Pcttniitt plačana v &h4o>1iiI Leto XXI., št. 196 Opravništvo: Ljubljana, Knafljeva S — Telefon ttcr. 3122, 212», 3124, S135, 312«. iDseratn) oddelek: LJubljana, Selen-Ourgova oL — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg •L f. — Telefon 2453. Podružnica Celje: Kocenora uttea 2. telefon St 190. Računi pri pošt. ček zavodih: LJubljana »t 17.74». Ljubljana, petek avgusta 1940 Cena 2 Din hfaaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Razvoj vojne v Angliji in Franciji Kmalu bosta potekla dva mesca od sklenitve premirja med Francijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani. Za velesili osi je bil uspeh v Franciji, ki je sledil vsem prejšnjim nemškim uspehom v vzhodni in severni Evropi, zaključek evropske kontinentalne vojne, pa so se zato tako v nemških kakor v italijanskih listih začeli pojavljati članki o novi ureditvi evropske celine pod nadzorstvom Nemčije in Italije. Znan je tudi gospodarski načrt nove Evrope, kakor ga je bil obrazložil nemški minister dr. Funk. Samo po sebi razumljivo se je zdelo, da sta Nemčija in Italija v obrisih svojega evropskega programa predvidevali tudi ureditev nekaterih spornih in še nerešenih vprašanj na evropskem jugovzhodu. Tako smo opazili, da je bila diplomacija obeh velesil v tej vmesni fazi vojne pridno na delu, prizadevajoč si. da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi vplivala na mirno ureditev teh vprašanj. Obiskom italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Nemčiji so pred približno štirimi tedni sledili obiski rumunskih, madžarskih. bolgarskih in slovaških državnikov v Nemčiji, ki so se na splošno presojali v skladu z željo obeh velesil osi, da pred svojim končnim obračunom z edinim preostalim sovražnikom, Veliko Britanijo, izločita z evropske celine vsa trenja, ki bi mogla odvračati njuno pozornost od njunih glavnih vojaških nalog. Ves ta čas je nemško in italijansko časopisje stalno napovedovalo tudi veliki napad na Anglijo, ki naj bo odločilen v tej vojni. Pojavljala so se ugibanja, kdaj in kako bo ta napad izvršen. Za hip jih je prekinilo le pričakovanje Hitlerjevega govora pred rajhstagom 19. julija tega leta, o katerem se je napovedovalo, da bo vseboval ponudbo Angliji za ustavitev sovražnosti. To se je res zgodilo, a v zelo splošni obliki in brez konkretnih pogojev miru. Angleški odgovor na to ponudbo ni dopuščal nobenega dvoma, da je pot za kakršne koli kompromise zaprta in da more med obema nasprotnikoma odločiti samo orožje. Vmesna faza »med dvema .bitkama«, kakor so jo označevali nemški listi, je bila s tem zaključena. Začela se je stopnjevana aktivnost v nemških akcijah proti Angliji in istočasno v italijanskih akcijah proti njenim sredozemskim in afriškim pozicijam. Obenem sta se zelo približala verjetnosti tudi vstop Španije v vojno ter japonska izraba oboroženega konflikta na zapadu s posegom v angleško in francosko kolonialno posest na Daljnem vzhodu. Rusija je z govorom Molotova potrdila svojo namero, da hoče ostati čim dalje izven oboroženega spopada, ki pa mu ne vidi še tako naglega konca, medtem ko so se Zedinjene države Severne Amerike začele vsestransko oboroževati in pripravljati za vsako morebitnost, ne da bi pri tem prikrivale svoj interes za materialno podporo Angliji. Takšen je bil približno mednarodni položaj ob novem razvoju vojne, ki se je začel z ofenzivnimi pobudami Nemčije in Italije. Razprave, ali bo Nemčija že takoj v začetku poskusila vpad v Anglijo z izkrcanjem svojih čet, ali pa bodo invazijo pripravili večji letalski napadi, ki naj bi štrli obrambni odpor angleškega otočja, je Nemčija sama pretrgala z velikimi letalskimi ofenzivami, ki so se dejansko pričele že 6. avgusta, nato postopoma naraščale do 12. avgusta in prešle naslednji dan v gigantsko borbo za obvladanje zračnega prostora, ki je doslej dosegla svoj najvišji višek z napadi dne 15. avgusta, ko so se v zraku nad Anglijo razvile bitke, kakršnih zgodovina doslej še ne pozna. Navzlic navideznemu zastoju ta ali oni dan — zastoju, ki ga Nemci sami pojasnjujejo z vremenskimi nenaklonjenostmi — bi gotovo ne sodili prav, ako bi tak zastoj smatrali že za napoved omejitve ali celo ustavitve velike letalske ofenzive proti Angliji, ki se je tudi po angleških računih komaj začela. Nekateri so celo mnenja, da je Anglija tik pred dnevi, ko bo silovitost nemških letalskih napadov stalno naraščala, nakar da se bo Nemčija po teh svojih izkušnjah odločila za svoje glavno in odločilno dejanje, izkrcanje svojih čet. Drugi spet mislijo, da je v neposredni zvezi z novim razvojem vojne tudi nemška uradna napoved blokade angleškega otočja, češ da bo Nemčija osredotočila udarnost svojega letalstva zlasti proti angleškemu brodovju, da odstrani tudi to oviro izkrcanja v Angliji. Brez poznavanja nekaterih temeljnih činiteljev vojaškega značaja si seveda v oddaljenosti ni mogoče napraviti nobene iasne slike o neposrednih ali oddaljenejših ciljih nemških operacij. Tu se lahko omejimo samo na nekatere najboli značilne domneve o tem. Tako smatrajo nekateri nemške letalske napade na Anglijo, zlasti bombardiranja nekaterih važnih luk na angle- ANGLEŠKA PRIZADEVANJA ZA DOSEGO VOJAŠKE ZVEZE Z ZEDINJENIMI DRŽAVAMI V Londonu zanikajo točnost teh vesti, onstran oceana pa pravijo, da gre le za pogajanja o skupni obrambi Amerike in o skupni politiki na Daljnem vzhodu London, 22. avg. j. (Ass. Press). Po zatrjevanju neuradnih, toda dobro informiranih angleških političnih krogov išče Anglija direktno vojaško zvezo z Zedinjeni-mi državami. Kanadsko-ameriški razgovori o skupni obrambi značijo začetek dela v tej smeri. Po izjavi verodostojne osebnosti bi šlo v tej zvezi za skupno obrambo Kanade ter angleških posestev na zapadni zemeljski polobli, razen tega pa bi ta zveza tvorila podlago »skupni diplomaciji« obeh držav na Daljnem vzhodu po končani evropski vojni. Angleška vlada je po zatrdilu te osebnosti sedaj še dokaj rezervirana ter si prizadeva ublaževati stru-je v Zedinjenih državah, ki govore za takojšen vstop Zedinjenih držav v vojno. Namen te angleške taktike je preprečiti morebitno izolacijsko reakcijo, ki bi se pojavila zaradi take zveze. Po današnjih vesteh ameriškega radia čaka Anglija, da bi prišla pobuda za sklep take dalekosežne vojaške zveze med obema državama iz Washingtona. Obstoja pa v Angliji deloma tudi ofi-cialno nasprotstvo proti taki zvezi. Ta odpor si je treba tolmačiti z dejstvom, da je v angleški javnosti močna skupina, ki smatra, da so Zedinjene države kot nevo-jujoča se država Veliki Britaniji v večjo pomoč, kakor pa bi bile, ako bi se tudi same zapletle v vojno. V primeru vstopa v vojno, bi namreč Zedinjene države rabile večino svojih letal, svojega orožja in municije za lastno obrambo ter bi ga ne mogle prepustiti Veliki Britaniji. Po zatrjevanju poučenih krogov je ta skupina močnejša kakor ona (vštevši ameriške državljane), ki si na obeh straneh Oceana prizadeva za takojšnjo intervencijo Zedinjenih držav., jasno pa je, da je tudi ta druga skupina marljivo na delu, kar pa na drugi strani ustvarja tudi ojačani odpor ameriških izolacionistov. London, 22. avg. j. (Domej). Kakor zatrjujejo v dobro poučenih londonskih krogih, se britanska vlada trudi doseči vojaško zvezo z Zedinjenimi državami. V me-rodajnih krogih sodijo, da so tvorili razgo- , vori med Zedinjenimi državami in Kanado uvod v ta britanska prizadevanja. Angliji gre za dosego najširšega in popolnega spo- razuma z Zedinjenimi državami. Kakor je danes naglasil neki nevtralni diplomat, sta sedaj Velika Britanija in Amerika brez vsakega močnega prijatelja ter iščeta zaradi tega poti, kako bi se najbolj uspešno izmotali iz svojega nevšečnega položaja. Nameravana aliansa, ki naj bi vključevala Kanado in vse ostale britanske posesti, bi tvorila tudi podlago za skupno diplomacijo napram Daljnemu vzhodu, ki bi se pričela uveljavljati po končanem evropskem konfliktu. Vojaško alianso je treba smatrati kot logičen napredek medsebojnih pogajanj, ki jih je treba ocenjevati z istim merilom kakor svoječasne razgovore, ki so v prejšnjem stoletju dovedli do »srčne zveze« med Veliko Britanijo in Francijo. Angleški demanti VVashington, 22. avg. AA. (Reuter). Vesti ameriških listov iz Londona, da so se začela pogajanja med Anglijo in Zedinjenimi državami za sklenitev vojaške zveze, so popolnoma neresnične. Pogajanja s kanadsko vlado se tičejo edino možnosti napada na zapadno poloblo, pri tem pa ne gre za sodelovanje Zedinjenih držav v sedanjem obdobju vojne. Italijanska svarila Ameriki Rim, 22. avgusta, j. (AR). Vodilno fašistično glasilo »Popolo d'ltalia« svari v svoji številki od srede Zedinjene države ter jih opominja, da si bodo pred vsem svetom naložile veiiko odgovornost, ako bodo še nadalje nudile Angliji vojno pomoč. Milan, 22. avgusta. AA. (Štefani). »Cor-ricrc della Sera« prinaša članek o zadržanju Amerike. List pravi med drugim, da hodijo Zedinjene države, ki so baje najbolj demokratske na vsem svetu, čeprav želi ogromna večina prebivalstva, da bi se ne vtikale v e\rcpskc zadeve in kljub splošnemu neodo-bravanju politike Rooseveltove vlade, čedalje bolj po poti, ki drži v intervencijo. Za'o sc ni čuditi, čc bodo Zedinjene države nekega dne intervenirale v evropski vojni. Prva ©teka Zedinjene države s© debik v najem dva otoka v Tihem oceanu — Vključitev Nove Fuudlaa&ije v ameriški obrambni sistem London, 22. avg. j. (Ass. Press). Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da so Zedinjene države vzele od Velike Britanije zaenkrat za dobo 50 let v najem otoka Canton in Enderbury na južnem Tihem oceanu. Na otokih bodo urejena ameriška letalska oporišča. London in Washington sta se že več kot pred letom dni dogovorila, da prideta otoka pod skupno ameri-ško-angleško upravo ter da bosta dana na razpolago angleškim ali pa ameriškim le-talsko-prometnim družbam kot oporišča za civilne letalske proge. Po mnenju lista »New York Sun« je bila nova najemninska pogodba sklenjena za uporabo otokov kot vojaška letalska oporišča. St. John, 22. avg. AA. (Reuter). Konferenca v St. Johnn o skupni obrambi Kanade in Nove Fundlandije se je končala z splošnim sporazumom o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Objava, po končani konferenci pravi med drugim, da so temeljito proučili vprašanje obrambe Nove Fundlandije, posebno spričo njenega položaja kot najbolj eksponirane točke v obrambi ameriške poloble, člani kanadskega zastopstva so izjavili, da se ni načelo nobeno vprašanje, ki bi kršilo suverenost Kanade. Zvedelo se je, da je Kanada prevzela vso odgovornost za obrambo Nove Fundlandije, kakor da gre za ozemlje Kanade same, na kar so novo fundland-ske oblasti v celoti pristale. New York, 22. avg. s. e. (A. R.) »Associated Press« javlja iz Londona, da je Fo- reign office izdal obvestilo, na podlagi katerega so Zedinjene države začasno za 50 let vzele v najem od Anglije otoka Canton in Enderbury na južnem Pacifiku. VVashington, 22. avg. (Štefani) V pravosodnem ministrstvu so se sestali člani vlade in šef generalnega štaba vojske in mornarice, da prouče zakonsko stran od-stopitve pomorskih in letalskih oporišč Velike Britanije v zapadnem Atlantiku Zedi-njenim državam. Posofila ameriškim državam VVashington, 22. avg. AA. (Reuter.) Reprezentančna zbornica je izglasovala zakonski predlog o trgovinskih posojilih v zapadni polobli. Po tem zakonskem predlogu se dovoli kredit več milijard dolarjev za posojila, ki jih bo izvozna in uvozna banka dovolila ameriškim državam. Amandma, ki je hotel prepovedati ta posojila Kanadi, britanskim in francoskim posestim na zapadni polobli, je s 129 glasovi proti 89 propadel. Takšna posojila so sedaj prepovedana po Johnsoncvem zakonu in po nevtralnostnem zakonu, toda izvozna in uvozna banka je te omejitve ukinila za posesti na zapadni polobli. MAmerican Legion" izven nevarnosti New York, 22. avg. j. (Reuter.) >New York Times« objavlja: škem jugovzhodu in jugu, za nekakšno razčiščevalno delo na terenu samem, za odstranjevanje ovir za izkrcanje. Drugi spet mislijo, da gre za operacije, ki so v popolnem skladu s celokupnim načrtom nemških strategov, v kolikor naj bi sedanje letalske ofenzive izzvale angleško letalstvo v borbo, ki naj bi polagoma oslabila angleško letalsko orožje in ga znabiti popolnoma izločila iz bojev, tako da bi si nemško letalstvo zagotovilo popolno gospod-stvo v zraku. To bi bil po mnenju teh strategov najboljši uvod v nadaljnje operacije, ki naj bi z istim, toda v tem primeru brezkonkurenčnim sredstvom, izločile tudi angleško brodovje iz bojev in tako pripravile tla za uspešno izkrcanje nemške vojske. Tak razvoj operacij pa zahteva tudi po nemškem mnenju še precej časa, tako da utegne časovni činitelj — v povezanosti z vsemi drugimi — v tej odločilni fazi borbe igrati še zelo pomembno vlogo. Izid borbe pa bo predvsem odvisen od mo- či angleškega letalstva, ki stoji pred izredno težkimi nalogami, saj tudi Churchill pravi, da bo za nadaljnji razvoj vojne odvisna predvsem moč v zraku. Churchill je bil v svojem torkovem vojnem pregledu optimist, in to navzlic navajanju vseh težkih preizkušenj, ki po njegovem mnenju še čakajo Veliko Britanijo. Svoj optimizem naslanja Churchill predvsem na trajanje vojne, ki se po angleških računih razvija v konflikt še širšega obsega. Na te račune polagajo Angleži svoje glavne nade, medtem ko skrbe Nemci in Italijani predvsem za to, da obdrže pobudo slej ko prej v svojih rokah. V obeh računih igra čas izredno važno vlogo. Zato seveda ob nepoznavanju Doedinih elementov. ki so za presojo tega merjenja sil odločilni, samo nadaljnji potek operacij, v njih ozadju pa tudi potek raznih diplomatskih akcij obeh taborov lahko točneje nakaže smeri tega novega razvoja vojne. Senator Barkley je včeraj ponoči v nekem razgovoru v senatu izjavil, da je ameriški parnik »American Legion« že več sto milj zapadno od Velike Britanije ter da je zaradi tega izven nevarnosti. Kakor znano, se vračajo s parnikom v Zedinjene države ameriški begunci, na krovu pa je tudi norveška prestolonaslednica Marta s svojimi otroci. Eksplozija v ameriški tovarni orožja New York, 22. avg. o. (Reuter). Iz New Yerseja poročajo, da ie nastala v tovarni orožja in streljiva Dupont silna eksplozija Štirje delavci 90 bili ubiti. K sreči ie, eksplozija nastala v nekem skladišču na robu tovarniškega zemljišča, drugače bi bile človeške žrtve ogromne. Pri vsem tem ie bila povzročena znatna škoda. Skladišče ie bilo popolnoma razdejano. V niem ie bilo okrog 500 kg dinamita. Do 10 km daleč na okrog so na oknih vseh poslopij popokale šipe. Zvedelo se ie. da so eksplozijo povzročili saboterji. O splošni vojaški obveznosti VVashington, 21. avg. AA. Vojaški odbor reprezentančne zbornice je podal zadovoljivo mnenje o uvedbi vojaške službe za obveznike od 21. do 44. leta starosti. Vojni minister general Marshall je zahteval od proračunskega odbora senata kredit za organizacijo vojske 4 milijonov mož. Mislijo, da bo za obrambo Severne Amerike do Paname zadostovalo 1.200.000 mož. Podpisa v Cralovi še ttl Reuterjeva vest, da je bolgarsko-rumunski sporazum že podpisan, so ne potrjuje — Pogajanja še trajajo Bukarešta. 22. avg. AA. (Štefani). Ru-munsko-bolgarska pogajanja se v Crajovi v redu nadaljujejo. Vse strokovne komisije proučujejo tehniška vprašanja, ki se tičejo prepustitve Dobrudže Bolgariji. Vesti, da bi bil sporazum že podpisan, niso točne. Notranji minister je poslal poziv kmetom v južni Dobrudži, naj ohranijo mir in naj ne zapuščajo svojih domov in svojih polj. Pogajanja z našimi sosedi Bolgari, pravi proglas, potekajo zelo ugodno. Ni nobenega razloga za to, da bi zapuščali vasi in hiše. Za potrebno evakuacijo vsega imetja bo še dovolj časa na razpolago. Oblasti ostanejo še naprej na svojem mestu. Sele tedaj, ko bodo odšle oblasti in vojska, bo odpotovalo tudi rumunsko prebivalstvo. Sofija, 22. avg. AA. (Štefani) V pooblaščenih bolgarskih krogih izjavljajo, da je novica, ki jo je razširil Reuter, češ, da je sporazum med Rumunijo in Bolgarijo že dosežen, preuranjena. Pogajanja se nadaljujejo v ozračju medsebojnega razumevanja. Sofija. 22. avg. AA. (DNB.) Po vesteh, ki iih ie objavil bolgarski tisk. ni bila v sredo nobena skupna seia bolgarske in rumunske kcmisiie v Crajovi. Le posamezni člani delegacij so imeli med seboj razgovore Poleg tega ie bilo več sei raznih odborov. Bolgarski listi ugotavljajo soglasno. da potekajo Dogaiania normalno in v duhu medsebojnega razumevanja z namenom. da bi se dosegel SDorazum. ki bi ga mogle sprejeti obe stranki. Tisk se izo^ giblje vsakemu senzacionalnemu tonu in se vzdržuje komentarjev. Tukajšnja cenzura ni pustila objave nekaterih vesti tujih agencij, kakor n. pr. poročila agencije Reuter o zaključku pogajanj v Crajovi. Sofija, 22 avgusta. A A (Štefani). Bolgarski tisk ne objavlja brzojavk agencije Reuter iz Crajove, ki so govorile o tem. da je bil že sklenjen sporazum o Dobrudži. Listi pravijo, da pogajanja potekajo sicer v prisrčnem ozračju, vendar pa bo potrebno še precej časa. da bo prišlo do popolnega sporazuma, ki naj bi zadovoljil obe stranki Ko je objavila sklenitev sporazuma pred drugimi agencijami, je hotela agencija Reuter ustvariti vtis. kakor da bi bil London zadovoljen, ker se popravljajo napram Bolgariji krivice, ki jih je povzročila mirovna pogodba, ko pa medtem ves svet ve, da se je Anglija skupaj s Francijo up;rala teritorialni reviziji evropskega jugovzhoda. London se trudi, da bi prikril neuspeh svojih manevrev v utvari, da si bo tako pridobil simpatije na Balkanu Bolgarski politični krogi poudarjajo, da pripada zasluga za rešitev vprašanja južne Dobrudže le silam osi. V Tura Severlnu Bukarešta, 22. avg. s. (Reuter) Vodja madžarske delegacije Hory se je danes vrnil v Turn—Severin in je pričakovati, da bodo sedaj madžarsko-rumunska pogajanja glede Transilvanije obnovljena. Tukajšnji dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da smatrajo Madžari, da rumunski protipredlogi ne morejo služiti kot osnova za nadaljnje razgovore. Madžari niso pripravljeni pristati na tako ureditev spora z Rumunijo. ki ne bi vsetovala velikih teritorialnih koncesij s strani Rumunije. Budimpeštanski radio je obdolžil rumunsko vlado, da skuša v pogajanjih z Madžarsko čim bolj pridobiti na času. ker upa, da bo Rusija intervenirala v prid Rumunije. Tu prevladuje vtis. da je napravila Rumunija dobro potezo s pristankom na bolgarske zahteve glede Dobrudže, ker je s tem dobila bolj proste roke za svoja pogajanja z Madžarsko. Bukarešta, 22. avg. AA. (DNB) šef rumunske delegacije, ki se pogaja z madžarsko delegacijo v Turn—Severinu, bo jutri odpotoval v Turn—Severin. Pričakujejo, da se bodo po sobotni prekinitvi madžarsko-rumunska pogajanja nadaljevala. Vojna reforma v Sfiamji Madrid. 22. avg. 1. (DNB). Španski službeni list obiavlia novi zakon o rekrutira-nju in vojaški službi v Španiji. Za republikanskega režima v Španiji ie trajala aktivna vojaška služba samo eno leto. z novim zakonom oa je bila podaljšana na dve leti. Vojaška obveznost traia od dneva nabora še 24 let. Madrid, 22 avgusta, j. (DNB). Španski uradni Jist, ki objavlja razširjen ie vojaške službe v Španiji na dve leti, navaja naslednjo utemeljitev tega ukrepa: Podaljšanje vojaške s'užbe na dve leti je bilo potrebno glede na povečane zahteve, ki jih stavi moderna vojna na častnike in vojake. Da bo imela španska armada na razpolago zadostno število d'stinguiranega častniškega naraščaja, se bodo oficirji v prvi vrsti rekrutirali iz mladine, k' obiskuje univerze. tehniške visoke šole in druge višje učne zavode. List »Alcazar« pripominja k zakonu o podaljšanju vojaške službe v Španiji, da pomeni španska armada hrbtenico domovini. Zlasti v današnjem težkem času mora Španija skrbno paziti , da bo prilagodila svojo udarno silo dogodkom ter da bo vsak čas pripravljena pogledati iz oči v oči zahtevam sedanjega časa, kakor je to v skladu s slavnimi tradicijami Španije. Weygandova zahvala upokojenim generalom Vichy, 22. avgusta, j. (Havas). Francoski minister za narodno obrambo general Wey-gand je naslovil v imenu francoske vlade na francoske generale in častnike, ki so bili upokojeni, posebno poslanico, v kateri jim izraža zahvalo za izvršeno delo, hkrati pa obžalovanje francoske vlade, ker so morali biti predčasno izločeni iz aktivne službe v francoski vojski. Pšenična cena v Franciji Ženeva. 22. avg. AA. (DNB.) Po nekem sporočilu agencije Havas ie francoska vlada določila nove cene za pšenico. Cena znača 214 frankov netto. Ruski demanti Moskva, 22. avg. j. (Tass) V. inozemskem tisku so se razširile vesti, da se bodo pričela, odnosno, da so že v teku pogajanja za sklenitev vojaških zvez med Sovjetsko Rusijo na eni ter Turčijo in Grčijo na drugi strani. Agencija Tass je pooblaščena izjaviti, da so vse te vesti brez sleherne podlage ter od začetka do konca izmišljene. Belgijski politiki v Franciji in Angliji Curih, 22. avg. o. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da je 8 članov belgijskega parlamenta v Londonu objavilo posebno spomenico o odnosu Belgije do Velike Britanije v sedanji vojni. Dokument je podpisal tudi minister za narodno zdravje Ja-spar. Med podpisniki so še štirje bivši belgijski ministri. V spomenici izražajo voljo v smislu sklepov belgijskega parlamenta, da se borba ob strani Anglije nadaljuje. Zato je bila tudi potrebna organizacija avtonomnih belgijskih vojaškil sil v Angliji in utemeljeni so bili tudi ukrepi, spričo katerih bodo belgijske trgovinske ladje izven belgijskih luk sodelovale z trgovinsko mornarico Velike Britanije. Spomenica pravi dalje, da bi moral tudi belgijski Kongo prevzeti aktivno vlogo v sedanji vojni. Zanimivo je, da belgijski kolonijski minister, ki se prav tako mudi v Londonu, te spomenice ni podpisal. Spričo tega sodijo, da zagovarja nevtralizacijo Konga. V Londonu se končno mudi tudi belgijski finančni minister, ki si kakor ugotavlja »Manchester Guardian« skupno z ostilimi člani belgijske vlade prizadeva, da bi se vsa belgijska vlada preselila iz Francije v London, londonski diplomatski krogi pa dvomijo, da bi bilo mogoče spraviti večino belgijskih ministrov iz nezasedane Fran-cje v Anglijo. Trocki bo pokopan v New Yorku New York, 22. avgusta. AA. (Reuter). Tajnik socialistične stranke James Canon je izjavil, da je že vse pripravljeno za prevoz trupla Leva Trockega v New York Italijanska letala nad angleško brodovje Italijansko vojno poročilo — Uspehi dveh podmornic Spopad med letali in ladjami na vzhodnem Sredozemskem morju — Bombardiranje Gibraltarja Rim, 22. avg. Dr. (Štefanij. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je davi objavilo 75. vojno poročilo, v katerem pravi: Neka formacija naših letal je bombardirala vojaške objekte v Gibraltarju. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Na vzhodnem Sredozemskem morju je neka naša torpedovka potopila angleško podmornico. Neka naša podmornica je tor-pedirala sovražni rušilec. Formacije sovražnih ladij, v kateri je bilo tudi več kri-žark, je bila v vzhodnem delu Sredozemskega morja napadena od več skupin naših letal ter močno bombardirana. Dve križarki sta bili ponovno zadeti. Vsa naša letala so se vrnila na svoja letališča. V Vzhodni Afriki so naši dubati (vojaki domačini) sestrelili neko angleško letalo v bližini Kokače v Keniji. Rim, 22. avg. AA. (DNB) V angleški eskadri, ki so jo včeraj popoldne v vzhodnem delu Sredozemskega morja napadli italijanski bombniki, sta bili dve 10.000 tonski križarki, štiri 5000 tonske križarke in več torpiljark. Bombe nad Gibraltar Algeciras, 22. avgusta, j (Štefani). V noči od srede na četrtek so se neposredno po polnoči pojavila nad Gibraltarjem letala neznane narodnosti, ki so vrgla na luko in utrdbe več bomb težkega kalibra. Nekaj bomb je padlo v bližino tamkaj zasidrane križarke »Resolution« Nekatere bombe pa so zadele tudi postojanke obalnih baterij ter na pečine, v katere so vgrajena skladišča streliva Angleške letalske akcije v Afriki Kairo, 22. avg. br. (Reuter.) Angleško letalsko poveljstvo na Bližnjem vzhodu je danes popoldne objavilo daljši komunike o najnovejših napadalnih in izvidniških akcijah angleškega in južnoafriškega letalstva v Vzhodni Afriki. Predvsem so angleški bombniki včerai znova napadli Tobruk. Pri tem so dosegli znatne uspehe. Bombe so zadele tanke nafte, pomole in letališče. Nacadeno ie bilo tudi letališče v E1 Adenu. Na letališču v E1 Gimmi so angleške bombe poškodovale tri italijanska letala. Eno ie' bilo popolnoma razdejano, drugo se ie vnelo, tretjemu so bila odtrgana krila Vsa angleška letala so se s teh napadalnih poletov vrnila nepoškodovana na svoia oporišča. Druga skupina angleških letal ie izvršila uspešen napad na neko strateško važno točko v severno-vzhodni Abesiniji. Južnoafriška letala so v teku včerajšnjega dne izvršila celo vrsto napadalnih in izvidniških poletov nad italijansko Somalijo Magdišu ie bil uspešno bombardiran. Veliko razdeianie so angleške bombe povzročile zlasti v pristanišču. Na letališču v Mergi ie bilo razdeiano letalo tipa Caproni. Zadetih ie bilo tudi več letaliških objektov. Napad na Aleksandrijo Kairo. 22 avg s (Reuter.) Danes zjutraj so italijanski bombniki dvakrat naoa-dli Aleksandrijo Pri orvem naoadn niso odvrgli nikakih bomb Pač pa so pri drugem napadu oadle štiri bombe na kopno, a so povzročile le malo škode. Egipt se bo branil Aleksandrija, 22. avg. j. (A. R.) Po pet ur trajajoči tajni seji egiptskega parlamenta je egiptski min. predsednik Sabry paša izjavil, da bo Egipt stopil v vojno, ako bo direktno napaden. Kairo, 22. avg. s. (Reuter). Izjava egiptskega min. predsednika Sabryja, da bi Egipt takoj stopil v vojno, ako bi bil napaden, je bila v egiptskem tisku sprejeta z toplim odobravanjem. Egipt je mirna dežela, naglašajo listi, toda odločena je upreti se v vsakršnemu napadu in sicer ne le zaradi lastne varnosti, marveč tudi zaradi tega, da si ohrani svojo čast, ki ji veleva po črki in po duhu spoštovati prijateljsko in zavezniško pogodbo med Anglijo in Egiptom. Rušenje letališč v Angliji Nemška vojna poročila — Napadi na ladje na Atlantskem oceanu zapadno od Irske Berlin, 22. avg. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: V teku izvidniških poletov nad britanskimi otoki so naša letala, ki so bila opremljena tudi z bombami, včeraj uspešno bombardirala vojaške, industrijske, pristaniške in železniške naprave ter 15 letališč. Opaziti je bil omogoče, kako so bombe zadele industrijske objekte v Ske-gnessu, Great Yarmouthu, Bitneyu, Coven-tryu in Bournemouthu kakor tudi pristaniške naprave v Bridlingtonu. V ladjedelnicah v Southamptonu je bila med drugim zadeta tudi neka iadja v doku. Pri napadu na neki konvoj vzdolž vzhodne angleške obale je uspelo z bombami močno poškodovati neki trgovinski parnik. V noči na 22. avgust so naša bojna letala bombardirala letalske tovarne južnovzhodno od Londona, kakor tudi tovarno orožja pri Brightonu. Sovražna letala so v noči na 22. avgust bombardirala neke kraje v severni Nemčiji. Napravila pa so le neznatno škodo. Sovražnik je včeraj izgubil 7 letal. Šest nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Podrobnosti o napadih v sredo Berlin, 22. avg. AA. (DNB) Včerajšnji nemški letalski napadi so bili naperjeni na vojaške cilje ob južni angleški obali in v srednji Angliji. V Borvvichu in v Brightonu so bila z uspehom bombardirana industrijska podjetja in vojne naprave, kakor tudi ladjedelnice in pristaniške naprave v Southamptonu, zlasti pa v Bridlingtonu. Nemška letala so ponoči z uspehom bombardirala tovarne vojne industrije v srednji Angliji, zlasti v okolici Birminghama. Tako so bile v mestu Coventry z bombami zadete nekatere zgradbe tovarn, v katerih izdelujejo motorje Standard. Opaziti je bilo velike požare in več detonacij. V L«:a-mingtonu je bilo bombardirano letališče in je bilo uničenih nekaj angleških letai. Prav tako je bilo uničenih nekaj letal tudi na letališču pri Menbyju v bližini Grimsbyja ob obali Humberja. Na tem letališču so nemška letala bombardirala tudi hangarje in skladišča municije. Sovražnik je preteklo noč spet izvedel nekaj letalskih napadov, a ni napravil nikake posebne škode. Samo v zasedenem belgijskem mestu Gantu so bombe zahtevale nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Razdejanih je bilo tudi nekaj hiš. Angleži bombardirali Bismarckov mavzolej Berlin, 22. avg. br. (Štefani.) Pri nekem poslednjem letalskem napadu na Nemčijo ie neko angleško letalo odvrglo svoje bombe v neposredno bližino Bismar-ckovega mavzoleja v Friedriehsruhi. Neka bomba je eksplodirala le 200 m daleč od mavzoleja. V Nemčiji je nastalo zaradi tega veliko ogorčenje. Listi posebej naglašajo, da daleč naokrog ni nobene pomembnejše ceste ne kakega industrijskega ali celo vojaškega objekta. 11 sreia In četrtek lla razmeroma mirita Angleška vojna poročila — Prvi zračni torpečo na Anglijo — Zadnje nemške priprave za udar London, 22. avgusta, j. (Reuter). Uradni komunike angleškega letalskega ministrstva od davi pravi: Sovražni letalski napadi so bili v pretekli noči maloštevilni in krajevno omejeni. Na dveh točkah na jugovzhodu Anglije so bile vržene močno eksplozivne bombe, ki so v nekem mestu poškodovale vodovodno in plinsko omrežje, ter začasno ustavile železniški promet V južnovzhodni Škotski je padla bomba na neko pobočje ter ranila nekega vojaka. London, 22. avgusta, s (Reuter). Do popoldneva so imeli danes nemški napadi na Anglijo skoraj še manjši obseg nego včeraj. Zjutraj je nemški bombnik vrgel 9 bomb na neko južno-vzhodno angleško mesto. Pet bomb je padlo na hiše in vrtove, ena pa na obalo. Bomba je padla tudi pred neko šolo, ki pa je bila že prej izpraznjena. London, 22. avg. j. (A. R.) Kakor objavlja angleški radio, je bil v četrtek vržen na neko mesto ob jugovzhodni angleški obali zračni torpedo, ki je povzročil močno razdejanje. Torpedo je po vsej priliki prvi, ki je bil izstreljen nad britanskim ozemljem. Angleški radio pripominja, da je NenT ja doslej vrgla proti britanskemu otočju le majhen del svojih bombniških oddelkov. Večerno poročilo London, 22. avg. s. (Reuter.) Notranje in letalsko ministrstvo sta objavili nocoj naslednji komunike: Poročila, ki so prispela do 19., kažejo, da je danes manjše število sovražnih letal, večinoma posamič- no, preletelo angleško obalo. Nikjer niso dospela letala več nego nekaj milj v notranjost. Na kopno niso bile nikjer vržene bombe, štiri sovražna letala so bila od angleških lovskih letal sestreljena. Dve angleški lovski letali sta bili izgubljeni, vendar je pilot enega izmed njiju rešen. Zadnje nemške priprave London, 22. avg. s. (Columbia B. C.) Dejstvo, da so nemški letalski napadi na Anglijo v zadnjih štirih dneh popustili, tolmačijo v merodajnih angleških krogih t nemškimi pripravami za napad na Anglijo v drugi obliki, najbrž s poskusom invazije kopne vojske. Tako domnevo upravi-čujejo tudi poročila, da so Nemci v severni Franciji koncentrirali zadnje dni večje množine vojaštva, prav tako pa spravljajo v zve~o s tem poročila, da so nemške oblasti odredile zaporo meje med zasedeno in nezasedeno Francijo. Angleški bombniki nad Nemčijo London, 22. avg. br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je nocoj objavilo komunike, v katerem pravi, da so angleški bombniki v pretekU noči kljub neugodnemu vremenu znova napadli vojaške in industrijske objekte, na nemškem ozemlju, zlasti pa bencinske tanke in rafinerije. Glavna cilja teh napadov sta bili rafineriji v Magdeburgu in Hannoveru. Bombniki so nadalje bombardirali letališča v Cannesu in Abbevilleu. Na obeh sta bili razdejani vzletišči. Angleška letala so napadla tudi železniške na- prave v Porurju in Porenju. Neka bomba je zadela vhod v železniški predor na progi Nienburg—Verden, severooapadno od Hannovera. Razen enega so se vsa angleška letala vrnila na svoja oporišča. Nadalje ie bilo danes objavljeno, da so angleška letala od 10. maja dalje odvrgla na skoraj 600 nemških vojaških in industrijskih objektov v Nemčiji okrog 100.000 bomb. Pri teh napadalnih poletih so preletela skupno skoraj 5 milijonov km. Neki večji industrijski objekt je bil napaden že 50 krat. Internacija tujcev London, 22. avg. s. (Reuter) V spodnji zbornici je bila popoldne debata o načinu internacije tujih državljanov v Angliji. Notranji minister Anderson je sporočil, da bodo v postopku s tujimi državljani uvedene nekatere spremembe. Dejal je. da ne zani-kuje, da so se v tem pogledu pripetile nekatere obžalovanja vredne pomote. Deloma je bila vzrok neizogibna naglica, s katero so morale oblasti postopati, deloma pa tudi krivda posameznikov, krivice pa bodo popravljene. Anderson je pojasnil, da šteje ona kategorija državljanov sovražnih držav v Angliji, ki ni mogoče očitati ničesar slabega, 20.1^0 ljudi. Ker pa vlada nima jamstva, da niso med njimi tudi sovražni agenti, se jr morala odločiti na pritisk vojaških oblasti za internacijo vseh teh oseb. Dokler obstoji nevarnost invazije bodo morah ti ukrepi ostati v veljavi. Nadalje je Anderson sporočil, da bo starostna meja za internirance znižana od 70 na 60 let. Znanstveni delavci, raziskovalci in akademsko izobraženi državljani sovražnih držav bodo odslej osvobojeni internacije ne glede na to, ali lahko opravljajo delo, ki je važno za vodstvo vojne. Vlada se je tudi odločila, da bo oprostila internacije vse sovražne državljane, ki so s svojimi govori, članki ali političnim delovanjem dokazali, da so prijatelji Anglije. O tem, koga je mogoče prišteti v to kategorijo bo odločal poseben odbor, ki bo delal po navodilih priznanih emigrantskih politikov. Odboru, ki bo odločal o usodi italijanskih internirancev bo predsedoval bivši angleški veleposlanik v Rimu Loraine. V prihodnjih dneh bo vlada Izdala posebno belo knjigo, ki bo pojasnila nekatere podatke o internaciji državljanov sovražnih držav. Odhod japonskih državljanov Rim, 22. avg. s. (Ass. Press.) Po tukajšnjih informacijah je nemška vlada obvestila japonsko vlado, da pristaja na varen odhod treh japonskih iadij, ki so prišle po japonske državljane v Evropo. Verdljsve proslave v Italiji Rim, 22. avg. br. (Štefani) Po odredbi ministrskega predsednika Mussolinija bo italijansko ministrstvo za ljudsko kulturo organiziralo v proslavo 40. obletnice smrti italijanskega komponistr Verdija velike reprezentativne predstave in druge prireditve. Predstave in koncerti se bodo pričeli že v oktobru. Vrhunec bodo dosegli ob koncu januarja prihodnjega leta. Prirejene bodo predvsem ljudske, predstave Verdijevih oper. pa tudi množestveni koncerti, na katerih programu bodo izključno Verdijeva dela. Pa tudi italijanski kulturni zavodi in podružnice družbe »Dante Alighieri« v tujino bodo s koncerti (in drugimi prireditvami proslavili 40. obletnico smrti velikega italijanskega komponista. D&mače svii©g©j£tvo v Italiji Rim, 22 avg br. (Štefani.) Kmetijski minister ie danes poročal predsedniku Mussoliniiu o napredku sviloeoistva v Italiji. Lani so v Italiji pridobili 284 400 stotov kokonov svilobreik- Letos se ie Dro-dukciia dvignila na 346.900 stotov. Pred rireosnovo Iz Grčije Atene, 22. avg. AA. (DNB) Predsednik grške vlade je imel konferenco z mornariškim ministrom in z zastopniki f.ške vojske. Razpravljali so o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih in okrepih, ki se tičejo narodne obrambe. V zvezi s temi razgovori se je zvedelo iz pristojnih grških krogov, da je Grčija sklenila tudi v bodoče za vsako ceno ohraniti svojo nevtralnost. v Rim, 22. avg. s. (Columbia B. C.) Albanski listi v Tirani zopet ostro napadajo Grčijo. Listi poročajo, da so Grki ugrabili ob meji nekega uglednega. Albanca ter ga odvedli na grško stran. Baje so tudi vsi grški zapori onstran meje prenapolnjeni z Albanci. Iz Turčije * Ankara, 2 avgusta AA. (Štefani)- Mm. predsednik Refik Saidam je sprejel včeraj turškega veleposlanika v Moskvi in turškega poslanika v Bukarešti, ki sta prišla v Ankaro poročat. Zatem bivšega poljskega veleposlanika. V diplomatskih krr.gib mislijo, da je predsednik vlade s turškim veleposlanikom v Moskvi razpravljal o vprašanjih razciščenja turško-sovjetskih odnošajev in sicer v zvezi z nedavnim govorom sovjetskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. Daljnostrelnl topovi proti angleškemu konvoju Nov nemški način za Izvajanje totalne blokade Anglije Topovski streli 30 km daleč LontK>n, 22. avg. AA. (Reuter.) Danes so prvič od začetka vojne nemški topovi, ki so postavljeni ob francoski obali, streljali na konvoj, ki je plul skozi Kanal. Očividci z angleške strani so videli bruhanje topov, ki so streljali v skupinah po štiri. Zdi se, da so pri bombardiranju sodelovali vsi topovi vzdolž francoske obale od Calaisa do Bologna. Konvoj so spremljale vojne ladje. Nekoliko . pred 11., ko so se prednje ladje približevale nekemu pristanišču v Kanalu, sc je začela kano-nada s francoske obale, z morja pa so se dvignili v zrak štirje veliki stebri vode. Od grmenja topov so se tresla mesta na angleški obali Kanala. London, 22. avg. s. (CBC.) Nemci so se danes peslužili nove metode v napadu na angleške ladje v Kanalu Ko se je danes malo pred 11. dopoldne pojavila prva ladja večjega angleškega konvoja na poti proti vzhodu v Doversko ožino, so nenadoma nemške obalne baterije na francoski obali Kanala otvorile na angleške ladje silovit ogenj. Nemški topovi so streljali v vsej širin: od Calaisa do Boulognea ter so ustvarjali pravi zaporni ogenj. Topovi so streljali po štirje naenkrat v pol-minutnih presledkih. Napad je trajal 40 minut. Ko se je napad pričel, se je pojavilo nad angleškimi ladjami tudi nemško letalo. ki je imelo vsekakor nalogo, da daje navodila topništvu. Angleška lovska letala. ki so spremljala konvoj, da preprečijo letalske napade, so pregnala nemško letalo. Da otežkočijo razgled nemškim baterijam, ki so streljale do 30 km daleč, so spustile spremljajoče angleške vojne ladje goste oblake dima, za katerimi se je konvoj pomikal naprej. Konvoj je nadaljeval svojo pot v vzhodni smeri ter se je po zatrjevanju angleških vladnih krogov srečno umaknil iz nevarnega pasu, držeč se bližine angleške obale. Nekaj časa pozneje je sledil napad nemških bombnikov na isti konvoj. Angleške vojne ladje so takoj otvorile s protiletalskimi topovi ogenj na nemška letala, nato pa so pesegla vmes tudi angleška lovska letala. Ali so bile med ladjami kake žrtve, še ni objavljeno. Izgub ni bilo London, 22. avg. s. (Reuter). Letalsko in mornariško ministrstvo javljata, da pri današnjem obstreljevanju angleškega konvoja po dalekometnih nemških topovih ni bila zadeta nobena ladja. V sledečem nemškem letalskem napadu na konvoj je bilo eno nemško letalo sestreljeno. Svarilo nevtralnim ladjam Berlin, 22 avg. AA. (DNB.) Nemška vojna mornarica neprestano napada britanske trgovske ladje, čeprav so te ladje oborožene. Njena akcija je naperjena zlasti proti britanskim konvojem. Tukajšnji mornariški krogi ob tej priliki poudarjajo, da se nevtralne ladje, ki se pridružijo britanskim konvojem brez ozira na nemška opozorila izpostavljajo nevarnosti, da jih nemška letala in vojne ladje potope. Nemčija je večkrat opozorila paroplovne družbe v nevtralnih državah na nevarnost, ki grozi angleškim konvojem, a poleg tega smatra, da nevtralne ladje s takim postopanjem kršijo nevtralnostne odredbe. Preustroj rumunskega gospodarstva Bukarešta. 21. avg. J. (Rador.) Rumunski minister za gospodarstvo Leon, ki je kot istočasni kmetijski m finančni minister merodajen v vseh vprašanjih rumunskega gospodarstva, je imel včeraj po radiu govor o smernicah svoje gospodarske politike. Najprej je podčrtal radikalne reforme. ki jih je izvršila sedanja rumunska vlada v okviru svojega prizadevanja, da nasloni rumunsko gospodarstvo na gospodarstvo držav csi Rumunska vlada, je naglasi1, se zaveda, da Sivi 80" vsega ru-mimsknga prebivalstva od kmetijskega del*, zaradi če?ar ie potrebno doječi za poljrke nr'de,ke vi5ie ln predvsem stalne cene. hkratf pa znižati cene Industrijskih proizvodov. Pred kratkim ie Riimum"a sklenila 7 Nemčiio dosrovor. po katerem bo Nemčija odkupila ves rumunski žitni presežek po naprej določenih cenah. Rumunsko poljedelstvo ho imelo na ta način svoj stalni dohodek ne glede na cene, ki vladajo vsa- kokrat na svetovnem trgu. Po dogovoru določene cene sicer niso najvišje, toda pripomogle bodo vseeno mnogo k rentabilnosti rumunskega poljedelstva. Da bodo postali rumunskemu kmečkemu ljudstvu bolj dosegljivi industrijski proizvodi, je dejal Leon. bomo znižali njih cene na ta način, da bomo industriji omogočili cenejše obratovanje. V prvi vrsti potrebuje industrija kreditov in cenejšega goriva. Na koncu svojega govora je minister Leon naglasil velike reforme v rumunski petrolejski industriji. Tu je bilo treba povsem prelomiti s tradicijo ter podrediti podjetja interesom rumunske nacionalne politike. Rumunska petrolejska industrija bo morala v bodoče v večji meri kakor doslej delati za splošne narodne koristi. Na koncu svojih izvajanj je gospodarski minister naglasil. da bo 'etošnja žetev dokaj bolj pičla kakor lanska in bo imela Rumunija letos v žitnem pridelku deficit približno 100.000 vagonov. Indi odklanjajo angleške predloge Berlin, 2\. avg. AA. (DNB) Po vesteh iz Vichyja postaja vprašanje spremembe francoske vlade čim dalje bolj aktualno in so se v tem že začeli razgovori med vplivnimi političnimi osebnostmi. Vse kaže. da bodo izvršene spremembe v zunanjem in vojnem ministrstvu. V političnih krogih pa r<"vore, da se maršal Petain še ni odločil za to, da bi odklonil nadaljnje sodelovanje nekaterih sedanjih ministrov. Bivši francoski minister obtožen dezerterstva Vichy. 22 avgusta, j (Havas). Po informacijah francoskega radia je bil v Rabatu aretiran kot dezerter prosvetni minister v svoječasni Blumovi vladi Jeai- Zey, ki je z drugimi francoskim' - politiki po sklenitvi premirja pobegnil na parniku »Massilia« v Maroko, ter prepeljan v Francijo, kjer je j bi'I oddan v zapore V Glermonr-Ferrandu. ■ Dne 13. aktobra se bo mora zagovarjati j pred vojaškim sodiščem. London, 22. avg. s. (Reuter) Izvršilni odbor indijske kongresne stranke je danes objavil resolucijo, obsegajočo 750 besed. Resolucija izraža obžalovanje, ker je angleška vlada odklonila sklepe kongresa, ki so bili sprejeti 29. julija t. 1. v Pumi. Resolucija pravi dalje, da so predlogi, ki jih je podal 8. avgusta indijski podkralj glede reform v Indiji ter jih je 14. avgusta sporočil v parlamentu minister za Indijo Ame-ry, nasprotni načelom demokracije in interesom Indije. Angleški uradni predlogi se daleč razlikujejo od zahtev kongresa. Nasprotujejo tudi razvoju svobodne in zedinjene Indije. Resolucija pravi, da angleška vlada očividno noče dati iz rok nad-oblasti nad Indijo. Nedavni dogodki so potrdili prepričanje, se glasi resolucija dalje, da Indija ne more obstojati v okviru nobene imperialne sile. Zato mora zahtevati zase pravice svobodnega in neodvisnega naroda. To pa ne bo preprečilo, da ne bi ostala Indija v tesnih stikih s svobodnimi narodi v delu za mir in napredek človeštva. Resolucija poziva indijsko prebivalstvo, naj izrazi angleški vladi obsodbo z javnimi zborovanji in v provincialnih parlamentih. V Londonu pripominjajo v merodajnih krogih k tej resoluciji, da je zbudila razočaranje. Podkralj je hotel s svojimi predlogi dati priliko, da bi indijski narod že v teku vojne prevzel delež odgovornosti v vladi, po vojni pa bi si izbral ustavo po svojih željah. Edini pogoj, ki ga je angleška vlada vezala na ta predlog, je bil, da morajo nanj pristati tudi indijske manjšine. Prav to, pravi uradno angleško pojasnilo, je bistvo demokracije in svobode, za katero se Anglija v sedanji vojni bori. Sicer pa ostanejo predlogi j>odkralja še nadalje v veljavi. Stavke v Indiji Moskva. 22. avg. j. (Tass.) Kakor poroča v Kabulu izhajajoči list »Civil and mi-litari gazetta« ie bilo v vseh letošnjih stavkah v Indiji Drizadetih 274.000 delavcev. 81 odstotkov teh delavcev ie stavkalo v tekstilni industriji Razpust političnih strank na Japonskem Tokio. 22. avgusta, br (Štefani). Reorganizacija notranje politične strukture na Japonskem naglo napreduje. Vse politične stranke so razpuščene. V ministrskem pred-sedništvu so pripravili tudi že načrt zakona o ustanovitvi posebnega narodnega zakonodajnega sveta, v katerem bodo zastopane vse japonske gospodarske in socialne ustanove. Svet bo štel 300 članov. Njegov predsednik bo vsakokratni predsednik vlade. Poleg nacionalnega sveta bo obstajaia tudi še nadalje japonska zbornica Člani zbornice bodo lahko tudi člani narodnega sveta Ministrski svet bo o tem zakonskem načrtu defin:tivno razpravljali že pojutrišnjem. Nato bc predsednik vlade knez Konoje odpotoval v Hajamo, letno rezidenco mikada, kateremu bo zakonski načrt predložil v končno odobritev. Tokio, 22. avg. s. (Ass. Press.) Zunanje ministrstvo je objavilo danes obsežne spremembe v japonski diplomatski in službi. Uradno pojasnilo agencije Domej pravi, da so te osebne spremembe uvod v novo japonsko diplomatsko ofenzivo. Z današnjim ukazom je bilo odpoklicanih 40 japonskih vodilnih diplomatskih uradnikov. Med njimi so veleposlaniki v Wa-shingtonu, Ankari, Rio de Janeiru, Vichy-ju ter posebni veleposlanik na Kitajskem, poleg njih pa 19 poslanikov, med njimi poslanika v Južni Afriki in Kanadi. Slovaški vojni minister v Berlinu Berfta, 22. avg. br. (Štefani) V Berlin je prispel slovaški vojni minister general Kotlov. Kakor se je zvedelo v službenih krogih, bo obiskal kraje na zapadni fronti, vse pa kaže, da bo imel v Berlinu z zastopniki nemškega vrhovnega poveljstva tudi važne razgovore o nemško-slovaškem vojaškem sodelovanju. Konec nemške škofovske konference Fulda, 22. avgusta. AA. (DNB.) Danes se je končala škofovska konferenca, ki je bila v Fuldi in ki ji je predsedoval kardinal dr. Bertram. Konferenca je trajala tri dni. Udeležili so se je vsi kardinali, nad-škofje in škofje Velike Nemčije. Naše potniško letalo pogrešano Beograd, 22. avg. AA. Letalo Aeroputa »Yu-SBC«, ki opravlja redni polet na progi Zagreb-Split, je davi ob 6.30 poletelo iz Za' reba v Split. Letalo se je javilo po radiu zadnjič ob 7.36. Po tem času ni o njem nobenih poročil. Alarmirane so bile vse pristojne oblasti ob omenjeni progi in so bili podvzeti vsi ukrepi, da se letalo najde. Posadko letala sta tvorila šef-pilot Vladimir Striževski in radiotelegrafist Dušan Petrovič, med potniki pa so bili dr. Wald-hausen s soprogo, dr. Miroslav Vranic s soprogo, Albert Hertman, Dragotin Wein-berger, ga inž. Mira Reinitzer, ga. Vita Otoničar in Perenj. Pogreb Ise Velikanoviča Zagreb, 22. avg. o. Oddelek za prosveto banske oblasti je sklenil prevzeti stroške za pogreb zaslužnega hrvatskega književnika Isa Velikanoviča. Zagrebška občina je nameravala urediti književniku časten grob, toda po njegovi želji bo pokopan na Mirogoju poleg svoje sestre. Iz državne službe Beograd, 22. avg. AA. Upokojen je načelnik oddelka za notranjo trgovino v trgovinskem ministrstvu v 3-1 Stepan Krpan. Vremenska napoved Zemunska: Ohladilo se bo v zapadni polovici in v severnih predelih države, precej toplo pa bo v južnih krajih. Povsod bo cblačno z deževjem. Postopno se bo za če lo vedriti na skrajnem severozapadu. h Po hudih nalivih povodnji Vode naglo naraščajo In je škoda ponekod 2e prav velika Ljubljana, 22. avgusta Ali je v resnici že nastopil čas pravega jesenskega deževja? Spričo povsem nenormalnih, depresivnih vremenskih prilik letošnjega poletja, ki je bilo prenasičeno z domala vsakodnevnimi nevihtami, bi se temu ne bilo čuditi. Pravih poletnih dni letos skoraj ni bilo. Tudi temperatura se je močno menjavala in smo morali dostikrat sredi navadno najbolj vroče poletne dobe nositi suknjiče in površnike. Kopališča se letos ne bodo mogla pohvaliti s številnim obiskom, saj razen nekaj izjemnih dni ni bilo prilik • niti za kopanje, niti za učinkovito sončenje. In še kar je bilo letoviščar-jev, se vračajo v mesto. V noči med ponedeljkom in torkom se je prav po jesensko odprlo nebo in lilo je med močnim grmenjem na vso moč. V torek je ves dan deževalo, prav kakor da bi bili že v oktobru. V sredo zvečer je po nekajurnem presledku začelo spet močno deževati in je lilo od 22.12 do 23.50. Nato pa po kratkem presledku od 23.50 do 1.50 zjutraj. Po enournem prestanku je deževalo spet danes vse dopoldne in še do pol 14. ure neprenehoma. Ob desetih dopoldne je divjala nad Ljubljano in okolico huda nevihta s ploho, ki je trajala dobro uro. že do sedmih davi je padlo 23.8 mm dežja in dopoldne ga je padlo najmanj 36 do 38 mm. Temperatura se je ponoči gibala med 19.8 in 14.3° C. Ob 14. uri je znašala 12.8° C. Danes je bil v Ljubljani zabeležen najnižji zračni pritisk 720 mm. Deževalo je po vsej državi, tako v Zagrebu, kakor v Beogradu in na vsem Jadranu. Največ padavin so izmerili v Kumborju, namreč celih 56 mm. Razumljivo, da so pričele reke pri nas močno naraščati. Ljubljanica je narasla danes dopoldne za poldrugi meter, kar je bilo zlasti opazno pri Fužinah. Proti večeru je narasla še enkrat toliko in so poplave skoraj neizbežne. S Savo namreč tudi ni dosti boljše. V sredo zvečer je merila pri Tacnu 75 cm nad normalo, danes proti večeru pa je narasla že na 1.80 m nad normalo. če ne bo deževje ponehalo, bodo nastale hude poplave. Sicer so proti koncu popoldneva zaveli severni vetrovi, vendar še ni nobenega pravega izgleda, da bo nalivov konec. Mnogo dežja, toda 23. julija ga je bilo še več Litija, 22 avgusta. Prav za Drav imamo že 9 dni deževje. Dežjemerska postaja v Litiji je zabeležila od 20. do 22. t. m. 46 mm padavin, kar je prav znatna količina. Vštete pa niso da-našnie padavine. Včerai ie padlo 345 enot danes oa 275. Za primerjavo nai navedemo. da ie 9. t. m. padlo le 10 enot. Najhujše ie vendarle bilo deževje 28. julija, ko se ie utrgal oblak in smo v Litiji izmerili nič manj kakor 420 enot. Po vsem Zasaviu so nastale velike luže IX) travnikih in marsikod ie otava uničena. Sava ie sinoči narastla do 112 cm nad normalo. čez noč ie padla na 82 cm. v teku današniega dne pa se ie seveda spet dvignila in ie bila popoldne poldrugi meter nad normalo. Spotoma pobira les in ščavje. V Litiji sami ie polno luž. požiralniki niso mogli požirati vode in so pred sodiščem morali napraviti zasilno brv da so stranke lahko prihajale na sodišče. Obiranje hmelja močno ovirano Celje, 22. avgusta. Močni nalivi, ki trajajo že vso noč in ves dan, so povzročili, da so zelo narasli vsi potoki in tudi Savinja s pritoki, posebno Voglajna. Deževje, ki se je pričelo že v torek in je v sredo nekoliko ponehalo, znatno otežkoča poljska dela, posebno pa obiranje hmelja po Savinjski dolini. Poljski pridelki bodo pričeli gniti, sadje pa odpadati. Sedanje hladno in nestanovitno vreme bo znatno vplivalo tudi na tujski promet, kateremu ni bilo letos prav nič naklonjeno. Polagoma se naša letovišča praznijo. Dež je popoldne nekoliko ponehal, ozračje pa se je močno ohladilo. Iz Savinjske doline poročajo, da so nastale po več krajih poplave ter da so nekatere vode prestopile bregove. Tako je nov udarec zadel našega kmeta, tembolj, ker je ravno zdaj glavni čas obiranja hmelja in spravljanja poljskih pridelkov. Maribor, 22. avgusta. Zaradi nalivov zadnjih dni so začele vode naraščati. Opaža se naraščanje Drave, Pesnice. Dravinje in drugih pritokov. Davi smo soet imeli v Mariboru naliv, ki ie trajal vse dopoldne. Vmes ie od časa do časa zagrmelo. Huda ura v kamniškem okraju Vode so se razlile — Nov sneg na planinah Kamnik, 22 avgusta Današnji naliv je spet do roba napolnil strugi Bistrice in Nevljice. Posebno je narasla Nevljica ker se je v Tuhinju utrgal oblak. Voda ie naraščala v sunkih in naenkrat je bila dva metra nad normalo. V Nev-Ijah je tekla čez mamutov most, pred mestnim kopališčem pa se je razlila po obeh bregovih in poplavila travnike. V Vasenu in v Potoku je Nevljica odnesla most Nekaj mostnic so v Kamniku pobegnili iz vode. Med 10. in 11 uro je Bistrica v Kamniku narasla za 60 cm, popoldne pa je bila že 1.6 m nad normalo. Okrog 14 je prenehal dež in voda je začela počas upadati, čeprav še vedno nosi s sebo; velike količine lesa in dračja. včasih pa kar cele hlode. V planinah je spet zapade1 svež sneg Ko so se planine za hip zjasnile sta bili Brana in Planjava popolnoma zasneženi, na Sedlu pa je segal sneg zelo globoko. Računajo, da je na Planjavi nad 25 cm snega Velika planina je brez snega Krvavec pa je dobil belo kapo. Tudi Greben in Koren sta vsa bela. renjsfci. Naivečii optimisti med turisti. Io tisti ki so želeli prebiti pozno poletje in prve dneve ieseni na Gorenjskem so obupali in začeli polniti kovčege Železniški posta i i v Lescah in v Radovljici sta bili zadnji dni polni turistov. Potniki so si pustili potrditi povratne vozovnice in naša letovišča so se močno izpraznila. Podjetniki, ki so si svoia turist čna podjetja uredili vsai še za mesec dni. stoje prašnih rok. Investicije so bile velike, dohodki oa majhni. V vsei koma i mesec dni trajajoči sezoni ie bilo leoih le nekai dnL Večja podjetia se izprašujeio. ali se je izplačalo. da 90 za tako kratko d bo. kakor je bila letos, sploh kaj pod vzeli. Upajo edino še na spoznavnost oblastev pri terjatvah davščine, ki iih naša podiet-ia. ki se baviio s turizmom, v splošnem precei hudo občutilo. —s. Nesrečno letošnje vreme je zelo v kvar živini na planinah Pastirji se pritožujejo, da zaradi vednega dežja živina slabo uspeva in daje zelo malo m(eka Lam je v lepem vremenu živina mnogo pridobila na teži letos pa bo prirastek malenkosten. Ne- j kateri planšarji bodo takoj prihodnji teden odgnali živino v dolino. Nevihta, ki ce je razbesnela nad kamniškim srezom je povzročila mnogo škode, ker je voda nanesla na travnike mnogo blata in proda ter tako uničila otavo. ki so jo pravkar pričeli kositi V Trzinu se je pohlevna Pšata razlila čez polja in travnike Preplavilla je tudi državno cesto in ob 15 popoldne je voda še drla čez kolodvor v Trzinu. Vlak je vozil po tiru, ki je bi i popolnoma pi»d vodo. »Peregrinov« avtobus je zjutraj v redu privozil iz Tuhinjske doline, čeprav si je ponekod moral priboriti pot po vodi. Opoldne pa je krenil nazaj v popoln negotovosti. če bo mogel prit: do Vranskega. Kakor poročajo, je pod Koziakom zemeljski plaz ustavil odtok vode -n tako zagatil cesto, da je ni mogoče prebresti. Slavje v Zagorju bo 8. septembra Odkrili bodo spomenik Viteškemu kralju Smrt v naraslem vodovju Sodni sluga je padel z zrušenim mostom v vodo Logatec, 22. avgusta V torek je divjala tudi nad logaškim okolišem huda nevihta in je skoraj vse dopoldne lilo kaokr iz škafa. K vsej sreči pa je popoldne dež ponehal, tako da razdivjane vode niso napravile prevelike škode. žal je neurje zahtevalo človeško žrtev. Popoldne je šel sluga sodišča v Logatcu, bivši sluga naše davčne uprave, po službenih opravkih proti žirem. V družbi nekega vojaka je dospel s kolesom do znane soteske Sopote opd Rovtami. V tej soteski se drenjata cesta in izvir Poljanščice, ki je tu še zelo ponižen potok. Cesta mora večkrat preko vode in prav v Sopoti si sledita dva mostova. Drugi most je bil še pred kratkim prizorišče težje nesreče, ko je vanj treščila strela. Most so nato popravili. Vendar je naraslo vodovje razrahljalo tramove mostu. Preko njega je peljal težji avtomobil in srečno prišel na drugo stran. Takoj nato sta zavozila na njega omenjena kolesarja in že se je most začel podirati. Vojak je še utegnil priti na varno, Lampeta pa je rušeče se tramovje potegnilo v globino in je zginil v razpenjenih valovih. Ko to pišemo, nesrečne žrtve še niso našli in ni prav nobenega upanja več, da bi se bil rešil. V valovju je zginilo tudi kolo in aktovka, v kateri je imel nekaj uradnega denarja. Pokojnik, kakor tudi njegova družina, v življenju ni imela sreče. Preganjala ga je bolezen, zaradi katere je bil celo odpuščen iz službe in le s težavo se je zrinil zopet na sodišče, kjer je vestno opravljal najtežja dela. Njegovega očeta je pred leti ubilo podirajoče se drevo, njegov brat pa se je tudi ubil po padcu s strehe, ko se je učil za krovca. Zato je nesrečnikova smrt vzbudila toliko večje sočustvovanje v našem okolišu. Naval vodenja v Hrastniku Prizadeta je zlasti steklarna — Voda je odtekla Hrastnik, 22. avgusta V noči od srede na četrtek je padlo mnogo dežja. Zjutraj je začel nevarno naraščati potok Boben. Dež je proti jutru sicer ponehal, proti osmi uri pa je znova začelo liti kakor iz škafa. Ob 9. uri so pri jezu steklarne že opazili nevarno povodenj in so hiteli odpirat zatvornice. Ker pa niso bile priprave za odpiranje popravljene od zadnje velike povodnji (naročeni nadomestni deli namreč še niso dospeli), so mogli delavci odpreti le eno zatvornico. Medtem je močno narasla voda nagrmadila ob jezu polno lesa, ter je vdrla na banovinsko cesto, dalje proti dvorišču steklarne in proti steklarni sami. Mahoma je segala voda pol metra visoko. Deroči valovi so podrli oporni zid in ograjo in je voda odnesla iz skladišča steklarne mnogo slame, lesa, oglja, gramoza in drugega. Tudi je povodenj naredila veliko škodo na pobitem steklu. Hišica ob steklarni je bila kmalu vsa v vodi in v njej je čakala mlada mati z otrokom rešitve. Potolažil je mlado ženo njen mož Kožar, ki je s težavo prebredel vodo do hiše. Voda je drla po banovinski cesti kar naprej, da je bil promet za štiri ure popolnoma zaprt. Tudi avtobusni promet je bil ustavljen in železničarji niso mogli dostaviti praznih vagonov do steklarne. Pogumni delavci, ki so se opoldne vračali iz steklarne, so do kolen brodili po umazani vodi. V vodi je obtičal tudi neki osebni avto. šele ko je ob 14. uri voda malo upadla, se je posrečilo odpreti še drugo zatvornico. Voda je našla nato svojo pot po običajni strugi, na cesti pa je ostalo mnogo gramoza. V zgornjem Hrastniku je močno narasel Birtičev graben. Voc'a je pritekla izpod Ojstrega ter vdrla v Benedkovo trgovino in v Birtičevo klet. Drugim hišam je prizanesla le omenjenima dvema in steklarni je naredila zelo veliko škodo. Deževje odganja letovisčarje z Gorenjskega Zadnje dni je večina letoviščarjev odpotovala Zagorje, 21 avgusta Zlasti jubilej zagorskega Sokola, ki smo ga nameravali proslaviti dne 16. junija in je bii preložen zaradi nsstalih razmer na nedoločen čas. bo zdaj proslavljen na nedeljo dne 8 septembra O zgodovini društva smo že nekajkrat poroeaili Društvo je bitlo ustanovljeno dne 20 aprila 1890 kot šesto sokoisko društvo na Slovenskem. Odkar je zagorski Sokol razpel krila, je napredovalo nacionaln., delo v zagorski dolini, kjer je tuja pest tiščala našega človeka k tlom. Vse hude borbe so biie konča- ne z uspehom, zato Lahko zagorski Sokoli ponosno gledajo na uspešno 50-letno delo. S proslavo zlatega jubileja bo združeno odkritje spomenika Viteškemu kralju Popoldne bo na letnem telcvadišču poleg Sokolskega doma javni nastop Zdaj ko bo prireditev omogočena ponovno toplo vabimo vsa bratska društva aa se te znamenite proslave udeležijo v čun večjem številu. Društvo je izdalo kras*io jubilejno spomenico. Milijon dinarjev za maline bodo skupili letos na Kočevskem Kočevje, 22. avgusta. Nabiranje malin po kočevskem hribovju grt polagoma h kraju. Prostori nad me stom, za Sv. Ano, na Rogu tja do Golobi-njeka v koprivniški občini, po obrobnih kočevskih hribih in drugod, vsi ti prostori, bogati na malinah, bodo kmalu spet zapuščeni Maline so obrane ali dozorele odpadajo. Se hodijo posamezne skupine po sočne jagode, a dan za dnem jih je manj Letos so bravke malin s svojimi dohodki čisto zadovoljne. Zadnje dni so dobivale celo po 7 din za kilogram, tako da je marsikatera zaslužila stotak dnevno, če je naletela na dober prostor. Delovni dan pri nabiranju seveda ne traja osem ur, temveč od štirih zjutraj do večera, če tudi vračunamo pot. Denar je torej težko zaslužen. Poleg Kočevja in okolice so bili pri nabiranju najbolj pridni v koprivniški občini, kjer imajo lepe prostore. Tja so prihajale nabirat celo bravke izza Kolpe, s hrvatske strani. V samem koprivniškem rejonu je bilo nabranih malin za več sto tisoč din?rjev Z njimi je marsikak siromak pomagal sebi in svoji družini. Dru- žine koprivniških drvarjev in oglarjev so si opomogle. Maline so nabirali največ po Auersper-govih gozdovih in po razlaščenih gozdovih Šumske uprave, nekaj pa tudi po privatnih, kjer ni bilo treba izkaznic. Na vseh prostorih se pozna, da so tod hodile človeške noge. Sedaj po hribih ne bo več živahnosti, gozdovi bodo v miru čakali jeseni. Sicer se letos kupci zanimajo za vse vrste gozdnih sadežev in zelišč, celo za jagodovo. malinovo in drugo listje, toda pri tem poslu bo sorazmerno z zaslužkom manj interesentov. Točnega pregleda o množini nabranih malin in o celotni skupljeni vsoti nimamo. Trgovci odnosno zakupniki bi vsaj v glavnem znali odgovoriti na to vprašanje, ker je velika množina malin šla skozi njihove roke. Po mnenju poznavalcev razmer pa lahko postavimo trditev, da bo letošnja letina malin prinesla Kočevski približno en milijon dinarjev, ali vsaj ne dosti manj. Ta vsota bo odpadla na nabiratelje malin, zakupnike, lastnike gozdov, trgovce in še marsikam. Kočevski gozd je spet dal človeku lep dar iz svojega neizčrpnega bogastva. Trije pisalni stroji so izginili Luščilnica riža oškodovana za 12.2oo din Ljubljana, 22. avgusta Luščilnica riža, katere lastnik je Boris Sancin, stoji že skoraj na Ljubljanskem polju, na samotnem koncu Linhartove ulice. Danes ponoči so jo obiskali vlomilci kar spričo samotne lege ni bil preveč tvegan podvig. Storilec je prišel čisto nemoteno skozi dvoriščna vrata, ki jih je odprl z vitrihom ali s ponarejenim ključem Potlej je imel lahek opravek, saj so bila vrata vseh treh pisarn nezaklenjena. Iz vsake sobe je vzel vlomilec pisalni stroj vendar vseh treh težkih strojev seveda ni mogel prenašati sam. Gotovo so ga zunaj čakali pajdaši, ki so potlej spravili ukradene stroje na varno. Prvi stroj je bil znamke »Adler« starejšega tipa, vreden 1.000 din, drugi »Conti- nental«. vreden 5.000 din, in tretji »Idesl«, vreden 6.000 din. Ukradeno je bilo tudi za 200 din pisalnega papirja, tako, da znaša skupna škoda 12.200 din. Storilec ni pustil na mestu vloma nobenih prstnih odtisov, pač pa so ostali po vseh sobah sledovi bosih nog Policija zdaj preiskuje vso to reč, vendar predrznim vlomilcem še niso na sledu. Sumijc da je storilec nemara kdo izmed delavcev, ki so bili pred letom zaposleni v luščilnici in ki so potlej večkrat prišli s kazenskimi paragrafi navzkriž ter jih je podjetje odpustilo. Javnost se opozarja na previdnost pri eventuelnem nakupu ukradenih strojev, ki jih bodo zlikovci gotovo čimprej skušali spraviti v denar. Podjetje pa je za vrnitev vseh treh pisalnih strojev razpisalo nagrado 1500 din. Bled. 22. avgusta. Gorenjci, ki so gospodarsko zelo odvisni od turizma, so zaradi zdajšnega deževja hudo prizadeti. Do začetka polet i a in še potem, ko je bila v drugih letih Gorenjska polna turistov, so bili mnenia Gorenjci. da letos sploh ne bo vredno odpreti večje hotele. Ko so pa pričeli proti koncu julija prihajati letoviščarii v večjem številu. so sd pod letniki, ki so od turizma bolj ali mani odvisni, mislili: Boliše nekai kakor nič. Računali so pač. da se bo sezona, ki se ie začela pozno, morda le nekoliko podaljšala v jesen. Sredi avgusta, ko se ie vojni bog nekoliko pomiril in ie tudi Pluvius bog dežja, nehal groziti naši lepi žemljici, se ie upanje v daljšo tujsko sezono povečalo pri podjetnikih in turistih. Toda prav takrat ko so naši upi ob lepem vremenu naraščali. se ie v hladni noči pooblačilo. Zaradi hudega grmenia in močnih nalivov ie kazalo prvotno, da bo le kratka nevihta Vode so narasle, oo vrhovih gora ie zapadel sneg. Upi so se spet dvignili, toda le za kratko časa. Soet ie zmagal grdogledi mokri Pluvius. Pripravil se ie na glavni napad in sklenil ie pregnati iz lepe Gorenjske vse turiste. Gorenjcem pa nakopati novih skrbi in težav. V četrtek zjutrai so se spet odprle zatvornice neba in začelo ie liti po vsei G o- Nova dekanija v Zagorju Zagorje, 22. avgusta Včerajšno sredo dopoldne je bil slovesno ustoličen dosedanji zagorski župnik g. Fran Markež, za dekana novoustanovljene dekanije v Zagorju. Vso slovesnost je izvršil škofijski vikar g. Ignacij Nadrah. ki je pred oltarjem omenjal ustanovitev dekanije ter izročil novemu dekanu listino, ki jo je ta glasno prebral in prisegel, da bo vso svojo službo vrš:l nepristransko nad verniki. Nato je imel g. Nadrah slovesno pridigo, čestital je Zagorjanom na novi pridobitvi in novemu dekanu k visoki službi. Zagorje je imelo pred 50 leti župnika in-kaplana, zdaj pa mora imeti že štiri kaplane. število prebiva Istra je naraslo. Nekatere dosedanje župnije v območju šmar- | MARTIN KOJC avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno v hotelu »Metropol«, Ljubljana od 16. do 18. _ sko-litijske in moraVške dekanije pa so močno oddaljene. Zato je bilo že precej časa treba misliti na ustanovitev dekanije v Zagorju, kamor drže vsa pota omenjenih župnij. Na sestanku škofijske sinode, ki je bila pred 14 dneva v št. Vidu nad Ljubljano, je bila sklenjena ustanovitev zagorske dekanije, v katere območje pridejo iz moravške dekanije naslednje župnije: čemšenik, Sv. Planina in št. Gotard, iz šmarsko-litijske pa: Radeče, Svibno. št. Jur pod Kumom, Dobovec, št. Lambert in Kolovrat. Menda je že 50 let poteklo, odkar ni bila v ljubljanski škofiji ustanovljena nobena nova dekanija. Zato je prebivalstvo na večer pred slovesnostjo lepo proslavilo redko slovesnost. Med pritrkavanjem zvonov so se oglašali topiči, pred župniščem je bila podoknica, igrala je rudarska godba, peli so pevci. Novega dekana je pozdravil g. Hrastelj in mu zaželel kar največ uspehov. Vsi upamo, da bo zavladala v novi dekaniji čim lepša složnost med verniki, zato pozdravljamo novo dekanijo in čestitamo novemu g. dekanu. Kyltyrni pregled 0 nalogah smotrne gledališke politike Nadaljnje vprašanje uspešnega razvoja naših gledališč je vprašanje režiserjev. Režiserji, zlasti še mladi se ne pehajo za takimi rekordi, kakor jih navaja član-kar »Sodobnosti«. Oba naša vodilna režiserja, gg. šest in Kovič, mislita, da morata zrežirati kar največ predstav v sezoni. Kvaliteta takega početja ima tudi pri nas skoraj dognano ceno in se ne bom bavil z razčlembo tega pojava. Kot oficielno nepriznani gledališčnik pa sem skromnega mnenja, da lahko režiser res kvalitetno postavi na oder samo štiri premiere v sezoni. Režiser navadno premišljuje o delu, ki ga namerava nekoč režirati, po več let. če se mu posreči tako temeljito pripravljeno igro tudi zrežirati, tedaj pomeni to zanj velik praznik. Toda delo v gledališčih ni tako idealno. Pri nas se napovedi programov bistveno razločujejo od samih programov. Največkrat se v naprej niti ne ve, kdo bo zrežiral to ali ono delo. zato je seveda priprava režije močno otežkoče-na. Namesto rekordov in z njimi združene preobremenjenosti posameznih režiserjev bi kazalo, da bi se režisersko delo razdelilo enakomerno in po vnaprejšnjem načrtu, ki bi upošteval posebne dispozicije posameznega režiserja. Pri drugih, zlasti tujih gledališčih se vodilni režiserji ponašajo največ z dvema blestečima režijama v sezoni, in ti dve režiji sta res taki, da pomenita za občinstvo nemajhno senzacijo. Člankar omenjene revije ugotavlja pomanj- kanje dobrih režiserjev. Ne da bi se spuščal z njim v polemiko, moram ugotoviti, da s tem omalovažuje režisersko uporabnost g. Skrbinška, režiserja, ki še ni našel svojega Mojstra tn tudi ne enakovrednega naslednika. Menim, da je tako zapostavljanje neumestno, tembolj, ker utegne biti posledica nekih obračunavanj, ki datirajo že nekaj let nazaj. Vsekako je želeti, da bi se vsaka razpoložljiva umetniška sila pri naših gledališčih polnovredno zaposlila, in prav posebno velja ta želja glede g. Milana Skrbinška. Povedati je treba tudi odločno besedo v prid domačim avtorjem, že pred šestimi leti sem pisal o zgrešeni repertoar-ni politiki naših gledališč. Položaj se ni nič izpremenil, in med tem ko druga gledališča, kakor n. pr. v zadnjem času zagrebško, na vso moč pospešujejo domačo dramatsko produkcijo, mora naš avtor še vedno vpraševati, ali mu je v naših gledališčih na razpolago vsaj malo prostora? Se pravi, ali ima slovenski dramatik pravico zaslužiti košček kruha v Narodnem gledališču? Ali ne bi v teh odločilnih časih, ko je nacionalni moment tako važen, vendarle tvegali tričetrtine jugoslovenskega repertoarja? Ali so najnovejša dela nekaterih naših dramatikov, kakor tudi nekatere starejše dramatske stvaritve, res tako slabe in tako daleč za ravnijo importira-nih komadov, da niso vredne poskusa z vprizoritvijo, seveda v spretni režiji in v dobri zasedbi? Ali ne bi kazalo ozreti se po repertoarski politiki Prage, jo preštudirati in kar se da posnemati delo teh nedvomno zelo naprednih gledališčnikov? Ali ne bi kazalo napraviti tekme dramatikov in pritegniti v žiri tudi mladih režiserjev? Sem in ostajam zlasti v teh časih neozdravljiv pristaš nacionalne kulture in se mi zdi, da ima celo naš avtor tako zva-nega »šunda« prednost pred tujerodcem istih kvalitet. Kmalu bodo ponovno zažareli reflektorji, ki spremljajo akcije naših igralcev. Zopet se bo dvignil zastor. želeti bi bilo. da bi prežel gledališko delo nov vzgon in da bi se gledališka politika razvijala v čimbolj smotrni in narodni smeri. Vsi prijatelji gledališča so poklicani, da po svojih močeh pripomorejo k vedno večjim uspehom, teh naših kulturnih Institucij. Jože Borko * Opomba uredništva: Objavili smo članek avtorja knjige »Osvobojeno gledališče«, ker se nam zdi, da je izrekel v tem članku nekatere aktualne misli. Z vsemi njegovimi izvajanji pa se tudi mi ne strinjamo. Predvsem si ne obetamo mnogo jamstva za bodoči razvoj slovenskega gledališča, če bi se kot nujno merilo sposobnosti uveljavila šolska (konservatorijska) izobrazba, kakor jo zahteva pisec našega članka. Res je, da bi strokovno ftšolan igralski naraščajnik laže takoj prevzel velike umetniške naloge, ki se mu zastavljajo v gledališču, kakor če se mora kot začetnik šele uvajati v same temelje odrskega govorjenja, igre itd. Ne smemo pa igralstva in sploh kulture, v kateri je vedno odločeval prirojen talent, podrediti birokratskim merilom Šolske kvalifikacije, ki je na popriščih svobodnega ustvarjanja tolikokrat odrekla, če ni bila združena s primerno močnim talentom. Talentu je treba povsod odpirati vrata in mu dajati možnost izobrazbe, ne smemo pa zaradi pomanjkljive predizobrazbe izključevati iz kulturne tvornosti nedvomno nadarjenih ljudi. Prav zgodovina slovenske gledališke umetnosti, kakor tudi preteklost mnogih sedanjih odličnih igralcev, je najboljši dokaz za tezo, da si v umetnosti talent in prirojene sposobnosti same pridobe tisto intelektualno kulturo, ki je za kulturno stvarjanje potrebna. S tem pa seveda nočemo reči, da bi bilo nepotrebno prizadevanje po razširjenju in izpopolnitvi strokovne izobrazbe gledališkega naraščaja, čigar važnost priznava vsak, komur je količkaj pri srcu napredek slovenskega gledališča. Zaoiski ISO VELIKANOV1Č S starosto hrvatskih književnikov, 71-letnim Isom Velikanovičem, ki je umrl v Zagrebu, je izginil iz hrvatskega kulturnega življenja nenavadno prizadeven literarni delavec. V književnost je vstopil že v začetku devetdesetih let prejšnjega sto-/letja, ko se je jel oglašati v »Vijencu«, v »Nadi« in drugod kot pesnik, pripovednik in komediograf. Ta Sremec po rodu je prinesel v hrvatsko literaturo življenjsko vedrino in humor svojskega značaja. Leta 1901 je izdala Matica Hrvatska njegov uspeli humoristični epos »Otmica«. V letih 1904-6 je izdajal v Mitrovici svoj humoristični list »Knut«. Društvo hrvatskih književnikov je izdalo njegove »Srijemske priče«. Največ Velikanovičevih izvirnih spisov pa je razmetanih po raznih časopisih in listih. Iso Velikanovič je bil najplodovitejši prevajalec ne samo med Hrvati, marveč nemara na vsem slovanskem jugu. Prevajal je zlasti ruske avtorje, med njimi Puškina (Boris Godunov), Tolstoja, Go-golja, Dostojevskega (velik del njegovih spisov), Merežkovskega in mnoge druge. Iz poljščine je prevedel Mickievviczeve Izbrane pesmi in nekatere Sienkievviczeve romane. Iz francoščine je prevajal Balzaca; tako je med drugim preložil njegove »Oontes drolatiques«. Podaril je Hrvatom prvi celotni prevod Cervantesovega »Don Quijota«. živel je od peresa, kar je na Hrvatskem, prav kakor pri nas, grenak kruh, vzlic temu je prestopil svetopisemsko »mejo življenja«. Da se je preživel, je moral mnogo in trdo delati. Velikanoviče-vi prevodi pa niso kazali naglice in površnosti. Bil je odličen in tankočuten poznavalec domačega jezika, zato smo njegove prevode brali s slastjo vsi, ki poznamo in cenimo lepote hrvatsko-srbskega književnega jezika. Iso Velikanicvič je bil po vsej pravici vzor mars;kateremu mlademu prevajalcu in celo izviren pisatelj je dostikrat iskal v njegovih prevodih primerov dobrega jezika in sloga. Iso Velikanovič je bil tudi novinar in se je zlasti v mlajših letih mnogo udej-stvoval v raznih zagrebških listih. Z njim je odšel v večnost odličen, razgledan in marljiv kulturni delavec. »BELTEMPO 1940« Almanahi, ki so bili vsaj pri nekateiih narodih zadnja desetletja redek pojav, zopet uveljavljajo v slovstvu svoje stare pravice. Vračajo se v sodobnih oblikah in s programi, ki ustrezajo duhu naših dni. Zanimiv primer literarnega in umetniškega almanaha je »B e 11 e m p o« (Edizioni del-la Cometa, Roma 1940), ki je izšel v redakciji Enrica Falquija in pesnika Libero de Ldbera. Almanah »Beltempo« je razdeljen po mesecih; potemtakem obsega dvanajst delov, kar mu ne daje samo preglednosti, marveč tudi nekak litem, ki ai podreja nabavo novih živali tn sa iszttijanje posameznih oddelkov. Zdaj končujejo osrednji del vrta, kjer bo lepo umetno jezero. Zanimivo je pogledati v kleti zoološkega vrta, kjer sta nameščena inkubator in , električna sončna luč, ki s svojo toploto že po nekaj tednih Izvali majhne, ljubke fazane, labude in druge ptice, najbolj občudovani okras živalskega vrta. ♦ Planinci, pozor! Slovensko planinsko društvo je že opozorilo planince, da naj pazijo pri pose tu naših obmejnih gora, da meje ne prekoračijo. Zopet in zopet se obrača planinsko društvo na turiste, da s ves svoj trud in trošek, državi in banovini pa propadajo lepi davčni dohodki, kar seveda ni čudno, ker je iz uradnih podatkov razvidna izdaja dveh riharskili knjižic, k< je lovilo na stotine divjih ribičev. Kako bi se dalo zajeziti tatinstvo in div jaško uničevanje? — čuvaji svoji naloji niso kos. Na vsej Krki je baje samo JK*t zapriseženih čuvajev. Zakupnik jih več ne more namestiti, ko se je vse zarotilo proti njegovemu delu in trudu. Nadzorstvu ribolova naj se z vso vnemo posvetijo javni organi, v prvi vrsti pa orožniki in finančni stražniki. Pri nadzoru naj velja strogo pravilo: Brez ribarske knjižice ne sme nihče loviti! Nadzorstvu pa se mora pridružiti tudi resno vzgojno prizadevanje. Mladim in starim je treba dopovedati, da divji ribolov ni nedolžen šport, ni upravičljiv3 razvada ali strast, temveč navadna grda tat-• ".a, ki jo je treba preprečiti in zatreti n samo zaradi škode, temveč tudi za-r-di sramote, ki nam jo dela. je ponosen, da mu je država vsaj v tako visoki starosti naklonila skromno pokojnino za trpljenje, ki ga je bil prestal v hercegovskem ustanku. • 251etnica bitke na Mojkovcu. Letos 1. septembra bo proslava 251etnice slavne bitke na Mojkovcu. V ta namen so sestavili v Mojkovcu narodni odbor, ki vodi priprave za proslavo. V odboru so predstavniki naroča, borcev in Sokolov iz Mojkovca in okoliških krajev. Tako bo svečano proslavljena bitka iz leta 1915., krona vseh naporov črnogorske vojske za narodno svobodo Bitka se je razvila v dveh dneh, ko so Srbijo napadli trije cesarji in je bil Lovčen v plamenih in ko se je tudi najbolj -pogumnih src polaščal obup. a— Poroka, v frančiškanski cerkvi sta se poročila g. R o t h Mirko, drž. diplom, gradbeni tehnik in ga. S t u p a n Marija. Priči sta bila ženinov brat g. inž. Roth Matija in nevestin bratranec g. čas Maks, abs. inž. Novoporočencema želimo vso srečo na novi življenjski poti. (—) a— Druga državna dekliška meščanska šola v Mariboru. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. V 1. razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene in ki do 1. januarja 1. 1941. ne bodo presegle 14. leta. K vpisovanju prinesi vsaka učenka zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo. Učenke iz izvenmariborskih občin morajo predložiti nekolkovana potrdila svojih občinskih uradov, iz katerih je razvidno, v kateri občini stanujejo. Novinke in učenke, ki pridejo iz drugih zavodov, naj prinesejo s seboj še krstne liste. Učenke, ki želijo posečati šolo, a stanujejo izven šolskega okolišča, morajo vložiti pri ravnateljstvu zavoda posebne prošnje, šolnina se odmerja po višini davkov. Učenke, katerih starši plačujejo manj ko 800 din davkov, ne plačajo šolnine, če posečata dva otroka iste družine zavod, zadošča eno davčno potrdilo. Starši, ki imajo v šolah več otrok, plačajo za prvega otroka polno, za oertale otroke pa le polovično šolnino. Popravni izpiti bodo za vse razrede 4. septembra. od osme ure dalje. Podrobnosti glede odmere šolnine, raznih plačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetka rednega pouka bodo izvedele učenke pri vpisovanju. a— Takšnih najemnikov Maribor nima. V poslovni in stanovanjski hiši ge. Fanike Tomšičeve na oglu Aleksandrove ceste in Cankarjeve ulice je v prvem nadstropju že več mescev prazno stanovanje, ki ima 10 sob. Stanovanj še niso mogli oddati, ker v Mariboru menda nimamo več najemnikov, ki bi zmogli mesečno najemnino 2500 dinarjev. Ni izkliučeno. da bodo iz tega velikega stanovanja, ki je eno največjih v Mariboru, preuredili več manjših stanovanj. ki jih bo nedvomno lažje oddati. Konjunktura za velika stanovanja v Mariboru je že davno minila. a— Električne motnje smo imeli včeraj dopoldne v Mariboru. Vzrok je bil v tem, ker je bil pokvarjen transformator pri Franzu. pa so morali mestoma zaradi tega odklopiti tok Motnje so občutili predvsem v raznih obratih Med drugim so zaradi tega izšli mariborski časopisi z občutno zakasnitvijo. a— Smrten skok iz vlaka. Kakšnih 400 m od železniške postaje na Pragerskem so našli na levem tiru razmesarjeno truplo mlajšega moškega Glava je bila odrezana od trupla in je ležala 15 m vstran. Ugotovili so da Izvozni in uvuzm posn z Zvezo sovjetskih sociansticmh repuouii se bodo razvijali, kakor v drugih državan, tako, da ootio jugoslovanski izvozniki odnosno uvozniki tanko skiepan neposredne kupčije za izvozne odnosno uvozne posle z Zvezo sovjetska! socialističnih republik. Naravno je, oa it oodo tudi pri teh poslih izvajali piL^p^i, ki so pri nas v veljavi za po^a-me^ue predmete v zvezi z izvozom oanos-n« uvozoiii. upoštevajoč pogodbene oovcz-nGatL j u.rekcija za zunanjo trgovino prav iako 5 sporoča interesentom, naj se ne 00ra_„j0 niti na direkcijo, niti neposredno na sov-jeiiKO trgovinsko predstavništvo s po-nuuuanii za prevzem zastopstva za posamezne ir&ovincke panoge, ker se vsi uvozni posxi z Zvezo sovjetskih socialističnih iepuuiik vrse lh posredovanja zastopnikov neposredno a sovjetskimi izvoznimi li^i.jiiin. pri čemer sodeluje sovjetsko trgovinsko predstavništvo v iseogia-du ksimaina cena za koruzo. Uredba od 22. junija je določala maksimalno ceno za odkup bele koruze na 180 din in rumene koruze na 170 din. Obenem so morali vsi imetniki koruze prijaviti razpoložljive količine ter jih ponuditi Prizadu na odkup. Te prijave so pokazale, da je koruze zelo malo na našem trgu. Ker je bila ob koncu junija določena povišana odkupna cena za pšenico in ker so znatno narasle cene ostalemu krmilnemu žitu, zlasti ovsu in ječmenu, kmetje niso hoteli prodajati še preostalih količin koruze po maksimalnih cenah in se je razvila nelegalna kupčija pod roko. Ker je verjetno, da bodo z ukinje-njem maksimalne cene prišle na trg še razpoložljive poslednje količine koruze in ker se vrhu tega obeta prav obilna letina koruze, se je vlada odločila, da opusti maksimiranje cene. Očitno bo do nove letine skušal Prizad deloma vplivati na razvoj cene na svobodnem trgu s prodajo koruze, ki jo bomo uvozili iz Bolgarije in Turčije. Pripominjamo pa, da ostane nadalje v veljavi uredba o prometu s pšenico in o državni intervenciji na tržišču pšenice, ki je bila izdana ob koncu junija in s katero je bila določena odkupna cena za pšenico 250 din za meterski stot. bo imela dve ogromni turbini vsaka po 36.000 konjskih sii. Obe centrali bosta imeli skupaj preko 73.000 konjskih sil (zaradi primerjave navajamo, da ima elektrarna i?'ala le 50.000 konjskih sii.) isova centia-la bo lahko krila giavno potrebo banovine Hrvatske z električnim tokom. Baaovinsko električno pojetje tudi že gradi 130 km dolg daljnovod do Zagreba, ki bo imei IčG.OOu voltov napetosti in daljnovod do Sušaka. Obenem bodo pričeli gradili ostale daljnovode zlasti do v aiazdina, Osije-ka .n Vinkovcev. Nova hidroceuitiala bo deloma j-ričela obratovali v zinil 1041, do- 3 ena p bo leta 1942. Oskrbovala bo tudi Zr. gi eb z električnim tokom in j j predviden' -la bo zagrebška kalorična centrala potem cimo za rezervo. Gradbeni stroški banoviuske hidrosenrale so predvideni v višini 150 milijonov din, potrebna sredstvu pučlcijC xtii tazpoli rro banska oblast za zamenjavo aigleikili i*, % j l J vwri»| poteke* 2e včeraj Omo na kiatko poročali, da je ang.csKa viaoa prepovedaia vnos angte-škdi novčanic v Anglijo iz držav, ki jih je .asedia Nemčija, kakor tudi iz nevtralnih arzav, pri čemer je dala imetnikom novčanic v nevtralnih državah možnost, da te novčanice izroce denarnim zavodom. Glede na sporočilo angleškega poslaništva v Beogradu je Narodna banka v sredo zvečer izoaia okrožnico, iz katere posnemamo naslednje: Da bi se imetnikom efektivnih angleških novčanic v Jugoslaviji nudila možnost za : vnovčenje so morali te novčanice do če- 1 trtka 22. avgusta izročiti enemu od pooblaščenih denarnih zavodov. Vročene angleške novčanice so morali pooblaščeni denarni zavodi poslati svojim korensponden-tom v Veiiki Britaniji do polnoči 22. t m. preko katere koli pošte v Jugoslaviji. Vsako pošiljko je moralo spremljati pismo, v katerem banka sporoča, da predstavlja vsebina pošiljke del ali celotno vsoto prevzetih novčanic. Datum poštnega pečata služi obenem kot dokaz, da je bila pošiljka o pravem času odposlana. Skupni znesek poslanih novčanic so morali denarni zavodi tudi telegrafsko sporočati koren-spondentom v Veliki Britaniji in sicer do danes zjutraj. Tako poslane angleške novčanice bodo po sprejemu v Angliji odobrene na računu zavoda, ki jih pošilja. Pošiljke, ki ne izpolnjujejo gornjih pogojev, ne bodo sprejete v Angliji, prav tako ne pošiljke, ki bi jih poslali privatniki sami. Oni pooblaščeni zavodi, ki nimajo ko-respondentov v Angliji, so dobili navodilo, da do istega roka pošljejo novčanice angleškemu poslaništvu v Beogradu. Rok, do katerega je bilo treba vročiti novčanice pri denarnih zavodih, je bil torej izredno kratek. Obvestilo Narodne banke je objavljeno šele včeraj in denarni zavodi niso mogli o tem obvestiti vseh interesentov. Banovina Hrvatska gradi hidrocentralo za 73.000 konjskih sil že ob koncu leta 1937 je banovinsko električno podjetje v Zagrebu pričelo s pripravami za gradnjo velike banovinske hi-drocentrale. Pripravljalna dela, zlasti geološka raziskovanja, so trajala do lanskega leta ko je banovinsko električno podjetje pričelo s prvimi deli na terenu. Odločitev je padla za gradnjo velike hidrocentrale v Fužinah južno od Delnic. Dela pri gradnji te centrale so sedaj v polnem teku in je pri delih sedaj zaposlenih 24 inženjerjev, 16 tehnikov 120 monterjev in 400 delavcev, v kratkem pa bo število zaposlenih delavcev naraslo na preko 1500. Projekt je zelo obsežen in tudi prav zanimiv. Najprej bodo pregradili dolino reke Lokvarke, kjer bodo postavili 10 m visoko pregrado, s čemer bodo dobili ogromen zbiralni bazen, ki bo vseboval 900.000 m-i vode, tako da bo imela hidrocentrala ogromno rezervo razpoložljive vode. Iz tega bazena bo voda speljana skozi 3 in pol kilometra dolg rov v prvi bazen pri Fužinah. ki bo imel 22 m visoko pregrado. Tu bo zgrajena prva manjša hidrocentrala, ki bo izkoriščala padec vode v tem bazenu. Ta hidrocentrala bo imela 1200 konjskih sil. Voda se bo nato odvajala preko Liške-ga polja in po 3 km dolgem rovu do bazena glavne hidrocentrale pri Sušiku odnosno Triblju, ki bo imel 56.000 m> vode. Iz tega bazena bo izpeljan tlačni cevovod do glavne hidrocentrale v Sušiku, ki bo zgrajena pod zemljo. Ta glavna hidrocentrala = iianukiiia, Hrvatska bo dobila svoj zavod za zunanjo tr^vino. Prejšnji teden je bila, kakor <,mo že poročali ustanovljena Privilegirana gospodarska družba banovine Hrvatske, ki oo prevzela na področju banovine posle Prizada. Sedaj poročajo iz Zagreba, da bo banovina Hrvatska dobila tudi svoj zavod za zunanjo trgovino pri banski oblasti Za ustanovitev tega zavo-voda se vrš.jo že priprave. Ta nova banovinska ustanova bo imela v prvi vrsti pravico rec stracije izvoznikov .n bo vršila tudi posle v zvezi s pripravljeno uredbo o kontroli zunanje trgovine, po kateri bodo postopno za ves izvez in uvoz uvedena izvozna odnosno uvozna dovoljenja. Na področju banovine Hrvatske bodo pod okriljem zavoda ustanovljene prisilne organizacije izvoznikov in uvoznikov, ki bodo poslovale v zvezi z ustrezaj očimi prisilnimi organizacijami za ostalo področje države. = Premija za izvoz svežega grozdja v Nemčij0. Prizad objavlja pogoje za izvoz svežega grozdja v Nemčijo. Za izvoz co 1. septembra je določena cena za zgodnje vrste v višini 26 mark, za smederevsko grozdje pa 24 mark za 100 kg franko nemško-jugoslovenska meja. Obenem razpisuje Prizad izvozno premijo za izvoz svežega grozdja v Nemčijo, ki znaša 25 din za 100 kg, in sicer za izvoz do 31. decembra t. 1. = Novo podjetje za produkcijo škroba in modre galice. v Beogradu je bila z glavnico 1.5 milijona din ustanovljena družba »Jugo-Union«, tvornica škroba, modre galice in obrambnih sredstev proti rastlinskim škodljivcem. Med ustanovitelji je senator Joca Greorgijevič in drugi gospodarstveniki iz Vršca. = Nova družba za trgovino z lesom na Sušaku. Na Sušaku je bila ustanovljena družba »Erpek« d. d., trgovina z lesom na Sušaku, in sicer z glavnico 1 milijon din, od katere je vplačano 600.000 din. V ravnateljstvu družbe so Emil Ružička, Ivo F. Petrič, Zvonko Richtmann, Baldo Cosu-lich in Ernest Hieng. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Mihaela Marovta, mesarskega mojstra, v Celju (poravnalni upravnik dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik v Celju; poravnalni narok 16. septembra ob 9. Prijavni rok do 11. septembra). = Rok za predelavo stabilnih industrijskih motorjev na pogon z domačim gorivom bo podaljšan do 1. januarja. Kakor poročajo iz Beograda, bo rok za predelavo stabilnih industrijskih motorjev na pogon z domačim pogonskim gorivom, ki bi po čl. 41. tretje naredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva potekel 1. septembra, ven-dar podaljšan, in sicer do 1. januarja 1941, ker zaradi omejenega števila strokovnih delavnic v naši državi ni mogoče do določenega termina preurediti vseh motorjev. Nova naredba, ki bo o tem izšla, vsebuje tudi nekatere druge določbe, med drugim določbo, da so dolžnosti predelave oproščeni lastniki vseh vrst stab. motorjev, pri ka terih je predelava iz tehničnih razlogov ali zaradi načina poslovanja v podjetju nemo. goča odnosno znatno otežkočena. = Licitacije. Dne 26. avgusta bo v in-tendanturi štaba dravske divizij ske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo večje množine ovsa. sena in slame. Dne 23. avgusta bo v Disarni referenta inženie-rije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo objektov vojašnice »Kralja Aleksandra« v Celju in 31. avgusta za adaptacijo obiekta koniuš-nice v vojašnici »Vojvode Putnika« v Mariboru. Dne 24. avgusta bo pri štabu Kosovske divizijske oblasti v Prištini licitacija za dobavo razne opreme za konje. Dobave, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. avgusta ponudbe za dobavo cevi, do 30. avgusta za dobavo papirja in do dne 2. septembra za dobavo elektrotehničnega materiala. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 28. avgusta ponudbe za dobavo izolir-nega kabla, jeklene žice, železne pocinkane žice, kositra za spajanje in vrvice, do 29. avgusta za dobavo vazeline, konsistentne -OLJE- NIVEA lofttlat pnnjMM »t* a*** (INjiiibi ptmtiW sobic tati n ni masti, sode, sidola, smirkovega platna, pa-rafina. voska ter mila, do 30. avgusta za dobavo raznih strojev, do 8. septembra za dobavo ebonita, karbolineja, katrana, jeklenih ščetk, vrvi, voska, konsistentne masti ter specialnega olja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 26. avgusta ponudbe za dobavo tračnikov, tuljcev za jamske vozičke, strojnih svedrov, bombažnih krp za čiščenje, svinčenega kabla, transformatorja in drobilnic za premog, do 2. septembra pa za dobavo stekel za bencinske sve-tiljke in trofaznih transformatorjev. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 26. avgusta ponudbe za dobavo asinhronskega motorja, transmisijskih jermen, jamskega smrekovega lesa, vijakov z maticami, transportnega traku iz gumija, ploščatega železa, električnih vitljev, električnih vrtalnih strojev, pisalnega strojai zakovic in vijakov, respiratorjev iz gobaste gume, manesmanovih cevi, kompletnih klozetov, portlanskega cemenca, jamskih zasekačev iz iekla, raznih delov za črpalke ter za popravilo manometrov in vakummetrov, do 2. septembra za eobavo centrifugalne se-salke z elektromotorjem ter osi, do 9. septembra za dobavo gumocevnega kabla, stekel za jamske svetilke, transformatorjev, dopolnilnih varovalnih omaric ter tro-faznega elektromotorja. Borze 22. avgusta Na iugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90 Za grške bone ie bilo v Zagrebu in Beogradu povpraševanie do 41 B Igarsk' klirinški čeki pa fo bili v Beoeradu zaključeni 00 90 20 Tečaii na svobodnem trgu se nadalie ravnaio do tečaiu 55 din za dolar. Na zagrebškem ef°ktnem tržišču ie bilo nri čvrsti tendenc n voraševanie '•a Volno škodo 00 44.? 'v Beogradu 1e bil zabeležen tečaj po — 445). Do zakliuSka pa je prišlo le v delnicah Trboveljske do 290. DEVIZE Ljublten?. Oftcielni tečaji: Tx>ndon 177.82 — 1.02. Now York 4425 — 4485. Curih 10 ■ D 29 — 1020.29. Tečaji na svobodnem trgu:" London 219.91 — 2?3.11 New York 5480 — 5520. Curih 1248.45 — 1253.45 Curih. Beograd 10 Pariz 9.95 (bankovci 1 im London 17.67 (bankovci 12.50). New Tor".- 4.39 (bankovci 4 601. Milan 22.1750. Madrid 40, Berlin 175.45 (registerma-ke 51.75). _ EFEKTI Zagrrb. Državne vrednote: Voina Skoda 443 den., 4°'o agrarne 51 den.. 4*'e severne Tiramo 51 50 den.. begluška 76 den., rrr dnlm. agrarne K9.50 — 70.50, Šumske 70 bi.. 7»'o stabiliz. 94 den., 7*'« Selig-100 den.. 7°'« Blair 95.50 deri.. 8*'» TV.air 97 dem.: delnice: PAB 185 bi.. Trbo-— 9qn 7*>oo) r^Ttrr.*'«« AR den.. ^ečornm Osijek 190 — P00. f5e*oran? Veliki Bečkorek 575 de^> 0~liečlca liev^oni- bfmigrcrt voiri? — 4*5 vnrpn ^rtyr,rrn "1 — 52 R"'« 76 25 _ 7? 75 r?R co>. dalm. a~rar- r.f> po 50 — R0 75 (69.75). 7"» Blair 94 de"T ri>/„ -Ri^r 00 den.. Narodna banka 7800 bi. PAP 19F — 198 '197) Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 22. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 375. za dec 72. za mai 73.125; koruza: za sept. 60.625. za dec. 55.125. za mai 55.75. ^ ___ + NovosaOSka blagovna borza (22. t m.) Tendenca nespremenjena. PSenica: za pšenicc veljajo odkupne cene po uredbi. Rž: baška 260 — 265 banatska 260 — 265. Oves: baški. sremski. slavonski 285 — 290. Ječmen: baški ln sremski 270 — 275; jari 380 — 385. Moka: baška in srem-ska s>0g« in »Ogg« 510 — 520. Ljubljanski velesejem Tujskoprometni kraji na Ljubljanskem velesejmu. V tako zvanem »Češkem paviljonu« priredita obe Tujskoprometni zvezi Slovenije, ljubljanska in mariborska, tujskoprometno razstavo. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt bo poživil razstavo s svejimi originalnimi narodnimi deli. Na razstavi bo stalno uradnik, ki bo lahko interesentom dajal informacije in postregel s prospekti. Poseben oddelek razstave bo posvečen propagandi obiska belokranjskega narodnega praznika. Nasproti vhodu bo nad tri metre visoka fotografija Jalovca, levo in desno pa dva motiva slovenskih narodnih noš. Največja slovenska letovišča in zdravilišča Bled, Dobrna, Rogaška Slatina in Slatina Radenci bodo imela svoje oddeljene prostore, drugi tujskoprometni kraji bodo zavzeli ostali prostor. Na skupnih ploskvah bodo zastopana letovišča istega okrožja, tako, da si bo vsak posetnik mogel ustvariti o Sloveniji pravo sliko. Tujskoprometna razstava na ljubljanskem velesejmu bo poučna in bo dala dober pregled našega turizma, ki je v sedanjih časih potreben podpore nas vseh. Razstava perutnine, kuncev in golobov na jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra bo prikazala kunce odličnih pasem, kokoši vseh važnejših vrst s posebnim ozirom na domačo štajersko kokoš, dalje pure, gosi, race in golobe. Razstavo bodo izpopolnjevali izdelki iz kunčje a n gora volne, kunčje krzno in usnje, krmila, orodje in razne priprave za rejo malih živali, vzorne farme, literatura, higiena in veterina, vojaška disciplinska Slovenija mora uvažati Sočivje. Naša zemlja ni dovoli rodovitna, da bi se mogli preživljati na nji vsi njeni Drebivalci. Slo-veniia spada med pasivne pokrajine in mora med drugim uvažati tudi sočivie. Lahko bi pa pridelovala samo toliko so-čivia. da bi sa ne bilo treba uvažati, vsai ne čez poletje, ko ie naše podnebje za sočivie zelo prikladno, dočim pritiska na jugu prehuda vročina. Slovenija bi lahko poleti celo izvažala sočivie v južne kraje, v Primorie in Dalmaciio. V tem Dogledu bo zelo zanimiva in poučna zelenjadna razstava na letošnjem jesenskem velesei-mu v Ljubljani od 31. avgusta do 9. septembra. kjer bomo lahko spoznali pomen izvoza sočivia. nieea konzerviranie. nako-vamje itd. Jajca so vsak dan dražja! Pred nekaj dnevi smo jih dobili še po 12 za kovača, danes pa jih dobimo le še 10 ali 9 za 10 din. In vendar smo sredi poletja, ko bi morala biti jajca najcenejša. Kaj bo šele pozimi?! Kje so tisti časi, ko se je dobilo v mestih po 18 do 20 jajc za 10 din, na deželi pa še več. In že takrat, ko so bila jajca resnično poceni, je bil kmet vesel, če je imel vsak dan" v gnezdiščih lepo število jajc. 2e takrat je bil za malega človeka lep doprinos k vzdrževanju, če 30 mu kokoši doma pridno nesle. Koliko večje vrednosti Je kokošjereja sedaj spričo draginje. Pri umni kokošjereji ima tudi mali t gospodar od kokošje družine, če umno vzredi prirastek, mnogokrat na mizi okusno ocvrtega piščanca ali pa kokošjo pečenko. Kjer pa se gospodar razume tudi na kopunjenje ima še polno možnosti za postranski dohodek. O reji kokoši se boste lahko najboljše poučili na razstavi malih živali na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 31. avg. do 9. septembra. O kopunjenju petelinčkov in ka-striranju zajcev pa bo Društvo rejcev malih živali priredilo med razstavo še poseben tečaj, o katerem bodo časopisi pravočasno poročali. Vsem, ki se udeleže odkritja spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani Le še kratkih 14 dni nas loči od tega velikega dogodka. Zaradi tega ie stvarno nemogoče, da bi mogel delovni odbor za odkritie spomenika soroti odgovarjati vsem posameznikom in poedinim organizacijam na številna vprašanja glede voznih olajšav. prijave, udeležbe in razporeditve na slavnostnem prostoru. Zato bo delovni odbor odslei sproti obiavlial navodila do-jasnila in sploh vse. kar ie v zvezi z odkritjem spomenika, v posebni rubriki naših dnevnikov Vse. ki se zanimaio za odkritie sn^me-nika in se nameravan s^avia udeležiti, do-sebno oa društva organ'zar*iie i. t d zato ooozariamo na to in iih vnbimo da pazliivo spr-emliaio te obiave da bodo o vsem in form5 rani V kilikor bi na bila potrebna še posebna pojasnila nai vsakdo osebno ali te^e-foni-^no noi^e ttt "dbotm 7a odkritie sno-m«»r:ka — LiubMana Kro^^ ^sn' trg 1 'TI. 'Kazina^ — teWon «t 32-60 med ponovnimi u^a^nf nh delavnikih od 8 do '2 in od 15. rio 19. ure Navodila za č«trtiwsfso vezniro Z odlokom f* ministra promet ie na nrošnjo «vibo-a za postavitev snomen;Vq Viteškemu kra!iu vsem udeWencem iz Slovenije in iz postaj na nrogi B^ocrad Ljub 'Mana ^vlohrena četrtinska vnma rma za no tovanie k odkritiu snomemka dne 6. septembra t 1 v Liubiiani. Udeleženci kupijo na svoji odhodni postaji na osnr/vi osebne izkaznice, ki jo je izdal odbor za postavitev spomenika železnici obrazec K-14 in polovično vozno karto do Ljubljane, katera velja tudi za brezplačen povratek po isti ali krajši progi. Se bo na izkaznici m obrazcu K-14 od odbora potriena udeležba pri odkritju. Ta vozna o!a j"ava vel ja za prihod v LjubHano od 4. do 6 septembra, a za povratek od 6 do 8 septembra t. I., in sacer za vse razrede razen IV in za vse vlake razen ekspresmh. Da pa bo mogefl vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do te legitimacije, ie odbor zaprosil vse slovenske občine, da glede na veliki državni in nacionalni pomen te slavno6ti prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij. Zato naj se vsi reflcktanti na legitimacije za četrtinsko vo.mjo k slavnosti odkritja spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 29. avgusta sporočili odboru število potrebnih legitimacij, katere se bodo takoj odposlale po-I sameznim občinam radi izdaje proti pred-! hodnem plačilu nabavne cene 2 din Opozarjamo ob tej priliki, da za pravočasno rešitev naknadnih prijav ali prošenj za posiljatev nadaljnjih legitimacij odbor ne prevzame nobenega jamstva. Podroben spored svečanosti bo objavljen v ča^nisih. Ker je glede na veliki narodni pomen te slavnost' pričakevat- ogromnega nava'a občinstva v Ljubljano bo seveda tudi pri prevozu na železnicah velika težkoča. ako se ne bo vsak posameznik ravnal po navodilih. Morebitne nerodnosti moremo ie na ta način preprečiti, če se vsakdo pravc-č" >no prijavi svoji občini zaradi legitunac-je in če bo tudi vsaka občina v stanu, da najkasneje do 1. septembra zjutraj prijavi točno število udeležencev že'ezniški postaji od-| nosno postajališču, na katerem namera- ajo i ti vstopiti Seveda bodo še izdana točnej^a navodi'a po 1 septembru, s katerimi vlaki nai udeleženci iz določenih krajev potujejo, katerih navodil se bo treba v interesu udeiežencev samih točno držati, ker bo sicer naval samo na določen vlak. ki bo prenapolnjen in ne bo mogel nadaljnjih potnikov prevzeti Opozarjamo že danes udeležence prav posebno na določilo, d3 morajo dati izkaznice odbora m žel. obrazec K-14 v Ljubljani potrditi od podpisanega odbora, ker sicer izgube veljavnost za povratek. Odbor bo potrjeval legitimacije dne 6 septembra ves dan na krajih, ki bodo še objavljeni po časopisju. Odbor za postavitev spomenika Madžarske zahteve in rumunske ponudbe Kakor je »Jutro« poročalo že v včerajšnji številki, zahteva Madžarska po vesteh iz Turn Severina, približno dve tretjini ozemlja, ki ga je morala po svetovni vojni odstopiti Rumuniji. Po teh vesteh je Madžarska zahtevala, da ji Rumunija odstopi ozemlje, ki leži severno od mejne črte, ki se odcepi od sedanje meje ob reki Marošu in teče vzdolž te reke (z dvema vzbokli-nama južno od Arada) do železniškega križišča Teius, od tam na severnem pobočju doline reke Kokela do mesta Cristur (Sze-kelykerestur) vzhodno od Sigisoare (Schassburg), nadalje proti jugu do mesta Zernesti zapadno od Brašova (Kronstadt) in potem vzdolž mejne črte med bivšo av-stro-ogrsko monarhijo in Rumunijo iz dobe pred svetovno vojno. Na ozemlju, ki bi ga ta mejna črta odrezala od Rumunije, bi ostala poleg Brafiove tudi mesta Cluj (Klausenburg), Alba Julia (Karlsburg) Bistrita, Targul Mures (Maros Vasarhely), Veliki Varadin in Arad. Na našem zemljevidu je začrtana meja, kakršno zahtevajo Madžari. Celotno ozemlje, ki ga je Madžarska po svetovni vojni odstopila Rumuniji meri 102.000 kvdr. km in je bilo na tem ozemlju po rumunski statistiki približno 3.9 milijona prebivalcev, med njimi okrog 2.2 milijona Rumunov in 1.2 milijona Madžarov. Madžari pa trdijo, da živi na tem ozemlju 2 in pol milijona Madžarov. Rumunija pa je pri pogajanjih izrazila svojo pripravljenost, da odstopi Madžarski le nižavje, ki se razprostira zapadno od Sedmograške visoke planote. To so komi-tati Arad, Bihor, Salaj in Satmar. Tudi ta črta je razvidna z zemljevida. Do letošnjega leta je Rumunija merila nekaj manj nego 295.000 kv. km. Od tega ozemlja je doslej odstopila Rusiji Besarabijo in severni del Bukovine v skupni izmeri 53.750 kv. km. Južna Dobrudža, ki jo bo Rumunija odstopila Bolgariji meri 7726 kv. km. Ce bi Rumunija pristala na mad-daljnjih 66.000 kv. km, tako da bi v celoti izgubila v korist Rusije, Bolgarije in Madžarske zahteve, bi morala odstopiti še na-žarske okrog 128.000 kv. km, to je 43 odst. prejšnje površine. Z odstopom Besarabije in dela Bukovine Rusiji je Rumunija izgubila približno 4 milijone prebivalcev. Dobrudža šteje okrog 400.000 prebivalcev. Na ozemlju, ki ga zahteva Madžarska, pa živi okrog 2.8 milijona prebivalcev. V svojih prvotnih mejah do letošnjega leta je imela Rumunija vsega 20 milijonov prebivalcev; če bi še pristala na madžarsko zahtevo, bi v celoti izgubila 7.2 milijona prebivalcev ali okrog 36 odst. Vojaška disciplinska sodišča Beograd, 22. avg. p. »Službene Novine« so danes objavile uredbo o vojnih disciplinskih sodiščih. Po tej uredbi bo ostajalo vojno disciplinsko sodišče za oficirje in vojne uradnike, ki se imenujejo z ukazom, v Beogradu. Vojna disciplinska sodišča za podoficirje in vojne uslužbence, ki se ne imenujejo z ukazom, pa se ustanove pri poveljstvu Beograda in pri slehernem armijskem štabu, pri štabu vojnega letalstva in štabu vojne mornarice. V izrednih primerih, v pripravljalnem ali mobilnem in vojnem stanju, sme vojni minister prenesti sedež teh vojnih disciplinskih sodišč tudi kam drugam. Uredba vsebuje v svojih 96 členih podrobne določbe o delovanju teh sodišč. Kraj riminiafaHMtgarBlfcfli pogajanj za DofensdSo Palača Dinn Mlhaila v Crajovi Novi poveljniki sovjetske vojske Merežkov, Sapošnikov, Budjoni Vrhovni soviet Sovietske unije ie maršala Budjonija in Sapošnikova odvezal niunih dosedanjih dolžnosti kot šefa generalnega štaba rdeče vojske in povelinika moskovskega vojaškega okrožja. Za novega šefa generalnega štaba ie bil imenovan general Mereškov. Oglejmo si nekoliko pobliže te tri vodilne osebnosti ruske vojsko! Mereškov. novi šef generalnega štaba. ie rojen 1. 1389. ter je čistega ruskega porekla. 2e v prvih letih po revoluciii se ie pridružil sovjetski voiski ter ie bil tudi izvoljen v leningrajski sovjet. Ko ie bila revolucija končana, je šel na vojno akademijo ter ie v naslednjih letih zavzemal ugledne položaje. Danes ima največja sovjetska odlikovanja. V rusko-finski vojni se je izkazal kot uspešen poveljnik rdeče vojske proti finski armadi. Bivši šef ruskega generalnega štaba Boris Mihajlovič Sapošnikov ie po letih stareiši od svojega naslednika. Rodil se ie 1 1882. v 'Zlatoustu na Uralu kot sin uradnika. Pohajal ie v realko in voiaško. aka-demiio ter ie v predvojni Rusiji štuairal za službo v generalnem štabu. Med svetovno vojno mu niso dovolili nikamor v ospredje. Njegov čas ze napočil šele v revolucionarnem 1. 1917.. ko ie bil izvoljen za šefa divizije kavkaških grenadiciev. Za tem ie postal šef operativnega oddelka vrhovnega vojaškega poveljstva rdeče armade. To mesto ie pred niim zavzemal Je-gorov. V januar ju 1938 ie Sapošnikov postal politični vodja oddelka za mornarico. Semjon Mihajlovič Budjoni ie pač najpopularnejši konjiški general v Sovjetski zvezi. Narodil se je leta 1883. kot sin kmeta. Dvajset let star je stopil v carsko vojsko in v oktoberski revoluciji mu ie bilo poverieno vodstvo obrežnega regimenta konjiče. V februarju 1918 se ie pojavil na čelu kozakov ob Donu. še isto in naslednje leto je branil bivši Caricin. sedanji Sta-lingrad. in potem je zasedel Voronež. Sodeloval je z Vorošilovom. Prisilil ie generala Denikina. da se ie umaknil iz Ukrajine ter ie uničil Wranglovo vojsko na Krimu. S temi čini ie dobilo njegovo ime nekakšen legendaren prizvok. Kmalu nato ie bil imenovan za generalnega nadzornika vseh konjeniških oddelkov v Rusiji. 2e 47 let star ie stopil v generalštabno akademijo in io ie dovršil 1. 1932. L. 1935. ie bil zaradi svojih zaslug imenovan za maršala in letos v marcu ie sprejel vrhovno poveljstvo v vojni proti Fincem. Bud ioni je zdaj drugič poročen. Njegova prva žena Nadežda ie bila slavna borilka v časih državljanske voine. kier se ie izkazala kort kavaleristka. Bila ie večkrat ranjena, pozneje pa se ie posvetila delu za Rdeči križ. V drugem zakonu ie Budioni oženjen z neko plesalko. pristanek Nedavno je nad New Yorkom krožilo neko letalo ameriške vojne mornarice. Med poletom pa je nastala v stroju napaka, ki je prisilila pilota, da se je takoj spustil na vodo. Pristal je na nekem ribniku s precejšnjo površino in aparat in pilot sta ostala pri tem nepoškodovana, pač pa je letalo ubilo tjulnja, ki se je preveč približal propelerju. Inozemski internirane! v Angliji Po nekem sporočilu iz Lcndona je angleška vlada poslala 9120 interniranih Nemcev, Avstrijcev in Italijanov že v prv.i polovici letošnjega julija v Kanado in Avstralijo. Internacijska taborišča za tujce na Angleškem so se zaradi teh ukrepov skoro popolnoma izpraznila. Dobrudža v zemljevidu Grajova Rumunsko mesto Craiova. kjer se vrše pogajanja med Rumunijo in Bolgarijo za odstop Dobrudže. ima nekai nad 50.000 prebivalcev ter ie važno kulturno in gospodarsko križišče. Poleg Jassvia ie to edino mesto stare Rumunije. ki ie v pogledu kulturnega udejstvovanja ostalo brez odločilnega vpliva Bukarešte. V Crajovi je mnogo literarnih, umetnostnih in znanstvenih krožkov, ki z uspehom tekmuieio v prid rumunski kulturi. Če še ne veš, zdaj izveš: da se angleško poslaništvo pripravlja na odhod lz Budimpešte, ker ne more več kontrolirati nemške plovbe po Donavi; da Imajo v Keniji, kjer so Idealni pašniki za najboljšo živino, ter izvrstna zemlla za nasade kave in za sajenje koruze, posestva povečini angleški upokojeni častniki iz indske vojske; da bo Sovjetska zveza na lipskem vele-sejmu razstavila svoje knjige in bo prikazovala filme, med drugim tudi film o Petru Velikem; da je znani angleški novinar Hektor Charles Bywater, sotrucinik »Daily Tele-grapha« in izvedenec za mornariška vprašanja umrl v Richmondu; da je angleška križarka »Ajax«, ki se je udeležila pomorske bitke pri La Plati, popravljena potem ko je bila sedem mescev v reparaturi. Strojnica v bombniku Novi nemški vagoni V teku naslednjih štirih let bo dobila Nemčija vsako leto 500 novih vagonov za brze vlake direktnih smeri, torei v celem 2000 novih voz. Ti vagoni bodo imeli aerodinamično obliko. da bo njihov odpor proti vetrna oia-čen. poleg tega bodo znatno lažji kakor dosedanji vozovi. Zunanje stene bodo popolnoma gladke, da ne bodo povzročale vrtincev, ki zadržujejo brzino vlaka. Vagoni tega tipa bodo tehtali koma i po 28 ton in bodo torej za 40 odstotkov lažji od sedanjih. Smrt znanega avtomobilskega producenta Walter Chrysler, utemeljitelj avtomobilskih tvornic »Chrysler« je umrl v Ameriki star 65 let. Njegovi proizvodi so znani tudi v Evropi. Nemške vojaške krojač niče In čevl jamice nekje v Franciji na prostem Konec nemirnega življenja Ob smrti Ahasverja Leva Troekega-Bronsteina Nemški bombniki tipa »Heinckel 111« so opremljeni s strojnico kakor kaže pričujoča slika Kakor smo v »Jutru« včerai poročali, ie bil na Leva Trockega-Bronsieina v Mehiki izvršen atentat, ki mu ie napadenec podlegel. Napadalec ie svoio žrtev pobil s kladivom. Trocki je bil vse življenje nemiren duh. Ze v dijaških letih se ie pridružil revolucionarjem. ie bil zaradi tega zaprt, ie pobegnil v inozemstvo in se ie vrnil v Rusijo. kjer so ga zopet zaprli Toda svoj smoter je približno dosegel šele leta 1917., ko ie v Rusiji izbruhnila revolucija in državljanska voina. Takrat se je s pomoč i o Lenina povzpel na vlado. Bil je nekaj časa komisar za zunanio politiko in ie v tem svojstvu vodil pogaiania za mir z Nemčijo v Brest-Litovsku. Nekai časa je organiziral sovjetske železnice, pozneje oa vojsko. Kmalu je prišel v navskrižje s prvaki boljševizma ter ie moral izginiti s površja. Tudi iz stranke so ga izključili zaradi nepokorščine. Poslali so ga v pregnanstvo na mejo Turkestana. Ko ie videl, da ga nočejo več sprejeti v stranko, ie odpotoval v Turčiio. kier se ie nekai časa mudil na otoku Prinkipu. Toda niti tam ni miroval. Odvzeli so mu sovjetsko državljanstvo. Začel ie potovati z kraja v kraj. Hotel se je nastaniti v Belgiji. Franciji. Nemčiii. Avstraliji in Češkoslovaški, vendar so vse vlade imenovanih držav odklonile niegovo prošnjo za bivanie. Proti koncu 1. 1930. je smel nekai časa ostati na Norveškem, potem ie odšel na Dansko, kjer pa ie imel samo eno creda-vanie nato se ie nastanil v Franciii na Korziki, pozneje v okrožiu Seine et Mame. Živel ie v Barbizonu nekai mesecev 1. 1934. Ker pa se ni držal obljube, da se ne bo vmešaval v iavno življenje. mu ie francoska vlada ukinila dovoljenje za bivanje. Nobena vlada ga ni hotela trpeti kot begunca. samo Turčija mu ie dovolila, da se sme vrniti v Prinkipo. Po kratkem inter-mezzu v Švici, kamor se ie zatekel pod lažnim imenom je moral odpotovati v Mehiko. Trocki je napisal niz knjig politične in spominske vsebine Med njimi so znane: Od revolucije do mira v Brestu (1919). Terorizem in komunizem (1921). Vojna in revolucija (1925). Kapitalizem in socializem (1925). Pravo stanje v Rusiji (1928). ter dve knjigi zgodovine Sovjetske zveze z naslovom »Moje življenje« in »Zgodovina ruske revolucije«. Odiseja brodolomca s potopljene križarke Na dveh otokih brez vode ob samih koreninicah Rešitev v zadnjem trenutku črtkasta proga označuje sedanjo mejo, pikčasta pa mejo iz I. 1912. Pred tedni je bila v Sredozemskem morju potopljena italijanska lahka križarka »Bartolomeo Colleoni«. Uničile so jo nad-močne sile angleške vojne mornarice, katerim so Italijani zadali že več udarcev na morju, šele zdaj se je izvedelo, da se je z ladje rešil drugi radiotelegrafist, ki je po potopitvi ladje doživel nenavadno pustolovščino. Valovi so že oblivali kabino za radio-telegrafiste, ko je drugi telegrafist spoznal nevarnest za svoje življenje. Videč, da se bliža pogin, je z močnim udrrcem razbil steklo na šipi kabine ter i: plaval iz trupa potapljajoče se ladje. Križarko je pogoltnilo morje, njega pa so valovi premetavali kakor smet sem in tja. Vso neč se je boril z mokrim elementom in ko je čutil, da mu pohajajo moči. je zaplaval proti neken-m majhnemu o^očiču, od katerega si je obete! odrešenja. Toda zmotil se je. Na otoku ni bilo vode. Povsod sama pustinja. Kaj storiti? č'e bi moral osioti na otoku nekai dni ali ccio tednov, bi to zanj pomenila gotovo s^-rt. Ko se je nekoliko odpočil, s: je ogledal oko ico. Od vetelja je skora' za vriskal, ko ie na drugem koncu cp^zil obri~e chu-gega otoka. Tam si je obeta! bol še pego je za' življanje kakor tukaj pa ha.d naravnost tja! Vrgel se "e ponovno v morje jn začel plavati proti otoku. Več ur se jo boril z valovi in plavanje ga je strašno utrudilo. Ko je hotel stopiti na kopno, se je pri-zibal mogočen val in ga vrgel na čer, da se je ranil do krvi. Ves odrgnjen in popolnoma nag je začel begati po otoku in iskati hrane in vode. Našel je pač nekaj sadežev, toda vode tudi tukaj ni bilo! K sreči so bile noči tople, da ga vsaj ni zeblo. Tri dni je stal podnevi na robu otoka in dvigal roke v zrak ter mahal na vse strani sveta, da bi ga kdo opazil. Hranil se je s koreninicami, toda žeja je bila ne-zn~snejša od lakote in je ni mogel utešiti. Tretji dan je opazil v veliki daljavi ladjico. Nekaj časa ji je mahal, ko pa je videl, da ga ne opazijo, se je obupan vrgel v valove in plaval za ladjo. Dosege! jo je, mor-nsrii so ga potegnili iz morja ter ga odlomili na Kreti, kjer leži zdaj v nekem vojaškem lazaretu. Prestal je hude muke, toda reši' sc je pa le in je vesel, da mu j? ostalo vsaj bore življenje. Prekinjene rad 10-oddaje Moskovska tiskovna agencija »Tass: porota. da je londonska radio oddajna post ja zaradi nemških letalskih napadov v za&iiih dr.eh sedem krat prekinila oadaje za svoje poslušalce. tNSERmAJTE V ,-JUTRU"! Lev Trocki-Bronstein A N E K D O T A Neki raziskovalec Goethejevega življenja iz prejšnjega stoletja je čul o stari mamki iz Mommenheima v Alzaciji, da je poznala ideal velikega pesnika, Frideriko von Sesenheim. Takoj jo je poiskal in jo pripravil do tega, da mu je začela o njej pripovedovati. »Da, Rikica, ta je bila srčkan otrok, ves svet jo je imel rad,« je dejala stara ženica. »Nu — in Goethe?« je vprašal raz:skoval ec. »Goethe — da, Goethe! Ta je našo Ri-kico tudi tako ljubil! Vsi smo mislili, da bosta postala par. Tcda nekega dne jo je odkuril in noben človek ni slišal ničesar več o njem!« SAK DAN ENA »De zaupaj mi deklica, jaz sem že mnogo dam rešil smrti v valovih!« (»College Humor«) MICHEL ZfcVACO: 190 DonJuan ROMAN. »Še to ploščo vzdignite... in zdaj kopljite ... železna skrinjica mora biti tu ... še kopljite ... evo, tu je skrinjica!... Skrinjica Klotarja de Ponthu-sa!... « »Ta glas!« je zamrmral Loraydan. »Oh, to niso sanje ... poznam ta glas... to je ona!... Oh, ko bi jo mogel doklicati!... Gorje mi! A ta, ki zdaj govori, me ne bi rešila, zakaj tudi njo sem hotel izdati, tudi nji sem pripravljal gorje... Na pomoč! ... Leonora! Leonora de Ulloa, odpusti! Pomagajte mi, Leonora de Ulloa!... « Mislil je, da kriči te besede. Toda iz nabreklih ust mu je prihajalo komaj nerazločno mrmranje, podobno daljnemu otroškemu joku, in Leonora de Ulloa ga ni slišala ... Leonora de Ulloa je ta mah zapuščala kapelico Aronškega dvorca ter odnašala s seboj železno skrinjico, v kateri je počivala Ponthusova skrivnost. XXXIV Mrtvi pišejo in govore Ko se je kralj Franc I. vrnil iz Loraydanovega dvorca v Louvre, je kaj žalostno prebil ostanek te noči, ki jo je bil začel s pohodom na ljubezensko pustolovščino. Slika mrtve Beranžerke mu je bila nenehoma pred očmi. Jokal je in se boril s kesanjem. ki mu je bičalo dušo. Toda ure. ko mu slaba vest ni dala spati, so bile pri njem nekai navadnega; dobro je | poznal prikazni nesrečnih žensk, tako dobro, da jih je klical po imenih in jih prosil odpuščenja In kadar si je v njihovem imenu sam podelil to odnu ščanje, boječ se da bi mu ga one odbile, je š kar mirno zaspal... Naslednji dan je bila Beranžerka zgolj ime na koncu dolgega, dolgega spiska ... Toda dogodek je bil zbudil kralju d:.vne spomine... Njegove misli so se po malem oprijele Agne-ze de Senneccur. Morda zato, ker je fc'la Turqucn-dova hiša tako blizu Arronškega dvorca; kakor hiši, sta se tudi Beranžerka in Agrieza nehot. zb i-ževali v njegovih mislih ... V tej zvezi se je nujno spomnil Filipa Pcnthu škega, ki ga je imel nekoč na sumu, da je njegov tekmec, in ga je zaradi tega tolikanj sovražil, da bi ga bil prav gotovo ugonobil, da ni Agnezina smrt nenadoma končala njegove mržnje. Od očeta mu je preskočila misel na sina, na Klotarja Ponthuškega. »Ali ni čudno,« si je dejal ta čas, ko so ga oblačili, »da sem se, kakor nekdaj ob očeta, zdaj spotaknil ob sina in to skoraj v istih okoliščinah m na istem kraju? Sumničil sem Klotarja. kakor takrat Filipa. Zdaj vem, da Klotar Ponthuški ni zaradi Beranžerke tako pogosto prihajal v Vrvarsko ulico. Po tem takem bi mu moral odpustiti, kakor sem odpustil očetu. Da, ali mladi spletkar, ki si je znal osvojiti ljubezen Leonore de Ulloa, je ovira mojim načrtom. Razen tega si je tudi s svojo upornostjo zaslužil Kazen, k; bo drugim za z?led« Franc I je mislil, da zaradi višjih kor sti tako modruje. V resnici je še vedno odločalo v njem sovraštvo. Klotar Ponthuški jc* b'l -and ni^grv ponos zakaj niii sanjalo se mu ni. da je tisti, ki je ime! v Vrvarrki ulici opravka ?. niim. d^n Juan Tenorio. In ko si je zatrjeval, da mora kaznovati zasmehovanje kraljevske oblasti, ;ie prav na dnu srca vr-ck-1, da mu ^rc- za povsem osebno maščevanje. Ko bi bili sodniki spoznali Klotarja za nedolžnega, bi ga bil sam obsodil. Smrt fega plemiča je bila za kralja sklenjena stvar vTako mi luči b'žje.« je rekel na glas. »ker sem bil z očetom predober, naj zdaj sin plača za oba!« Njegovo veličanstvo je nato vprašalo, ali se je grof de Loraydan že javil v Louvru. ter ukazalo, nai ga privedejo, kakor hitro pride. Ta dan- se je začela pravda proti Klotarju Pon-thuškemu. Trajala je teden dni. Vsak večer si je dal Franc I. prebrati zapisnik vprašanj, ki so jih zadajali obtožencu in odgovorov. s katerimi se je branil. Obtoženec je priznaval upor v S kirni ulici tajil pa je. da bi bil v Vrvarski ulici žalil kralia. Trdil je celo. da ga tisti dan in ob isti uri v Vrvarski ulici sploh ni bilo ... Ves ta teden dni ni bilo v Louvru ne duha ne sluha o grofu de Loraydanu. Zaradi vsega tega je kraljeva jeza od dne do dne rasla. Ta jeza si je dala nazadnje duška s povsem nepričakovanim ukazom: upornikovemu tajenju naj se stori konec s tem, da mu na natezalnici izsilijo priznanje. Strašni ukaz ni prišel Francu I. povsem od srca. V bistvu ni bil kralj ne okruten ne krvoločen. Seveda bi mu bilo ljubše, ko bi bil Ponthus ubogljivo priznal zločin žalitve veličanstva in bi se bilo meglo vse gladko izteči. Udarec krvnikove sekire bi bil vsem in celo obtožencu samemu v odrešenje mirno končal zadevo. Toda kraljev ponos je bil prizadet. Mimo tega je bila usmrtitev plemiča, ki svojega zločina ni priznaval, dokaj sitna stvar: v vsaki reči je najbolje, da se držiš ustanovljenega reda, in tudi nedolžnega ubiješ najlepše tako, da je krivica na njegovi strani. Franc I. je torej ukazal, naj denejo Klotarja Ponthuškega na natezalnico. Ukaz so takoj poslali v Temple, z naročilom, naj se neutegoma izvrši. Kralj je dobro vedel, kaj se bo godilo v mučilnici, in nehote ga je zamrazilo, ko je slišal na lou-vrskem dvorišču poskok jezdeca, ki je odnašal per-gamen z njegovim podpisom. Zazdelo se mu je. da že sliši krike nesrečnika, ki mu škripci trgajo kite in lomijo kosti. Vendar si je takoj potolažil vest: »Malopridnež noče radevoljno priznati Torei ga ie treba prisiliti, da prizna. Kaj morem za to? Sicer me pa ne bo tam. da bi ga slišal, kako kriči.« Prav tedaj je stopil v sobano sluga s kralievim grbom na obleki, pokleknil pred njegovim veličanstvom ter mu pomolil zlat pladenj. na katerem je ležal zložen in s svileno nitjo povezan papir. Militarizem v Busiji švicarska sodba o reformah v sovjetski vojski O Rusiji se, kakor znano, v Evropi vedno piše v pretiravanjih, bodisi v eno, bodisi v drugo smer. V zadnjem času so mnogi Usti objavili poročila o strahotnem zb ranju ruskih divizij ob zapadni (evropski) meji Rusije, švicarski list »National Zeitung«, ki stalno posveča veliko pozornost razvoju ruske politike, pobija v eni svojih zadnjih številk vse pretirane evropske navedbe o premikanju ruskih čet, podaja pa s svoje strani naslednjo zanimivo sodbo o naraščajočem pripravljanju Rusije: četudi se o številu ruskih divizij ob zapadni ruski meji močno pretirava, vendar ni najbrž danes nobene nevojujoče se države, v kateri bi bilo vse življenje tako podvrženo vojaškim nujnostim in potrebam kakor v Rusiji. To pada toliko bolj v oči, ker je ruska miselnost bila doslej poudarjeno protimilitaristična. Ruske množice pa se danes pripravljajo na spoznanje, da je mir, ki ga uživajo, zelo varljiv in da se mora zato tudi Rusija pripraviti za vsak primer. Samo v poslednjih 14 dneh srno lahko zabeležili nekaj manifestacij, ukrepov ln sprememb, ki opozarjajo na razvoj sovjetskega militarizma. Tako smo v ruskih listih čitali o »dnevu telesne kulture«, »pomorskem dnevu«, »letalskem dnevu« ... Skoroda ne odprete ruskega lista, da ne bi v njem našli beležk o odlikova- . n;u oficirjev in vojakov, pa videli slike in j čitali življenjepise raznih novih generalov. { Odprava političnih komisarjev v rdeči vojski in njih podreditev vojaškim poveljnikom je najbolj zgovoren znak novega gledanja sovjetskih odločujočih krogov na vojsko in njene potrebe. Nič manj zgovorna ni v tem pogledu uredba o podaljšanju delovnega časa v vojni industriji vseh panog za eno uro. Nagla gradnja cest, kanalov ter odlikovanja delavcev na železniški progi v gradnji med Kandalakšo in Kuolajarvijem na Finskem — vse to in še marsikaj govori o vojaških pripravah v velikem stilu. Vzporedno s temi deli — nadaljuje švicarski list — moramo zabeležit; tudi velike spremembe v vrhovnem vojaškem vodstvu, ki kažejo, da si hoče Stalin za vsak primer zagotoviti sodelovanje najboljših strategov. Novi vrhovni poveljnik predstavlja nov tip ruskega vojskovodje. Iz vsega tega vidimo, kako zelo se je Rusija pod Stalinom oddaljila od one Leninove državne ideje, ki je v militarizmu videla le potrebno zlo. V primeri s pojmom ruske »vel i kodržavnosti« so komunistične ideje močno potisnjene v ozadje; one so danes le še sredstvo, ki se ga Rusija poslužuje v izvajanju svoje nove imperialne politike kot velesila. Ako bo med njo in kako evropsko koalicijo prišlo do oboroženega udara, bo komunistično-revolucio-narni moment gotovo daleč zasenčen po imperialnem. BELEŽKE Izjava ministra Markoviča V zvezi s potovanjem ministra pravde dr. Markoviča po Hercegovini so poročali listi, da je imel minister celo vrsto političnih konferenc in da je eni teh konferenc celo predsedoval neki aktivni sodnik. Sedaj je sprejel minister dr. Markovič novinarje in jim izjavil, da je bilo njegovo potovanje predvsem inšpekcijskega značaja, ker je pregledoval delo sodišč. Obenem pa se je želel tudi spoznati s prilikami med narodom v sedanjih časih. Dejal je, da bo vlada posvečala sedaj posebno pozornost prehrani prebivalstva: »Splošna želja vseh slojev je, naj vzame država pod svoje nadzorstvo vprašanje preskrbe s prehrano, tako da bodo merodajni samo splošni interesi. Država bo pustila na miru zasebno imovino, ne bo pa več dopuščala izkoriščanja enih na račun drugih, ki bi imeli slučajno priliko za uspešno špekulacijo. Kar se tiče politike v ožjem smislu besede, nisem imel tekom svojega potovanja nobenih političnih sestankov in konferenc. Sestajal sem se v posameznih krajih samo s svojimi prijatelji, ki so me pričakovali. Z njimi sem se razgovarjal o političnih prilikah in o sporazumu ter zagovarjal prisrčne odnošaje med posameznimi strankami.« 26. avgust 1939« je za Hrvate šele pričetek Hrvatsko časopisje se že nekaj dni bavi s pomenom sporazuma od 26. avgusta 1939., katerega obletnica se bliža. Spregovoril je tudi že »Hrvatski dnevnik«. V včerajšnjem uvodniku poudarja zgodovinski pomen tega dne, toda pristavlja, da po-menja lanski sporazum šele pričetek urejevanja odnošajev med Srbi in Hrvati. 26. avgust 1939. je šele prvi član v verigi zgodovinskega razvoja teh odnošajev po 1. decembru 1918., ki da je »vse postavil na glavo«. »Hrvatskemu dnevniku« se zdi, da nosi akt od 26. avgusta obeležje polovičarstva. Polovične ukrepe pa je treba čim prej spopolniti, ker sicer izgubijo svoj efekt. Ne moremo ostati in se vrteti na enem in istem mestu. Treba je iti dalje. Vse hrvatske narodne sile so koncentrirane na delo za narodno svobodo in samostojnost. Meje te samostojnosti so še relativno ozke. Njihovo razširjenje je zahteva časa, v katerem živimo, in politične vzgoje hrvatskega naroda. To vprašanje je treba razumeti v vsej njegovi resnosti in stvar ne trpi velikega odlaganja. »Od tega, kako se bo reševala, bo odvisno razpoloženje hrvatskega naroda napram vsemu, kar se pri nas dela, pa tudi napram mnogim drugim stvarem.« Konkretno smatra »Hrvatski dnevnik«, da je predvsem treba rešiti vprašanje finančne samostojnosti Hrvatske. Država je za sebe pridržala dohodke, ki so likvidni, banovini pa je prepustila davščine, ki se danes težko izterjavajo, in je zaradi tega Hrvatska v jako nezavidnem finančnem položaju. Tudi še ni povsem izvršena hrvatska avtonomija v zadevah notranje uprave, zlasti ne glede orožništva, ki se mora v polnem obsegu podrediti banski oblasti. Kar se tiče skupnih državnih zadev, zahteva »HD« njihovo decentralizacijo. Direkcijo pomorskega prometa je treba prenesti iz kompetence prometnega ministrstva na bansko oblast v Zagrebu. Reorganizacija Narodne banke Kakor poročajo iz Beograda, bo izvršeno imenovanje novega guvernerja Narodne banke šele ob priliki njene reorganizacije. Ostavki dosedanjega guvernerja dr. Dragutina Protiča bodo sledile ostavke članov upravnega sveta, čim bo objavljena uredba o reformi naše novčanične banke. Ta reforma bo izvršena v obliki kompromisne rešitve. Podržavljenja Narodne banke ne bo, pač pa bo v bodoče vlada imenovala ne le guvernerja in viceguvernerja, temveč tudi člane upravnega odbora. Delničarji bodo iz svoje sredine izvolili nadzorni odbor. Glede osebe bodočega guvernerja se še vršijo pogajanja med vladnimi skupinami. Po eni verziji bi imel biti guverner Hrvat, po drugi verziji je v ospredju kandidatura bivšega guvernerja dr. Radosavljeviča. V banki naj bi se po reorganizaciji njene uprave izvršile tudi dale-kosežne izpremembe med vodilnim uradni-štvom. V zvezi z reorganizacijo Narodne banke objavlja »Hrvatski Dnevnik« članek, v katerem iznaša pritožbe proti politiki Narodne banke nasproti Hrvatom. »Hrvatski dnevnik« zlasti polemizira proti trditvi, da so se Hrvati sami desinteresirali na Narodni banki, ker niso leta 1921., ko je bilo izvršeno povišanje glavnice, prevzeli nobenih delnic. Res je bilo, pravi »Hrvatski Dnevnik«, takrat dano v Zagrebu v sub-skripcijo 10.000 delnic po 3.500 din, ki so razen 500 komadov vse morale biti vrnjene v Beograd, toda takrat na Hrvatskem ni bilo razpoloženja in četudi bi bili Hrvati delnice prevzeli, bi imeli le eno šestino glavnice Narodne banke v rokah. Res je nadalje, pravi »Hrvatski Dnevnik«, da je bilo po stanju na dan 30. junija 1940. zavodom na Hrvatskem odobrenih 995 milijonov kreditov, toda večina teh kreditov je iz 1. 1931/32, ko je bilo treba bankam priskočiti v pomoč zaradi takratnega runa na denarne zavode. Glede normalnih potreb hrvatskega gospodarstva pa je postopanje Narodne banke še danes mačehovsko. »Hrvatski Dnevnik« zlasti ostro napada politiko tedanjega viceguvernerja Narodne banke dr. Milorada Gjorgjeviča, ki sedaj zopet sedi v izvršilnem odboru banke. Končno se »Hrvatski Dnevnik« pritožuje, da so Srbi v izvršnem odboru banke v večini, da je glavni direktor Srb in da med direktorji in načelniki sploh ni nobenega Hrvata. »Hrvatski Dnevnik« zahteva, da se napravi konec dosedanjemu sistemu in duhu, ki vladata v Narodni banki. Vedno po starih receptih Svoj čas smo poročali, da ie posebni pripravljalni odbor vložil pravila za ustanovitev »Društva prijateljev sovjetske Rusije«. Lista iz Kopitarjeve ulice so nas zaradi tega grdo napadli. Pred nekaj dnevi smo objavili, da so bila ta pravila zavrnjena. Isti listi so nas obdolžili nedovoljenih stikov z levičarji. Včerai smo prinesli popravek pripravljalnega odbora, da ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze še ni prepovedana. Gospodje iz Kopitarjeve ulice so se zopet spravili nad nas. češ da ie naša »skrb za člane teh pripravljalnih odborov značilna«. »Slovenski dom« pristavlja, da ie med člani pripravljalnega odbora »več vodilnih članov ljubljanske masonerije. ki namerava v filo-komunističnih društvih nadaljevati svoje preizkušeno delovanje.« Gospodje onkraj Zmajskega mostu naj že enkrat nehajo s svojimi klevetniškimi ' nami ga vanji in s svojimi zahrbtnimi podlostmi Oni vedo bolje, nego mi. kdo je pri nas mason in kdo ni. Zato nai pridejo že enkrat z imeni na dan. ker bomo sicer upravičeno mislili, da imajo tehtne razloge prikrivati, kje se ori nas nahajaio ma-soni. Blagoslov g. Škrbca Jesenicam Športni festival, jeseniškega delavstva se ie končal z lenim usoehom in je tudi doprinesel svoi del k utrditvi narodne vzajemnosti. V »Slovenskem narodu« je izšel v tei zvezi članek, ki ie kritično korigiral nekatera enostransko pobarvana poročila slovenskega časopdsia JRZ o poteku in rezultatih telovadnih tekem Včerajšnji »Slovenec« poskuša te mirne in stvarne ugotovitve prikazati kot poskus kvariti moralno Slogo na meii. kar je seveda popolnoma neopravičen očitek »Slovenec« se pri tem iako toplo izraža za sodelovanje telovadcev na meji domovine in citira »Sokolski glasnik«, ki ie pokazal na to slogo kot na vzor. Povsem drugega mnenja o jeseniški prireditvi ie glasilo S. župnika Škrbca iz Kranja. Njegov »Gorenjec« 'ni privoščil krasni jeseniški prireditvi ki je bila omogočena zaradi širokogrudne^a razumevanja Kraniske industrijske dražbe, dmere pozornosti, kakor sledečo beležko i7 Temenic: »Festivalska mora je odlegla. Želimo in upamo, da ne bo morila več našega kraja. Posebni vlak. ki nai bi pripeljal goste iz Hrvatske, ie iztiril nekie na noti Na Jesenice ga ni bilo Tudi visok' gostif. katerim na čast so nekateri Jeseničani izobesili zastave, se niso ustavili na Je°e"i-cah. Ker t>ri »Kraniski« na 1vp>č ■ nemško razumejo: »Schuster. bleib bei delnem T,ei-sten«, — to je tovarne ori železu, kulturna bistva na Pri prosveti!« Za ustanovitev gospodarskega sveta v Bolgariji Znani bolgarski strokovnjak za socialna vprašanja Janulov razpravlja v sofijskem »Miru« o novi organizaciji Evrope in piše v tej zvezi med drugim: »Nova Evropa bo doživela globoko socialno reorganizacijo. Ta reorganizacija pa ne bo vsiljena, razen državi, ki ne bo pravočasno Izdala zadostnih ukrepov za izboljšanje svojega socialnega sistema v smislu bodoče reorganizacije Evrope, da ne-rečemo sveta.« Avtor navaja nato znane izjave nemškega gospodarskega ministra dr. Funka o nemški zamisli gospodarske ureditve Evrope te članek takole zaključuje: »Smatramo za bolj ko kdaj neobhodno potrebno ustanovitev državnega gospodarskega sveta, ki ne bo iskal potrebnih podatkov in izdelal gospodarski načrt šele po reorganizaciji ostale Evrope, temveč še pred njo, da bo s tem olajšal bolgarske naloge. Obstoječe strokovne zveze in trgovske zbornice olajšujejo to delo, medtem ko poljedelski državni svet lahko služi za dober začetek v smeri ustanovitve splošnega gospodarskega sveta, ki bo poskrbel za enotno gospodarsko in socialno politiko.« Stratosferski top ? Italijanski listi, ki objavljajo obširna poročila o nemških letalskih poletih in oper racijah nad Anglijo, poudarjajo soglasno njih učinkovitost in obsežnost ter sodijo, da zadajajo angleškemu imperiju smrtne udarce. Listi tudi opozarjajo na okolnost, da so nemški daljnosežni topovi prvič otvo-rili ogenj s francoskfe obale na angleško obalo. V tej zvezi omenja poročevalec rimskega »Giornale d'Italia«, da Nemci »ne razpolagajo le s topovi kalibra 420 ali 510 mm, katerih akcijski radij presega 60 km, temveč da imajo tudi neko topovsko novost strahovitega učinka, tako zvani »stratosferski top«, ki strelja pod kotom 45 stopinj. Izstrelek doseže višino 30 km in seže do 250 km daleč. I t« Kakor je bilo pričakovati, se je »Slovenec« iskreno razveselil »odkritij« beograjskega gospoda dr. Danila Gregoriča. Pod velikim trikolonskim naslovom »Nečisti duhovi v Sokolu« skrbno beleži dr. Gregori-čeva razkritja in komentarje svoje posestri me po duhu in po morali, »Hrvatske straže«. Seveda dodaja tudi svojo lastno razlago. Pravi, da je sokolstvo še bolj pokvarjeno, nego je sam mislil. Sokol kraljevine Jugoslavije je okužen od framasonstva in sokolstvo je »po ogromni večini svojih organizacij vdinjano framazonstvu, ki je tajna organizacija vseh brezbožnikov sveta in ima svoje vodstvo v inozemstvu.« Z veseljem ponavlja »Slovenec« še kleveto beograjskih intrigantov, da so med sokolstvom tudi pripadniki drugih tajnih mednarodnih organizacij, in jo stopnjuje v trditev, da »imajo te tajne organizacije v Sokolu svoj prostor delovanja.« Dosedaj je »Slovenec« napram sokolstvu zavzemal posebno stališče. V splošnem je tu in tam priznaval, da sokolstvo vendar ni tako slaba stvar. Izvzemal je le sokolstvo v Sloveniji, ki da deluje v nekrščan-skem duhu. Sedaj mu je gotovo v bridko razočaranje, da g. Gregorič ni sprejel v svoj »seznam« framosonov vsaj par slovenskih imen. In tako »Slovenec« ne more najti nobenega »nečistega duha« baš tam, kjer bi mu bilo, kakor pravi »v veliko zadoščenje za njega, pa za vse krščanske in narodne ljudi . . .« Toda »Slovenec« si zna pomagati. Spravil se je nad »Jutro«, češ da ono »dobro ve, da je mednarodno framasonstvo koman-diralo Sokola v Jugoslaviji.« Toda »Jutro«, mesto da o tem piše, ugotavlja da noben od odgovornih političnih funkcionarjev napredne stranke v Sloveniji ni mason. To pa »Slovenca« ne interesira. Njemu sedaj ne Nečisti duhov i •t gre več za politične ljudi, kakor je še do včeraj vsakdo mislil, temveč »za Sokola gre, za njegovo vodstvo in funkcionarje, ne pa za Kramerja, ki je samo ponižen sokolski brat, ki pokorno posluša navodila saveza, ki je v framasonskih rokah.« Hic Rhodus, hic salta!, drago »Jutro«! kliče »Slovenec«. ? Gospodje v Kopitarjevi ulici tudi niso prav nič zadovoljni z našo ugotovitvijo, da v Sloveniji ni masonske lože ln da je število masonov pri nas neznatno. »Slovenec« se ni potrudil pogledat, ali je v Ljubljani loža ali je ni. če je ni, pravi, Je to samo zato, ker so naprednjaki centralisti in so raj-še včlanjeni v Beogradu. (Toda tudi tam so seznami masonskih članov gospodom iz Kopitarjeve ulice na razpolago. Pa naj jih nekoliko preberejo!) »Slovenec« končno priznava, da je število masonov v Sloveniji neznatno, pravi pa, nekaj pa jih je vendarle in ti »niso klerikalci«. Mi odgovarjamo: mogoče, da »niso klerikalci«. Toda nekateri izmed njih zelo ozko sodelujejo z gospodo lz Kopitarjeve ulice. Kar se tiče pa našega sokolstva, ugotavljamo, da zadostimo »Slovenčev!« radovednosti, (ki bi si jo seveda lahko na drugem mestu mnogo lažje potolažili), da noben od naših vodilnih sokolskih funkcionarjev ni mason. Naj še dodamo, da nam iz Beograda poročajo, da so tudi navedbe dr. Gregoriča, kar se sokolskih imen tiče, razen treh imen, vse izmišljene. V ostalem vidi naša javnost, kako se potrjuje naša domneva, da je ves tamtam o masonskem vplivu v sokolstvu le intriga proti tej naši najodličnejši nacionalni organizaciji, ki v duhu jugosloverstva veže vse dele naše države in našega naroda. Poplave v Savinjski dolini Celje. 22. avgusta. Današnji nalivi, ki so trajali neprenehoma od snoči in so prestali šele okoli 14., so povzročili, da so pričele vode po vsej Savinjski dolini močno naraščati tako da so po večini prestopile bregove. Iz Savinjske doline prihajajo poročila, da je večina pritokov Savinie prestopila bregove. Savinja sama ie pričela naraščati že ob 8. zjutraj ter ie hitro naraščala tako. da ie v dveh urah narasla za meter nad normalo Nocoi ob 20. ie bila že 2.5 m nad normalo. a se zdi. da ie dosegla maksimum ako ne bo dalje deževalo, kar za enkrat ne kaže. Pritoki Savinie Koprivnica. Ložnica in zlasti Voglajna so prestopili bregove popoldne ter se razlili čez travnike in niive do bivališč ob njih. Tokrat so pritoki mnogo bolj narasli kakor Savinja. Okrog Celja so najbolj prizadeti kraji i proti Vojniku. kjer se ie razdivjala Hu-dinja in celo odnesla nekaj brvi in en most. Tudi jez pri Škof j i vasi ie poškodovan. Najbolj ie pod vodo Ostrožno. kier sta se razlili Sužnica in Koprivnica. Ostrožno ie zlasti prizadeto zaradi tega. ker je že pred kratkim toča oklestila vse poljske prideflke in hmelj. Sedanja poplava bo opravila še ostalo. Pod vodo so deloma Gaber je ob Vogla j ni. Dolgo polje in kraji ob Dečkovi cesti kjer so morali izprazniti pritlična stanovanja. Tudi Skalna klet je odrezana od mesta in orav tako Zavodnja kier ie železniški viadukt ob hotelu »Po- šta« zalit za približno meter visoko. Za prehod pešcev so postavljene zasilne brvi. Avtobus proti Št. Juriju popoldne m mogel voziti. Povodenj v okolici Ljubljane va Ljubljana, 22. avgusta Deževje, ki sc že nekaj dni zapored razli-nad našo pokrajino, grozi sprožiti na Ljubljansko polje novo povodenj. Dotoki Ljubljanice vzdržcma naraščajo in so na mnogih mestih prestopili bregove, tako da so polja in travniki, pa tudi nekatera naselja že pod vodo Mali graben je vse mostove od Dolgega mostu do Robežnika v Mestnem logu preplavil tako da so vse kmetije v tem okolju s polji in domovi pod vodo Prav tako se je v Notranjih goricah voda razlila čez polja in travnike, da je ce- sta proti Ljubljani na mnogih mestih že neprehodna. Podoben je položaj po barjanskih vaseh, kjer so v smeri od I?ke vasi čez Barje že skoraj vse ceste neprehodne. Glinšči-ca je tako zvrhano polna, da pri Sokoilskem domu na Viču teče že tik pod mostom. Kakor pripovedujejo potniki, ki prihajajo v Ljubljano, je tudii na Bokalcah vse pod vodo. Spričo dejstva, da v polhograjskih hribih še ves popoldan vzdržema lije dež, je upravičena bojazen, da bo povodenj narasla. Kmetje v ljubljanski okolic' se boje, da bo skromen donos letine, ki je letos itak slabo kazala, upropastiil predjesenski naliv. SPORI Jadran pri nas Drevi ob 20.30 ligaški dvoboj Split—Ljubljana Spored iigaškega ' plavalnega dvoboja med splitskim HPK Jadranom In Ilirijo, ki bo nocoj ob 20.30. na Iliriji, bo izpopolnjen z damskim dvobojem druge garniture našega ligaša in v Ljubljani že znanega Mariborskega plavalnega kluba, ki ima, kakor se je pokazalo, na nedavnem prvenstvu Slovenije, za Ilirijo najmočnejšo dam-sko plavalno skupino v Sloveniji. Nastopili bodo še tudi skakači Ilirije s kompletnim programom za državno prvenstvo ter v plavanju na 400 m prosto druga skupina Ilirijanov, ki se pripravlja za nastopanje v ligaškem moštvu. Program in vrstni red bo nocoj tale: 1. 400 m prosto gospodje — liga 100 m prosto dame — liga 100 m hrbtno gospodje — liga 50 m prosto dame — MPK 200 m prsno dame — liga 100 m prsno dame — MPK 100 m hrbtno dame — MPK 400 m prosto gospodje — Ilirija 100 m prosto dame — MPK 100 m prosto gospodje — liga 100 m hrbtno dame — liga 200 m prsno gospodje — liga skoki — Ilirija 14. 4X100 m prosto dame — liga 15. 4X200 m prosto gospodje — liga 16. waterpolo. — liga Nocojšnje tekmovanje ima torej posebno obeležje in bo manifestacija damskega plavalnega športa: v ligaškem srečanju bosta pomenila kulminacijo večera oba dvoboja Beara: iFnc in pa borba najboljših damskih štafet v državi, ki sta do medsebojnega srečanja v Splitu obe še bili ne-premagani, tam pa je Jadran podlegel z minimalno razliko — razen tega pa bo še 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. ta večer prvi nastop mariborčank v Ljubljani, ki jih poznamo iz poročil o prvenstvu Slovenije v Mariboru pred desetimi dnevi. Prireditev se bo pričela točno. Izognite se navalu pri blagajnah in kupite vstopnice v predprodaji na kopališču. Tam si tudi lahko, izberete sedež po svoji želji, kar vam zvečer ne bo mogoče. Za vršenje funkcije vrhovnega sodnika v plavanju in vvaterpolu je tokrat pozvan g. Mičo Blazina s Sušaka. Damski dvoboj MPK — Ilirija odpovedan Zvečer je v Ljubljano prispela brzojavka vodstva MPK, da mariborske plavačice za-radi bolezni ne bodo mogle startati, zaradi česar bodo morale nocoj od pasti vse vmesne točke v damskem dvoboju med MPK in Ilirijo II. Navodila gledalcem! Obiskovalce današnje ligaške tekme Jadran—Ilirija opozarjamo, da je število stojišč omejeno, zaradi tega naj si vstopnice nabavijo v predprodaji, ki bo danes ves dan do 18. ure. Gvalna tribuna, na katero bosta vodila dva pristopa, je razdeljena na tri dele: I. (pri stolpu) sedeži 1—157, II. (v sredini)- 158—314, IH. (pri malem ba-eznu) 315—450. Sedeži 451—530 so na južni strani bazena. V orientacijo publike bo na tribuni izvešen tudi situacijski načrt tribune. Publiko naprošamo, da zaradi točnosti sporeda pravočasno zasede prostore. K sedežem ne bo nihče imel pristopna brez ustrezne vstopnice. Dva zanimiva nogometna gosta Zagrebški Uskok proti Marsu V nedeljo ob 16.30 bo na igrišču Ljubljane prav zanimiva prijateljska tekma med gornjima kluboma. Zavedajoč se velike odgovornosti in važnosti, ki jo ima Mars kot novi član slovenske nogometne lige, je povabil za nedeljo to zelo močno in simpatično zagrebško moštvo. Mars se vneto pripravlja za bodoče tekmovanje. To nedeljsko srečanje bo zadnji poizkus pred prvenstveno borbo. Moštvo Marsa je zelo posrečeno izpopolnjeno z novimi močmi, ki se bodo borile prav tako vztrajno kakor stari klubovi borci. Upajmo, da bodo Marsovci vzeli stvar resno v roke. Zagrebčani so prav nevarni nasprotniki, najboljše moči imajo v obrambi. Občinstvo, ki rado gleda lepe tekme, bo prišlo na svoj račun. Mars se bori za napredek našega nogometa, razen tega pa si tudi prizadeva, da bi spet dvignil zanimanje naše športnega občinstva za nogometni šport. Predtekma se začne ob 15., glavna igra pa ob 16.30. Jeseniško Bratstvo proti Jadranu Videli smo na delu skorajda že vse nove slovenske ligaše, le jeseniškega Bratstva še v Ljubljani nismo imeli v gostih. V transferu so si Jeseničani izmed vseh klubov pridobili najboljše ljubljanske moči. Od kar je vodstvo športa prevzelo v gorenjskem kotu tovarniško vodstvo KID, se je na Jesenicah marsikaj izpremenilo v dobrobit nogometa. Nogometni razred se je močno dvignil, saj so še v spominu neverjetni rezultati nasproti našim in izven naše banovine znanim klubom. Kloniti je morala naša Ljubljana, Mars se je vrnil poražen, zagrebški Gradjanski je z srečno zmago odšel, a v nedeljo je proslavljena Bata morala priznati njihovo moč na zelenem polju. Vsi ljubljanski klubi in tudi Jadran se je letos že vrnil poražen lz gorenjske metropole. V moštvu Bratstva nastopata tudi nekdanja stebra Trnovega Markič in Marn; trnovska in viška publika že nestrpno pričakujeta, da bi jih videla na delu v novih okoliščinah. Tudi ljubljanska ligaša Ljubljana in Mars sta močno interesirana pri tem nastopu, ker bosta v tem srečanju lahko videla kvaliteto in športni nivo novega Bratstva ln po tej igri pravilneje gledati na uspehe v slovenski ligi. Tekma bo na igrišču Jadrana v Kole-zlji ob 16. s predtekmo ob 15. V nekaj vrstah Na kraljev rojstni dan dne 6. septembra bo v okviru raznih športnih svečanosti v Beogradu — med drugim tudi prihod kolesarjev z devetdnevne dirke po Srbiji velika mednarodna nogometna prireditev, in sicer meddržavna tekma med Rumunijo in Jugoslavijo. V predigri bosta nastopili najboljši mladinski moštvi obeh držav. Isti dan bo v Bukarešti še nogometni dvoboj med B garniturama Rumunije in Jugoslavije. Moštvo naše državne reprezentance bodo sestavili na prihodnji seji VNS ln se že zdaj smatra, da bo r glavnem sestavljeno iz igralcev srbske nogometne zveze. Zanimivo je v zvez1 s te- mi pripravami, da ie hrvatska nogometna zveza odklonila, da bi poslala svojo Ju-niorsko reprezentanco na dve tekmi za preizkušnjo v Beograd, češ da so v Beo-' gradu Zagrebu še dolžni povratno junior-sko tekmo in naj jo zato pridejo sedaj odigrat tjakaj, če na ta predlog srbska zveza ne pristane, HNS prepušča njej, da Mstavi elitno mladinsko moštvo proti Ru-SUnlji aamo Is srbskih igralcev. V BodimpeSH so imeli v teh dnevih velik turnir v waterpolu, v katerem je igralo več najboljših moštev lz Italije, Nemčfr je in Madžarske. Višek sporeda je bil t torek 20. t. m. na madžarski državni praz» nik, ko sta se sestali kot zadnji reprezentanci Italije in Nemčije. Tekma se je končala s 4:3 (1:1) v korist Italije. Tako je Italija v tem tekmovanju zasedla drugo mesto z dvema točkama, medtem ko je prišla na prvo madžarska reprezentanca s tremi točkami, Nemčija pa na tretje z 1 točko. To odločilno srečanje, kakor vse ostale tekme, je sodil jugoslovenski sodnik inž. Stergar. Kritike o njegovem nastopu niso posebne povoljne in je baje občinstvo med posameznimi tekmami često protestiralo proti njegovim odločitvam. Ker je bila varaždinska Slavija, kakor smo že včeraj zabeležili, sprejeta kot deseti klub v hrvatsko ligo, so jI obenem že za to nedeljo določili prvega nasprotnika. Slučaj je nanesel, da je imel ta dan prost termin Gradjanski in tako bodo Varaždin-ci v nedeljo za otvoritev lahko okusili vse senčne strani Iigaškega tekmovanja v nastopu s samim državnim prvakom Jugoslavije. V ostalem pa bodo morali določeni vrstni red v ligaškem tekmovanju sploh spremeniti, ker je bilo med tem ustanovljeno tekmovanje za veliki pokal Jugoslavije, za katerega je bil rezerviran po en termin mesečno, in sicer vsaka prva nedelja. V srbski ligi bodo glede na to najbrže premaknili srečanja, ki padejo na takšne nedelje na poznejše termine. Športni dan Amaterja v Trbovljah To nedeljo bo imel trboveljski SK Amater svoj 14. športni dan. Za ta dan si je izbral precej pester spored. Za dopoldan tekme je razpisan krasen pokal. Na turnirju bodo sodelovali naslednji klubi: SK Radeče, Rctje. Dask in Amater II. Dasi so si vsa ta moštva precej enaka, vendar se lahko trdi, da ima SK Retie še največ upanja, da pribori pokal. Popoldne bo najprej na sporedu finalno srečanje obeh zmagovalcev iz dopoldanskih tekem, ki se bo začelo ob 15.30. Za glavno tekmo pa je Amater dogovorjen s Concordljo iz Zagreba. Vsi, ki se zanimate za noeomet, ste vabljeni v nedeljo na športni dan Amaterja, ki bo seveda ob vsakem vremenu. Brzi nogometni turnir v Zagorju V nedeljo 25. t. m. popoldne bodo imeli na loškem igrišču velik živžav. Zagorska Svoboda ima ta dan brzi nogometni turnir, na katerem bodo razen domačinov nastopili še gostje iz Hrastnika in Radeč. Med občinstvom, ki se zanima za nogomet, vlada za nedeljski nastop zagorskih nogometašev veliko zanimanje. STK Moste. Drevi ob 20. zelo važen stanek vseh nogometašev. Sestanka se morajo udeležiti vsi igralci I. moštva, ki računajo, da pridejo v poštev za nedeljsko gostovanje na Rakeku. Dobra vest za vse trgovce z radioaparati ! Pazite na ta znak na radioaparatu: on pomeni lažjo prodajo! Radioaparati opremljeni s tem znakom kakovosti, Vam prinašajo najboljši promet. To so tisti aparati, katere je visoko razvita nemška radio-industrija izbrala za izvoz, med veliko izbiro najboljšega. Visoka tehniška popolnost in prvorazredni materijal so povezani z elegantnimi in modernimi oblikami omaric. Pri nakupu jamči ta znak za brezizjemno vernost vzorca, največjo protivrednost pri vsaki ceni in točno dobavo. r Zato tudi Vi pravoia.no naročilo! I Taka brošura vse-bu/0 dm o kvalitativnih aparatih s novim znakom. Mi Vam jo bomo rade-volje in brezplačno poslali, bre* vsake obveznosti za Vas. Obrnite se na mestnega zastopnika nemške radioindustrije! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vzgojiteljico asa triletnega otroka 6 prvovrstnimi referencami Išče boljša družina v Kumanovu za 1. september. Prednost imajo tiste, ki govore en tuj Jezik. Ponudbe z zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Mesto odlično«. 23050-1 Trgovskega pomočnika hitrega, točnega, veščega občevanja s strankami išče foto-trgovina. Lastnoročne, obširne ponudbe z navedbo plače dostaviti na: Pošt. fah 788, Beograd. 23076-1 Pekovski pomočnik ki bi tudi raznašal kruh, dobi službo. Rožna dolina c. 11-14. 23096-1 Kolarskega pomočnika za izdelovanje avtokaro-serij takoj sprejmem. Ponudbe pod »Dobro iz-vežban« na og'.. odd. Jutra. 23094-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejmem. Lombar Gilbert, frizer. Ljubljana VII. Celovška c. 34. 23113-1 Šoferja treznega, poštenega, išče špedicijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »špedicija«. 23111-1 Dva pečarska pomočnika za postavljanje peči ter štedi nikov Iščem. Plača najvišja. Rajšp, Maribor, Orožnova 6. 23109-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din, za šifro ali adjanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Drogistka mlada, prvovrstna moč, želi spremeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro Izurjena moč«. 23067-2 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štedilnik 2 ln pol plošče, z boi-lerjem za 250 1, dobro ohranjen, naprodaj. Ponudbe na teCef. štev. 34-40. 23066-6 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rabljene avtogume plašče in zračnice, samo velikosti 4.50 do 5.25-17 in 450, 5.00 do 6.00-16 kupuje po najvišji ceni DKW zastopstvo I. Lovše, Celovška c. 93. 23090 10 Avto-gume vseh dimenzij dobite pri Jugopromet, Golob Ivan Celje, Krekova 11. 23110-10 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Razno staro pohištvo razprodaj amo. Hrenova ulica 17 pritličje levo. 23089-12 HEE8ES Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Hišo z vrtom na Poljanski cesti 71 oddam v najem. Pripravna za trgovino, mlekarno, pekarno ali slično. Več se izve istotam. 23102-17 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vojno škodo ln vse druge drž. papirje kupujemo ln prodajamo. Tudi pcea-mezne komade. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 22972-16 Kupuje! Prodaja! Hranilne knjižice oank in nraniinic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor. 188-16 Knjižice Praštedlone, Kmetske posojilnice ljublj., Mestne hranilnice Celje, Ju-gobanke kupimo za takojšnjo gotovino. Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka ul. 12. 23106-16 Prilika, ki se ne povrne! Ena najbolj prometnih gostiln v sredini Ljubljane, z velikim vrtom in dvoriščem, lepimi lokali in inventarjem ter velikim prometom se odda v najem. Interesenti, ki imajo najmanj 120 tisoč din kapitala, naj se javijo samo osebno pri: Rudoltf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 23104-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanlšt znesek 17 Din Večstanovanjsko hišo kupim: Bežigrad, šiška, tudi v smeri št. Vid. Ponudbe s približno ceno na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina* 23007-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 17 Din. Opremljeno sobo oddam takoj stalnemu gospodu. Poseben vhod. Pleteršnikova 26-11. Sv. Krištof. 23099-23 ru> Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmar.jš) znesek 12 Din Sobo Z vso oskrbo pri dobri rodbini v središču Ljubljane ižčem za 161etno gospodično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 3095«. 23095-23a 50 n umkd asezoevemo mumit pftl IGN.VOKj uu bl2ana. tavcaajevok 9 i r 6T.KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE v HOTELU .SOČA' SV. PETRA CESTA Dijaške sobe Beseda l Din. davek v Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. K rodbini, ki ima sina tretješolca, iščem v bJIžini bežigrajske gimnazije stanovanje z vso oskrbo. Pogoji: klavir, nemška kon-verzacija, pomoč pri učenju, predvsem pa strogo nadzorstvo. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Strogo nadzorstvo«. 23081-22 Učiteljska družina sprejme dijaka v vso oskrbo. Pomoč pri učenju, strogo nadzorstvo. Center, klavir, kopalnica. Naslov v vseh poslov. Jutra. 22629-22 Živctli Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Foksterierje čistokrvne. 2 meseca stare z rodovnikom prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23098 27 ^JDrdibeh Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dražba bosanskih preprog predposteljnikov, suhe robe, steklenic, namiznih prtov, se vrši v soboto dne 24. t. m. ob 14. uri v Trdinovi ulici št. 7 pritličje levo. 23070-32 f Prizadevanja za dobro vzgojo naroda Nova zanimiva predavanja v Pedagoškem tečaju Ljubljana, 22. avgusta K predavanju Bogdana Jurančiča, ki je šolski upravitelj »visoke« hribovske šole na Telčah in znan naš vaški socioflog, »e je zbralo v pedagoškem tečaju v torek popoldne več ko 300 poslušalcev. Vodilna misel njegovega predavanja je bila: vaško učiteljstvo se zaveda svojih novih dolžnosti do naroda. Temeljito poznavanje vasi je glavni pogoj zdravljenja našega podeželja, ki je kulturno, gospodarsko in moralno pohabljeno. Sodobno življenjska šola mora biti zasidrana v potrebah vasi. Vsak inteligent, ki prihaja v stik s slovensko vasjo, bi moral sam zase razčistiti vprašanja o kmečkem življenju, gospodarstvu in kulturi, o kmečki slogi in poštenosti. Vsi vemo. da doživlja naša vas zaradi nagnitih gospodarskih osnov močno krizo. Socialne, moralne in kulturne vrednote propadajo. Kdo je kriv? Demagog je uprl kazalec v učiteljstvo, ki da je krivo vsega zla v naši deželi. To je seveda daleč od resničnih stvarnih vzrokov vaške krize. Vsi vemo, da ima učiteljstvo v današnji dobi prav malo ali skoraj nič vpliva na javno življenje vasi. Tudi kmečka mladina ne more prinesti iz šole novega duha, ker nima svojega mladinskega zanosa, kakor je to pri akademski in delavski mladini. Meščani zro na vas skozi rožnate očala noddljske-ga uživača vaške idile. To je zgrešeno. Le realno gledanje brez vseh sentimentalnosti in predsodkov omogoči pravo spoznanje današnjega vaškega ustroja. Tu imajo vzgojitelji iz naših vasi hvaležno polje proučevanja in dela po smernicah Učiteljskega pokreta. Delo sodobnega učitelja na vasi je težko, pestro in mnogostransko. Učitelju je potreben neposredni stik z vaškim ljudstvom, da spozna njegove želje in potrebe, ki ne prihajajo do izraza v lažnih »kmečkih taborih in resolucijah* katere prirejajo tisti, ki žele imeti monopol nad dogajanji v naši vasi. Naše podeželje bo treba gospodarsko dvigniti Učitelj naj v bodoče sodeluje pri tem delu manj praktično, bolj kot vzgojitelj v šoli in izven nje. S preudarno vzgojo naj vceplja kmetskemu ljudstvu duh vzajemnosti in smisel za skupna prizadevanja. Tako bc iz gospodarskih pokretov nastal socialni pokret ki bo uspešno vzgajal naše ljudstvo k vzajemnosti. kakor lahko služ' *a primer gradnja broda na Ptujskem polju. — Živahno odobravanje je bilo živo priznanje predavatelju. Danes dopoldne je nastopil prav tako pred 300 tečajniki učiteljne oficielnega po- V globoki žalosti javljamo, da nas je naš ljubi soprog in oče, gospod Viljem Elsbacher realitetni posestnik 21. avgusta za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 23. avgusta ob 16. uri iz hiše žalosti, Florjanski trg 4. Ptuj, 21. avgusta 1940. Friderika Elsbacher, soproga; Kart, Erna, Ernst, otroci Od Vas ie visno. imate obleko »dno *">t novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali Barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetiolika niča J)opisi Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din. aa dajanje naslova 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Center mesta. Cisto 1764. Dalmacija, Drž. upokojenec,. Dobra služba 657. Dober promet. Dobra gcepodlnja, Dober, Dobra brana, Event z oskrbo. Fantič od mu-štra. Grščina 100, Gorenjska 80, Gostilničar-ka. Gorenjsko" 23, Hanzl, Hvaležna, Hotel, Jesen 65. Izvežbana z večletno prakso. Iščem prazno. Kurjač 631, Kmečko posestvo. Kuhar, Kavcije zmožen 282. Kovačnica, Lepa lega 93, M. J. 24, Mirna 74 Mirje 10, Mirna stranka. Mirje 693. Miren kraj 903. Ma ina. Mirna. Mešano blago, Navedba cene. Nizka cena. Na zapadu. NU lepem mestu, Nujno takoj, Nada, Ognjižče. Odkritosrčnost, Povezanost z družino. Pomoč pri učenju. Poštena m snažna. Plačam takoj 829, Pozna sreča 50. Pla čam takoj; Poštena in vestna, Poštena, Prijetna zunanjost, Ramco, Bavno pravi čas, Snažna in poštena. Srečna bodočnost 224, Stroga dlskrecija. Sem gospa in vendar tako sama. Sa-niostojna koresponden-tttija. Simpatična 47-1, Slaščičarna 200, Sposob-Spošno prevoz-Strojni mojster, ilnlk za kuharico. Transformator, Točen pSačnlk, Takoj proti gp tovini. Takoj 22, Trgovski učenec. Trgovski pomočnik.' Težak položaj. Tajnost 989. Transport, Tijnost, Točnost, Točr.a plačnica 99, Uradnik 937, Učenka, Upokojenec, Ugodno, Vse po ceni, VeSča takcuj. Vestna, V bližini Ljub jane. Vrtnar, Vajena. Vajenec Zdta. Zmožna 667, Zračna sobp 7», Zenitov takoj, železni 16. Din 250. 1. oktober 902. izkusnega razreda na Teznem g. Miloš Ledinek. Tri ure je v lepo zaokroženem predavanju govoril o strnjenem in predmetnem pouku. Tak pouk ni sam sebi namen, temveč le vzgojno sredstvo Za uspešno šolsko delo je učrtdju potrebno, da se jasno zaveda, kaj hoče. nadalje, ali sr. dani pogoji za njegovo delo in kako bo obdelal obrazovalno dobrino. Predavanje je bilo strogo strokovno Za svoje jasne poglede na sodobno šolsko delo je bil preda-tatelj nagrajen z burnim odobravanjem. Sledilla je razprava, v kateri se je razbi-s t rilo in pojasnilo še marsikatero vprašanje modernega vzgojstva. Avtor programatične razprave »Slovenska šola in učitelj pred sodobnimi nalogami,« g. Martin Mencej, učitelj na pomožnem oddelku v Kozjem, je predavali o raziskovanju šolskega razreda, ki predstavlja zelo pestro družbo malih ljudi. Nujno potrebno je opazovanje in razumevanje otrok v razredu s preizkušanjem inteligenčne zmogljivosti otrok. Duševni prerez vseh učencev nudi raznoliko sliko, koliko otroci zmorejo in za kaj se zanimajo. To omogoča razumevanje otrok in okolja, ki vpliva na telesni in duševni razvoj otroka in na njegov šolski uspeh. Raziskovanje v tem pravcu nas približuje resnični življenjski stvarnosti in omogoča, da vzgojitelj pravillno uravnava svoja stremljenja. Tajnik zveze društev »Solla in dom«, profesor učiteljske šole g. Vekoslav čopič je nato podal dobro zajete misli o učiteljih-sodelavcih. Mem predavanjem je bil večkrat prekinjen s pritrjevanjem. Zavzemal se je za načrtno sodelovanje učiteljev na vsaki šoli, v sreskem društvu in na pedagoških tednih. Le načrtno, smotrno osredoto-čanje energij, sredstev m časa vseh 400 slovenskih učiteljev lahko vodi k velikim delom. Prikazal je sedanjo dobo civilizacijske brezčutnosti. ki ubija človeka. Zavzemal se je za več toplote v človeških medsebojnih odnosih, nastopil je proti ovadu-štvu in hlapčevstvu ki cvete v vseh stanovih, pa tudi v učiteljskem. Čuvanje stanovske veljave in osebne duhovne svobode v požrtvovalni službi za resnične narodne potrebe je najvišja zahteva poštene vzajemnosti slovenske učiteljske družine. Didaktični vodja poizkusne šole v Ljubljani R. Kobilica je podajal zdrave misli o sodelovanju šole in domu pri vzgojnih vprašanjih. Šola ni nepotrebno zlo, marveč važna narodna ustanova, ki mora rasti iz narodovih potreb. Učiteljstvo je vedno z veseljem pozdravilo sodelovanje staršev pri šolskih zadevah. Vsak narod ima takšno šolstvo, kakršno si je sam ustvaril s svojimi zahtevami. kih za teoretične predmete, za solopetje (koncertno in operno), za klavir in orgle ter za orkestralne instrumente (—} šolstvo š— Glasbena Matica ljubljanska se je odločila, da bo čim boij propagirala pouk orkestrskih instrumentov. Predvsem gre tu za pouk violine, ki je glavni instrument pri sestavi orkestra. Gojenci tega predmeta bodo imeli v novem šolskem letu dvakrat na teden po 20 minut pouka in ne po 15 minut, kakor doslej. Pri obisku vseh ostalih orkestrskih instrumentov pa imajo gojenci dvakrat po pol ure tedenskega pouka. Ukovina ostane ista, kakor doslej, zato vabi odbor starše, da v velikem številu priglase učence, predvsem za violinski pouk, saj je obisk violine tudi zato lažji, ker je nabava instrumenta združena z razmeroma majhnim izdatkom, potreben pa je absoluten posluh. Na šoli Glasbene Matice poučujejo: klavir, violino, petje in teoretične predmete. Vpisovanje od 2. do 5 septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7-1. (—) š— Za vpisovanje na državni srednji glasbeni šoli je določen rok od 1. do vključno 15. septembra. Novovstopivši gojenci se morajo javiti do vključno 5. septembra. Sprejemni izpiti bodo od 6. do 10. septembra. Vrstni red izpitov bo objavljen na razglasni deski. Informacije glede sprejemnih pogojev se dobe v pisarni Gosposka ulica 8-1. Poučevalo se bo v oddel- h življenja na deželi PREVALJE. Prostovoljna gasilska četa iz Prevalj je priredila na Veliki Šmaren pred Sokolskim domom svejo običajno letno tombolo Izredno lep poletni dan je privabil k tomboli, na kateri je bilo preko 300 večjih in manjših praktičnih dobitkov, veliko število obiskovalcev, ki so bili s tombolo v splošnem zadovoljni. Po tomboli se je vršila v Sokolskem domu veselica, ki je bila nad vse dobro obiskana. Opaža se, da ljudstvo razume potrebe in težave gasilstva v današnjih kritičmh časih tu ob severni meji naše države, zato se je v tako lepem številu udeležilo gasilske prireditve in s tem pripomoglo k uspehu. Gasilska četa, ki je na tej prireditvi dosegla znaten čisti dobiček, bo lahko nakupila z dobljenim denarjem potreben gasilski material. Po tej poti se društvo na j topleje zahvaljuje vsem obiskovalcem prireditve, v prvi vrsti pa raznim ustanovam in osebam, ki so blagovolile podariti za tombolo razne dobitke v denarju ali v naravi ter s tem pripomogle k lepemu finančnemu izida tombole. Iz Trbovelj t— Vsem delavcem in delavkam! Naša občina je bila telefonično obveščena, da dobi zaposlitev več delavce vin delavk iz Trbovelj, in to pri obiranju hmelja v Savinjski dolini. Zaposlitev lahko dobi vsak takoj. Priglasiti se je treba na Vranskem pri podžupanu g. Šventnerju. Plača je po 2.75 din n auro brez hrane, s hrano pa po 1.75 din na uro. t— Sklad za obrambo pred letalskimi napadi. Občinski odbor občine Trbovlje je v smislu Zakona o občinah izdelal pravilnik o ustanovitvi, uporabljanju in upravljanju skiada za obrambo pred letalskimi napadi. Banska uprava je pravilnik z dne 8. avgusta odobrila. Sklad upravlja občinska uprava. O njegovem stanju se vodi poseben blagajniški dnevnik. Dohodke bodo tvorili prispevki občine iz vsakoletnega občinskega proračuna, prispevki države in banovine, pa tudi prostovoljni prispevki in darila. Ako bi se sklad ukinil, pripade vsa imovina občini. t— Nenadna smrt. V torek so prepeljali z reševalnim avtom v bolnico g. Krmelja Ivana, rudarja, ki pa je že med prevozom izdihnil. Mučila ga je huda bolezen, ki ji je v najlepši dobi 53 let nenadno podlegel. Blag mu spomin, žalujočim naše so-žalje! R Petek. 23. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Naše veselje (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled tujskoprometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Bosanski satirik. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut za planince. — 20.10: Spet so se odprla šolska vrata (gdč. A. Lebarjeva). 20.30: Domač koncert: Fantje na vasi. —• 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Nekaj komornih zvokov (plošče). Beograd 19.40: Plošče. — 20.10: Simfonični koncert. — 22: Petje. — 22.30: Ples. — Zagreb 17.45: Pesmi. — 20.30: Brahmso-va glasba. — 22.10: Plesna muzika. —■ SoHja 19: Vesela muzika. — 20: Klavirski koncert. — 20.50: čajkovskega opera »Evgen Onjegin«. — 23: Ples. — Praga 19: češke pesmi. — 19.40: Operetni večer. — 21.35: Letalske koračnice. — 22: Brucknerjeva IV. simfonija. — Berlin 19.15: Mali orkester. — 20: Muzika iz Daljnih dežel. — 21.30: Lahka glasba. — 23.10: Komorni koncert. — Rim 19: Simfonični koncert. — 20.30: ' Lahka godba. — 22: Skladbe za čelo. — 23.25: Plesna muzika. Postani in ostani Sian Vodnikove družbe! Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inaeratsi dal je odgovora Alojz Novak. — Vsi f Ljubljani.