če bi se poskušalo ioL slruirati kroniko za vsako ^ Posebej, za kar bi se moral k Predvsem učiteljski zbor, ti f.,, drugi razumniki v kraju 0« pomagati. 'l%ecinje vrstice bi utegnile i)Ll' lomu namenu. Posegam v tf .°bnovitve slovenskega pouka h^nu. že med vojno so na role ijnt področju ustanovili taj-*i maJe- Prvi se je začel v Uli-IJli 'boriga že proti koncu leta 'etn' *e nekaj ustreznih podatkov na 71- strani s0°iih H Jevk°v k zgodovini obnovit-lU. Venskega šolstva na Primor-le jj 1945». Prav bi bilo, da %0e Priče dopolnijo te pomanj- p Podatke. Ifk°uSv°boditvi je Prosvetni od-h ^nega osvobodilnega sve-Ce' takoj meseca maja z ob-tt(j slovenskega šolstva. Naj-%nlB *menoval začasnega šol-%'Pravitelja za vsako šolo z da ta pripravi jezikovne M r' ** bi pripravljali učence \i^°d iz italijanskih na slo- osnovne šole. Klansko šolo je bil kot za-pp.rav'lelj imenovan učitelj %i ,ame, Ta je s pripravami po-da se je pouk v tečajih %„.ie 25. junija. Spočetka je 5 ta,Zčai vpisanih 82 otrok. Pr-Jris(j„ ed je prevzela učiteljica Gerdol-Delak z desetimi jj fre**2 desetimi deklicami. Drugi %) f razred (15 dečkov, 18 de-* jqJe Poučeval Josip Šinigoj, m 15 deklet četrtega in razreda pa je učil Ferdo SZ Spočetka je bil obisk »itiii-; . ' tz mesečnega /x>ročila k0 ni 5,e razvidno, da se je šte- I h iin ,ui°čih učencev dvignilo i J52. prVj razred je tedaj ; »c-s učHeljica Milojka Vodo- I , %t booalova s 34 učenci (obisk v drugem (36 učencev) in Sle y° učencev) razredu je (i Ufo el m* 60 °dst., v četrtem y wJ}Cev) in petem razredu I? ?0 er'J,cevi pa je obisk obstal h,%,- Tudi v avgustu se je ;,-»iCp„3Sf,lcer dvignilo na 186 w deku' °ru> razred s 24 dečki in ] j*t. 0L?a,mi je dosege’, zopet 91 L* Zn^k,;1' drugi razred, ki ga iu belnLU meseca vodila Ger gej «kova (23 de(kov in 14 de Atca sledi meseca prevzela u uh ,n pleonora Kerkoč Križma A. k, ie dosegel 64 odst. ude Aojpjftj' razred še vedno v ,, rokah je sedaj štel 47 (S ?0 J 8 m■ in 29 ž.) je obstal V Pl. ; a,t' obiska. Četrti razred (t.) n m i.) ie r pe(j (13 m. in \li ie dosegel 60 odst. pri Septembra, ko se je število u-čencev spet povzpelo na 202, je imel vsak učitelj svoj razred: prvi Milojka Spacal (25 m. in 24 ž.), obisk 90 odst., drugi Eleonora Križman (24 m. in 15 ž.), obisk 65 odst. tretji Kristina Delakova (21 m. in 29 ž.), obisk 75 odst. četrti Josip Šinigoj (7 m. in 14 ž.), o bisk 100 odst. in peti razred Ferdinand Ferluga (13 m. in 30 ž.) tudi s 100-odst. obiskom. V oktobru, ko so tečaji pred začetkom rednega šolskega leta prenehali, se je število povzpelo na 243 vpisanih. Vsi tečaji so imeli pouk dvakrat tedensko, vsakokrat po dve un in pol. Dodamo naj še, da so se v Rojanu vršili še drugi tečaji: Josip Šinigoj je v avgustu in septembru vodil tečaj slovenščine za odrasle z 32 slušatelji. Obisk je bil slab, avgusta 68 odst., v septembru pa samo 50 odst. Nato je ta tečaj prevzel Ur čitelj Adalbert Stubel, ki je že od julija vodil poseben uradniški tečaj. Sprva je imel 21 vpisanih s slabim komaj 40-odst. obiskom, v avgustu pa se je število tečajnikov zmanjšalo na 12 slušateljev. Obisk se je dvignil na 60 in celo na 70 odst. Ko se je v * oktobru združil s šinigojevim tečajem je imel skupno 44 vpisanih. V oktobru so dosegli še 60-odst. prisotnost, ki pa je v novembru padla na 50 odst. Drugih poročil o teh tečajih v arhivu Prosvetnega odseka Mestnega osvobodilnega sveta nisem zasledlL DRAGO PAHOR Zveze mladinskih društev razen zadnjega tajnika Andreja Šavlija, ki se je umaknil iz svojega stanovanja, in mene. Po nasvetu dr. Justa Pertota, ki je povedal, da je dr. Vilfan ugotovil v Rimu vzdušje, ki napoveduje še večjo zaostritev, sva s Šavlijem vsak po svoji poti prešla mejo. V Ljubljani sem se sestajal z rojanskim rojakom, visokošolcem Ivom Višnjevcem, pri katerem sem ob pogostih obiskih Ljubljane večkrat tudi prespal. Na svojem domu v Rožni dolini je imel Ivo Višnjevec ciklostil, na katerem so tiskali literaturo, ki so jo tigrovci nosili preko meje. Nekoč mi je Ivo pokazal razglednico, ki jo je sprejel iz Trsta od Ferda. Razglednica je prikazovala — svetilnik zmage. Besedilo, ki ga je napisal Ferdo, je bilo zelo kratko, vendar je Ivo iz njega zaslutil napoved neke akcije. Ferdova neprevidnost? Predrznost? Res je na Primorskem že takrat in kasneje tudi med osvobodilnim bojem konspiracija bila zelo pomanjkljiva; Ferdove napake v neupoštevanju globoke konspiracije pa moramo iskati globlje v njegovem neponovljivem značaju. Ves, z dušo in telesom, z vsem svojim življenjem je bil predan borbi. On je še živ žrtvoval popolnoma zavestno svoje življenje. To mi je potrdil tovariš Vlado Štoka, kon-tovelski rojak, ki je bil na prvem tržaškem procesu obsojen na 20 let ječe. Ni jih odsedel, kakor tudi Vekoslav Španger ne 30 let, na katere je bil obsojen. Fašizma je bilo prej konec. Ali Ferdo ni verjel v propad fašizma? Mislim, da je bil prepričan v tem, toda prepričan je bil tudi, da so za to potrebne žrtve. Ne bi mogel verjeti, da mi ni Vlado Štoka, kot neposredna priča pripovedoval o Ferdu, kako je v odmoru med procesom navezan na skupno verigo mimo in glasno razglabljal; «Boljša je smrt, kot da si obsojen na 30 let ječe in končno bodo streli odjeknili v svetu in odkrili trpljenje našega naroda*. Ali ni v teh besedah povsem zavestno žrtvovanje življenja? In Ferdo je bil do slednjega diha zvest svojemu žrtvovanju. Okrenil se je zvezan na stolu proti svojim krvnikom, da je prejel svinčenke v prsi, iz katerih je še iztisnil zadnji klic «Smrt fašizmu!*. Ferdove besede so se uresničile. Streli z bazovske planote so odjeknili po vsem svetu. Iz teh odmevov bom navedel le en stavek iz članka, ki ga je objavila dunajska Arbeitzeitung: «V oni noči je po težki 'tlaki uklonjeno ljudstvo molila. Bogu, ki je dal, da je raslo železo*. In železo je zares rastlo. Priče temu je Bazoviška brigada in še vse primorske brigade in odredi, to so izpričale tudi stotine aktivistov, ki so z žrtvovanjem v ječah in koncentracijskih taboriščih dokazale zvestobo štirim bazoviškim junakom. Novi odbor prosvetnega društva «Rdeča zvezda» Na prvi seji so si novoizvoljeni odborniki prosvetnega društva Rdeča zvezda iz Saleža porazdelili funkcije v odboru. Za predsednika je bil potrjen Jožko Obad, podpredsednik je Klavdij Trobec, tajnica Anica Guštin (v tajništvu so še Jožko Milič, Anita Milič in Norma Verša), blagajničarka Boja- !.............................. ' ' Si-;;®:;« -----v.'.'v.--- ■■ '/v- Si':?™ na Furlan in gospodar Livio Milič. Da bi bile v odboru zastopane vse vasi zgoniške občine, so določili tudi referente: Majda Stu-belj za Salež, Ladi Gabrielli za Samatorco, Neva Milič za Repnič in Igor Castellani za Gabrovec. V dvorani pod občinsko ambulanto v Saležu te dni Rdeča zvezda organizira razstavo mladinskih knjig, v torek popoldne pa bo društvo v sodelovanju z učiteljica-r i vrtcev in prvih dveh razredov vseh osnovnih šol iz zgoniške oto čine priredilo v šolski telovadnici v Saležu skupno miklavževanje. Poleg obdarovanja otrok bodo na sporedu tudi priložnostne recitacije. Miklavževanje otrok iz vrtcev bo ob 14. uri, osnovnošolske mladine pa ob 15.30. Organizator računa na polnoštevilen odziv in prisotnost tudi staršev. —st— Člani pevskega zbora «Tabor» pred spomenikom padlim v NOB v Skopju aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnitiMiililiiliiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiUBiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii Z DOGODIVŠČIN IN ZAPLETOV POLNE POTI... Z openskim pevskim zborom «Ta hor» na obisk k makedonskim prijateljem 51 knjig... (Nadaljevanje s 6. strani) Pred sabo imam razgrnjene turistične prospekte. Na njih bežni izrezi videnih stvari: visoko belo pročelje Grand Hotela — Skopje in lena voda Vardarja pred njim s svojimi mostovi različnih oblik in iz različnih časov; ogromni moderni trgovski center s šte. 1-nimi nebotičniki v ozadju, vsi z manj kot petnajst leti življenja za sabo, kolikor jih je poteklo od tragičnega potresa 26. julija 1963; cerkev sv. Spasa v starem delu mesta z rezbarijami, ki presegajo domišljijo, ter džamija Mu-stafa — paše v ozadju — redka znamenja preteklosti, ki jim je potres prizanesel. In dalje druge podobe te dežele, od zasneženih vrhov Šar planine do sinjih voda Ohridskega jezera. Po njih skušam razvrstiti etape neznansko dolgega in nepričakovanih dogodivščin polnega potovanja ter dvodnevnega bivanja v najbolj oddaljenem predelu Jugoslavije. Kot ploščice mozaika se te podobe razmeščajo v spominu še z osebnimi in skupinskimi doživetji, raznovrstnimi vtisi in občutki, z novimi poznanstvi in spoznanji ter tvorijq .ce^jfl, ki je za vsakogar od sedemintrideset udeležencev obiska nedvomno dragoceno izkustvo, pa tudi preizkušnja. In velika preizkušnja je bilo to gostovanje, prej kot za posameznike. za openski moški pevski zbor «Tabor» kot skupino, to je za glavnega protagonista gostovanja. Iz te preizkušnje pa se je zbor, čeprav fizično utrujen, vrnil moralno okrepljen in utrjen. — Pevci smo se v teh par dneh bolj zbližali med sabo, kot prej v vsem letu, je navdušeno pripomnil nekdo, ko smo se po 24 urah uničujoče povratne vožnje z avtobusom iz Struge pri Ohridu bližali v nedeljo zvečer Ferneti-čem in je bilo v ljudeh še vedno dovolj moči za razgovor, pa tudi za petje in šalo. — Pa tega ne pozabi napisati, me je opozoril nekdo drug, da se je zbor kljub vsem nevšečnostim tako lepo izkazal. Tega bi res ne bil mogel pozabiti. Zbor ni le potrdil svoje izvajalske zmogljivosti, temveč dokazal tudi veliko znača.jnosti in CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE ZA MANJŠA PODJETJA OPERACIJA TRINAJSTE PLAČE Upravni svet zavoda Cassa di Risparmio di Trieste se je na seji, ki jo je vodil odv. Aldo Terpin, odzval zel|i srednje in male industrije, obrtniških in trgovskih podjetij ter podjetij, ki se ukvarjajo s terciarno dejavnostjo, in sklenil tudi letos obnoviti «operacijo trinajste plače«. Vsota kreditov bo znašala po 300.000 lir na nameščenca, vendar največ^________ za 150 nameščencev ter 45.000.000 lir na podjetje. Posojilo s 14% obrestno mero bo treba vrniti do 30. junija prihodnjega leta. Podjetja bodo morala za določanje točnega števila nameščencev predložiti izjavo, ki jo bodo potrdila strokovna združenja. Podjetja bodo morala tudi izrecno izjaviti, da niso dobila oziroma, da niso zahtevala podobnih olajšav pri drugih zavodih. Prošnje se predložijo ali preko strokovnih organizacij ali tudi neposredno in se bodo sprejemale do 15. decembra, posojila pa se bodo izstavljala začenši z 11. decembrom. SB CASSA Dl RISR&.RMG Dl TRESTE samoobvladovanja. Ognjeni krst tega gostovanja po Makedoniji je zbor prestal pravzaprav na samem začetku potovanja, to je na zagrebškem letališču, ko je bilo treba odločati, ali se nadaljuje pot, ali ne. Toda poglejmo pobli-že, kako se je to odvijalo. Tistega dne, četrtek, 23. novembra, je openske izletnike vseskozi spremljala smola. Že ob 4. uri ponoči so bili odrinili z mejnega prehoda proti Bmiku, da bi ja ne zamudili letala za Ohrid, kjer je bil za večer najavljen koncert in kjer so čakali gostitelji — predstavniki zbora «Kočo Racin* iz Skopja. Toda Brnik je bil zavit v meglo in e kakem ietalskem poletu ni bilo govora. Treba je bilo nadaljevati z avtobusom do Zagreba vendar je tudi tu gosta tenčica megle zastrla vsakršno možnost vzleta ter odela pevce z mrko tesnobo. — Kaj bi ne dal za mesto na letalu, je ponavljal celo predsednik zbora Milko Čebulec, ki je prej toliko govoril, da gre raje peš v Makedonijo, kot da bi se podajal v nevarne višine, in s tem izvabil kak * nasmešek na potlačene in zdolgočasene obraze čakajočih peVcev. Kljub utrujajočemu čakanju in spoznanju, da tega dne ne bodo videli v soncu smehljajočega se Ohrida in da bo dvorana v Strugi zvečer prazna, pa v pevcih ni ugasnila želja po Makedoniji in pripravljenost, da nadaljujejo pot. Na kakršen koli način, samo da dospejo in ne razočarajo svojih gostiteljev. In ta želja je tudi prevladala. V Zagrebu je zbor ob 17. uri sedel na vlak in se podal nejasni usodi nasproti. Vse kar je sledilo temu nepredvidljivemu, petnajst ur dolgemu, neudobnemu železniškemu potovanju do Skopja, je bilo lažje predvidljivo. Predvidljivo je bilo da se bodo kljub izmučenosti ir, neprespano-sti lica vendarle zvedrila v novem nepoznanem a nadvse zanimivem okolju kajti človek kmalu pozabi na neprijetno, ko se počuti bolje, in petek, 24. novembra .je bil za vse prijetnejši od četrtka Predvidljiva .je bila tudi gostoljubnost, s katero je bil zbor sprejet in ki je za Makedonce značilna. Tako se je v toplem in prisrčnem vzdušju nadaljevalo tkanje vezi med pripadniki dveh skupnosti, ki sta tako oddaljeni med sabo. a imata marsikaj skupnega. Druži ju podobna narodna usoda, ki ni vselej prizanesljiva in terja velike muke ter napore. Kot naša narodnostna skupnost v Italiji se je moral tudi makedonski narod trdo boriti za uveljavitev svoje neodvisnosti in njego- vi pripadniki izven meja matične domovine se morajo še vedno boriti za svoje najosnovnejše pravice. Tkanje teh vezi se je pričelo že pred mnogimi leti. Razne umetniške skupine društva (Kočo Racin* iz Skopja so že večkrat gostovale v naših krajih, iz zamejstva pa so v Makedoniji nastopali že zbori «Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, «V. Vodnik* iz Doline in «Jezero» iz Doberdoba. Tokrat je bil na vrsti openski zbor, ki je pred letom dni gostil pevce iz Skopja. Prihodnje leto pa bo jubilejno za te stike. Deset let je namreč minilo od prvega srečanja in to bo treba na kak slovesnejši način proslaviti, je balo ob več priložnostih poudarjeno med zadnjim gostovanjem. Veliko .je bilo teh priložnosti. Po kratkem ogledu mesta in okolice najprej uradni sprejem pri sekretarju samoupravne interesne skupnosti za kulturo v Skopju Predragu Pemišliskem, ki so se ga udeležili predsednik openskega zbora Milko Čebulec, pevovodja Sveto Grgič, član zbora Aleksander Jerič, tainik društva (Tabor* Viktor Sosič W* predstavniki Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj in Ionacij Qtai7", _________ Na tem, kakor na drugih srečanjih, so bili prisotni tudi sekretar Kulturno prosvetne skupnosti Skopja Rade Bo.jadevski, predsednik društva (Kočo Racin* Džavid Begovski, podpredsednika društva Boro Apostolski in Meto-dije Gavrilovski, dirigenta dr. Slave Popev in prof. Kiro Spd-rovski. Prva kulturna izmenjava je bila zvečer ob številni udeležbi občinstva na veliki prireditvi v Univerzalni dvorani v Skopju, ki je bila posvečena proslavi 29. novembra. Poleg raznih folklornih in drugih skupin ter solistov (zanimivo je bilo sodelovanje med kulturnim društvom in vojsko) je s kratkim sporedom nastopil tudi openski zbor, ki je bil deležen toplih aplavzov. Združeno z mešanim pevskim zborom «Kočo Racin* je nato pod vodstvom Sveta Grgiča zapel Vrabčevo «Zdra-vico*. . Glavno kulturno srečanje bi bilo moralo biti v četrtek v Strugi, malem mestecu ob Ohridskem jezeru, znano zlasti po Struških večerih, to je vsakoletnih srečanjih pesnikov z vsega sveta. Prvotno napovedani koncert .je seveda odpadel, zato pa so se dogovorili za nastop v soboto in zbor je tako po kosilu na sedežu društva «Kočo Racin*, na katerem je prišlo do izmenjave daril in vročih želja po nadaljnjih snidenjih, odrinil na dolgo vožnjo proti Ohridskemu jezeru, kamor je dospel ob sončnem zatonu. Najprej bežen ogled dveh muzejev in nato nastop v Domu kulture. Kljub utrujenosti pevcev, je zbor zapel n er n dno sproščeno in u-brano vi pesmi, med katerimi je zlasti vžgala v ljudeh makedonska Bolen mi leži. Zbor je zapel še ob dveh priložnostih. Najprej pred grobom makedonskega narodnega junaka in očeta nove Makedonije Goče Delčeva, kjer so predstavniki SPZ položiii venec. Zatem je v megleno jutro zadonela še žalo-stinka (Žrtvam*, ki jo je zbor zapel pred velikim spomenikom padlim v NOB v središču mesta, Tudi pred ta spomenik so predstavniki zbora položili venec. Veliko bi lahko še povedali o tem gostovanju, polnem doživetij in dragocenih spoznanj. Med vsemi pa je prav gotovo najbolj dragoceno spoznanje, da so utrjevanje prijateljstva in razumevanja med ljudmi ter vzajemnega kulturnega osveščanja in bogatenja vrednote, ki jih je treba stalno gojiti. V tem pogledu je gostovanje openskega pevskega zbora prav gotovo »razširilo pot nadalj-njenu sodelovanju in kulturnim izmenjavam. DUŠAN KALC redkih pesnikov, ki so hkrati sinonim za popularnega, ljudskega pesnika in za pesnika bralcev. Tržaški pesnik Marko Kravos vnaša s svojo pesniško zbirko (Tretje oko* svežo intonacijo hudomušnosti, ironije in igrivosti. Samosvoje moderno občutenje sveta, ki se mu postavlja po robu z duhovitim paradoksom in pikrost-jo, razodeva nenavaden zorni kot kljubovanja in ne manj nenavadno sposobnost pesnjenja vsemu navkljub. Če so bile dosedanje njegove zbirke lirično intonirane, je zbirka «Tretje oko* posrečeno sožitje čustva in razuma. Resnično ljudsko povest je napisala Minka Krvina in ji d.'la naslov «Težko breme*. Glavna junakinja pove;ti se z voljo in e-nergijo vrašča v novi čas, a pri tem doživlja osebne poraze in krivično obsojanje ljudi, obremenjenih iz vojnih časov. Pokojni Dušan Pirjevec je k zbirki Sto romanov odločilno prispeval vrsto uvodnih študij od razlage Sartrovega romana Gnus do Bratov Karamazovih Dostojevskega. Te njegove študije, zdaj zbrane v knjigo pod naslovom «Evropski roman* gotovo pomenijo novo poglavje v slovenski e-sejistiki in mimo njih ne bo mogla slovenska primerjalna književnost in sploh naša literarna veda. Delo Jožeta Javorška (Ljubljanska dramaturgija* je vznemirljivo pisanje o enako vznemirljivem slovenskem gledališkem času zadnjih dvajsetih let, ko so v naš gledališki prostor vdirale in ga tako ali drugače oblikovale ideje novih gledaliških struj Evrope in Amerike. Delo prinaša Javorško-ve gledališke kritike, polemične spise, dokumente in kajpak sodbo o preteklem uspešnem in mučnem rojevanju sodobnega slovenskega gledališče. Torkarjevo besedilo (Deseti bratje* je primer sodobnega spominsko dokumentarnega leposlovja. Skozi intimno prizmo avtorjevih doživetij pripoveduje o predvojnem, vojnem in povojnem življenju slovenske razumniške in kulturne sredine. In končno je tu deseto domače delo, biografski roman Tite Kovač o baronu Žigi Zoisu pod naslovom (Najbogatejši Kranjec*. Duhovna in življenjska podoba mecena, mentorja in osrednje osebnosti slovenskega prosvetljenstva je pisana poljudno, a na osnovi dokumentov orisana v vseh poglavitnih sestavinah tega barona, podjetnika, fužinarja, botanika in pesnika, ki je za slovenščino pridobil Linharta, vzgajal Vodnika in podpiral Kopitarja. S tem smo na kratko predstavili prvih dvajset knjig, ki jih bo Cankarjeva založba izdala v prihodnjem letu, v nadaljevanju pa bomo prav tako na kratko povzeli še preostalih 31 knjig, ki so prav tako v okvirnem programu Cankarjeve založbe za leto 1979. S ČETRTKOVEGA OBČNEGA ZBORA Zavzetost združenja kriških staršev za šolske probleme Izvolili so nov 20- članski odbor, na prvi seji pa bodo začrtali program bodočega delovanja Potreba, da bi postali starši aktiven in nenadomestljiv člen v vaški šolski stvarnosti, je osnovna misel, ki je izšla iz četrtkovega občnega zbora kriškega Združenja staršev, katerega se je udeležilo zadovoljivo število ljudi. Tako iz poročil odbornikov, kot iz živahne razprave, je bilo razvidno, da so kriški starši trdno odločeni premostiti ovire, ki so v prejšnjih letih povzročale težave pri njihovem delovanju, šolske, in ne samo šolske probleme, je treba v Križu začeti reševati enotno s pristopom vseh vaških organizacij in družbenih komponent, ki delujejo v Križu. Občni zbor, kateremu je predsedoval Stojan Sosič. je z obširnim tajniškim poročilom začela Marija Sedmak, nato pa sta blagajniško ter predsedniško poročilo podala Ida Purič ter Emil Sedmak. Slednji se je v svojem posegu dotaknil več perečih problemov, s katerimi se je pred leti srečavalo združenje staršev. Nato sta pozdrave občnemu zboru prinesla tudi predstavnika športnega društva Mladina in prosvetnega društva Vesna, ki sta poudarila pomen skupnega sodelovanja na šolskem področju in prirejanja skupnih akcij v korist vaške skupnosti. Sledila je živahna razprava, v katero so posegli mnogi prisotni in ki je dokazala, da je med starši živo zanimanje za obravnavane teme. Nato so bile na sporedu volitve novega 20-članskega odbora, ki si bo na svoji prvi seji 14. de cembra, porazdelil funkcije in začrtal programe za nadaljnje de lo. Naj omenimo, da sta polno pravni članici novega odbora tudi predstavnici povabljenih vaških organizacij in sicer Marta Verginella in Nataša Sedmak, (st) MIKLAVŽ TRKA NA VRATA PRIDNIH OTROK Kaj jim bo prinesel? Prav gotovo veliko dobrot ■v Sunčana Skrinjam: VETER NA POČITNICAH JA IME de ANCULO: INDIJANSKE ZGODBE Jutta Lammer: OTROŠKA ROČNA DELA ........ i II- Binette Sehroeder: METULJČICA §mmm pp m ti. | MII ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Ul. Dei Montecchi 6 34137 TRST Telefon (040) 794-072 m fv ;/'i mu a '.S ^ , — MZS/ifO KRANJEC — Nekoč bo lepše (Dve povesti) »Napil se bom čaja!» je menil oče, «celo, če mi boš tako dolivala z žganjem!« «Kaj drugega nimam. Pa saj ti ne bo škodilo. — Ali si razočaran nad mano?« Tudi tega ni ona vprašala. Pač pa si je prava Majda Suhadolc dejala: 'Čaja mu nalivam, samo da bi zamudil vlak! On pa bi moral oditi!’ A ni vedela, kako naj se ga reši. Zakaj, ko je že hotela odpreti usta in mu reči, naj pohiti, če še hoče ujeti ta vlak, ni spravila iz sebe besede, pač pa je dejalo ono drugo iz rje: »Gotovo si nisi mislil, da se boš vrnil praznih rok?« »Nisem razočaran,« je rekel. «Saj je bilo neumno, da sem mogel tako misliti. Saj vem: če bi moja Majda mogla, bi mi iz zemlje izkopala denar, samo da bi me rešila!« Pri tem se je nasmehnil z istim nasmehom kakor tedaj, ko jo je bolno nosil na rokah in ji govoril spodbudno: »Moja Majdiča bo ozdravela. Ostala bo vedno dober otrok in me bo vedno rada imela, kaj ne?« Vedela je, da bo prišlo do tega, če ostane. In tega se je ves čas bala. Zdaj je bilo tu in zdaj ni mogla več nikamor. Majda Suhadolc, ta, ki je čakala na Goriška, da bi šla z njim na veselico in uredila svoje stvari do kraja, tega ni hotela. Zdaj se ni mogla več rešiti! Ne, ni se dalo! Majdo je neverjetno presenečalo, kako je naenkrat zabredla v položaj, ki ga nikakor ni hotela in kako je obtičala tu brez moči. Sprožil je vse skupaj oče s svojim prihodom in z neumno zahtevo po — denarju! In do kraja je pognalo vso zadevo tisto neopredeljivo v njej, čemur ne moreš reči niti vest niti duša. Morebiti je to spomin? Spomin na en sam prelep trenutek nekje v davnini? In ta spomin — ali kar je že, kar pa se je Majdi oglašalo kot nekakšna mogočna oseba, neznanec, ki se je polastil njenega glasu in se hudobno igračkal z njo! — in ta spomin sproži celo verigo samih drobnih stvari, ki človeka lahko »zadušijo«! Če bi Majda premislila vso stvar, bi bilo najbolj enostavno, da bi bila dala očetu tistih pet tisočakov, ki jih je bil prosil, in mu rekla — če bi to sploh bilo potrebno! —. Zdaj pa, ali greš z nami na proslavo ali kakor misliš? Oče bi se bil vesel, odrešen najbrž kar s prvim vlakom odpeljal. Konec koncev pa bi mu lahko rekla: Mi se peljemo zelo daleč, govorila bom, moram biti tam... ne zameri mi... Oče ne bi prav nič zameril, ker bi mislil od sreče samo na denar. Zastran denarja, zastran teh bedastih pet tisočakov! —, Majda jih je bila vzela petintrideset naenkrat, prej včasih po dva, po tri tisočake, in kaj bi pomenilo, če bi jih vzela še pet?! Mar je zdaj, ko je vzela petintrideset skupaj in ko si je kupila te nesrečne čevlje, rekla ’za-pik’? Ali je hotela zdaj postati — poštena? Kakšna poštenost! Pojdi in po vsem lepem ubij človeka, pa si po- PRED PROSLAVO DEVETDESETLETNICE CIRIL-METODOVE ŠOLE Leta 1954 smo pri Sv. Ivanu proslavljali 100-letnico naše slovenske osn. šole. Do takrat namreč, še nismo imeli podatkov iz Ilirskega Primorjana in zato nismo vedeli, da so svetoivanski mandrjarji po zaslugi Jakoba Svetine odprli in vzdrževali slovensko osnovno šolo že leta 1847. Ob proslavi leta 1954 smo zaprosili nekdanje svetoivanske u-čitelje starejše generacije, naj nam napišejo svoje spomine na to šolo, ki je bila po prvi svetovni vojni po nekaj letih ukinjena. Imeli smo namreč namen izdati brošuro, kar pa, iz več vzrokov ni uspelo. Izmed prejetih odgovorov izstopa dopis danes za pokojnega priznanega glasbenika in skladatelja domačina Karla Pahorja, ker je v njem opisal lastno obiskovanje te šole in ker je istočasno opisal svojega takratnega učitelja Andreja Čoka, poznejšega ravnatelja C.M. šole pri Sv. Jakobu. Odstopam Pahorjev spis, ker menim da je prav, da se ob proslavi devetdesetletnice Ciril-Me-todove šole objavil opis lika njenega zadnjega ravnatelja, ki je Umrl v ječi. Pavla Kolenc * * * Vsak človek se v svojih zrelih letih rad spominja dogodkov iz svojih mladih dni, ki so večinoma vezani s šolo. Tako so se tudi meni vtisnila v neizbrisen spomin štiri leta, ki sem jih preživel na svetoivanski ljudski šoli, kjer sem črpal svojo prvo učenost. Saj je od takrat minilo že polnih petdeset let in vendar so mi vsi dogodki tistega časa, skoraj do manjše podrobnosti še v spominu. Povsem mi je še pred očmi visoka postava moje prve, sicer stroge vendar socialno čuteče in pravične učiteljice Eveline Valen-tičeve, ki je v odmorih delila z nami svojo žemljo. To je bilo v prvem razredu. V naslednjih letih, do četrtega razreda, so se učiteljice zelo pogosto izmenjavale. V dobrem spominu mi je še mlada in lepa začetnica, v katero smo bili vsi zaljubljeni. Če se prav ne motim se je pisala Sosič in smo ji soglasno dali ime «lo-vec», zaradi zelenega klobuka, ki ga je nosila. Tudi svojih tedanjih veroučitel.jev, posebno pok. Župančiča in Sile ter Čoka in Za-vadlala se spominjam z največjim spoštovanjem. Zdi se mi, da so bili duhovniki v tistih časih in še posebno pri ms na Primorskem, vse drugačni kot so danes. Oznanjali so samo svojo stroko in nam otrokom krepili fantazijo na prigodah iz biblije. Mislim, da ni bilo n.pr. med mšimi farani človeka, ki ne bi gojil spoštovanja do pok. župnika Frančiška Sile. Z vstopom v četrti razred se mi je pa odprl popolnoma nov svet. V tistem letu se je zgodilo marsikaj odločilnega tudi za moje poznejše življenje. Dobili smo mladega nadobudnega učitelja, sedajle že pokojnega Andreja Čoka, ki pa nam je s svojimi modernimi pedagoškimi prijemi znal vzbuditi posebno veselje do učnih predmetov. Pouk se je vršil povsem nazorno in večidel zunaj v naravi, Vodil nas je v Grižo in še višje pod trebenski razgledni stolp. Pod nami je ležal Trst s svojim lepim zalivom in ladjami. Posedli smo okrog svojega učitelja — ne — temveč prijatelja ki nam je z živo besedo razlagal geografijo, zgodovino, prirodopis itd. Vse je šlo igraje v skupnem razgovoru. Nikdar pozneje v življenju in tudi ne prej se moji fantaziji ni nudilo toliko lepega. Toda učitelj Čok je razlagal še z vse drugačnimi in bolj privlačnimi sposobnostmi. Bil je namreč odličen pevec in znal dobro igrati violino. To je bilo torej za mojo poznejšo življenjsko pot odločilnega pomena. Nismo peli več zgolj eno in dvoglasnih didaktičnih pesmi, temveč triglasne narodne pesmi. Petje ni bilo samo šablonski predmet dveh tedenskih ur, temveč se je s petjem začel in končal pouk. Peli smo tudi med osta- zadovoljiv in mi je prinesel v tistem četrtletju oceno *dobro» (3) iz prirodopisa. Kaj zato če mi je v tem primeru malo spodrsnilo, saj mi je čut za blagoglasje, ki mi ga je ustvaril moj dragi učitelj mnogo pomagal pri mojih poznejših umetniških stremljenjih. Naš dobri prijatelj, pok. učitelj Andrej Čok, je vzgojil dobre in poštene ljudi, še danes se spominjam skoraj vseh svojih tedanjih sošolcev, ki so brez izjeme postali vzgledni družinski očetje, dobri delavci in mojstri, čeprav ni bila lahka naloga vzgojitelja, napraviti iz predmestnih pobalinov velemesta kot je Trst, dobre in koristne člane človeške družbe. Izmed vseh vzgojiteljev, ki so v mojem precej dolgem študiju posegali v moj notranji svet, mi ni ostal noben lik v tako lepem in nepozabnem spominu kot moj dragi učitelj pok. Andrej Čok. On je ustvaril v moji najnežnejši dobi čut za lepoto, resnico in pravico, ki me je spremljal celo življenje v borbi za lepega in popolnega človeka. Letos praznuje svetoivanska šola stoto obletnico svojega obstoja. Rad se spominjam let, ki sem jih preživel v njenem okrilju. Naj te vrstice ob n jeni stoletnici služijo obenem v zahvalo mojemu nepozabnemu učitelju pok. Andreju Čoku, ki je hodil vse svoje življenje isto pot in z istim ciljem kot smo pozneje hodili njegovi učenci in za kar je tudi žrtvoval svoje življenje. Ljubljana, dne 12. aprila 1954. * * * Pavla Kolerič dopolnjuje besede Karla Pahorja še z naslednjim: O nadučitelju Andreju Čoku mi je pripovedovala tudi moja pet let starejša sorodnica in prijateljica. Pripovedovala mi je o izredno posrečenem načinu podajanja snovi pri pouku. Takrat je poučeval v njenem razredu italijanščino. Daši ni zanemarjal slovnice, je znal sestaviti program tako, da je vzbudil v učenkah zanimanje za predmet in so ga z lahkoto dojemale in pri tem tudi veliko pridobile. Naključje pa je naneslo, da sem se z njim seznanila pobliže, ko sem nastopila službo pri trgovski firmi, kamor je on — ko so šolo ukinili — prihajal plačevat račune trgovine, ki je bila last njegove žene. Takrat nas je pestila huda gospodarska kriza. In ravno ta kriza je postala predmet večkratnih pogovorov med njim in mojim šefom. Ko smo izvedeli za njegovo aretacijo, sta moj šef in njegova žena začudeno spraševala za vzroke. Ob njegovi smrti pa sta bila zaprepaščena: nista mogla do- umeti, da nam taki ljudje umirajo po ječah. lim poukom. Kadarkoli bi zavladala med nami utrujenost pri kakem napornem predmetu, bi naš prijatelj — učitelj čok intoniral pesem, da smo se zopet duševno zbrali in nadaljevali s poukom. Verjetno sem bil tudi dober pevec, kajti zaupana mi je bila v tem pogledu zelo važna naloga, da sem hodil v upraviteljevo pisarno po violino. To so bili zame seveda najlepši trenutki. S kakšnim spoštovanjem in ljubeznijo sem prenašal violino iz upraviteljeve pisarne, t.j. iz prvega nadstropja v pritličje, kjer se je nahajal naš razred, in nazaj. Instrument sem celo pot gladil, se narahlo dotikal strun, da so komaj slišno zabrnele, gladil sem žime na loku tako vneto, da sem od pisarne do razreda posnel ž njih vso kolofonijo, kar pa dobremu učitelju ni ostalo skrito in me je vedno smehljaje okregal. Vse to je gotovo pripomoglo, da sem pozneje postal violinist. Toda moj nepozabni učitelj Čok, ni bil samo učitelj, temveč tudi pravi umetnik, ki je vzgajal v nas estetski čut. Mnogo je polagal na blagoglasje in omeniti moram, da me je nekoč to stalo celo slabšo oceno v prirodopisu. Bilo je takole! Pozval nas je naj naštejemo nekaj sesalcev. Blagozveneča beseda sestavljena iz sičnikov mi je obudila zvočno asociacijo, da sem se javil in bleknil: ■'(Kobilica Seiko*. Ta odgovor seveda ni bil Spomini skladatelja Karla Pahorja na vzornega učitelja Andreja Čoka Nedelja, 3. decembra 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Ne-diški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Mašere; 11.05 Mladinski oder: Pika Nogavička; 11.35 Nabožna oddaja; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 V-nedeljo z G. Pagano; 9.15 Poje Ksenija Erker; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Šest minut poznavalca; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 V iskanju popolnosti; 11.30 Kirn. svet mladih- 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 5.15 Motivi z LP; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.40 in 17.45 Od hiše do hiše; Glasba po željah. Kmetijski nasveti, Gospodinjski kotiček, Reportaža, Programi tedna; 17.30 Primorski dnevnik- 18.30 Nedelja na športnih igrišjih; 20.00 Orkestralna panorama. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Prostor za humor; 9.10 Kato!' .i svet; 9.30 Maša; 10.20 Oddaja z Giorgiom Cala-bresejem; 11.00 Jaz, protagonist; 11.45 Radio sballa, z Enzom Jan-naccijem; 12.25 Rally; 13.30 «11 Calderone*, glasba, igre...; 14.15 Bel papir; 15.20 Vse o nogometu, minuto za minuto: 16.30 Stadio-quiz, nagradna oddaja LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8 37 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovari- Radio Ljubljana bo danes dopoldne okrog 10.30 na svojem drugem programu, na Valu 202, objavil pogovor o funkciji in delovanju Kmečke banke v Gorici. Gre za pomembno kreditno in denarno ustanovo goriških Slovencev, ki je bila ustanovljena že pred sedemdesetimi leti. Pogovor je pripravil tržaški dopisnik-komentator RTV Ljubljana Marijan Drobež,-'©-funkciji in delovanju Kmečke banke pa bo govoril njen ravnatelj Zoro Škerk. ----: ši.; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10 30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13 45 Obisk pri orkestru Posarskega radia; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.50 Zabavna radijska igra: 19.35 Lahko noč, o-troci! 19.45 Glasbene razglednice. Ponedeljek, 4. decembra 1978 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jugoslovanske lahke glasbe; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Odlomki iz Svevove proze; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Prizori iz zdravniške ambulante; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 1978; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama; 17.05 Koncert Tria Tartini; 18.05 Čas in č izba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Orkestralne miniature; 9.15 Igra orkester Stainles Steai; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.20 Igra orkester Augusta Righettija; 15.40 Mini ju..j box; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Moški zbor Zlatorog in Ko-šanski oktet; 19.33 Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party; 21.00 Diskoteka sound; 21.32 Operna glasba; 22.45 Pop jazz; 23.00 Zakliuček. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00, 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00, 10.34 Radio anch’io; 11.30 Končno ponedeljek!; 12.05 13 30 Vi in jaz; 14.30 Ital. ljudski prazniki in običaji; 15.05 Rally; 15.30 Popoldanska radijska srečanja; 16.35 Protagonisti resne glasbe; 17.05 Sestanek s Tonyjem Remsom in Grazio De Micheli; 17.20 Srečanja s sodobnimi pisatelji; 17.50 Kdo, kako, kje, kdaj; 18.35 Castigat ridendo moreš - satira; 19.35 Zapah — povest; 20.35 Mnenja, sanje, pričevanja ob mikrofonu; 21.45 Gledališke novosti; 23.18 Lahko noč z... LJUBLJANA 6.00. 7.0i), 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00. 18.00, 19.00 Poročila; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Rin-garaja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vs^jcogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;- 42,40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Primorska poje 78; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom- 16.00 «Vrti-ljak»; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 20.00 Kulturni globus; 20.10 «Edgar» Gia-coma Puccinija 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza. Nedelja, 3. decembra 1978 Ponedeljek, 4. decembra 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Ameriške komike 12.30 Kmetijstvo jutri dokumentarec 13.00 Dnevnik - OB 13. URI 13.30 Dnevnik 1 - VESTI 14.00 V TEKU NEDELJE... 14.15 Športne vesti 14.20 Predstavitev oddaje: IO E LA BEFANA 15.15 Športne vesti 15.20 KABARET ’78 16.30 90. minuta 17.00 IO E LA BEFANA 18.15 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 ONEČASTI OČETA 22.00 ŠPORTNA NEDELJA 23.00 Napoved programov za prihodnje dni Drugi kanal 12.15 Napoved programov za prihodnje dni 12.30 Tukaj risani filmi 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.15 Dnevnik 2 - NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI 16.30 Popoldanski spored 18.15 MOŽ V HIŠI (TV film) 18.45 Dnevnik 2 - GOL FLASH 19.00 Ital. nogometno vrvenstvo 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 NEDELJA SPRINT 20.40 AGGIUNGI UN POŠTO A TAVOLA, glasb, komedija 22.00 Dnevnik 2 - DOSSIER 22.55 ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Za nedeljsko dobro jutro: Srečanje oktetov 9.30 625, pregled sporeda 9.55 D. Susič: ODBORNIKI oddaja TV Sarajevo 10.30 Čebelica Maja otroška oddaja 10.55 Skrivnost pletenega koša 11.30 Kmetijska oddaja 13.45 «Kaj vemo o...», dok. film 14.10 Okrogli svet 14.30 Dosje našega časa: Leto 1957 15.30 ŠPORTNA POROČILA 15.35 Moda za vas 15.45 «Edvard in Karolina*, film 17.15 Gottvvaldov: Svetovno rokometno prvenstvo za ženske prenos srečanja Jug. - NDR 18.25 Vesela jesen TI 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Marodič: «Na ostrini* 21.00 «Legenda o Porastu* 21.30 TV DNEVNIK 21.55 ŠPORTNI PREGLED 22.25 POROČILA Koper" 19.30 Otroški količek 20.00 Canale 27. pregled programa za naslednji teden 20.15 STIČIŠČA V okviru rubrike STIČIŠČA bo nocoj ob 20.15 . koprska TV predvajala daljši prispevek A-gencije Alpe Adria: «Staro mesto — Raziskava o zgodovinskem centru*. 2C.35 »Dekleta v podmornici*, film 22.30 TELESPORT. rokomet ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Nova - sodobne znanstvene raziskave 13.00 Knjižne novosti 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz Par*a' menta 14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina 17.00 «Zmaj», risani film 17.30 En dan z Mariom Pomili.i?1’1 17.55 Pantera Rosa v «Vitamme in antivitamine*. risanke 18.00 Umetniki danes: Dve razstavi slikarja Burrija 18.20 Argumenti: V svetu gob 18.50 Osmi dan 19.20 WOOBINDA (TV film): «Problematična vas* 19.45 Almanah, Vremenska suka 20.00 DNEVNIK 20.40 «Mumija», film 22.10 AKVARIJ Ob koncu DNEVNIK, Dan« v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 «Sara in Noe*. risanke 17.05 «Zum,' beli delfin* 17.20 živeti na zapuščenem otoku 17.30 Spazio dispari 18.00 Vzgojna TV drugih držav Prva oddaja 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z... RENATOM RASCLOM «Nikoli ne povej praveg imena*, film 19.45 Dnevnik 2 . ODPRTI Siu' DIO 20.40 AMERIŠKA TRAGEDIJA 21.50 PO KONCILIJU (1. oddajal-«PomIad koncilija* 22.50 Izvir življenja „crrI Dnevnik 2 - ZADNJE VE>D JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 10.00 - 11.10 - 15.00 - 16-0U TV v šoli 17.15 Vrtec na obisku . 17.35 «Kaj vemo o...», dok. *n 18.00 OBZORNIK 18.10 Cesta in mi: Promet v mavcu 18.20 Spekter: Visok krvni pritisk 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 R Bogdanovski: «Ti nisem rekel*. TV *'anl 21.40 Kulturne diagonale 22.20 TV DNEVNIK 22 35 ANDERLECHT-LIVERPoOL posnetek iz Bruslja Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 TV DNEVNIK 20.35 «V tropskem gozdu*, “°K' 21.05 «Volkovi*, TV drama 22.25 Nogomet: or,r ANDERLECHT-LIVERP001’ svica 17.55 «Župan in čebele*. «Ciao turo*, risanke 19.05 «Baby sitters*. TV filIT1 20.30 DNEVNIK . -e 20.45 Zgodovina italijanske S' JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 5. DO 9. DECEMBRA 1978 TOREK, 5. decembra 10.00. 14.45, 16.15 TV' šota; 17.20 Dnevnik; 17.25 Radenci 78, glasb, oddaja; 17.55 Obzornik: 18.05 Pisani svet; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.30 Lucien Leuwen, nad.; 21.25 Razvoj popularne glasbe. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema; 21.25 Noči in dnevi, nad.; 22.10 Narodna glasba: Poljska - Granje. SREDA, 6. decembra 8.30TV šola; 10.25 Smuk za ženske, prenos; 15.55 Smuk za ženske, posnetek; 16.55 Dnevnik; 17.00 Z besedo in sliko: Pastir; 17.25 Londonska narodna galerija; 17.50 Obzornik; 18.00 Na sedmi stezi; 18.30 Puntarska pesem, 2. del; 19.10 Risanka; 19.30 Dnev- nik: 20.00 Film: Delavčev dnevnik; 21.35 Miniature: J. Sibelius. KOPER 19.00 Smučanje, spust, ženske; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Nogomet, mednarodno srečanje; 22.20 Dino, film. ČETRTEK, 7. decembra 10.25 in 13.55 Ženska veleslaloma; 15.20 Šolska TV; 16.25 Veleslaloma za ženske; 17.25 Poročila; 17.30 Saj si vendar punca. 1. del; 18.20 Obzornik; 18.30 Stare japonske pravljice; 18.45 Premagovanje nepotrebnega, dok.; 19.10 Risanke; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Retrospektiva TV drame; 21.40 Na zvezi. KOPER 16.45 Košarka Bosna - Zbroiev-ka; 18.15 Veleslalom ženske; 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Warlock, film; 22.25 Krilati farmacevti: Lepota in zdravje; 23.05 Slov. rock 77 - Begnagrad. PETEK, 8. decembra 15.00 TV šola; 17.00 Zverinice iz Rezije: Volk delal za lisico; 17.20 Ko je moj oče bil v koncentracijskem taborišču, 3. del jdd. iz cikla Vojne zgodbe; 17.50 Obzornik; 18.00 Domači ansambli; 18.30 Izbira študija in poklica: Vojaški poklic, 2. del; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 7 in 7, zabavno glasbena odd.; 21.05 Razgledi: Dodajajmo živlienje letom, 2. del; 21.50 Dnevnik; 22.05 Baretta. TV film. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik 20.35 Nevama cesta, film; 22.05 Ekonomska sporočila; 22.20 Festival gorskih filmov. SOBOTA, 9. decembra 8.05 Stare japonske pravljice; 8.20 Vrtec na obisku; 8.35 Z sedo in sliko; 9.00 Saj si veI* r, punca, 1. del: 9.50 Risanka:-. Veleslalom za moške: U-00 r1 ni svet; 11.35 Po sledeh napr«?. ka: 12.05 Izbira študija in °° . ca: Arhitektura: 12.35 Noči dnevi; 14.25 Veleslalom 7» 15.45 Najboliši 4. razred, film; 17.00 Košarka Jugopiasti*" Cibona; 18.35 Obzornik: 18.45 A ^ pet show; 19.10 Risanka: 'a'„ Dnevnik; 20.00 W. Shakespe^ nad.; 20.50 Moda za vas; Napad, film. KOPER 16.55 Košarka; 18.30 Veles?1« za moške; 19.30 Otroški kot1 .; 20.00 Risanke; 20.15 Dnevn , 20.35 Mladi advokati, film: Dosje našega časa: 1. I95j> ‘ razum med Hrusčevom in 111 22.20 Počitniške igre, film- tem reci: 'Odslej naprej bpm najbolj pošten človek na svetu!’ — če si pa vzel denar — borih petintrideset tisoč, za čevlje! — zakaj ne bi človek vzel toliko, da bi si postavil hišico? Med enim milijonom in petintridesetimi tisoči je majhna razlika. Kako globoko je pogažona tvoja človeška vrednost, če si vzel samo petintrideset tisoč, in kako globoko, če si vzel en milijon? Ali pa tudi en sam tisočak? Ali pa — če je že tako — če si vzel en sam dinar? — Majda je vedela, čeprav zdaj, — a doslej še manj! — ni razmišljala o stvari: zunanje razlike so v količini, ker nekoga oškoduješ: če ga za en dinar, tega ali ne bo opazil ali se sploh ne bo zmenil za to, cel milijon pa vendarle ne bo zlahka utrpel! Tudi družbi, kot kolektivnemu lastniku, se milijon pozna! Toda dejanje ima svoje notranje posledice in svoje notranje vrednotenje in vrednost: ali je človek še pošten, če je vzel namerno, zavestno en sam dinar, ali pa postane nepošten šele, če gre za večjo vsoto? Majda ni utegnila, a tudi zdaj ne bi zmogla, da bi o teh stvareh razmislila in jih pretehtala. Toda to jutro, z očetovim prihodom se je vse to javilo v njej, čeprav še tako neopredeljivo. Plaz se je sprožil in Majda ga ni mogla več zadržati, a tudi se mu ne več ogniti: drvel je naravnost proti njej in vedela je, da jo bo zasul. Zasulo pa jo bo, ker je na tej svoji poti nekje pbtičala, se zamajala. Ker kratko malo ni šla, dala očetu tistih pet tisočakov in se ga znebila: namesto teh petih, zgubljenih tisočakov, bi vzela druge, in namesto očeta, ki bi bil odšel, bi tu sedel Gorišek, s katerim bi odšla na veselico in uredila svoje stvari. Življenje bi šlo dalje. Skozi odprto okno je bilo slišati vlak, ki je sopihal proti postaji in veselo žvižgal. Veselo! Majda se je zga- nila in se grenko nasmehnila, ne da bi oče to op®7';I: ,, trenutek se je do kraja odločilo. Bilo je prepozno Ali da denar ali ne — očeta se zdaj ne more več otrest1 tu se bo poslednje zapletlo. be. Ta zavest je pomembno vplivala nanjo. Prej ie, ^ žala pred nečim, kar je z vso silo drvelo proti nekje je po nerodnosti — ali kako? — omahnila- ‘‘ ni mogla več nikamor. je »Mislim, da je vlak?« je prisluhnil oče žvižgu. 1 tovorni ali osebni?« Iz tiste rahle vznemirjenosti, ki navda potnik®' g0 se mu mudi na postajo, vlak pa nekje daleč žvižg®' iinuti je na pol stegnil na stolu. «Prepozno je, osebni vlak je pršiel. gre dalje.« Za dve od' To je rekla ona, ne oni notranji glas, ki je PreJ ^j ločal o njeni usodi. Bilo je, kakor da se s to usodo naposled hoče sama spoprijeti. jo Nastal je nekakšen odmor v vsej stvari. Oče vdal. Obsedel je negibno, kakor da hoče še enkrat 'r. misliti, kaj zdaj, čeprav je vedel, da tu dalje ni se šne poti. Majda pa je molčala iz notranjega besa, K doslej ni javil, ko se je še dala tako ali tako stv®rtln1' siti. Ko je nazadnje spregovorila, je sovražno izbrU lo iz nje: {e... «Hada bi vedela, kako sl pravzaprav zabredel v neke težave? Komu si dolžan in zakaj nepričakov taka sila? V nedeljo sem bila doma in nisi rekel vid«1’ Čutil je to sovražnost. Ko jo je pogledal, je ""gti. da se je tudi v obraz spremenila: rahlo je priprla zdela se mu je stara. Ni ji zameril. Ostal je s nasmehom, umirjen, preprost. PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA Vi. decembra 1978 „fllpe-fldria“ kot nova oblika povezave regij Ob ustanovitvi »Delovne skupnosti za vzhodne Alpe« — Kakšna oblika regionalnega sodelovanja obeta uspeh? 21. novembra je bil v Benetkah zaključen tridnevni sestanek predstavnikov dežel vzhodnoalpskega območja, italijanske dežele Veneto (Benetke) in avtonomne dežele Furlanije-Ju-Iijske krajine, avstrijskih dežel Koroške, Štajerske in Zgornje Avstrije. Skupini sta se priključili tudi naši republiki Slovenija in Hrvatska, zahodnonemška Bavarska in avstrijska Tirolska (članici delovne skupine Alpe) pa sta »aktivni opazovalki«. Dosežen je bil dogovor o ustanovitvi delovne skupine za vzhodne Alpe — uradno ime je »Alpe — Adria«. O srečanju smo na tem mestu pred dnevi v »Delu« že poročali. Gre za začetek nove vrste medregionalnega sodelovanja, ki ima za razliko od skupine »Alpe« svojske poteze. Medtem ko gre tam za sodelovanje dežel enega družbeno-političnega kroga (in vrhu tega so povsod na oblasti krščanskode-mokratsko usmerjene stranke: Tirolska, Južna Tirolska, Trentino, Lombardija, Gri-sons-Graubiinden, Bavarska, Vorarlberg in Salzburg), gre tu za povezovanje dežel z različno ureditvijo, za pripadnice blokov, nevtralne države in neuvrščeno Jugoslavijo. Odraz tega je načelno stališče, da ne gre za usmeritev v neko medregionalno zunanjo politiko, ločeno od politike držav, kar je Italija posebej poudarila — in ne brez razloga. Zlasti v nemško govorečih deželah se ob priznanju tega načela namreč izpostavljajo zametki »Evrope regij«, kot prvi korak k meje presegajočemu sodelovanju v alpskem prostoru, celo kot prvi konkretni korak »k Evropi, ki sicer ohranja samostojnost nacionalnih držav, v kateri pa naj bi vendarle iskali skupne rešitve važnih vprašanj našega časa«. Ce naj bo medregionalno sodelovanje zares plodno in enakopravno, ne more bita v njem prostora za »mittel evropejske« nostalgije ali celo tiho spodbujanje centri-petalnih sil, razvidno zlasti na italijanskem primeru kot »osvobajanje izpod stoletnega jarma rimskega centralizma«, kot se je pokazalo ob deželnih volitvah na Južnem Tirolskem in v Tren-tinu. Kar se tiče Jugoslavije in v tem okviru Slovenije in Hrvatske, prčščgtajč -tneja ne pomeni zanju nobenega problema. Za medregionalno sodelovanje se tako federacija kot republike zavzemajo že dolgo. Vendar ima Jugoslavija — Slovenija posebej — za seboj bogato bilanco medre-gionalnih prizadevanj, ki jih je v svojem govoru v Benetkah šef slovenske delegacije, podpredsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj tudi navedel. Jugoslavija že desetletja razvija samostojno politiko neuvrščenosti in je zaradi tega zmeraj odprta za vse pobude mednarodnega sodelovanja. Tako je bil dosežen bistveni napredek v j odnosih in pri sodelovanju s sosednjimi državami, ne le na ravni medvladnih stikov, temveč tudi na ravni republik, občin in drugih dejavnikov, ki so pri nas pomembni subjekti mednarodnega sodelovanja. Šinigoj je naštel celo vrsto oblik, ki so pokazale uspehe, od urbanizma, prostorskega načrtovanja, turizma, kulture in športa do obmejnega gospodarskega sodelovanja. »S takšnimi konkretnimi prizadevanji,« je dejal, »presegamo določene umetne pregrade, ki se že pojavljajo kot dediščina preteklosti iz časa hladne vojne in prispevamo svoj delež k okrepitvi miru in stabilnosti v tem pomembnem delu Evrope. S takšno opredelitvijo uresničujemo tudi duh sklepne listine iz Helsinkov.« Jugoslovanski republiki torej pristopata k delovni skupnosti, ki dejansko lahko veliko pomaga (čeprav ima le svetovalno nalogo) k ureditvi prenekaterih vprašanj, od prometne infrastrukture do manjšinskih problemov, tako z izkušnjami kot s koncepti, ki so lahko podlaga za zares novo vrsto regional- ---------->!■)■■»«»—i »«■ 'M“- nega sodelovanja. Nekateri opazovalci so se ob dogodku v Benetkah spraševali, ali bo nova skupnost spodbuda ah se bo izkazala za coklo — pri čemer gre očitno za ideološko nezaupanje, prav za tiste ostanke zastarele miselnosti, o kateri je govoril Šinigoj. Ta je na koncu svojega govora opozorili ravno na ta psihološki moment, ki nam je tako dobro znan: »Pri razvijanju medsebojnih stikov ne smemo pozabiti, da je del našega okolja tudi človek, podedovana kulturna in etnična raznolikost našega področja, kar zahteva tudi vzajemno spoštovanje kulturne dediščine in pretoke sodobnih kulturnih vrednosti.« JAKA ŠTULAR Moskovska ponudba Albaniji] »Težave z Albanijo so le prehodne in niso nepremostljive« MOSKVA, 30. novembra — Ob koncu petdesetih let so se odnosi med Sovjetsko zvezo in Albanijo zapletli na škodo narodov obeh držav, pišejo »Izve-stija« v članku ob albanskem državnem prazniku. »Sovjetski ljudje pa so prepričani, da so te težave le prehodne in da za njih odstranitev ni nepremagljivih ovir. Vzpostavitev enakopravnega in vzajemnega sodelovanja med SZ in Albanijo bi bilo v interesu tako albanskega kot sovjetskega naroda, socialnega in družbenega napredka ter mirnega sožitja v Evropi«, pišejo »Izvestija«. V. J. VVashington pod točo udarcev Namesto da bi iskati vzroke tragedi je v Gvajani, v ZDA obtožujejo vlado, ker še ni ničesar ukrenila — 45 milijonov Američanov v raznih verskih ločinah OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEVV VORK, 27. novembra — Zdaj, ko se je do kraja razkrila pretresljiva tragedija v Gvajani, dežujejo udarci na Washington. Diplomacijo obtožujejo nesposobnosti: trdijo, da senatorja Lea Ryana niso opomnili, kaj ga utegne skupaj s spremstvom čakati v Jones-townu v Gvajani, State Department pa je baje zaustavil FBI, ko se je hotel ozreti v to naselje, poprej opisovano kot »agrarna komuna« zdaj pa kot »koncentracijsko taborišče«. nut« prosilo enega od teh pridigarjev, naj posreduje, če želi, poziv, da ljudje prispevajo denar. Uro pozneje je bila njegova ločina bogatejša za 200.000 dolarjev. Profesor psihiatrije Lawrence Fried-man s chichaške univerze pravi, da »ameriško družbo prevevajo utopične misli«. Znanstvenik trdi, da je 45 milijonov Američanov v raznih novih verskih gibanjih. Marwin Harris, zgodovinar izvora kultur in tako bizarnih tem, kot so ljudožerci in čarovnice, pravi: »Mesijanska gibanja so se s samomorih skimi oboroženimi boji skozi vso zgodovino rojevala kot odgovor na nagle kulturne spremembe in neusmiljene politične in ekonomske raz- Pravosodno ministrstvo, obtoženo, da ne ukrene nič proti takšnim kultom in šarlatanom, ki svoji čredi »pe-rejo možgane« in jo drže vkup s terorjem — se zagovarja, da ameriška ustava zagotavlja svobodo vere. Ministrstvo je objavilo pismo, s katerim so spomladi odgovorili na zahteve, naj proti kultu »tempelj ljudstva, uvedejo preiskavo. Komentatorji pa so si edini: država mora biti kos temu, da razlikuje versko združevanje od združevanja v takšne ločine in kulte, katerih očiten namen je, kot pravi liberalni publicist Carl Ro-wan, da »kradejo in pobijajo v božjem imenu«. Videti je, da je bila zaprepadenost Maova vloga v žarišču teze »kriterij resnice" »Hsiao ži bao« spodbujajo h kritični oceni preteklosti — Množična rehabilitacija »desničarjev iz leta 1957« Poleg slovitih »tatze-bao« so se na pekinških cestah pojavili še »hsiao ži bao«, letaki z drobno kaligrafiranim obsežnim tekstom. In na teh »hsiao ži bao« so začeli v široko debato o »kriteriju resnice« vpletati tudi Mao Ce-tunga kot eminentnega revolucionarja in voditelja, ki ni bil nezmotljiv. Misli in poante s teh »hsiao ži bao« so potem našle prostor na stolpcih intelektualističnega dnevnika »Kuarming bao« in široko razširjenega dnevnika »Žen Min Ži Bao«. Po drugi strani pa se v Pekingu vztrajno širijo glasovi, da zaseda plenum CK ali razširjeni politbiro, in da razpravlja o »aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih«. Kaj se dogaja? Sredi oktobra se je v kitajski javnosti začela široka debata o »kriteriju resnice«, ki jo je sprožil dnevnik »Kuan-ming bao«. Vsebina te razprave je: samo praksa lahko potrdi teorijo, samo praktični rezultati lahko potrdijo pravilnost teorije. V tej razpravi je tudi Mao Ce-tung dobil novo mesto v kitajski stvarnosti. Ni več nezmotljivi karizmatični •/h" :jJ.»jjv ---------------IU---U«.---------- voditelj, čigar misli so nedotakljive za sleherno kritiko, ampak nasprotno; pravilnost ali nepravilnost se meri po vatlu praktičnih rezultatov. V tej zvezi je bilo Maovo ime prvič omenjeno v »hsiao ži bao«, ki so se pojavili na pekinških ulicah 19. novembra pod njimi pa sta bila podpisana dva delavska kolektiva iz Pekinga. Na njihjBjbUo brati, Zasebna hiša - kamen spotike Posmeh graditelju zasebne hiše v predmestju — Posest »nadpovprečnih« dobrin je razumljiva — Prbdajalec na ulici zasluži več kakor vsak profesor POSEBEJ ZA DELO 5THE SST pl rJTJSliTSttK se 1e odtočU za dražjo in bolj zapleteno rešitev, ki pa je bila zanj edina sprejemljiva, da bo zgradil lastno hišo v predmestju. Kupil je zemljišče in gradbeni ™t‘gaj * da gre ,c za željo po posesti, če že ne po bogatenju, in ne za naravno zeljo, da bi človek stanoval na svojem in v kraju, ki si ga je sam izbral... Ta resnični dogodek pa ni edini, ki sproža razprave o tej temi, ki očitno ves čas tli pod površjem in o kateri ima vsakdo svoje mnenje, pri tem pa kajpada vsak do sodi, da ima prav. V bistvu gre za razpravo o občutljivi družbeni temi, ki se včasih skozi različne razlage utegne slabo končati za ljudi, ki Jih grajajo, ker ravnajo drugače od povprečja. »Socializem hladilnikov« Hiše in vikendi so zda) po glavitna tarča graj, češ da so se nekateri dokopali do dobrin, ki niso dostopne vsa komur. Temu sledijo avtomobil, draga potovanja v daljne dežele in druge reči, ki jih, utemeljeno ali ne, ljudje pojmujejo kot razkošje. Ne kateri utegnejo v ta prepo vedani seznam uvrstiti še marsikaj, tako recimo celo hladilnike ali pralne stroje, vendar Je razvoj v zadnjih letih napravil svoje, tako ima zdaj pralni stroj vsaka druga hiša, hladilnik pa skorajda vsaka. Ko smo omenili hladilnike, se nam je obudil spomin na teorijo, staro komada dve desetletji, ko so s posmehom govorili, da so na Madžarskem začeli graditi »socializem hladilnikov« ter da je družba očitno krenila Po nenavadni poti razvoja, ki Jo utegne pripeljati na stransko pot in se tako utegne izneveriti resničnim ciljem socializma. Banalna interpretacija socialističnih ciljev pa se pojav lja v različnih Inačicah, ena izmed teh zadeva nepremičnine; pričakovati Je namreč, da bodo tudi avtomobili v kratkem postali prav tako dostopni, kot so zdaj pralni stroji alt hladilniki. Na po vršju dogajanj to kdaj pa kdaj sproža napetosti, zato je treba pogostokrat znova razložiti bistvene smeri današnjega razvoja, da bi odpravili pojmovanje, ki izkrivlja Ciste in plemenite nagibe. Partijsko glasilo »Nepsza-badsag« se je ob primeru omenjene hiše posmehnilo ljudem, ki v takšnih graditeljskih prizadevanjih vselej vidijo sumljivo ozadje in ne normalne želje, ki jo je v današn-ih razmerah mogoče uresničiti Da ne bi bilo pomote — nihče ne zagovarja tistih, ki so našli vrzel v davčnem sistemu ali kako drugače na nepošten način prišli do bogastva, ki bode v oči. Gre pa za tiste čedalje številnejše ljudi, ki jim sama družba zakonito omogoča, da se dvig- nejo nad povprečje s svojim zaslužkom, naravna posledica tega pa je posest »nadpovprečnih« dobrin, med katere je mogoče šteti hiše, vikende in še kaj. Vsekakor bi bilo težko preganjati tiste, ki imajo več kot drugi, saj bi po nekakšni okrutni logiki najprej postali tarča ljudje, ki so najbolj nedolžni, to pa si nekateri v svojem prvobitnem prepričanju, da je bistvo socializma le enakost, pa če tudi bi jo postaviti na naj. revnejšo raven, celo želijo . Človek, ki s svojim trudom zasluži dovolj, da lahko -sezida hišo in še počitniško hišico povrhu in s tem veča splošni stanovanjski fond, pa tudi splošno ljudsko pre možen j e v širšem pomenu, ne zasluži graje, še manj pa prezir. Ti ljudje bi namreč lahko zelo prozaično zaprav ljali denar, tako recimo s pijančevanjem, s puhlo zabavo, z brezoiljnimi dragimi potovanji v tujino itd., zato m prav, da bi te ljudi z grajo navajali k početju, ki bi nav sezadnje škodovalo družbi in jo siromašilo. To so prevladujoči argumenti, ki jih je slišati čedalje glasneje, bolj ko se v posameznih fazah razvoja, v katerih ne manjka skrbi, pa tudi ne družbenih protislovij, vztrajno oglašajo zagovorniki preživelih nazorov o socializmu in moralnih načelih, na katerih naj bi temeljil. MILOŠ COROVIC da se je »eminentni revolucionarni voditelj v odmaknjenih letih svojega življenja in delovanja pustili manipulirati zločinski četverici«. Iz tega sledi, da so njegove odločitve iz tega obdobja podvržene kritični razčlembi. Ce k temu dodamo še napad na gledališko recenzijo Vu Hanovega gledališkega komada »Odstavljeni mandarin Hai Džui«, ki jo je 10. novembra 1965 napisal na osebno Maovo pobudo Jao Ven-juan, je podoba trenutnega stanja na Kitajskem približno zaokrožena. Ta recenzija je bila namreč uvod v kulturno revolucijo, ki se je začela avgusta 1966 v Šanghaju. Napad na recenzenta ni samo napad na kulturno revolucijo, marveč posredna kritika • Mao CSe-tun-ga in vloge, ki jo je imel v kulturni revoluciji. »Ta recenzija je bila del velike politične zarote in huda nesreča za vse kitajske intelektualce«, je v tej zvezi zapisal »Žen Min Ži Bao«, ki je x>b tej priložnosti podčrtal, da je treba »popraviti vse krivične obtožbe in sodbe, ne glede na to, če jih je blagoslovi) še tako visok funkcionar ...« V podkrepitev take zahteve so prav tiste dni v Pekingu objavili, da so »dobili zasluženo kazen« vodilni rdečegardisti, ki so 1363 »jurišalj na glavni stan birokracije«, dali 27. Julija 1968 streljati na delavce, ki so se postavili po robu divjanju »rdeče garde«, in katere je dan pozneje sprejel Mao Ce-tung, jih pozval k redu in poklical vojsko, da je napravila konec spopadom. Ti okvirni dogodki odkrivajo prizadevanje, »demistifici-rati« Maovo osebnost in jf dati racionalne okvire v kitajski revoluciji. Iz vsega, kar je bilo povedano, je razbrati določen cilj: preprečiti, da bi si v obdobju po Mau, to je v obdobju »štirih modernizacij«, kdorkoli v imenu ortodoksne razlage Mao Ce-tungovih misli lahko prisvojil tako nesporno avtoriteto in oblast, kot jo je, imel pokojni Mao Ce-tung. MIRAN ŠUŠTAR toliko večja, kolikor so plahneli upi, da bodo v gvajan-ski džungli okoli taborišča našli ljudi, ki so se po prvih vesteh razbežali, ko se je začelo obredno pobijanje. Strani ameriških časopisov se še vedno polnijo z opisi tega, kako se je ločina razvila iz skupinice, zbrane okoli pridigarjev rasne in družbene pravice, v trdno povezan kult, prepričan, da so vse naokoli sovražniki. Opisovalci poskušajo razvozlati. kaj se je v vseh teh letih dogajalo v značaju ustanovitelja in prvega duhovna sekte. Voditelja opisujejo kot simpatičnega in prepričljivega človeka, ki je vernike sprva držal vkup s pridiganjem in prepričevanjem, pozneje pa z obredjem, nasiljem, odvzemanjem lastnine v imenu cerkve in s pomočjo zveste skupine mučiteljev. Danes tudi Jonsov sin pravi: »Težko mi je pri srcu, vendar je moj oče postal fašist.« Popisovalci ameriških razmer razkrivajo organizacijo, početje in dejavnost teh kultov. S številkami je tako kot na licitaciji: trdijo, da je od 1300 do 3000 takšnih ločin, med katerimi so najbolj znane in v največji meri deležne pozornosti javnosti tiste, ki so najuspešnejše v proizvodnji »ljudi-lutk«. Zdravniki, psihiatri in zgodovinarji kar tekmujejo v opisovanju notranjih mehanizmov, ki so držali vkup ta ke organizacije. Skupna ugotovitev je, da se skoraj vsi kulti začno praviloma »z dobrim namenom«, da pa moč, ki si jo prilasti vodja, pozneje neizogibno postavi na laž njega in organizacijo. Neki kapetan newyorške policije, ki je pred kratkim zasliševal 17-letno dekle, pripadnico kulta »moonistov«, je dobil na vprašanje, ali bi ubijala, če bi tako ukazal prvi duhoven, naslednji odgovor: »Mislim, da bi morala tako ravnati.« Prizori so neverjetni. Pred dnevi je televizijsko omrežje CBS v svoji oddaji »60 mi- mere.« Po njegovem mnenju pa Ameriko zadnja leta »sistematično napak prepričujejo, tako da ne more racionalno pojmovati svojih problemov in jih tudi ne urediti.« O teh razmerah najbrž ne-kolikanj več pove tudi nedavna odločitev ameriškega združenja za antropologijo, da bodo v prihodnje svoje simpozije posvetili temam, kot so: magija, abnormalni pojavi, sposobnost zaznavanja brez čutil, pa o duhovih, čarovnicah in teoriji, da so kulture nebes prinesli na zemljo astronavti-bogcvi. Medtem ko se razpletajo take razprave, pa z ameriškega vrha še vedno ni bilo slišati niti besedice o tragediji v Gvajani, razen okoli vloge, ki bi jo lahko imeli diplomacija, pravosodno ministrstvo in tajna policija, pa te naloge niso izpolnili. DRAGISA BOSKOVIC £ Deset let z drugim srcem Francoz Emmanuel Vi-tria je konec novembra proslavil desetletnico novega življenja. Novembra 1968 mu je dr. Edmond llenry s skupino marsejskih zdravnikov presadil srce nekega dvajsetletnega fanta. Tako je Vi-tria človek, ki najdlje živi s tujim srcem. Star je 58 let in živi povsem normalno. Redno 'jemlje le zdravila za vzdrževanje krvne fluidnosti ter pre* parat proti zavračanju tujlca. Redno hodi tudi na zdravniške preglede ter telovadi. Po statističnih podatkih lanskega letnika »Ameriškega koledža za kirurgijo« živi od 338 oseb, ki so jim presadili srce, še 77 pacientov Med njimi je tudi Vitria ki živi najdlje, drugi je neki Američan, ki živi v Kaliforniji in so mu srce presadili leta 1970. £ Odkrili so jamo Resanovačka jama blizu Bosanskega Grahova je po mnenju strokovnjakov ena najlepših jam v Evropi. Njene stene se ob tlobo lesketajo ter so zato prirodni fenomen. Doslej so člani ekipe valjev-skega speleološkega društva pod vodstvom dr. Radenka Lazareviča raziskali podzemni prostor v dolžini tisoč metrov. Domnevajo, da je jama dolga okoli 15 kilometrov. Izredna lepota jame in njena dostopna lega ob cesti Drvar — Bosansko Grahovo je navdušila tudi skupščino občine Bosansko ' Grahovo, da jg vložila v raziskave precej denarja. £ Sled redkega kometa Sovjetski astronomi s pamirskega observatorija so spet opazovali Asch-bruck-Jacksonov komet, katerega jedro ima samo nekajkilometrski premer in. ki je viden samo takrat, kadar pride v območje sončnih žarkov Ti segrejejo jedro, ki se obda z oblakom pare, ta pa se oblikuje v rep, dolg nekaj deset tisoč kilometrov, Komet, ki stq. ga leta 1948 odkrila Aschbruck in Jackson, so sovjetski astronavti zadnjič opazo- Šolanje za jesen življenja Berlinska univerza upokojencev ni mogla sprejeti vseh kandidatov BERLIN, novembra — Človek se uči, dokler živi — to staro resnico nam od letošnje jeseni potrjuje tudi neka posebna berlinska univerza. Okoli 750 brucev, starih nad 70 let, se je vpisalo v prvi semester upokojenske univerze ali, kot jo uradno imenujejo, »univerze veteranov dela«. Vpisali so se lahko brez kakršnihkoli spričeval ali sprejemnih izpitov. Edini pogoj je bil, da kandidat ni mlarši od 60 let. Naval pa je bil tolikšen, da so morali uveljaviti »numerus clausus« po načelu »kdor prej pride, prej melje«. Rektor te »veteranske univerze« Siegfrid Eitner, profesor za higieno dela in ge-rOntolog na Humboldtovi univerzi, pravi, da si starejši ljudje snov sicer teže zapomnijo, vendar to ni ovira — treba io je le ustrezno izbrati in jim jo tako približati, da je zanje zanimiva. Sivolasi slušatelji bodo v dveh semestrih poslušali predavanja o načinu življenja v poznih letih, o psiholoških problemih starosti (najstarejšemu študentu je 84 let), o ge-ronto-higieni tn o raznih predmetih s področ a splošne izobrazbe. Strahu p-ed izpiti ni, saj bodo na koncu vsi slušatelji dobili potrdilo, da so hodili na to univerzo. Tovrstne šole poznajo tudi drugje, na primer na Poljskem in v Franciji. V NDR so se zanje odločili zato, ker ima njihova država po svetovnem povprečju največ prebivalcev, starih nad 60 let, kar 21 odstotkov od celotnega števila prebivalstva (sicer je povprečje 15 odstotkov). Zaradi tega so tudi začeli odpirati šole, v katerih bi se upokojenci lahko pripravili na spremenjen način življenja in uresničili to ali ono željo iz mladosti, ker gre za generacijo, ki je preživela dve svetovni vojni, svetovno krizo in obnovo porušene države, in marsikdo v mladosti ni mogel redno študirati. Zato ne nameravajo ostati samo pri berlinski »veteranski univerzi«, temveč bodo podobni šoli v kratkem odprli tudi v Leipzigu in Dresdnu. K. DAVIDOVIC Lažni nazivi za denar Kenijec Abukuse Mbirika je goljufal s preprodajanjem naslovov raznih redov — Naivnih kupcev ni zmanjkalo NAIROBI 30- novembra — Kenijci so pred dnevi osupnili ob novici iz Mbabaneja, glavnega mesta Svazlje, enklave na ozemlju rasistične Južne Afrike, da so njihovega »ministra« za afriške zadeve in kulturo dr. Ahukuseja Mbirlko prijeli v nekem hotelu, ker »ni plačal visokega hotelskega računa in ker je prodajal lažne nazive zelo uglednih krščanskih redov« Po prvem srečanju in malo natančnejšem ogledu po datkov v novici pa so zlahka ugotovili, da v kenijski vladi ni resorja »afriške zadeve in kultura« in da v kabinetu ni ministra z imenom dr. Abu kuse Mbirika. Ilustrirana revija »Trust« se je odpravila raziskovat v Mbabane, nato pa je objavila zgodbo o »ug lajenem, izobraženem in zgo vonjem gemtlemanu, čigar konjički so elegantne obleke, dragi hoteli, temnolase lepo tiče in goljufije na visoki rav ni«. Kakor je zapisal list, Je dr. Mbirika Kenijec, ki je šel leta io«n p-ot štloendlst smeri š«x vlade šturijrat v ZDA. Iz političnih ved je diplomiral na univerzi Berkeley v Kali forniji, magistraturo si je pridobil na univerzi v Arizoni, doktor pa je postal leta 1963 na univerzi Stanford. Ostal je v ZDA, kjer je zaslovel kot predavatelj in izvrsten pozna valeč afriških gibanj. Seme stralne počitnice pa je stalno preživljal v Afriki kot gost znanstvenih ustanov. Zdaj je prišlo na dan, da je v družbi dveh družabnikov — lažnega italijanskega princa in prav tako lažnega španskega grofa — razvil zelo donosno dejavnost- za lep denar je prodajal naslove in nazive za večino ljudi po svetu skriv nostnih in nejasnih krščan skih redov, med drugim svetega Ivana Malteškega, svetega Petra Jeruzalemskega in svetega Nikolaja z Rodosa. Najidražji je bil seveda naziv »viteza reda svetega Petra Jeruzalemskega«, ker je to katoliški krščanski red, ustanovljen že v 11. stoletju, nje gov voditelj pa ima zveneč naslov »veliki mojster«, ki ga volijo dosmrtno in ki velja v vatikanski hierarhiji za kardinala. Sedanji »veliki mojster reda«, 77. po vrsti, je Spanec Angelo de Mojana. Mbirikova »družabnika« naj bi potrdila »pristnost« našlo va, ki da se da kupiti: itali Janški princ je »neposredni sorodnik« papeških družin, španski »grof« pa ni nič več in nič manj kot bratranec po materini strani »velikega moj stra jeruzalemskega reda«. Morda bi kakor prejšnja le ta tudi letos vse minilo brez spodrsljajev, če se ne bi Mbi rika prevzel in če bi mu ne bil strašno všeč ceremonial na uradnih sprejemih. Zato je svoj prihod v Svazijo napovedal na »ministrski ravni«. »Kenijski minister« je nagovoril nekaj ministrov na nakup nazivov uglednega kr ščanskega reda. Od nekaterih je vzel predujem, od ministra za lokalno upravo celo 7.000 dolarjev. Račun teh gostov je v nekaj dneh narasel na skoraj 6.000 dolarjev, zato je hotelska uprava zahtevala garantno pismo ali ček za kritje »prvih izdatkov«. Mbirika in družabnika so odšli brez slovesa, prestregli so jih na letališču. Mbiriko po vsej verjetnosti čaka sodna obravnava, vendar še ni znano, v kateri deželi. Poznavalci dvomijo, da bodo na obravnavi nastopile priče, ker je težko pričakovati, da bodo ugledne osebnosti afriških dežel, kjer je ta spretni goljuf deloval v prejšnjih letih, pripravljene pri znati, da so kupile svetlikajo če se medalje, pergamentne listine in lente. Mbirika trdi, da so ti lažni naslovi mnogim omogočil vstop v kroge sve tovne politike in poslovnih dejavnosti, zlasti v ZDA inv Latinski Ameriki, v domačih deželah pa zagotovili pomembne položaje. DEJAN DJORDJEVIC Ob bistremBiMskem jezeru lososov ne love več v klobuke Poseben svet favne in flore — Edino podobno jezero je Ohridsko — Morda pa je le kriva industrija, da je rib manj — Povabilo za še večje sodelovanje BAJKAL, 30. novembra — Najprej smo leteli z malim »antonovom-12«, kot mu tu pravijo, iz Ulan Ldea v Burjatiji do Njižnjeangarska. Ves čas smo potovali nad modrim Bajkalom, z juga proti severu. Potlej smo pluli s krilato raketo od najbolj severne do najbolj južne točke velikanskega sibirskega jezera do otoka Olhon, nato z ribiško ladjo in na koncu, ves dan in vso noč, z znanstveno ladjo »Vereščagin«, vse do Listvjanke. Tam se poraja lepotica An- . Jezerske vode in v šaill pri-gra, edina reka, ki odnaša le- I pomnil, da gre voda dobro k dgno in bistro vod Bajka-la, medtem ko se kar 360 rek in rečic izliva v to jezero, ki se razprostira 636 kilometrov v dolžino in približno 80 v širino ter sega dober kilometer in pol v glo-bino. Pojem čiste vode Znanstveniki radi opisujejo Bajkal dokaj prozaično: kot naj večji rezervat čiste m pitne vode na svetu. Morebi-tt pa dobi ta formula v na šem stoletju boja za zavarovanje narave svoj najgloblji pomen. Gre za neizmerno prostranstvo čiste, lahko bi dejali, najbolj čiste vode: Vse naokrog gosta sibirska tajga in snežni vršaci Bar-guzina. V kristalni vodi pa srečaš neverjeten svet flore in favne, a tri četrtine vsega, kar vidimo tod, živi in se razmnožuje le v teh krajih in nikjer drugje na svetu. Samo redki primerki ži valskega sveta našega Ohrida so kot jajce jajcu podobni bajkalski favni. To je eden izmed paradoksov v umetelni igri narave, kateremu je več svojih znanstvenih raziskav posvetil tudi akademik dr. Siniša Stankovič. Znanstveniki ob Bajkalu omenjajo pokojnega Stankoviča s spoštovanjem in s prisrčnostjo. V bližini otoka Olhon, ki se je vgnezdil skoraj sredi Bajkala, smo se presedli na ribiško ladjo »Stremiteljnij«, pravzaprav na ladjo tamkajšnje ribiške inšpekcijske službe, ki jo vodi glavni inšpek tor, 44-letni Igor Nikolajevič Junickin. »To je raj za losose in slanike, nam je pripovedoval inšpektor Nikolajevič Junlokdn in nam ponudil nasoljene ribe. Potem je spustil vedro na vrvi v jezero, zajel mrzle ribi, še bolje pa vodka, a ta bo na vrsti, ko pridemo na obalo. Naslednjega dne smo z Igo-rjen Nikolajevičem poskusili na. obali romantičnega in ,div-jega Oljhona ribjo čorbo iz belih m črnih slanikov, pa rl be, pečene na žaru. Junickin nam je v prijetnem okolju, ki ga ni ustvarila samo edinstvena narava Bajkala, temveč tudi ljudje, ki tam žive in delajo, nazorno pripovedoval, da je njegova naloga varovati »morje« (tako tam pravijo velikanskemu jezeru) pred ribolovom na črno. Omenil Je, da vsako leto odkrije s svojo posadko od 100 do 200 takih ribičev na lastno pest, ne da bi prištel še Vse tiste priložnostne. Omejen lov lososov Pozneje, ob srečanju z ribiči na otoku Oljhonu, smo zvedeli, da se na Bajkalu ubadajo še s precej hujšimi težavami, kot je ribolov na črno. Zadnja leta je bilo v ribiških mrežah vedno manj rib, pa še tiste precej manjše kot druga leta. Losos, o katerem pojo celo mnoge pesmi in ki je sinonim Bajkala, postaja v velikanskem jezeru vse redkejši. Pred osmimi leti so krajevne in centralne oblasti, ki te. mu jezeru zares posvečajo nenehno skrb, prepovedale io-viti te losose. Z otoka se Je odselilo veliko ljudi, ki so si poiskali bolj zanesljiv zaslužek. Da bi prebivalcem v naselju Hunžir, kjer danes živi komaj 750 ljudi, zagotovili vsaj kako možnost, so sklenili, da bodo na Oljhon dovažali ribe z daljnega oceana in tako vzdrževali tovarnico za predelavo, čeprav to veliko stane. Le. tos so ribiške brigade z Oljhona in bajkalskih obal spet zaplule po jezeru; odpravile so se lovit losose, ki so spet napolnili ribiške mreže, čeprav ne v tolikšnem številu, kot V »starih dobrih časih«, ko so jih kar »s klobukom lovili«. Manjša biološka aktivnost Ribiči pravijo, da je še ved-no čutiti posledice iztreblja-nja rib v povojnih leun, ko je lakota prisilila krajevne oblasti, da so dovolile ribariti brez usmiljenja. Nekateri pa menijo, da je vsemu kriva sodobna industrija — močne tovarne celuloze in drugi predelovalni objekti, pa vse večja jezerska flota. Čeprav so te tovarne obdane z zapletenimi in zelo dragimi napravami za čiščenje odplak, znanstveniki menijo, da voda, ki odteka iz tovarn, vseeno škoduje rastlinskemu in živalskemu svetu Bajkala. Drugi znanstveniki pa, kot na primer ihtiolog Jevgenij Kor-jakov, s katerim smo se pogovarjali na palubi »Verešča-gina«, pravijo, da je Bajkal zdaj v fazi »manjše biološke aktivnosti«, kar Korjakov povezuje z »vedenjem« sonca. Njegov kolega Vadim Cere-panov z limnološkega inštituta v Listvjanki pravi, da bi bilo prav zaradi tega zanimivo zvedeti kaj več o tem, kako je zdaj ob našem Ohridu, in z ohridskim hidrološkim zavodom navezati delovne stike. To naj bi razumeli kot povabilo in posredovanje — v imenu bajkalskega lososa pa ohridske postrvi. SVETO MASLEŠA £ Ukana je spodletela Na nenavaden način je poskušala 61-letna vdova Maueleine Mazzoni s Korzike prigoijujali loterijsko »tolažilno nagrado«. Na več mestih se je opekla s tlečo cigareto, se opraskala z zaponko in si z obližem prelepila usta, nato pa je ponoči planila k sosedom. Trdi la je, da sla jo dva mo ška napadla in jo mučila ker sta pri njej domne vala loterijsko premijo, nazadnje pa sta ji vzela loterijsko srečko, ki je zadela 3,28 milijona francoskih frankov. Na policiji se je zapletla, čez čas je priznala, da se je poškodovala sama tn da je hotela s to goljufiio »ganiti« loterijsko upravo, da bi ji izplačala »tolažilno nagrado«. £ Stara pisma v skrinjici Pisma v madžarskem, poljskem, nemškem jn angleškem jeziku so našli sovjetski hidrografi med raziskavami na Franc Jožetovi zemlji Nad sto let stara pisma so nepo. škodovana. piše moskovski »Trud« in dodaja, da so hidrografi postali pozorni na delno porušen steber iz kamenja, v njem pa so našli dobro zaprto leseno skrinjico. Pisma so bila skrbno zavita v folijo Iz njih so razbrali, da je pisma napisal vodja av. stroogrske odprave, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja raziskovala arktično območje Odprava je hote'a priti iz Barentsovega morja v Beringov preliv, a ji je v bližini Nove zemlje led zmelkal ladjo Po daljši poti skozi Arktiko ji je nazadnje uspelo priti do. mov. PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA Naše naložbe za tovarni v Bangladešu Dane bodo možnosti za sodelovanje na področju usnjarske industrije BEOGRAD, 30. novembra (Tanjug) — Razvoj usnjarske industrije v Bangladešu naj bi postal osnova gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in to prijateljsko neuvrščeno državo. V Bangladešu je namreč na obisku skupina strokovnjakov beograjskega »Centrotekstila«, ki bo sklenila pogodbo o gradnji dveh tovarn za predelavo surovega usnja. V kolikor se bo pokazalo, da sta investiciji uspešni, se bodo odprle tako rekoč neomejene možnosti za sodelovanje med državama na področju usnjarstva. »Centrotekstil« in tovarna usnja iz Kotor Varoši naj bi objekta zgradili na podlagi skupnega vlaganja s partnerji iz Bangladeša. Banke združujejo denar Naložba Ljubljanske banke - V Tovarni dušika Ruše 226,8 milijona, v kranjski Savi pa za 147 milijonov dinarjev LJUBLJANA, 30. nosembra — Združevanje denarja temeljnih bank za pomembnejše naložbe organizacij združenega dela v SR Sloveniji kot tudi združevanje denarja soinvestitorjev postaja praksa in proces, ki ga ni moč vpeti v časovno obdobje koledarskega leta. Tako je tudi na svoji zadnji seji izvršilni odbor Ljubljanske banke — združene banke obravnaval dva nova predloga za združevanje denarja za investicije, ki sta ga banki posredovali temeljni banki iz Maribora in Kranja. V primeru Tovarne dušika Ruše predlaga Kreditna banka Maribor, da bi temeljne banke Ljubljanske banke združile 226,8 milijona dinarjev. Izvršilni odbor združene banke je predlog potrdil in predlaga postopek v temeljnih bankah za združitev manjkajočih sredstev za slednjo naložbo, ki bo veljala 588,6 milijona dinarjev. V ok. viru KEME bi za naložbo zbrali 258 milijonov din, nekaj čez 100 milijonov dinarjev pa predvidevajo v obliki kredita dobaviteljev. Sovlagatelji na dohodkovnem princi- pu v sklopu KEME naj bi prispevali nekaj več kot 30 milijonov dinarjev. Za povečanje proizvodnje ferosi-lieija je predvidena gradnja nove peči MG z močjo 20 MW, drugi del investicije pa se nanaša na izgradnjo filtrov za odpraševanje plinov iz obstoječih in nove peči. Prav-tako je v tem načrtu rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje taljenih nekovinskih materialov (elektroko-rumda). Za Savo, tovarno avtopnev-matike Kranj naj bi po predlogu LB — temeljne banke Gorenjske združevali vsoto 147 milijonov din. Cilj Savi-ne naložbe je povečanje proizvodnje radialne pnevmatike, izboljšanje kakovosti, večja tehnološka povezanost in povečanje izvoza. Celotna naložba v osnovna sredstva je predvidena v znesku 596 milijonov dinarjev. Iz združenih sredstev temeljnih bank v Sloveniji naj bi že v letu 1979 zagotovili prek 92 milijonov dinarjev, v letu 1980 42 milijonov dinarjev ter 1981. leta 12 milijonov dinarjev. Za naložbo v razširitev proizvodnih zmogljivosti za radialne pnevmatike Sava—Semperit je veliko zanimanje med sovlagatelji in so zanjo pripravljeni združevati denar. Razen tega je zagotovljen tudi lep delež finančnih sredstev tujih partnerjev v obliki finančnega kredita. FRANJO KRIVEC Po sledeh porumenelih listov Zapisniki sestankov rajonskega odbora OF Bloke iz leta 1944 — Delo rajonskih odborov zlahka primerjamo z današnjo sicer bolj razvejeno samoupravo LJUBLJANA, 30. novembra — Iz arhiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja smo potegnili tri porumenele liste. Zapisnike sestankov rajonskega odbora Osvobodilne fronte Bloke, napisane sredi okupirane Evrope, poleti leta 1944. Našo pozornost so pritegnili zato, ker so ti odbori na Notranjskem v tistem času opravljali tudi oblastne naloge, kar je bilo glede na izkušnje z delovanjem narodnoosvobodilnih odborov že skoraj posebnost. Pa vendar je bila razlika samo v imenu organa: njihovo delo se ni prav v ničemer razlikovalo od dela NOO in odborov OF, četudi sta bili politična in oblastna oblast združeni v istem organu. Ta ugotovitev je še posebno prepričljiva v primeru, če primerjamo delo tedanjega RO OF in sedanje samouprave, ki je seveda glede na možnosti, v ugodnejših razmerah veliko bolj razvejena. V zapisnikih sestankov rajonskih odborov OF Bloke z datumom 3. in 15. julija 1944 so podpisani Miro, sekretar ROOF, Lojze, gospodarski referent, Tone referent za ugotovitve vojnih zločinov, za šolstvo in za zdravstvo, Faru, odgovorna za mladino, Matija, načelnik narodne zaščite ir. Zalka, odgovorna za AF2. Tik pred praznikom republike, dobrih 34 let potem, ko so odborniki podpisali zapisnik, smo obiskali Bloke. Pri Tonetu Pircu, predsedniku osnovne organizacije ZB NOV Bloška planota smo izvedeli, da od omenjenih podpisnikov zapisnikov lahko takoj govorimo le z Matijo, nekdanjim načelnikom narodne zaščite. Vse ostale člane odbora je čas razgnal po Sloveniji: V Lašče, na Rakek, v Ljubljani. Eden.jjd njih je kmalu po sestanku, ki smo ga želeli raziskati, padel. Priložnost je bila dvakrat vabljiva. Prvič zato, ker smo zvedeli, da ima Matija, bolj natančno Matija Mele iz Strmeča 10 pri Novi vasi na Blokah danes povsem enako funkcijo, kot jo je imel v času, ko je leta 1944 podpisoval zapisnike RO OF: je načelnik narodne zaščite. To pomeni, da je današnja ljudska samoupravna oblast in k' ncept splošnega ljudskega odpora logično nadaljevanje prizadevanj in ciljev, za katere smo se opredelili z začetkom borbe in s sklepi II. zasedanja AVNOJ. In drugič. Ljudje na Blokah natančno vedo kaj hočejo' njihove delovne in razvojne naloge so bile prav tako jasno izrečene pred 34 leti. kot so jasno zapisane v sklepih in razvojnih dokumentih današnje krajevne skupnosti, ki pokriva Bloško planoto. Teritorialnih organizacijskih razlik skorajda ni. Današnja krajevna skupnost meri skoraj 100 kvadratnih kilometrov in združuje 45 vasi in zaselkov, v katerih živi približno 1.800 ljudi. Območ- je nekdanjega rajonskega odbora je bilo le nekoliko večje, njegove naloge pa prilagojene tedanjim razmeram. Poglejmo v zapisnik. Prve dni julija leta 1944 je bila pozornost takratnega najvišjega političnega in oblastnega organa Blok naravnana v politično propagandno dejavnost, zbiranje hrane za trajno oskrbo teh krajev in Slovenije, v organiziranje 4. julija in v oblastne ukrepe, kot so dejavnost narodne zaščite, izdajanje dovolilnic za obisk okupiranih delov dežele in podobno. Slabih štirinajst dru pozneje so razpravljali o potrebi podrobnejše obrazložitve sestave nove jugoslovanske vlade, prostovoljnem s sodeiova nju mladine prt popravilu pridelkov, pripravah na volitve novih oblastnih in predstavniških organov, problemih šolskega pouka ter zdravstvene mreže, ki je že takrat bolehala pod pritiskom obilice potrdil in drugih papirjev. Matijo Meleta je v rajonski odbor Osvobodilne fronte prignala bolezen. S partizani in narodnoosvobodilnim gibanjem je začel sodelovati že leta 1941. Bil je komandir čete, ko 1o na pohodu iz Gorskega Kotarja ponovno zbolel na želodcu in so ga zato maia leta 1944 premestili na sedež not.ran iškega okrožja narodne zaščite. »Najbolj pomembno je dejstvo,« je dejal Matija, »da je takrat narodna zaščita delovala po istih načelih, kot 7/mni I I , je organizirana sedaj. Hkrati takrat in danes opažamo in lahko govorimo o veliki pripravljenosti ljudi, da sodelujejo pri ukrepih ljudske, samoupravne oblasti. To velja tako za splošne, vsakodnevne probleme, kot za program splošnega ljudskega odpora, kar se je že nekajkrat izkazalo ob priložnostnih vojaških vajah.« »Pa še nekaj,« je dejal predsednik borčevske organizacije Bloška planota Tone Pirc: »Rajonski odbori OF so takrat urejali probleme preskrbe, zdravstva, šolstva in drugega. Samoupravni delegatski politični sistem se V Zireh -bodo imeli svoj raio Tako so sklenili na krajevni skupnosti — RTV Ljubljana bo pomagala ŽIRI, 30. novembra — Krajevna skupnost se je odločila, da bo ustanovila lokalno radijsko postajo. Povezali so se z RTV Ljubljana, kjer so dobili zagotovilo, da jim bodo pri tem pomagali, tako tehnično kot organizacijsko. Tehnična skupina je že izdelala oddajnik, anteno in drugo, kar sodi zraven. Informativna skupina pri KS Žiri je že izdelala koncept programa in izbrala programske sodelavce. Računajo, da bodo s to lokalno radijsko postajo pokrivali Žiri in večji del Poljanske doline. Na splošno je bilo v občini Škofja Loka veliko storjenega za informiranje občanov. Vse KS imajo skupine za informiranje. Tesno je tudi sodelovanje z glasili v delovnih organizacijah. V glasilu Alplesa v Železnikih v Selški dolini je ena stran glasila vedno rezervirana za KS Železniki, Selce in Dražgoše M. K. danes ukvarja s podobnimi problemi, četudi v drugačnih razmerah. Tako smo skorajda dokončno organizirali vo-dooskrbo, povsem elektrificirali Bloško planoto (četudi napeljave danes že niso več zadostne) in vzpostavili osnovne prometne vezi. Danes pa si prizadevamo zgraditi in zagotoviti še toliko delovnih mest, da bi zadržali mlade, šolani delovci namreč odhajajo s podeželja. Zadržijo jih lahko le delovna mesta in druge komunalne ugodnosti, kot so prometne zveze, stanovanja, telefoni, ambulante, šole . To pa so vprašanja, o katerih skoraj vsak dan razpravljajo na katerem od organov KS Bloška planota in na sestankih njenih sedmih vaških odborov, ki se tačas tako kot pred 34 leti med drugim ubadajo tudi z organizacijskimi problemi volitev v organe najširše fronte naprednih sil...« JANEZ ODAR „Zmaj“ prodaja na Kitajsko Pogodbe za 350 kombajnov z opremo za 7,8 milijona dolarjev BEOGRAD, 30. novembra (Tanjug) — Industrija kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu bo čez nekaj dni začela pošiljati žitne kombajne na Kitajsko. S pomočjo ustreznih naprav so ti modemi kombajni zelo uporabni, saj jih je med drugim mogoče uporabiti za žetev pšenice, rži in ječmč. na ter za obiranje koruze in dmgih žitaric. Naslednjo pošiljko bo »Zmaj« oddal februarja in marca prihodnje leto. Fo dosedanjih pogodbah bodo na Kitajsko poslali 350 strojev. Skupna vrednost kombajnov je 7,800.000 dolarjev. V Plevljah delajo iverke Iz nove tovarne 76 tisoč kubičnih metrov kvalitetnih plošč na leto PLJEVLJA, 30. novembra (Tanjug) — Tukaj je začela poskusno obratovati tovarna ivemih plošč gozdno-indu-strijskega kombinata Velimir Jakič. Ta industrijski objekt z zmogljivostjo 76.000 kubičnih metrov najkvalitetnejših iver-nih plošč bo imel velik pomen za nadaljnji gospodarski razvoj občine. Računajo, da bo letni prihodek presegel 120 milijonov dinarjev. Zaposlili bodo lahko precej novih delavcev, čeprav je tovarna popolnoma avtomatizirana. Opremo so dobavile naše in zahodnonemške firme, montirali pa so jo strokovnjaki organizacije združenega dela Minel iz Beograda in zahodnomemškth firm. Kakšna so peta na delo v Sloveniji? LJUBLJANA, 30. novembra — Nagla rast zaposlovanja v zadnjih letih je privedla do velikih sprememb in povečanja števila zaposlenih, saj je zdaj v Sloveniji že okrog 800 tisoč zaposlenih. Od tega je bilo septembra letos v družbenem sektorju kar 744.809. Med omenjenimi spremembami so tudi velika preseljevanja. Ker je od zadnjega popisa prebivalstva minilo že osem let so njegovi podatki o tem zastareli. Tudi register prebivalstva, očitno pa tudi drugi pregledi ne dohajajo teh sprememb in so selitve prebivalstva dokajšnja neznanka. Zato je slovenski zavod za statistiko napravil popis zaposlenih na dan 31. decembra 1976. Zdaj je objavil podatke o migraciji 692.626 zaposlenih, ki so bili na tisti dan zaposleni na takšnih delovnih mestih v Sloveniji, ki jih je zajel popis. Podatke je razdelil tudi po občinah. Od tega števila je bilo tedaj 490.999 takšnih zaposlenih, ki so delali v isti občini, koder so tudi stanovali. Takšnih, ki so delali v drugi občini in ne v tisti, ki so stanovali, vendar pa v isti regiji, je bilo 138.659. Takšnih, ki so delali v drugi regiji pa je bilo 62.971. Med njimi so tudi delavci iz drugih republik. Koliko je bilo med zaposlenimi takšnih delavcev iz drugih republik, ki so se že naselili v tisti slovenski občini, koder delajo, statistika bodisi ni zbrala, bodisi ni objavila. Nasprotno pa je objavila, koliko delavcev iz obmejnih hrvaških občin hodi delat v Slovenijo. Takšnih je bilo tedaj 34.675. ILJA POPIT GNEČA OB VLEČNICI — Na Kobli so se smučarji lahko po mili volji navijugali, več discipline pa so terjale dolge kače čakajočih ob vlečnici. Foto. Joco Žnidaršič Prve smučine na Kobli Sveže steptana smučišča sprejela prvih 1300 smučarjev — Zamude s pripravami — Kosila tičijo v nahrbtnikih KOBLA, 30. novembra — Na sveže steptanih smučiščih nad Bohinjsko Bistrico je včeraj kar kipelo od mladostne radoživosti Kako tudi ne, te kdo od neučakanih smučarjev bi se odrekel neznanskim užitkom, ki jih ponujajo prve smučine, vrezane v sneg Sprva so bili gibi malce neokretni, vijuge neodločne, pa tudi mehkih in tresočih kolen ni manjkalo. Bolj kot je žičnica brnela, bolj se je dvigoval pogum ljubiteljev smuke In čedalje daljše so postajale vrste pred žičnicami. Zveza lovcev - mejašev Dolgoletno sodelovanje je botrovalo pobratenju lovskih družin Radenc, Tolmina in Ljubina — Pisan ceremonial Iz mesta se tokrat ni zlivala pločevinska kača, tudi na Kobil se vsaj dopoldne ni trlo bogvedi koliko smučarjev. Kaj hočemo, sneg nas je tako ne pričakovano zasul, da si mar sikdo niti ob televizijskem trimu ni utegnil dodobra raz gibati mišic za elegantno vijuganje. Pa vnetih smučarjev niti to ni motilo, da ne bi že od nedelje neprestano vrteli telefona in spraševali žičničarje na Kobli, kdaj bodo zavrteli naprave. Čeprav so si neutrudni delavci že od nedelje dali oprav ka s teptanjem snega, s progami niso čisto zadovoljni. Snega bo zadostovalo za kakšen teden, morda deset dni. zagotavljajo žičničarji, lahko pa bi se obdržal mnogo dlje, če ne bi zaradi mraza postal preveč suh, ki ga nikakor ni lahko steptati. Pa vse kaže, čeprav se upravljale! na Kohli nemalo zgovarjajo na belo presenečenje, da se niso pravočasno zagnali in naprave spravili v tek. Zgornja sedežnica je namreč prvi dan še počivala, tako da se je kakih 1300 smučarjev lahko pripeljalo proti vrhu smučišča samo z vlečnico. Res pa je, da postaja Kohla vse zanimivejša za ljubitelje smuka. Že zdaj lahko sprejme 3500 smučarjev, ko pa bodo vrh smučišča potegnili še za postajo višje, se bo lahko ena- RADENC1 30. novembra — Velik lovski pogon, ki so ga konec preteklega tedna družno uprizorili člani -zelene bratovščine« lz Radenc. Tolmina in Ljubina, ni bilo običajno srečanje lovcev teh krajev. Bil je to skupni pohod lovcev najbolj oddaljenih slovenskih lovskih družin, ki w se po dvajsetih letih tvornega sodelovanja In tovarištva pobratile In tako primaknile nov kamen v mozaik povezovanja krajev In Judi naše socialistične skupnosti. Že dejstvo, da so se pogona ui ceremoniala pobratenja udeležili in imeli na njem tudi oesedo vodilni družbenopolitični delavci rad-gonske in tolminske občine, kaže na širši pomen tega sodelovanja. Janko Razpet, predsednik občinske konference SZDL Tolmin in hkrati predsednik izvršnega odbora zveze lovskih družin Nova Gorica, je na slavnostnem delu srečanja poudaril podobno usodo ljudi ob meji na obeh kon-cih Slovenije Skupni cilji, ki povezujejo člane lovske organizacije kot čuvarje prirode in tudi kot vse bolj pomemben dejavnik v našem gospodarstvu, so tedaj dovolj tehten razlog kar za trojno pobratenje, kar je skorajda izjemen primer. Čeprav utrujeni po celodnevnem pogonu, ki je še poglobil pristno tovarištvo kakšnih stotridesetih lovcev, so udeleženci izkoristili že prvi dan pobratimstva za izmenjavo dragocenih izkušenj Tri listine o pobratenju s podpisi predstavnikov lovskih družin Radenc, Tolmina in Ljubina, so lovci, ob prekrižanih praporih, pozdravili z burnim odobravanjem. Janko Razpet je ob tej priložnosti predal domačim lovcem priznanje zveze lovske družine Nova Gorica. , Visoko stopnjo sodelovanja so seveda udeleženci slavja podkrepili tudi s slovitim lovskim krstom, ki zaradi posebnosti ter raznolikosti tega obreda na raznih slovenskih območijih, sodi že med redkosti našega narodopisja. Lovci-gosti so najprej na pristen primorski način krstili šest domačih članov bratovščine, ki so uplenili na Tolminskem šest gamsov. Sledil je daljši ceremonial krstitve štirih primorskih strelcev, ki so uplenili v Pomurju štiri srnjake. Nastop tožilcev, sodnikov, odvetnikov in »obdolžencev« se je po šaljivih verzih, polnih zbadljivk in osti na račun posameznikov končal s podelitvijo lovskih »krstnih listin«. To so bile leskove palice, ki so jih s pridom uporabili. Kajpak na njih ni manjkalo podpisov pobratenih lovcev, katerih tovarištvo je »pognalo korenine, ki Jih ne bo izruval noben vihar.« BORO BOROVIC Turistična pot po Kozjanskem PODČETRTEK, 30. novembra — Zamisel o ureditvi »Kozjanske turistične poti«, ki jo že nekaj časa negujejo turistični delavci celjske regije ter predstavniki nekaterih delovnih organizacij in drugi, je dobila prvo konkretno vsebino. Te dni je bil namreč imenovan iniciativni odbor, vodi ga direktor delovne organizacije Atomskih toplic Bojan Albreht, ki bo skušal Izpeljati to zanimivo in koristno idejo v življenje. Predvidena trasa bodoče kozjanske turistične poti, ki je že skoraj dokončana, naj bi imela izhodišča v Celju, Mariboru, Rogaški Slatini ali Zagrebu. Pot vodi najprej v Atomske toplice, od tod v Podčetrtek, Olimje, Virštajn, Lesično, Pilštajn, Kozje, Podsredo, Trebče, Bistrico ob Sotli, Bizeljsko, Klanjec in Kumrovec, nato nazaj v Bistrico ob Sotli, od tod pa po obsotelskl magistrali v Mestinje, dalje v Rogaško Slatino in na Knežec, kjer se pot konča. Zamisel in smer poti so udeleženci nedavnega ogleda nadvse ugodno ocenili. Menili pa so, da bo tudi v krajih, skozi katere vodi ta pot, potrebno storiti precej, da ta zanimiva zamisel ne bo ostala le na papirju. Prav gotovo je ena prvih nalog novoizvoljenega inica-tivnega odbora pritegnila k sodelovanju vse zainteresi rane iz šmarske in sosednjih slovenskih ter hrvaških občin. Izvršni odbor bo moral pomagati tudi usposobiti gostišča ob tej poti ter poskrbeti za izdajo prospekta in drugega propagandnega gradiva. Kozjanska turistična pot je dobila torej dokaj dokončno podobo. Iniciatorji se zavedajo, da bo uspeh že, če bodo vsaj delno uspeli usposobiti to turistično pot v prihodnjem letu, medtem ko naj bi popolnejšo obliko in vsebino dobila v letu 1980. VLADO SMOLE kopravno kosala s smučišči na Voglu. Trinajst kilometrov prog, kolikor jih skupaj premorejo na Kobli, niso najbolj primerne za začetnike, še po-sebej, če jih morajo smučar ji nemalokrat premagovati kar z nahrbtniki na plečih. Kdor se odpravlja smučat na Koblo, mu mora biti že v-naprej jasno, da gre samo smučat in da za kakšnega priložnostnega obiskovalca tamkaj ni prostora. Kratkomalo zato, ker bo ob nekajurnem opazovanju smučarjev dodobra otrpnil, pa tudi želodec mu ne bo dal miru. Zanimivi in privlačni smučarski teren bi vsekakor zaslužil tudi kakšen gostinski lokalček. Nekaterih pomanjkljivosti si tod ne bo mogla dolgo privoščiti, zakaj lepa smučišča ne bodo dovolj napolnjena. Gneča pa bo čedalje večja tudi na premajhnem parkirišču, ki je že tokrat komaj sprejel 350 avtomobilov. TONJA SLOKAR elektrolitov iz Mokronoga V novem obraiu bo Iskrin TOZD ob 50 novozaposle-nib povečal proizvodnjo MOKRONOG, 30. novembra — Tu so v ponedeljek proslavili dvajsetletnico TOZD Elektroliti, ki se je pred tremi leti združil z Iskro in v okviru te delovne organizacije ob širši družbeni pomoči ter banke zbral denar za gradnjo novega obrata. Kot je poudaril slavnostni govornik ing. Marko Bulc, je proizvodni program mo-kronoške Iskre, ki izdeluje elektrolitske kondenzatorje, dobro izbran: doslej smo namreč morali večino elektrolitov uvažati. Z dograditvijo 1800 kvadratnih metrov novih tovarniških površin se bo proizvodnja početverila. V preteklosti je 180 delavcev lahko izdelalo za 43 milijonov dinarjev elektrolitskih konden. zatorjev na leto. V bodoče pa se bo vrednost proizvodnje povečala na 136 milijonov dinarjev. F. K. Novi delovni prostori kranjske Save V mehanični delavnici že prihodnje leto za 30 milijonov prihranka KRANJ, 30. novembra — V kranjski industriji Sava, ki zaposluje blizu 4.000 ljudi, so dan pred praznikom odprli nove delovne prostore mehanične delavnice za potrebe in. dustrije avtomobilskih plaščev in drugih dejavnosti Save. Naložba je veljala 56 milijonov dinarjev, 200 delavcev, zaposlenih v delavnici pa bo letno ustvarilo za 85 milijonov dinarjev vrednosti, ki jo predstavlja orodje in stroji. Predvidevajo, da bodo že v prihodnjem letu z lastnimi izdelki orodja in strojev prihranili 30 milijonov deviznih dinarjev, kolikor bi veljal uvoz naprav, ki jih doma ne izdelujemo. Ker je zunanjetrgovinska slika Save, neugodna, so prizadevanja naravnana v zmanjševanje zunanjetrgovinske odvisnosti. P. P. Globtour tud’ v Zagrebu Emonina turistična agencija bo razširila svojo ponudbo na Hrvaško ZAGREB, 30. novembra — Turistična agencija Globtour, ki je v okviru ljubljanske Emcme, je danes v Zagrebu odprla svojo 26. poslovalnico. Poleg poslovalnic, ki jih imajo v tej republiki v Osijeku, Zadru, Dubrovniku, Splitu, Pulju, Poreču in Opatiji, so jo slednjič odprli tudi v Zagrebu, in sicer predvsem iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so morali prej iz Ljubljane razporejati tuje turiste, "ki so pristaijali z letali v Zagrebu in so v okviru Globtourja odhajali na morje ali v druge predele naše dežele. Drugi razlog pa je bil v tem, da prebivalcem tega mesta ponudijo svoje aran-žmane. Za preureditev starih poslovnih prostorov, je Globtour vložil okrog poldrugi milijon dinarjev. Neva farma v Borečih TOZD Mursko polje bo letno proizvedla 10 milijonov valilnih jajc KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, 30. nov. — Kolektiv kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci je v počastitev dneva republike slavil delovno zmago. V Borečih so pričeli s proizvodnjo valilnih in konzumnih jajc ter brojlerjev, v osmih kokošnjakih. V objektih, vrednih več kot 25 milijonov, bodo letno proizvedli za 3,4 milijona dinarjev valilnih jajc, več deset tisoč konzumnih jajc in 170.000 tiojlerjev. Tako bodo poslej letno proizvedli v tozd Mursko polje deset milijonov valilnih jajc. Od tega jih bo 5,6 milijona prevzela lastna valilnica za proizvodnjo dnevnih piščancev. Preostali del, 4,5 milijona kosov valilnih jajc, pa bodo prevzele veterinarske postaje na Hrvaškem, ki valilna jajca uvažajo. B.H. Kmalu domače žičnice tudi 'Ar M- — iz slovenjegraške „Lesne“ Proizvajali jih bodo v sodelovanju s francosko firmo »Pomagalski« — Dela je dovolj za dva LJUBLJANA, 30. novembra — V ljubljanskem hotelu »Lev« so podpisali predstavniki slovenjgraške »Lesne« in francoske firme »Pomagalski« iz Grenobla pogodbo o dolgoročni kooperaciji pri izdelavi žičnic. Francosko podjetje je eden izmed največjih proizvajalcev tovornih in smučarskih žičnic na svetu, saj je doslej postavil že več kot 2000 vlečnic, sedežnic in krožnih kabinskih žičnic v 39 državah na vseh celinah. Dolgoročno poslovno-tehnično sodelovanje z uglednim francoskim proizvajalcem, ki je tudi pri nas opremil več smučarskih središč, kot so Kanin, Krvavec, slovenjgraške Kope itd., zagotavlja znatno boljše pogoje pri proiz vodnji žičnic, saj smo morali te naprave doslej v veliki meri uvažati. Kot smo že objavili se za proizvodnjo smučarskih žičnic pripravlja tudi »Unior« iz Zreč pri Slovenskih Konjicah, in sicer v kooperaciji z italijansko tvrdko »Grafer«. Tako smo torej letos dobili v Sloveniji oz. v Jugoslaviji kar dva proizvajalca, ki bosta v kooperaciji s tujci, na osnovi delitve dela, začela s proizvodnjo žičnic. Za oba slovenska proizvajalca bo vsekakor dela več kot dovolj, saj imamo v SFRJ še ved no manj kot 200 žičnic (večino jih imamo v Sloveniji), dočim jih imajo v vsaki od sosednjih alpskih dežel od 2 do 3 tisoč. Nadaljnji razvoj pa naj bi seveda pripeljal do proizvodnje domače žičnice, ki bi bila v čim večji meri projektirana in izdelana doma, tako da bi uvažali samo tiste najnujnejše dele, kjer bi bila zaradi mednarodne delitve dela domača proizvodnja nesmotrna. I P. V Brnici gre po načrtu BRNICA, 30. novembra — Gradnja tovarne begunjskega Elana v Brnici, v Avstriji, Se zmeraj teče po načrtih. Tako bodo začeli s poskusno proizvodnjo v decembru, zares delati pa v januarju. Zato pa bodo trgovino odprli že 2. decembra. V. FELC Gorški'dnevhlt NOGOMET ŠPORT ŠPORT ŠPORT 3. ITALIJANSKA LIGA 3. decembra 1978 Derbi kola tokrat v Trstu h les lina in Juniorcasale sta trenutno v odlični formi Justina - Juniorcasale je prav go-“telej najzanimivejši nastop, ki ur0®0 tržaški ljubitelji nogometa danes videli na mestnem trža-j. 7. stadionu. Ko bi Triestina ne (T. *a v Leccu bi bilo današnje srenja pravi derbi za sam vrh le-j Ce* tako pa je treba še upošteva-'im- op Coma, ki ima skupno z "aarcasalejem točko več kot Tri-™a. Teoretično bi v primeru zma- •I lak*.'-"— Bačani zopet pc:egli po u™jem mestu, prav gotovo pa bi T kugi. steno pa bo današnje srečanje Zanimivejši nastop kola. Triesti-pj * Juniorcasale sta namreč eki- jj'rSe. trenutno nahajata v najbolj-(Como, ki je prav gotovo J, ekipa, kljub vodstvu še ni Rinila pričakovanj). Nedeljski spo-v Leccu ni treba upoštevati Pec resno. Triestina je tudi ta-igrala odlično, poraz pa je bil tuloma nezaslužen. Vsi tržaški i-l*l||liniliiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiHiilliiuniiiiill SNEŽNE RAZMERE vas 60 cm 60 cm 50 cm 50 cm 30-40 cm 30-40 cm 30-35 cm 85 cm 60 cm 100 cm 54 cm 80 cm 25 cm 90 cm 50 cm 60 cm 50 cm 25 cm 50 cm 10-50 cm 49 cm 34 cm 21 cm 20 cm gralci so v odlični formi, celo napadalec Andreis je v Leccu igral solidno. Obeta se tokrat torej zelo zanimiv spopad, mnogo pa bo seveda odvisno od nasprotnika. Juniorcasale je namreč moštvo, ki zna vsiliti svojo igro. Ko bi se varovanci trenerja Vincenzija odločili za neodločen rezultat, bi bila njihova obramba prav gotovo trd oreh za ne preveč razpoložen tržaški napad. Verjetno pa se bo Juniorcasale opredelil za odprto igro. Kot zanimivost naj navedemo, da se je lanski spopad v Trstu zaključil brez zmagovalca 0:0, Triestina pa je bila odločno boljša ekipa. Slabe novice iz vodstva tržaške e-kipe. Ostavka predsednika Brandoli-na je razburila navijače in tudi širše tržaške kroge. Z zelo dvoumno potezo je Brandolin pustil takorekoč na cedilu Triestino, potem ko je komaj pred tremi meseci sprejel predsedniško mesto. Opravičila, katera je navedel, pa so popolnoma neopravičljiva. Zlobne govorice se sedaj stopnjujejo: mnogi menijo, da je bilo predsedstvo le pretveza za volilno reklamo (Brandolin je namreč kan didiral za neko stranko na letošnjih občinskih volitvah), drugi pa pravijo, da se je Brandolin prestrašil prevelikih stroškov za upravljanje društva. Kakorkoli že, Triestina nima predsednika, katerega bo treba sedaj čimprej nadomestiti, kar prav gotovo ne bo lahko. A. K. DANES Trbiž babnice Rejsko sedlo 0rr>i di Sopra Javascletto ‘°ncolan JQPpada ^Pncavallo Ovčja Kanin panjska gora Vršič Bohinj Vogel Krvavec Jtari vrh !6liKa planina Kalič Jrni vrh Sle ,Qnica Srako Slona Pribor ..m.................................................II.........mnn.ii.................m............ Delovanje ZSŠDI Košarkarska komisija Na košarkarski komisiji ZSŠDI so v četrtek, ob prisotnosti predstavnikov Bora, Doma,’ Kontovela in Poleta, izdelali okviren program za novo sezono. Glavno skrb bo treba posvetiti vzgajanju trenerskega kadra: koristno bi bilo organizirati večdnevni tečaj in sodelovati na strokovnih tečajih v Sloveniji. Nadalje bo treba organizirati tečaj za najmlajše košarkarje, po končani sezoni pa rekreacijsko tekmovanje za ljubitelje košarke. Trenerska zveza Na petkovi seji je odbor trenerske zveze razpravljal o organizaciji strokovnih tečajev za trenerje v posameznih panogah, o čemer obstaja tudi program sodelovanja z ZTKOS. Načelno so se dogovorili, naj bi namiznoteniški in nogometni tečaj organizirali pri nas v zamejstvu, košarkarski naj bi bil kje v Sloveniji, pri odbojki pa bi poskusili z dopisnim šolanjem, ker se tradicionalne pobude niso obnesle. Tečaje jadranja, atletike, kotalkanja in plavanja pa naj bi naši trenerji obiskovali v Sloveniji. V Peči ŠD Vipava V Peči je doslej domače prosvetno društvo Vipava imelo tudi ko-talkarsko sekcijo in je privabilo veliko mladine. Na sestanku so v sredo športni delavci s Peči seznanili odbor ZSŠDI, da so se odločili za ustanovitev športnega društva Vipava, ki naj bi pristopilo k združenju že na petkovem občnem zboru. Tako se bo verjetno ZŠDI obogatilo še za tri nova športna društva iz goriške pokrajine. Zima je v preteklem tednu krepko pokazala svoje zobe in doslej se bo treba pogosteje sprijazniti s takimi nogometnimi igrišči kot je bilo na srečanju 2. amaterske lige med enajstericama Brega in Costalunge NOGOMET POMANJKANJE TRENINGA Kriza med mladimi Dokrdobci Obe mladinski ekipi sta trenutno na dnu lestvice Mladinski ekipi Mladosti sta v hudi krizi, saj sta obe na dnu lestvice. Vzrok te krize je gotovo slaba telesna priprava. Po odstopu trenerja Ferletiča Doberdobci namreč nimajo več tedenskega treninga. Poleg tega pa moramo omeniti, da tudi s strani igralcev ni preveč navdušenja za to športno panogo. Na tekmah se ne potrudijo dovolj. Večkrat se je zgodilo, da so morali odborniki po domovih, da bi dobili vsaj enajst 'igralcev. Cicibani Cicibanska ekipa je v prvem delu prvenstva zbrala le dve točki. Kljub temu, da ekipa nima treninga, je v zadnjih časih imela nekaj uspehov. Pomembna je bila zmaga v zadnjem kolu proti ekipi iz Fogliana. Ta e-kipa je v boljšem položaju kot začetniška, saj ni v zadnjih časih doživela hujših porazov, če bi ekipa imela tedenski trening, bi naredila marsikaj dobrega. Odigrane tek- DOMAČI ŠPORT NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 9.00 v Gorici, tel. Stella Matutina Nastopata tudi Mladina in Kras NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Morani Moraro - Juventina * * * 14.30 na Padričah Gaja - Primorec ♦ » » 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Zarja * * * 14.30 v Dolini Rosandra - Primorje * * * 14.30 v Nabrežini Aurisina - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost - Azzurra * * * 14.30 v Marianu Mariano - Sovodnje * * * 14.30 v Križu Vesna - Union ^narodni turnir priboru kratkim se ie v Mariboru “• Mednarodni velemojstrski t’.na katerem sodeluje 14 ša-,lz ZDA, Avstrije, Madžarske, ^ lahuJe. in Jugoslavije. Favorite i»n0mk° iskali med velemojstri Tar-iin • Radulovom in Lombardy-p*?zna pa so tudi preseneče-'iitDj . ‘jetno presenečenje začetka je dobra igra mladih slo-% J”1 šahistov, pa tudi precejš-I Orbenost vseh udeležencev. ilaSv*Ca je po treh kolih sledeča: 1,5 f,\ Musil, Bukič 2 točki, Tarjan Barle, Robatsch Lombary 1 (1), Supančič 1, Szabo in Je- 1 DUKl [■5 b • Polajžer, ~ ulov 1 (2) CbH °'5 (d. ^Ijučuje se turnir u®nos Airesu J )|lt>^°nca mednarodnega turnirja kj p n°s Airesu, ki se je začel ta-(f, Zaključku šahovske olimpia-S Rlka le kolo, z osmimi točka-Nste pa vocli sam švedski vele-%fj ? Andresson; sledijo mu zelo j Svet isti kot so Vaganjan, biv-®ii’i ii;0Vru prvak Smislov, Gheor-SeJ/ 'Rugi. Lestvica je sledeča: C1'slov o1 8,5 točke, Vaganjan in p?« . Gheorghiu, Panno, Braw-j ajsU; ajdorf 5,5. Sledijo še Keene, žiW„-vrvak Či Čieng - hsuen, Džin-'l*. Quinteros itd. turnirji lil l>rv®nstvo sveta Sna *e prav polegel odmev ma-eSa dvoboja za naslov sve- .:wv šahovskega prvaka med %li in Korčnojem, že so se !'(lus ^°nski turnirji za naslednji svetovnega prvenstva posa- tj j klltoparte eHan Ki mnrfll Kar, h'11 tlvnk katerega sklep bi moral !H„:boj leta 1981 med sedanjim ,:oim ‘varpovom m izzivalcem, Ntv oral iziti iz teh conskih turih,’ °z- kandidatskih dvobojev. tia«°Vanski in italijanski šahi-a^° na conskem turnirju Stjij ake cone, na katerem so Nr cone, na c '"'Da i?e osem k°l- Na turnirju kar pet Jugoslovanov in si-]i%iapojevič, Matulovič, Kneževič, °> ter Ivkov in trije Rani So t°th, Tatai in Mariotti. O-i» le.s,\.razen redkih izjem, pri vr-i? W 'c®, kar je seveda logično 'lv°, saJ tu nastopajo naj-šahisti iz držav, kot so G|'čija, Portugalska itd., Sotovo niso šahovske ve- j?,: Sa!!,a je po osmih kolih slede-inal'tus in Matulovič 6,5, Kneže-(1) ,° 'i 6, Ljubojevič 5,5, Tatai elimirovič 5 itd. vtsl(eCariskem turnirju zahodnoev->ki -0lje Pa vodi najboljši nizo-i? L?uist Timman (za katere-V* ,b vši > s dr. (za t. predsednik FIDE SjV iz>- av'l' da bo bodoči Karpo-^alec) pred Speelmanom, ter drugimi. Turnirja se n itlu8im udeležujeta Angleža Miles, ki pa se do sedaj ‘kazala. V Močan turnir v Štipu V stipu se zaključuje močan mednarodni turnir, katerega se udeležuje mnogo velemojstrov, med katerimi bi omenili Čeha Smejkala, jugoslovanskega velemojstra Kurajico ter slovenskega velemojstra Albina Planinca. V 10. kolu je prav Planinc doživel drugi zaporedni poraz ter se poslovil od samega vrha lestvice, katerega se je držal od vsega začetka turnirja. Lestvica je sledeča: Kurajica 7,5 točke, Smejkal 7 (1), Planinc 7, Honfy 6 (1), Diesen 5,5, Vukič, Rai-čevič, Ničevski 5 itd. Izbrano novo vodstvo FIDE Kot je že znano, so na zadnjem kongresu svetovne šahovske organizacije FIDE za novega predsednika izvolili islandskega velemojstra Olafssona, čeprav je vse kazalo, da bi moral biti naslednik Nizozemca Euweja Gligorič. Poleg predsednika je v desetčlanskem biroju FIDE, ki dejansko vodi to organizacijo, prišlo do mnogih sprememb. Glavna novost je to, da ni v tem biroju' prisotnih predstavnikov šahovsko najbolj razvitih držav kot so ZDA, Madžarska in Jugoslavija. To je res čudno, pa tudi morda dvoumno. Olimpiada 1980 na Malti «Prihodnja šahovska olimpiada bo leta 1980 na Malti in ne v Moskvi* je izjavil uradni zastopnik FIDE, potem ko je svetovni prvak Karpov na eni izmed tiskovnih konferenc povedal, da so za naslednjega gostitelja olimpiade izbrali Moskvo. Novi velemojstri Na svojem prvem zasedanju je kvalifikacijska komisija FIDE potrdila 14 novih velemojstrov, med njimi največ (štiri) iz Jugoslavije. O naslovih bo formalno odločal kongres in je sklep komisije praktično dokončen. Najvišji šahovski naslov bi morali dobiti Jugoslovani Marjanovič, Šahovič, Nikolič in Tržačanom dobro’ znani Nemet z Reke. Ta naslov bo morda prejel tudi Ivanovič. Velemojstrski naslov bodo prejeli še A. Mihaljčišin in Bagirov (SZ) Hernandez (Kuba), Rodriguez (Peru) Biyassas (Kanada), Suba (Romunija), Nunn (Anglija), Bellon (Španija), Rogoff (ZDA), Suradira-dja (Indonezija). Slednjemu so verjetno še precej «podarili» naslov to pa za hitrejši razvoj šaha v šahovsko nerazvitih državah. Naslov na bi morda poleg teh še prejel Sovjet Dorfman (ki bi ga tudi zaslužil, saj je skupno z Guljkom osvojil zadnji sovjetski šampjonat)! Šahovska interliga Šahovska interliga, to je ekipno tekmovanje med mesti obmejnih dežel iz Italije, Slovenije in Avstrije se bo začela 7. januarja v Portorožu, sodelovale pa bodo ekipe iz Trsta (dve), Vidma, Gorice, Tržiča, Beljaka, Celovca, Nove Gorice, Tolmina Kopra, Pirana, Sežane in Ilirske Bistrice. Tekmovanje bo trajalo do junija, vedno v različnem me- stu, sklepni boji pa bodo v Novi Gorici. To tekmovanje se odvija že četrtič, doslej je dvakrat zmagala ekipa Trsta, enkrat pa ekipa iz Vidma. Dušan Jelinčin 10.00 na Opčinah Roianese - Kras NARAŠČAJNIKI 9.30 v Marianu Mariano - Sovodnje * * * 9.30 v Štandrežu Juventina - San Lorenzo * * * 8.30 na Opčinah Montebello - Zarja ZAČETNIKI 11.00 v Gorici Azzurra - Juventina * * * 10.00 na Proseku Primorje - Campanelle * * * 10.00 v Dolini Breg - Esperia Sv. Ivan NAJMLAJŠI 10.45 Vesna - Inter Sv. Sergij ODBOJKA DEKLICE 10.30 v Trstu, licej «Petrarca» OMA A - Breg * * * 10.30 na Proseku Kontovel - OMA B KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 15.00 v Trstu, Ul. della Valle Stella Azzurra - Bor i m TEKiClSiiRN IN STRN 10.00 v Bazovici Nastopa tudi Adria KOLESARSTVO CIKLOKROS TROFEJA «AL FOGOLER* 14.30 v Cordenonsu Nastopa tudi Adria Borovke med nedavno tekmo proti Radni DRUGI DEL POSVETA 0 ZAMEJSKEM SLOVENSKEM ŠPORTU Predvsem izdelati merila Potrebna je natančna oznaka za «kakovost» v naši telesni kulturi ■ Posebno skrb posvetiti mestnim društvom V četrtek je bil v Trstu drugi del posveta o športu, katerega je sklical odbor za telesno kulturo pri SK GZ. Posveta so se udeležili poleg članov odbora za telesno kulturo pri SKGZ tudi odborniki ZSŠDI ter predsedniki zamejskih slovenskih športnih društev, včlanjenih v ZSŠDI. Posvet se je sukal v glavnem o-krog dveh točk: okoli dileme, ali naj da manjšinski šport prednost kakovosti alf množičnosti, oz. obema in pa okrog problematike mestnih slovenskih športnih društev. Medtem ko so prisotni razpravljali o prvem problemu dokaj izčrpno in poglobljeno, a so bile o drugem vprašanju, zaradi časovne stiske, nakazane le glavne smernice, ki bodo tvorile osnovo za nadaljevanje posveta o tem vprašanju. Problem množičnosti in kakovosti je bil osvetljen iz različnih vidikov, različnih stališč in tudi različnih izkušenj. Do izraza je prišlo dejstvo, da imajo razna društva dokaj nasprotne poglede na to, ali naj naš šport goji množičnost ali kakovost ali oboje. Pogovor je rodil nova vpra- i športnih razmerah množičnost in kaj kakovost. Prav tako je še vedno nejasno, ali je ob materialnih pogojih, v katerih živi naša telesna kultura, sploh mogoče razvijati mno žičnost in tudi vrhunsko kakovost. Ob zaključku pogovora o tem vprašanju je prof. Aldo Rupel, ki je posvet usmerjal, strnil izražene misli v tri točke: 1. elitne ekipe naj se ustanavljajo le če je za to primerna osnova 2. ob dilemi množičnost - kako- 8. redni občni zbor ZSŠDI V petek, 8. t.m. bo v prostorih dijaškega doma v Gorici ob( 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju 8. redni občni zbor ZSŠDI z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Izvolitev volilne komisije 4. Poročila 5. Pozdravi in diskusija na ročila 6. Vključitev novih članic 7. Razrešnica odboru 8. Volitve novega odbora 9. Razno lllllllllllllll■>l■llUll^l■llllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllllllllmlllllllllllllllllmllIll■llUlUlllllllllllll■lill•lllllllllllllMllllllll•llllllllll Zfl GLOBALNO ZAKONSKO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIII Teden mladine na Goriškem Na sporedu bo vrsta športnih in rekreacijskih pobud Tudi goriški športniki se bodo ak tivno vključil, v širšo mladinsko manifestacijo z nazivom «Teden mladine za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji*, ki bo prihodnji teden in sicer od srede, 6. do torka, 12. decembra na celotnem goriškem področju. Posamezna goriška športna društva, v povezavi z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), bodo namreč v tem tednu izvedla vrsto športnih in rekreacijskih pobud, kar bo tudi potrdilo športnega sveta po splošni zahtevi Slovencev v Italiji za globalno zakonsko zaščito. V glavnem bodo v «Tednu mladine* sodelovala vsa slovenska goriška športna društva: ŠZ Dom (Gorica), 01ympia (Gorica), Slovensko planinsko društvo - Gorica, Mladost (Doberdob), Juventina iz štandreža, ŠD Sovodnje in ŠD Iskra iz Ronk. Nekatere pobude bodo tudi izvedene v sodelovanju s športnimi organizacijami iz Nove Gorice, kar bo vsekakor razširilo meja manifestacije ter obogatilo mladinsko obmejno sodelovanje. Program športnega dela tedna mladine je naslednji: v sredo bo v Gorici košarkarska tekma Dom (Gorica) - Jadran (telovadnica CONI ob 21. uri); v petek, 8. 12. bo na igrišču v Doberdobu nogometna tek- ma med ŠD Juventina iz Štandreža in skupno ekipo ŠD Sovodnje in ŠD Mladosti iz Doberdoba. SPDG pa bo priredilo v nedeljo zjutraj družinski pohod po Brdih. Vedno v nedeljo bo Slovenska prosvetna zveza priredila kotalkarsko revijo v dolini Korna. V ponedeljek bo v Gorici odbojkarska tekma Dom - 01ympia (telovadnica v Ločniku) ter namiznoteniško srečanje med ŠD Juventina iz Štandreža ter OO ZSM Vrtojba pri Novi Gorici. Poleg tega naj omenimo še, da ŠD Mladost, PD Jezero in mladinski odsek iz Doberdoba priredijo v ponedeljek, 11. 12., v Doberdobu na sedežu društva Jezero, v okviru tedna mladine, predavanje o problematiki zamejskega športa, na katerem bo govoril prof. Aldo Rupel. ŠD Iskra iz Ronk pa bo v soboto, 9. 12. priredilo v Ronkah družabni večer z vrtenjem filma o štafeti ob priliki 50-letnice ustanovitve ZSŠDI. ŠD Sovodnje pa bo z ostalimi dejavniki v sovodenjski občini organiziralo v ponedeljek, 11. 12. štafetni tek po poteh sovodenjske občine. V zaključku naj še omenimo, da bo v petek, 8. decembra, ob 9. u-ri, redni občni zbor ZSŠDI, ki bo v prostorih Slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič* v Gorici. Obč- ni zbor ZSŠDI je tudi vključen v program «Tedna mladine za globalno zakonsko zaščito Slovencev v I-taliji*, ki je pravzaprav edina pobuda, ki je deželnega značaja, saj bode na njej prisotna društva s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. (ik) V MILANU Zmagal Gerulaitis Vitas Gerulaitis je osvojil prvo mesto na ekshibicijskem turnirju v Milanu, kjer so sodelovali še Panat-ta, McEnroe in Borg. Borg je zaradi poškodbe, ki jo je zadobil med dvobojem s Panatto, že po prvem dnevu odstopil. Bolj kot prvo mesto pa Gerulaitisa zadovoljuje lepa vsota 40.000 dolarjev, ki je nagrada za prvouvrščenega. Drugo mesto (in 30.000 dolarjev) je osvojil McEnroe, zadnji pa se je kot predvideno uvrstil Panatta, ki še ni bil kos boljšim nasprotnikom. Sicer je treba reči, da je Panatta proti Borgu zaigral sijajno in s tem tudi zmagal, vsekakor pa ni bil onstran mreže tisti Borg, ki ga vsi poznamo. Vsekakor si je italijanski predstavnik prislužil 15.000 dolarjev. Tekmovanje, ki je bilo v tovrstni obliki prvič na sporedu v Italiji, je na vsak način zelo uspelo. vost se bo treba odločiti za prednostne panoge; 3. v našem športu nujno potrebujemo merila za določanje njegove kakovosti in množičnosti. V razpravi o problematiki mestnih društev so bila stališča razpravljavcev mnogo enotnejša. Na dan je prišla ugotovitev, da so pogoji delovanja mestnih društev različni od vaških in tudi težji. Prav zato bi morala biti ta družina deležna še posebne pomoči, saj opravljajo še odgovornejše poslanstvo, kot pa v o-kolici. O ceiotnem četrtkovem posvetu je strnil nekaj misli tajnik SKGZ Duško Udovič takole: — diskusija je poglobila problematiko naše telesne kulture in je nakazala vrsto dilem; — zamejski šport mora upoštevati interese vse n ..še skupnosti; — merila za kakovost in množičnost je treba vsekakor uveljaviti; — podrobneje bo treba načeti tudi vprašanje materialnega stanja naših društev; — pogovor o športu v meitib t# te-4 ba še bolj razviti; ‘ * 1 ’ 4 — s tovrstno problematiko haj Se specifično ukvarja't>3 bor za telesno kulturo pri SKGZ. Vsekakor lahko rečemo, da je četrtkov posvet lepo uspel in je predstavljal še korak naprej v razvoju zamejske telesne kulture na poti razčiščevanja dilem in vprašanj, ki se našim športnim delavcem porajajo ob vsakodnevnem delovanju na tem področju. Pri Kontovelu sta dobro zaigrala predvsem Gulič in najboljši strelec Terčon. Italcantieri — Kontovel 83:58 KONTOVEL: Pupis 7, Milič 12, Čuk, Starc 2, Gulič, Kojanec, Daneu r Vassallo 17, Štoka, Terčon 17. V nedeljo pa so bili Kontovelovi naraščajniki že zopet zaposleni v Tržiču, kjer so se v prijateljski tekmi pomerili z domačim Italcantieri-jem. Naši fantje so se enakovredno borili z boljšim nasprotnikom ves prvi polčas, nakar so popustili in so bili lahek plen razigranih Tržičanov. Kot opravičilo za Kontovelce naj velja dejstvo, da so bili še utrujeni iz prejšnjega dne, ko so igrali s Servolano. Pohvalili bi lahko igro Miliča, Vas-salla in Terčona v prvem polčasu, v drugem delu pa so vsi odpovedali. me dokazujejo borbenost te ekipe, vendar pa mora, kot se je že večkrat zgodilo v nadaljevanju tekem, prepustiti pobudo telesno boljšim nasprotnikom. Zadnje čase sta ekipo ojačila dva igralca, ki sta prej igrala v začetniški ekipi in prav njun nastop je izboljšal stanje. Prvi del prvenstva se je zaključil. Prvenstvo se bo zaradi siabega vremena nadaljevalo naslednje leto in sicer v marcu (17. marca). IZIDI 7. KOLA Romana — San Piero 0:0 Vermegliano — Italcantieri 0:1 Fogliano — Mladost 2:3 Počival Staranzano LESTVICA PO PRVEM DELU PRVENSTVA Italcantieri 12, Staranzano 8, Vermegliano 7, S. Piero 6, Romana 5, Mladost 2, Fogliano 2. Začetniki Tudi začetniška ekipa Mladosti je v slabem položaju. Po prvem delu prvenstva ni zbrala točke. Ekipa je v zadnjem času doživela hude poraze. Prav ta ekipa se večkrat predstavi na igrišču z nepopolno postavo, posledica tega so visoki porazi. Medtem ko vidimo pri cicibanski e-kipi vidno izboljšanje, ne moremo reči istega za začetniško ekipo. Kljub temu pa moramo omeniti, da je v moštvu nekaj dobrih igralcev, ti pa (kljub svoji požrtvovalnosti) ne morejo nič proti tem visokim porazom. Prvenstvo se bo zaradi slabega vx-emena nadaljevalo šele februarja: upajmo da bo med tem društvo dobilo kako rešitev za to ekipo. IZIDI 8. KOLA Monfalcone — Mladost Staranzano — Italcantieri Pieris — San Canzian San Marco — San Piero San Michele — Sistiana LESTVICA PO PRVEM DELU PRVENSTVA Pieris 14, San Canzian 13, San Michele in San Marco 12, Monfalcone 11, Sistiana 10, Staranzano 7, San Piero 6, Italcantieri 5, Mladost 0. D. Gergolet 6:0 0:0 2:4 2:0 1:1 Oddaja o športni problematiki Jutrišnja radijska oddaja »Glasbeni ping-pong* bo posvečena obravnavanju svetovnega in domačega športa. Gost oddaje bo časnikar Danilo Lovrečič. iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V PR1JATRIJSKIH TEKMAH Koristni preizkušnji za Kontovclove naraščajnike Kontovel — Servolana 79:88 KONTOVEL: Milič 14, Daneu 2, Čuk 2, Gulič 10, Vassallo 14, Pu- V8, Kojanec, Štoka, Starc, Terčon 29. SODNIK: Lisjak. Kontovelovi naraščajniki so v soboto odigrali prijateljsko tekmo s Servolano. Srečanje je bilo za obe moštvi seveda zelo koristno, igra pa je bila zanimiva, saj sta si ekipi enakovredni. Škedenjci razpolagajo samo z nekoliko boljšimi menjavami. ROD MODREGA g TABORNIŠKI KOTIČEK _ GORICA # H SO t/s H ŠUMEČI BORI NA IZLETU V nedeljo, 19. novembra je družina Šumečih borov, ki deluje na Proseku in Kontovelu, priredila poldnevni izlet. Za cilj svojega izleta so si izbrali hrib Primož, ki se dviga med Prosekom in Križem. Zborno mesto so imeli pred bivšo kinodvorano Iris, kjer ima sedež tudi taborniška družina. Izredno razveseljivo je dejstvo, da se jih je zbralo preko štirideset. Preden so še podali na pot, so se vsi ustavili pred spomenikom NOB na Proseku. Tam so vsem prisotnim starejši bratje razložili pomen narodnoosvobodilne vojne ter orisali doprinos domačinov. Nato so se podali na izlet, ki je dobro uspel. Skratka delovanje družine se odvija nadvse uspešno in učinkovito. MODRI VAL Konec novembra je izšla številka našega glasila «Modri val». Pomembnost te številke' je v tem, da so v njej nanizane teze za tretji taborniški izpit. Teze so razdeljene na o-sem točk, kjer so opisane obvezno- Jadranovi in Lorovi košarkarji so polno zaposleni s svojimi prvenstvenimi obveznostmi. Na sliki: prizor iz derbija med obema peterkama sti za polaganje izpita. Sicer pa je treba takoj povedati, da se posamezne točke ne opravljajo z izpraševanjem, temveč se priznajo z o-pravljanjem nalog in funkcij v sklopu delovanja naše organizacije. V uvodu je med drugim zapopadena naslednja misel: Menimo, da je večja skupina naših članov že presegla znanje drugega izpita: zato smo se v rodovi upravi odločili, da izdelamo osnutek tretjega izpita». Med drugim obsega pričujoča številka še opis kraja letošnjega taborjenja, zapis o naših izkušnjah na snegu (tehnika zimskega izletništva, zimske orientacije, šotorjenja na snegu ter rekreacije in iger na snegu). JADRANSKI DELFINI V soboto, 2. decembra so člani družine Jadranskih delfinov, ki deluje v mestu, priredili taborniško popoldne, kjer so družinskim članom prikazali diapozitive z zadnjih taborov, zimovanj in izletov. BISTRA Potekajo priprave za avtobusni izlet v Bistro pri Vrhniki. Izlet je napovedan za nedeljo, 17. decembra. Cilj je ogled znanega muzeja v gradu Bistra. Seveda pa je tudi važno, da se zopet dobimo v večjem številu ter se o marsičem pomenimo in zmenimo. Podrobne informacije dobite pri članih rodove uprave ter pri posameznih glavarjih taborniških družin. ZIMOVANJE Letošnje zimovanje se bo odvijalo od 23. do 29. decembra v taborniški koči Vežica na Veliki planini nad Kamnikom. OBČNI ZBOR Na zadnji seji rodove uprave smo se domenili za datum občnega zbora, ki bo potekal v Trstu v nedeljo, 21. januarja 1979. Za sedaj naj bo ta podatek dovolj, nadaljnje podrobnosti pa bomo še sporočili. milan pahor OBVESTILA SK Devin obvešča, da se je pričelo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo od 17. decembra do konca januarja v Ovčji vasi. Interesenti se lahko o-brnejo na odbornike kluba ali se zglasijo ob torkih in četrtkih v občinski telovadnici v Nabrežini od 18. do 19. ure, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. ŠD Mladina iz Križa sporoča, da se v Ljudskem domu nadaljujejo treningi namiznoteniške sekcije. Kdor b: se hotel v nadaljnjem prijaviti, naj se zglasi v dvorani Ljudskega doma ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 16. ure, ali v večernih urah pri odborniku Zlatanu Bogatcu. še posebno vabimo osnovnošolske otroke, da bi se začeli ukvarjati s to panogo. i. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 Unije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00. letno 400,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT» Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob 18.800 DZS • 61000 Ljubijo00* 43 muli delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st., vl9 JO lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. 400 lir za mm višine v širini '1 stolpca. Mali oglasi 150 lir k9 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlon"®iu d^el krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drug v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 12 3. decembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel »H ZTT Trst član italijanske zveze časopisnin založnikov Pol Abl ŠPORT ŠPORT ŠPORT BOKS DVOBOJ ZA SP V MARŠALI PARLOV IZGUBIL S T.K.O. Američan Marvin Johnson, ki je bil skozi vse srečanje boljši, ga je v 10. krogu dvakrat zrušil na tla - Pravilna sodnikova odločitev Mate Parlov MARŠALA — Američan Marvin Johnson je zasluženo osvojil svetovni naslov v poltežki boksarski kategoriji (verzija WBC). Sinoči je namreč s tehničnim k.o. v 10. krogu premagal jugoslovanskega boksarja Mateja Parlova, ki je bil v tem dvoboju le bleda senca velikega asa, ki je v svoji dolgi amaterski, nato tudi v profesionalni karieri dosegel praktično vse, kar se je v boksu doseči dalo. Včeraj pa je Parlov doživel svojo največjo »boksarsko tragedijo*. Izgubil je srečanje z Američanom Johnsonom in s tem tudi svetovni naslov. Njegov poraz pa je bil povsem zaslužen. Ameriški boksar je namreč od prvega kroga dalje z uspešnimi udarci, z večjo voljo do zmage povsem razbil obrambo jugoslovanskega boksarja, ki v desetih krogih niti za trenutek ni mogel zaustaviti strašnih udarcev razigranega tekmeca. Že od same prve runde je bilo jasno, da je Parlov v velikih težavah in da se za ta dvoboj ni pripravil, ket je bilo pričakovati. Ameriški boksar je bil namreč boljši v vseh boksarskih elementih, obenem pa je bil tudi telesno daleč bolje pripravljen od Parlova. Iz kroga v krog je bila premoč Marvina Johnsona očitna. Američan je s silovitimi udarci stalno spravljal v težave Parlova in v 10. krogu je angleški sodnik Dakin povsem upravičeno dosodil zmago Američanu s tehničnim k.o. Johnson je namreč v tem krogu Parlova dvakrat zrušil na tla, obenem pa je bilo tudi jasno, kot je sam Mate po dvoboju priznal, da je bil dvoboj že odločen v korist ameriškega boksarja. Sinočnji poraz pomeni za jugoslovanskega boksarja pravo tragedijo. V načrtih je namreč imel nekaj izrednih dvobojev: srečanje z Rossmanom za enotni naslov poltež-ke kategorije, nakar pa še prestop v težko kategorijo, v kateri naj bi se celo spoprijel (in to predvidoma v Moskvi) s slavnim Alijem. Vsi načrti najbolj popularnega jugoslovanskega boksarja so se po sinočnjem porazu razblinili v nič. Parlov bo moral zopet začeti znova. Težka bo namreč pot, da bi lahko zopet branil naslov v poltežki kategoriji. •iiiiiiiiini im iiiiiii um mn m»i iiimiiiiiiimirMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiPMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiinun SMUČANJE V PARALELNEM SLALOMU SLAVJE ITALIJANK VATERPOLO V FINALU PPP Korčulani favoriti KUPARI (Dubrovnik) — Danes se bo v bazenu HP Kupari zaključil finalni turnir evropskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov v vaterpolu. Na sporedu bo namreč 3. in zadnje kolo, v katerem bo seveda v središču pozornosti odločilno srečanje med ekipo Korčule, ki je doslej še brez poraza, in madžarskim moštvom Ferencvarosom. Glede na igro, ki sta jo doslej prikazali obe ekipi, so danes favoriti Korčulani, ki so v prvem kolu zanesljivo premagali lanskega prvaka Canottieri iz Neaplja, včeraj pa so še brez vsakršne težave odpravili zahodnonemško moštvo Rote Erde, in to kar s 14:6 (3:2, 4:3, 2:1, 5:0). Ferencvatos pa je včeraj nepričakovano izgubil z italijanskim finalistom. Po dokaj dobrem začetku so Madžari v nadaljevanju znatno popustili, to so izkoristili italijanski vaterpolisti, ki so tako zmagali z golom razlike. Končni izid pa je bil: Canottieri - Ferencvaros 7:6 (0:2, 2:2, 3:1, 2:2). Lestvica po 2. kolu: KP Korčula 4, Ferencvaros in Canottieri 2, Rote Erde 0. Današnji spored: Korčula - Ferencvaros, Canottieri - Rote Erde. HOKEJ NA LEDU V 11. kolu prve jugoslovanske lige v hokeju na ledu so včeraj dosegli naslednja izida: Olimpija - Kranjska gora 19:1 Jesenice - Celje 17:5 Končno zmago je osvojila VVilma Gatta • Druga je bila Maria Rosa Quario, tretja pa Avstrijka Prollova SAN VIGILIO Dl MAREBBE cen) — Italijanske smučarke so tem uvodnem delu letošnje sezone zopet presenetile: v finalni tekmi v paralelnem slalomu za svetovno serijo so osvojile prvi dve mesti. Zmagala je namreč «azzurra» Wil-ma Gatta, ki je v sklepni tekmi premagala rojakinjo Mario Roso Qua-rio. Wilma Gatta je tako na najboljši način praznovala svoj rojstni dan — 22 let. Na tretje mesto se je včeraj uvrstila Avstrijka Annemarie Moser-Proll, četrta pa je bila njena rojakinja Lea Sdlkner. Vrstni red včerajšnjega paralelnega slaloma: 1. Wilma Gatta (It.) 2. Maria Resa Quario (It.) 3. Annemarie Moser-Proll (Av.) 4. Lea Solkner (Av.) 5. Beeky R. Dorsey (ZDA) 6. Daniela Zini (It.) 7. Marie Therese Nadig (Švi.) 8. Regina Sackl (Av.) Ekipna lestvica za svetovno serijo: Italija 75, Avstrija 50, Švica 26, Švedska 16, ZRN 14, Liechtenstein, Francija in ZDA 9, Jugoslavija 7 in Norveška 1. (Bo-1 tekmo in ostaja skupaj z dvema ■n v I ekipama Amaro Piu Loreto ter Bo- KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Derbi Partizanu V Včerajšnjem 3. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je bila osrednja tekma v Beogradu, v kateri W Partizan zasluženo premagal Bosno. Beograjski košarkar Kiča novic je bil najboljši strelec tekme s 35 točkami. IZIDI 3. KOLA Partizan - Bosna Borač - Zadar Cibona - C. zvezda Jugoplastika - Beko Kvarner - Metalac Danes bodo odigrali š< tekmo tega kola. V Beogradu se bosta spoprijela* domači Radnički LMK in Iskra Olimpija iz Ljubljane. 89:84 104:101 102:89 99:82 90:94 zaostalo Visoka zmaga Emersona VARESE — V anticipirani tekmi prve italijanske košarkarske lige je včeraj Emerson premagal bolonjski Amaro Harrys s 105:85 (48:48), Najboljši strelec in najboljši ko šarkar tekme je bil Američan Mor ski jc dosegel kar 38 točk. Pri gostili je bil najuspešnejši Američan Hayes z 21 točkami. logno na zadnjem mestu lestvice. Tržačani so v Pizi nudili domači šesterki Mazzei izreden odpor samo v drugem setu. Tako v prvem kot tudi v tretjem pa je bila premoč domačinov več kot očitna in končna zmaga povsem zaslužena. IZIDI 3. KOLA Lloyd Centauro - Gonzaga Milan 3:0 (12, 11, 12); Paoletti Catania-Veico Parma 3:0 (8, 3, 5); Tiber Toshiba Rim - Edilcuoghi Sassuo-lo 3:2 (—11, -13, 8, 12, 5); Klip-pan Turin - Bologna 3:0 (4, 10, 6); Panini Modena - Amaro Piu Loreto 3:0 (12, 10, 13); Mazzei Piza -CUS Altura Trst 3:0 (4, 16, 8). LESTVICA Klippan, Lloyd Ravena, Panini in Tiber Toshiba 6; Paoletti 4; Gonzaga, Mazzei Piza, Edilcuoghi in Veico Parma 2; Amaro Piu, CUS Altura Trst in Bologna 0. NOGOMET TRŽAŠKI DNEVNIK IZ PODATKOV TRŽAŠKE POLICIJE V naši deželi znatno narašča Konzorcij za prevoz kontejnerjev ^ uživanje in razpečevanje mamil Načelnik oddelka za boj proti mamilom dr. La Corte je med včerajšnjo tiskovno konferenco orisal ta zaskrbljujoči pojav Kakšen je položaj na področju u-živanja in razpečevanja mamil v naši deželi? Pojav je v stalnem porastu in postaja čedalje bolj zaskrbljujoč, zlasti, ker se množi število tistih, ki jim niso več dovolj navadna lažja mamila, temveč posegajo po tako imenovanih težkih omamnih sredstvih. Ta kruta ugotovitev izhaja iz besed načelnika oddelka za boj proti mamilom tržaške kvesture dr. Cristofora La Corteja, ki je včeraj priredil tiskovno konferenco, da bi s statističnimi podatki prikazal sedanje stanje ter istočasno opozoril javnost, kot je sam izjavil, na ta pojav, ki se ga ne gre lotiti z represivnimi ukrepi, temveč predvsem s preventivnimi, to je z ustrezno vzgojo. Z drugimi besedami naj bi to pomenilo, da je stvar policije v prvi vrsti boj proti razpečevalcem in trgovcem z mamili, vendar bi se morali z uživalci prej kot varnostni organi ukvarjati ustrezni socialni in zdravstveni centri. Statistični podatki niso ravno spodbudni. Kot izhodišče za analizo pojava v naši deželi, bi lahko navedli primere prijav na preturi, ki so jih zabeležili v preteklem letu v naši deželi. Takšnih prijav je bilo 118. Od prijavljenih je 100 italijanskih, ostalih 18 pa tujih državljanov. Podatki nadalje kažejo, da je večina mladih; v 99 primerih znaša starost med 18. in 25. letom, osem je mladoletnih, ostali pa imajo nad 25 let. Posebno zaskrbljujoč je naslednji podatek: 48 prijavljenih se omamlja z derivati indijske konop- lje (to je lažjimi mamili), ostalih I binjerjev do finančnih stražnikov 70 pa sega po morfiju, heroinu in zelo plodno pa je sodelovanje na tem podobnih sredstvih. Prav tako za- nimiv je naslednji podatek, ki kaže na družbeni izvor uživalcev: od 118 prijavljenih je pet uradnikov, šestnajst vojakov (med njimi so všteti tudi ameriški vojaki z oporišča pri Avianu), 18 delavcev, en profesionalec, 16 študentov (zanimivo je, da je na šolah vsled energične kampanje proti mamilom znatno upadlo število uživalcev) in kar 57 ljudi (predvsem mladincev) brez zaposlitve, kar dokazuje kako je ta pojav tesno povezan z družbeno e-marginacijo in da je treba v to smer ukrepati. Vsi ti podatki seveda ne odražajo dejanskega stanja s količinskega vidika. Po mnenju varnostnih organov je namreč v naši deželi okrog 9.000 ljudi, ki bolj ali manj redno uživa lažja mamila. Od teh je 3.000 v tržaški pokrajini, okrog 3.000 v videmski (posebej je treba omeniti, da se ta pojav razširja zlasti na podeželja, kjer je kontrola težja) ter po 1.500 v goriški in pordenonski p*-'najini. Kar zadeva težja mamila pa naj bi bilo v naši deželi okrog 2.000 rednih uživalcev. Kaj pa na področju razpečevanja? Kaže, da se tudi v naši deželi vse bolj izpopolnjuje distribucijsko o-mrežje. V naše kraje skratka prihaja vse več mamil. V odgovor na to se vse bolj iipopolnjuje tudi akcija varnostnih organov. V boju proti razpečevanju mamil sodelujejo vse varnostne sile ,od policije in kara- Miiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiuiiiiiun Ukradeno - najdeno področju med tržaško in jugoslovansko policijo, nam je povedal dr. La Corte. Kot rezultat te dejavnosti v letu 1977 je zaplemba 111,610 kg hašiša in 561 raznih doz drugih mamil (v tem pogledu je Trst na petem mestu v Italiji) ter aretacija 94 razpečevalcev. Podatki za letos še niso znani, je pa znano to, je poudaril dr. La Corte, da smo v tem letu zaplenili sorazmerno malo hašiša ter veliko več težkih mamil kot prejšnja leta. In ob tem dejstvu bi se morali zamisliti. Argentina v Evropi BUENOS AIRES — Argentinska nogometna zveza je včeraj objavila spored toumeje, ki jo bo opravila Menottijeva ekipa v Evropi. Med drugim bo Argentina igrala tudi prijateljski tekmi z Italijo (26. 5. v Rimu) in z Jugoslavijo (15. ali 16. 9. v Beogradu). VIDEM — V nogometni tekmi prvenstva »pomlad* sta včeraj v Vidmu Udinese in Triestina igrala neodločeno 1:1. Budučnost — Partizan 1:0 TITOGRAD — V včerajšnji anticipirani tekmi zadnjega kola prvega dela prve jugoslovanske nogometne lige je Budučnost premagala beograjski Partizan z golom, ki ga je dosegel Martinovič v drugem polčasu iz enajstmetrovke. PRVENSTVO DEKLIC Borovke uspešno startale Mlade odbojkarice Bora so uspešno pričele prvenstvo v tej konkurenci. V prvem letošnjem nastopu so namreč na stadionu «1. maj* v Trstu premagale Volley Club s 3:0 (5, 0, 7). Ne glede na to, da je trener Može poslal na igrišče vse razpoložljive igralke, ni bila zmaga slovenskih odbojkaric nikoli v najmanjšem dvomu. Bile so sicer občutno boljše nasprotnice tako tehnično kot tudi taktično. NARAŠČAJNIKI Bor — Rozzol 0:2 (—7, —7) Tudi povratno srečanje med tema dvema tekmecema se je končalo z zmago ekipe Rozzola. V drugem nastopu pa so mladi odbojkarji Bora pokazali napredek, saj so izbojeva li tako v prvem kot tudi v drugem nizu po sedem točk. Vsekakor pa je treba omeniti, da mladi igralci Rozzola že tretje leto trenirajo in igrajo skupaj ter so v lanskem letu celo igrali v finalu mladinskih iger. MINIBASKET PRIJATELJSKA TEKMA NAJMLAJŠIH Breg - Bor 9:16 (6:9) ATLETIKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jadran - Jeans Corner 76:66 Dom - Itala 70:78 ODBOJKA 1. ITALIJANSKA LIGA Tržačani zopet praznih rok V moški odbojkarski ligi A-l so odigrali 3. kolo. Tržaška šesterka CUS Altura je izgubila tudi tretjo VČERAJ NA «1. MAJU* Občni zbor Borove atletske sekcije Včeraj popoldne so imeli atleti in atletinje Bora svoj občni zbor. Ude ležba je bila samo poprečna, kar pa v bistvu ne krni sekcije. Poročilo o minulem delu je podal referent Stanko Pertot. Novi ožji odbor, katerega načelnik je Bruno Križman, pa bodo sestavljali Se: Stanko Pertot, Drago Gašperlin, Sara Košuta, Sonja Antoni, Omar Husu, Milko Sedmak in Stojan Udovič. RUGBY Poraz «plavih» SPLIT — V tekmi B skupine za evropski pokal je Nizozemska v Splitu premagala Jugoslavijo s 30:11. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA Krasove igralke zopet uspešne V nadaljevanju prve italijanske ženske lige v namiznem tenisu je včeraj Kras iz Zgonika in Repen-tabra osvojil še eno pomembno zmago. Miličeva in tovarišice so namreč v Cremi premagale domače moštvo CSI s 5:2. Skupina letečega oddelka tržaške kvesture, ki jo sestavljajo dr. Valente, podčastnika Scozzai in Modonutti ter agenti Pusante, Pa-vanello in Cimino je v preteklih dneh izvedla briljantno akcijo (pri njej je prišlo celo do prometne ne- VESTI Z OBALE Hvalevredna dejavnost izolskih krvodajalcev Novi slovenski pomorski inženirji Izolski krvodajalci sodijo med najuspešnejše v Sloveniji, saj se je na primer odzvalo v prvih devetih mesecih letos kar 143 krvodajalcev več kot lani v enakem razdobju (skupno 867). Med delovnimi organizacijami je na prvem mestu Mehanotehnika, dosti pa ne zaostajajo tudi ladjedelnica Drugi oktober, Oprema in dru ge delovne organizacije. Pohvaliti je treba tudi udeležbo mladine v tej človekoljubni akciji, zlasti še Gostinski šolki center in mladinski aktiv v Dvorih. Med posamezniki sta na prvem mestu Branko Homovec in Ivan Pivac, ki sta darovala kri že po 63-krat. V višji pomorski šoli v Portorožu so podelili prvih 13 diplom inženirjem za pomorski transport. To je vsekakor rezultat naglega razvoja slovenskega pomorskega gospodarstva v zadnjih letih in naporov, da bi pridobili visoko kvalificirane ka dre za ravnanje s tovorom, pri prevozih, carinjenju, skladiščenju ipd. Pri tem je treba poudariti, da so prvi diplomanti študirali ob delu, medtem ko se je letos vpisalo za redni študij 43 slušateljev. L. O. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ameriški: »Nora dirka Toma in Jerryja»; ob 16., 18. in 20. hongkonški: »Nemi Šaolin proti zelenemu zmaju*. IZOLA: ob 10. sovjetski: »Pustolov ščine Huklebarryja Finna*; ob 16., 18. in 20. hongkonški »Super In-framan*. PIRAN: ob 10. ameriški: «Pink panter*; ob 16., 18. in 20. hongkonški: »Zmaji težko umirajo*. PORTOROŽ: ob 20. nemški: »Prija telj iz Amerike*. sreče, v kateri se je laže poškodoval podčastnik Scozzai), ki je privedla do odkritja večje količine tatinskega plena, nagrabljenega v vili Giacoma Modiana v Ul. dell'E-remo 9. Gre predvsem za stare in zelo dragocene kitajske kipce, razno srebrnino in drugo (kot kaže gornja slika). Policija je v preteklih dneh prišla na sled organizirani tolpi stanovanjskih tatov. V tem okviru so aretirali 28-letnega Bruna De Grassija ter 31-letnega Ennia Gratta-gliana. Prvi naj bi bil avtor tatvine v stanovanju Servola Vascot-ta v Ul. Solitro 2 (plen je znašal okrog 2 milijona lir), drugi pa je istega dne (24. novembra) skušal okrasti Roberta Nicolisa iz Ul. Monte Cengio 2. Preiskovalci (preiskavo koordinira namestnik državnega pravdnika dr. Brenči) menijo, da sta aretiranca delovala skupaj in da sta člena širše tolpe. Prišli so na sled tudi nekaterim kupcem ukradenega blaga. Izvoljen izvršni odbor sveta delegatov v luki Dne' 29. novembra se je sestal svet delegatov Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, da bi izvolili iz svoje srede člane rovoustan^vlje nega izvršnega odbora. Odbor se stavlja naslednjih enajst delavcev C. Bone, F. Castelli, L. Deferri, L De Vescovi, A. Di Biagio, B. Fab bro, L. Rakovic, P. Lepore, G. Pal misano, E. Spongia In B. Zecchini Včeraj pa se je sestal izvršni od bor ter izvolil člane tajništva, ki ga sestavljajo Castelli, Deferri, Fab bro, Kakovic In Spongia. Tajništvo bo vodil Kakovic. VOLKSWAGEN GOLF najboljše «po meri» V tolikih izvedbah. Da lahko izberete Golf-a po vaši pravi meri. Trije bencinski motorji: 11100 kub. (50 KM) in 140 km/h; 1500 kub. (75 KM) in 158 km/h, 1600 kub. (110 KM) na športnem GT| s hitrostjo 182 km/h. Diesel s 1500 kub. (50 KM), ki porabi 5,6 litrov goriva na vsakih 100 km. Karoserija s tremi ali petimi vrati. Včeraj popoldne Je bila • jališču v Ul. Camaro rnani vesnost, na kateri so v0~ u-krajinskega združenja 00 . rvpjelni radno predstavili javnosti konzorcij za prevažanje kon Lja. jev (CRTC). Ob tej PriUk) gonjeni avtoprevozniki — oD vitvi konzorcija pred enim n/ .r-jih je bilo 13, danes pa ju'> * ^ cij šteje že 25 - nanizali tu«' U ja vozila, s katerimi bodo Pr, j0va-kontejnerje zlasti v zvezi z ^ njem pomola VII. Konzorcij jajo laga s 25 tovornjaki, ki PnP po-avtoprevoznikom iz vseh sti . a(e. krajin naše dežele, pa tudi n ^ rim avtoprevoznikom iz aeS£ u, neto. Na slovesnosti je pravo zastopal odbornik A. b6 Deželni odbor F-JK Takojšna dobava za nekatere modele ...in za poskusno vožnjo ga dobite tu ZASTOPNIK: dinGSDnti Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 —TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS odobril proračun in načrt 1979-1982 Po petkovem zasedanju se je sestal na izredni seji odbor, ki je pod predsedstvo ^ Comellija odobril proračun . .^je 1979 in finančni načrt za s wr. 1979 - 1982, ki ju je predlo®1 J^sju nik za finance Tripani, v sop~ ^ z odbornikom za načrtovanj^ proračun Colonijem. Oba doK ^ld sta bila v preteklih dnehP^ih * poglobljene razora ve na posameznimi odbomištvi ter z .finimi tajništvi in načelniki s Ljj, skih skupin demokratičnih ki podpirajo deželni odbor-posvet ie bil tudi z enotno sin ^ ^ '~izrekla/ zvezo CGIL - CISL - U1L, ki w ^ svoje dokončno mnenje^ j- uradni predložitvi obeh krepov. Proračun za leto 1979 P° 1.037 milijard lir stroškov, - ^ edvideva ozir.0; do. ma naložb, štiriletni n aort.“"j lif 1982 pa skupnih 3.070 miUi izdatkov za to dobo. O oben j-aZ* mentih se bo v kratkem zače prava v komisijah deželnega ^ ki bi g8 in v sami skupščini. Ki u‘ garala odobriti še pred koncem Ste pravi ljubitelji kave? ffijefncalfjes PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFČ pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarna*1 VELIKI SALON POHIŠTVA SPALNICE SPREJEMNICE VHODI GARANCIJ® SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN — . IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cefl PRODAJAMO POHIŠTVO ZA KUHINJE podjetja ^monzfUZZO Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!