Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. št. 15 KRANJ, 9 APRILA 1933. CENA ŠTEVILKI 1 DIN. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V Inozemstvu: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: po dogovoru. Oglase sprejema samo tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Branimo Cerkev. Že od prvoga človeka naprej je v človečoj naturi dobra i slaba stran. To je nasledek poprijetnoga greha. Zato se človek mora vsikdar boriti s samim sebov, ar ga slaba stran vleče k slabomi činenji dobra pa toga ne dopüšča. Ta borba s samim sebov bo trpela vse dni našega živlenja. Mnogi, ki so bili v začetki dobri, v tom boji obnemorejo, ar se naša natura raj nagible k slabomi, kak k dobromi. Mnogi so pa že od mlada v slabom vzgojeni, tak da sploj nemajo kakših višjih düševnih potreb — n. pr. žele po zdrüžitvi z Bogom — ar jih ne poznajo. Po tom lehko razdelimo vse lüdi v dva dela: Edni živijo z dneva v den po svojem nagnenji i se ne brigajo za Boga i za njegove nauke. Mislijo, da je s smrtjov vsega konec, zato se v tom živlenji ščejo navžiti, keliko se pač da, četüdi na nedovoljeni način. Drügi so pa dobri, ki gledajo živlenje z očmi vere. Tej znajo, da smo na zemli samo romari v večno domovino, ki se začne ravno po smrti. Tej se stalno borijo proti slabomi deli svoje nature, da bi zmagala dobra stran, ar samo ta rodi sad za nebesa. Tak delamo i moramo delati mi vsi, ki verjemo, da je Bog naš nebe oča. mi njegova deca. To nam svedoči poleg zdrave pameti bože razodetje, ki nam je očuvano v svetom pismi. Tevi dvej fronti dobrih i slabih lüdi stojita drüga' proti drügoj kak neprijatela. Dobri ščejo, da bi jih vsikdar več bilo, slabi pa ravno tak. Tak se bije boj med dobrimi i slabimi i se bo bio do konca sveta. Te boj se navadno bije z močjov razuma, to je s pisanjom knig i dnesden posebno z novinami, z govorom, z radiom, z drüštvi itd. Fronta pokvarjenih, slabih lüdi razširja i zagovarja svoje krive navuke i napada navuke dobrih, fronta dobrih pa pali svoje navuke širi i dela proti slabim. Obe fronti se jako potegüjeta za mladino. Pregovor najmre pravi: Što ma mladino, tisti ma bodočnost. To se pravi, što je v mlada srca vcepo svoje návuke, tisti bo s temi mladini, gda zrastéjo, rávnao tüdi dobrim, če jih bo več kak dobrih, ali pa če si bodo znali priboriti oblast v svoje roke. Če nam mladino vzemejo slabi, ki Boga neščejo pripoznati, jo bodo vzgajali v svojem brezbožnom dühi i naši nasledniki Boga ne bodo poznati. Vsikdar slabše bo, vsik dar bole se bo prava sreča i zadovolnost oddaljávala od človeškoga roda. Toda tüdi mi ne smemo držati roke naskriž i je ne držimo, ar Znamo, da je človek stvorjeni za vse več kak samo za te svet. Naša sveta dužnost je, da zbiramo v naš tabor vse do šterih pridemo i znamo, da so ne našega katoličanskoga mišlenja. To nam je zapovedao naš najvišiši vučenik Kristuš z rečmi: ite i včite vse narode! Vsem narodom i vsakšemi človeki, za šteroga znamo, da je ne na pravoj poti, Pokažimo istino, istino ki se na veke ne bo spremenila ravno zato, ar je istinska. To istino čuva s pomočjov sv. Düha sveta mati cerkev s papov, s püšpeki i duhovniki na čeli. Sveta mati cerkev ne išče sebé, nego düše, nemrtelne düše, ki so neskončne vrednosti. Te šče rešiti iz škramplov hüdoga düha i njegovih pripadnikov. Zato se podavle v borbo iz čiste, nesebično lübezni do vsakšega človeka. Njeni najvišji vzor je Kristuš sam, ki je to cerkev nastavo. On je nikdar ne iskao samoga sebé, svoje haske, svoje žepe. Živo i trpo je od prvoga hipa poprijetja do zadnjega zdihlája samo zato, da bi nas siromake rešo pogüblenja. Kelko do- broga je včino lüstvi, kelko betežnikov je ozdravo, mrtve büdio — vse iz čiste lübezni do lüdi. I vendar ka so napravili z njim hüdobni: na najstrašnejši náčin so ga vmórili — Njega ki je bio sama dobrota, smilenost, ki je celo za svoje morilce proso: Oča, odpüsti njim, ar ne vejo ka delajo. I ka se godi s cerkvijov, štero je On nastavo zato, da bi naprej vršila delo, štero je On začno ? Ali se ne zaletavajo v njo neprijatelje od vseh vseh strani, da bi jo vničili? Mogoče je cerkev od prvih krščanskih časov ne telko trpela kak zdaj trpi. Tak da bi se vse peklenske sile zakunole proti njoj. Nega skoro niedne države, gde cerkev ne bi mela neprijatelov, mnogo držav pa naravnoč s svojov državnov oblastjov dela proti njoj z vsemi načini, ki jih hüdobna pamet more najti. Mogoče pri nas v Slovenskoj Krajini nega nikše nevarnosti za cerkev, za naše dühovnike, za naše düše? Što tak misli, pokaže, da pač ne vidi živlenja prek domačega plota. Dnesden je že tak, da se edna ves ali fara ali cela okroglina ne more zdržati na trdnom fundamenti, če se okoli nje vse rüši. Ravno zato se pa moramo tüdi mi priplavlati na vse. Sovražniki cerkve delajo z vsemi močmi, ne ostane drügo, da se tüdi mi pripravlamo i tem bole trdno oklenemo cerkve in njenih voditelov dühovnikov, duhovniki püšpekov, püšpeki pa sv. očé papo. Spoštüjmo svoje dühovnike, lübimo je i bógajmo je v vsem, ka nam bodo naročali. — 1 — 2. NOVINE 9. aprila 1933, Domača i svetovna politika. Beograjski parlament. V parlamenti v Beogradi je kmetijski minister predložo zakonski predlog o spremeni baj i dopolnitvaj posamičnih določb v agrarnom zakoni. Senator dr. Švrljuga je med proračunskov debatov izjavo, da proračun odgovárja zahtevam, ki jih nalaga zdajšnji čas. Vseedno pa je glasovao proti proračuni. Med drugim je izjavo, da nam zvünešnji politični položaj zapovedávle kak najvekšo pazlivost zavolo štere je potrebno, da kem prle rešimo i uredimo naše notrašnje razmere. Pri graditvi velke i močne Jugoslavije je potrebno, da sodelüjemo mi. Izjavo se je proti centralizmi i za federativno ureditev države. Razdelimo Slovane. Vsebina rimske zarote proti slovanskim državam. Najvekši svetovni listi poročajo o načrti, ki sta ga napravila angleški državnik Mac Donald in italianski državnik Mussolini. Ar je načrt važen tüdi za našo državo i posebno tüdi za našo krajino, si ga poglednemo podrobnejše: 1. Polska država naj bi ostopila Nemčiji velki deo zemle med Konitzom i Marienwerderjom, tak da bi bila Nemčija s svojim lastivnim ozemlom zvezana z vzhodnov Prusi jov. Té deo zemle bi odrezao Polsko od morske obale i od pristanišča Gdynje. 2. Romunija bi se prisilila, da vrne Madžarski vse tak zvane transilvanske kraje i one dele Banata okoli Temešvara, šteri so njoj potrianonskoj pogodbi leta 1918. pripadnoli. 3. Jugoslavija bi pa bila prisiljena, da razdeli svoja ozemla med najrazličnejše države i Sicer bi spadno deo Slovenije, to je mariborski okraj, k Austriji, drügi deo Slovenije pa bi prišeo pod Italijo. Madžarska bi dobila celo Slov. krajino, Medjimurje, madžarski Banat i ogromni deo Vojvodine. 4. Hrvaška bi postanola neodvisna država pod italijanskim pokrovitelstvom. 5. Hercegovina bi se zdrüžila s Črnov gorov, obe vküper pa bi se priklüčili kralje vini Albaniji. 6. Srbija bi pa bila zmenšana na predbojne Srbijo, vse drügo bi pa dobili njeni sosedje. Vsi časopisi se čüdijo nad tak drznim načrtom tej dveh državnikov i pravijo, da brezi bojne je to nemogoče. Tak daleč znova Prihaja človeška hüdobija i sebičnost posamičnih lüdi! Hitler — diktator Nemčije. V mesti Potsdami, gde je kralevska grob nica casarov Friderika Velkoga i Fri-derika Viljema, je bio odpreti nemški parlament, da zglasüje Hitlerovi vladi štiriletno diktaturo. Mesto je bilo napunjeno radovedne množice lüdstva, iz hiž so plapolao stare casarske i pruske zastave i prapori s klükastim križom. Oddelki Reichswehra, hitlerjanskih napadalnih čet i Hugenbergovih jeklenih čelad so v bojnih uniformaj tvorili živo steno med številnov množicov, ki je prispela iz vseh krajov Nemčije i tüdi iz inozemstva, i prihajajočimi uradnimi osebnostmi, oblastvenih i casarskimi princi. Slovesnost se je začnola s cerkvenimi obredi v katoliškoj i lüteranskoj cerkvi, nato se je visoka drüžba podala ob burnom vzklikanji množice v garnizijsko cerkev, gde se nahaja grobnica pruskih kralov; tű se je odpro svečan nemški parlament. Stari maršal Hindenburg je odpro parlament i v svojem govori med drügim povedao velko važnost rešitve potrebnih živinskih pitanj nemškoga naroda: „Pravi: „Naj bi stari düh toga slavnoga kraja navdao tüdi zdajšnji rodi naj bi nas oslobodili sebičnosti i strankarske svaje i nas zdrüžili v nacionalni misli i düševni obnovi v blagor Zdrüžene slobodne i ponosne Nemčije!“ tak je končao i nato dao reč ministerskomi predsedniki Hitleri. Hitler je podao zgodovinski razvoj po-bojne Nemčije i se zahvalo prezidenti Hidenburgi, ki je 30. jan. zavüpao Nemčijo zdajšnjoj vladi. Po končanom govori Hitlera je Hindenburg odišeo v grobnico i položo vence.Medtem je množica zmerom znova spevala „Deutschland, Deutschland über allesu (Nemčija, Nemčija nad vse.) Po paradi i bakladi je bila svečanost otvoritve končana. Včasi prvi den novoga nemškoga parlamenta je vlada državnomi zbori predložila pooblastili zakon, ki do leta 1937 izroča diktatorsko oblast, kak je ne imela dozdaj ešče nikša vlada, od onoga časa, kak obstoja parlamentarni režim v Nemčiji. Vse zakonodajne pravice Hindenburga i državnoga zbora pridejo v roke kan clera Hitlera. Hitler je postao gospodar nad 60 milijonskim narodom. Pred | odobritvijov je podao delovni program svoje vlade, v šterom je napovedao iztreblenje komunizma, reformo ustave, Ureditev notranjega narodovoga go spodarskoga i političnoga živlenja, po- trebo ureditve odnošajov do Cerkve do zvünešnjih držav, povdarjao je mi rolübnost Nemčije, kak hitro se njoj prizna puna ednakopravnost. Po kan clerovoj izjavi je državni zbor brez gla sovanja soc. demokratov sprejeo šti riletno neomejeno oblast nad usodov Nemčije i tak je postao Hitler —dik tator. S tem se začenja Hitlerovo tretje carstvo. Neomejenomi gospodari Nem čije bo lehko, da izpela svoj program | nove upostavitve nekdašnje nemške sla ve i moči. Ugoden je za njega tüdi mednarodni položaj v Europi, gda se nagible na njegovo stran ešče močna Anglija i ga pozdravlala Italija i Ma- džarska. Razvoj narodov ide svojo železno pot naprej. Po Europi i v sveti piše fašistični düh tesnosrčnoga naciona-lizma kak protisila na Socialni i socia- Maršal Hindenburg z zadovolstvom nadzira Hitlerove napadalne čete i Seldtejove jeklene čelade pred bojnim spomenikom v Beriini. Zadnje čase se |oba dobro razmita, kakti Hindenburg i Hitler. Rožlanje s sablov je obema prijetno. 9. aprila 1933. NOVINE 3. listični odmev svetovne bojne. Proti komunizmi i maksizmi se pripravla borba z orožjom i nasiljom i zna ednok zavihrati nad Europov kak strašna, vničüjoča burja. Polegla se bo strta komaj te, gda bodo narodi spoznali, da je komunističnoga i marksističnoga düha ne mogoče vmoriti z orožjom i nasiljom, liki edino z istinsko socialnim i narodnim dühom krščanske lübezni i pravice ! Šatansko sovraštvo bolševikov v Rusiji. Versko preganjanje komunistov v Rusiji je dosegnolo razmah kak ešče nigdar ne v zadnjih letaj ruske zgodovine. Vse državno živlenje kak tüdi izživlanje komunistične drüžbe na gospodarskom, umetniškom i celo znanstvenom poli ščejo komunisti zastrupiti s skrajnim sovraštvom do Boga. Cio bolševiške protiverske petletke je, da se v Rusiji zaprejo vse hiže bože i svetišča i izženejo vsi dühovniki vseh veroizpovedi i onemogoči vsakši verski i cerkveni Obred. Agitatorje so kak obsedeni od protiverskoga sovraštva, velka množica naroda pa se zadrži mirno, med njov je verska mišeo ešče ne vgasnila. Zapiranie cerkvij ščejo izsiliti na sledeči način. — Na opravlanje cerkvenih i verskih obredov so naložili ogromen davek, da ga siromašno lüdstvo ne zmore. Zato osta- jajo cerkve neuporablene i bolševiki jih zapirajo i spreminjajo v kinogledališča, plesne dvorane i protiverske muzeje. 60.000 cerkvij je mela negda „sveta Rusijaˮ, dnes pa jih je samo ešče malo število. V Sibiriji pa so celo že vse zaprete. Število dühovnikov, ki so bili streljeni ali so pomrli v ječaj, znaša okoli 10.000. Na jezero dühovnikov je na strašnih Solockih otokaj ali pa so obsojeni na prisilno delo v Sibiriji i Turkestani. Med njimi je okoli 100 škofov (püšpekov). Do 80% vsega dühovništva so iztrebili. Sküpno je bolševiška revolucija pomorila dozdaj do 3 i pou milijone lüdi. Bolševiki podpirajo protiversko propagando i v inozemstvi z vsemi pripomočki. Več ali menje razvite organizacije imajo v vseh državah. Najbole so se te organizacije vrgle na nedorasle mladino. Japonci pred glavnim kitajskim mestom Pekingom. Po zasedbi Džehola so se Japonske čete ne stavile, liki prodirajo naprej. Prednje straže so se po poročilaj že pojavile v okolici Pekinga. Japonska konjenica skuša razorožiti kitajske čete i preprečiti razstrelitev mostov, da bi mogla japonska vojska naglo i mirno napredovati. — Japonska si je tüdi dobro znala zavarovati hrbet s tem, da je sklenola z Rusijov pogodbo o nenapadanji. Dika materam! V zadnjih letaj se je vpelalo obslü-žávanje „materinskih dnevovˮ s tem, da krsčanska drüštva pokažejo mladini z guči, igranji i s pesmijov vrednost pa diko matere. Žalostno je, da trbe lüdem že kričati, ka njim pomeni mati i ka so njoj dužni... Pa vse ži- vlenje očivésno kaže, da so lüdje zaistino pozabili na vretino živlenja, na visiko diko matere ! Kamakoli poglednemo, začütimo, da vláda na sveti če duže vekša podivjanost. To pomeni, da iščejo lüdjé samo zemelsko vživanje; da se go- dijo vnebokričéče krivice posameznim kak celim narodom; mladina beži iz toploga gnezda drüžine v krčme, na cesto; lüdje se ogiblejo düševnomi veselji (dobromi čtenjej itd.) — vse to pa je samo znaménje toga, da se človečanstvo ščé rešiti sladkoga vezálja, ki ga drüži z Bogom, z düšov, z nadzemelskim. To je fundamentalno znaménje našega časa, da misli človek samo na sebe, pozabi pa na svojega bližnjega —ár je pozabo na Bogá... Bog je mnogim prazna reč, ki njim pomeni samo nekaj, ka je daleč, nindri v megli. Ne iščejo ga v trplénji, v želénji po boušem živlenji — záto ga tüdi ne najdejo... Mati — tüdi to je mnogim že prazna reč, četüdi jo vidijo živo pred sebov... Vendar so nelübeznivi ž njov, celó žalijo jo, norčüjejo se z njé, krajšajo njoj živlenje s svojov nebógavnostjov, celó svojo roko zdignejo na njó... Plitvi, za düševno živlenje nemárni lüdje so čisto zgübili tisto naturno čütenje, šteromi pravimo lübezen detéta do matere. Pa ne samo to so zgübili, zapravili: oni so s tem zgübili vse svoje živlenje, ar so zapravili právo živlenjsko pot, spózna-nje svojega živlenjskoga cila! Takši človek, ki ne spoštüje i lübi svoje matere, ne spoštüje tüdi svoje žené — če jo má — i sploj niedne ženske ne; takši oplemeniti človek ne spoštüje i je ne zmožen spoštüvati čednoga človeka! Kak vendar bi to zmogeo, gda ne čüti mejkoga vezálja do njé, ki njemi je dala živlenje i se za njega vse svoje živlenje darüvala? Takši človek je spodóben nemomi živinčeti, ki pozna samo svoje jasli. Mati je središče drüžine. Drüžina pa je fundament živlenja; če je drüžina ne zdrava, če v njoj ne vláda lübezen Zgodovina Slovenske krajine. Vüjec Ulrik Celski njemi je držao korono sv. Stevana nad glavov i namesto njega prisegno. Medtem časom sta se pa začnoli obe stranki bejevati, začnola se je državlanske bojna, ki jé jako oslabila Vogrsko. Polski krao Vladislav II. pride z vojskov na Vogrsko, proti njemi pa ide Ulrik Celski s svojim povelnikom Janom Vitovcom skozi našo Slovensko krajino. Polskomi krali je pomagao tüdi léndavski bogataš Pavel Banič, šteri je vodo oddelek kralevske vojske, pa ga je Vitovec pri Sombateli premagao i zgrabo, nasprotno je pa Ulrika Celskoga premagao ob vodi Rabi Ivan Hunjadi, ga zgrabo i poslao krali Vladislavi v Budapešto. Vogrske razmere za nedoletnega krala Ladislava. Gda je nato polski krao Vladislav, šteroga je tüdi po smrti krala Sigis- munda leta 1437. eden deo Vogrov Zvolo za vogrskoga krala, kak smo že čüli, spadno pri Varni 1. 1444. v boji proti Törkom, so vsi Vogri priznali mladoga Ladislava za svojega krala. Liki njegov varuh (tutor), casar Friderik III., ga je ne dao iz rok, ar je šteo imeti odločilno reč v vogrskih zadevaj. Tak se je morao potegniti za mladoga krala z vso odločnostjov Ulrik Celski i z avstrijskimi uporniki obkolo casara v Bečkom Novom mesti. Nato je Ulrik prisilo cesara Friderika, da je morao prepüstiti Ladislava njemi, ki je zdaj tüdi postao namestnik na Avstrijskom, štero je pripadalo krali Ladislavi. Liki Ulrik Celski je ne znao držati reda, kak njegov prednik. Tlačo je podložnike z velikimi dačami i odávao javne slüžbe, tak je nastalo v državi med uradništvom velka pokvarjenost. Naslednje so Ulrika zatožili pri krali, šteri ga je odstavo. Sramotno se je morao umakniti na svoj celski grad, gde je tüdi snovao načrt za maščevanje. S podküpovanjom se njemi je posrečilo pritegniti vplivne dvornike na svojo stran in tak se je ne dugo na to znova vrno na svoje prejšnje mesto. Ne njemi je pa bilo zadosta, da je bio že ban hrvaški i namestnik avstrijski, nego ga je gnala njegova častiželnost tak daleč, da je šteo postati tüdi namestnik na Vogrskom i to se njemi je tüdi posrečilo po smrti Ivana Hunjadija leta 1456. A to je bila tüdi njegova nesreča. Leta 1456. je prišeo s svojim varovancom na Vogrsko gde so Törki napadali Vogrsko mejo i po njoj punili. Tü je mladi krao Ladislav imenovao Ulrika za stotnika svoje vojske, ka je hüdo zadelo sina vogrskoga krala, pokojnoga Ivana Hunjadija, ar se je bojao, da ga bode Ulrik Celski popunoma potisno v stran. Vogrska vojska se je zbirala med Beogradom, kama je prišeo tüdi mladi krao sam v spremstvi Ulrika. Zajtra je bio Ulrik Celski s kralom Ladislavom pri meši. Prle pa kak se je meša končala, je poslao nevoščeni 4, NOVINE 9. aprila 1933. med vsemi, te so tej lüdje ne v pravom razmerji do živlenja, zablodili so s prave poti. Matere s svojim trplenjom držijo tri vogle hiže, drüžine. Kakše je človekovo oponášanje do matere, takša je njegova zrelost za živlenje, takša je njegova človeška čast. Če bi milijoni posekali pred kem i njemi slüžili, svoje matere pa ne bi poštüvao — brez časti bi bio té človek! Lübezen do matere je tiha, skrita. Kaže se v malom, v reči i djánji, tüdi v miranji. Pa ešče to: ravnanje z žen-skov, oponášanje do njé je v dené- šnjem živlenji gróbo — vse to záto, ár nega pravoga spoštüvanja matere j Naše živlenje mora postánoti zdravo, čisto! Drüžina mora postánoti jedro živlenja. Záto dika materi! Darüjmo njoj svoje misli, svoje delo — tak kak se ona vsigdar darüje za nas! Čast materam! Slovenska krajina. Hunjadi po Ulrika, naj pride na razgovor o važnoj zadevi. Komaj je Ulrik stopo med zbrane velikáše, je nad njim Hunjadi zakričao: „Ka vas je prineslo na Vogrsko? Ali ešče ščete tű več posestev i časti?" Grof Ulrik njemi pa odgovori: „Prišeo sem kak spremlevalec svojega krala v obrambo krščanske vere proti Törkom.ˮ Nato pa Hunjadi potegne meč i zakriči: „Vdarite po Celskom Ulríki!ˮ Ulrik se je razburo in zamahno proti Hunjadiji, njemi odbio ročaj meča i ga rano na glavi i prsti. V tom hipi se odpro vrata i iz hiše pribeži krdelo skritih vojakov z meči i sulicami, šteri ranijo i na zemljo vdarijo Ulrika. Telo položijo na mizo i njemi odsečejo glavo. To se je zgodilo zajtra 9. nov. 1456. Z Ulrikom so izumrli slavni Celski grofje, šteri so dugo let bili najbole vplivni velikašje na Štajerskom. Za ogromno celsko dedščino je nastala hüda Svaja, štere Posledice je nosilo pali siromaško kmetsko lüdstvo. Trgovci, obrtniki, gostilničari i vsi drügi, ki želete svojim odjemalcem í prijatelom želeti veselo Vüzem pošlite včasi, najkesneje do to. aprila, svoj oglas uredništvi „Novinˮ. Preminóča leta so po našoj Krajini prosveta društva v tom časi igrala dobre igre — letos čakamo zaman! Pravijo, da tej drüštev nega več. Bližajo se vüzemski svetki — zato prosimo pa opominamo vse naše naročnike, ki so nam ešče kaj dužni, naj kem prle spunijo svojo dužnost. Razni kraji (Blatonci, Lipčarovci i t. d.) Pri nas se od časa do časa dogajajo čüdne reči. Naša ves je zidana pod bregom; na vrhi brega so zdaj postavili nekšo zidino, v štero so záprli „šprickancoˮ, tak da ja nede blüzi, če de gorelo. Bi radi znali, zakaj? Prek od te zidanice je oštarija, krčmár pa je dober z . . . no, ja, vej razmite! Romanje na Trsat vabi velki zvon Marijinega svetišča in morje adrijansko buči pozdravno pesem Slovencem, ki pohite o binkoštih k Mariji, morski zvezdi. 200 romarjev je že pripravlenih,, romali pa bomo le, če nas bo do Velike noči Vsaj 500. Imeli bomo posebni vlak, voznina bo polovična, iz-let po morju bo brezplačen z našimi izkaznicami, ki bodo po 40 Din. Kdor gre z nami, naj se takoj prijavi na naslov: Romarski odbor pri „Sveti vojskiˮ, Ljubljana, Dunajska c.17 da mu bomo pravočasno poslali po- jasnila. Čüjte, čüjte! Z edne vesi na vo- grskoj so poslali nekše pismo nekšemi gospodi — v srbohrvatskom jeziki! To pismo smo čteli v nekših novinaj („Lendavske močvareˮ). Tak pišejo lüdje, ki ne vejo slovenski, v drügom jeziki — dvojimo pa če toga znajo! Živijo pa tej lüdje v našoj Slovenskoj krajini v glasovitom leti 1933. okoli fašenika (fajnščeka). Velki ogenj v Ivanovcih. Pre- minoči tjeden je nastao velki ogenj pri gostilničari Zrinskom, šteri je po- vzročo velko škodo. Zgorelo je celo gospodarsko poslopje, nekaj svinj, slama i krma, gospodarsko orodje drügo. Požar je zanetila zločinska roka. Tüdi v Sebeborcih velki ogenj. V Sebeborcih je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Podleska i velka oslica slame pri posestniki Barbariči, številni požari v zadnjih šestih tjednaj dajo dosta razmišlati i lüdje s j strahom legajo k počitki, ali pa celo noč stražijo okoli svojih domov. Ne samo velka gospodarska kriza, liki tüdi pogosti požari povekšajo žalost našega lüdstva. Slika nam kaže nove kardinale, štere je nedavno sv. oča imenovao. 9. aprila 1933. NOVINE 5. Po domovini. Jugoslovanski škofje (püšpeki) toženi pred sodiščom. Preminoči tjeden se je začnola na okrajnom sodišči v Zagrebi kazenska razprava proti škofom Jugoslavije zavolo pastirskoga pisma o Sokoli kraljevine Jugoslavije, na zahtevo zasebnih tožitelov, ki so: Zagrebški profesor Štefan Adolf, Maks Domunič i ešče dva drügiva. V imeni obtoženih Škofov je njihov zastopnik dao na zapisnik sledečo izjavo: „ Slavno kr. okrajno sodišče ! Pastirski list od 17. nov. 1932 so izdali katoliški škofje kraljevine Jugoslavije po svojoj slüžbenoj dužnosti kak vučiteli i čuvarje vere i morale, da odstranijo od katoliške mladine vsakšo nevarnost v verskom i moralnom pogledi. V izvršavanji omenjene dužnosti so katoliški škofje odgovorni edino le pristojni cerkveni oblasti.! Po določilaj cerkvenoga zakona sploj nemre tožilec brez dovolenja svete Stolice pred posvetnim sodiščom tožiti škofa ne v kazenski ne v civilni stvari. Takšega dovolenja tožitelje nemajo tüdi v tom slüčaji. Iz tej razlogov mi je čast izjaviti, da se v razpravo, ki je določena za dnes, ne bom spüščao.ˮ Nato je zastopnik škofov zapüsto sodno dvorano. Sodnik je nato razpravo odložo. 31 vukov je zastrupo. V Rudo-poli je nadlogar Samardjija nastavo v gošči vukom strup (čemer). V 16 dnevaj je najšeo mrtvih sedem velkih vukov, od šterih je bilo pet samic. Oda so samice davali iz kože, so v štirih najšli po pet mladičov, v edni pa sedem mladičov, tak da je bilo zastruplenih vsega vküper 34 vukov. Dete živo zgorelo. V Prištinici v Dalmaciji se je sedemletna Mara Brkan s svojim štiriletnim bratom segrevala v kühinji pri ognji. Naednok se je deklici vužgala janka i bila je včasi vsa v plamenaj. Bratec je prestrašen pobegno. Gda je prišla mati, je najšla nesrečno deklico vso vžgano ležati mrtvo. 19 plemenskih krav zgorelo. Pred par dnevi je nastao požar blüzi Zagreba na nekšem veleposestvi. Požar je z velkov naglicov zavzeo vso gospodarsko poslopje. Devetnajst plemenskih krav je poginilo v ognji, od šterih je bila vsakša vredna 20 do 25 jezero dinarov. Zgorelo je tüdi dosta telet i živinske krme. Oblasti so na deli, da ugotovijo vzrok požara. Sv. misijon v ljubljanskih cerkvaj. Ta tjeden se je začno sv. misijon v Ljubljani. Vse ljubljanske cerkve so nabito pune lüdi, šteri se z velkim veseljom udeležüjejo misijonskih govorov. Sv. misijon bo trajao 9 dni. Niti mrtvecom ne dajo mira. V Velkom Bečkeretki v Vojvodini so Predkratkim ropari odprli več grobov bogatošov. Mrtvecom so pobrali zlate prstane i zlate zobé. Roparom so bili grobi dobro poznani, ar so samo grobe premožnejših drüžin odprli. Policija jim je že na sledi. D jaštvo ljubljanske univerze. V zimskom semestri 1932/33 jé imela ljubljanska univerza 1791 slüšatelov Ka pravi indijski izobraženec — nekatoličan o Cerkvi. Indijski časopis „Prabudda Narataˮ (Prebüjena Indija) je priobčo nedavno članek dr. modroslovja g. Taraknath Dasa, od ureditve katoličanske cerkve. Indijski vučenjak zaklüčüje članek sledeče: Lüdski značaj rim. katoličanske cerkve se najjasnejše vidi iz njene uredbe od tej 1781 rednih i 10 izrednih. Slü-šatelic je bilo vmes 288, ki so bile vse redne. Največ slüšatelov ima juristična (právna) fakulteta, čeravno je bilo pred ednim letom nájveč slüšatelov na tehniški fakulteti. Juristična fakulteta (na tej študirajo bodoči sodniki, fišhališi i. t. d.) je Štela 548 rednih slüšatelov i 4 izredne. Slüšatelic je bilo vmes 50. Tehniška fakulteta (na toj študirajo bodoči inžiniri) je štela 496 rednih slüšatelov i 2 izredna. Slüšatelic je bilo vmes 15. Filozofska (modroslovna) fakulteta (na toj študirajo bodoči profesorje) je štela 429 rednih slüšatelov i 1 izrednoga. Slüšatelic je bilo vmes 194. Teološka (bogoslovna) fakulteta je štela 161 rednih slüšatelov i 3 izredne. Medicinska fakulteta je štela 147 rednih slüšatelov, med temi 29 slüšatelic. same. V njenoj čredi so bogatini i siromaki, vučeni i nevedni, najme v cerkvi „se rodijo vsi lüdje slobodni i ednakiˮ. Kmečki i kralov sin, oba moreta postati dühovnika ali vstopiti v kakšo redovniško drüžbo, samo če imata za to sposobnost. Značilno svojstvo katoliške cerkve je tüdi njena velka pažnja i briga za vzgojo mla- V Ameriki iehko palik pijejo pivo. Slika nam kaže množico pred pivovarno v Newyorki. Vest, da je predsednik Roosevelt podpisao zakon, ki znova dovolüje točenje piva po vsej Ameriki, so razglasili v Newyorki i drügih vekših mestaj s svetlobnimi žarki i to tak, da so projektirali reč „Pivo!“ V mesti Mil-wanch, ki je znan po svojih pivovarnaj, so naznanili podpis novoga zakona z zvonenjom i tülenjom po vseh tovarnaj. Po tujini. 6. NOVINE 9. aprila 1933. dine, ki pripada cerkvi. Prav tü se kaže ona čüdežna moč te velke organizacije, ki se je razširila po celom sveti, štera močno vpliva na dogodke, celo močnejše, kak šterakoli drüga Svetovna sila. Vseučiliški (univerzitetni) študij v Nemčiji. V Nemčiji bode letos končalo Srednje šole, nad 400.000 dijakov. Razumlivo je, da ta množica ne bo bobila po srednješolskih študijah primernih slüžb i bo zato nadalüvala svoje včenje na univerzi. Da se onemogoči prevelki dotok na univerze i s tem bar malo zniža procent brezposelne akademske inteligence, je prosvetni minister odredo, da se bo lehko posveto akademskomi študiji samo tisti, ki njemi bode to priznala i dovolila posebna komisija. Ostalim bo univerza tüdi odprta, vendar ne bodo uživali vseh akademskih pravic i ugodnosti. Velki katoličanski shod. Velki katoličanski shod se bo vršio prišestno leto na Češkoslovaškom. Nad 230 mrtvih i nad 4000 ranjenih je bilo pri zadnjoj strašnoj po-tresnoj nesreči v Kaliforniji, o šteroj smo že poročali. Katoličanske šole v Ameriki. V Zedinjenih državaj Severne Amerike se katoličansko šolstvo zadnje čase jako lepo razvija. Po statistiki, ki jo je objavila uprava katoličanskoga šolstva v teh državaj, je bilo v Šolskem leti 1932-33 vpisanih 2 mil. 679.000 vučencov v 10.576 katoličanskih šolaj. Od tej je bilo 2 mil. 268.000 vpisanih v osnovne šole, šterih je 7920, v 2254 srednjih šol je bilo vpisanih 265.000 vučencov, v 47 strokovnih šolaj pa 10.000 vučencov. Katoličanskih dijakov je bilo 116.000 na 167 univerzaj. Vse te katoličanske šole so zasebne, štere vzdržüjejo katoličani s svojimi prispevki. Državna oblast tem zasebnim katoličanskim šolam ne dela nikših težkoč i ovir, liki jim priznava v javnosti jednake pravice kak državnim šolam. To so krščanske drüžine! V nekšem mesti v Franciji je nedavno bila posebna svečanost, prirejena od zveze katoličanskih družin. Na to svečanost so bile pozvane tiste matere, ki imajo 12 ali več dece. Na svečani prireditvi je bilo navzočih 50 takšnih mater. Med njimi je imela edna 18 dece, 2 po 17, 4 po 16, 3 po 15, 12 po 14, 13 po 13 i 14 po 12 dece. — Svečanost se je začnola z božov slüžbov, nato je bilo zborovanje z svečano obredom v čast tem požrtvovalnim materam. Težko stališče židovov v Nemčiji. 48 židovskih drüžin s 150 člani je zbežalo pred nasiljom Hitlera iz Nemčije na Polsko. Najsevernejša univerza na sveti. Zdrüžene države severoameriške ščejo v najkrajšem časi zgraditi v Upernioški na Grönladiji novo univerzo, ki bode po svojoj legi najsevernejša univerza na sveti. 15 odličnih ameriških vučenjakov-profesorov se je odločilo, da se preselijo na Grönlandijo i posvetijo vse svoje sile i moči znanstvi i kulturnomi napredki grönlandskoga lüdstva. Bečki nadpüšpek dr. Initzer je bio pred kratkim imenüvan za kardinala. Na sliki vidimo, kak prejema dekret o imenovanji. Oxfordski akademiki i mir. — Zveza akademikov znamenje 1. 1924 ustanovlene angleške univerze v mesti Oxfordi je z 275 proti 153 glasovom izglasovala resolucijo, v šteroj izjavlajo člani toga zdrüženja, da v nikšem primeri i pod nikšimi pogoji ne bodo vzeli orožja v roke i sodelovali v kakšikoli bojni. Človekolübni bogatašje. Francuski listi prinašajo novico, da misli ustanoviti znani pariški milionar i bankir Rothschild organizacijo dvajsetih najbogatejših mož sveta. Člani te svojevrstne organizacije bi poklonili petino svojega neizmernoga premoženja 30 milijonom brezposelnih na sveti. — Tak vüpa Rothschild zajezditi gospodarsko katastrofo (nesrečo). Ogledalo časa. Kelko je jezikov na sveti? — Nekši nemški profesor, po svojoj stroki zemlepisec, je zračunao, da je na na sveti približno 2796 jezikov. Od tej je 860 glavnih. Tej glavni so razdeljeni sledeče: u Europi 48, v Aziji 153, v Afriki 118, V Ameriki 424 in v Oceaniji 107. Na Francuskom je živo v 18. stoletji modrijaš Voltaíre, šteri je neprestano ponávlo reči: »Vničite nesramnico!« — s tem je mislo katoličansko cerkev. Té voditeo slobodno mislečih sovražnikov Cerkev je tüdi ponavlao reči: »Lažite, lažite, nekaj že ostane!« Po teh rečáj se v denéšnjem časi ravnajo mnogi, šteri so vse svoje poštenje že zgübili, pa ga ščéjo ešče drügim vzeti. Lažejo, samo da bi drüge v sramoto spravili. Vrag je oča láži. Boj vsakšoj laži! Višek moderne tehnike. Ame riškim vučenjakom se je posrečilo zgra diti podmornici podoben, hermetično zaprt zrakoplov, s šterim sta se dva najdrznejša ameriška letalca podala v neizmerne višine i prišla na najbližji planet zemle — na luno. Dozdaj sta se ešče ne vrnila, gda se pa bodeta, bomo včasi poročali o njunih zanjim vih podatkaj o tamošnji „zemli“ i lu ninih „lüdehˮ. Širite„Novineˮ 9. aprila 1933. NOVINE 7. Gospodarstvo. Cene in sejmska poročila . Ptujski sejmi. Na konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek dne 21. prošlega meseca, je bilo prignanih 489 glav in Sicer 119 krav, 101 telica, 101 vol, 17 bikov in 171 konj. Prodanih je bilo 216 glav. Cene so bile: krave 1.75 do 3.75 Din, telice 2.25 do 4.75 Din, voli 2.25 do 4 50 Din, biki 2.25 do 3.60 Din, za 1 kg žive teže. Konji po kakovosti od 500 do 3275 Din. — Na svinjski sejem v sredo dne 22. III. je bilo prignanih 175, prodanih pa 56 rilcev. Cene so zopet poskočile ter so se prodajali prolenki po 8 do 9 Din, polmastni po 9 do 9.50 Din, plemenske po 6 do 7.50 Din za 1 kg žive teže; prasci po kakovosti od 120 do 200 Din komad. Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 24. marca 1933 je bilo pripelanih 145 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 120 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 140 160 Din, 3 do 4 mesece stari 230 do 380 Din; 5 do 7 mesecev stari 450 do 530 Din; 8 do 10 mesecev stari 550 do 580 Din; 1 leto stari nobenih, 1 kg žive teže 7 50 do 8 Din; 1 kg mrtve teže 11.50 do 12 Din. Prodanih je bilo 67 komadov. Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edmund Saborsky & Co., Dunaj); Prignanih je bilo 2221 goved iz Jugoslavije 148. Cene : voli najboljši 1.55, I. 1.25 do 1.45, II. 1.10 do 1.20. III 0.75 do 0.85; krave I. 0.95 do 1.05; II. 0.75 do 0.90; biki 0.80 do 1.02; klavna živina 0.52 do 0.78. Cene so neizpremenjene. Na cvetno nedelo. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! V onom vremeni: Gda bi se približávao Jezuš k Jeružalemi, ino bi prišao v Bethfago k bregi Olivetanskomi: teda je poslao dva svojiva vučenika, govoreči njima: Idta v kašteo, šteri je pred vama i preci najdeta somarico privezano i žrebe žnjov, odvežta jo, i pripelajta meni: i či de što vama kaj pravo, povejta, ka Gospod nje potrebüje, i preci je odpüsti. To je vse včinjeno; da bi se spunilo, ka je povedano po proroki, govorečem: Povejte čeri Sionskoj: ovo Krao tvoj ide tebi Pokoren, sedeči na somarici, i Žerbeti pod bremen navajene somarice. Idočiva pa vučenika, včinila sta. kak je zapovedao njima Jezuš. I pripelala sta somarico i žerbe i djala sta na njidva opravo svojo i njega sta gori posadila Velika pa vnožina prestérala je gvant svoj na pot: vnožina pa, štera je naprej Šla, i štera ga je zasledili vala, kričala je, govoreča; Hožana Sini Davidovomi ! blagoslovleni, ki je prišao v imeni Gospodnovom. Odvečera. Jablane v cvetj. Malo pod vrejom Oljske Gore, v vesnici Betfage, pri poti pred dvoriščnimi vratmi je bilo žrebe, na šterom je ešče nišče ne sedo. Gospod Kyrios, veličastno preprosti Krao mira jaše proti zapadi. Procesija je Šla skoz južna vrata v sveto mesto Jeružalem. Krik te vnožine ešče zdaj odmeva, v vsakoj svetoj meši: Sanctus. Pa, joj! Mišlenje teh lüdi ne sega prek lastnoga naroda: Slava sinü Davida! A Cerkev je? — Za vse narode! * V spomin na to slovesnost Cerkev to nedelo blagoslavla palme zmage, oljke mira. Vsak čitatelj tega lista dobi zanesi jivovremeno- ________________ kazno napravo zastonj. Izrežite ta Oglas in ga pošljite poleg nepokvarjenih znamk v znesku Din 3 50 za stroške in dobili boste lično izdelano, zak zašč. vremenokazno napravo, pat. št. 9514, ki kaže vreme zanesljivo za 24 ur naprej. Za vsakega čitatelja in njegovega prijatelja je ena naprava na razpolago. Sprejemajo se samo pismena naročila pod šifro Barometer" na upravo tega lista do 20. febr. 1933. (5-6) Širite Novine" Nervozni rano mujrajo! Ste mogoče tu pa tam opazili pri sebi šteroga od naslednjih znamenj bližajoče se živčne oslablenost!? Naglo razburkanje, nerazpoloženje, trepetanje, kotrig, nemernost, kucanje srca, vrtenje v glavi, tesnobnost, nespanje, ne-, mérne senje, neobčutlivost nešternih delov tela, plašlivost, prevelka razdražljivost zavolo protiguča, ropotanja, poželenje po omamilih: tobaki, alkoholi, teji, kavi; trepetanje zimic ali miganje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpovid spomina ali govora, vözredna nagnenja ali odpor. Či nastopi pri Vas šteri od teh zaménj nervoznosti, edno močno ali več fküper te so Vaši Živci gvüšno oslableni i nücajo okrepčila. Ne püstite toga naprej, ar za tem lejko pride nevarno motenie düševnih zmožnosti, kak na priliko: nespametno gučanje i nezavedna dejanja, nagla telovna oslablenost i rana smrt. Vseedno je kakšo formo ste živčno oslabeli — vabim Vas, pišite mi. + Rad Vam šenki i poštnine prosto odkrijem enostaven način, ki Vas bo razvesélo. Mogoče ste za vse felé vrásto zdávali že dosta penez, pa ste malogda dosegnoli zbokšanje. Gvüšni ste lejko, da poznam pravi način kak se naj odpomore oslabelosti Vaših živcov. Té način prinese tüdi zbokšanje razpoložejnja, veselje do živlejnja, moč i delazmožnost. Dosta lüdi mi je že Pisalo da jih je zefsema prerodo. To svidočijo tüdi mnenja doktorov. Košta Vas samo dopisnica (karta). Pošlem Vam jako poučno knigo, ščista šenki. Či nemrete pisati včasi, si sránite té oglas Nabiralno mesto pošte: Ernst Pasterček, Berlin, SO., Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 890. Pozor! 8. NOVINE 9. aprila l933. Izjava. Podpisani Majcan Leopold, posestnik v Rankovcih izjavljam, da smatram za neresnične besede, katere sem govoril dne 18. januarja 1933 v gostilni g. Kerčmar Štefana v Vanča vasi proti g. Horvat Ludviku poštarju v Rankovcih, zato tudi obžalujem ter se njemu najlepše zahvaljujem, da je tožbo odpovedal. Rankovci, dne 30. marca 1933. Majcan Leopold. Razglas. Rok za ponüdbe za gradnjo nove hranilnice v Murski Soboti ter za dobavo materijala pri novi gradnji kakor je bilo razglašeno dne 15. marca 1933. se podaljša do 15. aprila 1933. ob 12. uri. Ta razglas se smatra Obenem kot druga licitacija. Interesenti naj upoštevajo eventulene med tem došle od kr. banske uprave določene spremembe pri projektu. Županstvo občine Murska Sobota dne 31. marca 1933. Koder Anton J. r. Posestvo 5 oralov z zidano hišo se proda. Vprašati Jože Püčko, Sv. Trojica v Slov. gor. 1—2 VABILO na VIII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice t Beltincih f. z. z o. z. ki se vrši v hranilnih prostorih dne 17. aprila 1933. ob 15 uri (3 uri pop.) s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. Slučajnosti. Opomba: Ako bi v določenem času ne bilo navzočih zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje občni zbor na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen brez ozira na število navzočih članov. 1—1 Načelstvo. GOLŠA (krof) OTEČEI1 VRAT je obolenje ščitne žleze, štera se more pravočasno ozdraviti, ar se inači delovanje toga važnoga organa kak zaščita proti strupom ogroža, zavolo šteroga nastopajo nevgodni i dostokrat nevarni pojavi. Doktorska znanost je dognala, da soli, stere vsebujejo jod, izvenrédno dobro delüjejo na razne oblike golš (krofov) Mnogoštevilni betežniki so dognati, da dosegnejo z upo-rabov našega enostavnoga pitnoga zdravlenja hiter i povsem neškodliv vpliv na bolezen. Vsakši, šteri trpi na golši i ima vtečen vnetvrat, otečene žleze, naj zahteva našo knižico, štero njemi pošlemo brezplačno. Dopisnice zadostüje. Poštno nabiralne mesto: GEORG FULGNER, Berlin-Neuköln, Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 95. Otvoritev nove DROGERIJE v hiši g. Hartnera v Murski Soboti Naznanjam poštüvanomi občinsvti da odprem novo drogerijo Na zalogi je velika izbira vsega drogerijskega blaga in stvari, vse zdravilne specijalne potrebščine za človeka in vsakovrstni pripomočki za higenijo tela, zobov itd. Velika zaloga vseh sredstev za domačo potr bo in živino, za konje, govejo živino, svinje in kokoši; tudi za kmetijstvo, sadj rstvo, vinogradništvo in kletarstvo. Vsa sredstva za pokončavanje škodljivcov. V kozmetiki bom imel v največji izbiri parfume, pudre, kreme, milo (sapune) in vsakovstne druge potrebščine najboljših znamk po izredno nizkih cenah. Velika zaloga fotomanufakturnih potrebščin, galanterijskega in gumijastega blaga, mineralne in zdravilne vode. medicalna vina, cognac, liker rum in razne esence, vsakovrstni čaj! ter sto in sto drugih stvari, katerih dosedaj v Murski Soboti ne bilo za dobiti. To pri nas že lako potrebno trgovino sem ustanovil v interesu javnosti in se upam, da bom v vsaki zahtevi mogel točno zadovoljiti. Mr. Ph. Andersch Josip Drogerija „PRI BELEM KRIŽUˮ Murska Sobota. Cement, apno, les, cementne izdelke, najcenejše naročite in kupite pri V Bratina, trgovec in studenčni mojster v Križevcih pri Ljutomeru, ki tudi prevzema vsa nova in stara studenčna dela po celem Prekmurju. 1—3 Cepljeno trsje 10 000 naprodaj in sadno drevje, hruške, jablani. Vrsta trsja: Pošcip, Beli Burgundec,Rulen- der, Bovierova Ranina, Žlahtnina, Velki Rizling, Muškatelec. Cena po dogovoru. FRANC SERŠEN, trsničar v Veržeju pri Ljutomeru. 2—4 BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette PARIS Telefon: Trinité 81-74 • , 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burbu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: No. 3064-64 Bruxelles Francija: No. 1117-94 Paris Holandija: No. 1458-65 Ned. Dienst Luksenburg: No. 5967 Luxembourg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. (5) Pozor I 3—4 Pozor! SEMENA vsakovrstna kakor: travno-deteljna-zelenjad-na in cvetlična. posebno pa za peso, ne-prekosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v naküp staroznana tvrdka M. BERDAJS — Maribor Ustanovljena Tei. št. 23-51 Ustanovljena 1869 (Interurban) 1869 POSESTVO edno vüro od železniške postaje Dravsko Središče, ki meri dva orala z lepim sadovnjakom, zidana hiša in gospodarsko poslopje zidano, je k odaji. Poleg hiše je k odaji še več njiv i travnikov. Kupci naj se javijo v Črensovcih pri upravi „Novinˮ. 2-2 Za tiskarno Tiskovnega društva Jos.Linhart, Kranj. - Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Oblasti odgovoren uredniki Jos.Linhart, tehn. vodja tiskarne, Kranj. — Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv.Petra c. 74; rokopisi na isti naslov.