Štev. 8.


V Ljubljani, 21. aprila 1916.
LVI. leto.
m	
	-•«aš.
	
	
	S
	
	
	g
m u	
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno posiane knjige itd. je pošiljati samo na nrslov :
Urednišho Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Roke isov ne vrnčaino. Vse rošilj t ve ;e po:.' jati iran' o.
Učite!T i Tovariš izhaja vsak petek popoldne A o je ta ci rt praznik, izide list dan pozneje. Vse 1 :to velja . . 10-— K pol leta .... 5- „ četrt ta .' . . . 2% 0 „ posamezna štev:'!m po 20 h.
Za oznani'a je p I č,ti od enostolpne petitrvrste, če se tiska enkrat . . 14 h .' . . dvakrat . . 12 , . . . trikrat . . 10 , za i:adaijna iv ričenja od petit-vrste po 8 h. 0 nanila sprejema Učiteljska tis a.na (telefon št 118).
Za reklemne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h .za pait-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
Prihodiiia številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 4. maja 1916.
Ob koncu meseca julija 1914, ko je vzplamtel vojni vihar, je skoro popolnoma prenehalo društveno delovanje. Zaveza rešuje samo najvažnejše in najnujnejše zadeve; nekatera Zavezina društva se shajajo !e redkoma k zborovanjem, druga pa so popolnoma ustavila svoje delovanje.
Stari, neistiniti izrek: „Inter arma silent muse" nam ne sme biti v potuho, ne sme nas zazibati v brezdelje.-Glede na vojno samo, ne glede na šolstvo in ne glede na naše stanovske interese, bi se morali večkrat shajati na zborovanja. Tu naj se posvetuje in ukrepa Zavezmo učiteljstvo, kako naj z ljubeznijo in dejanjem služi vsemu in vsakemu, kdorkoli in karkoli deluje v prospeh zmagovite vojne, v tolažbo in podporo žalostnim in obupa-jočim, ostavljenim in trpečim. Na takih zborovanjih bi se izprožil marsikateri dober nasvet, kako pomagati in podpirati one, ki se bore za dom, cesarja, ki se bore za nas vse.
Vnemar tudi ne smemo puščati svoje organizacije. Sveta dolžnost društvenih odborov je, da drže člane skupaj, da ne odpadaj ) in ne začno tavati kot izgubljene ovce vsak po svoji poti. Mladim učiteljem, posebno začetnikom, ki pridejo v okraj, naj gredo društveni odbori na roko, vabijo naj jih v svojo sredo, pomagajo z besedo in dejanjem v njih težavnem poklicu.
Društveni odborniki naj tudi sedaj v teh hudih časih resno in vestno izvršujejo svoje funkcije tako v svojem delokrogu, kakor nasproti Zavezi.
Tovariše predsednike Zavezinih društev nujno prosimo, da nam pošljejo v 14 dneh popolen imenik svojih članov; tovariši blagajniki pa članarino za 1. 1915, pa tudi za 1. 1914, kateri so še na dolgu.
Zavezino vodstvo prosi dalje, da blagovolijo tovariši tajniki sestaviti kratko
poročilo o delovanju svojih društev od začetka vojne, t. j. od 26. julija 1914 do sedaj, ter ga odposlati z imenikom društvenih članov podpisanemu predsedništvu.
Tovariši predsedniki naj imajo v popolni evidenci vse učitelje vojake, ne le onih, ki so v naši organizaciji, sploh vse učitelje vojake v okraju, da sestavi Zaveza ob koncu vojne natančno statistiko. Pred-sedništvo Zaveze bo poslalo ob svojem času Zivezinim društvom v tem smislu sestavljen obrazec v izpolnitev.
Nobeno društvo ne sme zaspati in razpasti med vojno vihro. Veliko odgovornost imajo v tem pogledu društveni odbori. One, ki ne store svoje dolžnosti, bo klicalo na odgovor slovensko učiteljstvo. Zato glejte, da ne trpi škode učiteljska stvar!
Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Opomba: Ta okrožnica se je razposlala vsem Zavezinim društvom.
Pot I IjljlL
V simpatično pisanem članku nas je informiral tov. Ivan Sega v 6 letošnji številki „Učiteljskega Tovariša" o snovanju Srednjeevropske učiteljske zveze. Idejo pozdravljamo z veseljem, zakaj če se oživotvori, pridobi s tem šolstvo in z njim narod. „Strnemo naj se v skupno delo za Srednjo Evropo posamezni stanovi te zemlje", pravi Neumann v svoji knjigi „Mitteleuropa", ker je treba, da najde vsa Srednja Evropa skupno atmosfero". — Na to delo je pozval berlinski učitelj Röhl tudi učiteljstvo, ki naj sestavi v to svrho vzajemni odbor; „Tovariš" je na istem mestu tudi že poročal o nalogi tega odbora, da skupno življenje srednjeevropskega prebivalstva s poukom in poučevanjem ljudstva zbuja in krepi in medsebojno razmerje društev čvrsteje zveže."
Čitaii smo to zahtevo, naš pogled pa je bil obrnjen na dom ... Kako naj vstopi slovensko učiteljstvo, znabiti, med najbolj maloštevilnimi, v sveti prostor enotnosti, posvečen po velikona-rodnih zastopnikih, samo razdvojeno? Kako naj zastopa šolskonarodno svojo idejo, če se ne združi zanjo doma? Zato razvijamo najprej lastni prapor s programom,
ki se moramo v njem združiti ysi: Skupno v vseh stanovskih, skupno v vseh narodnih vprašanjih!
Mnogo jih je med nami, ki jim misel ni nova, zakaj marsikoga je poučil veliki čas, da so na svetu velike ideje ter da se te razlikujejo od domačega prepira med Slomškarji in Zavezarji; zato nam je tudi laže govoriti. Vojna je zabrisala nekatero nasprotstvo, in marsikatera ost je izgubila-na ostrini ali se je skrhala docela, in če ostane to dejstvo trajno, smo pristaši obeh učiteljskih strank že na več kot na pol pota — učiteljske enote.
Vseeno je pri koraku, ki ga napravljamo, treba, da se ozremo na stališča in pojme, ki so nas ločili kot principi; laže se tako razgovorimo!
Osnova, na kateri je zgrajena Slomškova Zveza, je odločno poudarjanje krščan-sko-katoliškega prepričanja; ona, na kateri stoji Zaveza, narodnega, naprednega in demokratičnega prepričanja. Ker pa sta prevzeli ti učiteljski združenji svoji osnovni prepričanji od dveh slovenskih politiških strank, sta se priklopih — in ne bojimo se izreči — da tudi udinjali tema strankama, sprejeli sta njun program za lastnega. Tako pa sta se oddaljili od svojega nravnega stališča: stališča učiteljskega stanovskega združenja; od stališča, ki je za učiteljstvo edino pravo in edino potrebno.
Vsaj to spoznanje ni novo, da učiteljstvo kot tako nima ničesar iskati v strankah, ki sta si priredili svetovno prepričanje za politiško. V obojih vrstah jih je bilo mnogo že pred vojno, ko so se pripravljali na to, da dvignejo klic po stanovski slogi, ki nam veleva, da moramo vsi biti učitelji in v prvi vrsti le učitelji in da bodi naša združitev posvečena s progra-matičnim stanovskim delom, da bodi vse to stanovsko delo eno in edino: narodova izobrazba in zunanje stališče učiteljstva. In prvo prej! Če je bil doslej delokrog stanovske organizacije — ki je bila pač brez politiške primesi — odmerjen v stanovski nadaljni izobrazbi, v izboljšanju gmotnega in družabnega stanja itd , se mora razširiti ta krog zaradi razmer v delo z altruistiškim smotrom preko samih stanovskih interesov na blaginjo mladine in s to narodove blaginje. Ta delokrog pa izključuje sam po sebi vsako politiško delovanje stanovske organizacije in vsako politiško svetovno naziranje sploh. Da ne bo
nesporazumijenj, še pripišimo: stanovske organizacije kot take — za politiško mišljenje posameznikov pa ne sme biti stanovska organizacija nikdar odgovorna, niti ne sme nanje karkoli vplivati!
Sicer pa je na našem takozvanem po-litiškem obzorju potihnil med vojno vihar in viharček, in ni. ga med nami, ki bi trdil, da se je zgodilo to v škodo. Korist miru v bodočnosti ne more izostati^zakaj nemogoče je, da bi tisto malenkostno"— trdimo lahko celo, da največkrat osebno — oiožje nastopilo zopet ter bi se sukali rapirji in ra-pirčki v malenkostnih postranskih prepirčkih, ko živi gotovo v nas vseh skupna želja po napredku in blaginji našega naroda.
Nismo optimisti, ki bi pričakovali, da proži dosedanji takozvani politiški nasprotnik že na prvi klic roko svojemu nasprotniku, a naš namen je dosežen, če se zbudi v mnogem srcu želja po skupnem stanovskem delovanju, ki nam je bilo najpotrebnejše vedno, ki pa doseže v najkrajšem času višino kategoričnega imperativa. Brezdvomno je namreč, da nas čakajo tudi na šolskem polju reformatorične naloge, ki jih bodo morali reševati narodni zastopniki roko v roki ravno s slovenskim učiteljstvom, ki je poklicano v to v prvi vrsti. In za to nalogo se moramo združiti, če nočemo, da se rešujejo šolska vprašanja preko tega naj-odličnejšega faktorja. Niti taki optimisti nismo, ki bi upali, da očisti sedanji groze-polni čas svet demagogov; zato je tembolj skupna naloga učiteljstva, da odpira ljudstvu oči ter ga vodi v šolskem vprašanju do tega, da bo zahtevalo samo brez vsakega vplivanja od katerekoli strani in brez vsakega suflerstva rešitev lastne narodne šole tako, kakor se samo prepriča o njegovi potrebi za bodočnost. Ne na „danes", na „jutri" bomo zrli z njim, zakaj „danes" je vedno le čas osebnega egoizma.
Če pa zamudi učiteljstvo svojo nalogo tukaj, potem je zamudilo ugotovitev svojega stališča za dolgo, dolgo dobo.
Ta naloga, ki nas čaka, in ta njena posledica pač ni majhna; zato je tem nuj-nejše, da povprašamo najprej pri sebi: Ali se bomo upali vzeti njeno pro-izvedbo v roke razcepljeni in po razkolu slabotni? Ali ne kaže to naše cepljenje od celote, da nam nedostaje sploh čut medsebojnosti, smisel organizacije? Ali se bomo drznili
LISTEK.
Fran Erjavec:
I.
Kiralyhida, 30. marca 1916.
Dragi tovariš! -
Prosiš me, naj Ti natančneje popišem svoje robinzonade, in mi očitaš obenem, da sem se odtujil Tebi in tovarišem. To nikakor ni istina! Opazil sem obratno dejstvo, da je bila vez med menoj in domovino tem trdnejša in silnejŠa, čim dalje sem bil v tujini. Valovi usode so me zanašali po do-siej neugnanih pokrajinah, nabral sem toliko novih vtiskov, da so oči že skoro utrujene, in želim si z vso močjo svojega srca zopet nazaj v svoje ljubljene Brkine. Sicer pa o vsem tem drugič!
Zanimivo je, da iz daljave človek nehote opazuje vse dogodke in vse življenje v domovini s silno kritičnim očesom in vedno nehote primerja s tujino. Dovoli, da
Ti v naslednjem opišem nekoliko takih opazovanj v urah samote.
Veliki in silni so dnevi, v katerih živimo, tako veliki, da niti približno ne moremo pojmiti njih globine ter razumeti njih pomena; toliko manj moremo še pregledati vpliv, ki ga bodo imeli na bodoči razvo človeštva in njegove kulture. Kakor opijanjem hodimo okrog, vse se vrti človeku pred očmi, dogodki in perspektive, strah in upanje — vse se spaja v en sam nerazumljiv kaos. Tam zunaj se pa s krvavimi črkami in strašno ledenostjo dalje piše zgodovina in se s strojnimi puškami trdo začrtava usoda narodom .. .
Kako navdušeni smo nekoč prisegali na te in one devize, kako prepričani smo zastopali nekoč nezmotljivost in edino zve-ličavnost teh in onih načel. Danes? Ej, tam na brezkončnih ruskih stepah, v sivem skalovju tirolskem in v lepi Goriški postavljajo dogodki naše teorije na glavo. Naši programi obledevajo, nekateri postajajo celo smešni. Že danes je vsakemu jasno, da ne bo treba povsem nove orijentacije samo vsemu človeštvu, ampak vsakemu posamezniku; ne samo v politiki, ampak v vseh posameznih disciplinah. Tozadevni znaki se že pojavljajo, vedno pogosteje celo. S.cer
so vsi ti glasovi še več ali manj otroške kretnje, a dobro se vidi iz njih vendar, da vse instinktivno čuti bodočo radikalno reorganizacijo vsega notranjega in vnanjega življenja. Prav na vsakem polju se opaža to, tudi v šolstvu.
Pred kratkim sem čital v nekem dunajskem Ijstu nekak načrt bodoče šolske reforme. Člankar izvaja nekako to-Ie:
Vojna je pokazala, da zavzame v "uri sile in stiske duševno in telesno močnejša individualnost nehote mesto voditelja mas. Vldjub vsem naukom enakopravnosti mora tedaj duševno in telesno močnejši uživati neko prednost. Pokazalo se je, da se ljudje močno razlikujejo med seboj in na vsakem mogočnem polju vidimo nastop mož, ki so si priborili mesto nekakega voditelja le zaradi moči svoje osebnosti. V navadnih razmerah bi izginili neopaženi. Iz tega se učimo, da bi bilo za domovino odločilne važnosti, da bi se že v navadnih razmerah postavilo vsakega moža res namesto, ki sodi nanje po svojih talentih. Doslej smo to še ovirali, oziroma smo imeli vse premalo smisla za razvijajoče se talente. Med ogromne množine dokazov naj le omenimo, da je izumitelj iznajditelj ladjinega vijaka živel in nmrl nerazumljen kot — g o z d a rs k i uradnik.
To se mora v bodoče vsekakor preprečiti, in to je glavna naloga vzgoje in šole. V današnjem šolskem sistemu pa tega ni mogoče, zato se mora ta povsem reorganizirati. Vodilna ideja pri reorganizaciji šolstva mora biti ta, da se bo dala prilika talentom, da se razvijajo v svoji smeri in bodo lahko pozneje izrabili svoje zmožnosti na tistem polju, kamor ga kliče priroda. V današnjem prenapolnjenem razredu učitelj nikakor ne more odkriti in pospeševati raznih talentov, zato se mora zmanjšati število učencev posameznega učitelja na kvečjem 40. Ker je splošna šolska obveznost predpogoj, bo treba zato odpreti ogromno novih razredov in zidati nove šole, in to v vsaki vasi, ki ima le 30—40 šoloobveznih otrok. To pa zmore le država in še ta bi težko dobila potrebnih sredstev. Jasno je, da se bo po vojni monopoliziralo mnogo živil, zavarovanje i. t. d. Ta monopolizacija bo zahtevala ogromno uradnikov vsepovsod in potrebnih uradnih lokalov, in ti dve vprašanji bi že rešila učitelj in šola. V manjših krajih bi v šoli močno razbremenjeni učitelj lahko opravljal obenem posle monopolnega uradnika, in s tem bi se tudi njegovi dohodki primerno povečali, ne da bi bilo treba di rektno povišati učiteljske plače. Tudi učne
pospeti dopoizkušnje organiziranja narodovega, neorganizirani sami, sami brez discipline? Vprašanja so težka, a še težji so nanja odgovori, zakaj vsi so negativni in z negativnostjo pričajo o resnici.
Tukaj pa niti ne mislimo samo na ljuskošolsko učiteljstvo. En narod mora imeti enotno šolstvo — ta klic je postal v svetu tako glasen, da bodo morali slišati in pretresovati njegovo vsebino merodajni faktorji, zlasti, ker prinese čas miru s seboj tudi še kopico narodno politiških in narodnogospodarskih vprašanj, ki bodo morala jemati v svojem programu v poštev tudi vse narodno šolstvo. In pogled v to bodoče delo nam odpira pri načrtu združenja narodnega učiteljstva še obsežnejše obzorje, zahteva pa tudi nujno rešitev složnega stanovskega dela ne la. pri ljudskošolskem, marveč pri vsem sloveskem učiteljstvu. Ena in enotna mora biti zveza dosedanjih nasprotujočih si glavnih zvez ljudskošolskega slovenskega učiteljstva z društvom srednješolskih slovenskih učiteljev. Ta korak je prvi in najnujnejši, če nočemo, da govori bodoča kulturna zgodovina našega naroda, da je našel veliki čas — majhne ljudi!
Drugi korak prihaja za tem. Tudi o njem že smemo in moramo govoriti danes, v času zvezavanja in združevanja narodov, in ne smemo se plašiti pred ponovitvijo zahteve, ki jo je sprejela Zaveza že v svoj naslov, ko je imenovala samo sebe Zavezo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Dozdaj je bil ta naslov le na papirju, v resnici pa so bila združena v Zavezi le slovenska napredna kranjska, primorska in štajerska učiteljska društva — a ni bilo ne enega drugega jugoslovanskega. Pri današnjem stanju bi zastopale v Srednjeevropski učiteljski zvezi avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo sledeče zveze: Slomškova Zveza in Zaveza Slovence, Narodna Prosvjeta v Pulju istrske Hrvate, Dalmatincev nihče. Nato prideta pred osrednji odbor kot jugoslovanski učiteljski zvezi v monarhiji še Savez hrv. učiteljskih društava v Zagrebu in Savez učiteljskih društava Bosne i Hercegovine v Sarajevu ter še katera učiteljska zveza: samo raztrgane manjše frakcije, namesto ene in enotne zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev v monarhiji!
Program podpiramo z Naumannovim izvajanjem: „Od oblastev se mora pri tem le zahtevati, da ne ovirajo ter da odstianijo zabranjujoče zakonite določbe društveno-pravnega in podobnega značaja. Narodi sami morajo hoteti priti drug k drugemu v svoji delovni organizaciji."
Za spoznanje tc resnice je moral priti nad nas težak čas, a v upanju, da ne prenašamo njegovih težkoč zaman, in da niso zaman vse naše težke žrtve, smo napravili lahkega srca s temi vrsticami korak nasproti stanovskemu vstajenju. Delo pa mora priti
ure bi se lahko pomnožile pri tako malem številu učencev. Država bi po svojih organih nadzorovala ves ta ustroj. Tako ljudska šola.
Glavna napaka današnje srednje šole je, da si mora že desetletni otrok izbrati več ali manj bodoči poklic, oziroma mu ga določijo starši. To bi se preprečilo na ta način, da se osnuje iz današnjih nižjih razredov sred. šole petletni zavod, ki bi podajal mladini neko enotno in zaključeno splošno naobrazbo. Ta bi ga usposabljala za vstop v akademije, pa tudi v praktično življenje. Iz današnjih višjih razredov srednje šole bi se pa organizirale nekake akademije, ki bi tvorile prehod v visoko šolo. Šele te akademije naj bi se ločile po strokah, in šele sedaj naj bi bila dana mladeniču prilika, da si izbere svoj bodoči poklic. Razdelile bi se te akademije v latinski, matematični, umetniški, trgovski in kmetijski tečaj, a omogočati bi se moral tudi prestop iz enega tečaja v drugi tečaj. Te akademije naj bi zopet dajale enotno in zaključeno tozadevno strokovno znanje in pripravile mladeniča za takojšnji vstop v praktično življenje, oziroma mu podajale podlago za vstop v tem akademijam odgovarjajočo vrsto vseučilišča. Na ta način bi se talentje
za tem očiščenjem, in tedaj šele bomo pripravljeni za vstop v Srednjeevropsko učiteljsko zvezo!	Pav. Flere.
Opomba uredništva: Kar se tiče trditve tovariša člankarja, ki jo vsebuje njegov stavek: „Ker pa sta prevzeli ti učiteljski združenji svoji osnovni prepričanji od obeh slovenskih politiških strank, sta se priklopih — in ne bojimo se izreči — da, tudi udinjali tema strankama, sprejeli sta njun program za lastnega," moramo reči, da sloni ta trditev — vsaj z ozirom na našo Zavezo — na napačni podlagi, na zmoti. Zaveza ni jemala svojega osnovnega prepričanja od nobene politiške stranke, torej ni se hotoma in namenoma priklopila in še stokrat manj udinjala katerikoli politiški stranki, ergo tudi njenega programa ni sprejela za lastnega. To smo že velikokrat povedali v listu in na shodih, kjer je bilo celo oficialno rečeno, da se kot stanovska organizacija ne smatramo za del nobene politiške stranke, ker imamo vendar toliko stanovske zavednosti, da vemo, kaj smo in kaj nismo kot organizirani pripadniki učiteljskega stanu! In da bi se celo udinjala! Ne! — Tako osnovno prepričanje, kakor ga ima naša Zaveza, ga ima tudi češka Zaveza, ga ima tudi Deutsch-Osterr. Lehrer-bund, ima ga pa tudi Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji! Vse te organizacije pa so prevzele svoje osnovno prepričanje iz razumevanja stališča in nalog učiteljstva z ozirom na stan, šolo in narod. Tako je torej tudi našo Zavezo ustvarilo spoznanje, ki ima vidno obliko v nje pravilih, kakor jih je odobrila delegacija 1. 1912 v Celju: Namen Zaveze je: a) Združitev vsega jugoslovanskega učiteljstva po Dalmaciji, Goriškem, Istri, Koroškem, Kranjskem, Štajerskem in v Trstu; b) pospeševanje in bramba duševnih, gmotnih, moralnih in pravnih interesov učiteljstva in šolstva na narodni, napredni in demokraški podlagi. — A sredstva v dosego tega namena so precizno izražena v § 3. Zaveznih pravil in v nje poslovnem redu, ki streme za smotrom, ki ga označuje tovariš člankar z besedami: narodova izobrazba in zunanje stališče učiteljstva! — Če imamo pred očmi to dejstvo, ne morejo imeti veljave člankarjeve besede —■ vsaj kar se naše Zaveze tiče— da bi se bili oddaljili od svojega naravnega stališča : stališča učiteljskega stanovskega združenja! — To se nam je zdelo potrebno opetovano poudariti, da ne bomo delali resnici krivice in da ne bomo sklepali in gradili dalje na napačnih premisah. Sicer smo pa uverjeni, da je to stranpotico čislanega tovariša Flereta pripisati le ognju navdušenja za stvar samo, ki jo tudi mi iskreno pozdravljamo! — Kdor pazno čita naš list, mora priznati, da vestno opazujemo zbliževanje in združevanje strank, ki se pa godi zunaj slovenskih mej. Ob vsaki taki priliki smo vprašali: Kaj pa Slovenci?! — No, sedaj smo kot inteligenten sloj, ki mu gre vsaj del vodstva ljubljenega naroda, med vsemi drugimi rekli prvo moško besedo, pripravljeni — o tem smo prepričani — tudi na dejanje! Kak bo uspeh — tega ne vemo. Ker poznamo ljudi, moramo reči tudi mi, da nismo optimisti. Veselilo nas bo, ako smo v zmoti. V vsakem slučaju in primeru pa smo storili svojo stanovsko in slovensko dolžnost!
naročajte in širite na! list.! — Pridobivajte mu novih naročnikov!
res razvijali po svojih zmožnostih in v svojih strokah, in s primernimi uredbami bi dosegli najvišji smoter res samo izbrani talentje in se pozneje brez posebnih bojev uveljavili v svojih strokah. Dolžnost države bi bila tudi, odstraniti posameznikom vse ovire v razvoju, n. pr. uboštvo i. t. d.
Tako si torej misli naš člankar bodočo reformo šolstva. Precej genij i va je vsa stvar, časih uide človeku nehote celo ironičen smehljaj, a moj namen ni prepirati se s podpisanim doktorjem. Podati sem Ti hotel samo povprečne vzorce, kako se izven Kranjske dan za dnem že rešuje šolsko vprašanje. Ne manjka seveda tudi globoko stvarnih razprav, posebno v Nemčiji obravnavajo vprašanje pogosto tudi že z vso resnostjo. Da vprašanje prihaja vedno bolj aktualno, se vidi tudi že iz tega, da tvori pogosto že predmet razpravam posameznih politiških strank.
Vojna.
GENERALNA PREGLEDOVANJA ČRNO-VOJNIŠKIH LETNIKOV 1866—1897.
Z Dunja poročajo: Med 22. majem in 29. julijem se vršijo v tostranski državni polovici generalna pregledovanja vseh dosedaj še nepotrjenih črnovojniških ob-vezancev, rojenih v letih 1866. do 1897. Za sposobne spoznani bodo vpoklicani pod orožje najbrž šele po žetvi.
TEDEN „RDEČEGA KRIŽA" PO VSEJ AVSTRIJI OD 30. APRILA DO 7. MAJA 1916.
Avstrijska družba „Rdečega križa" in vojno-pomožni urad ministrstva notranjih zadev priredita v času od 30. aprila do 7. maja 1. 1. po vseh mestih in krajih Avstrije teden Rdečega križa, glavni namen, da se prebivalstvo vse države na čim izdatnejši način opozori na delovanje avstrijskega Rdečega križa — tako osrednje družbe kakor njenih podružnic — in na potrebo ustanovitve mladinskih zavodov. Vsakdo naj po svojih močeh pospešuje akcijo za naše na bojišču ranjene ali obolele vojnike in njihove otroke. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo, ki je ni bilo še slične po njenem obsegu, je prevzel Njega c. in kr. Visokost, generalni inšpektor prostovoljne sanitetne oskrbe, nadvojvoda Franc Salvator. Ministrstvo notranjih zadev je z odlokom z dne 18. marca dovolilo, prireditev tedna „Rdečega križa", oziroma zbirko darov itd. Tekom dni od 30. aprila — nedelje — do 7. maja 1.1. se bo apeliralo na celokupno prebivalstvo Avstrije, da pospešuje prizadevanja »Rdečega križa" in mladinske oskrbe z darovi, s pristopom k članstvu pristojne podružnice ali deželne organizacije „Rdečega križa", s pridobivanjem članov, s kupovanjem oficialnih znakov, ki se bodo prodajali tekom tedna, s kupovanjem spominskih listov „Rdečega križa", z udeležbo na dobrodelnih prireditvah po gledališčih, koncertnih dvoranah, varietejih, kinematografih itd. Dve tretjini iznosa tekom tedna pripadeta „Rdečemu križu," ena tretjina pa mladinski oskrbi. Ta tretjina ostane pri pristojni politiški deželni oblasti obstoječemu vojno-pomožnemu uradu. — Dolgo trajanje vojne je imelo za posledico, da so se razmeroma bogata sredstva, ki so bila na razpolago avstrijski družbi „Rdečega križa", njenim deželnim organizacijam in podružnicam kakor tudi voino-pomožnemu uradu, izkazala za nezadostna, tembolj ker so tekom časa močno usihali tudi darovi. Teden „Rdečega križa" naj predvsem to organizacijo finančno ojači, da bo lahko naprej vzdrževala- neštevilne sanitetne naprave, ki so v etapnem ozemlju in v zaledju v toliko blagodat tisočem ranjenih in bolnih vojakov. Ta prireditev pa naj nadalje zbere tudi sredstva, ki bodo vojno-pomožnemu uradu ministrstva notranjih zadev omogočila ustanavljanje mladinskih zavetišč, da se deca naših na bojišču se nahajajočih ob odsotnosti očeta obvaruje ravno v sedanjih časih
tolikokrat grozeče zanemarjenosti. *
AVSTRIJSKA POL1TIŠKA DRUŽBA.
Na Dunaju so akademični in gospodarski inteligenti ustanovili „Avstrijsko po-litiško družbo". Dekan juridične fakultete, dvorni svetnik baron Wieser, je razvil sledeče misli: „Ime družbe čisto nedvoumno pove program. Dvigniti se hoče nad strankarsko razrvanost, ki je prišla nad nas zaradi narodnih bojev. Zmedenost v naših politiških razmerah je pri sovražnikih rodila vero, da je treba le rahlega sunka, in država se sesuje. Prišto je drugače. Narodi, katerih sinovi so neomajni kot naše gore izvršili
Z eno besedo:
vkljub tako silnim dogodkom vsenaokrog se veseli tudi šolstvo še prav posebno splošne pozornosti. Na eni strani že pridno razpravljajo o bodoči šolski reformi, na drugi strani pa hočejo z odličnimi odredbami že sedaj začrtati bodočo smer šoli.
Na pozorišču je torej vprašanje, ki smo ob njem prav posebno interesirani baš mi, skoraj bi rekel, gre se za našo kožo. Človek upravičeno pričakuje, da se bo naše učiteljstvo prav pridno zanimalo za to lastno vprašanje ter izkušalo varovati interese šole, lastne in pa interese tovarišev, ki stojijo na bojišču. Upam, da mi boš pritrdil, da bi nikakor ne bilo v interesu šolstva in učiteljstva, če bi se to vprašanje rešilo brez in preko učiteljstva, in mi bi stali kar čez noč pred gotovim dejstvom in potem bi zopet vzdih in pretakali krokodilove solze leta in leta. Umestno bi bilo, če bi se vsaj tu in tam izprožila beseda o tem vprašanju ter bi se informiralo tovariše, kaj nameravajo s šolo in učiteljstvom. Referiralo naj bi se od časa do časa vsaj o raznih smereh načrtov bodoče šolske reforme, opozorilo o vplivu vojne na šolo in o vlogi, ki jo igra vprašanje že danes v javnosti.
svojo vojaško dolžnost, so se izkazali kot zvesti državni narodi. V miru ne bomo izgubili spoznanja vojne, da je država najvišja ljudska potrebščina, narodi se bodo izkazali kot zveste državne stranke. Avstrijskih Nemcev v tem, kar so v vojni storili za državo, ne prekosi noben drugi narod. V avstrijskem Nemcu je nemštvo in avst-rijstvo združeno nerazdružljivo; kakorgmu je nemščina materni jezik, tako mu je Avstrija domovina, zemlja njegovih očetov od prazačetkov avstrijske zgodovine, Avstrija mu je dežela, v kateri se čuti domovinsko združen z vsemi narodnimi plemeni, ki so dobre avstrijske volje in strogo odklanja samo one skupine, ki se ne dvoumno ne izjavijo za to državo. V nekem oziru pa ima program družbe nekaj posebnega na sebi, je namreč program posebnih slojev duševnega Dunaja. Ti sloji, ki imajo nalogo po visokih šolah učiti mladeniče, povsod organizirati delavne može, voditi tehniko v vseh smereh, vladi in javnosti svetovati pri vsakem važnem delu, so zaradi razvoja skoro izključeni iz državnega zbora in zato nimajo pri odločevanju najvažnejših narodnih interesov neposredno skoro nobene besede. Toda, kakor se bo pri vseh posameznih delih za obnovitev Avstrije vpraševalo za svet, tako hočejo biti udeleženi tudi pri odločevanju v skupnih zadevah, ki so izročene javnim zastopom in pri tem odločevanju bodo tudi udeleženi, v teh časih, ko nikogar ne moremo pogrešati, tudi sodelovanja teh slojev najmanj ne bomo mogli pogrešati. V začetku našega ustavnega življenja so bili ti sloji voditelji Dunaja in Avstrije na potu ustave, sedaj bodo zopet poklicani k obsežnemu delu, ki je potrebno za gospodarsko in politiško novo zgradbo države. Parlament in vlada moreta biti le tedaj močna, če ju močna napravi zdravo javno mnenje, zakaj hiranje javnega mnenja povsod razdira kakor one bolezni v krvi, ki se lotijo vseh organov telesa. Krepka' vlada, kakor jo sedaj rabi Avstrija, ni v nasprotju z ustavo, če jo nosi krepka sapa ljudskega mišljenja. V tem smislu poživlja Avstrijska poliiiška družba sloje, ki jih zastopa, da se organizirajo za izvrševanje
svoje politiške dolžnosti."
•
O DELOVANJU C. KR AVSTRIJSKEGA VOJAŠKEGA, VDOVSKEGA IN SIROTIN-
SKEGA ZAKLADA NA DUNAJU.
Po prvotni organizaciji za vojno oskrbo, urejeni v avgustu 1914., je bila naloga voj-nopreskrbovalnega urada c. kr. vojnega ministrstva, zbirati denar za rodovine padlih. Poleg tega se je ustanovil najprej svoboden odbor, potem na podlagi društvenega zakona društvo „Vdovski in sirotinski zaklad skupne oborožene sile" pod vodstvom generala infanterije in bivšega vojnega ministra baronaScho naicha. To društvo ima sedaj z Najvišjim dovoljenjem naslov: „C. kr. avstrijski in vojaški sirotinski zaklad na Dunaju". — Cesar je sam prevzel protekto-rat, in v društvenih pravilih je doiočba, da imenuje cesar društvenega predsednika. — Dočim mora vojnooskrbni urad c. in kr. vojnega ministrstva, ki je doslej zbiral-prispevke za vdove in sirote padlih, kot urad skupnega ministrstva iz svojih sredstev podpirati tudi svojce padlih ogrskih državljanov, skrbi C. in kr. vojaški vdovski in sirotinski zaklad" izključno za svojce padlih avstrijskih državljanov. C in kr. vojno ministrstvo mu je naročilo, da mora pri svoji propagandi vedno na to opozarjati. Namen „C. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in si-rotinskega zaklada" (ustanovitev pomožnega zaklada za podpiranje vdov in sirot na bo-j šču padlih ali med vojno ali na njenih posledicah umrlih vojakov ali tistih svojcev, ki šo jih ti vojaki vzdrževali ali vsaj redno
Žalostno bi bilo, ko bi v uri odločitve sami ne vedeli, kaj hočemo. Res, težki so časi, a naše vsestransko izgubljene moči ne smejo prezreti tega za nas, šolstvo in kulturno bodočnost naroda prevažnega, da, najvažnejšega vprašanja !*)
Pozdrav!	'. .
Tvoj Fran.
*) Na sploh smo mi že označili svoje princi-pialno stališče glede na to vprašanje v uvodniku prve letošnje številke svojega lista, in sicer: „Iz sebe
—	za se; s šolo za kukurno veličino ljubljenega naroda : to je bil, je in ostane kategorični imperativ naši požrtvovalnosti!" — In dalje: „Sola naj bo svobodna vseh zunanjih vplivov in naj služi samo kulturi na roda; v tako svobodni šoli bodi gospodar učitelj, ki je rešen materialnih skrbi in odgovoren za svoje delo svoji vesti in zakonu: torej v svobodni šoli — svobodni učitelj!" — To je okvir, formula, jedro, bistvo
—	kakor hočete — bodoče šole in našega dela v njej. To načelno stališče Specializirati, razpredeliti v sestavne dele, spraviti v obliko programa ali zakona, dati besedi meso in kri — to je delo naših šolnikov in organizatorjev, ki stopijo na dan, ko jih pokliče usodna ura: Vsi na delo!
Uredništvo.
F 1
Ste v. 8.


podpirali itd.) se naj doseže z ustanovitvijo centralne pisarne na Dunaju, z ustanovitvijo podružnice, odborov, deželnih mest, okrajnih in krajevnih skupin v ozemlju Avstrije, z zbirkami, loterijami, razstavami, prodajanjem znakov, razglednic in drugimi dobičkonosnimi podjetji ter z akcijami mo-raličnega značaja. Ni namen, za preskrbo vdov in sirot nabrani denar centralizirati na Dunaju; ustvariti se hoče le pregled raznih fondov in nadzorstvo nad organiza-torično zgradbo akcije in to v stiku z dru gimi organizacijami. Po veljavnih predpisih je dobiti dovoljenje za zbirke in priredbe za vdove in sirote vojakov le s pogojem, če so se dotične osebe prej dogovorile glede porabe nabranega denarja s „C. kr. avstrijskim vojaškim vdovskim in sirotin-sklm zakladom'1 na Dunaju, III Auenbrug-gerstrasse 2, ozjroma s kompetentnim deželnim mestom tega društva.
ZAHTEVE AVSTRIJSKIH NEMCEV.
Nemški poslanec dr. Angerer priobčuje v „Grazer Tagblattu* članek, v katerem navaja spomenico Vsenemškega društva v Celovcu, v kolikor je bila odobrena od cenzure, poudarjajoč, da se vsebina te spomenice docela krije z zahtevami, ki so jih sklenili nemški narodni sveti in nemški klub v zadevi preureditve države po vojni. Te zahteve javnosti niso znane, tembolj zanimiva pa postaja, zaradi tega celovška spomenica, ki vsebuje po Angerjevih besedah glavne principe programa avstrijskih Nemcev, v kolikor se jih je smelo z ozirom na obstoječo cenzuro sploh objaviti. — Celovška spomenica poudarja, da so postale gotove ideje o preureditvi obstoječih razmer splošna zahteva vseh narodov od Severnega morja do Perzijskega zaliva. Vsi narodi zahtevajo ustvarjenje ednotnega srednjeevropskega gospodarskega ozemlja zlasti na ta način, da se predvsem utrdi zveza med Avstrijo in Nemčijo: 1. s tem, da se nadomesti dosedanja vojaška defenzivna pogodba s pogodbo za ombrambo in napad; 2. da se sklene med obema državama brambni dogovor, ki naj fiksira, v koliki meri je dolžna Avstrija prispevati v vojaškem oziru; 3. da se osnuje carinska in gospodarska unija med obema državama in da se 4. sklene skupna trgovska in prekomorska politika. Tej bodoči gospodarski ednoti naj se pritegneta tudi Bolgarija in Turčija. — Nova srednja Evropa pa se more ustvariti le tedaj, če se Avstrija tudi na znotraj preuredi. Notranje politiška vprašanja pa se vojaško ne dado razrešiti. Neobhodni predpogoj uspešnega in nemotenega kulturnega razvoja, usodno vprašanje države je razrešitev narodnostnega, jezikovnega problema. Tu je treba popolne izpremembe sistema. Nobenega naroda države ni treba zatirati ali opletiiti pravice, da bi ne smel gojiti svoje narodnosti ali svojega jezika, toda zahteva, da naj se uvede nemški jezik zgolj kot prometni jezik, nikakor ne zadostuje. Znanje nemščine je za posameznika največje koristi, za obstoj države pa je nemški jezik neobhoden. Zato ne zadostuje, da se nemščine poslužujejo le uradi v svoji notranji službi, armada in morda prometni zavodi, treba je marveč zakonito določiti, da je nemščina jezik državnega zbo?a in centralnih uradov, da se pri najvišjih sodiščih razpravlja izključno le nemškOi da morajo rabiti vsi državni uradi, sodišča, državni zavodi v notranji službi in v medsebojnem občevanju izključno le nemščino, da se morajo vse javne knjige in razpravni spisi voditi le nemško, da morajo vsi uradi v vseh deželah sprejemati nemške vloge ter jih nemško reševati in da je torej popolno znanje nemščine v govoru in pisavi neobhodni predpogoj za vsakega, ki hoče biti nastavljen v državni službi ali pa pri državnih in nedržavnih prometnih zavodih. Nemški naro.dni sveti so že sestavili podrobni osnutek bodočega jezikovnega zakona, ki zasluži vse upoštevanje. — Poleg zakonitega uveljavljenja nemškega jezika v zmislu gorenjih zahtev mora država tudi izdatno podpirati nemško šolstvo. Vse ljudsko šolstvo se mora preurediti tako, da sebodo otroci tekom zakonite šolske dobe mogli priučiti nemškemu jeziku. — Potrebno je dalje, da se zasigura v državnem zboru trdna nemška večina. V tem oziru so tudi že izdelani primerni predlogi. Največjo pažnjo se mora posvečati utrditvi Nemštva ob Adriji, kakor je to podrobno razloženo v sklepih nemških Volksratov. Treba bo tudi skleniti z Ogrsko nagodbo na dolgo vrsto let. Avtonomistične zahteve je odklanjati, Nemci ne marajo kakega slovanskega ali kršč. - soc. federalizma , temveč „notranje ojačenje države potom ojačenja državne oblasti in poglobitve državne misli", kar se da doseči le z uresničenjem nemških zahtev. Vse te reforme naj se izvedejo že tekom vojne, da ne bo potem pero pokvarilo tega, kar je dosegel meč. Nemški poslanci se zato poživljajo, da predložijo narodu svoje načrte in namene ter da se podajo nemudoma na delo za bodočnost. — Tako dr.
Angerer! Ampak stvar je taka: V sedanji vojni se ne bojujejo samo avstrijski Nemci, temveč vsi avstrijski narodi ; drugič pa imamo v Avstriji državni osnovni zakon, ki ga tudi vojna nemore zamoriti, Mero-dajni krogi teh dveh resnic ne bodo prezrli!
IZJEMNE DOLOČBE ZA ČRNOVOJNIŠKO OBVEZANE UČENCE OBRTNIH UČNIH ZAVODOV.
Z ozirom na prebiranje črnovojniških obvezancev rojsinega letnika 1898 je minister za javna dela z naredbo, doposlano vsem poklicanim deželnim oblastim, kakor tudi dotičnim šolskim vodstvom, odredil, da morajo za tiste učence obrtnih učnih zavodov, ki bodo na tem prebiranju spoznani za sposobne, veljati vse tiste izjemne določbe, ki so se poprej dovolile črnovojniško obvezanim učencem takih zavodov, pjipada-jočim rojstnim letnikom do vštevšega leta 1897, kar se tiče predčasnega .izdajanja izpričeval in predčasnega dopuščanja k zrelosinemu izpitu.
*
BEGUNSKA KNJIŽNICA NA DUNAJU.
Centralni pomožni odbor begucev na Dunaju je poskrbel sedaj na hvalevreden način tudi za duševne potrebe beguncev. Otvoril je pred kratkim begunsko knjižnico, katere ureditev se je vkljub raznim težkočam imenitno posrečila. Ta zavod ima svoj sedež v Praterstrasse 9 in vsebuje čitalnico, ki nudi vsem beguncem najrazličnejših narodnosti ugodno priliko za njih duševno izobrazbo. Jako težavno je bilo zadostiti mnogobrojnosti in mnogoličnosti beguncev. Ozirati se je bilo treba na različnost narodnosti in vere, a kakor že omenjeno, se je vse dobro posrečilo. Knjižnica vsebuje slovenske, hrvatske, ukrajinske, poljske, italijanske in nemške zvezke. Oskrbo vodijo mladenke iz begunskih krogov. Poleg te čitalnice se nahaja prostor, namenjen samo dijakom, kjer lahko nemoteno študirajo. Tik tega je velika čitalna soba za kadilce. Zeleno prevlečene mize, stene in vrata pa belo pobarvana, učinkujejo jako okusno. Nadalje ne manjka raznih drugih malih predmetov, kakor ur, stojal, pepelnikov, užigalnikov itd., predmetov, ki napravljajo sobo še bolj prijetno in prijazno in spominjajo na prostore kakega kluba. V pročelju dvorane se dviguje med lovorikami cesarjeva podoba Da bi se nekadilci ne jezili, so napravili dvorano za nekadilce prav po vzorcu one kadilcev. V tej visijo po stenah mnogobrojni zemljevidi in tu se nahaja tudi pisalni oddelek. Okrog 150 časopisov vseh jezikov in strank, dnevnikov, strokovnih listov, tedenskih revij in ilustriranih časnikov leži po mizah, Poleg tega je na razpolago bralcem konverzacijski leksikon, Atlas in razna informativna dela. Begunci iz severa prav radi igrajo šah in je zaraditega bilo nakupljenih precej šahov. Čitalnica je vsak dan odprta od 8. ure zjutraj do '/210- zvečer in je jako dobro obiskovana. Od otvoritve sem so razprodali še nad 500 vstopnic (30 vinarjev stane posamezna), dokaz, da je bila resnično potrebna in da bo vršila veliko kulturno delo ter združevala raznolične narode v svojih prostorih ter jih navajala k skupnemu bodočemu delovanju.
NOVA AFERA KARDINALA MFRCIERA.
Wolffov urad poroča glasom iz Bruslja 9. aprila: Dne 6. aprila je nemška vojaška policija prijela na cesti pri Siechen-Moll, v severnem delu province Brabant dva mlada človeka, ki sta pri zaslišanju kmalu priznala, da sta hotela potovati preko Nizozemske k belgijski armadi. Oba mladeniča sta gojenca inštituta St. Louis, ki je prvi duhovniški zavod v Bruslju, s katerim ima kardinal Mercier živahne osebne stike in kjer tudi stanuje, kadar pride v Bruselj. Mladeniča sta izpovedala, da so ju učitelji pozvali, naj ne sedita več na šolskih klopeh, temveč da naj se podasta k armadi. Učitelji so jima dali denar in falzificirane dokumente za beg čez mejo ter geslo za vodnika, ki naj bi ju bil spravil čez mejo. Denar in dokumente sta imela aretirana mladeniča res pri sebi. Z ozirom na te ugotovitve sta bila neki učitelj in ravnatelj zavoda St. Louis aretirana zaradi pripomoči k vojni izdaji (privajanje moštva sovražniku).
„SREDNJA EVROPA" JURISTOV.
Berlinskega zborovanja nemških ju-ristov so se udeležili tudi avstrijski in ogrski juristi. Kakor beremo po nemških listih, je bivši avstrijski minister Klein Nemcem povedal, da so se doslej premalo brigali za umevanje naših razmer. Ogrski profesor dr. Nagy pa je predavanje o razvoju in sedanjem stanju ogrskega prava uvedel z doig;m uvodom o državni samostojnosti ogrske polovice, česar pravi Oger nikjer ne pozabi in povsod poudarja. Na berlinskem
zborovanju so sprejeli resolucijo, da upajo na politiško poglobitev in gospodarsko zbližanje obeh držav, zato je treba čimbolj tudi pravo teh držav spraviti v soglasje in napraviti enako. Najprej se je treba lotiti dela za vse trgovsko, monično in čekovno pravo, pomorsko zavarovalno in konkurzno pravo in za obrtno pravno varstvo.
MLADOSTRELCI.
„Streffleurs Militärblatt" piše: Vodstvo avstrijske strelske zveze se peča s pripravami za izpopolnitev mladostrelstva temeljem izkušenj, ki jih je podala vojna. Za mnenje je vprašalo tudi posamezne poveljnike na jugozapadni fronti. General Danki se je v daljšem pogovoru z zastopniki zveze priznalno izrazil o delovanju strelskih društev v sedanji vojni in razvil svoje osebne nazore glede bodoče izpopolnitve mladostrelstva, ki se mora začeti pred šolo in biti obligatorično. „Temeljem zakona", je rekel, „bi se morale osnovati urejene organizacije, ki naj vbodoče za slučaj potrebe omogočijo takojšnjo pridružitev in uvrstitev v naše armadne uredbe." V nadaljnem se je soglasno priznala velika vrednost mladostrelske izobrazbe za armado z ozirom na to, da tvorijo v miru smotreno organizirane mladostrelske formacije neprecenljivo ojačenje oborožene sile. Ravno v tej vojni se je pokazala važnost strelske izobrazbe, tako da se morajo vse tozadevne akcije po vojni krepko podpirati.
MADŽARI VABIJO POLJAKE
Grof Batthyanyi je ogrski neodvisni stranki predlagal, da naj povabi avstrijski „Poljski klub" v Budimpešto na razgovor o poljskih vprašanjih.
*
ASQUITH V RIMU.
Angleški ministrski predsednik Asquith je bil v Rimu. Dne 1.1, m. je glasom poro čila korespodenčnega urada prišel k slovesnemu sprejemu na Kapitol, kjer je izrazil župan knez Colona spomin Italije na gene-roznost in simpatijo Anglije poleg zaupanja poleg zaupanja v triumf svobode in pravičnosti. Asquith je odvrnil, da je prišel, da zagotovi Italijo, da Anglija trdno veruje v stvar svobode in pravičnosti in da razglasi nepreklicno odločitev Anglije, da bo maščevala pravico slabejših narodov in ne bo trpela nikakega kršenja onih socialnih in elementarnih zakonov, ki so bili ustaljeni po stoletja trajajočih bojih. Kapitol v Rimu je najpripravnejši kraj, da se podkrepi
svetost skupnih evropskih zakonov. *
ŠOLSTVO V NEMČIJI.
V pruskem državnem zboru je poročal neki govornik, da je 30.000 nemških dijakov prostovoljno stopilo v armado. Naučni minister pl. Trott je naznanil, da služi v armadi čez 50.000 ljudskošolskih učiteljev. Ne pozabimo — je dejal — nanje, in ni se jim treba bati za bodočnost. S pomnoženjem dela še je pomanjkanje učiteljev v toliko premagalo, da je od 192.000 razredov samo 193 zatvorjenih. Naučni minister je še pripomnil to-le: „Pred vojno je bil nedostatek učiteljev srečno premagan, zdaj moramo pa zopet z njim računati. Pri nameščanju učiteljev se bo pozneje le tupatam nastavila učiteljica, mlade dame naj torej ne mislijo, da je dobro biti učiteljica. Na razpolago je 10000 učiteljskih kandidatk, ki ne morejo biti nastavljene. Pravice do učiteljevanja bomo resno izvrševali, jako se bomo pri tem ozirali tudi na telesno silo. To je naš opomin, da ne bo nihče v prihodnje varan." Kakor je poročal poslanec Rahmdorfer, je padlo doslej na bojnih poljanah 7000 učiteljev. Govornik je predlagal, naj bi se podobe padlih učiteljev poobesile po njih razredih," To bi učinkovalo po njegovem mnenju pri pouku bolj, nego debele knjige.
PASIČ O KONKORDATU.
Srbski ministrski predsednik Pasič je listu „Times" razodel svoje načrte pri sklepanju srbskega konkordata z Vatikanom: „Če Srbija zmaga, bo štela 5 milijonov katoliških Jugoslovanov. Na te sem mislil, ko sem sklenil konkordat z Vatikanom."
DRUŠTVA ZA PODPISOVANJE VOJNEGA POSOJILA.
Da se kolikor mogoče razširi krog oseb, ki bi mogle podpisovati vojno posojilo, se bodo po vseh krajih in občinah države ustanovila društva, ki je zanje vlada izdelala vzvorna pravila. Takemu društvu lahko pristopi vsakdo, ki podpiše vsaj en društveni delež in ga more vplačevati v tekočih mesečnih obrokih. Tudi imovitejše osebe lahko v svojo korist pristopajo k takemu društvu, posebno če niso v finančnih zadevah posebno izurjene, zakaj podpisovanje četrtega vojnega posojila bo zanje
silno enostavno, ker samo plačujejo društvene deleže, vse druge korake pa stori društvo samo. — Ko se razpusti, ne bo posamezni član dobil samo nominalnega zneska v zadolžnicah četrtega vojnega posojila, ki bo odgovarjal vsoti njegovih vplačanih deležev, ampak tudi primeren znesek v gotovini. — Finančno ministrstvo je taka društva oprostilo pridobninskega davka in razentega obljubilo še dalekosežne ugodnosti glede kolkov in neposrednih pristojbin. — Pravila in obširna navodila za snovatelje se bo dobilo pri okrajnih glavarstvih in
policijskih ravnateljstvih.
*
POMEN NOVEGA GRBA.
Dunajska „Arbeiter Zeitung" se že dlje časa zavzema z veliko vnemo za popolno preuredbo avstrijskih notranjih razmer. Zbrala je vse, kar govori za to, da naj se odpravijo sedanje kronovine in naj se na njih mesta postavijo upravna okrožja. Za-eno s to preureditvijo želi tudi rešiti narodnostno vprašanje. Zdaj je „Arbeiter Zeitung" odkrila, da je v tem oziru že storjen prvi korak z uveljavljenjem novega grba. Ta novi grb, ki po uradnem razgla-silu predstavlja enotnost avstrijske države, je po sodbi „Arbeiter Zeitung" odstranil značaj kronovin. Doslej so bile državno-pravne individualnosti kraljestva in kronovine prvotnosti, iz katerih je bila država sestavljena, zdaj pa država ni več skupina kraljestev in dežel, nego stoji pred njimi in so kronovine le deli države. „Arbeiter Zeitung" vidi v tem dokaz, da je država krenila v smer, da se preuredi tako, da bo sestavljena iz upravnih delov. Državni zbor po njenem mnenju ni več zastopnik kraljestev in dežel, nego reprezentant države in nimajo več deželni zbori prvenstva, kakor je bilo doslej vsaj v teoriji, nego državni zbor. Morda je novi grb res prednaznanilo, v kaki smeri se izvrši notranja preuredba države.
* •
BERLINSKI VSEUCILIŠKI PROFESOR LISZT O POLOŽAJU.
Iz Stockholma poročajo: „Svenska Dagbladet" objavlja izjave berlinskega vse-učiliškega prof. Liszta o položaju. Liszt je prišel v Stockholm predavat, a vlada mu ni dovolila predavanja. O vzrokih vojne je izjavil profesor sotrudniku lista „Svenska Dagbladet", da je najgloblji razlog svetovne vojne angleško-nemško nasprotstvo; neposreden pa na ukaz angleške vlade odrejena mobilizacija ruskih sil. Na vprašanje, če socialistično militarizmu sovražno gibanje vznemirja, je odgovoril prof. Liszt, da pretežna večina socialnih demokratov ne bo izdala domovine, Haase in Kautsky nimata večjega vpliva, Liebknecht pa predstavlja pataloški tip, ker so vse njegove izjave bolestnega značaja. Na vprašanje, v katerem stadiju se nahaja zdaj poljsko vprašanje, je odgovoril prof Liszt: Želim, da o tem popolnoma molčim. Interes Nemcev je danes manj osredotočen na to zadevo, kakor na tesnejši stik z Bolgarijo, z balkanskimi državami in s Turčijo, s temi izrečno poljedelskimi deželami, kjer dobi naša industrija velik trg "
*
VOJNI POLOŽAJ PRIČETKOM POMLADI.
„Züricher Post" prinaša s posebne vojaške strani sledečo sliko vojnega položaja pričetkom pomladi 1916: „Bistveni znak vojnega položaja začetkom pomladi 1916 obstoja v tem, da je načrt entente glede velike istočasne ofenzive na vseh frontah oviran ne samo zaradi tega, ker so Francozi potisnjeni v defenzivo, ampak samo zaradi tega, ker so se dali Rusi v severnem oddelku zavesti k prenagljeni ofenzivi, ki zna imeti posledice za poznejše akcije. Centralne države so v uspešni defenzivi na ruski in italijanski fronti, skupno z Bolgari v sigurnem, pričakujočem položuju na Balkanu; toda na zapadni fronti proti politiško in vojaško najvažnejšim nasprotnikom so Nemci v krepki ofenzivi, ki niti približno še ni končana. Nikjer ni opažati pomanjkanja moštva, niti najmodernejših vojnih orožij. Tudi sile in sredstva entente še niso izčrpana, toda italijansko število ne pride do veljave. Rusko armado čaka v očigled že več mesecev zgrajenim nemškim in avstrijskim postojankam težka naloga, ki bi bila tudi brez udarcev v preteklem letu silno težavna. Glavna sila boja visi sedaj na Franciji in Angliji. In čimbolj se kopičijo in izrabljajo francoske rezerve v ozemlju med Argoni in Mozo, tem važnejše postaja vprašanje, ako bo mogla Anglija v polnem nadomestiti ne
samo vojakov, ampak tudi potrebne voditelje?
*
ZA SKUPNI NEMŠKI PROGRAM.
Z Dunaja poročajo: Sedaj se je pridružil tudi nemški „Nationalverband" zahtevam, ki so jih izdelali nemški Volksrati za preureditev države po vojni Vse nemške stranke imajo sedaj enoten nacionalni program.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA „RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNOPO-MOŽNE SVRHE.
Vodstvo lj. šole v Bazovici 11 K 4 vin., nabrane med učenci IV. razr.; šolsko vodstvo v Lešah 5 K; Franja Jugovičeva, nad-učitejjica v Kranju. 3 K; nadučitelj Matija Bartelj in učiteljica Ana Erzinova, oba v Semiču, po 8 K-16 K; Ernestina Rekarjeva, učiteljica v Ljubljani, 10 K; nadučitelj Fr. Tratnik nabral v Črnem vrhu nad Idrijo 21 K; učenci slovenske ljudske šole v Rojanu 20 K; vodstvo slovenske ljudske šole na Katinari čisti dohodek šolske prireditve 444 K; tedenske zbirke ljubljanskih ljudskih šol za mesec marec 918 K 42 vin.; vas Golac pri Obrovu v Istri po svoji učiteljici Marici Pe-tričevi 10 K; ravnatelj F. Robič in učitelj F. Zacherl v Ljutomeru po 5 K - 10 K; vodstvo slovenske ljudske šole v Skednju 16 K 42 vin.; skupaj 1506 K 10 vin.
V zadnji štev. izkazanih , 51-257 K 34 vin. danes izkazanih . . . . 1.506 „ 10 „
Doslej nabranih . . . 52.763 K 44 vin.
Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!
DRAGINJSKA DOKLADA GORIŠKEMU UČITELJSVU.
Mons. Faidutti, goriški deželui glavar, je javil v imenu deželnega odbora, ki je sedaj na Dunaju, učiteljstvu okraja gradiščanskega in tržiškega, da je odstopil njegovo prošnjo za dovolitev draginjske doklade c. kr. na-mestništvu v Trstu, češ, naj ono posreduje pri osrednji vladi, da se učiteljem goriško -gradiščanskim nakaže, dokler bo trajala vojna, primerna draginjska doklada iz državnih zalogov.
*
Goriški okrajni šolski svet je sklenil na svoji seji dne 8. t. m., da dovoli goriškemu učiteljstvu tudi za 1. 1916 draginjsko doklado, in sicer po približno enakem ključu, kakor 1. 1915.
[Ifllll S
Iz Št. Ruperta pri Št. Jurju ob Juž. železnici smo prejeli: Odkar učiteljujem, sem naročnik in pozoren čitateij našega najzve-stejšekga tovariša, namreč „Učiteljskega Tovariša" V tej 21 letni dobi sem bil ob čitanju našega glasila ne malokrat prijetno presenečen, vendar moram priznati, da se to ni zgodilo mnogokrat v toliki meri, kakor ob čitanju zadnje (7.) številke. Članki „Podržavljena ljudska šola", „Vera in politika", „Koncentrujmo svoje delo", „Odlično priznanje", „Mir vam bodi" so vendar prav vsak zase vse paznosti vredni.
Pero pa mi je potisnil v roke članek „Koncentrujmo svoje delo". Moja duša je kar vriskala radosti, nad temi tako globoko zamišljenimi nasveti. Kadar bo vsak tovariš in vsaka tovarišica ali vsaj velika večina učnih oseb ljudskega šolstva na stališču, „da se moramo vendar že enkrat pospeti na edino pametno in pravo stališče, „da smo sami sebi najbljižji", takrat bodo tudi te ideje prav gotovo izvedljive, ako bi to sicer ne bilo mogoče. Izvedljivost teh idej pa je ovirana v prvi vrsti po onih tovariših, ki pošiljajo svoja poročila, razprave, razmotrivanja in kar je sličnega najprej v druge, nam več ali manj tuje ali celo sovražne liste. Tako gre mnogo učiteljskega dela mimo učiteljstva med ljudstvo, namesto da bi se to zgodilo skozi učiteljske vrste, t, j. potom naših listov. Taki tovariši delajo za popularnost listov, ki niso naši, medtem ko se naše na ta način prezira, zapostavlja, ljudstvu odteguje. Jaz čitam take duševne proizvode tovarišev v tujih listih, ki bi bili sposobni za naše lastne liste, vedno s pomilovanjem dotičnih tovarišev, ker imam vtisk, da se sramujejo lastnih vrst.
V slučaju koncentriranja svojega dela povzdignemo svoje glasilo lahko celo v dnevnik. Ako preustrojimo „U. T." tako, da ne bo služil samo našemu stanu, ampak slovenskemu ljudstvu sploh, si ga bo gotovo občinstvo rado naročevalo. Seveda to ne pojde hipno. Pokazalo pa se bo v najkrajši dobi, da mora izhajati naše glasilo večkrat na teden, ako koncentriramo svoje delo, ako bomo postali sami sebi resnično najbližji in ako razširimo na podlagi tega programa „U. T." Vse to jn jako potrebno, ako se hočemo že vendar enkrat emancipirati. Kdo še ni čutil, da nam „U. T." tak, kakršen je, niti iz daleka ne zadostoje. Da bi nam vsaj v splošnem zadostoval, bi nas moral o vsem tekočem takoj in kolikor mogoče natančno seznanjati, in sicer tako, da bi lahko pogrešali vse druge (ne naše) liste. Listi drugih strank se za nas brigajo bolj, kakor je to nam v korist. Naše glasilo pogreša dostikrat prijave izpremembe v lastnih vrstah, kaj še, da bi prinašalo imenovanja uradnikov in duhovnikov po slovenskem
ozemlju. Ne mislite, da take malenkosti ni-, majo pomena! Mnogokrat ima znanje tega velik pomen. V kakšnem oziru, bi se moglo drugokrat razpravljati. Marsikoga izmed nas bi zanimalo tudi pravočasno zvedeti iz svojega glasila čas sprejemnih izpitov na raznih srednjih šolah slovenskega ozemlja, rav-notako zapis ustanov teh zavodov itd. Zakaj moramo biti navezani v sličnih slučajih na liste, ki niso naši, oziroma niso listi naše organizacije? Ker je program našega glasila pretesen. In kdor hoče zasledovati dnevno domačo in svetovno politiko, ta že celo ne izhaja brez dnevnika, ki bi koncetriral vse naše delo in nam nudil vsega vsaj potrebnega, da postanemo enkrat res neodvisni od drugih!
„Finančna strsn" zadeve! Hm, sploh se toži, da je „U. T." že sedaj neprimerno drag. More li kdo temu oporekati? Ne! In vendar, ko bi spoznala organizacija, da pri sedanjem obsegu lista ne gre drugače, nego da se zviša naročnina na 18 K, 20 K ali celo 25 K, plačeval bi jih, četudi bi si moral pritrgati pri čem drugem.
Fr. Zupančič, nadučitelj.
UZPOSOBLJENOSTNA IZPRIČEVALA ZA UČITELJE.
„Wiener Zeitung" objavlja cesarsko naredbo o določbah za vštete vojaške službene dobe pri pripustitvi k učnemu uzpo-sobljenostnemu izpitu za ljudskošolske in meščanskošolske učitelje. Odredba določa, da se v šolski službi nastavljenim učnim osebam, med sedanjo vojno pritegnjenim v vojaško službovanje, pri zaračunavanju potrebnih let za pridobitev sposobnostnih izpričeval, prestanih v praktičnem šolskem pouku, všteje v vojaški slušbi prestana službena doba do najvišje izmere enega leta.
Vodstvo Zveze je sprejelo prve dni meseca aprila 1.1. od uredništva „Učit. Tov." neki članek v presojo, ki je bil uredništvu poslan contra objavi Zveze „Vojna doklada na Štajerskem" v 6. št. „Učit. Tov." z dne 24. marca t. 1.
S tem člankom ja napravil nam neznani dopisnik vodstvu Zveze samo nepotrebno delo, zakaj opira se v svojem članku na napačne številke. Zaradi tega manjka članku resničnosti, in brezmiseln je poziv člankarja, naj Zveza na stare krivice 3. kraj. plač. razreda ne nalaga še novih! Evo dokaza!
Dopisnik piše doslovno:
„V poročilu (Vojna doklada na Štajerskem v 6. št. „Učit. Tovariša") je pod 5 naveden način odmeritve vojne doklade. Vzemimo slučaj,ki tvori ravno prehod od I.—II. stopnje, to je doklada ravno pri prestopu 2200 K. Učitelj v 1. kraj. plač. razredu ima temeljne plače s starostnimi do-kladami vred 2200 K po 10. službenih letih (1800 K + 400 K), učitelj v 3. kraj, plač. razredu pa ravno toliko komaj po 20 službenih letih (1400 K+ 800 K). Mislimo, da ni treba pristaviti k tej desetletni razliki nobene pripombe, zakaj število govori dovolj jasno, da bi ga niti vodstvo te ali one učiteljske zveze ne moglo in ne smelo prezreti!"
To je jedro dopisnikovega članka. Ko bi ta desetletna razlika res obstojala, bi bila gotovo krivična; na srečo pa ne obstoja!
Na štajerskem znaša temeljna plača v 1. kraj. plač. razredu po zaporednih starostnih stopnjah 1400 K, 1600 K, 1800 K in 2000 K- V 2. kraj. plač. razredu je plača za 200 K manjša, torej po vrsti 1200 K, 1400 K, 1600 K in 1800 K. V 3. kraj. plač. razredu je plača zopet za 200 K manjša, torej po vrsti 1000 K, 1200 K, 1400 K in 1600 K.
Ko bi bile te temeljne številke dopisniku znane (poznati bi jih moral vsaj tovariš, ki piše članke, tičoče se naših dohodkov), ne bi pisal, da znaša v 1. kraj. plač. raz. po 10. službenih letih temeljna plača 1800 K, ampak samo 1600 K. Z 2 starostnima dokladama po 200 K torej 1600 K + 400 K = 2000 K. Za učitelje v 3. kraj. plač. razredu pa je dopisnik za preteklih 20 službenih let zopet prav računil, namreč temeljne plače 1400 K in 4 starostne doklade po 200 K, torej 1400 K-f 800 K =. 2200 K. Potemtakem torej ne spadata učitelj 1. kraj. plač. razrega z 10 službenimi leti in učitelj 3. kraj. plač, razreda z 20 službenimi leti zastran nameravane vojne doklade v „en koš", recte v eno stopnjo, ampak prvi spada ker ima manj kakor 2200 K, še v I. stopnjo, drugi pa, ker že dosega 2200 K, pa v II. stopnjo nameravane vojne doklade. Ako slič-no primerjemo naše krajevne plač. razrede in nameravane stopnje vojne doklade, pridemo do zaključka, da spadajo učitelji vseh treh kraj. plač. razredov po preteku 10 službenih let še v I, stopnjo nameravane vojne doklade, istotako učitelji vseh treh plač. razredov po preteku 20 službenih let v II. stopnjo in slično učitelji vseh treh kraj. plač.
razredov po preteku 30 službenih let v III. stopnjo nameravane doklade.
Iz tega torej izhaja, da od učiteljske organizacije predložena vloga zaradi vojne doklade ne nalaga k starim krivicam 3. kraj. plač, razreda novih krivic!
Kar dopisnik sicer piše o 3. kraj. plač. razredu, podpiše vodstvo Zveze z obema rokama. Proti odpravi 3. kraj. plač. razreda se je učit. organizacija doslej zaman trudila. Upajmo pa, da bo tudi z zastarelim in krivičnim kraj. plač. sistemom pometla vojna, kakor bo pometla z marsičem drugim!
C. IN KR. IZPRAŠEVALNI KOMISIJI ZA LJUDSKE IN MEŠČANSKE ŠOLE V V GORICI.
je naučno ministrstvo odobrili predlog, da izvrši usposobljenostne izpite v pomladanskem roku 1916. v Ljubljani. Prično se v petek, dne 28. t. m. — Učiteljski kan-digati, oziroma kandidatinje, ki se pripuste k izpitom pred goriško komisijo, naj se zglase vsaj en dan prej pri ravnateljstvu (na Dunajski cesti št. 28, II. nadstropje). Hhrati se opozarjajo, da naj si pravočasno preskrbe potrebno potno legitimacijo (najbolje, da od pristojne policije, oziroma od okrajnega glavarstva izpoljeno modro izkaznico, obrazec B., opremljeno z natančnim svojim naslovom, pošljejo na: K. u. k. Passier-scheingruppe Laibach).
II
Od 25. do 28. marca se je vršila na Dunaju državna konferenca nemške socialno - demokraške stranke. Iz obsežnih razprav omenjamo le, da so razpravljali o socialnem zavarovanju in vojni oskrbi, o avstrijski trgovinski politiki in nagodbi z Ogrsko, o Avstriji po vojni, o cenzuri. Sprejete resolucije izvajajo, da mora po vojni — pa naj da zažaljeni mir naši državi tako ali tako obliko — vstati iz ruševin nova Avstrija, ako naj ne bo državi usojeno propadanje, a narodom politiško in gospodarsko hiranje in kulturna beda. Resolucije vsebujejo nastopne zahteve:
1)	Obnovitev parlamenta po iz-premembi volilnega reda po načelih proporcionalne volitve ob že sedaj danem narodnem obmejenju volilnih okrajev in odstranitvi znanih pomanjkljivosti volitvene tehnike. Stvarna izprememba določb o poslovniškem redu in. poslovanju državnega zbora.
2)	Državni red po okrožjih. De-mokraška lokalna uprava v nacionalno obme-jenih okrožjih, kjer naj se dosedanja okorna in draga državna in avtonomna dvojna uprava nadomesti po ljudski, od narodnih sporov osvobojeni samoupravi in se tako ustvari mesto za tisto gospodarsko in socialno, sanitetno, humanitetno in k ulturno delovanje, ki ga tako nujno potre bujemo za zopetno pcvzdigo našega narodn ° ga gospodarstva in za telesni in duševni preporod narodov po vojni.
3)	Takozvano avtonomijo kronovi n, ki se je (tu je par vrstic zaplenjenih) skoro po vseh delih države po nacionalističnem spletkarenju in po kronični obstrukciji izprevrgla do javnega pohujšanja, je — dokler te kronovine sploh obstoje — omejiti na neizogibno in znosljivo mero na korist okrožij in narodov. Deželne zboie je po splošni volilni pravici s proporcionalno vo-litvijo podrediti kontroli ljudstva: njih finančno upravo — ki je vkljub nedavnemu saniranju po državi skoro povsod razdejana — pa je podrediti izdatni finančni kontroli, a-predvsem je usodo ljudske šole in nje učiteljev odločiti od finančnega gospodarstva dežel.
4)	Po državnem temeljnem zakonu imajo vsa okrožja istega naroda pravice ustanavljati primerne medsebojne zveze za skupno upravo narodnih in kulturnih interesov svojega naroda. Do ustanovitve takih zvez je državne poslance vsakega naroda, izvoljene na podlagi splcšne volilne pravice, pripo-znavati kot njih zakonito zastopstvo.
Dalje zahtevajo resolocije:
1)	Takojšnjo omejitev cenzure na militarične in na vesti, ki se tičejo vojeva-nja. Temu nasprotno pa je dopuščati razpravljanje o vseh vprašanjih notranje in vnanje politike. Nikdar še ni bilo javno izražanje mnenja, pojašnjevalna politika po-trebneja, nego je sedaj, ko smo na razkri-žju usode narodov in države.
2)	Skrb za žrtve vojne s pravočasno pripravo izdanih sredstev za dostojno preživljanje vojnih poškodovancev, za odškodovanje vseh, ki so zadeti v svoji delavni sili in pridobitveni zmožnosti.
3)	Priprave, da se preskrbe neznanski vojni stroški, katerih breme se ne sme naložiti na delavne mase, ki so po žrtvah na imetju in krvi v prvi vrsti in najtežjo prizadete. Predvsem je pritegniti posedujo če po izdatnih davkih na vojne dobičke in po progresivnih davkih na imetju in dediščine.
Slovenske vojaške narodne pesmi.
Za moški zbor priredil Fran Marolt, učitelj. — Cena: v platno vezanemu odtisku 180 K, kartoniranemu odtisku 1 50 K. V Ljubljani 1915. Izdal in založil priredi elj. — O tej lepi zbirki naših značilnih vojaških narodnih pesmih izpregovorimo prihodnjič več. Danes le konštatujemo, da se je tovarišu Maroltu delo popolnoma posrečilo, zato moremo zbirko kar najtopleje priporočati.
Dve najnovejši skladbi tovariša Josipa Pavčiča, c. kr. vadniškega učitelja v Ljubljani, in sicer samospev „Uspavanka" in „Mehurčki", je na svojem zadnjem dobrodelnem koncertu dne 8. t. m. izvajala „Glasbena Matica". Obe skladbi je pela gospa Pavla Lovšetova, naša izborna umetnica. — O obeh skladbah tovariša Pavčiča se je izrekla kritika najlaskavejše. — Na tem popolnem umetniškem uspehu tovarišu Pavčiču iskreno častitamo!
Srednješolske vesti.
Iz ruskega vojnega ujetništva se vrača prof. Rudolf Grošelj, ki je bil, kakor znano, začetkom septembra 1914 težko ranjen in v lvovski bolniščnici zajet od Rusov. Poročniku Grošlju so amputirali desno podlakt in ga pozneje prepeljali v Kijev, Moskvo in Samaro. Sedaj je bil kot invalid izmenjan. Na potu domov brzojavlja svojim staršem v Ljubljano iz Švedske obmejne postaje, da je zdrav.
Edini maturant. V berlinskih listih čitamo: Na realni gimnaziji v Delitschau na Nemškem se je te dni vršila matura. Priglasil se je le en kandidat, vsi ostali maturanti so že davno prostovoljno na fronti. Priglašeni kandidat je maturo srečno napravil in gotovo bi tudi on vsaj sedaj po končanih srednješolskih študijah odšel med vojake, da ni'— iz Perzije. Piše se za Ali-kana Kadjara in je sin nekega veletržca v Teheranu.
Ponovno odlikovanje. Profesor na mariborski gimnaziji in rezervni nadporočnik dr. Anton Dolar je drugič Odlikovan s srebrnim Signum laudis.
V pokoj je šel profesor na gimnaziji v Celju dr. Henrik Lončar.
Enoletno prostovoljstvo letnika 1898. Črnovojniki letnika 1898., ki prihajajo sedaj k pregledovanju, imajo pravico do izkušnje za enoletno prostovoljstvo, če so v 6. razredu kake srednje šole, v 2. letniku pripravnice in tem enakih razredih, ne glede na to, kakšna je izvršitev razreda. Prošnje za pripustitev k izkušnji je vlagati na vojaškem poveljstvu v Gradcu. Petošolci imajo pravico nositi znake enoletnega prosto-voljstva. To pravico podeljuje na prezen-taciji dopolnitveno poveljstvo na ustno prošnjo.
O profesorju dr. Edvardu Dolinšku
s slovenske gimnazije v Gorici se je svoj čas uradno sporočilo, da je mrtev, in v Gorici je bila darovana zanj črna maša. Pozneje pa se je dognalo, da se nahaja profesor Dolinšek v ruskem ujetništvu in zvedelo se je tudi za njegov naslov. Sedaj je rezervni poročnik 47. pešpolka Edvard Dolinšek v seznamu izgub št. 402 naveden za ujetnika v Rusiji; v ujetništvo je prišel ranjen.
Osemrazredna mohamedanska srednja šola v Sarajevu. Iz Sarajeva nam poročajo, da je bila tamkaj otvorjena 1. aprila osemrazredna mohamedanska srednja šola, prva svoje vrste v monarhiji.
Osebna vest. „Grazer Tagblatt" poroča: Gospod gimnazijski ravnatelj Pucsko je, kakor smo že na kratko poročali, žal, iz rodovinskih ozirov zaprosil za trajno vpokojitev. Gospod ravnatelj Pucsko, o katerem je znano, da je v marsikaterem oziru zgleden vzgojevalec, pa bo vsaj za enkrat ostal šolstvu še ohranjen, ker je bil.namesto dež. šol. nadzornika Be-larja, ki je prostovoljno šel v vojake, po-klican v službovanje na kranjskem deželnem šolskem svetu.
Štajerski deželni šolski svet in nemški Schulverein. „Mariborska Straža" poroča: Objavljamo odlok štajerskega deželnega šolskega sveta z dne 22. februarja 1916, štev. 3 1496-2 1916: „Bewilligung von Sammlungen an allen Mittelschulen mit deutscher Unterrichtssprache zu Gunsten der Vereinszwecke. Zur Eingabe vom 30. Dezember 1915. dort Z. 2997. An den Vor tand des Deutschen Schulvereines in Wien, 8, Flori-anigasse 39. Auf die geehrte Zuschrift vom 12. Febr. 1916, Z. 2997, hat der k. k.Landes-sclmlrat zu gestatten gefunden, daß an den deutschen Mittelschulen, Lehrer- und Lehre-riimenbildungsanstallten und Mädchenlyzeen S^leiermarks unter der Leitung der Lehi körper Sammlungen für den Deutschen .Schulverein eingeleitet werden. Für den Vorsitzenden: Stürgkh m. p. — Slovenski: Na: cenjeni dopis z dne 12. februarja 1916 je c. kr. deželni šolski svet dovolil, da se
smejo na nemških srednjih šolali, učiteljiščih, moških in ženskih, dekliških licejih na Štajerskem pobirati pod vodstvom učiteljskih zborov za nemški Schulverein prispevki. Za predsednika: Stiirgkh 1. r.
Iz naše organizacije.
Skupne zadele.
Enoindvajscti občni zbor Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta se je vršil dne 18. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. — Občni zbor je otvoril in vodil predsednik tovariš Jakob Furlan. — Tajniško poročilo je podal tovariš Juraj Reže k
Tajniško poročilo.
Slavni zbor!
S svojim poročilom o našem delovanju v minulem 21. društvenem letu smo se nekoliko zakasnili, to pa z ozirom na § 21. društvenih pravil, ki določa, da zboruj naše društvo ob času, ko zboruje tudi „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani". In ker se je to društvo vsled nastalih razmer odločilo, da zboruje šele zdaj namesto o Božiču, odložili smo tudi mi svoje poročilo na današnji dan.
Naše delo se je moralo tudi to leto omejiti bolj na notranje poslovanje, ker smo morali vse svoje ostale moči in čas posvetiti v podporo in lažjo obrambo naše lepe domovine s tem, da smo zbirali doneske in razne potrebščine za našo hrabro vojsko. Iz tega razloga pa so izostajali tudi običajni darovi in podpore našemu društvu, ker so jih pokladali naši dobrotniki in podporniki skupni domovini na oltar.
V ta namen smo tudi mi na povabilo mestnega magistrata ljubljanskega podpisali po Učiteljski tiskarni 300 K III. vojnega posojila. Istotako smo z veseljem dovolili in ustregli želji c in kr. vojnooskrbovalnega urada na Dunaju, da sme naše obresti od 100 K, ki jih imamo pri poštni hranilnici, porabiti za naše oslepele vojake.
Skrbeli pa smo toliko bolj za notranje zadeve našega društva. Sklicali smo bili dne 31. marca 1915 izreden občni zbor, na katerem smo storili odvažne sklepe in korake, po katerih pridemo po najkrajši poti do svojega toliko zaželjenega lastnega doma.
Dalje smo poskrbeli tudi letos naši mladini za duševno hrano, lepo čtivo, vendar ne v toliki meri kot prejšnja, ker smo izdali samo A. Rapetov VI zvezek. Krivo je temu dejstvo, da- je vojna pobrala naši tiskarni vse boljše moči, ostali delavci pa komaj zmagujejo najnujnejša naročila in dela. Pa tudi šoli in učencem preostaja za branje le prav malo časa, ker morajo ves svoj preostali čas uporabljati v podporo za vojne namene.
Za razpisano nagrado dveh najboljših mladinskih spisov se je bilo priglasilo 7 pisateljev. Dvema sta se spisa vrnila na njuno željo; od ostalih petih se je prisodila nagrada 150 K spisu „Mladina in vojna". Ostale spise smo pisateljem vrnili, ker so se nam zdeli bolj primerni za odrasle nego za šolsko mladino. Vsem tem svojim tovarišem in tovarišicam pa izrekamo še tem potom svojo iskreno zahvalo, da so se s svojimi spisi tako drage volje odzvali našemu vabilu.
Razpisali smo bili izpraznjeno IV. in nanovo ustanovljeno VI. mesto „Cesarja Franca Jožefa I. jubilejske ustanove za učiteljske sirote na Kranjskem" ter ju oddali edinima prosilcema: Mariji Armičevi, go-jenki IV. letnika ljubljanskega učiteljišča, in Ludoviku Fettich-Frankheimu, dijaku VII. razreda na tukajšnji I. državni gimnaziji.
Podpirali smo dalje iz iste ustanove na prošnjo ravnateljstva meščanske šole v Krškem Vence slava Požarja, učenca II. razreda ondotne šole, osirotelega, po umrlem našem tovarišu, to pa le izjemoma samo za letos z ozirom na njegovo osirotelost in marljivost v šoli.
S tem je moje skromno poročilo pri kraju. Naše društvo šteje danes: 67 pokroviteljev, 36 podpornikov in 55 pravih članov.
Vsem svojim blagim dobrotnikom, ki so nas na kakršenkoli način podpirali, izrekamo še tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Blagajniško poročilo je podal tovariš Jakob Dimnik.
Blagajniško poročilo.
Dohodkov je bilo 4943 K 83 vin, izdatkov 1825 K 96 vin. Društveno imetje 94.065 K 31 vin. brez zaloge knjig; zaloga knjig 15.000 K, skupno društveno imetje torej 109.065 K 31 vin.
Volitve.
V odbor so bili izvoljeni soglasno tovariši: Jakob Furlan, predsednik; L. Jelene, I. podpredsednik; Ignacij Križman, II. podpredsednik, Jakob Dimnik, blagajnik; Juraj Režek, tajnik; odborniki: E. Gangl, Andrej Rape, Anton Gnus, Fran Črnagoj. — Pregledniki računov: Alojzij Kecelj, Iv. Petpč, Vendelin Sadar.
Kranjsko.
Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani občni zbor je bil 19. aprila 1.1. v prostorih „Učiteljske tiskarne". Otvoril ga je ob 10. uri dopoldne predsednik Juraj Režek z iskrenim pozdravom na udelež-nike, ki jih je bilo 21, in konstatiral sklepčnost po besedilu § 24. pravil. Spominjal se je s toplimi besedami v 1. 1915 umrlih udov, posebno pa Srečka Stegnarja, ki je bil eden najuglednejših in najdelavnejših naših tovarišev sploh in posebno delaven po raznih naših društvih. Največjo vnetost in vestnost pa je izkazoval našemu društvu, ki mu je bil ob času zadnjega velikega potresa tudi predsednik do svojega odhoda v Maribor. Njemu in ostalim umrlim tovarišem v časten in kolegialen spomin so se dvignili navzoči s svojih sedežev.
Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal tovariš Alojzij Kecelj za poslovni leti 1914 in 1915, povzemamo sledeče: Predlanski občni zbor se je vršil 8. aprila 1914 v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" v Ljubljani. V odbor so bili izvoljeni: Juraj Režek, predsednik; Jakob Dimnik, predsednikov namestnik; Jakob Furlan, blagajnik; Alojzij Kecelj, tajnik; Fran Črnagoj, Luka Jelene, Anton Likozar, Ivan Petrič, Janko Žirovnik; za pregkdovalce računov pa: Simon Punčah, Andrej Rape in Božidar Va lenta.
Ker lani na 31. marca 1915 v prostore „Učiteljske tiskarne" sklicani občni zbor ni bil sklepčen, je izvrševal društvena opravila v smislu § 24. pravil zgoraj navedeni odbor tudi za 1. 1915.
V	dveletni dobi od 1. januarja 1914 do 31. decembra 1915 ni nihče pristopil, izstopila sta 2 po § 10. pravil, umrli so pa: Mihael Mežan, učitelj v Orehku; Fran Kuhar, učitelj v Gor. Pirničah in c. kr. poročnik 29. črnovojniškega bataliona; Avgust Adamič, vpok. nadučitelj v Ljubljani; Martin Potočnik, vpok. učitelj v Ljubljani; Srečko Stegnar, vpok. c. kr. učitelj v Mariboru in Janko Janežič, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani. — Fran Kuhar je preminul 26. novembra 1914 junaške smrti na bojnem polju v Valjevu. Blagi pokojniki so bili jako delavni v šoli in izven nje. Težka jim je bila borba za vsakdanji kruh, a s pridnostjo, vztrajnostjo in varčnostjo se je vsem posrečilo svoje najdražje tako vzgojiti, da za vzemajo danes večinoma odlična mesta. Dobri tovariši, ki ste legli k večnemu počitku bodisi v domači ali tuji grudi, počivajte v miru!
Društvo je imelo koncem 1914. leta 100 udov, 32 vdov, 18 sirot po očetu, 6 sirot po očetu in materi; 1. 1915 pa 95 udov, 32 vdov, 13 sirot po očetu, 8 sirot po očetu in materi.
V	poslovnem letu 1914 smo obhajali rojstno stoletnico dr. Frančiška viteza Močnika, slovečega šolnika, učenjaka, matematika in največjega prijatelja slovenskemu učiteljstvu. Njegove lepe lastnosti in delovanje je pregledno in krasno opisal tovariš in društveni podpredsednik Jakob Dimnik v „Učiteljskem Tovarišu" štev, 40, z dne 20. novembra 1914. Ta izvod učiteljskega glasila se hrani v društvenem arhivu z Močnikovo sliko vred in s slikama za društvo zaslužnega Andreja Praprotnika in Mateja Močnika.
Ker je to velezanimivo številko navedenega glasila že vsak izmed nas prav pazljivo prebral, mi je danes samo še po-vdariti, da je dr. Močnik ustanovnik tega našega dobrodelnega društva. Omeniti pa mi je tudi njegove hčere gospe Emilije pl. Schallerjeve, ki je povodom navedenega slavja po gosp. c. kr. dvornem svetniku in deželnem šolskem nadzorniku Frančišku Levcu podarila društvu 100 K. Za ta vele-dušni dar se tudi tem potoni izreka blagi dobrotnici presrčna zahvala. (Živela!)
Tajnik je sklepom svojega poročila prosil vsestranske podpore v prid društvu.
Blagajnik Jakob Furlan je poročal o računskem zaključku za poslovne 1. 1915, ki je imelo prejemkov 28.612-39 K, izdatkov 28 579 10 K; društveno imetje pa znaša 120.386 K 48 v.
Tovariš Simon Punčah je imenom pregledovalcev računov posebno laskavo ocenil izborno, vestno in natančno knjigovodstvo našega blagajnika ter mu izrekel toplo zahvalo, predlagajoč njemu in odboru absolutorij, kar se je sprejelo soglasno.
Sprejet je bil tudi tovariša Dimnika predlog, naj se za pridobivanje novih članov stalno priobčuje inserat v „Učiteljskem Tovarišu", ki naj vsebuje sprejemne pogoje in dobrote tega društva.
Soglasno so se izvolili stari odbor in dosedanji pregledovala računov.
Ob pol 11. uri je predsednik zaključil občni zbor s zahvalo za udeležbo in pozornost pri razpravah.
Trilnštiridesetl občni zbor Narodne Šole se je vršil dne 18. t. m. dopoldne ob 9: uri v Učiteljski tiskarni. Poročilo o tem zborovanju priobčimo prihodnjič, ker nam danes primanjkuje prostora.
Sedemlnštirideseti občni zbor Deželnega slovenskega in učiteljskega društva se je vršil 18. t. m. ob 11. uri dop. v Učitleljski tiskarni v Ljubljani. — Otvoril in vodil ga je tovariš predsednik Jurij Režek —
Tajnik tovariš Josip Ambrožič je poročal o društvenem delovanju. Poročilo se glasi:
Slavni zbor! Občni zbor-Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani je običajno med božičnimi počitnicami. Letos je izjema. Glasom sklepa odborove seje z dne 17. decembra 1915 se je preložil do velikonočnih praznikov. Mislilo se je, da se do takrat razmere glede potovanja izpre-mene. Toda ostalo je vse pri starem.
46. občni zbor je bil sklican 28. decembra 1914. Ker je bil po § 11. društvenih pravil nesklepčen, je vodil posle po § 12. stari odbor.
Tako ste, cenjeni tovariši, danes na 47. občnem zboru. Srčno pozdravljeni vsi! Živimo v času, ko se vrši takorekoč največje preseljevanje narodov. Na evropskem kontingentu so zbrani vsi za vojno sposobni moški vseh narodov in človeških plemen. Ne samo z uma svetlim mečem, ampak tudi z bajonetom v roki rišejo planetu zemlje nov zemljevid ter tako pripravljajo nove čase in razmere.
Med te pripadnike bo morala šteti nepristranska zgodovina tudi pripadnike našega stanu. Mnogo jih je do danes padlo na bojišču, veliko je še mobiliziranih. One žrtve naj nam bodo v tolažbo, da niso bile zaman, a tovarišem-vojakom kličemo: Učitelj je v službi domovine vedno idealen junak!
Zanimivo je dejstvo, da ima ravno učiteljski stan veliko podčastnikov in skoro razmeroma največ častnikov, med katerimi je mnogo odlikovanih. Poudarjam to zaradi tega, ker so ti pionirji prosvete ravno člani naše organizaeje.
Učiteljstvo tudi doma ne drži križem rok. Za „Rdeči križ" je nabralo do danes nad 52 000 K, nabiralo je kovine, delovale so zlasti učiteljice v sanitetni službi ter bile nekatere odlikovane. Zopet druge so pletle nogavice, šivale perilo in kuhale; vse v prid bolnikom in zdravim vojakom. Poudarjam s temi dokazi požrtvovalnost učiteljstva in njega domovinsko zvestobo. Tako je tudi prav! Neomadeževan bo stal učiteljski stan pred javnostjo po vojni; merodajni faktorji bodo videli, da je to učiteljstvo za poštenost, zvestobo in požrvovalnost neprimerno plačano. Mlada in nova Evropa ne bo podirala mostov pionirjem prosvete, temveč jih utrdila in popravila z jeklom in svincem.
Trd je bil boj za kruh pred vojno Kako so nas zaničevali in plačevali! Danes je ta boj še hujši. Draginja zahteva 4—5 kratno plačo, toda dobivamo samo malo podporo, ki zadostuje vseletna za dva para črevljev. Društvo je prosilo vis. dež. odbor dne 28. marca 1915 za drag. doklado tistemu učiteljstvu, ki je še nima. Prošnje za podelitev drag. doklad so dobile svojo rešitev kakor znano. Nekaj je, a malo! Neki tovariš je izprožil misel, da bi se vnovič prosilo, češ, ne moremo več izhajati, ne zadostuje. Potrkajmo, morda se nam bo odprlo.
Prepuščam to zadevo premišljevanju občnega zbora. Morda stavi v tej zadevi kdo kakšen predlog.
Delovanje društva je bilo v 1. 1915. jako skromno.
Zaradi vojne se ne oddajajo nezasedena učna mesta, kar je pravilno za tovariše, ki so na bojnem polju; toda prizadeti so vsi provizorični.
Ko se bodo oddajala zopet prosta mesta, bo moralo društvo storiti primerne korake, da bodo provizorični primerno odškodovanj.
Končam skromno poročilo s trdnim prepričanjem, da prinese vojna tudi učiteljstvu lepše čase! (Odobravanje.)
Po tajnikovem poročilu se spomin predsednik Režek na bojišču padlih tovarišev. V znak sožalja se zborovalci dvignejo s sedežev.
Poročilo blagajnika poda tovariš Jakob Dimnik. Dohodkov je bilo 418 K 68 vin., izdatkov 404 K 91 vin., prebitka je torej 13 K 77 vin. Bilanca znaša 5184 K 62 vin. — Račun se po poročilu tovariša Kecelja odobri ter da absolurorij, ker so pregledovlaci računov Likozar, Kecelj in Sadar našli vse v redu. — Letni doneski se določijo zopet po 2 K.
Volitev: Na predlog tov. E. Gangla se izvoli stari odbor, in sicer: Juraj Režek, Luka Jelene, Jakob Dimnik, Josip Ambrožič, Jakob Furlan, Ivan Petrič, Fran Črnagoj, Janko Žirovnik, Ivan Schmeidek.
Slučajnosti: Tov. Gangl predlaga Na dež. odbor in na predsedstvo c. kr. dež. šol. sveta se vloži vnovič prošnja za dovolitev drag. doklad po obliki in vsebini, kakor je to storila Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. V prošnji se je zavzeti tudi za vpokojene učitelje. (Sprejeto.)
Tov. predsednik zaključi občni zbor z zahvalo na navzoče za udeležbo.
Takoj po občnem zboru se je konstatiral odbor sledeče: Predsednik Juraj Režek, učitelj v Ljubljani; podpredsednik: Luka Jelene, učitelj v Ljubljani; tajnik: Josip Amrožič, učitelj v Ljubljani; blagajnik: Jakob Dimnik, nadučitelj v Ljubljani; odborniki: Jakob Furlan, učitelj v Ljubljani, Ivan Petrič, učitelj v Sp. Šiški - Ljubljani, Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju, Janko Žirovnik, nadučitelj v Borovnici, Ivan Schmeidek, učitelj na Krtini.
Kranjske vesti.
—r— Izkaz daril, ki so došla od 1. do 31. januarja t. 1. nabiralnici daril v naravi na c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Iz Ljubljane: Šivalnica nemške gimnazije 4 volnene jopiče, 9 opasnic, 1 snežno oglavnico, 21 ovijač, 2 para rokovic, 9 parov žilogrelcev, 30 parov dokolenic, 3 pare nogavic; dekliška šola v Lichtenthurnovem zavodu 193 parov nogavic, 150 parov dokolenic; nemška mestna dekliška šola 82 parov dokolenic, 49 parov nogavic; zasebna učiteljiščna pripravnica uršulink 26 parov nogavic; c. kr. učiteljiščna pripravnica 13 parov črevljaric; mestna slovenska dekliška ljudska šola 100 parov dokolenic, 116 parov nogavic. — Izven Ljubljane: Podružnica Rdečega križa v Ratečah pri Zidanem mostu 18 srajc, 24 opasnic, 18 spodnjih hlač, 24 parov čevljaric; uršulinska učiteljiščna pripravnica v Škofji Loki 39 parov žilogrelcev, 28 parov kolenic, 44parov nogavic; meščanska šola v Krškem 8 parov žilogrelcev, 22 parov dokolenic, 24 parov nogavic; zasebna ljudska šola nemškega šolskega društva v Tržiču 1 snežno oglavnico, 3 pare palčnikov, 7 parov žilogrelcev, 26 parov, nogavic; zasebna deliška ljudska šola v Šmi-helu pri Novem mestu 17 parov dokolenic, 31 parov nogavic; — dekliške ljudske šole: Ribnica 8 parov dokolenic, 15 parov dokolenic, 15 parov nogavic; Kranj 6 parov žilogrelcev, 3 pare kolenic, 2 para nogavic; Kamnik 2 para žilogrelcev, 20 parov dokolenic, 30 parov nogavic; — ljudske šole: Soteska pri Straži 8 parov žilogrelcev, 5 parov nogavic; Suhor 11 parov žilogrelcev; Vinica 21 parov žilogrelcev; Stopiče pri Novem mestu 14 parov žilogrelcev, 24 parov nogavic; Veliki Trn pri Krškem 23 parov črevljaric; Mirna na Dolenjskem 9 parov dokolenic, 15 parov nogavic; Zatičina 1 par žilogrelcev, 7 parov dokolenic, 8 parov nogavic; Radeče pri Zidanem mostu 1 par žilogrelcev, 16 parov dokolenic, 15 parov nogavic ; Mozelj pri Kočevju 4 pare dokelenic, 6 parov nogavic; Goriče pri Kranju 7 parov žilogrelcev, 9 parov dokolenic, 8 parov nogavic; Planina pri Rakeku 6 parov dokolenic, 15 parov nogavic, 8 parov uhogrelcev; Naklo pri Kranju 15 parov nogavic; Vinica 6 parov žilogrelcev, 6 parov dokolenic, 7 parov nogavic; Studenec pri Krškem 23 parov žilogrelcev; Žužemperk 6 parov dokolenic, 7 parov nogavic; Selce 1 snežno oglavnico, 1 par palčnikov, 18 parov žilogrelcev, 1 par nogavic; Mokronog 7 parov spodnjih hlač, 9 parov dokolenic, 15 parov nogavic,; Boštanj 5 parov nogavic, 44 parov črevljaric: Vrhnika^ 10 parov dokolenic, 12 parov nogavic; Št. Peter pri Novem mestu 3 pare dokolenic, 8 parov nogavic; Mengeš 21 parov nogavic; Spodnji Logatec 1 par žilogrelcev, 7 parov dokolenic, 12 parov nogavic; Sv. Križ pri Litiji 4 pare dokolenic, 11 parov nogavic; Hotederšica 15 parov žilogrelcev, 2 para nogavic; Ubeljsko pri Razdrtem 14 parov žilogrelcev; Št Janž na Dolenjskem 5 parov dokolenic, 12 parov kolenic, 26 parov nogovic; Podkraj pri Colu 9 parov dokolenic, 13 parov nogavic; Stari trg pri Črnomlju 3 pare dokolenic, 7 parov nogavic; Št- Rupert na Dolenjskem 16 parov žilogrelcev, 5 parov kolenic, 48 parov nogavic; Veliki Gaber pri Litiji 9 parov žilogrelcev, 2 para nogavic; Gorje pri Bledu 1 par žilogrelcev, 5 parov dokolenic, 4 pare nogavic-Cerklje pri Krškem 11 parov nogavic; Brdo pri Lukovici 1 par žilogrelcev; Ihan 45 parov nogavic; Stari trg pri Ložu 8 parov dokolenic, 15 parov nogavic; Galnek-Izlake 11 parov dokolenic, 10 parov nogavic; Postojna 2 para žilogrelcev, 20 parov dokolenic, 60 parov nogavic; Moravče 25 paroz dokolenic, 6 parov nogavic, 5 opasnic, 1 snežno oglavnico, 9 parov palčnikov, 4 pare kolenic; Mirna peč 1 par žilogrelcev, 11 parov dokolenic, 7 parov nogavic; Raka 4 pare dokolenic, 6 parov nogavic; Prem na Notranjskem 15 parov žilogrelcev, 12 parov dokolenic, 8 parov nogavic; Šmartno pri Kranju 7 parov dokolenic, 9 »parov nogavic; Studeno pri Postojni 12 parov dokolenic, 8 parov nogavic; Krško 24 parov dokolenic, 23 parov nogavic; Št. Jernej 7 parov dokolenic, 7 parov nogavic; Planina 1 par žilogrelcev, 17 parov dokolenic, 25 parov nogavic; Stari trg pri Ložu 1 par žilogrelcev, 9 parov dokolenic, 15 parov nogavic, 1 škatlo bombaža; Bohinjska Bistrt-ca 1 volnen jopič, 6 snežnih oglavnic, 13 parov žilogrelcev, 4 pare dokolenic, 2 para kolenic, 21 parov nogavic; Rakek 19 parov dokolenic, 35 parov nogavic; Trzin 13 parov dokolenic, 36 parov nogavic; Smlednik

12 parov dokoienic. 15 parov nogavic; Žab-niča pri Škofji Loki 14 parov žilogrelcev; Preddvor pri Kranju 9 parov dokoienic, 15 parov nogovic
—r— Iz ljudsko šolske službe. Učiteljska kandidatinja Justina Kmetova je nameščena za suptentinjo v Šturijah. — Namesto v vojaško službo vpoklicanega učitelja Otona Zinneckerja je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Poljanah učiteljska kandidatinja Friderika Kondova. — Bivša učiteljica Ana Mencinova je imenovana za suplentinjo v Raki. — Učiteljica v Morovcu Gracijana Koršičeva je v nadaljno službovanje dodeljena na ljudsko šolo v Gotenici. — Suplentinja v Erzelju Marija Punčuhova je nameščena za suplentinjo na Vrhpolju, dosedanja tamkajšnja suplentinja Gabrijela Majerjeva v Erzelju. Vera Rojni-kova je imenovana za provizorično učiteljico in voditeljico v Randecih. Doslej je službovala v Metliki.
—r— Posebna zbirka za vojne sirote na Kranjskem. Kakor poroča uradni list, je „Deutscher Verein" v Ljubljani dobil dovoljenje, da ustanovi poseben vojni siro-tinski zaklad za podpiranje otrok padlih vojakov nemške narodnosti. Sirote bodo podpirali, dokler si same ne bodo mogle služiti kruha, morda se ustanovi tudi posebna sirotiščnica. Dovoljenje za javno nabiranje se glasi na eno leto..
—r— Junaške smrti-je padel v sov-rašni deželi kot poveljnik letalske skupine major Vladimir Junowicz, sin g. ravnatelja ljubljanske realke in člana deželnege šolskega sveta dr. Junow!cza.
Staierske vesti.
—š— Iz ruskega ujetništva se je
oglasil pred kratkim tov. Jože Kladnik tovarišu Ivan Womerju, s katerim sta bila v strelskem jarku ves čas vedno skupaj, dokler ga niso zarobili dne 28. decembra 1914. Piše sledeče: Alkarsk, 28/12. 1915. Ljubi tovariš! Danes je leto, kar naju je ločila usoda po 5 mesečnem kakor bratovskem življenju. Gotovo nisi prav vedel, kaj se je zgodilo z menoj. Sem sedaj v ujetništvu, kjer se nahajam ta čas še zdrav in upam, da tudi Tebe in' Tvojo obitelj najde ta karta pri popolnem zdravju. Kaj je s tov. Gosakom? Zupanek Rudi je tudi tukaj, samo ne vem, v katerem mestu, tudi tov. Schalda. Ernest Lassbacher je v Krasno-jarskem. — Prejmi s svojo obiteljo presrčne pozdrave!
—š— Povišanja. Jernej Pa vi i č, učitelj v Št. Andražu - Leskovcu, je postal poročnik v. r., istotako Julij Friedl, učitelj v Slivnici pri Mariboru. Šentjurc Ferdo, učitelj na okol. deški šoli v Celju, bivši ka-detni aspirant pri 87. pešpolku je sedaj kadet v r. pri 2. bos. - herc. pehotnem polku.
—š— Odlikovanja. Nadučitel pri Sv. Marjeti na Dr. polju, Avgust Ahič, učitelj v Rušah, Toma Stani, ter Mart. Vordenik, nadučitelj pri Sv. Kungoti, sedaj vsi zaposleni pri c. kr. rezervni bolnici št 1 v Mariboru, so zaradi izborne svoje službe bili pohvaljeni v imenu Najvišje službe. — Jernej Pa vi i č, učitelj v Št Andražu - Leskovcu in poročnik v r. pri 26. domobranskem polku, je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. reda.
Goriške vesti.

ANTON ZORZUT.
—g— Tovariš Anton Zorzut, nadučitelj iz Medane, interniranec v Campagni Prov. Salerno v Italiji, je umrl. — Monsignor Faidutti, goriški deželni glavar, je prejel brzojavko iz Campagne sledeče vsebine: Prego comunicare fratello. sorelia, parenti morte nostre padre 29 maržo segue lettera. Seminarista Zorzut Lodovico, prigioniere di guerra. — Rajnki tovariš Zorzut je služboval v vsej dobi svojega službovanja nad 39 let vedno v Medani do izbruha vojne z Italijo. — V Medani rojenemu, mu je bilo 63 let. S sinom Ludvikom bogoslovcem sta bila odvedena iz Medane v Italijo dne 8. junija 1915 in potem internirana v Campagni Prov. Salerno v Italiji. — Soproga njegova z dvema mlajšima hčerkama se nahaja doma pri svojem bratu g. županu Zucchiati v Medani, starejši sin je uradnik na deželnem odboru goriškem. Sedaj na Dunaju, hčerka Olga pa je učiteljica na hrvatski šoli v Pazinu. — Vzroki njegove nenadne smrti so neznani. — Pokojni tovariš Zorzut je bil rojen leta 1856, maturiral je leta 1877, definitivno pa je bil nameščen leta 1882. — Naj mu bo počitek sladak v tuji zemlji! — Preostalim naše iskreno sožalje!
FRANC BAJT.
—g— Dne 2. t. m. je praznoval tovariš Franc Bajt, nadučitelj in šolski voditelj iz Solkana, zastopnik učiteljstva v c. kr. okr. šol. svetu i. t. d, šestdesetletnico svojega
rojstva. — Težka usoda sedanjih viharnih dni mu ni dovolila, da bi slavil naš ljubi tovariš Bajt ta svoj rojstveni jubilej na službenem inestu, zakaj sedaj biva v Sevnici ob Savi na Štajerskem, kjer opravlja službo občinskega tajnika, kar je vsekakor značilno za naše gmotne razmere. — Mi se rojstvene šestdesetletnice tovariša Bajta- spominjamo s čuvstvi hvaležnosti in tovariške vdanosti, poudarjajoč preobile zasluge, ki si jih je pridobil za goriško učiteljstvo, in šolstvo v dolgi dobi svojega šolskega in izvenšolskega delovanja, vedno nesebično in narodno delaven potom šole za blaginjo svojega naroda! Značajnemu tovarišu iskreno čestitamo z željo, da bi mu bilo čimprej zopet omogo-. čeno, svoje izredne zmožnosti razvijati na starem službenem mestu v blaginjo drage domovine! Še mnogo let!
Tržaške vesli.
—t— Razpuščenl italijanski društvi.
Kakor javlja uradni „Osservatore", je na-mestništvo razpustilo društvi „Circolo popo-lare di coltura" in „Club famigliare Vittoria" v Miljah pri Trstu.
—t— Vodstvo dekliške CM šole na Acquedottu se zahvaljuje g. Jakobu Tavčarju, trgovcu z ogljem, za 10 K, ki jih je podaril v korist ubožnim učenkam naše šole.
—t— Nenadne smrti je umrla v Trstu 37-letna vpokojena učiteljica Alice Taroz-zijeva.
Istrske vesti.
—i— Nemška šola v Kanfanaru. V
puljskem „Hrvatskem Listu" čitamo: Mino-lega ponedeljka so odprli v Kanfanaru nemško ljudsko šolo. Za to šolo je prosilo več kanfanarskih očetov, da se jim otroci priuče nemškemu jeziku, s katerim so se v begunstvu nekoliko seznanili. V nemško šolo se je vpisalo kakih petdeset otrok. Šola bo imela na razpolago 2 sobi občinske šolske zgradbe. Poučevale bodo tri učne osebe. Poleg nemške šole obstoji v Ksnfanaru tudi hrvatska šola, ki jo obiskuje 156 otrok. Ti imajo na razpolago eno sobo in eno učiteljsko osebo.
—I— V Istri je otvorjenih 25 šol družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, po tem dva nadaljevalna tečaja 10 otroških vrtcev. Hrvatje iz puljskega okraja, ki so se vrnili iz begunstva polnih izkušenj, prosijo in rotijo, naj se jim da šol. Po vojni bo pač treba dati Istri potrebnih šol; lir-vatsko-slovenski narod hrepeni po njih.
—i— Umestna odredba. Zdravstveni urad v Pulju je dal v zadnjem času pregledati vse gostilnice in je nagel, da se ne pazi povsod dovolj na čistost. Ker pa se bliža topleja letna doba in s tem večja nevarnost po nekaterih boleznih, poživlja c. kr. trdnjavski komisar, naj se lokali najskrbneje čistijo. Kjer ne bi zadoščali temu pozivu, se lokali zapro do odprave nedostatkov.
■■■■.................*.....im»i n ■
Splošni vestnik.
Res potrebno! Poleg mnogih drugih skrbi dela merodajniin krogom precej preglavice —spolna bolezen. Ugibajo in odločajo se vsakovrstni ukrepi. — Kakor poroča neki ugleden nemški list, namerava dunajska občinska blagajnica ustanoviti neke posebne vrste inštitutov po vzorcu mesta Hamburga in Berlina. In sicer se bodo za 10 let nazaj v bolniških knjigah zapisane osebe — kolikor jih je pač še živili — pozvale k pregledovanju njih zdravstvenega stanja glede svoječasne spolne obolelosti v to določene prostore, kjer jih preišče tačasni blagajniški zdravnik in jim da potrebna navodila; direktno zdravili tamkaj ne bodo. Tej kontroli bodo podvrženi tudi oboleli s fronte. Baje obeta biti ta naprava ugodna za one, ki se zaradi takih oboljenj sramujejo pred domačimi itd. — Slični ukrepi bi bili tudi drugod potrebni!
Posnemanje častniških uniform pri otrocih prepovedano. Ker je oblačenje malih dečkov v obleke, ki so popolnoma ponarejene častniškim uniformam, v stanu žaliti ugled častnika, in je zlasti popolnoma nedopustno, da se nosi zlatemu častniškemu portopeju podoben obesek na sablji in častniške znake, je c. kr. ministrstvo notranjih zadev to razvado splošno prepovedalo. Prestopki te prepovedi bodo kaznovani po določbah ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
^aigled.
— Umrla je na Dunaju znana nemška pisateljica Marija Ebner-Eschenbachova, rojena grofica Dubska, v visoki starosti 86 let. Od svojih številnih popularnejših vrstnic Marlittove, Heimburgove itd. se je razločevala po umetniški vrednosti svojih romanov in novel.
—	Maloruski jezik na Ogrskem. Škof dr. Štefan Novak je v svoji škofiji odpravil rabo cirilice v cerkvi in v cerkvenih šolah. Zdaj je odpravljena1 cirilica tudi iz maloruskega tednika »Nedilja«, ki ga izdaja ogrsko poljedelsko ministrstvo. Ta list se- tiska zdaj v latinici, in je maloru-ščina pisana z madžarskim pravopisom. Tudi v zadnjem razglasu ogrskega domobranskega ministrstva glede vpoklica pod zastave je maloruski tekst pisan z latinico in z madžarskim pravopisom.
—	Iz službe so odpuščeii. Peter Mile-tič, ravnatelj trgovske šole v Tuzli, Vele-mir Vujasinovič, učitelj trgovske akademije v Sarajevu, in Adam Bisa, učitelj trgovske šole v Tuzli. To je zadnja posledica procesa v Bihaču.
LISTNICA UREDNIŠTVA
V Nemški Gradec:0 Vašem važnem vprašanju — o tako nujno potrebni skrbi za mladino — Vam moremo "povedati to-le: Graška policija je poročala, da se je lansko leto pri mladini posebno razširila tatvina in nenravnost. Na vseh socialnih zborovanjih se čuje, da se zločini in prestopki med mladino množijo Na Nemškem so vojaški poveljniki izdali stroge odredbe, ki imajo in bodo imele še večji blagodejni vpliv. V Avstriji sta se doslej samo dve okrajni glavarstvi zganili in izdali obširne odredbe za varstvo mladine. Sedaj je pa vladi izro čena spomenica, ki pravi, naj se tudi v Avstriji uvedejo enake odredbe kakor v Nemčiji: 1. Mladini pod 18. letom naj se prepove obisk gostilnic razen če gredo s starši aji njihovimi zokonitimi zastopniki, ali če imajo redno hrano po gostilnah ali na potovanjih vsaj 2 uri proč od stanovanja teh mladih ljudi. 2. Prepove naj se dajanje opojnih pijač (razen v stanovanju) brez posebnega dovoljenja staršev. 3. Prepove naj se prodajo tobaka in kajenje. 4.|Mladini nnj se prepove kinematograf, razen posebno dovoljenih predstav, dalje obisk tingl-tanglov, varietejev in kabaretov. 5. Določi naj se naj višjo vsoto, ki se jo sme mlademu človeku izplačeti od njegovega tedenskega zaslužka, in 6, Naj se prepove, da mladi ljudje po mraku brez posebne izkaznice ne smejo na ulico. — Predlogom ni mogoče ugovarjati Želeti je, da čim več organizacij to akcijo podpre. Društva naj spomenico naroče pri „Kreuzbtindniszentrale", Graz, Bischofpbtz 1, jo podpišejo in pošljejo oblasti.
Izdajatelj in odgovorni urednik: RadivojKorene. Last in založba „Z..veze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavodi.
Gesla: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „USteii> skega konvikfa" w Ljubljani
rcri-.trov.-.m zadru;:; z omejenim jamstvom.
Promet do 29. febr. 1916 K
Uratinc ure: V.?ak četrtek in vsako soboto od '/25. do 1 'i. ure popoldne.
Zelo potrti javljamo, da nas je naša blaga in dobra mamika, gospa
Matilda Kovačič roj. Aniauer
v soboto, dne 15. aprila 1916 ob polu 5. popoldne, v 61. letu svoje starosti v našo neizmerno žalost vsled srčne kapi nenadoma za vselej zapustila.
Nepozabno, svojemu pred pol letom padlemu sinu Mirkotu sledečo, smo v torek, dne 18. aprila 1916 predpoldnevom po dovršenih cerkvenih opravilih na domačem pokopališču izročili materi zemlji k večnemu počitku
Dokaj prerano umrlo priporočamo v blag spomin in molitev.
Sv. Trojica v Slov. gor., 16. aprila 1916.
Jakob Kovačič,
učitelj, soprog.
Viktor Kovačič, Bogomir Antauer,
c. in kr. stotnik v Gradcu.	steklar v Radgoni.
Maks Kovačič,	Aleks Antauer,
ltad. asp. v Doboju,	ingenieur v Gradcu,
sinova.	brata.
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoče se vrne dm
Meseca avgusta izide bogato ilustrova.' cenik.
ebsg: □
ES
O
ï ® Vs>Wt> <s e) <9 e) (s e) (se) (a à (se) 19 e) & e
:asaa:
"anaces:
8BT Umetna knjlgoyeziîïca
:e¡úaD£) a
a
□
a■	s m flp^a^ «niifiWiB^	as
— LJUBLJANA, Francevo nabrežje if&w* 13 —
se pripsroïa slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakevrsfnrh kR^eveSklh cEcjrala gisj. trgovcem za izdelovanje vzcrïnih Knjig. vzorEnih kartonov, kotejskih knjig za potcvaïce po tvorniïkih cenah in si. urefen za trpežna in motno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna droïtya, Stolnica In hjHalte po nizki «eni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modErnimi ïrkaai. — Fssirežj: tacna, dela silita.



Najboljši pripomoček za priučenje :: nemške a ez ka je ::
i umlirz
I. zvezek 75 strani z 32 podobami, cena vez. K —■80 : :
„Nem ka jezikovna vadnica za nenemške šole".
Izdaja v 3 zvezkih:
II. zvezek 135 strani s 14 podobami, cena vez. K 1 20	: :
III. zvezek 180 strani s 37 podobami, cena vez. K 180 ' : :
s slovenskim besednjakom
k I. zvezku 23 strani, cena broš. 20 h
k II. zvezku 61 strani, cena vez. 40 h
k III. zvezku
85 strani, cena vez. 50 h.
Sestavil učitelj Andrej Rane v Ljubljani. Založil F. Temps' y na Dunaju.
Dobiva se v vseh knjigarnah.
Preizkusni izvodi za vpeljavo šol. vodstvom brezplačno !

J