83. številka. V Trstu, v soboto 15. oktobra 1887. Tečaj XII. Opazke. Vsi dopisi nt* pošiljajo uredništvu v ulici TorrtMiti', 1'2.Vsak I»ur mora biti frankiran. Rokopisi ne ne vračajo. Insernti (razne vrste naznanila in po-altniru) *>■ znračunijo po po^ndhi: pri kratUili oglatih y, drobnimi črkami ne plačuje 7.ii vsako besedo 3 nov Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo, lilica Torrente 12. EDINOST • Edinost' izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne. Cena z a vse leto h prilogo ? for , z« pol :i for r>n nov., za četrt leta I for. nov — Edinost brez priloge stan© za celo leto 41 for., za pol leta :i for., za četrt leta I for. ."»<> nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ii i Ar v u, v prodajal nicab tobaka v Trsta po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva z^ Primorsko. 41 nov iV edinoiti Je njoS« Slovenskim državnim poslancem. Slovenskim državnim poslancem, kateri so se zadnji vtorek zbrali na Dunaji, če ne druzega, zopet prazno slamo mlatit, priporočamo posebno tržaški Slovenci nekaj točk, katerih naj ne pozabijo; pa ne staviti jih v kak memorandum, ker tak ne izda prav nič, kakor smo se prepričali letos, ampak povedati dunajskej vladi, tako in tako je, ako hočete to storiti, dobro, drugače pa tudi mi ne bomo hodili vedno z vaini „skoz drn in strn", da bi nas vi samo tako rekoč za „stafažo" imeli, kar se je pokazalo prav letos, ko je parlament itnel še posvetovanje in ko je imel svoje počitnice. Točke, katerih nikar ne prezrete, katere pa posebno priporočamo tržaški in z nami gotovo Vam tudi na srce polagajo vsi drugi Slovenci, te le so: 1. Prva in gotovo najimenitniša vseh točk narodnega slovenskega programa je, „slovenske ljudske šolo v Trstu", za katere je prosilo skoraj poldrugi tisoč slovenskih očetov v Trstu, katerih prošnja pa jo bila od magistrata s zaničevanjem zavrnena, od slavne c. kr. vlade tržaško zavrnena z ničevim in vse Slovence žale-Čim izgovorom, da imajo Slovenci dosti šol že v okolici in naj te obiskujejo. Ne vemo, kako bi slavni vladi za tako žaljenje vseh Slovencev odgovorili, ako slavna vlada ni imela druzega izgovora za prošnjo, podpisano od tolikega števila slovenskih očetov, lehko bi bila pač tudi opustila ta izgovor, kateri ni prav nič druzega, nego pravo norčevanje iz naših narodnih pravic. Naj slovenski poslanci to razjasnijo dunajskej vladi in naj tudi povedo, da drugikrat taka žatjenja od strani tržaške vlade Slovencem izostanejo, in da vlada sedaj hitro odgovori na pritožbo, katero je vložilo politično društvo „Edinost", da ne bode zopet treba čakati odgovora z Dunaja, kakor smo ga morali iz rumeno hiše v Trstu skoraj štiri leta! Naj slovenski državni poslanci vladi tudi razjasnijo in malo oči odpro, ker tržaška vlada noče videti, kje nevarnost preti, da si vlada s tem tudi sama spod-kopujo tla pod nogami, ker Slovencem ne •da pota do naravnega prava in onega, kar jim po postavah gre; kje jo več renegatov, kakor v Trstu in vsi ti gledajo čez veliko PODLISTEK. Spomini. (Dalje.) IIL Z velikega trga v . . . rprji se je strašno odmevalo po vsem mestu, kakor nekdan jega Ciklopa rjovenje, ko se je hrib stresal! — Danes si jih jo mestna godba tukaj dajala! — Dolgokvaki, medli Lahi so se danes iz več mest sem potrudili, tako, da so v Trstu za ta čas ostali sami Slovenci! — Godba je grozno vikala, da pokaže svojim gostom nenavadno spretnost. Tu bi so bilo marsikaj v Avstriji ostro prepovedanega zgodilo, ko ne bi žendar-roerija pazno gledala. Seveda velečastiti gospod glavar bi še kar bodi dopustil. On ne pohvali žondarma, če zgrabi kakega odpadnika! Na vseh oknih ob trgu so visele skozi glave z dolgimi in kratkimi lasmi, zanimajoč se morda več za kake osebe, nego li za godbo! — Cordier polugospod jako lačen ljubezni, tudi je zijal na trg. Kar mu pade košček metlo na glavo; ozrši se na vzgor, zagleda lepo, dozdaj nepoznato glavico, ki se mu je smehljala. Po večkratnem vzajemnem pogledovanji zatolobalu sta se drug v drugega vsa, čisto lužo in ti so vsi izšli iz italijanskih šol, ako tudi so slovenskih starišev sinovi. Izgledov ni treba Vam navajati, saj jih ža-libog sami dosti znate.. 2. Slovenski državni poslanci ste prod odhodom z Dunaja podali ministru Taaffe-ju nekako spomenico, in v tej zahtevali tudi slovenske paralelke na srednjih šolah v Trstu in Gorici, in hrvatske na gimnaziji pazinsko-puljskej. Pa o vseh teh ni ne duha ne sluha; pač pa so pazinska gimnazija premesti v Pulj, da bodo Hrvatjo še veliko bolj na slabšem, kakor pa so bili do sedaj. — Pač pa se čuje in čita sedaj še nekaj druzega, bolj tolažilnega(?) za Slovence, da vlada misli s prihodnjim šolskim letom narediti italijansko paralelke na gimnaziji v Gorici, in italijansko paralelke na gimnaziji v Trstu, kjer imajo itak že Italijani svojo popolno laško mestno gimnazijo, in bi jih gotovo tudi malo hodilo v državno laško. Tedaj se kaže zopet nekaj, kar bi Slovencem v Trstu šo več škodovalo, kakor pa sedanja laška mestna gimnazija. 8. Ker na obrtnijsko-trgovinskej dr-žavnej šoli po volji ministra Gauč-a slovenski jezik ne bodo tudi podučevalni jezik, naj gledajo poslanci vsaj na-to, da se bode imenoval za podučovanje slovenščine kak tak učitelj, kateri sam slovenščino dobro zna in kateremu bodo tudi kaj ležeče na tem, da se bodo učenci kaj naučili, no pa samo, da bi so napolnilo število ur in da bi slovenščina „figurirala" samo na papirju. 4. Slovenski poslanci menda niso bili več na Dunaji, ko se je otvarjala hrpelj-ska železnica, ali znano jim bode, kaj in kako je z napisi na tržaškej postaji hrpeljske železnice pri sv. Andreju. S prva je bil narejen prostor na treh straneh poslopja postajo samo za en napis; namreč na aevernoj strani proti cesti, na vzhodnjej in na zahodnjej strani, in mogoče, da bi bil na jednej teh treh strani stal tudi slovenski „Trst", vsaj drugače no bi se menda ekcelenca Pretiš bil izrazil: „Jetzt habt ihr ja ihr „Trst". Ali prišlo je drugače, gospoda na magistratu so začeli šumeti in razsajati kakor poredni otroci in protestirati in slovenski napis jo šol k ljubu namestnikovej ali z njegovo voljo. Sedaj jo doli samo italijanski in nemški napis, slovenskega nikjer. Tudi znotrej na posta ji jo vse nemško-laško, slovensko nič in nikjer. — vsa! Nič drugoga si nista veo želela kakor edino sestanka. — Ali po izpolnjenej želji bilo je vse drugače! kajti njeno zaljubljeno oko je moralo priznati, da ima polugospod Cordier noge prekratke, vrat dolg in tenak in čez trebuh da je mnogo širi, kakor pa čez prsa. — Ona pa, kakor jo on videl na svojo žalost — ker jej je prej dušo in srco daroval — bila je malo nakrivljena, vdrtih prs in z ramami skoro do ušes; še največ mu je pa bilo do tega. da ni prej zvedel, da ima ona eno nogo krajšo, eno pa manjo: bila je čotasta! E, mačko v mehu kupovati, to je zadnje. Oba sta zaklela one osodne poglede in namige ter si želela: on žene lepše, ona pa moža mnogo lepšega! Besednjak in njegovi štirje tovariši Cinkovič, Cigojev, Furlan in Viševič so se tudi rili mod to množico ter opazovali mestne signorino bezbrižno, če so se kaj spremonile. — Strašanski jo pa doma od svoje gospodinje to le zvedel, ko jo jo spraševal o gospici Evgeniji: Vi nikar ne mislite, da gospica Ev-genija za Makovca manj mara. nego za vas, ali pa za nekoga drugega kaj manj kakor za oba vaju! Za koga drugega? kaj pravite! pre-tržo on glasno. Le počakajte, vse vanj ob kratkem povem — miri Strašanskega, ki jo začudeno gleda. — Sentizzerja poznate, ne! Njemu se jo popolnoma žrtvovala. Za vašo Nuj tedaj slovenski državrtts^poslanci podučijo trgovinskega ministra, da v Trstu in okolici stanujejo tudi Slovenci in da tudi oni davke plačujejo, naj tedaj poskrbi, da bodo tudi ti za svoje denarje vedeli so obrnoti kam in kod. Na Hrpeljah ho notranji napisi prav tako v«i nemško-laški, naj tudi tukaj gospodje poslanci storijo svojo dolžnost. 5. Naj g. drž. poslanci povedo tudi g. ministru pravico in sodstva, da se pri tržaškem deželnem sodišču So vedno poslužujejo tolmačev nasproti Slovencem, če prav gre kakemu obtožencu ne satno za kožo, ampak za živenje in smrt, kakor so je zgodilo prav zadnji teden, ko so sodili nekega Parovela. Naj gospod minister Pražak tudi malo premeše, da vsaj vsak Slovenec dobi svoje pravo v lastnem jeziku. 0. Naj poslanci malo razjasnijo čudne dogodbe slavne policije za časa bivanja Cehov mej nami, in naj povedo na Dunaju, da nismo šo tako nevarni državljani, ampak da smo mirni davkoplačevalci, kateri puščamo vsakega pri miru, da tedaj tudi no potrebujemo vedno za vsak korak polno policije za seboj. 7. Državni slovenski poslanci naj opomnijo dunajsko vlado, da jo njena dolžnost paziti, kako tržaški magistrat ravna z denarji davkoplačevalcev, da no bode dajal podporo goljufom in takim, ki hodijo v sosednjo kraljestvo še službo opravljat, tukaj se pa dajo od magistrata penzijonirati. Se veliko tacih točk bi lahko naveli slovenskim državnim poslancem, pa za sedaj naj zadostujejo te; želimo samo, da nam gg. poslanci izpolnitev teh točk iz-posljujejo, da ne bodo zastonj vladi služili, ampak da bodemo tudi mi lahko kazali na-nje, rekoč, to in ono so nam pridobili, to in ono priborili, da bodo tako zabavljico, katere se mnogokrat Čujejo o njih v družbah in med posamezniki, brez vsako podlage in ničeve, drugače bi znali res misliti, da je vse tako, kakor so govori. Papež in italijansko kraljestvo. Lotos dno 20. septembra jo minolo sedemnajst let, kar je „večno mesto" Rim prešlo iz papeževe oblasti v roke vojskovodje rudečega Garibaldi-ja ter je v njem odsotnosti sta se dolgo v mrak vodila po sprehodih, sanjajo o zlatih gradovih. — Njej je glava zmešana in črt proti Slovencem jej je vsajen v srce! Ona lo za Laštvo gori in živi in vaju oba vodi za nos! — Da so prepričate, nate! berite njeno pismo, katero je on zgubil. Njega je to vsega poparilo; naglo prime v slabej toskanščini pisano pismo, kjer se je čitalo, da ona za gospoda Sentizzerja goji od zemlje do neba veliko ljubezen; Slovence pa da črti, in da se s kakim lo zato kaj meni, ker mati želi tako — kar pa vemo, da ni bilo res. Gospod Sentizzeri jej je veroval in odpustil to; saj jo vedel, da Slava je povsod bolj spoštovan, pri vseh ženskih, kakor pa on. — Ko tedaj Strašanski to zve, naguba malo obraz in si misli: Ta pa jo res lepa; ha, mene, Slavo in Talijanaša Sentizzerja! — Sedaj sem prepričan, da jo vseh zvijač zvijača; in vendar kako laskavo mi jo znala pisati! — Da da, ženska jo, kukavica, odpadnica . . . ! — Žal, da som Slavo s tem mučil; opravičim so in sam naj lo uživa . . . Nečem mu več sreče kaliti . . . ! Ko je Strašanski tako mislil in se čudil, vidimo Makovca s palčico v roki idoČega proti Mohoričevem. Hotel jih je obiskati in so prepričati, jeli res njegova ljubica zgubila kaj ognja ljubezni v tem času. — Predno pa potrka na sobine duri, zaustavi se malo. Iz sobo jo bilo slišati smehljanje, cmokanje ustnic, pa vzdihe! — zašel kraljevi prestol kralj na novo združene Italija — Vittorio Emanuele. Umrl je zadnji, umrli so njegovi tt i-nistri Cavour, Mancini itd., umrl je tudi najhujši sovražnik papežev in katoliške cerkve — Garibaldi; tudi žrtva razdraženega in naščuvanega italijanskega naroda, pokojni Pij IX., tedanji rimsko-katoliški papež, umrl je v sužnosti in videč, da so hudobni narod in — prav za prav ščuvalci njegovi podrli papeževo dolgotrajno vladar-stvo, ki jo obstajalo, odkar jo Pipin 1. 775. podaril tedanjemu papežu kos dežele v njegovo lastnino. — Kar jo tedaj rimski papež celih 11 stoletij posedoval ter vladal, ukradli so mu laški liberaluški rovači in uvedli v deželo najslabšo vlado namesto narodnega vladarstva. Ona kriza, ono navdušenje italijanskega naroda, ki ga jo spodbujalo, da je šel oborožen proti svojemu dušnemu glavarju ter mu ugrabil Rim, to navdušenje je prešlo v žalostno spomine, Nastoplo kraljestvo ni zadovoljilo naroda, ki se jo zanje žrtvovalo in krvavo bilo. Ostajajo mu samo skomine po boljšem času, ki jo minol ter se težko več vrne. Prerainoli so možje, ki so vedeli netiti prisiljeno vojno čut v italijanskem narodu in tudi zadnji jo postal bolj opatičen in brezskrben nego jo bil kedaj. Nadejali so so namreč Italijani, da jim z novim kraljestvom prisijejo tudi boljši časi ter upali, da so jim pozneje o!ehko-čijo velika bremena, ki jih jim je bilo poprej nositi, liurilci in ščuvalci njihovi so pridigali proti papežovem in avstrijskem mračnjaštvu rekoč, da se mora vlada preustrojiti ter nadomestiti z naprednejšo in liberal-nejšo. Učili so novo liberalnost, po kateroj bodo narodi uživali popolno svobodo in marsikako blagost, ki jim jo poprej bila neznana. Udrihali so osobito po papežu, rekoč, da z svojim konservatizmom zavira razvoj naroda in njegovih ustanov. S temi, smolo rečemo, puhlimi frazami so ubogi narod preslepili ter ga navdušili, da je stopil na krivo pot; peljali so ga kakor jančka v mesnico -- proti njegovemu prvotnemu prepričanju in v njegovo veliko škodo. Se-le pozneje jo ta preslepljeni narod sprevidel, da so jo v svojih nadah varal ter da so ga oni ščuvalci napačno učili, kajn nova vlada mu jo postala kmalu zoprna; v novem kraljestvu se on ne čuti Kri mu jo vrela v glavo. Potrka in k malu z dovoljenjem vnide. Pa lej! — Sen-tizzer je tu, kateri s povešeno glavo šo enkrat pogleda zmedeno Evgenijo in njeno rudeče ter še od poljubov mokro lice. — Sentizzer se na ostri Makovcev pogled kar zgubi iz sobe. So bolj obitovalno premeri Slava nezvesto Evgeni jo, in predno mu je ona mogla besedico reči, izginol je iz sobe, iz pred njenih oči! Drugi večer so sedeli naši znanci v krčmi, kjer smo je nekoč našli. Slava iu Strašanski sta se drug drugemu smijala, češ; da sta radi nevredne ženske preki-nola vez prijateljsko! — Drug drugemu sta sedaj si ponujala gospico Evgenijo, a nihče ni jo maral. Pravila sta si, kako sta se zaljubila vanjo. Strašanski je rekel, da on ni bil šo tega kriv, ampak da se mu jo sama postavljala pred oči in mu celo pri sosretu ua sprehodu kaj šep-nola! itd. — Lo če se nam kaj posebnega pripeti, zberemo so tukaj, aicer redko, reče Jer-načev, in nocoj je tudi nekaj znamenitega: spravila sta se dva dobra prijatelja, tako da si ostano naša družba tudi na dalje zvesta in verna. — Ali še nekaj, gospoda, želim predlagati in svest sem si, da mojo 8emo no pade mej trnje. — Sli vemo, kako nas gledajo ti Talijani; vemo tudi, ' koliko dobička doprinaša čas zgubljati s tako prostog«, kakor si je začetkoma mislil. Možje, ki so na krmilu — prevladujejo ter tirajo čestokrat narodu povsem nasprotno politiko. Prva skrb i-tih vladarjev morala bi biti umno gospodarstvo z državnim denarjem. Ali uprav ta se troši v nepotrebne ustanove in sploh v brezkoristne namene, pri tem se pa ubogim podanikom nalagajo teški davki. Korist besed in podukov se spozna v realnosti. Do tega je tudi na Laškem prišlo. Prepričevalne besede kolovodij in političnih ščuvalcev prišle so v realnosti v dim. Narod se je varal in to varanje kažo sedaj z ono apatnostjo in nepristranstvom, ki so mu lastne. Ni tedaj čuda, ako v Italiji nahajamo dva popolno si nasprotujoča dela prebivalstva, dve stranki, kojih ena drži z rimskim papežem ter si vnovič želi starodavnih časov, druga pa, koja vdobiva od novejšo vlade kakih koristi, radi česa tudi isto zagovarja. Te dve stranki kažeti svojo posebnost osobito sedaj. O priliki obletnice pada Rima v roke upornikov, rogovilili so aamo oni, ki so pa tem imeli kake koristi. Ostalo ljudstvo ni se ganolo in promišljeni del naroda je gledal žalostnim očesom, kako se njih rojaki vesele — nad svojo nesrečo. — „Porta Pia", kjer so uporniki v Rim prilomastili, slavila se je letos nenavadno, S tem so hoteli namreč rovači naroda pokazati sv. očetu, kako čute goji narod proti njemu in proti katoliškej cerkvi. Po svojih glasilih pa izlivajo svojo hudobno jezo na katoliško cerkev in njene prednike, poudarjajoč voljo naroda, ki so ga sami na krivo pot spravili. Temu so pa ni čuditi, kajti dobra stva* so sama hvali, slabo pa slabi ljudje morajo po časnikih hvaliti, drugače ne morejo ljudstva preslepiti in ga za seboj zvabiti. Čemu so neki „liberalni" časopisi, ako ne zato, da zagovarjajo iti proslavljajo slabo čine?! Letos spade tudi petdesetletnica po prvoj sv. maši Leona XIII, V Rimu in po vsem katoliškem svetu se vesele tega slavnostnega dve ter delajo se tudi velikanske pripravo za razstavo, ki bode v Vatikanu. Samo italijanski mali narod zabavlja nad to svetovno slavnostjo. Nasproti velikanskej razstavi v Vatikanu namiolili ho rimski norci osnovati posebno razstavo, kojo nazovo v nasprotju vatikansko — Indisposizioue vaticana (vatik. bolehnost) meneč s tem Bog ve kako Vatikanu zabavljati. S tem si pač druzega ne pridobe, nego naslov nezrelega naroda in nezmožnega, da se sam vlada. Take so politične burke, ki jih vedo uganjati le na Laškem! E so non ridi; Di che rider suoli? — Politični pregled. Notranje dežele. Prva seja poslansko zbornice dne 11. oktobra. Zbor je skoraj polno-stevilen, kar jo redka prikazen v prvih sejah; pričujoči so tudi vsi ministri razen tukajšnjimi gospodičinami! — No le, da so potaiijanke ali odpadnice take, temveč skoraj vsa laška kri tukaj bivajoča! Zato tedaj predlagam, da se čisto nič ne pobrinemo v bodočo za nikako, tudi še tako dopustljivo ne, In ko bi se slučajno kodo zmotil, rešimo ga mi po lepej, ali po grdej poti! . . . Izvrstno si ukrenol! mi pristajemo! zakričita Cigojev in Cinkovič, — Furlan reče: da! — S krvjo podpišem, če treba! oglasi so Strašanski. — In jaz! zakriči Slava. — Jaz bom zastopal Hrvate, reče navdušeno Višević ! Dobro tedaj, najprej pojdem na malega Viturciča, reče Jernačev. — Potem pa na Tončevića, pritakne Višević, držeč se, kakor da so mu vse žensko trn v poti! . . Kozarci zazvenče in med cvenkom se je odmevalo: Velja! velja! — Drugo leto nobeden več, še za mesec dni ne več; kmalu no, no bo nič, nikako zmotnjave! niti Vitorič! Ko je Rezika štela drobni novec, čudno se jej jo zdelo, da so ti pivci tako tihi in pusti danes. Pa kaj je hotela — spodobno so jo pozdravili in odšli. Oni bi že bili kaj onegali z njo, ker je bila slučajno Slovenka, a morali so biti v izgled, pa jo vse zastonj! (Daljo prih.) ministra za deželno bran grofa \VeIscrs-heimba. Naučni minister Oauč jo jako sa-mosvestno sedel mej svojimi tovariši in levičarji so ga kar obsipali ter mu v roke segali; to je umevno ter je bilo pričakovali, ker Gaučeva dela so voda na njih mlin. — Zborovanje je odprl načelnik dr. Smolka z naznanilom, da je v zborovem imenu čestital cesarju za rojstveni dan in prejel naročilo, naj za Čestitko sporoči cesarjevo zahvalo. Potem se je gorko spo-minal umrlih poslancev, ki so: grof Henrik Clam-Martinec, Ofner, Zaradcki in Dzvor-kovski. Njihovi nastopniki so bili uže v zbornici in so storili prisego. — Nato se je podalo več predlog, važniše so: osnova zakona glede odškodovanja posestnikov za škode, storjene vsled rudnikov, promemba volitnega reda za veliko posestvo v Galiciji, zakonska osnova za nabor vojaških novincev v prihodnjem letu. — Ministerski načelnik je potem naznanil, da se delegaciji snideti 27. oktobra na l)u-naji; čuje se, da so zarad toga zborovanje državnega zbora ne pretrga. — Zdaj je dr. Rieger stavil na vlado v imenu češkega kluba to le tudi od mladih Čehov podpisano interpelacijo: 1.) Kako more vlada opravičiti odpravo toliko srednjih šol? 2.) Hoče li občinam za vzdrževanjo srednjih šol Še dalje dajati podpore, katero so jim bile zagotovljeno po Najvišjem sklepu in dovoljene od državnega zbora? 3.) Je li pripravljena češkemu narodu dati toliko učilnic, kolikor jih potrebuje za svoj napredek? Jacta est alea! to jo usodopolna interpelacija! To je sama zbornica kazala s tem, da jo vladala mej njenim čitanjem popolna tihota. Ker interpelacija ni obr-nena na naučnoga ministra, ampak na vlado, zato jo dr. Smolka izroči minister-skemu načelniku. Češki klub bo neki zahteval razgovor o njej, oziroma o minister-skem odgovoru. Nemsko-avstrijski klub je sklenol, da bo glasoval za y razgovor, v razpravo pa se ne bo vtikal. Češki,Ilohen-wartov in Lichtenstoinov klup zahtevajo poroštva za izvršitev programa, kateri je sedanja vlada naglašala in odstop naučnoga ministra, ako so ne uda sklepom držav-nozborske večine. Ni pa še znano, kam se ima tudi nekatera posestva na zahodnjom obrežji ter moti", da se jej ne morejo odrekati nekateri prcdpravice na pokroviteljstvo marokanske države. To kaže spanjska vlada uže zdaj s tem, da je posadko v Ceuti močno pomnožila, da zbira vojsko na južnjem Spanjskcn in da je pripravila vojno brodovje. Pa tudi Francoska ne bode mogla rok križem držati, ker je v Alge-riji soseda marokanskim deželam in ima tedaj v teh krajih velike in mnogovrstne interese. Skoraj gotovo se bode vtikala, vsaj diplomatično, v to stvar tudi Italija, če tudi nema v zahodnjej Afriki mnogo posla, ker ona je v veri, da ima na Afriko nekatere posebne, od Rimcev podedovane pravice. Teško da ne bi se tudi Angleška v to zadevo vtikala in tako dobi vsa zapadna Evropa novo prašanje. Kako se to reši, o tem bi danes bilo prezgodaj ugibati. DOPISI. dop.] Že zelo že- Rodik dne 7. oktobra. [Iz. dolgo časa zagotovljeni in tudi Ijeni sv. misijon, se je v tukajšnej župnej cerkvi presveto Trojice od 24. septembra do dne 2. oktobra t. 1. v najlepšem redu obhajal. Dne 23. septembra, proti večeru, pripeljala sta se k nam dva č. g. Laza-rista misijonarja od sv. Jožefa nad Celjem, katere so tukajšni župljani (Rodičani) željno pričakovali. Kojih je bilo od daleč ugledati, naznanili so naši ubrani zvonovi z milim pritrkovanjem nju prihod. Župljani, kolikor jih je bilo pri domu, hitro so se 8cšli, med njimi tudi dva mladeniča se svečami in s cerkvenim banderom sta prišla č. g. misijonarjema naproti, ter so jih tako vsi skupej spremili v cerkev. Drugi dan, to je 24. sept., začela sta č. g. prvi govor za otroke, pa že pri tem so bili ljudje ganjeni do solz; potem jo bila spoved za otroke, popoludne pa prva pridiga za odraslo ljudi. Ljudstvo, radovedno, kaj nam bodo č. g. Misjonariji govorili, prišlo je uže k prvej pridigi v obilnem številu, in kedor je slišal eno ali dve pridigi, ni ga bilo treba več siliti, naj gre v cerkev, vsak je obrno Poljaki in od teh je odvisna osoda. želel aopot pridigo poslušati, sedanje večino državnega zbora in tudi! Kmalo so bilo goreče pridige naših osoda vlade. Ostanejo Poljaki zvesti de- I)reč- K- misijonarjev po vsej župniji in okosnici, potem najbrže pade sam Gauč, ker llcl razglašene, ljudi je začelo zmeraj več grof Taaffe želi ohraniti sedanjo večino fo , ljudi od vseh strani dohajati, tudi okolo spo- brez nje neče biti več minister. V nasprot nem primerljaji nastanejo velike in oso-dopolne zmešnjavo v vladi in državnem zboru. Omeniti nam še, da so štajarski liberalni poslanci interpelirali pravosodnega ministra zarad slovenskega uradovanja, po- vednic so so koj od začetka prav lepo vrstili, tudi so želeli vsi pred č. g. misijonarje k spovedi priti, kar pa ni bilo mogoče, vender je bil ves čas »v. misijona lep mir, ni bilo slišati okolo spovednic ni-kakega mermranja, kakor se žali Bog to v več krajih rado godi. Prišli so pa tudi sebno zarad slovenskih vknjižb v zemljiško 'z.bližnih krajev č. g. duhovniki po dva do knjige. — Potem so je prestopilo na I tnJe na dan» ter fl0 8 domačimi č. g. vred dnevni red in pričela se razprava o poštnih hranilnicah; govorila sta Neuwirth in Voš-njak. — Včeraj je bila zopet Beja, Vnanje dežele. V bolgarsko sobranje jo bilo izvoljenih 258 vladinih pristašev in 27 protivnikov. Vladin pritisk jo bil grozen in izgredov ni manjkalo; v Rakovici so 4 mrtvi in 9 ranjenih, v Kudlovici 14 mrtvih in O ranjenih, v Plovni 10 mrtvih in 17 ranjenih. Italijanska vlada se toliko krat baba s tem, kako svobodo pušča papežu in kako ga varuje. A vso to ni res, dogodki govore vse drugače. Pred Vatikanom se pogostoma čujejo taki govori, ki morajo papeža žaliti, petarde, ki so brez kazni mečejo pred Vatikan, tudi niso do-dokazi papeževe svobode, kamenje, ki se luča za papeževimi tajniki i napadi na kardinale, niso dokazi papeževega varstva. Poleg vsega tega pa se celo v Rimu na pošti odpirajo pisma, namenjena v Vatikan! V francoskih vladnih krogih je prišla na dan velika moralna gnji-loba, ki je republiki nevarna. Le sreča za sedanjo vlado, da niso udeleženi nje udje. Uže izdaja mobilizacije je po pravici vzbudila moj Francozi veliko nevoljo in razburjenost. Pri dotičnoj preiskavi pa so prišli na sled celej vrsti gnjusnih početij; glavni slepar je general Caffarel, ki je celo z redi „barantal". Mnogo družili imenitnih osob, celo slabopovestnili žensk je zapleteno v gnjusna počenjanja tega človeka, v preiskavi je tudi glasoviti general Bou-langer. Marokansko prašanje stopa na dan. Veliko marokansko cesartvo bi uže davno bilo prišlo pod oblast katero zapadne evropske države, da tega ni ovirala zavidljivost moj vladami. Zdaj pa. ko umre sultan Mulej llasan, mora marokansko prašanje priti v tok. V prvej vrsti ste pri tem udeleženi Španija in Francija; prva se naslanja na staro pravico in razmere, zaporedoma spovedovali; opravila so imeli vsi dovolj, ker ljudi je zmeraj več prihajalo. Ljudje pa, opominjevani od č. g. misijonarjev, ker vsi pred nje niso mogli priti, slušali so in se pred druge č. g. duhovnike lepo razvrstili. Med tednom so bilo prvič dolge spovedi odločene, v saboto pa in v nedeljo zjutraj so bile ponavljalno spovedi. Generalno ali splošno sv, obhajilo za vse jo bilo v nedeljo, dno 2. oktobra po drugej sv. maši. Vso se je prav lepo vršilo, vse je bilo ganjeno, vsakemu se jo brala ponižnost, in neka popolna zadovoljnost na obrazu. Posebno sem so zavzemal, ko sem videl navadno šaljivce, kateri so radi burko brili in iz navade tudi proklinjali, da so sedaj tako mirni in krotki, ter zdihovajo skesani svojih grehov v cerkev pridigo poslušat hiteli, in med pazljivim poslušanjem lepe pridige vlila se je marsikateremu debela solza po licu. Videti je bilo sedaj, kuko so na obedveh kolenih ponižno klečali. in sklenono zoke kvišku držali, česar poprej ni bilo navade. Ze ob tretjej uri zjutraj so ljudje v cerkev hodili in dokler je bila odprta, bila je vedno polna ljudi. Proti koncu sv. misijona, 1/10 pri pridigi, priporočevanju, in prošnji za odpuščenje pred sv. ltešnjim Telesom, bil je po vsej cerkvi takšen jok, da se ne da popisati. Ljudstvo je vse glasno odgovarjalo na vsako prašanje č. g. misijonarja. V nedeljo zjutraj, kakor sem vže omenil, bilo je za vse župljane kakor tudi za unajne splošno sv. obhajilo, med sv. obhajilom so naši izvrstni, neutrudljivi pevci, kakor ves čas svetega misijona, prav mile in primerno pesmi prepevali, in zvonovi so pritrkovali. Ob tretjej uri po po-ludne je bil sklep sv. misijona, blagoslov raznih vencev, križcev i t. d. na odpustke, blagoslovljen jo bil tudi lep velik, že eno leto pripravljen, od domačih deklet ovenčan misijonski križ. Potem so začno pomikati od cerkve po tukajšnej navadi velika procesija. Misijonski križ so nesli v procosiji trije mladeniči, poleg križa so šla z svečami in šopki cvetic v rokah Rodiška dekleta, za križem pa je šlo 7 č. g. duhovnikov. Ko se je procesija zopet v cerkev povrnola, bila je poslednja prav lepa pridiga, poslušalcev je bilo toliko, da še nobeden toliko ljudi na enkrat v cerkvi ne pomni, več od polovice jih pa je moralo še zunej ostati. To je bila za Rodik velika slovesnost, tej enake ne pomni nobeden izmej naj-starših ljudi. Po dokončanem sv, blagoslovu so se vrnoli ljudje mirni, polni zaupanja na milost božjo, vsak na svoj dom. Po tem sv. misijonu nisem slišal tudi najbolj navadnega proklinjalca, da ti več enkrat zaklel. Vse ljudstvo jo v Božjem strahu, le na molitev nagneno, slišim ved takih, ki se sami čudijo svojim prejšnjim grdim navadam, ter marsikateri pravi, ko se je o s v. misijonu spovedal in svoje srce očistil, tako je vesel, kakor bi imel vse sreče na svetu. Jaz torej zaupam, da te lepe pridige preč. g. misijonarjev, katere je ljudstvo tako pazljivo poslušalo in si jih k srcu vzelo, nam bodo ne lo za dušno, temuč tudi za telesno blagost veliko koristile. Zato smo dolžni zahvaliti se našemu vrlemu č. g. župniku Josipu Zupanu, ker si je toliko prizadeval in še mnogo iz svojega premoženja v ta namen daroval, da jo ta sv. misijon napravil. Drugič se zahvaljujemo tudi preč. gg. misijonarjema, ki sta se toliko trudila in nam dajala lepe nauke, katere si bodemo prizadevali do groba v srcu ohraniti; k sklepu se zahvaljujemo tudi vsem č. g. duhovnikom, kateri so se potrudili in prišli pomagat, da so je sv. misijon v popolnem redu, in vsem župljanom v veliko zadovoljnost dovršil. Bog vsem obilno poplačaj! Vtorek zjutraj 4. t. m. sta se č. g. misjonarja med pritrkovanjem zvonov ločila od nas. Ljudje so od vseli strani skupaj prihiteli, da so se jima poklonili, zdravjo in srečno pot voščili. Naj nam ostaneta v vednem spominu. J. B. Pod Čavnom 10. oktobra, [Izv. dop.] Koliko ni bilo vrišča in pisarijo zarad javnih plesov v tukajšnem kraju, da celo starešinstvo občino Črniče je sklepalo o tem, namreč glede dovoljenja javnih plesov in glej! stranka „Modrih", ž njimi vred gosp. župan, prodrli so z sklepom, da se sme javno plesati, kadar so komu poljubi; takega menenja jo tudi „Bralno društvo* v Batujah, katero je imelo včeraj tako imenovani ples na „brojarjih", pri kate-rem jo godla godba iz Prvačine. Z narodnogospodarskega in versko-nravnega stališča moram nekaj o tem spregovoriti. Da so taki plesi gospodarskim interesom (čo izpustimo krčmarje in godbo) nasprotni in v škodo, pritrdi mi vsak brez pomisleka kar naravnost, to je pač lahko umljivo, ker za take dneve so potrosi mnogo novcev, ki bi sicer dobro došli v raznih potrebah; nadalje za tako dneve mora biti nova obleka plesalcem obojega spola, in odkod so jemlje vso to, če ne iz hišnih dohodkov, redko kdo rabi za take in druge troške svoje, trdo zaslužene novce in v takih dnevih čestokrat prav zarad troškov nastanejo prepiri, celo poboji in umori. Kdo je slednjič vsega tega kriv? Nobeden drug, nego oni, ki je ples napravil, oziroma dovolil. Na drugo stran pa opazujemo, tla so taki plesi v veliko škodo nravnemu vedenju. Vsak dobro misleči oče moral bi iz dna srca obsojati in zatirati tako plese, pri katerih so nič dobrega za dušo in telo ne godi. Bralno društvo v Batujah naj bi vprihodnjo tako plese opustilo tor širilo omiko po namenu drugih njegovih vrstnic mej- občinarji s čitanjem dobrih časopisov in koristnih knjig. KratkoČasnosti so najde dovolj v drugih poštenih rečeh, ako je lo mar odboru /.a obstanek društva. Pomisliti jo tudi, koliko mladine se na plesiščih telesno pokvari, da jo sebi in svojim v veliko nadlogo dokler no pride bela žena — smrt, ki preseli poprej cvetočega mladeniča ali deklico na oni svet, kjer treba odgovor dajati za prerano smrt pravičnemu sodniku. Pot ova le C. Iz Goriške okolice dne 12. oktobra (Vsaka glava svojo p am o t a 1 i k on-t r a s t cerkljanskemu hribovcu v podlistku „Sočo* št. 41.) „Vsaka glava ima svojo pamet", tako jo vskliknol oni, ki j« preobrnol voz s zeljnimi glavami. Ralamov prijatelj Hiljčo ima tudi tako glavo se svojo pametjo, ker vedno prepeva jedno samo „pesem" Mi—huaa, ki je jako povšoči „samo" cerkljanskemu hribovcu. Uezovljakarski Janez ima tud glavo s pametjo, če neusmiljeno pretepa ubozega Biljčeta, če mu ta ra/, hrbta vrže vrečo turšice v blato. Cerkljanski hribovec ima zopet glavo se svojo pametjo, ako trdi v podlistku „Soče", da Balaamo-vih prijateljev jo mesec — maj in njegovih kolegov pa stoprav — september, ali recimo oktober. Glava očeta IJismarka ima zopet svojo pamet, ako se sprijazni z Vatikanom, ker gotovo ve zakaj, nekateri antilatinci sodijo, da zat6, ker se bojf, da ne bi papež dovolil rimsko-katoliskim Slovanom slovanske liturgije v cerkev. Cecilijanci imajo zopet glavo se svojo pametjo, ker jim ugaja cerkveno petje bolj latinsko nego slovensko za to, da strežejo luterancu Bis-marku; boljši jim je torej luteranec, protestant, nego slovanski kristjan! Papež Hadrijan II. imel je tudi gotovo glavo se svojo pametjo, kadar je položil slovenske bukve v cerkvi na oltar Marije Device pri jaslicah, da jo nad njimi sv. mašo Bogu daroval, zajedno ko je izrekel: „izobčen naj bo vsak, kedor peha slovenščino iz cerkvo in zaničuje slovenske bukve". Nemški škofi, saleburski nadškof Adalvin, posavski nadškof Emanrik, brižinski škof Anon, imeli so tudi svoje glave take pameti, ko so z svetim Metodom po zversko ravnali, vlačili ga sem ter tja, pretepali ga in puščali na snegu in mrazu ter zadnjič vta-knoli v ječo, kjer je moral cele dve leti in pol koprneti. Bog pravičen pa je imel tudi svojo pametno glavo, da je gorej imenovane nemške škofe, preganjalce sv. Metoda, radi krutega zločina z naglo smrtjo kaznoval. Nemški škof Vihing pa je imel tudi svoje pameti glavo, če jo falsikoval papeževo pismo, v katerem blagoslovlja sv. oče 6in sv. Metoda, in ko je naščuval moravskoga kralja Svetopolka ter mu vdahnol grozoviti naklep, da je dal okolu 200 slovanskih duhovnikov povezati in v ječo pometati. Nemški duhovniki pa so imeli zopet glavo svoje pameti, ko so slovanske knjige, slovensko sveto pismo uničili in sežgali. Papež Benedikt XIV jo imel tudi glavo svoje pameti, ko jo dovolil slovanskim rimskim katoličanom po Iliriji, da se smejo posluževati slovanske liturgije. In sedanji veliki in mali duhovnikiki imajo zopet glavo svoje pameti, če ukaz papeža Benedikta XIV zametavajo in zaničujejo ter s tem tako slovenski jezik iz naših cerkva pahajo. Nemški Jezuvit Petrud bode imel tudi glavo svojo pameti, paše kako trdovratno, da ga od svoje nemške fantazije nihče ne preobrne, čeprav mu na glavi kole teše. Zopet „nekateri" imajo glave svoje pameti, če mislijo, da oni, ki tirjajo slovansko liturgijo, sami v cerkev nikdar ne pohajajo. Krutorogov ima zopet glavo svoje pameti, ako v „Slov. Narodu" citira našega Zveličarja izrek : „No sudite, da suđeni ne budete . . . Čto že vidiši sučec, ižo vo oce brata tvojogo, borvna že, ježe jeste vo oče tvojem, ne čuješi. . . Licemere, iznu perveje bervno iz očese tvojego, i togda izruši, izjati sučec iz očese brata tvojego." Satan jo imel tudi svojo pametno glavo, ko je vsejal ljuliko med pšenico, in ko jo vrgel cecilijance, kot semo nesloge, med nas, da nam napredek zavirajo. v Sebreljski Nemec ima zopet glavo svojo pameti, če misli, da mi Slovenci se imamo zahvaliti Nemcem za omiko. Roga-čev pohajač pa ima skoro gotovo glavo svojo pameti, če prosi sveta brata blajjo-vestnika Cirila in Metoda, da bi izprosila nebo, da razlije prokletstvo nad vsemi sovražniki Slovanstva, zajedno nasprotnikom slovanske liturgije. In zadnjič, jaz imam glavo tudi svoje pameti, če sem šel v kontrast s cerkljanskim hribovcem, podlistkar-jem „Sočo", ki nam prodaja svoje latinsko in nemške obroče, ki nemajo ni kouca ni kraja, da nam skoraj že sapa uhaja. Domače vesti. Nj. Veličanstvo cesarica ostane kratko časa v gradu Miratnaro. Vsled tega bodo grad od nedeljo naprej do dalnjo objavo občinstvu zaprt. Imenovanja. V področju finančnoga ravnateljstva v Trstu so imenovani: pristav Karol Favetti kontrolorjem, praktikant Ernest Rovis koncipistom in začasnim kon-cipistom praktikant Ferdinand Avian. Glavni urednik lista „il Cittadino" g. Anton Antonac jo umrl sinoč po dolgej bolezni. Pokojni jo delal blizo 40 let na političnem polju. It. i. p. Ruska korveta „Strelok" je zapustila 12. t. m. našo pristauiščo ter spremila v Korinto parnik „Amphitrite", na kojega se je ukrcala kraljeva grška rodbina. 0 novih skladiščih v Trstu se je unel v raznih listih zopet hud boj. „Presse" pravi, da državni zbor gotovo ne podaljša prvotnega roka za dogotovljenjo zidanj, ker je bilo v treh letih dovolj časa, da se potrebna dela dovrše. Tržaški listi pa se temu monenju ustavljajo, rekoč, da se mora odbiti od prvotnega obroka vsaj čas, mej kojim so tekle razprave. Poleg tega pa se tolaži Trst tudi s pristaniščem na Reki, kjer dotične zgradbe pred koncem leta 1S89 tudi ne bodo gotove. Komulativne tarife. Iz Beča javljajo, da se merodajni krogi pri trgovinskem mi-nisterstvu jako pečajo s prometom mesta Trsta. V prvej vrsti se deluje na to, da se povzdigne pošiljatev domačega blaga proti zapadu ter se bodo snovale v to svrho posebne parniške zveze in jako nizke neposredne tarife za pomorsko in železniško pot. Po tem načrtu vožnja akoz Trst no bode dražja kakor čez Hamburg in ostale severne luke. V zvezi s tem načrtom je baje tudi posvetovanje, koje so imeli pred nekoliko dnevi nekateri višji uradniki državne železnice v Trstu. Živinska razstava. Kmetijska družba „Societi agraria Triestina" odpre v ponedeljek 17. t. m. na Opčinah živinsko razstavo. Ker je namen te razstave pozdignoti živinorejo na Primorskem, dovolilo je mi-nisterstvo za poljedelstvo društvu podporo 500 gld. Ta denar služi za nagrade, ki so bodo delile v iznosu od 10 do 50 gld. Razen tega se bodo dobri živinorejci tudi odlikovali b častnimi diplomi in pohva lami. Opozorujemo naše živinorejce, da morajo biti živali najkasneje do 10. ure 17. t. m. na licu mesta. Ako bode vreme posebno neugodno, bode razstava dno 24 t. ra. Pobližje se izve pri gori omenjenem društvu. Nova e8komptna banka se snuje i Ljubljani. Glavnica 100.000 for. jo skoraj «že pokrita. Zabavni vlaki v Kormin. Glavno rav nateljstvo južne železnice javlja, da gre letos zadnji zabavni vlak iz Trsta v Kormin v nedeljo dne 16. t. m. Najden denar. Predstojuištvo postaje na južnej železnici v Trstu javlja, da so je našlo dne 29. marcija t. 1. na postaji 40 for. denarja in dne 12. aprila 60 for. Lastnik naj so prijavi pri imenovanem predstojništvu. Porotne sodbe. 19-letni kamnosek Albert Gustinčič je bil spoznan krivim hudodelstva uboja ter obsojen na 5 letno težko ječo. Jakob Jaksetič, bivši načelnik novo-gradski je bil obtožen proneverjenja in zlorabe službene svoje oblasti. Pričali so pri razpravi gosp. Albert Živic iz Vipave, občinski tajnik v Fodgradu, gosp. Anton MauriČ, občinski sluga, Karol Ceru, tedanji občinski tajnik in nekoliko občinarjev. Porotniki so proglasili Jaksetlča enoglasno nekrivim proneverjenja in nekrivim zlorabe službene oblasti z 10 glasovi proti dvema. JaksetiČ jo tedaj obtožbe oproščen. Tržaške novosti. K električnoj raz svitlj avi. Do znali smo, da jo ponudil mostnemu zastop-| stvu uvedenje električne luči gospod Egger i za veliki trg in za obal. Magistrat ponudbe šo ni rešil. Nezgoda. 11-letni Franjo Razem je padel raz nekega 5 metrov visokega zida na Greti, h. št. 179 ter si zlomil obe roki. Poskusen samomor. Posestnik Jurij O., stanujoč v ulici Lazzaretto vecchio jo izpil dokaj raztopljenega fosforja z na-| menom, da so usmrti. Domačini so poklicali brzo zdravnika ter se jo nadejati, da nesrečnež ozdravi. Najden utonoc. V četrtek zjutraj so našli mornarji pri obrežju Sanita utonenca. Redarstvo je spoznalo v mrtvecu 23letnega težaka Alberta Jakop iz Solnograda, koji jo trpel na božjasti in bržkone po naključju padel v morje. Toča. Iz Rojana se nam poroča, da je sinoć ob 9 uri bila jako huda toča. Padala je najprej med veliko ploho, potem pa sama; bilo je kar namah vso belo in skoraj za dlan na debelo; so danos zjutraj so vidili celo kupo ležati jo po tleh in stolčeno listje z dreves kaže, kaj je bilo. Zelenjava po vrtih jo vsa uničena. Iz Lonjere nam pišejo o novej želez-, niči: Za Lonjorce ali pa lvatinarčano po-jstaja v Borštu nema pomena. Ako selioče kdo izmed Lonjercev ali pa Katinarčanov ! poslužiti novo železnice, rabi iz Boršta I domu dobro pol uro hoda. Po zimi ta hoja [gotovo nobenemu no ugaja, ako so pomisli, da so mu je treba boriti s hudo burjo, a po leti, ko vročina pripeka, po- titi se je treba človeku, da mu je oh in gorje. Dobro in koristno bi bilo, da se napravi zraven postaje v Borštu še druga majhna postaja blizo Ricmanj (morda pred predorom, (tunelom) kar bi ugajalo Lo-njercem, Katinarčanom in Ricmanjcem. Nadejamo se, da se ta naša opravičena želja k malu izpolni, ker gospodje, katerim je dana v oakrb ta Železnica, morajo spoznati, da taka postaja ne bi bila v korist le ljudstvu, temuč tudi državi, ker bi železnica mej Trstom in Ricmanjem dobila mnogo vsakdanjih popotnikov; saj vsakdo ve, da imajo prebivalci teh obljudenih vasi vsakdanji posel v Trstu. — Opozarjamo torej vodstvo železnice na to važno stvar. Jeden izmej Lonjercev za vso. Samomor bogoslovca. V soboto se je usmrtil v goriškem semenišču bogoslovec A. M., rodom Čeh, na stranišču. Nagib žalostnemu činu ni poznat. Nova poštno-brzojavna postaja odprla so je dne 12. t. m. v Lukovicah na Kranjskem. Ukaz ali ka li. „Slov. Gosp." piše: Po naključju smo dobili v roke dolgo pismo c. kr. okr, glavarja, čegar ime je tudi precej dolgo. V njem daje župnikom svojega okraja nasvet, kaj naj bi si ta in ta praznik vzeli za predmet svoje pridige. Ne dvomimo, da je v tem imel c. kr. okr. glavar dober namen, toda o tem vendar-le dvomimo, je li ima za tak nasvet pravico. Knjige družbe sv. Mohora za Trst in okolico so uže došle. Dotični udje naj se za-nje oglasijo pri dotičnih gg. poverjenikih. Vzgojoslovje za učitelje i učiteljske pripravnike. Po najboljim piscima sostavio dr. Antun Jeglič, kanonik vrhbosanski. Naš vrli rojak, ki sam podučuje o vzgojeslovju učiteljske pripravnice v zavodu sv. Josipa v Sarajevom, spisal je to knjigo popolnoma v duhu krščanskem, posnemajoč najbolj II. Baumgartnerjevi: „Leitfaden der Er-ziehungslehre". Naj bi pač vlada potrdila to učno knjigo tudi za javna hrvatska učiteljišča, da bi se tem potom odstranile one knjige te stroke, ki so polne brez-verskoga ali celo protifsrščanskega duha. To lično delo (248 atrani male osmerke) stane v Sarajevom pri g. pisatelju 60 kr. Pobegnol in utonil. Nek dr. Levin Rejčevič je bil obtožen požiganja ter pobegnol v Carigrad. Tamošnji avstrijski konzulat ga je prijel ter ga odpravil z Lloydovim parnikom „Aglaja" v Trst, odnosno v Zagreb. Blizo Krfa pa je skočil Rejčevič v morjo ter skoraj gotovo utonil. 36.000 gld. za jedno večerjo! To je pač svota, ki je ne zmore vsakdo. Toliko za jedno večerjo more dati lo visok gospod, a treba je znanega Sachcrja kuhinje na Dunaju, da so to premoženje pri jed-nej večerji povžije. Troški za večerjo, pri katerej je cosarjevič Rudolf kot zastopnik cesarja gostil člane higijenskega kongresa, znašajo namreč ogromno svoto 36.000 gld. Samo za šampanjca bilo je 10.000 gld. v računu, ker se je za vsacega gosta določila jedna steklenica. Ker je bilo osobje dvorske kuhinje baš tedaj v Pešti, izročil se je „buftet" znanemu Sacherju. Katalog. Opozorujemo Čest. naše či tatelje na ravno izšel ilustrovan katalog za jesen in zimo 1887-8 dobro poznate tvrdko Kammcr & Fischer na Dunaju VII., Richtergasse 11. Ta zapisnik« prijavlja vse novosti modo, konfekcijo in enakih potrebščin. — Naj si tedaj č. čitatelji naroče ta zapisnik, kajti dobo ga z uzorci vred zastonj in franko. Tudi prevzame ta tvrdka razno druge naročbo, koje no spadajo prav v lastno stroko ter jih izvršuje vestno in točno. Borsno poročilo. Prodaji papirjev posebno rente, s« jaki> krepku drž'. Devii-' i;i valut* n >koliko boije. Zan-bnib briojavk včeraj ni bilo nič. Listnicu uredništva O. A M. Berje. — Izvolite le Še tubi ra ti. — Na račun lifta sprejeli 2 for. Dva živinska somnja vsako leto I. maja in 18. oktobra sta z odlokom visoke c. k. deželne vlado v Ljubljani z dne 26. prosenea 1887. št. 11565 na Roliiiijiski Bistrici na Gorenjskem dovoljena. (3--3) Slavno občinstvo se na prvi somenj 18. okt. t. 1. vabi k obilni udeležbi. Županstvo na Boh. Bistrici. Poslano. Gosp. Franju Iv. Kvvizda, c. kr. avstr. in kr. runiunski dvorni dobavitelj in okrajni lekarničar v Korneuburgu. Vaši živinozdravniški preparati imajo prednost, da se popolnoma Izvrstni izkažejo. Posebno dober vspeh je imel Vaš c. kr. priv. Restitucijonelni fluid pri raznih po-skušnjah ter Vam podpisano predstojuištvo izreka svoje popolno priznanje ter priporoča najtopleje slehernemu Vaše žl-vinozdravniške preparate. Budimpešta, dne 3. februvarja 1885. PredsedniŠtvo npr>-k .Tokey-Clul> 7 prof Gyula Karolyi. Kje so dobi, razvidi se iz oglasa: Kwizdaja c. kr. priv. „Restitucijonalni fluid" v današnej številki na 4- strani. Dobiva bo v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MOLLER-JA najnovejše delo o slat osti, oslabelih živcih, o sa- stoplc/h mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM 17 Braunsclnveig. 52-35 Tržno poročilo. Kava trdne cene. Prodano f)00 vreč Rio po t 108-121, 6 f. 79-103 Bombaž. V Londor u so cene poskočil«2, na našem trpu pa ni kupčije. Žito brez produje. Na sk adišču je 1830 kv pšenice, 4fj00 kv. koruze, 1521 kv. ovsa in 800 k v. rži. Južno vočje š'* pr:c«»j dobrn. Prodal« seje : 800 zub pomeranč Jaftu po f 3.75—4 7f>, 400 zab limon mc. po f 4—6 25. 500 zab Jafta po f. 3.75—« 00 vs. zab., 1000 zab. kalurnuta lip po f 12—13 vs. kv , 50 kv. kundia Rosin po I. 14—15, 50 kv. Cittiiie po f. 17—20, H«HI zab Uori-.t po f. 23-25, 800 zul>. korint pn f. 23-25; 800 zub. Samos po f. 14 do 15, 70 vreč mandljev Molfetia po f. 78- 80. Olje ti no namizno s-s prod u j u nekoliko bolj«. Na skladišču jako mulo Produno je olja iz oljke 600 kv. S. Maura po f. 37 vs. kv . 70 kv. Valona v sodih po f 37, 150 kv. iz Dubrov niku z oertif. po f. 4« Bombažnega ; 150 sodč. umeri k. po f. 36 vs. k v. Na skladišč il je šu: 190 kv. moke, 140 k. flŽolju, 200 kv lip. 560 kv. razn olja, 30 kv. vinu, 30 kv. grozdju in 20 345 kv. raznega blaga. c,0DČEVA esenca lekarjaPlCCOllja v. Ljuliljani Tu esenca, ki tin'f»|u ro nekem receptu gospodu dr. K. viteza Stmkla, c. kr. vlndinega svetovalca in deželno-BAnitet-negn poročevalca za Kranjsko, je takozvana „Tinctnra Itliei composita", katera ozdravlje vse želndi-eve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo I. t. d. (gliej navod, ki je vsakej steklenici prldejun) — Izdelovatelj pošilja jn v za-bojčkih po 12 steklenic po pl. 1*3« po poštnem povzetji. Poštnino trpe p t. naročniki. — Te steklenic^ prodaja vpo 15 kr eno, večinu lekarn na Kranjskem, Štirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. 42—50 V Trstu: Binsoletto, Ponte Rosso; Ed. pl. Leutembucp, Giardin Pubiico; G. nI. Leutemburg, Piazza S. Giovanni; Forabosuhi, lekarna »ul Gummello«, Corso; Picciola, Pioa'a Barriera Vecchia; Pozzetto, Puluzzo del LIoyd; Praxmurer, Pulmzo Munieipale; Prendini, Paia/./.o Modello; Ravasinl, Pntzzu dellu Stazione; Rovis Pia/zi della L«gnu; Saruvall. za mugistrutom; Serruvallo, Piazzu Čuvana; Suttina, lekurnu»l.iprundl«, Pin 'za della D iffuna; Udovicb-h, Via Farneto; X,i-covich, Via S Niceold; Zan^tti, Via Nuova Marijaceljske želodečne kapljice. izvrstno delujočo zdruvilo pri vseli boleznih na žo-iodeu Neprecenljive dobroto jo posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z pila smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč- nem kataru, gorečiče frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici hlu-vanju in gnjusu, glavobolu, {ako boli iz želodca) kri4, v želodcu, zabasanji, preobilnosti jeili in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vran ci in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici jo z inkn-zoin vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekarničar „k angelju varhu" 51-40 1»«*. llrady Krom^icr. BI ornvn V Trstu jih pa dobite pri le"arničarju I. Soravallu blizo starega sv. Antona BRNSKO sukno in volneni izdelki Kdor se hoće oblačiti pošogi i ceno, na j piše po uzorce na Tuch-Fabriks-Lager Friedrich Brunner Briinn. Qp. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankiranl; kar ao komu no-dopade, so zamenja. 10 — 18 Sumo f: 1.80 , m ne škodi! Nepredorljlve, gorke, trptžne in jako po cent so moj'4 vezane volnen* jop e« in jak 1 pristojna suknen« in surovu volnen 3-12 meščanske jopice] ui jesen in zimo, zi gospod, trošne, detk ti deklice vse po iste} c^ni f. I 8*>, prve vrsti, vezane. T« sloveč^ •meščanske* Jopice sr ia)bolj potrebna obleka za vsacegu, ter jih mam v sivej, rtijavei, progasf.ej, dran. bor-deaitx, vlšnjevej in črnej bnrvi — Kdor si kupi tuko jopico, je najbolj nvarovnn proti mrazu kur s« iste priležejo teletu, drže vedno enako toploto in so neprecenlj ve vrednosti Kazun t ■ vrste imuni Še v zalogi dve finejše: Iz tine cefir-volm gosto vezene in tople f. 3.25 Iz snkna in surove tople za zimo f. 5. 10 Zimske hlače iz dobrega, močnega brn skega sukna, jako trpežne, po f. 2.25, f. 3.50 do f. 4.50. /.u mero zadostuje, da Ne pove širokost čez prsa. Pošilja etiino po postnem povzetju: J. Fekete, Kleider - Versendung, Wien, Hundstlinrmerstrasse N. 18)84 LINI K A za spolne in ielod-5-ve bol. sti, nastope okužeiija i oslabenja možke slabosti, polucij-, žgečo vodo, močenje postelje, pu&čanje krvi, zabirje v. de, in zu vse bolezni trn burja, droba in živcev. Tudi pi-meno po najnovejšem znanstvenem postopanju z neškodljivimi sredstvi. 32-65-1C4 C. Stroetžel, ecljalnl zdravnik Llndan im Bodensee. •P Natezalci za | hlače. cs Komad . f. -.SO Komad kr. 56, Komad kr. 3."), f. 1.20, 1.40. kr.NII,'.Wj. kr. .riO, 110, ..Obleka delu človeka" veli star pregovor. Obl-ke, koje so bile zmočene ali pa poškodovane vsled zamotan ja ali tlačenja. nI i ako no se strle itd., t»ndo>>6 zopet svojo prejšnjo obliko no patentiranem konzervatorju za možke in Ženske obleke. K. < :xvetkovicN, Wieti 1 . Kohlmarkt 18. in Fran/ noedei', Wien, I 0., »'/.lir Stii.it l'ari«-. — V BnbipHŠi • Ohn NiniOn. - V Zagrebu • Vlljelni ljpko vle <4. 11—ti Konzervator oblek za gospe Edini svoje vrste. Proti skrčenju, neenakem raztezanju in stačenju oblek in proti odtrganju vezf. Cevke za smodke Papirnati žakljiči E a> NI G O P PAG IN SKERT g Trgovina knjig, umetnin, muzikalij cd xn > a> > t_ C« 03 Prodaja na debelo in papirja. Prodaja na drobno o» >o rt E > cd M XJi a> > k « 00 Podpisana velotrgovca, glavna zastopnika in raprezentania papirnice V Podgori za Goriško in celo Primorsko vsojata si p. n. slovenskemu občinstvu v nakup priporočiti vsakovrstno blago, t. j. papir, ki se rabi za kancelijo, dom, osobito pa nebrojnih rekvizit papirja in drugih tvarin za šole brez izjeme: za c. kr. vadnice, ljudske, kakor tudi srednje šole, semenišča in učiteljišča po tako nizkej ceni, da se ni bati konkurence. Naj sledijo tukaj one vrste papirja, ki se največ rabe: Koncepten papir 500 pol po...............gid. Bel fln uradni papir 500 pol po............................„ Papir za pisma v osmerki, plnvočrtan, leliak 500 pol za . . „ « * močnejši, »vitlo Črtan............„ Angleški pismon pnpir, nečrtnn, jako močen, 500 pol po . . . „ Trgovski „ križaBt, plavočrtan, 500 pol po . . . „ Zavitke za pisma, zaloga nad 300 različnih vrst, 1000 kom. od „ Od navadnega jeklenega peresa do najfinejše Khunove vrste, škatlji ostoječa iz 144 komadov, od 32 soldov naprej. Za šolsko rabo velika zaloga vsakovrstnih knjižic (lastni izdelek), kakor tudi prvih i najboljših finih fabrikantov tujih, zelo po nizkej Ceni. Bogata zaloga črnila In tinte brez izjeme, prekupcem po jako ugod-nej ceni. Osobito opoznrujeva slavno občinstvo na svojo prebogato zalogo mollt-.venih knjig in knjižic, katere se dobe pri naji zdaj za polovico Ceneje. Obe knjigarni in prodajalnici sti v obče ogromno založeni s6 slovenskimi knjigami in drugim blagom. Kakor zmerom, tako v naprej so zavezujeva, da bodeva p. n. slovenskemu občinstvu hitro in solidno postregla, bodi si v mostu ali pa na deželi. 1.25 2.64 1.— 1.45 2.80 2.«5 1.70 naprej ica -o 03 < CD IM P> sr -i C0 r-h CD tO 0> C* t Grubbauerjeve pisanke iz prav dobrega papirja, preskrbljene ~ z prav dobrim sušilnikoni, 100 komadov: 80 kr. S* (1-2) cd > Coppag & Skert. filavna zaloga: Seineniška ulica. - Podružnica: Na Travniku. Pisanke — Barvan papir |H Papir za osvalke (španjolete) 0» CD Ceno, solidno!! Jako nizke cene!!! (7-10) Ceneje kakor povsod je na prodaj 1000^®' odrezkov sukna v skladišče za sukno in volneno blago in EKSPORTNE J TVRDKI Gustav Kraus, 5 Jiigerdorf, Osterreichisch. - Schlesien ter je podvorba popolnoma solidna 111 redna 111 dobra vrst zajamčena. Kar se komu ne dopade, se more brez prigovora povratiti. Uzorci zastonj tn franko! Prosim, da samo enkrat poskusite !!! i™ ■» OOr— -.So M e § rt i F"® i t1 .rt »— ® 1=3 caQ e — s JA a et S s ac S ® C đ o 3 a ® tU O W . s S n « s | M C Z ^-Š'S ' Jo 3 - .2 .= = | O o o U3 I—4 CO «S £ B V O 2 Jd. .-J ~ ~ - 5 » - 3 .B bi. <» O g Nu mnogostransko zahtevanje p, n. naročnikov pošiljamo tudi kakor volnene posebnosti tukajšne pletene proizvode kakor: nogovice, če-rape, jopice, itd., vse jako fino in dobro izdelano in po ceni. Ceniki franko in zastonj. — Pošil ja se proti povzetju ali pa za potov denar. Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkuloze, (sušice, jetiko), naduhe, zaprte supe), kroničnega bromhljahiega katara itd po plinovi E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najti^verj'divji, skoraj n'do egljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! On osupljivih, nepogrešivih vspahlh govore najiasncjŠ« sledeča pisma slavnih profesorjev, koju navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami, In ko|a so bila tndi potrjena no zdravniških listih tli - in inozemstva: Prof dr. Bergco-. l'o tridn ivnej plinovej ehalaiiiji po r ktalnej injekciji, izdatno pojemanje kalija in i/.vr/.ka, p itera popolno prenehnnje, — m žlica, pot in hrinavost je posve izpinola. — Truplo se redi vsaki teddii za '/, — 1 K Ravno tako brzo dritvljenje tddi pri *.t i*ej, ce!6 pri miliarnej tuherkolozi. — Bolnik se ozdravi t*r more tudi najtejfjin |»isel zopet opravljati. —" Prof. Dr C<>rnil. Pri na iuhi »e more pol ure po plinovej inhalaciji luglj« soristi. — Ako se exhalaclia dalje rabi, s- naduha ne povrne v«S. Zoper Šsuiiri in naduhi je plinov« exhalacija i-kušniio, izvrstno sreditvo" Prof. Ur. Dujardin Beaumetz : «Oelo pri ufoni^n.-m prlu. poikodovan-mu po tuber-kolo i, so se v 2—3 tednih zacelile otekline dasiruvno je bila uže polovica pljuč razdejan h • Dr M. Langhlin. vo ija bolnice v Flladelttji je vporabil plinovo exhahicJo pri 30. bolnikih, koji so bili uže v nejzadiijem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se množe zravniška DoroS U o sretnim ozdravljanju, ter je ra^iin navadenih sprift val š- mnogo dmzih dl slavnih profesorjev Tadi v c. k. jav e| bolnici na Dunaja s- vporaidjnje »troj za plinovo exhalafijo. — Imamo mnouo spričeval odsravulih. C. kr iz I vrsti ori razstavi psov na Dunaju 1885—18815 — i posebnim priznanjem VI. oddelka (za rejo konj) c kr. kmetijske družbe na Dunaju 1879 in 188 >. — z posebnim priznanjem mejnurodne .lokey-družbe v Baden-Badenu, avstrijske Jok<-y-druioe ua Dunaju in oger«ke Jokey-družbe v Budimpešti. ____ K.wlzda-ja o. kr. prlv, fluid za rentutlel|« (Voda za prati konje). Okrepta pred in po leikein d- lu, dobro sredstvo pri izpahnjeliju, trdih mišicah in kitah itd itd — Cena 1 steklenico av. vr f. 1 40 Kwlzda-]a o. kr. konc. Korneub. ln>nnllnI prali za živino : konje, govt d in ovce ; je nosebuo dober, kakor u6i mnogoletna izkušnja, nko živina nima teka, ako krave spuščajo kri pri molzenju, in zboljŠa mleko itd, K\vizdu-ja voda za ovi za domače živali, j Kwizda-ja krogljic« zoper trluilioholj za 1 steklenica bo nt. Kwizda-,ja Blister za mazanje, 1 loniič f.3. Kwizda-ja prašek za drsinfekcijo hlevov, V3 klg 15 ni . JU klg. lo- 2 4U Kwizda-ja mazilo za utrkliue in rane, 1 lonfi k for. 1. Kwizda-ja olje proti grintam in okužeuju za pse, l steklenica for, 1.50 Kwizda-ja žolona tinktura za konje, 1 ste« k I "in-a for. 1.5 ' Kwizda-ja kapseiji proti črvu iz gelatine za pse, I s k it i j-a f r. I K\vizda-ja zdravilni prašek za perutnino, 1 omot IK*. K\vizda-ja kit za kopita, uiiatni kopitni rogi, 1 drog 80 mi K\vizda-jaVaselina za konjska kopita proti razpokujenim kopitom, 1 šk. f 1.25 Kwizda-ja prašek za kopita, 1 siek "o n Kivizda-ja kro^ljice za pse, 1 šk. fr- 1 Kwizda-ja prašek za parklje, 1 ste k. f. 1 I'r