1994-
viri KRONIKA èM^
1/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Silvo Torkar
ZGORNJA BASKA DOLINA
(RIHTARIJA NEMŠKI RUT)
PO TOLMINSKEM URBARJU IZ 1523
(demografsko-imenoslovni vidik)
Poimenovanje zgornja Baska dolina se v tem
prikazu v celoti pokriva z ozemljem nekdanje
rihtarije Nemški Rut na Tolminskem. Rihtarija je
ime za upravno enoto, na Tolminskem pa je bila
v rabi za ozemlja mlajše kolonizacije (poleg Ruta
še Plužne na Cerkljanskem) in je pri vaseh sta-
rejše kolonizacije ustrezala dekaniji. V srednjem
veku je bila namreč celotna tolminska gastaldija
v upravnem oziru razdeljena na šest dekanij in
dve rihtariji. Rihtar je imel za razliko od dekana
(drugod po Slovenskem oficiala ali velikega
župana) tudi pravico nižjega sodstva, ^ kot simbol
te pravice pa je imel meč (rutarski je ohranjen in
ima vtisnjeno letnico 1414).
Vprašanje poselitve zgornje Baske doline s
tirolskimi kmeti v drugi četrtini 13. stoletja je
doslej najbolj celovito obdelal akademik Milko
Kos v komentirani izdaji tolminskega urbarja iz
leta 1377, medtem ko so o posebnem statusu teh
priseljencev in o njihovih privilegijih že zgodaj
pisali Štefan Kocjančič, G. D. della Bona, Carl
Czoemig in Simon Rutar.^ Za proučevanje kolo-
nizacijske zgodovine so urbarji seveda nepre-
cenljive vrednosti. Od tolminskih je bil objavljen
le najstarejši (gl. op. 1), obdelan pa je bil tudi
urbar iz leta 1598.^ Ohranjenih je še okrog 40
tolminskih urbarjev iz obdobja med 16. - 19.
stol., ki pa so jih doslej le malo pritegovali za
raziskave. Izjema so: tisti iz 1624, ki ga hrani
Arhiv Slovenije; tisti iz 1607, izpis iz katerega
sta v zvezi z vprašanjem meje med tolminskim in
loškim gospostvom priobčila Simon Rutar in
Alfons Mulhier;"* ter tista iz let 1591 in 1633, iz
katerih Rutar našteva tolminske vasi.* Iz leta
1515 pa izvira urbarju soroden izredno dragocen
popis kmetij na Tolminskem. Gre za kmetije, ki
so plačale kazen za udeležbo v pimtarskem
gibanju. Ta popis je obdelala dr. Marija Verbič,^
ki je v svoji razpravi osvetlila zlasti gospodarski
in socialni položaj tolminskega kmeta in je zato
vprašanju poselitve, razumljivo, namenila manj
pozornosti. Naslonila se je tudi na zapisnike o
zaslišanju upornih kmetov in njihovih zastop-
nikov iz leta 1515, zapisnike pritožb tolminskih
kmetov proti zemljiškemu gospodu M. Neuhau-
serju in na poročila cesarskih komisarjev iz leta
1524 o preiskavi zoper M. Neuhauserja zaradi
njegove krivde za upor. Dr. Verbičeva je celotno
arhivsko gradivo pri pripravi razprave prečrko-
vala in prevedla; na mojo prošnjo mi ga je lju-
beznivo dala v uporabo za delo v zvezi z rutarsko
rihtarijo, za kar se ji na tem mestu najlepše
zahvaljujem.
Ob pregledu inventarja rokopisnega fonda
Deželnega arhiva v Gradcu se je izkazalo, da ta
hrani v našem zgodovinopisju doslej neeviden-
tirani tolminski urbar iz 16. stol.^ Urbar ni da-
1 Milko KOS, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji
Slovenskega Primoija I, SAZU 1948, 20.
2 Članki Kocjančiča, Czoemiga in Rutarja so skupaj s
člankoma I. Koštiala ponatisnjeni (trije v prevodu iz
nemščine) v brošuri Berilo o Rutu (ured. B. MaruSič),
Nova Gorica 1972. O privilegijih, ki jih je kolonistom
podelil oglejski patriarh Bertold in potrdil patriarh
Bertrand s posebno listino leta 1346, piše Rutar tudi v
svoji Zgodovini Tolminskega, Gorica 1882, 42-43 in
221, Della Bona pa v svojih dopolnilih k Morellijevi
tetralogiji Istoria della Contea di Gorizia, 4. knjiga,
1856.
3 Peter ŠTIH, Tolminsko gospostvo po urbarju iz leta
1598, Goriški letnik 1984, 95-115.
4 Simon RUTAR, Alte Grenze zwischen Krain und der
Hauptmannschaft Toknein, Archiv fur Heimatkunde, I
Band, 1882/83, 105; A. MÜLLNER, Geschichte des
Eisens in Krain, Görz und Istrien, Wien und Leipzig
1909, 634-635.
5 Kot večino ostalih tudi ta hrani Pokrajinski arhiv v
Gorici.
6 Marija VERBIČ, Gospodarski in socialni položaj tol-
minskega kmeta v začetku 16. stol in upori tolminskih
kmetov v letih 1513 do 1515, Zgodovinski časopis
28/1974, 3-44.
7 Urbar Tulmein, Handschrift Nr. 437. Obsega 221 fo-
lij ev v novi, togi vezavi. ARS si je v 1. 1993 oskrbel
mikrofilm tega urbarja. Za strokovno pomoč in sode-
29
1994-
^Mi KRONIKA
1/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
tiran, vendar iz ponavljajoče se formulacije, da
podložniki plačujejo dajatve Mihaelu Neuhau-
serju (ta je bil zastavni imetnik tolminskega
gospostva 1511-1523), ki je pred svojim odho-
dom dal sestaviti urbar, delno pa tudi iz primer-
jave s popisom iz leta 1515, smemo z veliko
zanesljivostjo postaviti nastanek tega urbarja v
čas okrog leta 1523. Tako zdaj že lahko podamo
- v pomoč nam je tudi popis podložnikov iz
1515, ki gaje prevedla, vendar še ne objavila dr.
Marija Verbič - dokaj natančno podobo stanja
poseljenosti zgornje Baske doline v začetku 16.
stoletja.
Tolminska je več stoletij spadala pod pos-
vetno oblast oglejskih patriarhov, ki so jo leta
1420 nasledile Benetke. Beneška oblast na Tol-
minskem je trajala vse do 1509, ko so si Habs-
buržani to ozemlje priključili z vojaško silo.
Zemljiški posestniki Tolminske pa so bili od 1.
1379 t.i. tolminski konsorti, t.j. družba plemičev,
ki so pripadali šestim ali sedmim fevdalnim
rodbinam s sedežem v Čedadu; gre za rodbine
Cusani, Formentini, Attems, Manzano, Cotis,
Canussio in Puppi. Z mirom v Wormsu 1521 in
v Benetkah 1523, sklenjenim po beneško-avst-
rijski vojni med leti 1508 in 1516, so te rodbine
spet smele uživati svojo zemljiško posest na
Tolminskem, rente in pravdne dajatve, morale so
le priseči zvestobo Habsburžanom.*
Historična topografija
Že Milko Kos je v izdaji tolminskega urbarja
iz 1377. leta na podlagi dveh listin iz leta 1310,
ki jih je objavil Vincenzo Joppi,' razjasnil, katere
so tiste prve štiri vasi tirolske kolonizacije,
omenjene v pismu patriarha Bertranda iz leta
1346. To so Koritnica (danes Rut), Stržišče,
Trtnik in Obloke. Š. Kocjančič in S. Rutar si
namreč v branju in tolmačenju nekaterih imen
nista bila enotna^" in le C. Czoemig ml. je že
pred Kosom pravilno ugotavljal, da "loca" v
pismu pomeni ime vasi Loka (danes Obloke), ne
pa latinsko besedo "kraj".ii
Urbar iz 1377 našteva v rutarski rihtariji
naslednje kraje:
število hub (kmetij):	celih	polovičnih
Koritnica (=Rut)	10	-
Grant	5	-
Stržišče (vštevši Kal)	9	-
Trtnik	4	-
Obloke	4	-
Binchinuel (Baca)	2	1
Signech Vinchiberch		
(Kuk-Znojile)	1	1
skupaj	35	2
Po urbarju iz 1523 pa so bile vasi v rihtariji
Nemški Rut naslednje (zaporedje kot v urbarju):
Trtnik v Rutu (župa)	-	Spol.	
Kuk v Rutu (župa) (vključuje ZnojUe)	2h	1 pol.	
Pri fari v Rutu			
(= Rut, župa)	8h	2 pol.	1 rovt
Grant (z rutarskim rihtarjem)	5h		
Kal v Rutu	41i	-	1 rovt (Kacenpoh)
StržiSčc v Rutu (župa)	2h	8 pol.	
Na Baci v Rutu	-	Spol.	3 košanije 1 četrt
Obloke v Rutu (župa)	2h	5 pol.	2 košaniji
skupaj	23 h	29 pol.	5 koš. 2 rovta 1 č
Če polovične hübe računsko zopet združimo
zaradi primerjave stanja iz 1523 s tistim iz 1377.
leta, dobimo naslednjo sliko:
1377   36 hub
1523   37,5 hub 5 košanij 2 rovta 1 četrtinska
huba
Prirastek je torej izredno skromen. Primerjajmo
število (računskih) hub še po vaseh:
Predvsem se v stoletju in pol, ki je minilo
med obema urbarskima zapisoma, začne proces
drobljenja kmetij, ki je najbolj izrazit v Trtniku,
Stržiščah, na Baci in v Oblokah, medtem ko
lovanje pri branju urbarja se najlepše zahvaljujem
arhivistu Dragu Trpinu.
8 Marija VERBIČ, Idrijski rudnik do konca 16. stoletja,
Inavguralna disertacija, Ljubljana 1965, 141-145.
9 "Documenti Goriziani", Archcografo Triestino, Nuova
serie Vm, Trieste 1887, 49-51.
10 Berilo o Rutu, 14, 30.
11 Prav tam, KoStiàlov članek, 52-53.
30
1994-
KRONIKA ^
1/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Grant, Koritnica (Rut) in Kal še ohranjajo cele
kmetije. Če bi hoteli pogledati še poznejša ob-
dobja, bi videli, da se je nerazdeljena posest
najdlje ohranila v Grantu (po urbarju iz leta
1677). Pojavila se je tudi nova zemljiška kate-
gorija košanija, ki je manjša od polkmetije, a
najbrž večja od četrtinske kmetije. Košanije se
nato v 16. in 17. stol. silno namnožijo zlasti na
območju Bače, kjer se pojavi nova vas Podbrdo,
in na območju Oblok, kjer se pojavi vas
Hudajužna. V urbarju zasledimo že tudi prva dva
rovta, vendar ne na ozemlju sosesk Trtnika in
Bače, kjer približno pol stoletja kasneje zrasteta
dve raztreseni rovtarski naselji Porezen in
Petrovo Brdo.
Če skušamo na podlagi znanega števila kmeč-
kih gospodarstev ugotoviti število prebivalstva
rutarske rihtarije, vzamemo količnik 5,5
stanovalcev na en dom, ki ga večina evropskih
raziskovalcev priznava kot najbolj realnega za
konec srednjega veka, in pridemo do naslednjih
številk: 1377. je štela rihtarija dobrih 200 pre-
bivalcev na 37 gospodarskih enotah, 1523. pa
okrog 330 ljudi in 60 gospodarskih enot.
Za konec 18. stol., za leto 1794, lahko po-
damo tole stanje poseljenosti: v skupno 221
hišahi2 je tedaj - ob upoštevanju količnika 7,7, ki
ga dobimo za isto območje iz popisa 1818 - ži-
velo okrog 1700 prebivalcev. Rezultati deželnega
štetja prebivalstva iz leta 1818^3 kažejo, daje na
območju glavne občine Nemški Rut živelo 1965
prebivalcev v 253 hišah. Žal pa popis ne pos-
reduje podatkov za vsako vas posebej, kot je to
narejeno za Kranjsko, temveč le za podobčine
Rut-Grant, Stržišče-Kal, Kuk-Znojile-Hudajužna-
Obloke, Trtnik-Podbrdo-Bača-Petrovo Brdo-Po-
rezen. Največje število prebivalstva je to ozemlje
premoglo leta 1910, po izgradnji obsoške želez-
nice. Francoskega popisa iz leta 1811, ki sicer
navaja podatke le za celo merijo Nemški Rut (in
samo našteje pripadajoče vasi), ne kaže upošte-
vati, ker rezultati preveč odstopajo od vseh
drugih popisov (navaja število 2421 prebi-
valcev).!'* Številka zadnjega popisa prebivalstva
iz leta 1991 ne odslikava skoraj popolnega demo-
grafskega zloma hribovskih vasi nekdanje rutar-
ske rihtarije:'*
Leto    Preb.		Hiš	Vir
1377	200	37	urbar
1523	330	60	urbar
1762	1400	-	S. Rutar
1794	1700	221	popis hiš
1818	1965	253	deželno štetje
1869	2521	345	popis prebivalstva
1910	2556	426	isto
1991	1341	483*	isto (izpis hišnih številk)
(*) Za posredovane podatke se zahvaljujem Zavodu RS
za statistiko
V primerjavi z urbarjem iz leta 1377 se
število naselij leta 1523 niti ni povečalo. Znojile
(1515, Winckhfel) so bile skrite v župi Kuk
(1515, Sneckh; 1523, Sibeneckh), medtem ko je
prej v Stržišče vključeni Kal tokrat imenovan
posebej. Pod župo Obloke je spadala tudi koša-
nija Hudajužna (imenovana tako le v popisu iz
leta 1515, urbar iz 1523. leta omenja na tem mes-
tu košanijo Lamprechta Schmidta), pod Baco pa
polovična huba v Petrovem Brdu (Gemärck) in
dve košaniji, za kateri iz popisa 1515 vidimo, da
sta stali Pod Brdom (Undter dem Eckh). Skratka,
obstajali so šele zametki vasi Hudajužna, Pod-
brdo, Petrovo Brdo, medtem ko o Poreznu, raz-
treseni rovtarski vasi, ni bilo še niti sledu. Ome-
nimo še, da sta v popisu iz leta 1515 Grant in
Baca župi, po urbarju iz leta 1523 pa ne.
Popisa iz let 1515 in 1523 sta omogočila tudi
lokalizacijo dveh doslej nerazrešenih imen v
rihtariji Rut iz urbarja za leto 1377: vasi Binc-
hinuel in (ne-vasi) Signech Vinchiberch. Da gre
pri prvem za Baco, ni zdaj nobenega dvoma več.
Baca leži v zatrepu doline, v kotu (nem. Winkel).
Nekje do srede 16. stol. je dobila tudi cerkev sv.
Lenarta. 1^ Tako dejansko ostaneta samo še vasici
12 Državni arhiv v Gorici, Tavolare teresiano, b. 207.
13 Državni arhiv v Trstu, I. R. Luogotenenza del Litorale:
Atti Generali, b. 3330, n. 18754/1818. Objavljeno v
Jadranskem zborniku 1976-78, 309-349.
14 ARS, Glavni intendant Ilirskih provinc, fond Intendant
za Istro, fase. 1 ; gl. tudi Ana ŠTUC3N, Cerkljanska pod
Francozi, Idrijski razgledi 1990, St. 1-2, 32.
15 Podbrdo, ki poleg Hudajužne edino leži ob dolinski
cestni in železniški prometnici (ob cestni leži še Pet-
rovo Brdo), namreč premore več kot polovico (760
oseb) prebivalstva obravnavanega območja, medtem ko
je leta 1794 bila v Podbrdu le desetina vseh hišnih
številk rutarske rihtarije (23 hiš).
16 Prva omemba v urbarskju iz leta 1591, (Santo Leonar-
doa). Prva omemba cerkve sv. Nikolaja (gre za cerkev
v Podbrdu), pa sega v leto 1588, saj se v nedokon-
čanem urbarju iz tega leta omenja kraj San Nicolo de
Baza (Deželni arhiv v Gradcu, HK Sach Karton 118,
Heft 34). Zanimivo, da se Potbrida (Podbrdo) omenja
kot posebna lokacija.Tudi urbar rovtarjev in novakov
iz 1591 pozna imeni Potbreda (tudi Potbrida) in Santo
31
1994 -
vÌ»Ì KRONIKA  ^
1/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Kuk in Znojile, ki sta tudi v urbarjih iz obdobja
med 17. in 19. stol. predstavljali eno sosesko, v
jožefinskem katastru pa eno občino. Šele s firan-
ciscejsko ureditvijo leta 1822 so Kuk priključili h
katastrski občini Podbrdo, Znojile pa h katastrski
občini Stržišče. Razbere pa se tudi glasovna po-
dobnost med Signech (pisec urbarja iz 1377. leta
se je očitno zmotil - moralo bi pisati Sibnech) in
Sibeneckh oz. Sneckh, starim imenom Kuka.^^
Vinchiberch je potemtakem starejše poimenova-
nje za Winckhfel (tudi Windfall) oz. Znojile, mo-
goča pa je domneva, da gre za nekoliko popačen
zapis nemškega imena Fünfenberg, saj podoben
primer srečamo tudi pri Švarceneku na Krasu,
kjer se Vinchenberch v nemščini zapisuje tudi
kot Fünfenberg (gl. M. Kos, Urbarji Slovenskega
Primorja II, SAZU 1954, 41). Očitna je torej ti-
pološka sorodnost obeh imen, ki s stopnjevanjem
števila prozorno kažeta na neugodno konfigu-
racijo terena: "Sedem brd" in "Pet hribov".
Imenoslovna podoba
1. Krajevna imena
Med krajevnimi imeni najdemo v urbarju iz
leta 1523 izmed skupno 13 vasi rutarske rihtarije
(kolikor jih na tem območju obstaja od 17. stol.
do danes) omenjenih 9, skupaj s popisom iz
1515. pa se to število povzpne celo na 12.^^
Edino rovtarska naselbina Porezen se v tem času
še ne omenja.^'
Nicolo., Foimcntinijev (delni) urbar iz leta 1606 splet
omenja Potbrida in Santo Nicolo de Bazza. Za cerkev
sv. Nikolaja seje doslej vedno trdilo, daje nastala šele
1739. ali nekaj let prej, urbarski zapisi pa kažejo, daje
tu stala cerkev svetega Nikolaja že konec 16. stol. Po-
pis cerkva iz leta 1651, ki ga hranijo v Deželnem arhi-
vu v Gradcu (Handschriften Bucrgcrgassc, IH., Kirchli-
che Angelegenheiten, Beschreibung oder Matiicula der
geistlichen Lehenschaften als Bistumben... Pfarren, Vi-
cariaten, FUialen... in Steyr, Khämdten, Grain, Görz,
Triest, StVeith am Pflaumb, Flitsch und Cividall), tudi
našteva v fari Nemški Rut že štiri podružnične cerkve:
v Stržiščah, na Baci, v Podbrdu in v Oblokah. Kot že
rečeno, je lokacija Pod Brdom (le da v nemSki obliki
Undter dem Eckh) prvič omenjena že v popisu iz leta
1515, ime vasi Potberida pa se pojavlja v seznamu vasi
tolminskega gospostva, ki ga je iz Državnega arhiva v
Benetkah objavil Ettore de Toni v Rivista della Società
Filologica Friulana 1922 (št. 1, 30-32) in ga postavil v
čas kmalu po 1535., kar se zdi precej vprašljivo
(prejkone je iz konca 16. stol.). Tudi drugi seznam vasi
tolminskega gospostva, ki ga hrani Deželni arhiv v
Gradcu in ki je priložen urbarskim zapisom, ocenjenim
na čas okrog 1600, vprašanja ne razreši (Numero delle
Ville sottoposte al Capitaneato di fulmino, HK Sach
Karton 118, Heft 2). Vsa naselja rutarske rihtarije so v
njem zaobsežena s tremi imeni: Rut, nemški zapisi
Teutscher Gereut, Vndter Ekhen in Ober Vótsch).
17 Prim. E. KRANZMAYER, P. LESSIAK, Wörterbuch
der dcut-schen Sprachinselmundart von Zarz/Sorica
und Deutschrut/Rut in Jugoslawien, ki navaja za Kuk
obliko Schöneck (izg. Šenekile, 139), za Znojile pa
Windfall. Jožcfinskc vojaške karte iz leta 1785 za Kuk
navajajo Kuk oder Soimek, pripadajoči deželni opisi pa
samo Kuk, medtem ko se 2^ Znojue na kartah in v opi-
sih uporabljata slovensko in nemško ime (Snoüle oder
Windfall), gl. prispevek D. Trpina v tej številki. Priča-
kovali bi, daje Soimek nemško ime Znojil in ne Kuka,
kajti "sončno brdo" in "znojilo" s pomenom "proti son-
cu obmjcn kraj" (Luka Pintar, Ljubljanski zvon 1911,
494) sta pač sinonima. Možno je tudi, da je Soimek
umetna tvorba pisca karte. Tudi Švarckobel na Petro-
vem Brdu so avtorji te karte navsezadnje predrugačili v
Schwarzkopf.
18 Tu namenoma zanemarjam dejstvo, da Gemärck oz.
Peterlinsekh (Petrovo Brdo) leta 1523 še ni pomenilo
ime naselja, enako kot pri popisu leta 1515 ne
Pochudauschna in Undter dem Eckh. VpraSanje je le,
kako z Znojilami, ki ne nastopajo kot posebno naselje,
temveč 1515. spadajo pod župo Kuk, 1523. pa sploh
niso omenjene, pri čemer sta v Kuku leta 1515 le dve
gospodarski enoti (ena cela in ena polovična kmetija),
v Znojilah pa tri (dve polovični kmetiji, tretja enota pa
je brez navedbe kategorije). Urbarji 17. in 18. stol.,
nasprotno, vodijo Kuk v okviru Znojil, tako kot npr.
Podbrdo v okviru Bače, čeprav je Podbrdo v 18. stol.
že povsem izoblikovana vas.
19 Prim. S. TORKAR, K zgodovini tohninske vasi
Porezen, Kronika 39, 1991/3, 5. Tu moreim popraviti
uvodne navedbe, ki sem jih nekritično povzel po P.
Blazmku iz njegove Kolonizacije Selške doline, 1928.
Podporezen (rovti na loški strani Porezna) namreč ni
nastal že leta 1564, temveč šele 1632., kar sem
ugotovil, ko sem s pomočjo soriških matic lokaliziral
te rovtaije v loških urbarjih.
32
1994-
vi»i KRONIKA  ^
■ 1/42
Časopis za slovensico Icrajevno zgodovino
1310	1377	1515	1523	1993
1. Corithnich	Corithinich	Kiytha bey der Pharr	Bey der Pharr im Gerayt	Rut
2. -	Grant	Granndt	Grandi	Grant
3. Tradisca	Trasisga	Tradischk	Tradisch im Gerewt	Stržišče
4. -	-	-	Kall im Gerayt	Kal
5. Tretinich	Tertinich	Themickh	Demikh im Gereyt	Trtnik
6. Locha	Lochas	Lienckha	Millienkhlainn im Gereyt	Obloke
7. -	Binchinuel	Vetz	An der Vetsch im Gereyt	Baca
8. -	Signech	Sneckh	Sibeneck im Gereyt	Kuk
9. -	Vinchiberch	Winckhfel	-	Znojile
10.-	-	Pochudauschna	-	Hudajužna
11.-	-	Undter dem Eckh	-	Podbrdo
12.-	-	-	Gemärck, Peterlinseckh	Petrovo Brdo
13.-	-	-	-	Porezen
Sedež rihtarije (in fare) je sicer bila Koritnica
(današnji Rut), vendar rihtarji niso nujno bili le
iz te vasi. V letih 1515 in 1523 je bil rihtar kmet
iz Granta, medtem ko urbar iz 1. 1624 omenja
rihtarja Matija Čufra (Mathia Zuffer), za katerega
se iz poznejših urbarjev da ugotoviti, da je bil
kmet v Stržiščah.2o Podobno leta 1645 neka
listina, priložena k dokumentom o sodnem sporu
rutarske rihtarije z grofom Coroninijem, omenja,
da je "gastald Nemškega Ruta" Petrus Drole, ki
je bil, sodeč po urbarju iz leta 1654, kmet iz
Oblok. Ko so v Tohninu leta 1809 župani tol-
minskih vasi podpisovali zaprisego cesarju Na-
poleonu, je med podpisniki tudi rihtar Nemškega
Ruta Luka Prežel, ki je bil kmet na Kalu št. 11
("Prejzlov"), kot se lahko prepričamo iz popisa
leta 1794 (gl. op. 12) in franciscejskega katastra
iz leta 1822 (Državni arhiv v Trstu, Catasto Fran-
ceschino, 462b, folij 97). Glede imena rihtarije je
treba poudariti, da se pridevnik "nemški" ne po-
javlja ne 1377., ne 1515., ne 1523. in ne 1591.,
pač pa šele od urbarja iz leta 1598 ("Teutsch
Gereit").2i Ime Rut, kot se lepo vidi iz urbarja iz
leta 1523, označuje ozemlje celotne rihtarije oz.
fare in se je preneslo na eno samo vas deloma v
18., dokončno pa šele v 19. stol. Toda v ljudski
govorici je ime Koritnica za vas Rut živo še
dandanes, predvsem pri starejših prebivalcih so-
sednjih vasi, kot so Grant, Stržišče in (slovenska)
Koritnica. Uporablja se le druga predložna zveza:
"v Koritnici" pomeni "v Rutu", če pa rečemo "na
Koritnici", je mišljena vas v sami dolini Bače.
Imena Krytha, Kritte, Gritte ali Khorigkhl, ki so
se tudi uporabljala za (nemško) Koritnico, so
seveda le nemško prilagojene oblike slovenskega
imena. Še v franciscejskih mapah najdemo za
rutarski gozd poimenovanje Krittner Wald, med-
tem ko v jožefinskem katastru iz leta 1789 naj-
demo, presenetljivo, na Petrovem Brdu zem-
Ijiščno ime Critner toul. In resnično, urbar 1523
govori pri vasi Baca (ki je obsegala tudi Petrovo
Brdo) o planini, za katero Grantarji in Koričani
("Granter vnd Khorigkhler", torej Grantarji in
Rutarji) plačujejo 40 fimtov sira.
Imena ostalih treh (od skupno štirih) vasi,
zabeleženih prvič leta 1310, s svojo slovensko-
stjo kažejo, kot ugotavlja M. Kos, da je bil ta
okoliš Slovencem znan že prej in je bil vsaj
ekstenzivno naseljen.Še zlasti to velja za
OBLOKE, ki so 1377. plačevale dajatve v blagu,
vse ostale rutarske vasi pa v denarju. Plačevanje
le v denarju je bilo po mnenju M. Kosa vaba in
ugodnost za koloniste tujega rodu.^^ V nemškem
zapisu iz 1515 ("Lienckha") in sploh v starejšem
nemško prilagojenem poimenovanju vasi,^^ ki
izvira iz občnega imena "loka" (SSKJ: "nekoliko
močvirnat travnik"), se je ohranil še nosnik, le da
20 Prav tam, 8.
21 Plim. M. KOS, Nekatera krajevna imena na Gorenj-
skem, Onomastica Jugoslavica 2, 1970, 7. Pomenljivo
je, da tudi Nemški Rovt v Bohinju dobi pridevek "nem-
ški" šele v urbarju iz leta 1602, torej skoraj istočasno
kot njegov soimenjak na tolminski strani. To dejstvo
postavlja pod vprašaj Kosovo domnevo o soriški
"invaziji" v Bohinj konec 16. stol. kot vzroku za pre-
imenovanje Rovta v NemSki Rovt.
22 Gl. op. 1, 38. Toda mikrotoponimi (zemljiščna imena)
so v teh vaseh nad 80-odstotno nemški.
23 Gl. op. 1,27.
24 KRANZMAYER, n.d., 105, kjer se za Obloke navaja
nemška popeičenka Lönklein; v (latinski) listini o
posvetitvi cerkve v Oblokah leta 1567 je zapisana ob-
lika Obloch, enako tudi v italijansko pisanih tol-min-
skih urbarjih iz let 1600/28 in 1677, katastrih - te-
rezijanskem iz leta 1752 (Obloc, Obloch), jožefinskem
za leto 1789, fi^ciscejskih iz let 1822 in 1872 (Ob-
lok), medtem ko imamo v urbarju iz leta 1591 zapis
Obloga, v maticah 19. stol. Obloca, v rezultatih po-
pisov iz let 1869 in 1880 slovensko Obloke, nemško
Obloka; v nemško pisanem urbarju iz leta 1654 pa
Oblokhen.
33
1994 ■
vj^ KRONIKA ^
1/42
časopis za slovensico krajevno zgodovino
je iz nosnega o-ja prešel v nosni e. Ime STR-
ŽIŠČE je danes množinski samostalnik ženskega
spola (v Stržiščah), po analogiji z bližnjimi
Znojilami   in   Oblokami.   Vsi   štirje  zgoraj
navedeni historični zapisi kažejo na občno ime
"stražišče" (SSKJ: "kraj, prostor za straženje").
Vpliv nemške poenostavitve v "Tradišk" se kaže
v današnji narečni izgovarjavi Strdišče, tudi
Stržiške, ter celo v splošno sprejetem stanovni-
škem imenu Stržiškar. Tudi ime TRTNIK je
prozorno slovensko, seveda pa ga ne kaže po-
vezovati z vinsko trto, temveč s "prožno šibo, ki
se uporablja za pletenje"  (po SSKJ).  Ime
ZNOJILE za starejši Windfall se prvič pojavi šele
v urbarju iz let 1600/1628 kot Noille, 1633. in
pozneje že Snoille, 1654. celo Vsnoylle, kar kaže,
da je to ime takrat bilo edninsko. KUK v tej,
slovenski, obliki (namesto nemškega Sibenekha)
zasledimo prvič istočasno z Znojilami (pisano
Cuch). PETROVO BRDO se 1523. pojavlja tudi
kot Gemärck ("ob meji") in s tem opozarja na
obmejno lego med Kranjsko in Tolminsko, pred
1509. med Avstrijo in Benetkami. Slovensko
obliko petroua berda najdemo prvič v izpisku iz
tolminskega urbarja za leto 1607.^5 KAL ima
vseskozi samo to, slovensko, ime ("plitvejša
kotanja s stoječo vodo", po SSKJ). GRANT je
edini prejel in obdržal nemško ime, ki izhaja iz
nemškega občnega imena grand in pomeni
"grušč", "prod".26      HUDAJUŽNA, kije men-
da najmlajša med 13 rutarskimi vasmi, se po letu
1515 spet pojavi v urbarju iz leta 1591: "Grigor
Cudaiusna locho Hons Cudaiusna" plačuje za
rovt "Cochosezza". Urbar iz 1624 izrecno omenja
Hudajužno kot vas ("dorf Huda jusnia", "Huda
Jusina"). Ime kaže povezovati s hudim južnim
vetrom, ki včasih ruje celo drevesa,^'' ali morda z
odjugo, zavrniti pa je treba ljudskoetimološko
razlago s "hudo ožino", ki so jo že v začetku
stoletja širili nekateri lokalni izobraženci.
25 Gl. op. 4.
26 K. FINSTERWALDER, Tirolcsr Fanulicnnamcnkunde,
Innsbruck 1990, 300-301.
27 F. BEZLAJ, Etimološki slovar slovenskega jezika I,
geslo Jug; rokopisno gradivo osmošolca goriške gim-
nazije Miha Goloba iz Oblok, ki ga je leta 1872
prevzel znameniti poljsko-ruski dialektolog Jan Bau-
douin de Courtenay in se zdaj nahaja v Courtenayevem
fondu arhiva Ruske akademije znanosti v Peterburgu;
prepis mi je oskrbel ruski slavist iz Tartuja, stro-
kovnjak za slovanske knjižne mikrojezike vmiv. prof
Aleksander DuUčenko, za kar se mu prisrčno zah-
valjujem.
2. Priimki
Priimki so deloma še v nastajanju in nekateri
podložniki so imenovani le z imenom in oče-
tovim imenom, drugi z imenom obrti, ki jo je i
kdo opravljal, tretji z lego svoje domačije. Npr. i
Pauli des Florian sun vnd Lentz sein brueder :
(Pavel, Florjanov sin, in Lene, njegov brat) v \
Oblokah; ali Paule Weber (tkalec Pavel) s Kala; j
ali Michel vnderm Weg (Miha pod potjo) v Str-
žiščah; ali Hans aus dem Graben (Hans iz grape)
v Rutu; ali Bartl aus dem Gemärck (Bartl oz.
Jernej s Petrovega Brda) v župi Baca. So tudi
taki, ki razen osebnega imena nimajo nobene
druge oznake, npr. Galle v župi Obloke.
Priimki so večinoma nemški: Osterman (na
Baci, verjetneje pa na Petrovem Brdu, ki je tedaj
spadalo pod Baco), Khofflar, Rainer (Trtnik),
Tutler, Stendler, Khamperl (Rut), Panter, Pont-
her, Pöckhel (Kal, Baca); le malo je slovenskih:
Jebajc (Trtnik), Beguš, Kralj (Znojile), Krivec
(Grant), najbrž tudi Nagel (Rut) in Naglic (Kal).
Poglejmo po vaseh.
RUT
Mert Stendler (Martin Stendler) - kmetija in novi i
rovt,
Thomas Ortor (Ortar) - kmetija,
Martin Pruner - kmetija,
Matheus Vetscher (Bacar) - kmetija,
Hans aus dem Graben (Honž z grape) - kmetija,   j
Primos Nagel - pol kmetije, \
Paul Putsch (Puč) - kmetija,
Jorg Tutler - kmetija in pol kmetije,
Michel Khamperl (Kemperl) - kmetija.
Tu od 9 gospodarjev le eden nima pravega
priimka. Nima ga niti leta 1624, saj v urbarju za
to leto zasledimo BaštjanaNa grapi.
GRANT \
Steffan Khriuetz (Krivec) - kmetija,
Jacob Gickhel (Kikel) - kmetija,
Jorg Troyer - kmetija,
Thomas des Nickhel rychter sun (Tomaž, rihtarja |
Nikla sin) - kmetija,
Jorg Luentzner wittib (Jurija Limcnerja vdova) -1
kmetija.
Od petih je samo eden brez priimka.
STRŽIŠČE
Michel Lapitz (Lapic) - kmetija,
Gregor Phanthar (Pantar) - pol kmetije,
Peter Khukhel (Kikel) - pol kmetije,
34
1994-
^Mi KRONIKA
■1/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Jorg Beckhel (Pöckel= Sova?) - pol kmetije,
Thomas Egkher (Brdar? Hribar?) - kmetija,
Gregor Pauman - pol kmetije,
Hans Muster, čevljarja Jakoba sin - pol kmetije
in še pol kmetije.
Od 9 gospodarjev je samo eden brez pravega pri-
imka
KAL
Mathe Ponther (Pantar) - kmetija.
Cela soseska obdeluje novi rovt Khotzen pach
(Kacenpoh),
Ender Panter (Pantar), tkalca Pavleta sin -
kmetija,
Vrban Schmidt (Šmit oz. kovač Urban) - kmetija,
Paul Naglitz (Naglic) - kmetija.
Od 4 imajo vsi priimke, morda le Šmit ni mišljen
kot priimek. Rovt Kacenpoh je že v 17. stol. pri-
padel soseski vasi Baca.
TRTNIK
Achatz Musei - pol kmetije,
Lienhardt des Battel brueder (Linhart, Bartlov
brat) - pol kmetije,
Thonich Jebaitz (Jebajc) - pol kmetije,
Jacob Khofflar (Koblar) - pol kmetije.
Andre Khauf&nan (Kaufinan) - pol kmetije,
Matheus Walffal (Voli) - pol kmetije,
Gregor Rainer - pol kmetije.
Andre Bretsch (Brovč) - pol kmetije.
Od 8 gospodarjev je samo eden brez priimka.
KUK in ZNOJILE
Peter Themel, Mert in Hans Tschuffer (Čufer) -
kmetija,
Michel Vegus (Beguš), Ene in Veit Khrall (Vid
Kralj) - kmetija,
Matheus in Peter Bretz (Brovč) - pol kmetije.
Vseh pet ima priimke.
BACA
Jorg Pöckhel - košanija.
Batti aus dem Gemärck (Bartl s Petrovega Brda)
- pol kmetije,
Lampel Osterman - pol kmetije,
Tomas von der hohen Vetsch (Tomaž z visoke
Bače) - pol kmetije,
Larentz (Lovrenc) - pol kmetije, ki jo je prej imel j
Gale,
Matheus des Lienharten sun (Matevž, Linhartov
sin) - pol kmetije,
Valentin des Petren sun (Petrov sin) - četrtinka
kmetije,
Harms des Mathey svm (Honž, Matejev sin) - ko-
šanija,
Osswald Goty (Gatej) - košanija
Od 9 gospodarjev imajo priimke samo trije.
OBLOKE
Pauli des Florian sim vnd Lentz sein brueder
(Pavel, Florjanov sin in Lene, njegov brat) -
pol kmetije... in še ... pol kmetije, ki jo ima
Vrban Schuester (Urban Šuštar oz. čevljar Ur-
ban),
Casper (Gašper) - košanija,
Lamprecht Schmidt (Lampreht Šmit oz. kovač
Lampreht) - košanija,
Michel auf der Maut (1515: auf der Maur) (Mihel
na Mavrah) - kmetija... in še ena kmetija,
Jacob Scherl (Jakob Seri) - pol kmetije,
Vrsula des Primes witib (Uršula, Primoževa vdo-
va) - pol kmetije,
Galle (Gale) - pol kmetije.
Prave priimke imajo med 9 podložniki: Seri
(najbrž isto kot Šorl), Šmit, ki se v urbarjih iz let
1591, 1600/1628 in pozneje v Hudajužni pojavlja
že v slovenski obliki Kovač, in Šuštar, ki se v teh
krajih ni dolgo obdržal, saj ga zasledimo le v
Poreznu 1591 (1598. se isti človek piše že Šoš-
teršič, ta priimek pa ostane tu le do 1654). Simi-
Ijiva pa je oblika "auf der Maur". Še danes se
tisti del vasi, kjer poleg dveh polovičnih kmetij
stoji cerkev, prvič omenjena šele leta 1530, ime-
nuje "Na Maurah". Priimek Maurer, navzoč v
Oblokah v 17. in od konca 18. stol. do danes,
morda ni brez zveze z Maurami. V Rutu se sicer
omenja že leta 1515, vendar tam gotovo v
običajnem pomenu "zidar". Avstrijski imenoslo-
vec K. Finsterwalder ima med tirolskimi priimki
tudi "Auf der Mauer", zapisanega v Boznu in
Meranu že v letih 1300 in 1449, izvaja pa ga iz
narečnega maure "Blockwerk, Bergsturztrüm-
mer".28 V Oblokah in na Baci so glede priimkov
torej v zaostanku.
V celi rihtariji jih med 58 gospodarji priimke
nosi 42, 16 jih je brez njih. Med temi 16 je 8
takih, ki so poimenovani z osebnim imenom in
prilastkom sin, brat, vdova tega in tega. Samo z
osebnim imenom so trije, pet pa jih ima imenu
dodano še oznako lege domačije. Poklic je sicer
omenjen petkrat (dva kovača, dva čevljarja in
tkalec), vendar se vsaj iz dveh v danem primeru
ni razvil priimek. To sta bila Ender Panter, sin
28 K. FINSTERWALDER, n.d., 184.
35
1994-
K§fi KRONIKA  èM^
1/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
tkalca Pavleta (Paul Weber) s Kala, in Hans
Muster, sin čevljarja Jakoba iz Stižišč.
Od zgoraj naštetih priimkov so se do danes
ohranili (z neznatnimi spremembami) Ortar,
Stendler, Sorli, Kemperle, Kikelj, Trojer, Lonc-
nar, Pajntar (tudi Panjtar), Volf, Brovč, Čufer,
Beguš in Gatej ter že v 17. stol. poslovenjeni
Kovač. Nekateri drugi so se ohranili v hišnih
imenih (Puč, Krivec, Musk), več jih je izumrlo
(Pruner, Tutler, Lapic, Jebajc) ali se odselilo
(Bacar, Osterman, Naglic, Rainer oz. Ronar,
Koblar, Kralj), tretje pa danes sicer v Sloveniji
najdemo, vendar na čisto drugem koncu in prej-
kone nimajo zveze z Rutom (Nagel, Eker, Mus-
ter, Pauman, Siegel, KauJänan, Temei, Pokl).^^ V
rutarskih vaseh pa v tistem času še ne najdemo
nekaterih priimkov, ki so se od konca 16. ali od
začetka 17. stol. dalje tod zelo razširili, kot so
nemški Dakskobler, Kaltnekar (nastala v Poreznu
in Podbrdu), Torkar (priseljen iz soriške okolice),
Drole, Kiosterle, ter slovenski Kos, Bizjak,
Zgaga, Koder in Debeljak. Bizjake oz. Bezjake
najdemo sicer v popisu tolminskih kmetov iz leta
1515 v Modreju, na Reki (pri Cerknem) in v
Idriji (današnji Spodnji Idriji). Če primerjamo
najstarejše rutarske priimke s stanjem na sosed-
njem, etnično-jezikovno sorodnem soriškem
ozemlju, kot ga izkazujejo loški urbarji 16. stol.,
vidimo, da sta izmed v Rutu izpričanih priimkov
na soriškem območju razširjena le dva - Trojer in
Koblar, v drugi polovici stoletja tudi Šorl in
Kemperle.30
V popisu iz leta 1515 najdemo še priimke
Lang, Lasekh, ki jih kasneje ni več zaslediti, ter
take, ki so se tu ohranili do danes: Mesner (s
pripisom der Mrchen hueben), Maurer, Clutz
(Kleč). Namesto Lapitza iz leta 1523 je Lapusch,
namesto Panterja je Panthe, namesto Vegusa je
Vagisch, namesto Musela je Muess, namesto
Jebaitzaje Jebatz, namesto Ortorjapa Ordtner.
Osebna imena
Niti enega resnično slovenskega imena ni, so
samo nemška in splošnokrščanska (latinsko-
grško-hebrejska): Matevžev in Mihaelov je po
pet, Petri, Hansi, Tomaži in Jorgi so po štirje, po
trije so Pavli, Jakobi, Gregorji, Andreji (Andre
oz. Ender), Martini (dvakrat pisano Mert), dva
sta Urbana, dva Lamprehta (enkrat Lampel),
ostali pa so še: Gašper, Primož, Štefan, Bartl,
Ahac, Lorenc, Osvald, Linhart (1515, Lindell),
Gale, Uršula, Valentm, Vid (Veit), Ene (?),
Tonik (Thonich).
Urbar za razliko od tistih iz let 1591, 1624,
1600/1628 in 1633 praktično ne omenja zem-
Ijiščnih imen. Ker pa predstavlja obenem s po-
pisom iz leta 1515 najstarejši doslej znani vir za
študij tolminskih priimkov (urbar iz leta 1377 teh
skorajda ne pozna), bi objava obeh seznamov še
pred morebitno komentirano izdajo v zbirki ur-
barjev bila v veliko pomoč tako zgodovinarjem
kot jezikoslovcem.
29 Začasni slovar slovenskih priimkov, ur. F. Bezlaj,
SAZU 1974.
30 Pavle BLAZNIK, Srednjeveški urbarji za Slovenijo,
Urbarji freisinškc škofije, SAZU 1963; ARS, loški
urbarji 1560-1588; F. KOS, Doneski k zgodovini
Ško^e Loke in njenega okraja, Ljubljana 1894.
36