AMERIŠKA AMERICAN iN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONI.V DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 27. CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 2nd, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Kongres je v medsebojnem Zanimive vesti iz življenja boju radi milijonov pod- naših rojakov po raznih pore farmarjem naselbinah Amerike G] Washington, 31. januarja. Do- Slovenski, hrvatski in srbski Um .ie senatna zbornica Icon- delavci so v Chicagi ustanovili tfio.sa pred enim tednom z veliko Jugoslovanski delavski svet, ki eeino odglasovala, da se plača bo deloval za "pobijanje proti- 'h 1 aga j n e Zedinjenih držav demokratične in diktatorične •p--',000,000 farmarjem in dru- propagande med ameriškimi Ju- brezposelnim, ki trpijo v goslovani." Kaj naj to pomeni, časih gospodarske depresije, nam je umevno. Pa Poslanska zbornica danes Blaž Novak, bolniški tajnik krnila predlog in glasovala SN P J, je dobil vest iz starega J'rotj $25,000,000. Očividno je, kraja, da je v Doleh pri Litiji česar se republikanci najbolj ra černice. Zapušča soprogo. V "'•lijo. V poslanski zbornici je Ameriki je bival 20 let. as°valo 224 poslancev proti Mrs. Josephine Račič je nova dodelitvi' $25,000,000 brezposel- glavna tajnica Slovenske ženske J1*1*! in le 90 poslancev za dovo- Zveze. Obenem je tudi uredni- 1 ev. Republikanski poslanci iz ca "Zarje," ki je glasilo Zveze. lzuve Ohio so kot en mož gla- Slovenska podporna družba Sovali proti podpori, dočim so de- sv. Mohorja v Chicagi poroča, parati glasovali za pddporo. da je imela koncem leta 1930 ('na izmed posledic tega boja bo vsega skupaj 510 članov in čla-da ljudje ne bodo prispe- nic in skupnega premoženja vali je za Ameriški Rdeči Križ, ki $9487. 57. Sramoten napad na slo- General Butler bo zahteval venski narod in Jugosla- javno obravnavo v za- vijo od strani "News-a" Clevelandski republikanski ča- devi Mussolinija Washington, 31. januarja. $2, Slovenska Narodna Podpor- j<( Zavi"nil, na nasvet predsedni- a Hooverja, podporo v švoti na Jednota izkazuje v preteklem letu .napredek v premoženju za $589.602, in je v tej vsoti vštet tudi sklad mladoletnih dedičev. -o- Silne snežne nevihte v državi New York °'°00,000 od strani senata. ^ski konzul v Švici nevarno obstreljen T fUri,ch> Švica, 31. januarja.— zul Šnji laški 8'eneraIni kon-'1 ttianehi, je bil danes nevarno ■ Avstrija in Ogrska v dogovorih za skupno delo, pomoč in skupno obrambo Dunaj, 31. januarja. Grof Štefan Bethlen, ogrski minister- Hoover je pripravljen skli-; Umestni nasveti in pripra cati izvanredno zasedanje kongresa Washington, 1. februarja. Pri i ja.tel.ji predsednika Hooverja so Syracuse, N. Y., 1. februarja, ski predsednik, ki je pri nekem j razširili včeraj vest, da je pred- V osrednjem delu države New banketu včeraj zvečer toplo hva- jsednik Hoover pripravljen skli-« <-ijen oa neicega Divsegd VavUa^v;«!^«^ min« »m?., ki ——a n__s_ __________...._____i • , ... sopis "The Cleveland News," ki General Smedley Butler bo zanima nikdar prijazne besede za hteval javno obravnavo, ki se bo Jugoslovane, pač pa dosti laska- vršila proti njemu, ker je zinil vosti in sladkih besed za Italija- nekaj besed proti laškemu dik-ne, kot je to med republiknci že tatorju Mussoliniju, in radi če-navada, prinaša v svoji izdaji z sar so se Zedinjene države opro-dne 30. januarja, na uredniški stile, pri Jaški vladi, dočim je bil strani dopis svojega poročeval- general "aretiran" in čaka sedaj ca- iz Pariza, Pierre Van Paa- sodbe vojaškega sodišča. Toda sen-a. Ta Van Paasen piše, da glasom določb so take obravnave se je na kolodvoru v Zagrebu navadno za zaprtimi vrati, kot sestal z nekim slovenskim vse- se je izjavil mornariški tajnik, učiiiškim profesorjem, ki se je ki ima prvo besedo v tej zadevi, peljal iz Zagreba v Ljubljano. In mornariški tajnik Adams je Oba sta baje sedela skupno v povedal, da ne bo naredil izjeme vlaku ter se pogovarjala. Slo- v slučaju generala Butlerja. Zla-venec je prihajal iz Belgrada — šti se boji mornariški tajnik, da iz ječe. Baje je Van Paasen vi- ne pride v javnost pismo gene-del na rokah in nogah profesor- rala Butlerja, katerega je sled-ja — ki se je menda bos vozil — nji pisal mornariškemu tajniku rdeče brazgotine, prizadjane mu v precej pikrih besedah radi svo-v ječi, ko je bil baje z verigami jega govora v Philadelphiji. če uklenjen. In na vprašanje Van vojaška sodnija odloči, da bo ob-Paasena, zakaj se Slovenci ne ravnava tajna, tedaj general pritožijo v javnosti, če jih Bel- Butler nima nobenega izhoda kot grad tako "zatira," je baje orne- da apelira direktno na predsedujem vseučiliški profesor odvr-nika Hooverja. Danes so se raz-nil: "Kako se bomo pa pritožili, širile novice, da namerava ge-jko je pa vsa slovenska elita v neral Butler resignirati. Sedaj Belgradu v ječah!" Tako piše se nahaja v "tehničnem arestu" Pierre Van Paasen! Kdo je ta, v Quantico, Va., kjer je povelj-Van Paasen, nam ni znano, ker nik tamošnje vojaške postojan-v seznamu dostojnih časnikar- ke marinov. Medtem so pa v jev ni njegovega imena. Moral mornariškem oddelku vlade izje pač dobiti kje kakega neza- javili, da Butlerju ne bo mogoče dovoljneža, ki mu je pogrel kako resignirati, ker se nahaja pod neslano, pa je vzel Van Paasen obtožbo. Lahko vloži prošnjo dotično za golo resnico. Pisati za resignacijo, toda vlada je ne v javnosti, da je vsa slovenska bo upoštevala, dokler ni tožba inteligenca v belgrajskih ječah! končana. Kaj bo naredil But-Kaj takega more zapisati ali pri- ler po končani obravnavi, se še , smoda ali pa sovražnik našega dobro ne ve. Najbolj je razšir-naroda ali pa — plačan musso- jena govorica, da. bo šel v poli-linski agent! Preskrbeli smo od tiko in da bo v Pennsylvaniji, strani Ameriške Domovine, cla kjer je doma, kandidiral za zvez-dobi dotični dopis v roke Jugo- nega senatorja in ostro bičal po-slovanski poslanik v Washing- stopanje vlade. In vlado sedaj tonu, ki bo ukrenil tozadevne po- daje, kdo bo sodil generala But- 3 trebne korake. jsškega vojaka, ki je konzula al>rosil za pomoč, ki mu je pa "a Sklonjena. iz York je divjala danes silna snež- hi prijateljstvo med Ogrsko in i cati izvanredno zase ki sta oba dobila ^ zapora radi sleparije z ^^ .....~ '^"jfSS11^::1?!!?^^ Cl^vdandu!"'M^urTce^Maschke, sporazuma. Obžaloval je, ker se sta 11VS1 ,0ba se je izjavil, da je imenoval s'eparii dfledno - ° Charles Sacks-a za councilmana (k u'n sla raje v ječo, iia izpranjeno mesto Winiam , i uveudid, kdo je bil "del Pa ezen pri slepariji. Te dni Kennedy v 2. distriktu. Sacks je bil pri zadnjih volitvah pora je doslej mali antanti posrečilo, cla ne morejo Habsburgovci ponovno priti do svojih pravic v Avstriji in na Ogrskem. Najožje prijateljstvo bi moralo obsta- a pridet i ■ h h ' 1 zauujm vuiuvan i1e prijateljstvo oi moralo oosta- ž#«ejr<, j"1m 'žen- in poražene kandidate Mau- jati med Avstrijo in Ogrsko, ta- ci=a pravdnika Millerja Pred ve za reformo visokih davkov v Clevelandu Real Estate Board, ali organi zacija lastnikov hiš in zemljišč v Clevelandu je imela preteklo 0-- soboto zelo zanimivo sejo, pri ka- Dekle je ubilo svojega ne-teri je prišlo do marsikaterega pravega "moža" resnega pogovora. Kot znano, so lastniki hiš in zemljišč trpeli Indianapolisy Ind., 1. februar- ..... . veliko zgubo zadnje čase, ker so ja. Miss Dorothy Jacobs, stara V0Jmm broclovjem na zimske padle cene tozadevno. Seja je, 22 let, je ubila svojega "moža," s manevre. Ah pa bodo morali po- lerja. Pravila zahtevajo, da mora biti vsaj polovica "sodnikov" višjih v činu kot je toženi. A" tem slučaju bi morala vlada pridržati nekaj admiralov, ki m baš pripravljeni, da odplovejo z da skri VeHko poroto, ki bo skuša-!zvabi iz obeh zamolčane lvnosti. rice Maschke najraje vrine v ko da sta obe deželi pripravljeni javne urade. Sacks je republi-' kanec, d o s e d a j n i councilman Kennedy, pa je demokrat. Tako je očividno, da Maurice Masch- za vsak slučaj proti onim, ki skušajo podreti njih "mirovne" načrte. Ogrska vlada je sklenila dobro gospodarsko pogodbo z Avstrijo, ki bo koristila obema deželoma. Grof Bethlen je, previdno govoreč, napadal Jugoslavijo, češko in Romunsko v svo- Ma Zapustila 9 otrok _________________________ Beave\y J?orbin> 33 let Ktara> iz ke zastopa svoje interese in se Velanc[ alls- Pa- .ie bila v cle" ne ozira na ljudsko voljo. Demo- H'tiia U areth-ana, ker je zapu- krat> councilman Kennedy, je bil vet mai hennaylvaniji SVO'lih de" imenovan od governerja za po- nekimdfi °tr0k ter pobegnila z možnega direktorja javnega bla-|jem govoru, toda se radi strahu fejši of ,'gim moškim. Najsta- g0stanja v državi Ohio. LePa ^ -le far komaj 11 let. Pogreb česnik I ' '' Pogreb pokojnega Jakob Ces Pri delavca ubita nik se vrši v pondeljek ob i. še en spomenik ' st^dio)v' a(:11J1 nove8'a mestnega ur} popoldne v cerkev sv. Vida, American Legion in Trgovska pred malo antanto ni mogel ali ni hotel jasno izraziti. -o- se postavi med City Hall in med na- "^fllOlVi , -------------° uii pu Ubita dv \ Pretekli petek potem pa na pokopališče. zbornica zagovarjata načrt, da flajbrž a ,elavca' ko se je podr1' Avto razstava preslab ' močnega vetra in Nad 180,000 oseb si je ogleda- novim sodnijskim poslopjem spo-terega pstavbe' stolP> skozi ka- lo pretekli teden avtomobilsko menik, ki bi spominjal na sve-tribUnGJ1 vab konkret za nove razstavo v Clevelandu. Vstopni- tovno vojno. Pač neumesten ' j na je bila 50 centov. svet v teh časih. Okr-iT0,000 jetične V bolnico Za nove ceste tisoč H , °blast dovolila 20 V, mestno bolnico je bil odpe-; Državna postavodaja v Co-ki bQie?arjev Podpore za one, ljan ix>znani rojak John Pre-jlumbusu je sprejela postavo, je bil V^0 ,Ila P^učih. Denar Šern iz 5512 Carry Ave. glasom katere se zgradi za $6, m es t n i h°V'°?J en "a Prizadevanje * ženski klobuki s širokim 1000,'000 novih cest v državi Ohio oblasti 'robom bodo modemi spomladi. I tekom letošnjega leta. farmarjem. Sedanje zasedanje kongresa se zaključi 4. marca. In Hoover se baje nič ne boji izrednega zasedanja kongresa, v katerem niti republikanci niti demokrati ne bodo imeli večine. Hoover je pripravljen za skrajno "divjaško" zasedanje kongresa. Politični položaj v deželi je danes skrajno slab. Dočim imajo republikanci v senatni zbornici ' kongresa večino, pa toliko republikancev voli z demokrati za demokratske predloge, da predlogi in nasveti predsednika Hooverja ne morejo nikjer prodreti. V poslanski zbornici pa kontrolira predsednik Hoover večino republikanskih glasov, in ker se senatna in poslanska zbornica ne morete sporazumeti, grozi izvanredno zasedanje kongresa. Hoover absolutno ne dopusti, da bi se dalo kaj za brezposelne iz blagajne Zedinjenih držav, dočim senat to zahteva. Medtem pa Rdeči križ, ki že tri tedne nabira prostovoljne prispevke za brezposelne in potrebne, naznanja, da je nabral šele okoli $4,000,000, dasi se je pričakovalo, da bo svota nabrana tekom enega tedna. V tem se vidi, da predsednik Hoover nima zaupanja pri ameriškem narodu, če bi ga imel, bi ameriški narod tekom par dni podpisal $10,000, 000 za Rdeči Križ. j * Od Božiča se je dan podaljšal že za 45 minut. bila številno obiskana. Navzoč katerim sicer ni bila poročena, klicati nekaj generalov, ki so v je bil tudi okrajni avditor Zan- toda je živela več let z njim Pc^u» dasi se d™m}' če i\to gerle, ki je imel nagovor, kot j skupaj. Spoznana je bila kri- Postavno. General Butler je star eden prvih faktorjev, ki določa, vim uboja in obsojena na deset še e v49 ' 111 Je " vo~ kako visoke davke moramo pla-: let zapora. f,k ze po vseir\ ^etu" ^ voja- čevati v Clevelandu, in kakšna __kom se Je vpisal- ko bl1 16 let naj bo vrednost zemljišč. Med Naši novi naročniki drugim je Zangerle povedal: "Ko prihajajo ljudje iz malih mest v Cleveland in gledajo na star. Je visok, suh mož, jako znača j nega obraza, odkritosrčen. Na slovenski dnevnik "Ame- dober z vojaki in zelo priljub-riška Domovina" so se pretekli j ljen pri častnikih. Dočim se se- visoke nebotičnike v našem me- teden naročili sledeči: V Ritt" daj tehnično, nahaja v zaporih. stu, se čudijo in si pripoveduje- man, O.: Thomas Pavlic, Josip pa se v obsegu vojaških barak jo, da ima v Clevelandu vsak ta-1Janesh- John P^jatelj; v Bar- svobodno giblje, ne odgovarja ko visoko hišo. Ako bi vedeli I herton, O.: Matt Janesh, Joe pa na noben telefonski klic, ki resnico, bi drugače govorili. Mi Hiti> v Unionville, O.: Mike Ro- pride zanj. Ameriška javnost rabimo'dober in pravičen dav- mich; v Ironwood, Mich.: John je zelo napeta, kaj prinese ob- Mukavec; za Jugoslavijo: Jer- ravnava na dan. nej Perušek; in v Clevelandu: -o- čni program, katerega bi spre jela državna zbornica." Zanger le je za to, da se popolnoma od pravi splošni davek na avtomo bile, da se pa pridrži sedanji da- Ana Roje, Valentin Plesec, Ur- Kdo ima najdaljše ime v ban Stražišar, John Brček, Jo- Zedinjenih drŽavah? sip Mauser in August Rijavec. Benton, 111., 1. februarja. Mrs. vek na gasolin, cena licencam za i Skupaj 14 novih naročnikov. Josephine Syrina Samantha Eli-avtomobile se pa podvoji. In ta i Vsem prav iskrena hvala. Pri- zabeth Martini Ida Iescre Car-višji znesek bi se moral plačati Poročamo se še drugim roja- roll Morgan, ki je 57 let stara, mestom, ne pa vasicam. Davek kom! trdi, da ima najdaljše ime med na avtomobile nima nobenega1 ,, . . ™ .v. .. ženskami v Ameriki. Samo da pomena, ker izmed 300,000 last- EiXtra! lFOJCKl! nima tako dolgega jezika kot je nikov avtomobilov v Cuyahoga Danes zjutraj je tetica štork- nieno ime. okraju, jih le 68,000 plačuje ta|lja bUa izvanredno prijazna, ko davek. Najbolj kričeča reforma je obiskala družino Mr< jn Mrs. v Clevelandu je -Reforma pn|G Panchur> 829 E. 143d St. in prinesla—trojčke! Dva fantička in eno dekličko. Mr. davkih, je dejal Zangerle. --o- Podkupovanje V bližnji vasici Fairview Village so odkrili velik graft. Razni uradniki vasice so dobivali večje podkupnine, da so prikrivali kršilce prohibicije. I, kakopak! Panchur je znani delavni bivši tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Bravo, George, iskrene Čestitke! * Pet komunistov je bilo are- 1 tiranih v Gary, Ind. Nova bolnica Včeraj je bilo odprto novo poslopje Lakeside bolnice v Clevelandu. Veljalo je $4,300, 00,0. V bolnico V St. Alexis bolnico je bil odpeljan rojak Zupančič iz 1408 E. 55th St. * V državi Kansas so- zopet i uvedli smrtno kazen. I 1 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2D, 1931 U AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NKWSPAPJER Published dally except Sundsya and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poitt, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa plama, dopise ln denarne poSilJatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 082$. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. No. 27. Mon., Feb. 2nd, 1931. Nekaj času primernih lz Washingtona se poroča, da so vladni kemiki iznašli nov način, potom katerega se naredi alkohol nezaužiten. — No, butlegerji poznajo dovolj takih načinov brez vladnih kemikov! Gasolin se je pocenil in danes dobite osem galon gaso-lina za en dolar, toda cena kruhu pa je ostala ista, kakor je bila lansko leto. To pomeni, da bi se cena življenju znižala za dvajset procentov, če bi se mogel človek hraniti z gaso- iinom. ij« Iz Chicage se poroča, da je bil tam zopet aretiran neki gangster. — Najbrže zato, ker je "parkal" svojo strojno puško pred vodnim hidrantom. . . Učenjak, profesor Einstein, je nedavno v nekem svojem govoru rekel, da bi se morali vsi moški braniti iti v vojno, in njegov govor je natisnilo časopisje v svojih kolonah. Eugene Debsa, ki je govoril isto, kar zdaj Einstein govori, pa so za to poslali v ječo. . . Stalin pravi, da ga je tiranija naredila radikalnega . . Kaj pa, če je zdaj njega radikalizem naredil tirana? »J: Iz Poljske se poroča, da je poljski diktator Pilsudski zopet vzpostavil sistem dveh strank. — Da, ena stranka je na vladi, druga pa v zaporu. Predsednik Hoover je izjavil, da je dovolj postav za kaznovanje zločincev. Pripomniti bi bil še moral, da je tudi dovolj zločincev, ki bi morali biti po teh postavah kaznovani. Proti prehladu vam ve vsak povedati kako zdravilo in dobro sredstvo, samo vaš zdravnik ne. •i* Na Kitajskem je mogoče rešiti eno človeško življenje, če žrtvujete $1.85. .V Ameriki pa lahko rešite človeško življenje mnogo lažje in cenejše: treba je samo zatrobiti na av tomobilski rog. Neka tovarna za izdelovanje srajc v Connecticutu poroča, da bo zopet pričela z obratom. To je znamenje, da se bo zopet povrnila Hooverjeva prosperiteta, ko bomo lahko zopet srajce nosili. V Chicagu je neki mož, katerega je žena zapustila pred 34. leti, vložil te dni na sodišču prošnjo za ločitev zakona. Kot vzrok je v prošnji navedel, da ne izgleda, da misli priti žena še kdaj k njemu nazaj. Iz Hollywooda prihaja poročilo, da so sklenile nekatere slavne filmske umetnice, zaradi splošne depresije in zastoja, da obdrže letos še tiste može kot svoje soproge, ki so jih imele lani. >'f Prohibicija je res.imenitna ustanova. V New Yorku je bilo na primer 16,000 salonov, kjer so ljudje .zapravljali denar, danes pa ni nobenega več. Je pa preko 60.000 skritih prostorov, kjer se prodaja pijača. Ali je to znamenje depresije? lepim glasom ob spremljevanju harmonike. Da je bila postrežba tako iz-borna in poceni, se moramo zahvaliti vsem trgovcem in posameznikom, ki so tako velikodušno darovali v ta namen. Hvala slovenskemu peku Mr. Zalarju za podarjeno torto, ki je bila kras mize. Hvala tudi Mr. Je-lerčiču in Mr. Slapniku za podarjene cvetlice. Hvala ;nabigralcema., Mr. Copriču in Mr.' Zdešarju, kakor tudi vsem delavcem in delavkam, ki so tako pridno pomagali. Takega veselega razpoloženja še ni bilo med nami. Srčno veselje se je čitalo na obrazih vseh. Tako se nam je zdelo, kot bi se fara sv. Kristine šele pričela. Dobili smo duhovnika, Slovenca, ki bo poznal nas in mi njega. Ta dan smo vsi kot eden prijeli za delo in tako naj bo tudi zana-prej. V slogi in ljubezni bomo dosegli, da se bo uničil dolg. Bolj ko so slabi časi, bolj bo treba delati. Treba nam bo vsem poprijeti se dela, samo par oseb ne more vsega zmoči. Če je pa ljudska dobra volja, se pa že nekaj doseže. Rev. Bombachu pa iz srca kličemo: Prisrčno nam dobrodošli v naši sredi! Da bi se čutili med nami kot med svojimi brati. Naj Vam bo pot posuta s cvetlicami in ljubeznijo dobrih faranov, ne pa s trnjem sovraštva. To Vam želimo iz srca. V imenu odbora še enkrat najlepša hvala vsem in za vse! Faran. SPOMINI NA ČETRTO POTOVANJE V STARO DOMOVINO * Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu. Iz arhivov "Clev. Amerike" leta 1915 1 3 O P 1 S 1 Fairport Harbor,_ O.—Ameriška. Domovina naj tudi meni da malo prostora, da se tukaj zahvalim vsem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so me tako /goljufali in ustrašili na moj 54. rojstni dan in sicer na domu moje hčere Molly Južna v Fairportu, O. Obdarili so me s krasnimi darili, potem smo pa peli, plesali, jedli in pili ohaj-čana pozno v noč. Še enkrat se najprisrčnej'še zahvalim za lepa darila sledečim: Mr. in Mrs. Mike Skrabec in družina, Mr. in Mrs. Joseph Shetina in družina, Mr. in Mrs, John Avsec in družina, Mr. in Mrs. William B. Drobnich in družina, Mr. in Mrs. Frank Za-lek in družina, Jack žele, Louis Bajc, Joseph škrabec. Matija Urli, Frank Lukek in Frank Zala i' — vsi iz Fair porta. Dalje: Mr. in Mrs. Matt Ulle in John Kozlevčar, Mr. in Mrs. Andy Benedetič in družina, Mr. in Mrs. Frank Ulle, Mr. in Mrs. Albert Pintar in družina, Mr. in Mrs. Chester. Noyes in družina, in Ludwig Pintar — vsi iz Cle-velanda, O. Dalje: Mr. in Mrs. John Zakrajšek in družina, Mr. in Mrs. Frank Ulle Sr. in družina — vsi iz Madison, O. Nazadnje se lepo zahvalim moji hčeri in njenemu možu Mr. j in Mrs. Frank Južna, ker sta vse tako tiho napravila, da ni nič prišlo na moje uho pred tem praznovanjem. S pozdravom, Frank Ulle Sr. Euclid, O.—Krasen dan je bil v nedeljo 25. januarja. Ima-jrno sicer velik prostor v cerkve-! riih prostorih pri sv. Kristini, toda ta dan je bil premajhen. Ljudje so bili prišli od blizu in i daleč. Lepo je bilo, ko je stopil i naš novi župnik, č. g. Rev. Bom-jbach v dvorano. Ljudje so mu | napravili špalir in ga burno pozdravili in pevsko društvo Zori-] slava je zapelo krasno pesem, j Po banketu so sledili razni go-i vori pozno v noč. Tudi naš gost, i Mr. John Germ iz Puebla je moral večkrat nastopiti s svojim Dne 17. oktobra, 1915, je društvo Lunder-Adamič v Clevelandu z velikim uspehom vprizorilo igro "Rokovnjači." Igrana je bila v Knausovi dvorani. Dne 29. septembra 1915, je dobilo v Clevelandu 22 Slovencev ameriško državljanstvo. Ti so bili sledeči: Louis Prhne, Mihael Martinšek, F. Sober, John Cvelbar, Louis Gorenc, Louis Somrak, John Petrič, Matija Re-pič, John Kamin, Joa. jšturm, Jakob Gerbec, Albin Samič, Fr. Gregorc, John Gabrenja, John Rejc, Anton Abram, Peter Pe-rušek, Rud. Valenta, Frank Somrak, John Keržič, Frank Be-lan in Lud. Miklavčič. In dne 2. oktobra, 191,5 je bilo podeljeno ameriško državljanstvo sledečim našim ljudem: Fr. Zorich, Anton Zadnik, Josip Gerbec, Frank Fink, Frank špe-lič, Jakob Telban, Frank Gerje-.ič, Jakob Kolman, Karol škulj, Josip Dolenc, Anton Lapuh, Josip Jaklič, J os. Kaušek, Josip Brozich, Frank Kodrič, Anton Coha, Maks Kobal, Geo. štraj-nič. Dne 10. oktobra, 1915, se je na St. Clair Ave., v Clevelandu. pričel velik ulični karneval, ki je privabil tisoče ljudi. Tekom karnevala, ki so ga priredili trgovci, se je vršil kontest za najlepša dekleta v naselbini in kontest za. najgrše možje in l'ante. Zanimivo je vedeti, kdo so bila tedaj dekleta, ki so se nahajala v kon-testu. Med drugimi imeni beremo sledeča: Josipina Lausche, Josipina Marinčič, Zofija Za-vodnik, Loreta Marjašič, Fannie jPucelj, Josie Grdina. Med kandidati za najgrše može in fante I je bil med prvimi Jos. Pograjc. I Kot prvo nagrado, diamantni j prstan, vreden $100.00, je dobila tedaj Miss Josephine Lausche ! in kdo je dobil prvo nagrado kot j "najgrši fant," tega pa kronika r ne poroča. Menda se je ! ustrašil. Samo to beremo, da je i bil med kandidati za najbolj gride može tudi Mr. Anton Kaušek. Koncert z banketom je priredilo 7. novembra, 1915, pevsko društvo Edinost v Grdinovi dvorani, in udeležba je bila sijajna. Vlak je povozil 6. oktobra, leta 1915, rojaka Frank Adlerja, ki je bil doma iz vasi Gabrovka, fara Zagrac. Bil je neoženjen in star kakih 50 let. Spadal je k Sam. društvu sv. Alojzija. Bivši mestni manager, Wm. R. Hopkins, je bil oktobra meseca, 1915, predsednik družbe v Clevelandu. ki je imela graditi podzemeljsko železnico. V "Cle-velandski Ameriki," z dne 8. oktobra, 1915, beremo njegovo izjavo, da se bo z gradnjo podzemeljske železnice v Clevelandu začelo začetkom novembra., leta 1915, toda razmere so najbrže drugače nanesle. Rojak Mike Kavelj, je bil 7. oktobra, 1915 napaden v Clevelandu na velikem mostu od roparjev, ki so mu zagrozili, da ga vržejo v vodo, ako jim ne izroči vsega, kar ima pri sebi. Ker je bil Kavelj miren mož, je roparjem izročil vse premoženje. Dne 6. oktobra, 1915, je kupi- la vlada v Clevelandu 19 mačk, ker je bilo v mestni hiši toliko podgan in miši, da se stenograf-ke niso upale več v uradne sobe. Dramsko društvo Triglav je meseca oktobra, 1915, izvolilo sledeče nove uradnike: A. M. Kolar, predsednik; Frank Ver-bič, tajnik; John Gornik, blagaj- izmed nas bohlu *n nam ni Pri Dne 6. januarja sem odpoto-f Društvo me je pozdravilo kot vala iz Clevelanda. Do New Yor- Američanko, s slovensko pesmi-ka je bila vožnja zelo kratkočas- jo "Lepa naša domovina." Bila na, ker nas je bilo več sloven- sem globoko ginjena. skih žena skupaj. Jaz sem šla Potem sem šla v Stari trg k to pot že četrtič na obisk v sta- staršem od Mrs. Segulin, moje ro domovino. Vozni listek sem tukajšnje sosede. Bili so zelo ve-kupila pri J. Mihelich Co., kjer seli, ko sem jim izročila pozdra-mi je prijazni poslovodja te fir- ve od njihove hčere, me, Mr. August Kolander vse Splošni vtis, ki smo ga odne-potrebno preskrbel za pot. sli, je sledeč: Ljudje se zde ne- V New Yorku nas je sprejel j kako bolj zadovoljni kot prej-Mr. Zakrajšek, ki nas je povabil šnje čase. Moda je približno na kosilb, katero je bilo zelo do- enaka ameriški (namreč ženska bro in okusno. Mr. Zakrajšek moda), za moške pa je vse prav, je vsestransko pošten in zanes- ker niso tako izbirčni, ljiv ter nam je šel v vsem na ro-j Tam sem bila tri mesece in ko. Vsem ga prav toplo pripo- pol. Polotilo se me je zopet do-ročam. motožje po mojem soprogu. Po- Na široko morje me je odne- slovila sem se na ljubljanski posel mogočni parnik Majestic. — staji od prijateljev in znancev Vožnja je bila lepa, kot še nikoli i in bila sem ginjena do solz. Po- poprej, morje mirno in zrak čist. Ozirala sem se z ladijskega krova in občudovala to neizmerno lužo. Zamislila sem se v daljine in globine tega morja in iz dna srca sem vzdihnila: "O, Bog, nerazumljiva so Tvoja dela!" Hrana je bila dobra; Slovenci smo imeli svoje skupne mize. Tekom vse vožnje ni bila nobena nik; M. J. Grdina, igrovodja; M. Holmar, vodja glasbe in petja. Dne 10. oktobra, 1915, je avstrijska armada zasedla glavno mesto Srbije, Belgrad. Nova slovenska godba se je ustanavljala v Clevelandu začetkom oktobra, 1915. K pristopu sta vabila L. Masle in Frank Butala. šlo niti na misel, da bi dajali kaj desetine morskim bogovom. čez pet dni in pol smo dospeli k obali v Cherbourg. Zalotila nas je bila megla in smo radi tega zakasnili za kake tri ure. Od tam so nas odvedli na White Star Line v kompanijsko hišo, kjer smo imeli večerjo. Po večerji zopet na kolodvor, nakar smo odrinili proti Parizu. — Pa- Začetkom oktobra, 1915, je i riz je zelo lepo mesto; rada bi si izšla prva številka slovenskega mesečnika "čas." List je bil tiskan v tiskarni "Clevelandske Amerike," dočim je urednik, Mr. Frank Kerže, tedaj stanoval še v Chicagi. "Clevelandska Amerika" je v oktobru mesecu, 1915, začela z agitacijo, da šolska oblast v Clevelandu upelje pouk v slovenščini v raznih javnih šolah v onih krajih, kjer prevladuje slovenski element. Prišlo je že do lepega sporazuma, ko je napoved vojne od strani Amerike preprečila vsako nadaljnje delovanje v tem oziru. Vlak je povozil dne 10. oktobra, 1915, 65-letno Frančiške Peterlin, ko je na progi pobirala premog, želetova ambulanca jo i je prepeljala v mrtvašnico. Prvi sneg je padel v letu 1915 v Clevelandu dne 9. oktobbra. Oktobra meseca, 1915, se je registriralo v 23. vardi v Clevelandu za volitve 870 slovenskih j volivcev. Dne 22. oktobra, 1915, se je j v Grdinovi dvorani v Clevelandu vršil ogromen politični shod. i Zanimivo je zvedeti, da so vsi j navzoči dobili tedaj zastonj cigare in okrepčila. Govoril je tedanji župan Newton D. Baker, Peter Witt, Ed. Haserodt in Adam J. Damrn. Dne 17. oktobra, 1915, so ne-1 znani lopovi ukradli trgovcu s šivalnimi stroji, Mr. Rud. Per-danu, dva nova Singer šivalna stroja. Dne 13. oktobra, 1915, sta se poročila John Kocjančič in Mary Hajdič. Dne 16. oktobra, 1915, so se v j Clevelandu,poročili: Anton Mesojedec in Rozi Grandovec, Fr. Hočevar in Karolina Zakrajšek, | Paul Kovač in Rozi Artelj, An-jton Lindič in Ana Ljubič. Ko se je 16. oktobra, 1915, ro-iJak Anton Jerman vračal od kar-j nevala proti domu, je naenkrat [začutil bolečino v glavi, potem j pa je proti njemu skočil neki neznanec, ga podrl na tla in ga je oropal za $50.00. To je bilo v j soboto. Jerman je nato odšel proti domu na 1306 E. 55th St. V nedeljo je začutil, da ima nekaj nenavadnega v glavi. " Odšel je po kosilu v bolnico, kjer so mu zdravniki vzeli iz glave en palec dolg kamen. Kmalu potem je Jerman postal nezavesten in, je umrl. ga bila natančneje ogledala, pa nam niso dali dovolj časa. Med potjo od Pariza proti Švici ni bilo nobene neprilike, razen da se je bila vnela os in smo morali presesti na drug vlak. Potem pa je šlo vse gladko tja do bele in lepe Ljubljane, kjer je moj rojstni kraj. že na Jesenice so mi prišle naproti prijateljice; bil je vesel ta sprejem, še posebno pa se mi je vtisnil v spomin sprejem v rojstnem me^tu, na \kolodvoru v Ljubljani. Bili so tam Pristo-vova družina, Komanova družina, moj bratranec z družino, sin mojega moža, Frank Sjpdej, Pe-ruškova gospa in še mnogo drugih. Stanovala sem v Hrenovi ulici št. 12 pri Pristovej gospej, ki je bila z menoj zelo prijazna in mi je postregla z vsem, kar je mislila, da mi je všeč. Za vse se ji iz srca zahvaljujem. Obiskala sem mnogo svojih prijateljev in znancev, ki so me vsi z veseljem sprejeli. Jugoslavija se mi zelo dopade, nadvse pa Ljubljana, ki je tako lepo napredovala zadnja leta. — Ljudje so vljudni; sploh sem pa opazila v lepi Sloveniji veliko iz-premembo v napredku. Uradniki so mi šli povsod na roke ter mi pošteno in točno postregli. Le ministrstvo v Beogradu mi je pokvarilo vse veselje, ker ni hotelo izdati potnega lista za mojega pastorka. Nazadnje smo se domenili, da naj odsluži prej darili so mi toliko šopkov, kot kaki kraljici. Slovo je bilo težko. Najtežja je bila ločitev od moje hčerke, ki je poročena v Beogradu. Vožnja v Ameriko je bila tudi lepa in mirna. V pristanišču nas je zopet čakal gospod Zakrajšek ter nas spremil na postajo, odkoder nas je vlak odpeljal proti Clevelandu, kjer je še najboljše, kajti tu je moj dragi mož in moj novi mirni dom. Kdor hoče potovati v staro domovino, mu svetujem iz izkušnje, da se obrne na J. L. Mihelich Co., v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave v Clevelandu. Pod njegovim vodstvom in njegovo oskrbo bo šel vsak vedno rad na obisk. čitateljem se iskreno zahvalim za potrpljenje, ker vas s tem morda dolgočasim, Vam g. urednik pa lepa hvala, ker boste to objavili. — Prisrčno pozdravljam vse rojake tu in onkraj 'širokega morja! Mary Setfej. 19451 Tyronne Ave. PROTI VOLJI MOŽ DVEH ŽEN življenje snuje vedno najbolj zanimive in najbolj zapletene romane. Približno pred 18. leti, tako okoli 1. 1912 je zapustil ključavničar Anton Luder svoje i*od-no mesto Mannheim in je odšel v Ameriko, kjer je snažil čevlje, pomival krožnike in prodajal časopise, da si je služil svoj kruh. Svojo ženo pa je pustil doma \ Evropi. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je odšel v Nemčijo, kjer se-je hrabro boril za svojo domovino in je bil zato tudi odlikovan. Ko je bilo vojne konec, je odšel v Avstrijo, kjer je dobil službo pri železnici, še ko je bil v vojski, je poskušal najti svojo ženo. Pisal je na njen naslov mnogo pisem, odgovora pa ni prejel nikdar. Ravno tako je tudi v Avstriji dobil vsa svoja pisma nazaj kot nedostavljena. Zato je bil prepričan, da mu je žena že umrla. L. 1921 se je v drugič oženil v Innsbrucku in ; je živel s svojo drugo ženo prav srečno in zadovoljno. Leta 1930 pa ga je sodišče obvestilo, naj .nastopi dedščino po svoji ženi, ki mu je nedavno .umrla, šele , , , sedaj je spoznal, da je bil devet vojake, potem pride pa lahko ne- ,et oženjen iigto y redu na dve strani. To je spoznalo tudi so- ovirano sem v Ameriko. Obiskala sem v Zagrebu tudi ameriškega konzula, ki mi je ravno tako povedal. Notranje gorice so prijazna vas. Tam živi mati mojega soproga, ki je stara že 80 let in je še precej trdna. Sprejela me je z veseljem. Povedala sem ji, da jo pozdravlja sin iz daljne Amerike, in solze je imela v očeh, ko je vzdihnila in rekla, da bi ga še enkrat rada videla pred smrtjo na tem svetu. Obiskala sem jo večkrat. Poselila sem tudi misijonarja, č. g. Lovra Sedej, ki je brat mojega moža. On je pri Srcu Jezusovem v Ljubljani. Pogovorila sva se to in ono. Z družino Pristov smo se podali z avtomobilom na Jezersko, ki je blizu Kroške meje. Reci moram, da je tam zelo lepo. — dišče, ki ga je zaradi dvožen-stva obsodilo na dva meseca zapora. Edina sčeča v nesreči je bila dedščina, ki je znašala 20 tisoč zlatih mark. --o-- Mirko Kunčič: DETE UBOGO ... Dete ubogo pri oknu sloni, dete ubogo ima slepe oči. Zunaj je solnce, je svetel dan, v srcu njegovem noč črna kot vran. Dete ubogo pri oknu sloni, tiplje. . . nikamor ne najde poti, Ptički in rože in solnce in maj— vse je zanj mrtvo za vekomaj. < Dete ubogo pri oknu sloni, tiho mladost mimo njega beži. Le ena lučka še tli zanj nekje: mamino dobro, ljubeče srce. . . Ongava mati so se bili strašno prehladih. Mrazilo jih je po vsem životu in krehali so, da je bilo groza. Pa se je ta bolezen takoj zvedela med sosedami in prijateljske ženice so prihitele od vseh strani s svojimi nasveti in domačimi zdravili. Ta je svetovala to, ona je svetovala drugo, tretja je rekla, da ga ni zdravila čez to in to in da je prepričana, da ji nobena druga žavba ne bo pomagala. Druga je zopet kričala, da tak in tak čaj spravi vsakega človeka na noge in da je prepričana o tem, ker je poskusila taka zdravila pri- svojem ranjkem možu, ki bi bil (mrha) še danes lahko živel, če bi jo bil poslušal in ubogal. Pa je samo-glavec vrgel čaj skozi okno in drugič njej v glavo in da se mu sedaj prav godi, da se je stegnil. In tako dalje, in tako dalje. . . Prehlajena ženica je vse ubogala in jemala zdravila po vrsti, kakor so ji bila svetovana. Ko pa pride Kavkova Jera z velikim piskrom vročega čaja, ki naj ga, bolnica nemudoma izpije, reče: "Bohlonaj stokrat, Jera, ki si se name zmislila. Toda danes moram vzeti zdravila, ki jih je svetovala Piskleževa Katra, jutri pridejo na vrsto zdravila, ki jih je svetovala Trebušniko-va Štefka, potem bom vzela čaj, ki mi ga je prinesla Jezičniko-va Marjeta, in v nedeljo, če boni še živa, bom z največjim veseljem pila tvoj čaj." A Za sv. Miklavža letos je dobil naš Ralph za igračo električni vlak. Takale stvarca še odraslega človeka zanima in toliko ča-jsa sem ga ogledoval, da sem se pričel igrati žnjim in ga vozil skozi tunele, čez železniška križišča, mimo raznih postaj, prestavljal signale na rdeče in zeleno in sploh imel velikanski špas. Kmalu po osmi uri je segnala žena otroke spat in jnali Ralph, predno je stekel v svojo spalnico, je potegnil .mater za krilo in ji nekaj šepnil na uho. Ona mu nekaj pošepeče nazaj in fantek vesel odskače v posteljo. Radoveden, kaj sta imela tako skrivnega med seboj, se obrnem do žene in jo vprašam: "Kaj pa je hotel imeti mali?" "Rekel mi je, naj ga jutri pokličem zjutraj ob peti uri." "Za božjo voljo, čemu pa?" "To sem hotela tudi jaz vedeti in mi je rekel, da zato, da se bo igral z električnim vlakom, predno bo ata vstal." A V nekem časopisu sem bral, da je v neki vasi na Madžarskem nastal velik ogenj, ki je radi hudega vetra grozil uničiti vso vas. Ker ni bilo pri rokah vode,, so pogasili vaščani požar z — vinom, ki so ga črpali iz sodov. To je prav in lepo, ampak bajgali, če ne bi jaz raje pustil, da bi vsa vas pogorela. . . A Urar je hvalil dobro uro, rekoč: "Kupite to uro. Mehanizem je neprekosljiv in celih 8 dni gre, čeprav je ne navijete." "Koliko časa bo pa šla, če ju navijem?" radovedno vpraša kupec. A "Ata!" pridrvi sinko iz obed-nice, "v jedilni sobi je velika črna mačka!" "Kar pusti jo, črna mačka pomeni srečo." "Ta že ne, ker vam je kosil(l pojedla." A Zakonski mož pride pred sodnika in toži svojo ženo, ki da nu1 je grozila, da mu bo glavo raz* česnila. "S čim vam je pa grozila? vpraša sodnik. "Je rekla, da me bo z nogo če' silila po glavi." "Saj to vendar ni mogoče," začudi sodnik. "O, pač, ima namreč leseno AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2D, m 1 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR ^—Društvo Carniola Hive št. 93, the Maccabees, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Uonia. 7—Ženski odsek Slov. Društvenega Doma plesna veselica Slov. Društ. Domu 20713 Kecher Ave., Euclid, Ohio, v 7;"3~Društvo Srca Jezusovega s • °5 SDZ veselica v Grdine** dvorani. 7—-Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Do-mu »a Holmes Ave. Društvo Verovšek, igra ^ Domu, Waterloo Rd. K •"7"Altarno društvo fare sv. ^'»stine, banket v šolskih pro-sv. Kristine, Bliss Rd. 8— Dramatično društvo Tri-Predstava v avditoriju S Donu ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran 8.. na. Ifj Društv° Borštnarjev št. 40 C. of F., zabavni večer v genskem Domu na Holmes —Mladinsko društvo ^omrades št. 566 SNPJ." ples-' veselica v spodnji dvorani N. Doma. 1 a d i n s k o društvo JSK°»ge Washin«t(m št 180 , .. plesna veselica v spod- " dvorani S. N. Doma. v y—Društvo Strugglers, ples Domu, Waterloo Rd. .4,~~Pevsko društvo Cvet, ^keradna veselica v Sloven- 11 Delavski Dvorani. 4—Ženski klub Slovenske- • ,U D°nia na Holmes Ave., ma- c^'adna veselica. 4--~-Društvo Slovenski Dom j." " S. D. Z. maškeradna vese- 'il v Slov. Društ. Domu 20713 "Pa si res pretkan kakor lisica," se je zadovoljno krohota! krčmar. "Toda zanaprej se pa le skrbno pazi pred vohuni! Vedno bolj sumijo, da nekaj pripravljamo zoper nje. Biti moramo previdni, sicer se nam bodo ponesrečile vse nakane in vr-hutega bo neusmiljeno razsajal po naših hrbtih grajski bič. Štefan, verjemi mi, tebe imajo zelo slabo zapisanega, če te vjame-jo skrivaj, jim ne boš ušel izle-pa. Varuj se torej, zakaj za nas bi bila velika izguba, če tebe za-pro; težko bi pogrešali tvoje bistre glave." "Nič se ne boj, Peter! Možka ne bodo vjeli, če se jim ne bo sam ponudil. Enega ali dveh se pa vkljub svoji sključeni postavi še celo na bojim. Za vsak slučaj me vedno čuva železna pal-čica. Zdaj počiva v drevesu pri pismih. Poslušaj me Peter, bistre oči imam in v glavi pamet! Stvar ni tako zelo nevarna, kakor si misliš. Verjemi mi, dobro sem spoznal, kaj misli gospoda o nas! Res so sumili, da utegnem Doma. 21.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 22.—Društvo Waterloo Grove št. 110, igra v S. D. Domu, Waterloo Rd. 22.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 22.—Pevski zbor "Zarja" odsek Slov. Soc. kluba št. 27 JSZ zabavni večer v spodnji dvorani S. N. D. 29.—Društvo Jadran, koncert v S. D. Domu, Waterloo Rd. 29.—Društvo Kristusa Kralja predstava "Pasijon" v Avditoriju S. N. D. APRIL 5.—Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu, Waterloo Rd. 5.—Dramsko društvo "Abra-ševič" predstava v Avditoriju S. N. D. in ples po predstavi v spodnji dvorani. bjti ja/ ^^ toda pH zadnjj j preiskavi sem jih prepričal, da I sem popolnoma nezmožen za kako premišljeno delo; z zavestjo, ltejher Ave., Euclid, Ohio., 29 y"7~Društvo sv. Katarine št. Me maškeradna veselica v rvarjevi dvorani. Qr ■Društvo Friendship št. 125, ples v S. D. Do-"j Waterloo Rd. Yj, '""-Skupna društva fare sv. q irnajo plesno zabavo v J j^ovi dvorani. 8j '-^Slovenski Sokol. Sokol-, Prireditev in ples v obeh 0l'anah s 15.- da sem napol neumen, so me pognali z grada in zdaj se živ krst ne bo več zmenil zame. Oštirja Mohorka imajo pa zapisanega kot najbolj zvestega podanika. Ej, zvita glava je valiSet, če je treba napraviti kako neumnost; resnice pa ne bo spoznal.-- Prejšnji večer, ko so drugi dan mene vjeli, smo bili zopet pri Mohorku. žalostno je, žalostno, tako smo spoznali, in vedno hujše. Tako, kakor zdaj delajo z na-i mi, ne sme dalje. Za svoje pravice se moramo potegniti, saj smo ljudje. Bog daj, da se nam Collrnwoodski Sokol, ',osreči P°^nati teFa zverinskega Hartmana. Gospod Andrej N. D. xi)o Pevsko društvo Ilirija, VenV?~igra "Darinka," v Slojem Domu na Holmes Ave. in ""-Društvo Orel, card party Vj^jV v telovadnici šole sv. J5—Naš ^torih Ptiček 17.- fustni loo Rd i ^ illu ""-Klub društev S. N. Do-jj •Ples v obeh dvoranah S. N. ^ ja m pokop Pusta. "Gospodinjski klub, ples 2l Domu, Waterloo Rd. W:TDruštvo sv' J a 11 e z a zabavni ia Zvezda v šolskih sv. Kristine, igra se ženi." -Ženski odsek S. D. D., večer v S. D. Domu, Wa- 8.—C o m m u n i t y Welfare Club, plesna veselica v S. N. D. spodnji dvorani. 11.—Društvo "Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ" plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D. 12.—Društvo Verovšek, igra v S. D. Domu, Waterloo Rd. 12.—Pevsko društvo "Blaue Donau" Koncert v avditoriju SND in ples po koncertu v spodnji dvorani. 12.—Društvo Zvon, koncert v S. N. Domu v Newburgu. 18.—-Društvo Tabor št. 139 SNPJ, plesna Veselica v S. D. Dvorani na Prince Ave. 19.—Pevsko društvo Lira, koncert v Grdinovi dvorani v korist nove cerkve sv. Vida. 19. koncert v S. D. Domu, Waterloo Rd. 19.—M1 a d i n s k o d r u štvo "Comrades št. 566 SNPJ" proslava petletnice in ples v obeh dvoranah S. N. D. 26.—Društvo Strugglers, ples v S. D. Domu. Waterloo Rd. 26.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avdi toriju S. N. Doma. 26.—Društvo Cvet koncert v Slov. Del. Dvorani. MAJ 1.—Socijalistična stranka (Socialist Party) Prvomajska proslava v Avditoriju S. N. D. 2.—Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ" plesna veselica v spod nji dvorani S. N. D. 3.—Jeanette Perdan, koncert v S. N. Domu na St. Clair Ave. 10.—"Orel" — materinski dan v avditoriju S. N. D. 17.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ, razvitje zastave na Štrumbljevih prostorih na Bliss Rd. ve<5ika Št 71 JSKJ u , v Slovenskem Domu na lr»es l 22' P- J., predstava v avdi-. „r , . ,. , , 111 Ples v spodnji dvorani j zvečer, v S. D. Domu, Waterloo j selje gledati. Ave. toi'iju 17.—Triglav igra v S. N. -Glevelandska Federaci-1 Domu na St. Clair Ave. 24.—Sloboda, popoldan Je naš gospodar; srečni časi, ko nam bo ta zapovedoval! Sicer pa Peter, zame se nič ne boj, da bi me vjeli; ne ostanem namreč dolgo tu. V najkrajšem času me čaka dolga pot!" "Kam neki pojdeš? — Pa vsaj ne na Dunaj?" je začel radovedno vpraševati krčmar. "Ne. — V Briksen do škofa sem namenjen; in ne odneham prej, da pridem do njega." "Kakšne pa so sedanje razmere? Ali je vse v redu?" "Izvrstno. Vsi blejski pod-ložniki so pripravljeni; le mig-Ijeja je treba, pa bodo udarili vsi kakor en mož. — Gorjanci stoje neomajno za svoje pravice; Bohinjci so trdni kot skala. Naša zveza je velika; zato gorje gospodi, če udarimo! Primernega orožja seveda nimamo ravno preveč, vendar se nam, ni treba bati, ker smo'dobili nov prah, katerega bomo dali duhati graščinskemu valpetu in biričem — smodnik; pri Mohorku je zaloga." "O. poznam ta prašek; prista-in I ve bodo letele v zrak, da bo ve- S. N ui»i 0b?mU' V korist krezposel-i Rd- 31. planom S. N. P. J, v $ j^~^lodern Crusaders, ples 28.. Domu, Waterloo Rd. Uvn.V ""Društvo Abraševič ima 15 ranJemh 15 d^oriju S. N. Doma. ' u l>les TJ^tvo U Boj št. 53, Hd. D. Domu, Waterloo 15. ^'edst „ ■ r°8vetiio društvo Orel,. Va v avditoriju S. N, Studor nam bodo ])oslali zdatno število krepkih mož. — Z Javor-nika še nisem dobil natančnega poročila." "Tja bom pa jaz šel v krat kem. Sicer se mi pa zdi, da sem nedavno slišal, da so z veseljem pozdravili naš poziv. — Sicer pri volitvah pa, Štefan, kaj je z našo pritož- Bogota, Colombia, 1. febru- bo pri škofu?" arja.—Najmanj 14 oseb je bilo j "Ne vem. Dva meseca sta že ubitih in 15 ranjenih, ko so sej minila, paše nismo dobili odgo-včeruj V lej republiki vršile j vora. Nekateri pravijo, da so se volitve za kongres. I naj brž pisma izgubila ali pa jih je kdo prestregel, da niso prišla v prave roke. — Vidiš, Peter, ravno to je vzrok, da grem zopet na pot. Nesel bom namreč novo pritožbo v Briksen. Pri sebi imam pismo na škofa, ki mu ga bom izročil osebno in počakal odgovora. — če se na ta način ne bomo mogli rešiti trdosrčne-ga Hartmana, potem pa udarimo; sledila nam bo cela dežela. Imam namreč pri sebi še drugo pismo, ki bo romalo med kmete in jih navduševalo za boj." "Kje imaš pismo, Štefan?" Možek je molčal, namesto odgovora je sezul čevelj z desne noge in ga položil na mizo. Nato je segel v krošnjo, ki je počivala v kotu za mizo, in prinesel iz nje male klešče. S temi je spretno privzdignil notranjo č e v 1 j e v o podlogo in na površje se je prikazalo nekaj zmečkanih in deloma umazanih listov. "To je pa res listnica, ki bi je ne našel nihče," se je dobrovolj-no smejal krčmar. Možek se ni dosti zmenil za krčmarjeve besede. Globoko zamišljen je razprostiral in pregledoval posamezna pisma in slednjič dal eno krčmarju in mu rekel: "Pismo je zopet pisano v priliki; to pa za vsak slučaj, če bi prišlo v neprave roke." "Razumem," je odgovoril Peter; "vrši se ženitovanje. ženin je kmet, nevesta pravičnost." Nato je bral pismo napol glasno. "Ljubi — Ljubljeni stric! Strašno nam je hudo, ker se ženitovanje tako dolgo zavlačuje, ženin je pripravljen in nestrpno čaka; nevesta pa že ni pisala nekaj tednov. Prosite jo, naj stori vse, kar more, da čim pre'je dobi dovoljenje za možitev, ženin je že napravljen v svatovsko oblačilo in starešina je povabil vse njegove brate na ženitovanje. Za krepko in zdravo godbo bomo mi poskrbeli, ravno tako za primerno petje. — To bo krasno ženitovanje, kakršnega še ni gledal blejski kot. — Dragi stric! Vaša suknja je že ,v delu; zagotavljam vas, da vam bo imenitno stala. Samo to vas prosim, da se sedaj nikar ne strašite nobenega truda, ampak skušajte urediti vso stvar kakor hitro mogoče; zakaj prišel je čas! — Takoj nam odpišite, da bomo vedeli, kakšnega mnenja je nevesta in kdaj pride. Pozdravite vse znance! Novega tukaj ni nič. Z graščino se dobro razumemo. Gospoda namreč resnično skrbi za dobrobit svojih podložnikov. Vas iskreno pozdravljamo vaši zvesti nečaki Janez, Tone, Andrej." Krčmar se je nekoliko naniu-zal. Zraven podpisanih je pritisnil še svoje ime "Peter;" nato je rekel: "Pismo je imenitno sestavlje-no. Kdo ga je napravil?" "Kdo drugi? — Sam sem ga sestavil," se je odrezal možek. "Poglej še to pismo, katero bom nesel škofu!" Krčmar je vzel v roke obširno pismo, naslovljeno na brik-senskega škofa, in ga bral z motreči m očesom. Pismo je izražalo najprej globoko vdanost blejskih kmetov do prevzvišenega vladike; pokazalo je, da znajo ljubiti in spoštovati svojega vrhovnega gospodarja in da se znajo pokoriti tudi pravičnim zahtevam graščinskega gospoda. Toda kakor je začel počenjati neusmiljeni Hartman s svojimi podložniki, presega vse meje pravičnosti in človekoljubja. Krivica se je začela oblastno šopiriti, pravica pa tiči v kotičku. Vedno večji davki se nakladajo .ubogemu trpinu; tlaka, se množi z vsakim dnevom; dobro bi bilo, da bi kmet delal neprestano le za graščaka, a poleg tega mora še prenašati cel dan bridke udarce valpetovega biča. — Ker se kmetje zavedajo, da je briksenski škof dober gospod, ki se bo gotovo potegnil za svoje podložnike, zato ga prosijo pomoči iz te stiske; naj jim pomaga odstraniti Hartmana in na Bled naj pošlje pravega gospodarja — dobrega gospodarja Andreja. To je vse drug mož, ki bo imel srce za svoje podanike, in ti mu bodo zato vdano in z veseljem služili. — Nadalje omenja pismo veliko nevarnost, ki preti Kranjski .— turško povoden j. Dober gospodar bi jih ščitil pred Turki, sedanji graščak jih pa sam izžema; kako naj se potem branijo pred tujim sovražnikom, ko nimajo zaveznika niti v svojem gospodarju. — Tako je obširno pismo obrazložilo vse neznosne razmere ubogih kmetov-trpinov in na koncu je še enkrat izrazilo popolno zaupanje v pomoč dobrotnega cerkvenega pastirja. Krčmar je prebral pismo in po kratkem molku rekel: "Nimam dosti upanja, da bi prošnja imela kaj uspeha." "Meni se pa ne zdi tako neverjetno," je pristavil možek. "Sicer pa najsi že bo kakor hoče; to smo storili, da nam ne poreko, da smo samo nagajivci in da se samo puntamo ter gospodo sovražimo iz dna duše. — Mi smo za pravico. Tudi med gospodo so pravični možje, kakor je na primer gospod Andrej, in tudi briksenskemu škofu ne moremo prav ničesar očitati, samo spoznati mora te krvosese, ki celo njemu izpodkopujejo veljavo in nas odirajo in zatirajo; zato moramo pa mi poskrbeti, da jih spozna." "Ali meniš, da se nam bo posrečilo pregnati Hartmana?" "Ugodno priliko imamo, ker je ravno sprt s sosednimi gra-ščaki zaradi meje posestva. Upam, da ga na ta način izpodrinemo; Andreju sporočimo svojo željo, naj se vrne in sicer tedaj, ko bo Hartman dalj časa z doma. Briksenski kapitel bo vsled pisma in krivic rad priznal izpremembo, dasiravno si ga kar mirno ne upa odsloviti."-- jo vplivati na gotove osebe, zlasti na odslužene vojake, da jih pridobe zase." "O tem pa jaz prav nič ne vem, Štefan." "Jaz pa.--Pred kratkim je izginil z.Brd mlad mož, ki se je v prejšnjih svojih letih boril na južnoštajerski meji proti Turkom. Izginil je pod ne baš navadnimi okoliščinami. — Neka črna žena v beli obleki se je prikazovala dalj časa ponoči, zdaj tu, zdaj tam in strašila ljudi. Nekega večera je prišla kar dvakrat zaporedoma pred Brega r j evo hišo — Bregar je namreč oni mož, ki je izginil. — Ker ni veroval v duhove, ampak je mislil, da je to le delo kakega zlobnega človeka, je zasledoval črno ženo, da bi jo razkrinkal. In od tega časa ga ni nihče videl. Poslal je samo še svoji ženi pismo, kjer pravi, da ga je črna žena vzela s seboj in da mora izpolniti neko težko dolžnost, — v življenju da ga najbrž nikdar več ne bo domov. Popolnoma sem prepričan, da je vsa ta zgodba v zvezi s "krvavo koso." — Iz tega pa izprevidevam, da gre stvar že predaleč, človek ima tudi dolžnosti do svoje družine, katere ne sme pahniti v nesrečo." "Res je, kar praviš, Štefan, ampak veruj mi, da pri tej do-godbi "krvava kosa" nima prav nič opraviti. — Noben slučaj mi ni znan, da bi bili koga silili v zvezo, — ravno nasprotno, vodstvo postopa pri sprejemu novih članov jako oprezno in zaupljivo. Sicer res opazujejo ljudi in če najdejo kakega sposobnega, MALI OGLASI Peč naprodaj Naprodaj je Detroit Jewel peč, insulirana, belo emajlirana, rabljena samo 6 mesecev. Je veljala $150.00, se mora prodati za $45.00. Tel. KEnmore 2748. Na prodaj je trgovina s stanovanjem, zidano, moderno urejeno, jako lep prostor na vogalu, blizu šole in velike tovarne. Prilika za vsako trgovino. Cena samo $13,500. Zamenja se tudi za hišo 5 ali 6 sob. Naslov se zve v uradu tega lista. (20) Pozor člani dr. Žužemberk! Tem potom se vse člane opominja, da se seje dne 4. februarja gotovo udeležite, kajti na seji se bo razmotrivalo o zelo važni stvari. Komur je kaj za dobrobit društva, se bo gotovo udeležil. Kar bo na seji sklenjeno, to bo, in proti temu nima potem nihče kaj oporekati. Z bratskim pozdravom — tajnik. (Jan. 30. Feb. 3.) Naprodaj je hiša s sedmimi sobami, kopališčem in kletjo, vseh ugodnosti. Hiša .je v jako dobrem stanju. Lot 35x120. Proda se zelo poceni radi odhoda na farmo. Vprašajte na 1137 E. 67th St. (27) čedna soba opremljena, se odda poštenemu fantu, s hrano ali brez, pri mirni družini. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (27) V najem se da stanovanje na 15423 Wa-ga tudi porabijo;-toda preden sejterloo Rd., hiša sama za sebe, 6 "Kdaj odpotuješ?" ga je vpra- šal čez nekaj časa krčmar. "Nemara še danes — prav gotovo pa jutri," se je odzval možek. "In ali imaš vse potrebne potne listine?" . "Kajpada. S tem sem vedno dosti preskrbljen. Zaradi ogle-duhov potujem vedno kot kroš-njar. Z osebnim in krošnjarskim listom izhajam povsod. Kroš-njarski potni list mi dovoljuje v vse avstrijske dežele.--še nekaj bi se rad pomenil s teboj, preden odpotujem. Peter, kako je s "krvavo koso?" "Kolikor vem, jih je v to zvezo že pristopilo zelo veliko." "čudno je, da se jo tako oklepajo, dasi so pogoji zelo težavni." "Da, glavni pogoj je: žrtvovati se popolnoma za teptane pravice brez ozira na svoje življenje. Zmagati ali pasti. Obupni boj do zadnje kapljice krvi ! ... če kmet podleže, ne sme nihče priti živ iz boja. Poleg tega se zaveže vsak član, izpolniti vsakojake ukrepe vodstva, pa najsi bo s tem združena tudi nevarnost za življenje." "Da bi vsaj ne postali preveč neprevidni? število članov se mi vsekakor zdi že preveliko." "Vsak mora priseči, da bo o vsem molčal ko grob, da bo ostal zvest zvezi in da se popolnoma podvrže sodbi zvezinega nadzor-ništ'va . . . Izdajic "krvava kosa" ne pozna; in če bi tudi kdo hotel biti izdajavec, bi ne mogel biti dolgo.---Sploh pa vsak ve samo to kar je prisegel, načrti vodstva so mu neznani." "Ali je vodnik zveze še vedno oni stari Zemljan?" "Glavno vodstvo ima pravzaprav tisti samotar — saj ga poznaš, možička z okroglim obrazom, — ki prebiva v ogljarski koči na Kupljenku; prvi njegov zaupnik je seveda Zemljan." "Povsem mi pa ta igra vendar ne ugaja. Kranjska narava ni za to; toda v božjem imenu! — Nekaj ti moram še razodeti: zdi se mi, da včasih koga kar s silo tirajo v zvezo." "To pa že ne more biti res. Prisega velja samo, če je popolnoma prostovoljna." "To je res; a imajo posebna skrivna sredstva, s katerimi zna- trajno odloči in vstopi, mora prestati dolgo in težko izkušnjo." "In če je kdo enkrat v zvezi, ali potem ni nobenega pomočka več, da bi zopet izstopil?" "O, pač — vodstvo lahko vsakega odveže od prisege. Kolikor mi je znano, je tudi to v pravilih." "Potem moram pa na vsak način govoriti z voditelji. Usoda Bregar,jeve družine na Brdih me zelo boli; moram ji pomagati. — Peter, ali hočeš posredovati, da bom mogel govoriti z onim samotarjem ali pa z Zemlja- modernih sob in garaža. Rent $30.00 na mesec. Odgovorni ljudje naj se oglasijo. Pokličite CHerry 3410. (27) Službo išče ženska za hišna dela ali gospodinjstvo sploh. — Vprašajte na 1022 E. 72nd St. (28) nom (Dalje prihodnjič). —o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vapeh. Frank V. Opaskar O D V E T N I K 1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ol> torkih, četrtkih in sobotah zvečer od (i. do 8. ure na K. 93rd St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 04th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W Proda se po nizki ceni lepo in obsežno posestvo z gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in gozdovi. Posestvo se nahaja v Topolu, pošta Novavas pri Rakeku. Za Badaljna pojasnila se obrnite na Frank štefančič, 231 E. 2.00th St., Cleveland, O. (27) GRDINA'S SHOPPE Popoln« uloga ofcUk !■ ti« oyram* ga »to (a drnilc* Beauty Parlor Vadao iaaakl ■a]aiod*ra«]ii klokaki. Tr|»lM *«»rt» »l«l« irrft »•»■ •kt*i iil> Ut*. 6111 ST. CLAIR AVI. UEndcrsoa 7112 (M. Tha. !:m»m::mmmms:m»:m»: Radio darila :$miumu H Slovenski trgovci, ki so preskrbeli slovenski radio program, ki našim rojakom tako sijajno ugaja, bodo dali tudi lepa darila vsem onim, ki se preskrbijo s tiketi, katere dobite naprodaj pri vsakem trgovcu, ki prispeva za radio program. Namen prodaje teh tiketov je, da se pomaga k izpopolnitvi ra-dio programa. Doslej je » prodanih že lepo število ti- jj ketov, toda potrebujemo « jih še najmanj 5,000, da se j jih proda. Prodajalci do- | bijo 20 procentov provizije. Nagrade so: zastonj potovanje v staro domovino, radio aparat, vreden $500, cekini, pohištvo, naročnina, zlate ure in enako. Prosimo vas, da sežete po teh tiketih in pomagate slovenskemu radio programu. Kakor hitro bodo till keti prodani, se bodo oznanila imena dobiteljev po « it radio. « h h Mnmtm ! ummjmuuwmy Ji«m< 1'nut.m Utile Diamond, I'ocaholita:'. I.uliigh Hard Coal, najboljši i/. Ohio. Kentucky in W. V«, Naš virjfinski Ash bi^ lump gori kakor Pocahontas in stane manj. ltafcvažumo iz nase povečane zuloce na Quincy—East 105th, CArfield 11100. The Yates Coal Company 'm Rockefeller Uldg. MAin 7m JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK Bldg. 401 Engineer« Main «126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmwrw lfi!>l 1 Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 8877 Stanič THE OLD HOME TOWN Ig^NOP £, SARAH, IM Ig^OTEY, THERE '0k hot c,oin" to open M AMQ-rHEia. tramp, THE JAIL. UP FOB I? FOUR. VsJEREwArr/N^ NO STRANGERS, ^ IM FRONT OF "THE 4 I IM NOT (50INC, TO JAIL. WHEN I COME ' =31 BECHlfF COOICAND" BY THERE TEN J / CHAMBER MAID MINUTES A<30 / FOR THOSE same) ___ \ BUMS THAT WERfci y \ HERE LAST J ' I WINTER -j.-ttlL«-^ Hopiftlerod V. P. Patent O file« Piratje na reki Mississippi SPISAL FRIEDRICH GERSTAECKER Zs "Ameriško Domovino" prevel A, šaher —: Rib a I'd, — jo rekla lepa žena in stisnila ustne, — nikoli mi no izkažeš nobene ljubavi, pa naj te prosim, za karkoli hočem. Vedno imaš kak izgovor in niti v Heleno me nočeš nikoli vzeti seboj. — Ampak saj sem ti povedal, da se tam niti sam ne smem pokazali, — se je nasmehnil vodja. — Nu, prav, torej mi pa vsaj prepusti družbo edinega človeškega bitja, katero lahko brez gnusa pogledam. — Georgina, ti si danes slabo razpoložena, — je rekel kapetan prijazno. — Toda bodi pametna. Tujka ne more ostati tukaj, kjer se ji Sander ne more niti izogniti. — Torej je bil Sander oni lopov -- — Tiho--Ti boš previdnejša in manj stroga v svojih izrazih, če ti povem, da je baš on pospešil naše načrte. Na čolnu, ki smo ga zadnjega vplenili, je bilo toliko denarja v gotovini — v zlatu in srebru — da sem se odločil, ustreči tvojim dosedanjim prošnjam. Toda naša tajnost je komaj še tajnost in meni samemu je nerazumljivo, kako je sploh mogla ostati toliko časa tajnost. Zdaj bomo pa kmalu odšli v Houston, od tam pa v Mehiko. Glej torej, da boš vedno pripravljena za nagel odhod. — In otok? — Naj pod drugim vodstvom naprej obstoja. — Ali pa se bodo strinjali s tem, da odložiš vodstvo? — Morda bodo šli z mano, — je rekel kapetan, očividno zamišljen in raztresen. — Toda, naj jo že temu tako ali tako, deklina rfe sme na noben način ostati tukaj. Predčasna izdaja bi nam bila vsem v pogubo. — Kaj pa nameravaš storiti ž njo? — je vprašala Georgina v skrbeh. — Bolivar jo bo spremil od tu v Natchez. Nu, ali si zdaj zado-volj na ? — Vedno mora pač obveljati tvoja volja, — je rekla Georgina razdraženo in stisnila svoje krasne ustne. — Včasih je bilo drugače. . . Tvoja ljubezen je bila bolj goreča. Včasih nisi poznal druge sreče, razen one, ki si jo našel ob moji strani, zdaj pa. . . — Georgina, bodi pametna, — je rekel Kelly ter jo rahlo potegnil nase. — Daj, razumi vendar, da ne morem in ne smem kaki deklini na ljubo izpostavljati nevarnosti življenja in obstoja'nas vseh. če bi mogel biti vedno tukaj, bi prav rad ustregel tvoji želji, tako pa-- — Ali boš spet odšel? — Moram. . . Nujni opravki me kličejo jutri zjutraj v Mont-gomerys Point, morda v Vicks-burg. Georgina mu je položila roko na ramo in dolgo gledala v njegove mirne, smehljajoče se oči. — In zakaj odhajaš vedno od mene? Zakaj ne moreš zdaj ostati tukaj, kakor prej? Ri-hard, Rihard, če bi vedela, da si mi nezvest -t-- — Ah, otrok, nikar ne fantaziraj ! Ta blaznica ti je zavdala. — Blaznica? — je zasepetala Georgina zamišljeno predse. — Ah, Rihard, če bi vedela, da me varaš, da me varaš ti, ki sem ti Žrtvovala svoje življenje in življenje svojih staršev. . . Ah, če bi to vedela, tedaj ti prisegam, da bi postala tvoj satan, tvoj zlobni duh! V tem slučaju bi se maščevala, kakor se še ni maščevala ženska nad svojim nezvestim ljubimcem na svetu! — Georgina, — je zašepetal močni mož ter nežno ovil svojo roko okoli njenega pasu. — Ti si nespametna! Ljubosumen otrok si! Komu na ljubo pa zdaj de- pa postavljam svoje življenje na kocko? čigava ljubezen je bila vzrok, da sem prelil prvo kri? Vidiš, tvojo ljubosumnost ti odpuščam, ker je ona znamenje tvoje ljubezni, toda ti si tudi krivična. Ne smeš me soditi po drugih ljudeh, ki jih srečuješ v vsakdanjem življenju ! Saj veš, da jaz nisem, kakor so oni, sicer bi mi ti ne bila sledila. Toda moraš mi zaupati! Moraš mi verjeti, kadar ti povem o vzrokih in razlogih svojega ravnanja in postopanja. ~ Dobro, — je vzkliknila Georgina in vstala-, — hočem ti torej verjeti in zaupati, toda pusti me vendar enkrat spet ven v lepi svet! Dovoli mi vendar, da pridem zopet enkrat v stik z ljudmi, s kakršnimi ti občuješ. In potem ti bom sledila kot tvoja zvesta Žena, pa bilo na konec sveta. Ampak to, to prošnjo mi usliši! — In prav to, — je rekel Kelly ter vprašujoče pogledal Ge-orgino, — je težje uslišati, ka kor si predstavljaš. — Tak nočeš? — je vzklikni la Georgina. — Kdo pravi, da nočem? — je rekel Kelly. — Georgina, ti si postala napram meni nezaupna Nekdo je moral stopiti med naju in najino ljubezen. — Rihard ! — je zaklicala Georgina. — In če je to, kar je stopilo med naju, tudi samo senca, je nadaljeval Kelly, — tudi ti nisi več ona, kakor si bila ne kdaj. — In kaj je iskal Mestic nedavno na bregu? (Mestic je človek, ki sta mu roditelja ženska, belega plemena in Indijanec ali obratno. Op. prelagatetja). Srečal sem ga baš v trenotku, ko je stopil na kopno ter sem ga poslal nazaj. Ali je bil poslan, da mene zalezuje in opazu- — In če bi bilo tako? rekla Georgina trmasto. — Aha, zdelo se mi je tako, je rekel Kelly.—Ubogi otrok, ti torej res več ne zaupaš svojemu Rihardu? Nu, prav. . . Dobila boš nasprotni dokaz. Poslej lahko pošiljaš dečka, kadar hočeš na breg, ker ga ne bo nihče zadrževal ne pri odhodu, ne pri povratku, nakar ti bo vedno lahko sporočal, kar je na bregu videl. Nu, ali si zdaj zadovoljna? — In ta tuja deklica? — Sander me bo spremljal, — je rekel Kelly, kakor bi sam s seboj govoril. — torej naj ostane ona pri tebi, dokler se Blackfoot ne vrne, toda nato pa se več ne zoper stavi ja.j mojim odredbam, ki so izdane z najboljšimi nameni. Nu, ali se Georgina še vedno jezi na svojega Riharda? — Ti hudobni — ljubi mož, — je zaklicala lepa žena ter ovila svoje krasne, oble roke okoli njegovega vratu. — Kdo bi se mogel jeziti nate, če'si tako dober !. . . — Torej pridi, sladka moja ljubica, — se je nasmehi j al kapetan ter jo poljubil, — Zunaj preti več kot preveč nevarnosti na nas, torej daj, da bova vsaj tukaj v miru uživala najino ljubezen ter nabrala moči za odločilni korak, čigar cilj je mir in brezskrbno življenje! Pred kapetanovo kočo sta stala v tem, oblečena v mornarske suknjiče, Blackfoot in Zamorec Bolivar. — Sto hudičev, gospod, — Je rekel Zamorec ter se otepaval komarjev, — Rad bi vedel, če ima gospod Kelly nocoj še kaj naročiti ali ne. — Potrpljenje, potrpljenje, dečko moj, — je odvrnil stari rolnar, ■— boš menda vendar po čakal, če moram jaz čakati. — čakaj, naj se kapetan najprej s svojo grlico nekoliko nagrli . . . z ženskami ne opraviš tako naglo kakor z moškimi. Ampak — res j p, prokleto dolgo že to traja .. . Če bi le vedel, kaj pravzaprav hoče. Da, da, — so je zarežal zamorec, — Kapetan vam ne bo nikoli natančno povedal, kaj hoče. Ampak Bolivar ga bolje pozna . . . če reče Mr. Kelly, da se odpelje gori proti toku, tedaj je gotovo, da se bo odpeljal s tokom, in če reče, da gre v Arkansas, tedaj Bolivar glavo stavi, da ga je treba iskati povsod, samo ne v Arkansasu. Blackfoot je potisnil roke v žep ter Začel počasi hoditi gor in dol. — Ali si že bil kdaj s kapeta-nom v Heleni? — je Vprašal Zamorca po kratkem premolku. Bolivar se je zarežal, da so se mu usta raztegnila od uhlja do uhlja ter prikimal. — In veš, — je rekel Blackfoot ter stopil za korak bliže k zamorcu, — in ali veš — - Pst, gospod, za božjo voljo, molčite, je zašepetal črnec ter pri tem s strahom pogledal na vrata koče, v kateri je bil kapetan. — Bolivar bi rajši stal zvezan pred sodnikom, kakor pa govoril o stvareh, ki se tičejo ka-petana. Ah, moj Bog, kako je nekdaj izplačal Španca! Ušesa proč, nos proč, roke proč . . . nato pa je ukazal dobro obvezanega postaviti v močvirje. Ah, beli ljudje so vendar mnogo bolj grozoviti kakor črni! — Z vrha bližnjega hrasta se je v tem trenotku razlegel oster brlizg, kakor zabrlizga sokol, preden plane na svojo žrtev. — Strela božja, — je zaklel Zamorec, — še tega je manjkalo! Zdaj prihajajo ti prokleti konji iz Arkansasa in treba bo delati ponoči. — Kapetan jih je dolgo pričakoval, — je rekel Blackfoot. — Toda radi teh ko^j ne bomo imeli nobenega dela, kajti naši ljudje-so tam preko že od soln-čnega zatona. — Ali jih bodo spravili takoj v Mississippi ? — je vprašal Zamorec. — Ne, tega ne smemo tvegati. Zdaj, ko dežela mrgoli od teh prokletih regulatorjev, bi se reklo, da hočemo na ta način sami spraviti te lopove, na naš sled. Samo oba konja, ki ju neobhodno potrebujemo tam preko, bomo odpeljali skozi močvirje. To bo pa oskrbel Rowes, ki je v Melville znan in ki ne bo povzročil nikakega suma. Ostale konje pa bomo spravili po vodi v Vicksburg. — Rad bi vedel, kaj se ima zgoditi s to tujo deklico, ki je tukaj notri, — je zamrmral Bolivar. — Najprej te pokliče sem, potem pa ni iz vsega skupaj nič. — Notri je zdaj vse temno, — je rekel Blackfoot. — Na noben način te ne bo kapetan rabil prej kakor jutri zjutraj. Pojdi torej zdaj doli k bregu, in ko živali izkrcamo, bova legla k počitku.' Jutri nas čaka najbrže težko delo. Z reke se' zdaj začujejo udarci vesel in oba moža sta razločno slišala, kako se približuje čoln. Lack foot je medtem stopil k Domu samcev, odprl vrata ter pričel buditi ljudi, ki so ležali izleknjeni po odejah in v visečih mrežah. Možje so planili pokonci, in uro nato je bil veliki čoln že skrit pod platanami, konji pa so stali v hlevih ob jaslih, kjer jim je neki mlad dečko, Mestic, nasul ovsa v jasli. Toda uboge živali, dasi so bile lačne, se niso niti ozrle na oves, temveč kakor mrtve popadale na slamo, tako so bile utrujene od dolgega pohoda, ki so ga naredile. — čujte, Jones, — je rekel Blackfoot, ko si je ogledal izmučene živali, — zdi se mi, da ste konje na smrt gonili, kajti uboge živali se potijo, da kar hlapi od njih. — In tudi če bi jih takoj hu- vorjeni, — boljše, da bi njih, nego mene. Strela božja, to so zadnji konji, ki sem jih prignal iz Arkanssaa.' Pred par tedni so vam tam baje prav temeljito izprašili kožo? — se je zasmejal Blackfoot. — Da, res je, ampak oni, ki je to storil, leži z razbito črepinjo nekod in njegovi konji sloje da nos v našem hlevu. — Hudiča, to so njegovi konji? — je zaklical čolnar presenečen. — Potemtakem pa imate več poguma, kakor sem pričakoval. Kdo pa vam je bil pravzaprav za petami? ■— Kdo, strela božja, vse mesto! Mislil sem že, da sem izgubljen, in prav po čudežu sem se rešil. Enkrat sem že imel za seboj svoje zasledovalce, vendar sem srečno dosegel močvirje, kjer se mi je posrečilo, ker poznam vse steze in kote, zvoditi svoje zasledovalce za nos. Ampak če ne bi vaš čoln že čakal tam name, tedaj vam povem, da bi bil prepustil živali njihovi usodi ter gledal, da sam odnesem kožo na varno, zakaj drugič jim ne bi hotel pasti v roke. — škoda, da je bil Rowson ujet, — je rekel čolnar, — on je bil izboren posredovalec. Božja strela, v vsej Ameriki ne poznam moža, ki bi ga rajši imel poleg sebe pri kakem nevarnem pod vzetju, kakor njega. — Ah, pojdite, pojdite z lopovom ! — je zamrmral Jones. — če ne bi bil prišel kapetan takrat ob pravem času zraven, bi nas bila kanalja vse skupaj izdala. Hudič, zmerom sem mislil, da je Rowson mož, pa se je obnašal kakor kaka stara baba! Naj se meni kaj takega primeri! Povem vam, da si dam rajši jezik izpuliti, kakor da bi zinil samo besedico. —- Kelly je bil takrat tam pod nekim drugim imenom, ne? — Wharton se je imenoval, — se je zasmejal Jones, — in samo videti bi morali, kako pretkano je znal yse urediti, da oni izdajalski protestantski pop ni prišel do besede . . . Sicer pa se z Indijancem ni bilo šaliti. — Kdo pa prihaja tam? Moža- sta s^ obrnila in pogledala v ono smer ter opazila prihajati napram sebi neko postavo, zavito v dolg plašč. Bil je kapetan Kelly, ki je, ne da bi rekel besedo, prijel Blackfoota za roko ter ga potegnil nekoliko korakov dalje. Nato se je ustavil, in ko se je z naglim pogledom prepričal, da ni nikogar v bliži ni, je zašepetal: — Georgina vztraja pri tem, da pošlje Mestica na breg. . , če bo torej zahtevala, da se dečka prepelje na breg, naj ga prepelje Bolivar, toda fant ne sme stopiti na kopno . . . Razumete? — Kdo? Mestic? — je vpra šal Blackfoot začudeno. Kapetan je prikimal z glavo in nadaljeval: — Sandersova navodila so vsebovana v tem pismu — vse drugo pa vam je znano. — Kaj pa piše Hudičev Bili, kdaj bo dospel sem? — je vpra šal stari pirat. — Vsak dan utegne dospeti, je odvrnil Kelly. — Po mojem mnenju je moral že včeraj dospeti v Heleno. Saj vam je znano njegovo znamenje? — Da; kadar plove mimo otoka, vedno ustreli, nakar pusti čoln spodaj nasesti. — Prav. Ali je bil moj konj prepeljan preko reke in nakrm-ljen? — To se razume, — je reke stari. — Zdaj bo lahko dirjal saj je dva dni počival. Kaj pa naj se zgodi z deklico, M je tu kaj notri? — To — to bom izročil Za-morčevi oskrbi, — je zamrmra kapetan. — Jutri zjutraj mu bom sam dal potrebna navodila Zdaj pa lahko noč. . . In pazite na tega Človeka tu. . . — Na Jonesa ? — Da, na Jonesa. Brez prise ge ne sme zapustiti otoka. — On je zvest, — je rekel pi rat. — Tem boljše zanj, — je od vrnil kapetan, nakar se je obrnil ter spet izp-inil za vrati svoje kolibe. S. Jeza dveh poslancev Solnce je stalo že visoko na nebu, ko sta jezdila dva moža preko močvirnatega sveta, ki obdaja oba bregova Mississippija v okolišu več milj. Kakor se je zdelo, sla se čutila jezdeca domača tukaj, kajti pogledala nista ne na levo, ne na desno v goščavo, ki ju je obdajala. Eden teh jezdecev je bil starejši mož in je popolnoma spadal v to okolico, dočim je bil njegov drug še mlad in lepo, skoro elegantno oblečen. Bil je to slok, skoroda šibak človek, oblečen po najmodernejšem kroju pariške mode. Na sebi je' imel rjavkast frak, bel svilen telovnik in karirane hlače. Spodnji del hlač, od členkov pa gori do nad kolen, je imel ovit, po načinu lovcev, v flanelasto blago, da bi si na ta način obvaroval hlače pred obrizga-njem z vodo in blatom. Glavo mu je pokrival mehak črn klobuk, izpod katerega so gledali plavi kodri. Z njegovimi modrimi očmi bi ga človek skoraj smatral za preoblečeno dekle, da mu ni gornje ustne pokrival mah prvih brk. Kakor je bila lepa zunanjost tega mladeniča, pa je bila tem grša njegova notranjost, kajti težko, da je v prsih še kakega človeka utripalo srce, ki bi bilo bolj črno in satansko, kakor je bilo njegovo. Na otoku se je upeljal pod imenom Edvard Sander ter je s svojo prevejanostjo in satansko zlobo zločinski drhali že mnogo koristil. O njegovem prejšnjem življenju pi vedel nihče kaj gotovega, in ker je imela vsa družba, kateri je pripadal, prav tako malo vzroka, postavljati se s svojo preteklostjo, zato ga tudi po njegovi preteklosti ni nihče vprašal. Izdajal se je za sina nekega plantažnika iz Georgije, in s tem je bila stvar v redu in zaključena. Ker je bil zakrknenega značaja, se ni mnogo bratil s svojimi tovariši, kadar je bil baš na oto-