sssssssssss« Političen Ust za slovenski narod
(JrednlSkega telefona Stev. 74.	ft.	RS« TOSa BHIv R. raffM VlViVlItflll 11H4VN	UpravniSkega telefona Stev. 188.
iteO. 49.	«Ljubljani, o petek, dne Z8. februarja 1908.	LGtO XXXl'l
Velja po poŠti:
sa telo leto naprej	K 26-—
za pol leta „	„ 131—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K	22 40
za pol leta „	„	11-20
za četrt leta n	h	5'60
za en mesec „	„	1-go
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Cnostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... S „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
vrnjeno izplačano garancijo in sc bodo s časom obrestovale tudi delnice.
Ako omenim še lokalno kamniško železnico, pa smo pri kraju z železniškim omrežjem. Časi pa so že davno minuli, ko so se posamezne občine branile železnic, ki so življenjske žile prometu, trgovini, industriji, sploh narodnemu gospodarstvu. Ko se je vlada bavila z načrtom druge železnične zveze s Trstom, oglašale so se trumoma občine s prošnjami, naj se železnica gradi skozi sredo kranjske dežele. Ostali srno ob plotu, ker železnica teče samo skozi radovljiški okraj, takore-koč ob robu dežele. No, boljše nekaj, nego nič.
Šele pred kratkimi meseci nas je veselo iznenadila novica, da se podaljša dolenjska železnica mimo Karlovca do Dalmacije. Naši vladi se je pri pogajanjih z ogrsko vlado o novi pogodbi posrečilo še v zadnjem trenotku, da se je ogrska vlada udala naši mnogoletni želji in zagotovila označeno zgradbo dalmatinske železnice, ki bode ne le strategičnega, marveč tudi izrednega prometno - političnega pomena za državo,pa tudi za deželo kranjsko.
Naravna, neposredna posledica te železnice pa bode, da se podaljša tudi kočevska proga mimo Črnomlja in Vinice čez deželno mejo do Ogulina. Ne stavim nobene resolucije, pač pa opozarjam železniško tfflravo na to vprašanje.
Vipavska železnica.
Poslanec Žitnik nadaljuje: Gospodom je znano, da je bila pred leti zgrajena lokalna železnica od Gorice do Ajdovščine ob kranjski meji z izrecnim namenom, da se ta proga podaljša po vipavski dolini preko Razdrtega do primerne točke ob južni železnici. Vlada sama je navajala v svojem poročilu: »Nameravana krajevna železnica pa je večjega pomena, ker tvori pričetek bodoče proge od Gorice do Postojne. S to progo bi se izpopolnilo želez-nično omrežje na jugozapadu države. Zato se bode že sedanja proga do Ajdovščine gradila tako, da jo bode mogoče podaljšati kot glavno progo nižje vrste.«
Pa tudi strategični razlogi govore za podaljšanje te železnice, kar je na lici mesta naglašal bivši načelnik generalnega štaba grof Beck. Prebivalstvo vipavskega sodnega okraja je tudi leto za letom po-l šiljalo po svojih poslancih prošnje na že-
leznično ministrstvo, naj se železnica podaljša v smeri proti Ljubljani, kamor prebivalstvo razpečava največ svojih pridel-| kov. Menda pred tremi leti so vipavske občine na prvi migljej podpisale 50.000 K ! za delnice,, ako se železnica podaljša čez : Razdrto. Vršila se je revizija nameravane j proge dne' 18. in 19. aprila 1906. Pri tej priliki so se vsi faktorji izrekli za podalj-I sanje železnice, toda vojno ministrstvo je zmešalo štrene. Vojaški krogi so namreč med tem zahtevali čim najkrajšo od južne železnice neodvisno zvezo Gorice preko Kranjske z ogrskimi železnicami. In ta transverzalna železnica naj bi se odcepila od nove tržaške proge pri Štanjelu na Krasu ter izpeljala mimo Razdrtega dalje. Pač pa nagiaša vojno ministrstvo, da potem nastane potrebna zveza vipavske železnice z nameravano progo ali pri Razdrtem ali skozi sotesko pod Gočami do Štanjela. Dobil sem zadnje tedne skoraj od vseh občin postojnskega okraja prošnje, naj vlada pospeši priprave za označeno transverzalno železnico. Občine vipavskega okraja pa seveda žele, da se njihova železnica podaljša najkrajšim potom do Razdrtega. Le ko bi to ne bilo mogoče, naj se proga podaljša od Ajdovščine mimo Vipave do Štanjela. Kakor so danes razmere, treba je torej počakati, da inženirji izvrše oglede in merjenja na lici mesta, kar se že vrši. Da pa se stvar pospeši, predlagam naslednjo resolucijo:
»Vladi se naroča, da čimpreje izvrši potrebne priprave za zgradbo normalno-tirne železnice od primerne postaje državne železnice Gorica-Trst skozi Kranjsko do Brežic. obenem pa tudi vse ukrene, da se izvrši že davno kot nujno priznano podaljšanje vipavske železnice.«
V tej resoluciji torej ne navajam, kje naj se od tržaške proge odcepi nameravana železnica, niti kraja, kje se zveže ž njo vipavska proga. Te dve vprašanji sta odvisni od priprav in proučevanj.
Minister dr. Derschatta je takoj odgovoril na to resolucijo, češ, da državni inženirji že proučujejo označeno progo. Podrobni načrti seveda še niso gotovi, zato danes tudi še niso določene postaje niti črta. To vprašanje pa se resno proučuje.
Podržavljenje dolenjske proge.
Poslanec Žitnik nagiaša v svojem govoru tudi potrebo, da se podržavi vsa
l®" Današnja številka obsega 4 strani.
Ob volitvah.
Danes volijo kranjska mesta. Svoje stališče smo že označili in danes že lahko rečemo, da smo svoj namen že tudi dosegli. Liberalci se morajo boriti povsod, kjer imajo kakega nasprotnika; boriti bi se morali, in sicer zelo hudo, tudi v dolenjskih mestih, ko bi bil nastopil Plantanu kak protikandidat. Saj so bili ravno za ta mesta liberalci najbolj v strahu; dr. Tavčar je ubežal iz njih. Pa kakor ni Š. L. S. postavila v Kočevju-Ribnici protikandidata Nemcem, tako uljudna je bila tudi proti liberalcem v dolenjskih mestih. S. L.. S. se je držala načela, da postavi svojega kandidata v idrijskem mestu, ki je bil v prošli deželnozborski dobi njena last, drugod pa prepušča tla usodi volivcev samih. Kjer so se pojavili samostojni kandidatje, jih seveda podpira, sama pa ne sili s svojimi kandidati na površje. Dokazala je s tem, kako lažnjivo je očitanje, da hoče uničiti vse napredno meščanstvo. Le predobro vemo, da je v meščanstvu še mnogo ljudi, ki ne spadajo v naš tabor in ki imajo ravno tako pravico do politiškega življenja kot mi. Naša stranka hoče imeti ob svojem delu kontrolo nasprotnikov in ko bi je ne bilo, si jo sama ustvari.
Seveda pa ni s tem rečeno, da naj pusti živeti sedanjo Hribarjevo narodno-napredno stranko. Ta je že odigrala, ubila se je sama. Politika velikoumja in hinav-ščine, politika pustih fraz in nesmiselnih ideologij združenih s sramotnimi in škodljivimi kompromisi in zvezami je morala doživeti fiasko. Dr. Tavčar je že večkrat trobil, naj se organizuje svobodomiselna meščanska stranka in lojalno priznaval nespamet družiti raznovrstne, nasprotne interese pod klobukom svoje stranke. Prav ima! Interesi raznih stanov se dado združiti samo na krščanskem temelju. TeKa svobodomiselna stranka nima; zato more imeti bodočnost edino le v vrstah prave pravcate buržoazije. Tavčarjeva misel pa ni našla tal; on je s svojim načelom ostal sam; zato pa gleda, kako se suši vsa stranka, kateri je žrtvoval vse svoje moči celega življenja.
V lastnem taboru izdajstvo; tako kon-štatira sam! Naj pa bo tudi toliko pošten,
LISTEK.
Dllamonll kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Nerodna stvar je to,« je rekel Sir lienry in njegov globoki glas se mu je malo tresel, »ne upam posebno, da bi videl jutri zopet solnce. Kolikor morem jaz razumeti celo stvar, se bodo »Sivi«, s katerimi grem jaz, bojevali, dokler ne bodo uničeni, tako da bode obema kriloma mogoče splaziti se neopaženo naokolo in obiti Twalo. No, naj bo, na vsak način padem kot mož! Z Bogom, stari prijatelji, Bog z Vami! Upam. da se prerijete skozi ter si naberete dijamantov; in ako se vam to posreči, ravnajte se po mojem nasvetu in ne imejte nikdar več opravila s kandidati za kraljeve krone!«
Tako smo se ločili. Good je odšel na svoje mesto, Infadoos je odvel Sir Hen-ryja v prve vrste »Sivih«, jaz pa sem odšel z Ignosijem na svoj prostor v drugem napadovalnem polku.
da prizna, kdo je temu kriv, in naj ne meče po krivici polen na nas. Kaj nas briga organizacija liberalcev? Prav nič; njihova lastna zadeva jc, ki naj jo opravijo po svojem. Mi zbiramo svoje somišljenike in jih bomo tudi vse zbrali v svojih vrstah. Koristim slovenskega naroda sploh pa služimo s tem, če pomagamo, da sedanji ne-stvor takozvane narodno-napredne stranke čim najprej izgine.
Vi ste sami tako hoteli; imejte, kar ste zaslužili! Mene tekel, ufarsin se žepiše na steno liberalnega doma iu današnje volitve bodo jasno komentirale njegovo usodo. Mi smo kot stranke interesirani v prvi vrsti v Idriji: drugod smo samo pomočniki pri dobri stvari. Vsi pametni liberalci nam bodo za to pomoč hvaležni. Izid volitev s par glasovi sem ali tja ni glavna stvar. Glavna stvar je, da pridejo liberalci moralno oslabljeni kot neznatna manjšina v deželni zbor kot pogrebci svoje nespametne politike.
Državni zbor.
ŽELEZNICE.
Dunaj, 27. svečana.
Proračunski odsek je včeraj pričel razpravo o železnicah. Številke proračuna navedem ob koncu razprave, danes pa razna vprašanja, ki so jih poslanci sprožili pri prvih petih naslovih. Razprava je bila stvarna in jako zanimiva, ker se je raztezala na podržavljenje raznih železnic, na reorganizacijo osrednjega vodstva, električno gonilno moč v planinskih deželah, kurjavo z oljem itd.
Poročevalec dr. Sylvester je v obče z drugimi besedami ponovil vladno poročilo.
Dr. Hofmann priporoča zvišanje pokojnin in stavbni načrt lokalnih železnic.
Kranjsko.
Poslanec dr. Ž i t n i k nagiaša: Kranjsko deželo je železnična uprava vedno zanemarjala. Mnogo desetletij je kranjska dežela imela le dve železnici, južno in državno progo od Trbiža do Ljubljane. Vsled tega se ni mogla povzdigniti trgovina in tudi industrija je ostala v povojih. Pred poldrugim desetletjem smo dobili dolenjski železnici do Kočevja in Rudolfove-ga in sicer, kar moram posebno naglašati, Ie z garancijo dežele. Promet pa se je povzdignil v toliki meri, da dobi dežela po-
XIV. poglavje.
Zadnji boj »Sivih«.
V malo minutah so polki, ki so bili določeni, da obkolijo sovražnika, mirno odkorakali in se skrbno držah v zavetju višav, tako da T\valini ogleduhi tega gibanja niso mogli videti.
Cez pol ure, ko sta se razvili obedve stranski krili, začeli so prodirati »Sivi« in pa rezervni polk, znan pod imenom »Bivoli«, ki so bili jedro cele armade in ki so imeli prevzeti največje breme na svoje rame.
Oba ta dva polka sta bila skoro popolnoma nedotaknjena in pri polni moči;
Sivi« so bili zjutraj v rezervi in izgubili le majhno število mož, ko so zavrnili oni del napada, ki je bil v začetku uspešen in prodrl obrambno črto in v katerem sem jaz padel. Kar se tiče »Bivolov«, so stali v tretji obrambni črti na levi in ker se napadovavcem na tej strani ni posrečilo prodreti druge črte, skoro niso prišli v boj.
Infadoos. ki je bil previden, star general in je vedel, kako važno je vzdržati vojake pri dobri volji vzpričo tako obupnega boja, je med odmorom nagovoril svoj polk »Sivih« v vznesenih besedah: razlagal jim je izredno čast, da so postavljeni v boju v ospredje m da imajo v svoji
sredi velikega belega bojevnika iz zvezd, ter jim jc obljubljal obilne nagrade in povišanje v slučaju, da Ignosi zmaga.
Zrl sem na dolge vrste vihrajočih peres iu resnih obrazov in težko mi je bilo, ko sem pomislil, da bodo tekom ene ure večina, ako ne vsi teh krasnih, izkušenih vojakov ležali mrtvi ali umirajoči na tleh. Bili so obsojeni, da umrjo iu oni so vedeli za to. Njihova naloga jc bila, vzprejeti en Tvvalin polk za diugitn doli na ozki zelenici, dokler ne bi bili uničeni ali dokler ne bi ostali dve krili našli ugodne prilike za napad. In vendar se niso niti za trenutek obotavljali in jaz tudi nisem mogel najti nobenega sledu bojazni na obrazu niti enega vojaka. Stali so namenjeni v gotovo smrt, in vendar srčni dovolj, da zro svoji usodi brez strahu v obraz. Primerjal sem jih sam s seboj in primera je bila za mene zelo neugodna. Zavidal sem jih in občudoval. Nikdar poprej nisem videl take popolne udanosti glede dolžnosti in tako popolno malomarnost glede njenih bridkih posledic.
»Poglejte svojega kralja!« je končal Infadoos in pokazal na Ignosija, »pojdite v boj in smrt zanj, kakor je dolžnost vseh hrabrih mož., in prokleto in osramočeno naj bo za vedno ime onega, ki se zboji smrti za svojega kralja ali ki pokaže hrbet svojemu sovražniku. Poglejte ga, kralja!
Glavarji, častniki, vojaki; sedaj, še počastite sveto kačo, nato pa na pot, da vas moreva Inkubu in jaz popeljati do osrčja Twaline vojske!«
Nastal je kratek premor, nato pa se je naenkrat vzdignilo med vstami pred nami zvenenjc, kakor daljno šumenje morja, ki so ga povzročili drogi šest tisoč sulic, ko so rahlo zadeli ob ščite. Počasi je naraščalo in vzraslo v gromenje in bobnenje, ki je odmevalo cd gora, kakor grom. Nato je polagoma vse utihnilo ter se naenkrat končalo s pozdravom kralju.
Ignosi, mislil sem sam pri sebi, sme biti ponosen na ta dan, kajti noben rimski vladar ni nikdar prejel od svojih gladiatorjev, ki so šli v smrt, tacega pozdrava.
Ignosi je v priznanje tega krasnega počeščenja dvignil svojo bojno sekiro, nato pa so sc razpostavili »Sivi« v tri vrste, katerih vsaka je štela kakih tisoč mož. Ko je bila poslednja vrsta kakih petsto korakov daleč, se je Ignosi postavil »Bivolom« na čelo, kateri polk je bil ravno-tako v tri vrste razpostavljen; dal je povelje za odhod; in odkorakali smo in ni mi treba povedati, da sem pošiljal v nebesa goreče prošnje, da bi prišel z zdravo kožo iz tega boja. V marsikakem neprijetnem položaju sem že bil, vendar mi ni bilo nikdar tako tesno, kakor sedai, ko je bilo tako malo upanja, da pridem živ iz boja.
dolenjska železnica, ki je sedaj zasebna last. Ko se zgradi dalmatinska železnica, bode črta Punaj-Split morda okoli 1035 km dolga. Sredi te proge pa ostane 76 km zasebne železnice od Ljubljane do Rudol-vega. Zato bode naloga državne uprave, da se dolenjska proga podržavi. Zato predlaga resolucijo:
»Vladi se naroča, da brez odloga prične obravnave za podržavljenje dolenjske železnice, ki naj se izvrši do tedaj, ko bode prometu izročena dalmatinska proga.«
Minister dr. Derschatta odgovarja, da sedaj to vprašanje ni nujno, ker je itak železnica v državni upravi; pride pa čas, ko se proga podržavi.
Prečnica pri Domžalah.
Županstvo občine Domžale vsled soglasnega sklepa občinske seje prosi, naj se ob glavni cesti na Spodnje Domžale napravi prečnica, ki naj zabrani mogoče nesreče. Tako je dne 3. t. m. vlak povozil in usmrtil dva konja ter napravil neki vdovi do 1000 kron škode. Ker pa v smislu zakona država ni dolžna ob lokalnih progah napraviti prečnice, zato predlaga poslanec Žitnik naslednjo resolucijo:
»Železniškemu ministrstvu se naroča, da z ozirom na živahni promet v Domžalah preiskuje, ali bi ne kazalo, da se izjemoma ondi napravijo potrebne prečnice.«
Kamnlk-Polzela.
Oba poslanca »Slovenskega kluba« dr. Korošec in dr. Žitnik sta se oglasila v odseku tudi v prilog žeieznični progi Kam-nik-Polzela. Minister dr. Derschatta je odgovarjal tako-le:
Stroški za progo znašajo okrog 6 milijonov 400.000 kron. Nobenega predloga še ni, kako se dobi potrebni kapital. Preden bo vlada o tem sklepala, se mora to - le zgoditi:
1.	Znesek potrebnega stavbnega kapitala se mora točnejše določiti na temelju podatkov, pridobljenih po izvršeni trasni reviziji.
2.	Pojasniti se mora, koliko bodo prispevali udeleženci in deželi. Potemtakem je treba sedaj dela v obeh deželnih zborih, da se ta važna zadeva čim najprej ugodno reši.
Štajerske železnice.
Dr. Korošec je izrazil želje Spodnjega Stajerja glede železnic ter upanje, da bo žeieznični minister kot Štajerec za te želje tudi sprejemljiv. Povdarja potrebo železnice Purkla-Ptuj-Rogatpc-Brežice, nadalje Maribor-Zeleni Travnik ter posebej železnice Kamnik-Poizela. Glede spielfeld-skega kolodvora je mnenja, da se bo vendar zveza z železnico Ljutomer morala izven Spielfelda izvršiti, seveda proti Mariboru.
Vozovi 4. razreda.
Minister dr. Derschatta je odgovarjal na razna vprašanja. Poslanec Kaiser je predlagal, naj se vpeljejo vozovi četrtega razreda. To pa bi povzročilo velike stroške za nove vozove. Sicer pa so cene tretjega razreda tako nizke, kakor v Nemčiji četrtega razreda. Tudi je zbornica pred leti odklonila resolucijo, ki je zahtevala četrti razred.
Podržavljenje.
V tem oziru je treba mnogo previdnosti. Obravnave pa se vrše s češko se-
Polagoma smo dospeli do roba na planoti. »Sivi« so bili že na pol pota po strmini navzdol, ki je na koncu prešla v ravno zelenico. Razburjenost, ki je vladala v T\valinein taborju na oni strani, jc bila zelo velika in polk za polkom je hitel naprej, da bi zasedel zelenico, predno bi mogli mi dospeti v ravnino pred Loo.
Ta del zelenice, ki je bil kakih tristo korakov širok, celo na najširšem mestu ni meril več kakor tristoinpetdeset korakov, na najožjem pa komaj devetdeset. »Sivi« so na potu navzdol in po prihodu v ta najožji del korakali v eni vrsti, ko so pa dospeli na širji prostor, razprostrli so se, se zopet razpostavili v treh vrstah po tisoč mož in se ustavili.
Nato smo prišli mi — to jc »Bivoli« — doli na zelenico ter se ustavili kakih sto korakov za poslednjo vrsto »Sivih« in na nekoliko vzvišenem prostoru. Dovolj časa smo imeli opazovati Tvvaline čete, ki so bile od jutranjega napada sem pomnožene in so sedaj kljub vsem zgubam štele gotovo štirideset tisoč mož, ki so se nam počasi bližali. Blizu one zelenice so se ustavili, a hitro so spoznali, da se zamore v istem času samo en polk razviti v bojno črto: opazili so hitro, da jim stoji nasproti polk »Sivih«, ponos in slava kukuanske armade, pripravljen braniti pred njimi pot. kakor so nekdaj trije Rimljani branili most proti tisočem. Zelenico so na obeh straneh
verno in jugoseverno nemško železnico ter družbo državnih železnic.
Lokalne železnice.
Izražajo se mnoge želje glede na lokalne železnice. V tem oziru pa je v prvi vrsti dolžnost deželnih zborov, da določijo lokalne železnice, pa tudi prispevke udeležencev. Zato naj bi posamezni deželni zbori sestavili take načrte lokalnih železnic, potem bi bilo mogoče tudi za vso državo sestavili tak program.
Železniška uprava.
Reorganizacija železniške uprave je nujno potrebna. Namen reorganizacije je, da se delo pospeši in znižajo stroški. Reorganizacija se je že pričela. Ravnatelj Hniden je poklican iz Crnovic v ministrstvo, kjer proučuje to vprašanje. Ko bode. statut izdelan,' predloži ga vlada državnemu zboru v odobrenje.
Električne železnice.
Državna uprava se resno bavi z vprašanjem, kako bi bilo mogoče nadomestiti premog, ki je vedno dražji. V prvi vrsti se seveda bavi z električnimi železnicami. V ta namen bi se morale odkupiti vodne moči. V ministrstvu je poseben urad, ki se bavi s tem vprašanjem. Najprvo hoče vlada elektrizovati progo Inomost-Lindau, kjer so potrebne vodne moči.
Potem pride na vrsto proga Trst-Op-čina v zvezi z električno razsvetljavo tržaškega pristanišča in skladišč.
Danes je odsek nadaljeval razpravo o podržavljeni severni železnici.
Rouchov poraz.
Zagreb, 27. febr. 1908. Ko to pišem, vrši po celi Hrvatski volilna borba, tako živa in nervozna, kakršno smo še redkokdaj doživeli. Zadnje poročilo, ki sem ga dobil, ki še ni popolno, a daje že slutiti končni izid, se glasi:
Doslej se je izvršila volitev v 55 volilnih okrajih. Uspeh je ta, da je ban baron Rauch s svojimi vladnimi mameluki doživel popoln poraz. Vsi trije sekcijski načelniki njegovi, ki naj bi bili nekaki generali Rauchovega štaba v saboru, so propadli. Pa tudi noben drug kandidat Rau-cliove stranke ni prodrl. Tako še ni bila kmalu poražena kod kaka stranka, in reči se sme, da je danes vladna takozvana »narodna« stranka, ki je toliko časa igrala važno vlogo v Hrvatski, pobita in skoroda uničena. Tudi minister Josipovič je sramotno propadel.
Ena volitev je bila zaradi nerednosti ustavljena. Sicer pa ni tekla kri nikjer, in to je ravno veselo, da se veliki poraz barona Raucha ni izvršil s sredstvi nasilstva in poboja, ampak da je ljudstvo sicer z elementarno silo globokega prepričanja, pa vendar dostojno in primeroma mirno dalo duška svoji nevolji nad neprestanimi krivicami, ki se gode Hrvatski od Maža-rov in mažaronske vlade.
Baron Rauch je dejal, da če bodo te volitve neugodno zanj izpadle, da razpusti sabor in razpiše nove volitve. Baje ima že od kralja dovoljenje v žepu. A premislil si bo zdaj. Baron Rauch bo videl, da se s hrvaškim saborom odslej ne bo dalo več tako postopati, kakor je Stolypin delal z ruskima dumama. Siloviti vtisk teh voli-
obdajale strme stene griča, zato jih niso mogli drugače napasti kakor od spredaj. Tvvaline čete so sc obotavljale in navsezadnje ustavile; prav nič niso bili željni križati svojih sulic s temi hrabrimi in izkušenimi vojaki, ki so stali mirno kakor kipi. Kmalu pribiti visok častnik z običajnimi nojevimi peresi na glavi v spremstvu gruče glavarjev iu drugih častnikov, bil je Tvvala; dal je povelje za napad. Prvi polk zakriči in udari nad »Sive«, ki so ostali popolnoma tihi in mirni, dokler se jim niso napadovavci približali do štirideset korakov, v pozdrav jih je vsprejela cela salva tol ali lučalnih nožev.
Z glasnim krikom planejo sovražniki z vzdignjenimi sulicami na »Sive« in oba-dva polka sta se objela v smrtnem boju. Ščiti so zabrneli kakor gromenje in na celi planjavi so se bliskale sulice vojakov. Nekaj časa je omahovala bojna sreča, toda ne dolgo. Kmalu pa so se razredčile vrste napadovavcev, naši sc zalete vanje in jih pogazijo ravno tako kakor se vrže velik val ob klečevje in se razlije preko njega. Polk napadovavcev jc bil popolnoma uničen; a tudi »Sivi« so imeli sedaj samo še dve vrsti; ena tretjina izmed njih je padla.
Postavili so sc iznova v red in čakali mirno napada; in srce mi je poskočilo veselja, ko sem zagledal rumeno brado Sir Henrvja, ko jc hodil sem in tja in urejeval I vrste. Torej je bil še živ! (Dalje.)
tev bo pregnal Rauchu veselje, igrati se s svojo »železno roko« z usodo hrvaškega naroda. Železna roka je strta. Naj le poskusi nove volitve! Poraz bo še strahovi-tejši, kajti vsa zemlja vstaja!
V	Zagrebu je vse radostno. Vesele pesmi se čujejo, ponos zmage sije vsem z obraza. Dasi sta se tudi v Zagrebu borili med seboj dve hrvaški stranki — koalicija in Starčevičanci — vendar je radost nad porazom vlade združila danes vse v svečanem čuvstvu. Zbrala se je množica, ki je šla v sprevodu po mestu ter je priredila grofu Kulinerju in poslancu Šurminu prisrčne ovacije.
* * *
Izvoljen je bivši ban grof Pejačevič, ki ne pripada nobeni stranki; tudi bivši banov namestnik Nikolič, ki pripada koaliciji, je izvoljen, dalje so izvoljeni: Dr. Jožef Frank, David Starčevič in Stjepan Radič od seljaške stranke, ki je sedaj v zaporu. Med 3 propadlimi sekcijskimi načelniki je tudi Czernkovich.
Dalje so izvoljeni sledeči Starčevičanci: Peršič (Zagreb III., ki je že prej zastopal ta okraj), dr. David Starčevič (Go-spič, prej Gjuro pl. Tomičič), Marko Bo-dovinac (Perušič, prej Adamovič), dr. Milan Ogrizovič (Otočac, prej dr. Petričič), Drago Vlahovič (Senj, tudi prej), Milan Pavlovič (Slunj, prej dr. Gavranič; protikandidat koaliranec in obzoraš dr. Sime Mazzura je proti njemu propadel), Franjo pl. Kufrin (Pisarovina, bil že prej), dr. Vladimir Frank (Dugoselo), dr. Ante Pavelič (Samobor), dr. Vuk pl. Kiš (Pregrada), dr. Ivo Elegovič (Klanjec), Juraj Tomac (Bi-škupec), Dragutin pl. Pisačič (Zlatar), dr. Josip Frank (Križ), dr. Karlo Bošnjak (Sv* Ivan Žabno), Fran Novak (Križevci), Ivan Zatluka (Viličselo), dr. Alekslnder Horvat (Brod na Savi), Ivan Jemeršič (Virovitica, prej Jankovich), Pavelič (Karlobag).
Od koalicije so izvoljeni: Dr. Surmiti (pokretaš, Zagreb I.), Miroslav grof Kul-mer (izven strank, Zagreb II.), dr. Fr. Vr-banič (izven strank, Varaždin). Pajo Ob-rodovič (Srb samostalec, Gračac), dr. Nikolič (izven strank, Ogulin), dr. Lukinič (Košutov pravaš, Karlovec), Gjuro Bede-kovič (Košutov pravaš, Dolj. Stubica), Bu-disavljevič (Srb samostalec, Vrginmost), dr Popovič (Srb samostalec, Mitrovica). V ožjo volitev je prišel tudi dr. Haram-bašič.
* * *
Kako bo razmerje strank v novem saboru, se da približno slutiti iz sledečih številk:
O 46 prvih izvoljenih je bilo: 20 Star-čevičancev. 19 pristašev hrvatsko-srbske koalicije, 3 ustavoverci, 2 radikalna Srba, 1 brez stranke, I od seljačke stranke.
Seveda se bo to razmerje še izpreme-nilo, vendar je jasno že sedaj, da pomeni prvi dan veliko zmago Starčevičancev, ki ni pomenljiva samo zato, ker so dobili v prvem naskoku največ mandatov, ampak še bolj zato, ker predstavljajo Starčevičanci kompaktno, načelno edino stranko, med tem ko je koalicija slabo zlimana iz jako nasprotnih si elementov. Kajti v koaliciji so: liberalni pokretaši, Srbi samo-stalci in radikalci, takozvani Košutovi pra-vaši in razni divjaki, ki se ne prištevajo nikamor kakor le v koalicijo. Ravno ta edinost starčevičanske stranke jo bo usposobila, da bo igrala važno vlogo v saboru, med tem ko se utegne koalicija kmalu krhati.
* * «
Maščevanje banovo.
Vlada se maščuje zdaj s tem, da zapira vse, kar ji pride pod roko in je količkaj sumljivo. Zadnjih 24 ur so zaprli po raznih krajih Hrvaške mnogo oseb. Posebno so vzeli na piko seljačko stranko. Voditelj Stjepan Radič sedi v zaporu, zdaj so vtaknili v luknjo tudi ostale člane načelstva seljačke stranke, ki je topot prvič nastopila pri saborskih volitvah in postavila kandidate v 27 okrajih, seveda večinoma z majhno nado na uspeh. Zaprta sta med drugimi iz vodstva seljačke stranke dr. Ben;amin Superino in trgovec Janekovič iz Siska.
V	vseh okrajih je vlada dala zapreti vse hrvaške dijake, ki jih je porabila koalicija za agitacijo po deželi, in jih poslala v zagrebški zapor. Proti več nego 400 meščanom je dvignilo državno pravdništvo obtožbo zaradi hujskanja proti skupnosti z Ogrsko, ker so podpisali volilni oklic, v katerem se čita: »Hrvatska se ne bo dala podjarmiti od Ogrske. Sablja bana Jela-čiča, ki je leta 1848 presekala vez med Hrvatsko iu Ogrsko, vas bo vodila tudi v tem boju.«
* • *
Z a g r e b , 27. febr. Iz Sida v Sremu sc poroča, da je tam prišlo do nemirov proti vojaštvu. Ko je došel bataljon petro-
varadinskega pehotnega polka št. 70, da »varuje red« pri volitvah, je ljudstvo burho ugovarjalo. Vojaštvo je naredilo red.
Zagreb, 27. febr. Iz Rume se poroča, da se je tam ustrelil dragonec Ivan Horvaty. Ker je to v kratkem času že tretji samoumor, zahtevajo listi, da se uvede stroga preiskava, kako se z vojaštvom postopa.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Starostno zavarovanje.
Dunaj, 28. februarja. V parlamentarnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo zaradi postopanja vlade v zadevi starostnega zavarovanja. V sacialnopolitičnem odseku so zastopniki vlade včeraj izjavili, da je predloga o zavarovanju sicer že do-gotovljena, da pa mora še krožiti po vseh osrednjih uradih in ministrstvih, predno jo bo moč parlamentu predložiti. To da bo trajalo celo leto! Poslanci so povdarjali, da bo treba najprej rešiti zavarovanje delavcev, potem pa zavarovanje obrtnikov, konečno se mora uvesti zavarovanje tistih, ki so brez dela. Poslanci so vlado poživljali, da naj to zadevo reši hitro in ne odlaša. — Od druge strani pa se o tej zadevi poroča, da bo vlada pododseku predložila ves material o starostnem zavarovanju in da se bodo ministrstva takoj začela o njej posvetovati, tako da se stvar ne bo preveč zamudila. Vlada polaga veliko važnost na to, da se bodo zavarovali tudi mali obrtniki.
Konflikt med Cehi In Nemci.
D u n a j, 28. febr. Ostri spopad med dr. Kramarem in nemškim agrarcem dr. Schreinerjem v delegaciji, jc poojstril ves parlamentarni položaj. Sredi prihodnjega tedna se bo v državnem zboru s, posredovanjem vlade vršila konferenca med Cehi in Nemci. Težko je upati na vspeh, kajti nasprotja so tolika, da češki in nemški poslanci medseboj niti ne občujejo. Dr. Kramar se z dr. Steinerjem noče dvobojevati, ker kot član protiduelske lige načeloma odklanja poravnavo z orožjem. On stoji na stališču, da to ni dcnunciacija, ako je cesarju sporočil, kateri uradnik je pravi povzročitelj jezikovnih bojev na hebskem sodišču. Dr. Steiner pa vztraja na tem, da je to denunciacija. Poravnava bo torej zelo težavna.
Italija se oborožuje.
R i m. 28. febr. Kakor znano je poslanec Marazzi v zbornici interpeliral vojnega ministra Casana, kako napredujejo vtrjevavna dela na italijansko - avstrijski meji. Vojni minister je odgovoril, da se ne bodo samo pomnožile garnizije ob meji. temveč tudi zgradili novi forti. Občinski svet videmski jc prosil vojnega ministra in ministrskega predsednika, naj pospešita utrjevavna dela v videmski provinciji. Za to pisanje pa, ki je sicer bilo reservatno, pa se je izblebetalo, kakor je pri Italijanih od nekdaj navada, je izvedel občinski svet v Cadoru, ki je zdaj razburjen in zahteva, da se obmejne utrdbe v Cadoru napravijo, češ, da so tam bolj potrebne. S tem ropo-tanjem naši sosedje pač nobenega ne bodo ustrašili.
Novi ministrski predsednik na Angleškem.
L o n d o n, 28. febr. Tu se vzdržuje vest, da namerava 701etni ministrski predsednik Cainpbell-Bannermann odstopiti, ker zelo boleha. Za ministrskega predsednika bo imenovan finančni minister As-quith, ki že zdaj opravlja vse važnejše posle.
PLENARNA SEJA AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Mornarica.
V začetku seje je odgovarjal državni vojni minister na razne interpelacije. Na interpelacijo del. pl. Vukoviča gledfc vojaške asistence pri volitvah na Hrvaškeir je odgovoril, da je dolžnost državne oblasti, da zajamči državljanom svobodno izvrševanje državljanskih pravic in da se bo pri uporabi vojaštva strogo pazilo na tozadevne predpise. — Dragonski polk št. 3 pride iz Galicije na Nižje Avstrijsko, bosansko-hercegovski pešpolk št. 4 že prihodnjo spomlad z Dunaja v Trst. — Komandant mornarice je izjavil, da se bo priporočalo prekop ožine Stagno, ker je isti strateški važen. — Potem se je sprejelo poročilo vojnega odseka glede poljedelskih dobav ter pričelo obravnavo glede proračuna za mornarico. Poroča dr. Schlcgel, ki naglaša važnost mornarice za obrambo obali. Previdnost zahteva, da naša mornarica nc zaostane za drugimi državami ob istem morju; poročevalec obžaluje, da so proračunske postavke tako nizke, da ne bo mogoče novih ladij v petih letih izvršiti ter se izjavlja proti izpre-
membi mornarskega praporja, kakor to žele Madjari. — Del. £xner zahteva na tehniških visokih šolah stolice za brodo-gradnjo in gradnjo ladijskih strojev ter predlaga resolucijo, da se mornarski inženirji izjednačijo z mornarskimi zdravniki in sodniki. — Del. Schuhmeier se zavzema za pravice in koristi delavcev v mornarskem arzenalu v Pulju. — Del. Vuko-vič zahteva posebno mornariško ministrstvo, hrvaščino kot službeni jezik pri mornarici, podpiranje trgovinske mornarice za prevoz oglja ob času vojne in da se upošteva pri vprašanju glede zastav tudi troedino kraljestvo. — Del. dr. Laginja se zavzema za izpopolnitev mornarice. — Del. Kramar govori o razburjenju Čehov vsled dogodkov v Hebu ter priporoča resolucijo Exner. — Minister Schonaich naglaša razliko med polkovnim in učnim jezikom. Vsakega vojaka se izobražuje v materinščini. Da se polkovni jezik menja, pripisati je vplivu ljudske šole. Štirje polki, ki so bili poprej enotno nemški, so zdaj mešani, med njimi 7. in 47. polk. Na Ogrskem pa so ljudskošolske razmere docela drugačne. — Poveljnik mornarice grof Montecuccoli oporeka, da bi se mornariške inženirje zapostavljalo; častniškega ranga pa se jim ne more priznati. Zavrača trditve del. Schuhmeierja glede delavstva v puljskem arzenalu. Glede emblemov pritrjuje referentu. Število častnikov se popolni; pomnožitev zdravnikov in inženirjev je potrebna. Upoštevalo se bo želje glede preskrbe podčastnikov. Glede ladje bodočnosti je za tip velikih, močno armiranih ladij. Prihodnja leta se bo zahtevalo večje svote za dovršitev ladij, ki so v delu. — Ko so še razni delegatje govorili o aferi dr. Krainara, sprejelo se je proračun za mornarico in dotične resolucije. — Nato odgovarja minister zunanjih poslov, interpelacijo del. dr. Šusteršiča glede železnice od Bara (Antivari) v Virpazar na Skutarskem jezeru. Po berolinski pogodbi nima Avstro-Ogrska izključne pravice do gradnje in vzdržavanje te železnice. Zunanje ministrstvo si je od leta 1880. prizadevalo, da bi zainteresiralo domači kapital za to gradnjo, toda brez uspeha. Vsled tega se ni moglo vplivati na črnogorsko vlado, da bi ista odrekla italijanskim podjetnikom koncesijo. Minister poziva gospodarske in finančne kroge av-stro-ogrske, da mu pomagajo izvršiti konsolidacijo socialnega in prometnega položaja monarhije na Balkanu. Sem spada tudi gradnja in vzdrževanje komunikacij v črnogorskem primorju. — Na interpelacijo del. Doberniga odgovarja, da so se razmere v vzhodni Rumeliji zadnji čas znatno zboljšalc. — Koncem seje vložili so socialni demokratje Ncmec in dr. interpelacijo glede sarnoumorov pri 8. pešpol-ku v Brnu. — Prihodnja seja dne 4. marca.
cesarjev cercle pri delegatih.
Dunaj, 28. febr. Cesar se je pri cerclu avstrijskih delegatov 27. februarja pogovarjal edinole s temi delegati: dr. Fuchsom, dr. Madeyskim, Jendrzejowi-czem, dr. Kramarom, marquis Baqueche-mom, grofoma Clam in S.vlva Tarouca ter dr. Šusteršičem. Nemce seveda silno jezi, da se vladar ni informiral posebno o položaju na Češkem z nemškimi poslanci. Da je vladar ogovoril dr. Šusteršiča (pogovor smo včeraj priobčili), priča o veljavi našega državnozborskega zastopstva.
volitve na Češkem.
Češka zmaga v čeških Budjejovicah.
Dogodek dne je zmaga Čehov v čeških Budjejovicah. Ta mandat so Čehi prvič iztrgali Nemcem. Vroča tla budjejovi-ška, ki vidijo vsako leto hude boje, so to pot postala Nemcem usodepolna. Seveda so brzojavili Nemci v zadnji grozi ministrskemu predsedniku baronu Becku, naj jim pomaga premagati Čehe, ki so baje zasedli volivni lokal in »branili« Nemcem voliti. Seveda Beck ni mogel pomagati. Nemci bodo vložili ugovor.
O izidu v 62 volivnih okrajih se poroča: Mladočehi so dobili 21 mandatov, samostojni Mladočehi 1, samostojni Čehi 2, državnopravniki 2, nemški naprednjaki 9, nemški radikalci 8, nemška ljudska stranka 7, Schonererijanci 1, krščanski socialci 1, samostojni državnopravniki 1. Ožje volitve so potrebne v 11 okr. s 14 mandati.
jezikovna borba na češkem.
Čehi so šli v deputaciji k ministrskemu predsedniku Becku, da mu sporoče svoje sklepe glede hebskega jezikovnega vprašanja. Beck jih je skušal pomiriti in je rekel, da vlada čaka še ene razsodbe najvišjega sodišča v tem vprašanju, in da je pripravljena prevzeti vlogo posredovavca. Če bo upati na ugoden izid, bo vlada predložila zakonski načrt.
BALKAN.
B e r o 1 i n, 27. febr. Dopisnik »Standarda« brzojavlja svojemu listu kot urad-od Fitzmaurica izjavo, da Anglija načelo-od Fitzmaurica izjavo, na Anglija načeloma odobrava vse železniške načrte na Balkanu, ker se s tem odpirajo civilizaciji nova ozemlja. Nemčija stoji na istem stališču ter je pripravljena, podpirati angleški predlog glede orožništva. Kar se tiče pravosodne reforme, ima navedeni dopisnik vtis, da bo sporazumljenje težko mogoče.
PROTIPOLJSKI PREDLOG SPREJET.
B e r o 1 i n , 27. febr. V današnji seji gosposke zbornice sta grof Oppersdorff in knez Radziwil govorila proti poljski predlogi, pravosodni minister HSseler in poljedelski minister Armin pa za. Na to je gosposka zbornica s 143 glasovi proti 111 sprejela predlog nadžupana iz Frankfurta Adikesa, da vzpostavi sklep zbornice poslancev. Sprejeta je bila potem predloga glede vzhodnih mark v celoti. — Večina je obstajala v prvi vrsti iz meščanskih poslancev, manjšina pa iz samih veleposestnikov. Med njimi sta brat cesarice vojvoda Ernest Avgust Schleswig-Holsteinski in knezoškof vratislavski dr. Kopp. V dvorni loži je bil nemški prestolonaslednik.
Steselj.
Peterburg, 27. febr. Car je včeraj sprejel generala Steslja v enoumi av-dijenci.
Spoštovanim volivcem loškega, cerkniškega, postojnskega in bistriškega okraja!
Za zaupanje, katerega ste mi skazalt na dan volitve, kakor tudi za častitke k sijajni zmagi se vam prisrčno zahvaljujem. Svoje moči hočem porabiti za vaš blagor in vaše koristi!
V Nov i vasi, 27 febr. 1908.
Franc Drobnič, dež. poslanec.
Dnevne noulce.
4 Zavarovanje zasebnih uradnikov.
»Wiener Zeitung« objavlja izvedbeno na-redbo k zakonu o zavarovanju zasebnih uradnikov (16. decembra 1906). Obvezani so zavarovati se vsi v zasebnih in javnih službah uslužbeni, ki so prestopili 18. leto in niso še dovršili 55 ter imajo najmanj 600 K plače pri enem in istem delodajalcu. Izplačevanje gaž zavarovancev ne sme vršiti se v krajših rokih kot so štiritedenski. Naturalni prispevki, remuneracije in tantieme se, ako znašajo najmanj eno tretjino plače, s to tretjino vračunajo v zavarovanja obvezno vsoto. Zavarovanje se tiče zgolj uradnikov, ki imajo za to zadostno predizobrazbo. (Torej ni potrebna spodnje - srednješolska izobrazba.) Invalidi tetno zavarovanje nastopi le v slučaju popolne. ne pa delne nezmožnosti. Vračuna-nje večje dobe služb, let proti plačilu do-tičnili premij je dovoljeno. Zavarovanje so lahko vrši tudi pri drugih nadomestnih zavarovalnicah, lastnih penzijskih zavodih itd., ako ti zavodi nudijo vsaj te ugodnosti kakor zavarovanje potom tega zakona.
4- Iz Gradca. Kakor znano, so se liberalni in radikalni akademiki polastili vseli devet mandatov v odboru slovanskega podpornega društva v Gradcu. Slov. kat. akad. društvu »Zarji« so hoteli s tem pritisniti na čelo pečat brezpravnosti in javnega preziranja. Vsaj mi smo tako razumeli njih dejanje, kajti javna brezpravnost je javna »capitis deminutio«. Nasprotniki pa so postali čisto gmotarski in popolnoma nemi za vse idealno: čast, ugled društva, ki so ga s svojim nastopom ranili, jim je — nekaj čisto »gmotnega«. — Grozč nam celo, da nam v prihodnje ne bodo delili niti toliko podpor, kolikor pri zadnji seji. Zelo častno, milostni gospodje! — Slovenska javnost pa naj sodi, ali je pravično, da se društvu, ki šteje več kot četrtino obeh ostalih društev skupaj, ne da primernega zastopstva v odboru, ki šteje devet mandatov! — Na večna očitanja naše nepoštenosti in grdo častikrajo, odgovarjamo • s preziranjem.
+ Istrska volivna reforma. Koliko poslancev dobe po dogovorjeni novi volivni reformi Slovani (19), koliko Italijani (25), koliko bo Slovanov v deželnem odboru (2) in koliko Italijanov (3), o tem smo žc poročali. »Obzor« pripominja, da je vsled garancij, ki preprečujejo vsako majorizacijo Slovanov od strani italijanske večine, dejansko zdaj v Istri izvedena ravnoprav-nost tako dolgo zatiranega hrvaškega in slovenskega življa. Mnogo se komentira dejstva, da se tozadevnih konferenc z vlado in Italijani na namestništvu v Trstu ni udeležil poslanec Spinčič. Baje je hotel s tem povdarjati, da njegovi volivci ne odobravajo popuščanja od strani Laginje in Trinajstiča
4 Red za mojstrske izkušnje za obrtne rokodelske zadruge je trgovinsko ministrstvo izdalo in doposlalo političnim deželnim oblastem.
4 Poštne vesti. Prestavljeni so: Poštna oficijanta Friderik Subič iz Št. Petra na Krasu v Gorico in Ivan Majhen iz Divače, kolodvor, v Tržič. Imenovana sta za poštna oficijanta tretjega razreda poštna aspiranta Fran Javor za Zagorje in Iv. Oro za Št. Peter na Krasu. Podelilo se je mesto poštne ekspedijentke v Grahovem pri Cerknici poštni oficijantki Ivani Završ-nik v Kranju in enako mesto v Sv. Križu Cesta proštni administratorici Antoniji Berbuč. Pomaknjeni so: poštar i. razreda Fran Zagorjan v Cerknici v tretjo stopinjo prvega razreda. Razpisano je mesto poštnega ekspedijenta v Prevaljah, (III./3), okraj Postojna. Pavšal za slugo 266 K. rok za prošnje: 4 tedni.
+Zdravstveno stanje dr. Luegerjevo je zdaj precej povoljno. Zdravje se mu v Lovrani vidno boljša.
—	Konkurz. Okrožno sodišče v Novem mestu je razglasilo konkurz o imovini Frana Kiissel, neprotokoiiranega trgovca z manufakturnim blagom v Novem mestu.
—	Povozil je v Freibachu vlak štiriletnega sinčka trgovca Schwingshackla. Otrok je bil takoj mrtev.
—	V Dravo je skočil v Zihpolju blazni posestnik Ferdinand Krasnig.
—	Iz Stopič pri Novem mestu. Tukajšnje učiteljstvo je priredilo 23. t. m. prvi roditeljski sestanek. Nepričakovano velika je bila udeležba. Okoli 250 očetov in mater je bilo na koncu shoda jako navdušenih in z veselim srcem so se razšli.
—	Umrl je dne 26. t. m. v Tatincu pri Kranju stud. farmac. g. Aleks Sušnik. star 28 let. Lahka mu bodi žemljica!
—	Umrl je član gosposke zbornice, dr. Ginti, profesor kemije na nemški tehniki v Pragi.
—	Vabilo k gledališki predstavi, ki jo bo priredilo »Kat. slov. izobraževalno društvo Vič-Glince« v nedeljo, dne I marca, ob 4. uri pop., v dvorani gosp. A. Bernika. mizarskega mojstra na Glincah (nasproti trgovini g. Javornika). Spored: 1;Reklamacija: »Pogovor slavca z vrabcem o prihodnji pomladi.« 2. Zamujeni vlak. Šalo-igra v petih prizorih, priredil A. Kržič. 3. Deklatnacija: »Citronček, belinček, pavlin-ček«. pomladna slika. 4. »Kmet in avtomat«, šaljiv prizor. Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. vrste 70 v, III. vrste 40 v, stojišča 20 v. K obilni udeležbi vabi najuljud-neje društveni odbor.
—	V nedeljo vsi v »Delavski dom« na Jesenicah. Vse prijatelje društva uljudno vabimo na pustno veselico, ki se na pustno nedeljo vrši v našem jeseniškem »Delavskem domu«. Vršili se bodo lepi komični prizori, ki bodo gotovo vsem v najlepšo zabavo. Med tem bo svirala godba na strune in slednjič igrajo živali na tamburice. Ker je torej spored zelo zanimiv, vabimo vse prijatelje neprisiljene zabave na to veselico na Jesenicah!
—	Nova tovarna za cement v Dalmaciji. V Splitu so ustanovili tovarno za cement z delniško glavnico 550.000 K. Tovarno sezidajo v Omišu.
—	Brzovlak povozil delavca. Iz Siska poročajo, da je tam dne 25. t. m. zetnunski brzovlak povozil delavca Ljudevita Ti-majzla. Ponesrečenec je bil na mestu mrtev.
—	Na ringu streljal. Na Dunaju je na ringu streljal na vpokojenega šolskega svetnika Teodorja Schulza neki neznanec, ki je najbrž zmešan.
—	Sarajevski občinski svet je vlada razpustila in volitve razpisala za mesec april.
Štajerske noulce.
š Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica v Mariboru začne poslovati v soboto, dne 7. marca t. 1. mesto 29. februarja, kateri dan se jo je mislilo otvoriti, če bi bili prostori pripravljeni. — Posojilnica ima svojo pisarno na Grajskem trgu v hiši gostilne pri »Črnem orlu« v pritličju. Uradni dnevi nove posojilnice bodo v sredo, četrtek in soboto od 9.—12. ure dopoldne. V praznikih se ne bo uradovalo. Hra-nilnične vloge se sprejmejo od vsakega. Navadne hranilnične vloge se obrestujejo po 4%. Kdor vloži denar proti trimesečni odpovedi, dobi \x/-ic/<. Posojila sc dajejo Ie članom, in sicer na vknjižbo pri pupilarni varnosti po 4%%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5lA>%, in na osebni kredit pa proti 6% obre-stovanju. Izposojuje sc pa denar tudi na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica vsaki čas proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne smejo presegati osem odstotkov. Opom-
nimo, da je tozadevno naznanilo v »Slov. Gospodarju« napačno, ker je inetfir izpustil eno vrsto.
LjunijonsKe noulce.
lj Ljubljanski divizljonar fini. Oskar Diilmann pi. Dillmont, poveljnik 28. divizije, je odstavljen od te komande, ker gre v kratkem v pokoj.
lj Poročil se je včeraj zvečer v Trnovem g. Karol Počivalnik, posestnik hotela »Lloyd«, z gospodično Terezijo Gartner, rodom iz Brna. Bili srečni!
Ij Prostovoljno služeči podčastniki ljubljanske garnizije prirede v ponedeljek, dne 2. sušca t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« obiteljski večer, spojen z muzi-kaličnim in komičnim predavanjem, šaljivo pošto in plesom .Začetek ob 8. uri. K temu večeru se tem potom uljudno vabijo vsi oni, kateri so bili vabljeni k garnizij-« skem venčku dne 6. t. m., kakor tudi prijatelji in znanci podčastnikov.
lj Kolizej se bo v kratkem prenaredil. Izvedla se bo po veliki jami, ki je zdaj ondi in se bo deloma posula; široka cesta, cesta ob evangeljski cerkvi pa sc bo opustila. Poslopje samo se bo olepšalo in morda delilo v dve poslopji. Nekoč — 1. 1842 — je kolizej bil dosti lepši kot je zdaj. Bila je v njem restavracija s ptujskimi sobami, več slavnostnih dvoran, ki so imele luč od zgoraj iz treh steklenih kupol, prostor za prirejanje cirkusnih predstav in zvezdar-no. L. 1847 je izbruhnil požar, ki je skoro celo poslopje uničil. Nato se je restavri-ralo v sedanji obliki.
Ij Kvartanje v levji kletki. Sinoči je akademik Germ izpolnil svojo obljubo: šel je med leve, odigral z ravnateljem svojo partijo taroka in izpraznil več čaš šampanjca, napil je nazadnje tudi enemu levu, stopil pri tem tik do njega ter mu izlil ostanek v časi na grivato glavo. Koncem točke, ki ie trajala četrt ure, so levi in tigri lepo difilirall mimo pogumnega g. Germa. ki ga je ravnatelj Kludsky slavil v navdušenih besedah. Gledalci so mu prirejali živahne ovacije. — Omeniti treba, da se je g. Germ sam ponudil ravnatelju, da izvrši to bravuro in da se ne gre morda samo za reklamo. Tudi ostale točke vsporeda so bile na dosedanji višini krasnih produkcij Kludskovega ensembla.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V MESTIH IN TRGIH NA KRANJSKEM.
Danes se je razvil volivni boj v kranjskih mestih. Liberalna stranka se je morala resno boriti za svojo posest iu je za nadaljne svoje »zmage« dosegla jako usodne večine. V mnogih krajih so liberalni glasovi nazadovali, nasprotni napredovali. Liberalci si lahko s svinčnikom izračunajo svoj konec. Na deželi sijajno zmagoslavje S. L. S., liberalni odpor popolnoma brezpomemben in ob tleh, v mestih krčevita borba liberalne stranke za obstanek. Taka je moč S. L. S. na Kranjskem in taka liberalna slava! Liberalci nimajo nobenega povoda biti ošabni, ampak ponižnost naj jih prešine ob ogromnih številkah S. L. S. na deželi in njihovih omajanih pozicijah v mestih.
V Idriji je ožja volitev, ki se vrši dne 4. marca. Odločitev je v rokah socialne demokracije in radovedni smo, če se bodo odločili za tisto stranko, ki jc z obstrukcijo zaprečila prvi korak za demokratiziranje našega deželnega zbora in kateri edino se ima ogromna večina delavstva zahvaliti da še nima volivne pravicc v deželni zbor.
O izidu volitev so nam došla naslednja poročila:
VRHNIKA-POSTOJNA-LOŽ.
Vrhnika.
Verbič 110, Lenarčič 40.
Postojna.
Verbič 49, Lenarčič 121.
Lož.
Verbič 14, Lenarčič 33.
Skupno Verbič 173, Lenarčič 194.
Liberalec Lenarčič je zmagal torej samo z večino 21 glasov. To je velikanski napredek v tej skupini. Preti šestimi leti si kak protiliberalni kandidat niti pojaviti ni upal. Ob takem napredku je prihodnjič v tej skupini liberalna zmaga izključena. Vrhnika, kjer je Lenarčič doma, je dala Lenarčiču sijajno nezaupnico. Z veseljem beležimo velikansko nazadovanje liberalcev. Naprej!
KRANJ-ŠKOFJA LOKA.
Kranj.
Pavšler 83, Pire 126, Hafner 1 glas.
Škofja Loka.
Hafner 73, Pire 4b. Pavšler 3 glase.
Skupno: Protiliberalna kandidata 160, liberalec Pire 172 glasov. Liberalni kandidat je zmagal samo z večino 12 glasov.
Pred šestimi leti je imel Pire v Kranju 122, Koblar 59, v Skofji Loki Pire 34. Koblar 59 glasov, torej je imel Pire takrat še 38 glasov večine. Tudi v tej skupini se liberalna slava topi!
RADOVLJICA-TRŽIC-KAMNIK.
Radovljica.
Detela 40, dr. Vilfan 56, neveljaven en
glas.
Tržič.
Detela 54, Vilfan 47 glasov.
Kamnik.
Detela 69, dr. Vilfan 99 glasov.
Skupno: Detela 163, Vilfan 202 glasa.
Vilfan je torej zmagal z večino 39 glasov. Pred šestimi leti je imela liberalna stranka v tej skupini večine 46 glasov. Takrat je bilo razmerje: V Radovljici Špen-dal 19, Ferjančič 65, v Kamniku Špendaj 72, Ferjančič 89, v Tržiču Špendal 52, dr. Ferjančič 45.
IDRIJA.
Dekan Arko 120, Engelbert (tangi 121, Ftbin Kristan 72.
Ožja volitev! Pred šestimi leti je dobil dekan Arko 125, dr. Majaron 127 in socialni demokrat Rinaldo 33 glasov.
NOVO~MESTO-KRŠKO-VIŠNJA GORA™ METLIKA-CRNOMELJ.
Novo Mesto.
Plantan 103, razcepljenih je bilo 5. Volilo ni 120 volivcev. Večina današnjih volivcev so bili uradniki.
Krško.
Od 91 volivcev je prišlo volit 47. Notar Plantan je dobil 40 glasov, ostali razcepljeni.
Višnja Gora.
Plantan 11 glasov, dr. Ant. Janežič 11 glasov.
Črnomelj.
Od 126 volivcev prišlo na volišče 58, Plantan dobil 57 glasov, Šuklje 1 glas. — Izvoljen je Plantan, ki ni imel protikandidata.
Metlika.
Plantan 90 glasov.
Kostanjevica.
Plantan 39 glasov.
KOČEVJE.
Kočevje.
Dr. Eger 148, Višnikar 7 glasov.
Ribnica.
Dr. Eger 1, Višnikar 83, Bartol 2, Vovk 1. Križman 1 glas, Ivane 1 glas.
LJUBLJANA.
Oddanih veljavnih glasovnic 2485.
V Mestnem Domu.
(I. komisija. Črke od A do H.)
Oddanih veljavnih glasovnic 648.
Dr. Gregorič 246, dr. Ravnihar 232, dr. TaVčar .380, dr. Triller .361, Petrič (soc. dem.) 33, Kristan 37. Neveljavnih 8, Karol Polak 1 glas.
(II. komisija. Črke I—L.)
Oddanih veljavnih glasovnic 572. •
Dr. Gregorič 197. dr. Ravnihar 200, dr. Tavčar 310, dr. Triller 289, Kristan 25, Petrič 23. dr. Šusteršič 1 glas. Neveljavnih 13 glasov.
V Unionu.
(I. komisija. Črke M—R.)
Oddanih veljavnih glasovnic 587.
Dr. Gregorič 223, dr. Ravnihar 219, dr. Tavčar .336, dr. Triller 324, Kristan 33, Petrič 29. Neveljavnih 1 i.
(II. komisija. Črke Š—Ž.)
Oddanih veljavnih glasovnic 723.
Dr. Gregorič 274, dr. Ravnihar 258, dr. Tavčar 442, dr. Triller 421, Kristan 24. Petrič 20.
Dr. Eger 1 glas, kovač Urbančič 1 glas, Kregar 1 glas. Neveljavnih 6 glasov.
Skupno dr. Gregorič 940, dr. Ravnihar 909, dr. Tavčar 1468, dr. Triller 1395, Kristan 119, Petrič 105, torej sta dr. Tavčar in dr. Triller zmagala z večino okoli 500 glasov.
Volitev se je jako mirno razvijala. Slovesen je bil dr. Tavčarjev uhod v Union. Vsak se je prepričal, da bolj pripravnih, lepih in zračnejših prostorov v Ljubljani ni kot je velika dvorana »Union«.
Pred šestimi leti sta imela opozicio-nalna kandidata v Ljubljani 297 glasov, danes do 940 glasov. Opozicijska misel kljub vsem težkočam vendarle napreduje v Ljubljani in končno gotovo prodre. Borba »Narodovcev« je bila uprav obupna, to kaže, da dobro čutijo, da morejo zmagovati le s terorizmom in da se jim kljub temu že malo tla pod nogami. Tudi streljanje topov z ljubljanskega Gradu »Na-rodovce« ne spravi preko tega dejstva.
Naprej !
Telefonska !n mnlrnm poroči,
AVSTRIJSKA ESKADRA.
Dunaj, 28. februarja. Na povabilo angleške vlade bo avstrijska eskadra na Malti slovesno sprejeta.
SPOMINSKI ZNAKI ZA CESARJEV JUBILEJ.
Dunaj, 28. februarja. Ob priliki 60-letnega cesarjevega vladarskega jubileja bodo vsi civilni in vojaški uslužbenci dobili spominske znake. V Avstriji se bodo nosili na rmenočrnem traku, na Ogrskem na rdečebelozelenem.
PODRŽAVLJENJE POLICIJE V PULJU.
Pulj, 28. februarja. V tukajšnjih mero-dajnih krogih so se sprijaznili z mislijo, da se podržavi puijska policija; zahtevajo pa političnih kompenzacij za to »žrtev«.
NA SMRT OBSOJENI TERORISTI.
Peterbur«, 28. februarja. Vojno sodišče je obsodilo 10 teroristov, med njimi italijanskega žurnalista Calvina in neko žensko, ki so nameravali umoriti velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, na smrt, ostale na dosmrtno ječo. V Wiborgu so zaprli več oseb, ki so z nameravnim atentatom v zvezi.
RESOLUCIJA BISSOLATI ZA SVOBODNO ŠOLO ODKLONJENA.
Rim, 28. februarja. Zbornica je danes odklonila resolucijo Bissolati za svobodno šolo z velikansko večino ter sprejela resolucijo Marengo-Bastia, ki jo je sprejela vlada. Stariši smejo zahtevati verski poduk v šolah ,kjer imajo v občinah večino, drugod morajo sami poskrbeti zanj na svoje stroške.
PRETEP MED DVEMA POSLANCEMA.
Rim, 28. febr. V kuloarjih parlamenta sta se republičanski poslanec Mirabelli in 701etni senator Pierantoni pogovarjala o politiki Cavourjevi in se pri tej priliki spo-rekla. Senator, ki je pravi velikan, je pripeljal Mirabellu močno zaušnico, na kar je slednji senatorja prijel za brado in mu več las izruval. Nato je senator svojega nasprotnika pošteno naklestil. Prišli so poslanci, da nasprotnika ločijo, toda so za plačilo bili od obeh bojevnikov oklofutani. Stvar se bo z duelom končala. (Senator Pierantoni je znamenit učitelj mednarodnega prava in je bil med zastopniki Italije na haaški mirovni konferenci.)
FRANCIJA V MAROKU.
Pariz. 28. februarja.Ministrski svet je sklenil poslati v Maroko vojaška ojačenja.
NA PORTUGALSKEM
Lizbona, 28. febr. Drž. svet je razveljavil vse Francove protiustavne naredbe, razpustil zbornico in določil volitve za 5. april.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 28. februarja.
Pšenica za april.......11 89
Pšenica za oktober......9 86
Rž za april.........10 39
Koruza za maj........6 63
Oves za april........7*83
Efektiv: 10 višje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2ra, urednji zračni tlak 736-0 mm
CM oph iona}«
2* 9. i reč.
28
7. »j utrli. pop
Stanje barometra » mm
733 9
31 5 28'7
Temperatura
po Celziju
0'8
-4 5 61
Velr.Tl
sljug.
Nek«
jasno
Ig r s a E
-iS »
c-o
A tiSi tfSSitiBi AiiSiiiHiitiSi dSi A A A A A A A v v v v v v v v v v v v v v v
valjar za perilo,
starega modela. Poizve se v prodajalni v Stritarjevih ul. 3, Ljubljana. 515 3 2
Kupi se
Žepa zenitna prilika.
Samostojen mladenič z dobro eksistenco na debeli v prijavnem %tctju, Želi se tem potom se3naniti j nekoliko izobraženo gcspico, čedne zunaj-nostiin lepega vedenja v svrho ženitbe. Stroga tajnost zagotovljena.
Ponudbe s sliko na upravo „Slovenca" pod ,,Eksistenca"■ 458 3-3
Proda se takoj iz proste roke radi družinskih razmer	455 5 -4
■ mm
ob glavni cesti na Gorenjskem pri farni cerkvi, v bližini dveh tovarn, v kateri se nahaja dobro vpeljana prodajalna špecerijskega in manufaktur-nega blaga ter žganjetoč. — Vprašanja pod šifro-,,Zlata jama", poštn Begunje pri Cerknici, poštno ležeče.
m V1HO
je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in /,a pristnost jamči „P o s o j i I n i c a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. .— Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino beio in črno od gld. 13 50—18"—.
Gospodična,
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in lepi, pravilni pisavi, želi dobiti službo v kaki pisarni ali za konto-
ristinjo. Naslov pove upravništvo BSlovenca".
443 3-2
Organist, regensehori,
Cecilijanec, popolno glasbeno in liturgično izobražen, z večletnim službovanjem, taa-ritonist in pevovodja, z najboljšimi spričevali, išče službe s 1. aprilom 1908.
Natančna pojasnila daje upravništvo »Slovenca".	527 2-1
Proda se hiša
s sadnim vrtom, z opeko krita, v pritličju z 2 sobama, v 1. nadsr. 1 soba, . prostorna kuhinja s štedilnikom, v Puštalu, Skofja Loka, zelo prijaznem kraju s solnčno lego, posebno primerna za vpokojenega gospoda Istotam 1 parcela travnik in 3 parcele gozda, vse pod zelo ugodnimi cenami.
Natančneje poizvedbe pri F. M. Schm tt-u, trgovcu v Ljubljani.	529 2—1
Eksistenca.
Izborni recepti za samoizdelovanje ruma, vseh vrst likerjev itd. se po nizki ceni prodajajo. — Ponudbe pod ,,0<-stilla-
teur" na anončno ekspedicijo Eduard Braun, Dunaj, I., Rotenturmstrasse 9.	636 2 — 1
''"3
Zlate mtiijfiiSefliB.Piriz, BiaU<5^X ) |
Kaj bolj. hoam. zoho-and- ___-
Ar
lidelovitel) 0. &ydl Ljubljana, SpILl.-Stritar. al. T
0
V
Zeniina ponudba.
h{lad inteligenten trgovec na deželi 2 dobro idočo trgovino, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično staro od 18 25 let, ki bi Imela posebno veselje do trgovine. Prednost imajo one gospodične, katere so obiskovale kak trgovski zavod ali da so kje v trgovini vsled tega, da dobijo potrebno trgovsko prakso, in da so musikalično naobrajene. Vendar je pa glavni pogoj dober značaj in pošteno srce, ker se na premoženje ne gleda toliko. Le resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo pošiljati na naslov „Uijolica 1908" na upravništvo »Slovenca". Jla anonimne in dvomljive ponudbe se ne ozira. Vsaka slika in pismo se v neugodnem slučaju pod moško in častno besedo vrne in sicer priporočeno.	530 3 — 1
Razpis.
V Mokronogu je izpraznjena služba provizoričnega deželnega živinozdra»nika.
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K in sicer pripade od tega zneska 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj Mokronoški.
Prosilci za to službo pošljejo naj podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje
do 15. marca 0908.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1908.
486 3-3
Od deželnega odbora kranjskega.
Sredica včera)Sn|n temp. 0-1», norm. —1 0».
Razpošiljanje našega svetovno slovitega specialnega piva
Salvafor
se vrši v smislu starih ieg in običajev
udi le tos v mesecu marcu.
Da se vsakdo zagotovi, da dobi tudi res ,lSalvator,>-pivo, in ne katero mnogih ponarejanj, naj se pazi na tu vtisnteno, na vsakem sodčku in vsaki steklenioi se nahajajočo varstveno znamko, ki je, kakor tudi oznamenilo .Salvator' s patentno-uradno zavarovano.
Akc. dr. Paulanerbrau.
Salvatorjeva pivarna. Monakovo.

1651
Toči se vsako soboto, nedeljo in vsak praznik, dokler je kaj zaloge v
= kolodvorski restavraciji. =
Josip Schrey, reslavrater.
532 1
Podružnica i v Spljetu. i
Oelniftka glavnioai i i R t.OOO.OOO. l i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese no Komunalne srečke t R157*. - žrebale0 dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000*—, promese na Tiske srečke t K T— - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek K 180.100'—.
Obe promesi skupaj samo K 21—.
JSH 0|
sprejema vlogo na knjlžioa in na tekoči račun proti "t
2 |o o b res ti m.
Podružnica iv Celovcu. 1
R Rezervni fond i i 1 1 K 900.000. 1 1 B