SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	©
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedleija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v Semenlšklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 78.
V Ljubljani, v petek 6. aprila 1894.
Letnilc XXII
Junaku v spomin?
Po vsi Galiciji se vrše slavnosti v spomin nepozabnemu junaku K o š c j u š k e m u. Sto let je minolo, odkar je ta domoljub na mestnem trgu krakovskem prisegel, da bo branil samostojnost Poljske proti Rusom. Navdušeno se mu je pridruževalo ljudstvo iz krakovske okolice in ne-katerekrati je srečno odbil s svojimi četami sovražnike. Ravno včeraj dne 5. aprila je bil stoletni dan njegove slavne zmage pod Radavicami. Od drugod pa je dobil le malo pomoči in ko je pod Macje-j o v i č a m i zadel z Moskali, se je sicer branil junaško, toda sovražna moč je obkolila njegovo vojsko in njega samega so ranjenega vjeli. S tem je bila usoda Poljske že gotova. Zadnji žarek upanja je ugasnil s Košejuškim. Konstitucija z dne 3. m a j a iu pa K o š c j u š k i sta poljskemu srcu sveta spomina. Nista sicer rešila domovine, toda pokazala st«, da je imela Poljska i ob najžalost-nejšem času — junake in nesebične domovini služeče može.
V tistem času, ko je stari, slabotni kralj ubogo borno predstavljal državno oblast, ko so veljaki podkupljeni z ruskim denarjem, izdajali svojo domovino, v tem času je Košcjuški nedosežeu vzor. On ni imel sicer izvanredne nadarjenosti ali izvedenosti, a imel je ljubezen do svoje domovine, kateri je služil nesebično do zadnjega dihljeja, iu za katero je navduševal vzlasti priprosto ljudstvo. To preje ni imelo nobenega potneua v javnosti, ker so je vodili in mu ukazavali z absolutno oblastjo oholi plemiči.
KošcjuSko je oživil idejo, da nima samo plemstva dolžnosti braniti domovino, marveč pred vsem ljudstvo; to se mara osvoboditi, da bi svobodno ložje iu rajše stopalo v obrambo domovja. Žalibog ljudstvo ni umevalo Košcjuškovih besedij, ni umevalo, kaj je domovina in svoboda in zato se je samo iz krakovske okolice zbiralo krog njegove
LISTEK.
Stari ulanec.
Povest. Češki spisal Vaclav B. Tfebir.sky.
(Dalje.)
Mladi grof se je dvakrat dvorno priklonil. Ako bi bil zahteval od njega stotnik, da premeni svoje staro, rodbinsko itne in se odpove svojemu staremu rodbiuskemu grbu, gotovo bi se bil tudi priklonil. Bil je ves zmeden od sreče; ni vedel uiti, da se imenuje Kolovrat, niti da je njegova rodbina najstarejša iu najimenitnejša v češkem plemstvu. Glava mu je šla okrog; zopet mu je bilo, kakor otroku v omamljujoči pravljici.
Tako veselo ni bilo še nikoli pri stotniku, kakor prav danes. Marsikateri popotnik se je ustavil na cesti pa poslušal. Ko pa je priletel do megovih ušes nebrzdani smeh, je vzdihnil iu pogledal tožuo k ne-besom — —.
Popotnik, suženj je molče obstal; molčal je sicer, kakor molči zidovje tejniškega gradu, ki tu stoji že 400 let. 400 let bije vanje grom, 400 let nanje dežuje, 400 let je pokriva po zimi sneg. Pa
zastave. Temu so bili vzrok stoletni tlačitelji njegovi — namreč plemiči.
Ljudstva ni nobeden učil in komaj dvajset let sem je, odkar se nekaj omike skuša zanesti tudi med nje. Narod ima Košcjuškega za svojega in zato ni čuda, da so dne 1. aprila skoro v vsaki vasi napravili slovesne sprevode, obhajali slovesno službo božjo in da so se teh slavnostij v največjem številu udeleževali priprosti, kmečki ljudje.
V	ideji Košcjuškega je po našem mnenju tudi še sedaj rešitev poljskega naroda. Plemič bodi to, kar zasluži in kmet ravno tako! Obema se slabo godi. Zid ju odira in često celo prežene iz rodnega doma. Kot jednakopravna činitelja naj se spojita oba v svoje socijalno osvobojeuje. Delavnost, varčnost in skromnost naj kažejo, kdo res ljubi domovino.
Tudi mi se pridružujemo Košcjuškovim čestilcem iu se v svojem in svojih somišljenikov imenu spominjamo slavnega junaka, kot čistega vzornika domovinske ljubezui, kot moža-jun&ka, ki je molil, deloval, trpel, krvavel z ljudstvom — za ljudstvo!
Državni zbor.
Dunaj, 5. aprila. Budgetna razprava.
(Prvi dan.)
V	pričetku današnje seje naznanjal je predsednik baron Chlumecky, da sta vsled pomote poslanca Pormanek in Samauek v stenografičuem zapisniku zadnje seje natisnjena med poslanci, ki so glasovali zoper Kramarev predlog, ker sta v istini ?!hsu\ -da zanj. Nasprotno pa je bil izpuščen poslanec Schier, ki je glasoval zoper omenjeni predlog. Za-ukazal je toraj, da se dotični zapisnik v tem smislu popravi.
Ko je na novo izvoljeni dunajski poslanec
vendar zidovje stoji in kljubuje vremenu; nič se ne drobi in se ne razdrobi. — Molči, seveda molči! Z molčanjem pa še bolj govori, da je težko vse poslušati iu še težje, se ne razsrditi.
Za črnimi stenami je sedel stari ulanec. Ubogi sivec, ko bi bil vedel, kaj se godi pri stotniku in kako so vlovili njegovega gospoda! Pa on tega ne ve !
Za črnimi stenami je bil uklenjen tudi stari poljski ulanec, in siv prav tako, kakor naš ulanec. V rokah je sviral neko dvostruno orodje. Igral je zmirom; igro je pa spremljal pojoč pesmi, žalostne kakor pogrebne. Staremu Poljaku so se zarosile oči, zato, ker so razkosali divji supi njegovo mater, ljubo Poljsko; na tri kose so je raztrgali iu ji srce izruli. O tem je peval stari ulanec iu točil grenke solze za ubogo, raztrgano, izgubljeno Poljsko.
Pri stotniku so bili skoro vsi gostje siuovi matere Poljske. Pa nihče izmed njih se ni zmenil za ubogo domovino.--
Bog vč, zakaj giba usoda rodne zemlje vselej tako močuo s srcem navadnega in priprostega ljudstva? Zakaj je srce bogatinov kakor mramor? Zakaj se jih tako malo ponuja v pomoč stokajoči materi domovini? Tjakaj jih tako malo sožaluje? --
Noske storil navadno obljubo, vprašal je poslanec dr. Brzorad načelnika volilnega odseka, barona Wid-manna, zakaj ne skliče odseka, ki ima pretresati veliko predlogov. Ker barona Widmanna ni bilo v seji, odgovarial bode na to vprašanje še le v jedni prihodnjih sej.
Potem se je pričela splošna razprava o državnem proračunu za 1. 1894. Kot govorniki za proračun so se oglasili: Kaltenegger, Ciani, Suklje, Foregger, Menger, Wachnianin, Zaleski, Vošnjak, Kaiser, Prade, Fuchs, Schvvab. Kot protigovorniki so se vpisali: Pacak, Weber, Scblesinger, Iloch, Kramaf, Fanderlik, Herold, Kaizl, Vašaty, Samauek, Perič, Gregorec. Načelniki klubov se se s pred-sedništvom dogovorili, d» govori v splošni razpravi na vsaki strani 8 govornikov in da se ima splošna razprava v treh dneh dovršiti, kar bode prav lahko mogoče, ako bodo seje trpele do petih, kakor je bilo ob enem dogovorjeno. Danes so dozdaj, ko to pišem govorili Pacak, Kaltenegger, "\Veber, Ciani in Schle-singer, za katerim je prišel Suklje na vrsto, ki je pričel govoriti ob' V» 3. uri popoldne. Dvorana, ki se je bila med govorom Schlesingerjevim skoraj spraznila, se je začela zopet polniti in poslanci so se postavili okoli govornika ter ga pazljivo poslušali. Govoril je najprej z budgetarnega stališča, potem je zavračal prvega govornika Pacaka ter kazal nasprotje med njegovim in Eimovirn govorom pri pretresanju začasnega pobiranja davkov. Prestopivši na slovenske zahteve kazal je opravičenost slovenskih paralelk v Celju, omenjal ljudskih šol na Koroškem ter priporočal ministru, da naj pošlje nepristranskega komisarja, ki naj se iz lastne skušnje prepriča, ali morejo slovenski otroci slediti nemškemu poduku ali ne. Konečno je pretresal še volilno reformo in povdarjal, da se mu vladni predlog ne prilega in da je predlog Hohenwartov veliko dosledneji od vladnega, ker skuša splošno volilno pravico zvezati z zastopništvom in-teresovanih krogov. Govor sam pošljem po steno-grafifnem zapisniku.
Še-le zjutraj so se vračali častniki iz Tejnice. Komaj so se držali na konjih. Le grofu Kolovratu se ni ljubilo niti o poludne iz Tejnice. Sedel je pri okrogli mizi s stotnikom. Miza je bila pokrita s srebrom. Stotnikove oči so gledala z zamaknenjem na srebrnjake in se ozirale nanje še z večjim veseljem, kakor na fazanovo glavo, katera mu je bila vendar-le najljubša jed.
»Zadostuje nam, baron, za ženitne stroške in za cesto. Prodal sem zemljišče, drugo je pa polovica letnega dobička iz mojih posestev", govoril je srečni častnik.
Gospod stotnik se je smejal ter pogledal ua uro, visečo na nasprotni steni. Bilo je že pol dvanajstih.
Dovolj časa imate, stotnik. V Zatec pa ne pridemo danes na noben način. Cez noč ostanemo v samostauu. Morda dobi prenočišče pri ročovskih menihih grof Kolovrat z nevesto in svakom. Odpeljem se sam najprej. Vsaj ne morete zgrešiti pota; v Ročovu ste pa bili že večkrat."
Gospod stotnik se je nekako hudobno nasmehuil ter dejal:
»Je že dobro, Kolovrat. — Marcela se takoj napravi. Pa glejte, grof, naj se nas oni samostanski
r v s o »w

Za njim prišel je k besedi moravsko češki poslanec Hoch, ki je govoril v češkem jeziku.
Prihoduji teden imajo biti javne seje le vsaki drugi dan, ker hočejo dati davkarskemu odseku priliko, da reši davčne predloge še v tekočem zasedanju oziroma v letošnjem poletju po dovršenem zasedanju, da jih morejo na jesen spraviti ua dnevni red. V ta namen bode davčni odsek tudi letos po sklepu državnega zbora nekoliko tednov ostal permanenten.
Posl. Gregor Einspieler in slav-jansko dobrodelno društvo.
S Koroškega, koncem marca.
.Calumniare audacter, semper aliquid haeret". — Po tem starem, a vedno še grdem geslu se ravnajo naši nasprotniki, kedar iu kjer z drugimi sredstvi ne dosežejo svojega cilja. V obče ta gospoda ni izbirčna glede sredstev, katera uporablja v kruti borbi zoper slovenstvo; premnogokrati se lahko prepričamo o tem, kako podlo se vede, da le doseže svoj namen škodovati Slovencem v obče in uničiti posamezne gospodujoči kliki neljube rodoljube slovenske, neljube zbog neutrudne in požrtvovalne delavnosti za težnje sloveuskega naroda.
Trn v peti je združenim našim nasprotnikom zlasti prezaslužni naš prvoboritelj, vč g. Gregor Einspieler. Neizmerno mnogo je moral že pretrpeti, odkar se udeležuje političnega življenja. Nem-čurski časniški lopini ga blate dan na dan na naj-surovejši in najpodlejši način po umazanih svojih listih. Postavilo se ga je pred nekaterimi leti pod nadzorstvo, da ga skriti vohuni povsod zasledujejo. Po znanem žalostnem dogodku pri zadnjih deželno-zborskih volitvah Podkloštrom skušali so ga na vse načine uničiti, — a zastonj! Ko tako ni šlo, hoteli so doseči svoj namen po drugi poti 1
V letošnjem zasedanju dež. zbora koroškega oglasil se je g. Einspieler večkrat. Marsikatero bridko in neljubo je povedal nemškim mogotcem pri razpravi o humberški cesti. Se hujše pa je razburil one velikaše s svojim predlogom zastran usmiljenih sestra. Ugovarjal je temu, da se vlačijo v celovško bolnišuico protestantske brezverske ženske, a se s tem hudo, prehudo zameril pl. Idi Schmidt-Zabierowi in gospodom deželnega odbora!
Hoteli so se zato nad g. Einspielerjem maščevati, in maščevali so se, — pa kako!
Ravno dan pozneje, ko se je odklonil Einspielerjev predlog, poročali so veliki nemško-židovski listi dunajski in graški, da je dobil g. Einspieler od dobrodelnega društva v Petrogradu zdatno podporo. (Primeri članek „Rusi pa Slovenci" v .Slovencu" štev. 37. od 15. febr. t. I.)
Sklicevali so se na konservativni poljski .Czas", ki je obiavil dopis .iz Petrograda" (?) od 6. febr. kjer se govori o oni podpori, o kateri se je po tem poročilu govorilo na javnem shodu dobrodelnega društva. To poročilo pa je bilo popolnoma izmišljeno, navadna in periidna časnikarska laž!
Shod, o katerem je znal „Czas" poročati že dne II. februvarija, se je vršil še le dne 27. februvarija, tedaj celih 16 dnij pozneje in v letnem poročilu se g. Einspieler sploh ne omenja niti z besedico!! In vkljub vsemu temu so nasprotna
bratje ne ustrašijo in nama ne zapro vrat pred nosom."
.Nič se ne bojte, stotnik! Videli bote, kako počaste mojo nevesto."
^Marcelina!" klical je stotnik v drugo sobo. .Danes prenočujemo v Eočovu.
.Kaj praviš? V ročovskem samostanu?!"
.Seveda, Marcelina. — Ne straši se tega. Ro-čovski puščavniki so zelo uljudni. Spoznala boš, kako počasti mojo nevesto."
.Ali bom tam poroko slavila ?"
.Prav lahko, ljuba moja, pa jo bomo! — Vzemi si ono črno obleko, Marcelina, ta ti najbolje pristoja. Klobuček si pa vzemi z onim čapljinim peresom, kakor se pri vas nosijo. Tako te najraje vidim", smejal se je grof nevesti.
V drugi sobi je igrala ura popevko iz neke opere. Stotnik se je pa sprehajal nemirno po sobi ter žvižgal znano popevko z uro vred.
Pred oknom je zarezgetal belec. Mlada gospica se je naslonila k oknu in njene ustnice so se vabljivo nasmehnile mlademu častniku, ki je jahal kakor veter proti ročevskemu samostanu.
(Konec sledi.)
nam trobila javnega mnenja slastno poročala o cvenku ruskih rubljev, ki jih — ni dobil g. Einspieler.
Zbog tega je opravičena naša sumnja, da oni dopis „CzasM-u ni nastal v Petrogradu, marveč v — Celovcu; s podlo ovadbo hoteli so kompromitirati g. Einspielerja, baš ko se je odločno potegoval za usmiljene sestre. Že pri prvem razgovoru o Ein spielerjevem predlogu rekel je posl. Hock, da bi Einspieler ne bil ugovarjal, ko bi se v bolnišnico poklicale ženske iz Moskve. — Kako .lepo" bi se podalo temu .gospodu", kako .burno" bi mu ploskali njegovi privrženci, ko bi bil mogel pri drugem razgovoru prečitati brzojavko v .N. fr. Pr.", da je Einspieler dobil subvencijo iz + H—Petrograda!
Pa „es war zu schon gevvesen---" ; kakQr
omenjeno, objavili so listi ravno za en dan prepozno ono debelo in perfidno časniško raco, ter tako izjalovili .pošteni" gospodi zvito nakano!
V onem dopisu je .Czas" prav s kolom namignil vladnim krogom, naj zasledujejo, ter kaznujejo g. Einspielerja. Ta jasni in določui migljaj, ki kaže vso smer tendencijoznega dopisa v .Czas"u, je dosegel svoj namen! Naučno ministerstvo je namreč po dež. vladi koroški vprašalo mil. g. kne-zoškofa dr. J. K a h n a, ali se je g. Einspieler opravičil in kaj je ukrenil v tej zadevi! — Res, mi bi samo želeli, da bi se tudi v drugih zadevah, ti-čočih se nas Slovencev, tako hitro poizvedovalo in ukrepalo!
G. Einspieler storil je, kar mu je bilo mogoče storiti, da pojasni vso stvar. Zal pa, da ostanejo pravi povzročitelji vsega tega, zlobni ovaduhi bržkone skriti! No, mi itak vemo, komu je imelo vse ovaduštvo služiti!
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. aprila.
Velik strah in krik je po židovskih liberalnih listih. In zakaj ? V liberalnem taboru se na-krat pojavljajo možje, ki spoznavajo, da šole, ki je vodijo verski redi, niso slabše od druzih. Liberalni občinski odbor v Wiltenu pri Inomostu na Tirolskem je te dni sklenil, da se provizoričuo nastavljene šolske sestre na tamošnji šoli imenujejo za definitivne, ker vspešno poučujejo in občino manj stanejo. V Inomostu samem pa imajo uršulinke najbolje obiskovano dekliško šolo. Ker pa poslopje, v katerem je sedaj šola, ne zadošča povsem tsem zahtevam, hočejo uršulinke zidati novo šelsko poslopje in so se obrnile do mestnega zastopa, da jim prepusti primerno stavbišče poleg lamostana. Na tem stavbišču se je pa nameravala zidati pošta. Poštna uprava si je bila že izgovorila predpravico za nakup tega prostora, ali je določeni obrok potekel, ne da bi se kup bil izvršil. Poštna uprava je prosila, da se jej obrok podaljša ali mestni zbor je njene prošnjo odklonil, ker bode treba zidati novo dekliško šolo Vidno je torej, da mestni zbor misli ta prostor prepustiti nunam. Liberalni listi sedaj zahtevajo, da se naj na šoli, ki je bode zidalo ali vsaj podpira!o mesto, nastavijo svetne učiteljice, in pišejo, da se pri tem ue sme gledati le na troške.
Starokatoliki so se obrnili do državnega zbora in do vlade, da bi se za njih bogočastvene potrabe postavil v državni proračun kak znesek. Posebno od liberacev in pa tudi od vlade pričakujejo, da bodo podpirali njih želje. To je pač tudi vero-jetno, kajti starokatoliška cerkev je naperjena naravnost proti katoliški cerkvi in liberalci radi podpirajo vse, kar bi moglo škodovati katoličanstvu.
Izgredi v Krakovem. Pri Kosciuczkovi slavnosti v Krakovem bili so veliki izgredi. Kdo da so bili aranžerji teh izgredov, kaže to, da so iz-gredniki napadali zlasti hiše konservativnih veleposestnikov in pa neko katoliško kapelo. Liberalci so tukaj imeli svojo roko vmes. Liberalni listi bi radi odgovornost zvalili na protisemite, ali ni moč, ker židovskim hišam niti jedno steklo v oknih ni ubito. Poljaki so dosedaj kaj radi Cehom očitali njih „Omladino", ali sedaj pa vidijo, da imajo podobne življe že tudi doma in ne morejo ničesa Čehom očitati.
Grof Pariški se je proti nekemu privržencu izjavil, da se nikakor še ni odrekel svojih pravic. Grof se še vedno nadeja, da se obnovi kraljestvo na Francoskem, in to prej, nego se misli. Ljudstvo bode samo spoznalo, da se je treba povrniti h kraljestvu, ker sedanje stanje pelje k anarhizmu. Mo-narhistično načelo v Franciji še ni mrtvo, njegovi
pristaši še vedno delujejo. — To so pač le besede, kajti v Franciji so pač že silno redki tisti* ki bi v grofu Pariškem videli rešitelja domovine.
Algier. V Algieru so iz vseh javnih šol izključili koran, kakor so v Franciji katekizem. Posledica tega je pa bila, da se je število domačih učencev v javnih šolah znižalo od 2000 ua 150. Mohamedanci nočejo nič slišati o šolah, v katerih se vera zanemarja, in bi mogli biti v tem oziru vzgled kristijanom. Polne so pa v Algieru šole pri mošejah, kjer je koran glavni predmet. Brezverska šola se v Algieru ne bode obnesla.
Rusija in Nemčija. Skoro vsi ruski listi so veseli, da se je sklenila trgovska pogodba z Pru-sijo. Tako tudi .Praviteljstvenij Vjestnik", ki je oficijozno glasilo ruske vlade, piše, da se je s to pogodbo utrdil evropski mir. Jasno je tudi, da je popolnoma osnovano mnenje, da se je s to pogodbo precej premenil političeu položaj v Evropi. Jedine .Moskovskija Vjedomosti" niso vesele pogodbe, ali tudi te že prihajajo do drugačnega prepričanja. V poslednjih številkah namreč pišejo, da se je s trgovsko pogodbo utrdilo narodnogospodarsko stanje Rusije. Ta list dalje piše, da ta pogodba varuje evropski mir. Rusija želi le ohranjenja miru. Zaradi tega s« je tudi približala Nemčiji. Rusija nema nobenega povoda začeti vojsko z Nemčijo. Le šovinisti morejo videti v zbližanju mej Rusijo in Nemčijo kako nevarnost za Francijo. Odlikovanje predsednika francoski republiki Carnota z redom sv. Štefana po avstrijskem cesarju zmatrajo ruski listi tudi za jamstvo miru. Za tiste Francoze, ki žele vojske z Nemčijo, pač sedanji položaj ni ugoden.
Grajenje železnic na Grškem. Tuje družbe nimajo sreče z grajenjem železnic na Grškem. Neka belgijska in pa neka angležka družba sta poslednja leta zidali železnice na Grškem, ali sta obe propali, dve železnici sta pa ostali nedodelani. Družbi trdita, da nista mogli izhajati, ker je jima vlada delala vse mogoče ovire. Po svoje je vedno tolmačila sklenjeni pogodbi. V zavijanju so pa Grki mojstri, kajti že pregovor pravi, da Grk v goljufiji prekosi 9 Židov. Vlada je društvoma naposled konfiskovala vse njiju stroje in druge priprave. Mislila je sama nadaljevati delo, ali vlada je obračala, poslanci so pa obrnili. Zbornica ni dovolila vladi potrebnega denarja. Vrše se pa sedaj velike pravde mej vlado in društvoma v veliko veselje odvetnikov, najslabše je pa za delavce, ki imajo še nekaj plače dobiti, ali niti ne vedo, od koga bi plačilo tiriali.
Dnevne novice.
V Lj u bi j an i, 6. aprila.
(Prosimo pojasnila!) Prejeli smo danes z Bleda nastopno vabilo, katero je županstvo na Bledu razposlalo občinskim odbornikom: Sie vverden auf An-ordnung der k. k. Bezirkhauptmaunschaf hiemit boflichst eingeladen am 8. April 1894 d. i. kom-menden Sonntag um l/tll Uhr Vormittags in der Gemeindekanzlei zur Gemeinderaths-Sitzung erschei-nen zu wollen u. z. behufs Vergleiehsfertigung in causa der VeHeser Seerechte mit der freundlichen Erinnerung, dass im Falle Ihres nicht gerechtfertig-ten Au-bleibens eine Orduungsstrafe pr. 20 Gulden wider Sie verhangt vverden wird. — Gemeindeamt Veldes 28. Marz 1894. J. Petem e 1, Gemeinde-vorsteher. — Ob '/,11 uri bo torej občinska seja na Bledu, to je med redno službo božjo, ki se ondi v.ši ob 10. uri. Z ozirom na to vprašamo slavno oblastvo, kaj misli glede tega ukreniti, da se z ozirom na državni zakon za posvečevauje nedelj ne ovirajo obč. odborniki udeležiti se službe božje? — Nadalje omenimo in to velja vzlasti gospodom pri „SI. Narodu", daje g. J. Peteruel, ki zna obč. odbornikom pihati tako lepa nemška vabila podpisan tudi na nezaupnici grofu Hohen-wartu. — Tako torej slovenski radikalci zastopajo čast slovenskih občin! To je naš narodni radikali-zem ! — Mi nečemo s tem n komur kaj očitati, mi to le koustatujemo v informacijo, kako gre na Gorenjskem naša stvar rakovo pot in zopet povdarjaino, da z razdvajanjem in razdivjavanjem ljudstva po neosnovanih radikalnih hujskarijah tiramo svoj narod v — propad, iu da je jedina rešitev za nas kr-ščansko-socijalna organizacija, za katero naj složno delujejo vsi Slovenci, ki so dobre volje!
(Občni zbor .Glasbene Matice.") Kakor ie bilo svojeČasno objavljeno, ima jutri, v soboto dne
i' K .
7. aprila ob 7. uri zvečer .Glasbena Matica" v društvenih prostorih izreden občni zbor, na katerem se bode sklepalo o premembi društvenih pravil. E obilni udeležbi vabi	odbor.
(Občni zbor kranjske hranilnice) vršil se jd yčeraj. Čistega dobička je poročilo izkazalo 201.908 gld. 34 kr. po vseh odbitih troških in dobrodelnih darovih. — Skupno oskrbovano imetje pri hranilnici-znaša 34,412 208 gld. 98 kr., posoiila na hipoteke 13,839.876 gld. 64 kr.; interesentje imajo vloženih 29,172.761 gld 79 kr. Skupen rezervni zaklad znaša 3,701.433 gld. 68 kr. — Izmed večjih darov raznim dobrodelnim zavodom namenjenih, omeuimo za danes, da je hranilnica podarila za duhovsko bolnišnico znatno svoto 10.000 gld. Druga darila objavimo v jutrajšni številki.
(Posvetovanje gledč IV. katol. shoda avstrijskega) se je vršilo dne 4. t. m. pod predsedstvom grofa Sylva-Tarouke. Shoda so se udeležili razni zastopniki vseh katoliških strank. Sklenilo se je sklicati IV. katul. sbod za Avstrijo koucem poletja ali pa pričetkom jeseni. Popolno so se sporazumeli zborovalci o programu shoda in o načinu, kako naj se izvrši. Komisarju III. katol. shoda naročili so, ■aj po dogovorih s katoliškimi veljaki določi dan shodu. Pri posvetovanju |e bil navzoč tudi vojaški škof dr. Belopotockj, katerega so naprosili navzoči, naj sporoči o tem posvetovanju na Dunaju zbranim škofom s prošnjo, da blagovolijo podpirati priprave za prihodnji katol. shod ter da jih spremljajo s svojim blagoslovom in molitvijo.
(Društvu za zgradbo zavetišča in vzgojevalisča) v Ljubljani je g. c. kr. vladni svetnik » pok. in državni poslanec Anton Globočnik pl. Soro-do ls ki povodom smrti svoje hčere podaril 50 gld. — Gospod Otomar Bamberg pa je društvu pristopil kot ustanovnik s 100 gld. — Obema blagima dobrotnikoma izreka društvo najtoplejšo zahvalo.
(Prvi vlak iz Grosupljega do Straže) odide v soboto ob 8. uri 11 minut in pride okoli 11. ure v Novo Mesto. Povrne se pa ob x/suri in pride ob 7»uri zopet nazaj ua Grosuplje. Vozilo se bode pa samo železniško osobje in nadzorstvo. Vožnja za občinstvo se odpre še le s 1. juniiem, kakor smo že poročali. Proga je večinoma že dodelana, zdaj se samo tu in tam še kai malega popravlja in končava. Ugodna zima je pospešila izgotovljenje. Da ni bilo to, morali bi še gotovo nekaj mesecev čakati na otvoritev, tako so pa lahko celo zimo delali. Posebno veliku dela dali so veliki preseki in nasipi pri Veliki Loki. Ondi se je porabilo samo razstreliva za 6000 gld.
(Iz pravosodnih krogov) Justični minister je premestil okr. sodu. pristava Jos L it terja v Ma-renbergu v Brežice, dr. Adolfa Rožanca v Mokronogu k okr. sodišču v Mariboru levi dravski breg; dalje pride Karol Radey iz Loža v St. Lenart, Jos. Sterger iz Logatca v Lož; dr. Fr. Koče-var iz Smarija v Ptuj in dr. Vilj. Janezič iz Metlike v Smarije Imenovani so bili okr. sodnimi pristavi avskultant dr. Fr. Glas za Marenberg, Henr k S tur m za Metliko in Albert Kokol za Mokronog.
(.II popolo".) Kakor smo že javljali, so se vendar vzdramili tržaški italijanski katoličanje in so si ustanovili svoj list „11 popolo" (ljudstvo). V svoji prvi številki z dne 1. aprila ua kratko razvija svcje načelo: Za resnico in za pravico. Vsled tega se nadejamo, da bo tudi zagovarjal pravice slovenskega naroda. List stane v Trstu po 60 kr. na mesec, 7 gld. 20 kr. na leto. Zunaj Trsta pa 10 gld. 80 kr. Izhaja opoludne. Kot izdajatelj in vrednik je podpisan Jak. de Simon vodi pa „11 popolo" in .La Ricreazione* neutrudno delavni kanonik But-tignoni. Bog daj, da bi list vedno stal trdno na katoliškem temelju in da bi pripomogel po svojih močeh, da se zboljšajo prežalostne razmere v Trstu, Istri in sploh mej avstrijskimi Lahi. V tem smislu pozdravljamo novega sobojevnika za katol. idejo 1
(Iz Gorice) se nam poroča: Župnijski izpiti se bodo vršili v goriški bogoslovnici od 8. do 10. maja. Torej ne od 1. do 5., kakor se glasi v direktoriju za leto 1894. — 13. in 14. juni|a pa bodo polagali izpit duhovniki, ki namerujejo prositi za službo veroučitelja na c. kr. gimnaziji v Gorici. Vprašanjem iz dogmatike, moralke in cerkvene zgodovine bode zadostiti v nemškem jeziku; napisali bodo osnovo ekshcrte in slednjič bodo katehezovali, kakor v šoli. Oni, ki žele delati ta izpit, javiti se morajo najkesneje do 1. maja pri prevzvišenem nadvladiki.
(Blagoslovljenje kipa a\. Jožefa,) katerega je izklesal domači kipar g. Josip Subič s Trate, vršilo se je na slovesen način zadnjo nedeljo na Vrhu pri Sv. treh Kraljih. Soha je velika nad 110m. iu je stala okolu 90 gld. Cerkvene slovesnosti udeležil se je tudi g. dr. J. Ev. Krek iz Ljubljane, ter izvršil službo božjo. Ljudstva zbrala se je pri tej priliki mnogobrojna množica. — G. Šubič izdeluje za to cerkev tudi kip Matere Božje n ženvenske iste velikosti, za stranski oltar kot glavno podobo.
(Ogenj.) V torek zjutraj pogorela so vsa gospodarska pos-lopja Francetu Saje v Zalogu fare šmarješke. Gospodar hoteč rešiti živino je skoro zgorel in leži v groznih bolečinah ua smrtui postelji. Vzrok ognju je neznan.
(Nemške marke) čim pogosteje in nesramneje romajo na Koroško, in isti nemčurski listi, ki toliko besedičijo o .panslavističnih" ruskih rubljih, redno izkazujejo ie iz „rajha" došle darove. Ni še dolgo tega, kar smo poročali o izdatni nemški podpori za Velikovec. Zaduje „Fr. St." pa izkazujejo zopet svoto 250 mark, katere je poslala podružnica nemškega .schulvereina" v Hauoveru celovški podružnici „zur freien Verfilgung". Sapieuti sat!
(Zakaj se Košut toliko poveličuje.) Veliki mojster italiiauskih prostozidarjev, Ad. Lemmi, je povodom smrti mažarskega prekucuha nekemu senatorju poslal nastopni brzojav vTurin1 .Prosim Vas, da prevzamete vodstvo vsega prostozidarskega glavlja, katero se bode v Turinu našemu slavnemu bratu Lud. Košutu izkazovalo. Skrbite v družbi z drugimi odličnimi brati in predstojniki lož, da bode počastitev vredna tolikega moža, katerega moramo častiti, čegar načela so bila ravno ista, kakor naša, in za katera se je vedno z nami vred boril. Rodbini Ko-šutovi in ogerskim bratom, kateri bodo v teh dneh prišli v Turin, sporočite mo;o osebno udanost, ker sera ravno jaz bil pokojniku veren sodrug v veri, na potovanjih in v prognanstvu." — Tako tedaj veliki mojster laških framasonov ! — Sedaj vemo, od kod izvira tako neizmerno navdušenje za — brata iz lože.
(Živa resnica iz ust socijalnega demokrata.)
Znani bogataj in vodja badenskih socijalnih demokratov Rud t govoril je, kako poroča .Volksfreund", v badenski zbornici o liberalizmu in o socijalni demokraciji. Rekel je, da sta liberalizem in socijalizem posledici moderne vede, katera neče poznati Boga; obe imate isto smer: Kar namreč liberalni profesorji uče na vseučiliščih, to socijalni demokratizem uvaja med ljudstvo. Zato pa vlada, ki imenuje, plačuje in odlikuje prirodoznance in filozofe-ateiste na vseučilišča, nima pravice, preganjati socijalne demokrate, ker uvajajo take nauke med ljudstvo. — Moderni državniki naj tako jasno znajo misliti kakor socijalisti, potem bo pa kmalu bolje.
(Nagla smrt.) Dne 1. t. m. po noči prinesen je bil 49letni krošnjar Jesip M a n c e iz Delnic v cesarice Elizabetino bolnico na Dunaju v nezavednem stanu, kier je kmalu na to umrl za ostrup-ljenjem. Pil je po noči v Inzersdorfu z nekim neznanim možem; ta mu ponudi stekleničico, rekoč: „Pij, Kočevec!" Mance izpije stekleničico, a kmalu ga obidejo slabosti in je umrl v bolnici, dasi so mu dali protilek, za ostrupljenjem. Neznanec je na to pobegnil, a išče ga dunajska policija.
(Novo ustanovljena ljudska šola.) Na Vrhu pri Sv. treh kraljih ustanovila se |e nova ljudska šola (za silo). Šolski pouk bo oskrboval ondotui župnijski upravitelt g. Janez Nemanič.
(Polkovni jubilej) proslavlja letos dne 1. avgusta leta 1854 zasnovani 6. poljski topničarski polk, ki zdaj garnizuje v Gradcu kot štirsko-koroški-kraujski tretji korui topničarski polk. Štindesetlet-nico svojega obstoja in štiridesetletnico imejiteljstva polkovega pa slavi i fcm. nadvojvoda Viljem, čegar ime nosi polk z dne 1. avgusta 1854 leta. Korni topničarski polk štev. 3 postal je polk Viljem dne 1. maja 1885 leta.
(Sirarska zadruga v Rovtah,) ki prične v kratkem svoje delovanje, obrnila se je v svrho nakupa potrebnega orodja, do si. deželnega odbora kranjskega za novčuo podporo.
(Zahvala.) Prečastiti g. stolni kanonik Anton U r b a s in preblagorodni g. deželni odbornik dr. F. Papež sta blagovolila darovati novoustanovljeni .Katol. delavski družbi" v Zagorju ob Savi vsak 10 gld., za kar jima bodi srčna hvala.
(Za pogorelce v Zajčjem vrhu stopiške fare) so podarili gg.: Dr. I. J a u ež i č , profesor bogoslovja 3 gld., J. Brence, župnik pri Sv. Gregorju
1 gld., A. Kalan 5 gld., dr. J. Ev. Krek 2 gld., vikar M. M r a k 5 gld., M. Pintar, župnik v Stari Oselici 3 gld., prof. A. Zupančič 5 gold. Zbirka .Zgodnje Danice" 10 gld. Skupaj 34 gld. — Te darove smo danes odposlali v Stopiče. Ker vzlasti tukaj velja: Kedor hitro da, dvakrat da, prosimo nujno novih darov za usmiljenja vredne pogorelce.
(Hrvatska nčenjaka) Fran Bulič, gimnazijski ravnatelj v Splitu, in dr. Luka Jelid imenovana sta člana-sotruduika arheologičnega društva v Peter-burgu.
(II Pensiero Slavo.) List .Diritto Croato", ki je dosedaj izhajal v Pulju, prične z 10. t. m. izhajati v Trstu pod naslovom: „11 Pensiero Slavo". — Želeti bi pač bilo, da z novim imenom pride v list tudi novi duh ljubezni in udanosti do katoliške cerkve in skrb za probujo katoliške zavesti mej Hrvati in Slovenci.
(Graška vzajemna zavarovalnica) ima dne 8. maja svoje letuo društveno zborovanje v Gradcu; na dnevnem redu je tudi predlog o zgradbi zavodo-vega doma v Mariboru za Spodnji Stajer.
(Umrl) je v Gradcu g. dr. Miquel Ramoš vseučiliščni profesor, v 87. letu svoje dobe; na Dunaju je pa prominol v sredo g. baron F. B o r s , solastnik pleterske graščine na Dolenjskem, v 53. letu. Pokojna njega soproga bila je barouinja Lazarini. Umrli baron Bors bil je poznat kot jako ekscentričen mož, imel je mnogo dvobojev v življenju iu pikantnih pravd, svojedobno morali so ga celo poslati v graški ustav za živčne bolezni.
(Rumena mrzlica na c. in kr. vojni ladiji .Zrinij".) Rumeua mrzlica hudo gospodari v Riu de Janeiro v Braziliji. Slednji dan umre po kacih 60 ljudij za to strašno boleznijo. Poveljnik avstrijske c. in kr. vojne ladije .Zrinij" fregatni kapitan Janez Halleček je tudi umrl za rumeno mrzlico, več pomorščakov ua tej ladiji je pa zbolelo. Ladija je z dne 1. septembra iz Pulja na potovanju. Dolgo se je ladija mudila pred Rio de Janeiro, da je varovala avstrijske koristi. Sedaj odpluje ladija proti jugu, da pride v drugačno podnebje. Pokojni kapitan je imel 48 let, in je pripadal k najboljšim častnikom avstrijske mornarice. Zapustil je vdovo in tri otroke. Nekaj časa je bil načelnik 7. mornaričnemu odseku v Pulju.	Amer. SI.
(Razpis učiteljske službe.) Na H. mestni deški ljudski šoli razpisano je VIII. eveut. IX. in X. učno mesto, vsako z letno plačo 500 gld., 80 gld. stanarine in zakonitimi starostnimi dokladami a 40 gld. — Pravilno opremljene prošnje vložiti je do 10. maja letos pri mest. šolskem svetu ljubljanskem.
(Vreme.) Soditi po opazovanju iz zadnjih dnij, pričakovati nam je prihodnje dni deževno vreme. Severnim vetrovom klubuje jug in barometer pada polagoma, toplota je za prve dni aprila nenavadno občutna — Zelo bi bilo nekoliko dežja potrebno naravi, ki komaj čaka na pomladno odelo.
Društva.
(Vabilo) na občni zbor podružnice sv. Cirila iu Metoda, kateri bo v nedeljo dne 8. aprila t. I. ob polu 4 uri popoldne v gostilni g. Kožarja (vulgo Praieria) na Turjaku s ledečiin vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Govor (govori zastopnik glavne družbe iz Ljubljane). 3. Volitev novega odbora. 4. Pobiranje htniue in vpisovanje novih udov. 5. Slučajni nasveti. 6. Prosta zabava. Pri tem občnem zboru sodeluje iz prijaznosti pevski kvartet iz Ljubljane. K obilni udeležitvi uljudno vabi glavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda.
(Godoviškapodružnicac. k. kmetijske družbe) napravi dne 8. t. m. po popoludanski božji službi koncert z loterijo v prid podružnici. Iz prijaznosti scdelujeio idrijska društva. Ob tej priliki bo tudi predaval g. G. Pire.
(Vabilo) k veselici, katero priredi čitalnica v Starem Trgu pri Ložu 8. apr. 1894 ob 1/t8 zvečer v prostorih g. Tomca. Vspored : 1. Hajdrih: Mladini, moški zbor. 2. Nedved: Na tujih tleb, ž. samospev. 3. Gregorčič: Jeftejeva prisega, dekiamacija.
4.	P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj, mešan zbor.
5.	Igra ua citre. 6. Nedved: Kranjska dežela, m. samospev. 7. Nedved: V ljubem si ostala kraji, če-tverospev. 8. Nedved: Mili kraj, moški zbor. 9. Prosta zabava. Vstopnina: za ude prosta, za neude 30 kr.. z družino 50 kr.	ODBOR.
(Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju) prejelo je v poslednjem času sledeče darove: Vč. g. Marko Toma ž i č, vikar v Konjicah, 2 gld.; si. hranilno in posojilno društvo v Ptuju, 10 gld.; g. Ciril K 1 i m a. (Ceh) disponent »vrdke Bartel & Crmp. na Dunaju, 2 gld. 20 kr. V zadnjem večeru slov. kluba pa so darovali gospodje: Jos. Stritar, c. kr. profesor, 5 gld.; dr. Jos. Jelene, zaseb-
nik, 5 gld.; Pran Hubad, c. kr. profesor, 3 gid.; Josip S t u r m, c. kr. profesor, 5 gld.; — vsi ua Dunaju. Gosp. prof. Stritar je izven omenjenega daru ..podpornemu društvu" poklonil 20 izhodov brošuriee „Etwas von Peter Einsaru". Te knjižice ee je v klubu koj 16 izvodov za 5 gld. 60 kr. raz-pečalo in sicer po ceni: 30 kr., 50 kr. iu 1 gld., ki ga je dal g. D. Hribar iz Celja. Iskreua hvala vsem darovalcem!
Telejrraiui.
Dunaj, 5. aprila. Cesar je vsprejel danes popoludne kneza bolgarskega Ferdinanda v zasebni avdijenoiji.
Dunaj, 6. aprila. Deželni predsednik kranjski, Hein, je semkaj prišel.
Pulj, 6. aprila. Fregata „Moltke" z nemškim cesarjem je semkaj prišla in so jo pozdravljali s streljanjem iz obrežnih utrdb. Vse ladije so praznično olepšane z zastavami, zlasti nemškimi. Nadvojvoda Karol Stefari, admiral Sterneck, načelniki vojaških in civilnih oblastev so šli na krov ladije „Moltke". Ladija „Christabel" pripeljala je spremstvo nemškega cesarja.
Opatija, 5. aprila. Nemški cesar in cesarica sta odplula danes na ladiji „Ohri-stabel" na večdnevni izlet. Kakor se govori, peljeta se v Pulj, potem pa v Benetke.
Praga, 5. aprila. Deželni poslanec dr. Schmeykal je umrl.
Rim, 5. aprila. Kralj odpotuje o polnoči s trgovinskim ministrom in spremstvom v Benetke, kamor pride zvečer.
Rim, 6. Nemški veleposlanik Solms odpotoval je v Benetke. Kralj vračajoč se iz Benetek najbrž pride v Florencijo, da pozdravi angleško kraljico.
Vsak, ki poskusi večkrat premovano želodčno tinkturo lekarja Piccolija v Ljubljani, se bode prepričal o njenem ne-oporekljiveni vplivu. Varujte se proti ponaredbami. Steklenica velja 10 kr.	584 7 10—9
Umrli ho:
4. aprila. Marija pl. Renzenberg, zasebnica, 76 let, Resljeva cesta 12, kron. vnetica ledja. — Franc Krempl, urnir. glavni davkar, 72 let, Marije Terezije cesta v Kolizeju, omehčanje motgan.
V bolnišnici:
3.	aprila. Jernej Puhar, gostač, 73 let, plučnica.
4.	aprila. Frane Sušnik, gostač, 24 let, legar.
Tuj el.
4. aprila.
Pri Slonu: C. pl. Albori, Kurz, Mayr, Soukup, Lehm, Hahn, Henkel, Grebner, Schwab z Dunaja. — Stern in Schaumburg iz Budimpešte. — Tominc in Gorice. — Krauss in Weiss iz Oseka. — Seidl i i Trsta. — Petrovči« s Trate. — VVeioberger iz Prage. — Lavrič iz Nove Vasi. — Solichon iz Lyoua. — Hrastnik iz Doba. — Morasutti s soprogo iz Št. Vida.
Pri Mafiiu: Schick iz Iglave, — Ferner iz Prage. — Bohm iz Krnova. — Hanak, Schneevveiss, Ornstein, Schaber, Hirsch, Siiss, Halm, Clerck, Hilfreich, Lowy, Krab, Schuldes z Dunaja. — Teichmann iz Erfurta. — Neumann, Maurer, Czumpelick iz Gradca. — Stern, Kohn iz Budimpešte. — Opovec iz Celja. — Šega. župnik, iz Podlipe. — Heisslinger iz Ptuja. — Oswald iz Kočevja. — Spindler, Marolt iz Ljubljane. — Karol Murko, blagajnik, iz Curilia.
Pri bavarskem dvoru: Artur Clar, Alojzij K8nig iz Gradca. — Josip Vatouc iz Istre. — Brenner, ključaničar, iz Kočevja. — Žumer, kočijaž, iz Tržiča.
Pri jM»t(»H Kt>t;.woru: Birschitz iz Gradca. — Thaller z Dunaja. — Punčuh, učitelj, s Slapa.
Pri avstrijskem caru: Gabrovšek iz Žabnice. — Marchig iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
| Dan I	Cas	Sta	n j e	Veter	Vreme	Mokrine □a 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera T mm	t.plomerft po Celtiju			
	7. a. zjut.	738-8	6-4	si. vzh.	oblačno	
5	2. u. pop.	737.0	17-0	zm. vzh.	del. jasno	0-00
	y i». iveč.	737.3	11-4	si. vzh.		
	Srednja tsmperata		rs 11-8	za 3'4 nac	noriaalom	
■E
C rt
•S >
<D „	.
-»-»-C	©
Cfl>	Je
^ o	«
0	"C	? tf rt
c* i
1	_ •*• Hu ^
pas
5.8 *
X 'to « t»= .„ d) rt ti
S
o
O £ ££ ^
Š > t—i ca u •a
N
glavno
---— najčl8tjje lužna
proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočane, katera se z vspnhom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro ob-_ 51 10 ii.
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
508 50—24	Vr oza t* e TI j e
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
202 1
Bogu vsemogočnemu zazdelo se je v Njega ne-dosežnem sklepu našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Frana Skofiča
trgovskega pomočnika
danes ob 5. uri popoldne, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 33. letu njega dobe po dolgem bolehanju poklicati na oni boljši svet.
Truplo drazega pokojnika bode v soboto, dnč 7. aprila, popoldue ob 6. Mri v hiši žalosti na sv. Petra cesti št. 32 svečano blagoslovljeno io na to pokopano na grobišču pri sv. Krištofu.
Zadušne sv. maše služile se bodo v farni cerkvi pri sv. Petru.
V Ljubljani, dne 5. aprila 1894.
Josip Škofič, usnjar, oče. — Marija Škoflč,
mati. v— Josip Skoflč, c. kr sodni pristav; Albin Skoflč, brata. — Ivanka Škoflč sestra.
Nalaganje kapitalov.
4% zastavna pisma
društva, ustanovljenega 1842.
Pupllarno varna, fatiranja prosta,
kavcijsko sposobna, tudi za vojaške ženitvene kavcije porabljiva.
Hlpotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in kmetska zemljišča.
Hipotekama vrednost:' Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotekarnega pokritja gld. 253 33.
Varnost prve vrste z do prve polovice njih »rednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško - kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksekucije.
Ta zastavna pisma dobč se vselej po dnevnem kurzu v
J. C. Mayer-ja menjalnici
v Ljubljani. 17812-5
«5*
r
!P8

VI. zvezek:
OVESTI
ANDREJ KA-LAN
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni"
v Ljubljani.
šf^F" Dobe se še II., III., I V. in V. zvezek.'

P. n. slavnemu občinstvu uljudno javljam, da prevzamem dne 7. aprila 1894
gostilno pri ..Črnem orlu"
na glavitem trgu v Idriji
združeno z restavracijo na „Zemlji".
Zahvaljujoč se za dosedanje mi izkazano zaupanje in mnogo-brojni obisk priporočam se častitim gg. gostom v nadaljuo naklonjenost, katero bodem skušal v lepih prostorih utrditi s točno in ceno postrežbo, z vsakovrstnimi dobrimi piiaeami in iedili, kakor tudi s čedno opravljenimi sobami za p. u. gi*. popotnike.
Josip Kos,
203 3-1	gostilničar in izdelovatelj soda-vode
~v ltlr-iji.
rt 11 a. j s k a !> o r ^ a.
»ne 6. aprila.	,
Papirna renta 5%, Iti* davka	98 gld. 55 kr. |
Srebrna renta o%, 16% davka , .	98 , 35
Zlata renta 4%, davka prosta i* avstrijska kronina renta, 2J0 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. Kreditne akeije, 160 gld. . . ,
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.).....
Cesarski cekini ...	...	5 , 88
Nemških mark 100 .	61 „ 10
119	20
98 ,	, 05
1014 ,	, —
358 ,	i
124 .	, 70
9 ,	, 91'/.
VIn6 5. aprila.
Ogerska zlata renta 4 4!»	, .
Ogerska kronina renta, 4%, 200 kron 4* državno srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna nisma avstr. osr. z«m. kred. bimke 4 ft
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečk«. 100 gid.
St. Gonois srečke. 40 <{ld.......
118	tcld. 10
95	20 .
147	—
158	—
197	—
98	. 60 ,.
96	„ 'O n
198	. 25 .
70	
srečke dunajske parobrodne družbe	143 gld, — ki.
Avstr. rudečega križa sročke, 10 gid.	18
Rudolfove srečke, 10 gld. . ,	_
Salmove srečke, 40 gid..........74
VValdsteinove srečke, 20 gld. .	49
Ljubljanske srečke , , ...	23
Akeije »ngio-avstrijsKe banke. 200 *ld.	152 Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. nt v 2935
Akcije južne železniee. 200 gld. sr.	107
Papirnih rubeijev 100 . .	134
25
25 50
15
4&JT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube ^iri žrebanjih, pri iiairabanju
najmanjšeza dobitk*. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K B C t
Hllollzeile it. 10 Dunaj, ttariabiiferstrasse 74 B
66
atdS" Pojasnila ^tti v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh,
potem o kursniti vrednostih vseh špekulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoč« visocega cbrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, "•H
Izdajatelj: Or. Ivan iaaaiii.
Odgovorni vi-Brtniti: Aatfrej Kalan.
Visk iTjfclfu-u«" v l,jDblj».n'.