PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 lir
Leto XXV. St. 6 (7200)
TRST, sreda, 8. januarja 1969
ODLOČEN ČLANEK GLASILA SINDIKATOV TRUD,
Oster napad SZ na Nixona zaradi manevrov v Nemčiji
List se sprašuje, če prihajajo na površje stare Dullesove teze in trdi, da gre za vojaško provokacijo - Manevri bodo 50 km od češkoslovaške meje
ote* nproi n«
vet
igr! ceri nat pr!
, tu
dhio MOSKVA, 7. — Glasilo sovjetskih it j' srrjdikatov «Trud» je povsem nepri-j,i cakovano izredno ostro napadlo Rigl« harda Nixona, čigar izvolitev je no-vaiit vembra Moskva dokaj umerjeno komentirala in kar je takrat tudi po-. j)j vzročilo določeno presenečenje.
,mV	Glasilo	sindikatov	«Trud»	piše o
zaU bližnjih manevrih NATO v bližini nefl' ?ahodnonemške meje s češkoslovaški	s'<0,	Pri	čemer	ugotavlja,	da se
e t «nova ameriška uprava že pri pr-nost vdl ,sv°.i‘h korakih trudi, da bi žarno' S^ila napetost v Evropi». List na-rist da!iuie' d3 so se komentatorji med-
----iševali	če bo
politika	spre-
( narodnega tiska spraševali P pomenila Nixonova
membe za Evropo, toda bodoči £ Predsednik je izjavil, da predstav-Ha enega izmed njegovih glavnih ncJ ciljev okrepitev NATO ter je s tem ‘e. * ČM prvi odgovor na ta vprašanja. lti. Od 20. januarja, ko bo prišel m » Nixon v Belo hišo, se bodo vršili boi* manevri, ki se bodo končali 4. fe-kat< bruarja. Gre za manevre na češkoslovaški meji in istočasno za najvažnejše manevre NATO po voj-ni- Logično je vprašanje, kaj to pomeni? Morda povratek k doktrini l-1 «množičnt represalije* zloglasnega
1-	1 Johna Posterja Dullesa? Isti Dulles
2-	1 je bil državni tajnik v upravi Ei-1-0 senhowerja, ko je bil Nixon pod-0-0 Predsednik.
0-0 «Trud» nadalje piše, da predstavljajo manevri «Reforger — 1» « resno vojaško provokacijo, nakar j hst ugotavlja, da je zaostritev na-n f 5e*;os*4 v Evropi prav gotovo pogo-10 ^ du revanšističnim krogom Bonna.
| i.vvi®t tudi kritizira Nixonova sta-
4	dsca, ki jih bo verjetno uveljavil .4 v Vietnamu, češ da najbrž hoče na-9 1 daljevati s sedanjo politiko nara-3 scanja vojne in da bo s pretveza-8 1 11,1 zavlačevali pogajanja.
0 1 Manevri se bodo vršili na pod-
8	1 r,)čju, ki je komaj 50 km oddalje-.4 I 110 (>d češkoslovaške meje. Bili so
9	1 v. programu že poleti ali za letoš-
5	1 n-l° jesen, pa so jih odpovedali v .9 1 lVezi. z zasedbo Češkoslovaške s !9 $ ?*®ni čet varšavskega pakta. Ta-
I ,rse je govorilo, da so jih pre-tožili za daljši čas, kasneje pa je i. ameriško poveljstvo sporočilo, da ; bodo v začetku letošnjega leta.
Kot smo že poročali, so včeraj izgnali z letališča Rheinan Main pri Frankfurtu dva sovjetska novinarja, Ju je izgnala / letališča ameri-8ka letalska policija. Gre za Stanislava Sujebanova, dopisnika TV k. tac it3'3 Vinogradova, dopisnika J rASS. po ameriških vesteh so ju "-gnali, ker nista bila povabljena. —gs tvasi—-	-
ameriško letalstvo povabilo vse dopisnike združenja tujega tiska v Bonnu, da prisostvujejo pristanku
je tudi sklenil, da ostane Jožef Smrkovsky še vedno v najvišjem partijskem vodstvu in da kandidira
prvega letala ir, da sta oba sovjet- za podpredsednika skupščine. Poleg
ska dopisnika redna člana omenjenega združenja.
Včeraj je priletelo pet velikih letal C-141. Ameriške oblasti so spo: ročile, da dovažajo vojake počasi brez kakšne naglice in da bo večina čet prispela 20. in 21. januarja.
Kolotka bo zamenjal Smrkovskega
PRAGA, 7. — Prezidij centralnega komiteja KPČ je predlagal, da se kandidira za mesto predsednika skupščine Petra Kolotko, ki je sedaj podpredsednik vlade. Prezidij
tega je prezidij predlagal, da se izvoli Daliborja Hanesa za predsednika doma narodov, ki bo drugi zbor parlamenta po novi federativni ureditvi. V domu narodov bo po 75 poslancev, ki jih bosta izvolila češka odnosno slovaška skupščina.
Peter Kolotka je Slovak in spada glede politične opredelitve v «penter», uživa pa precejšnje simpatije progresistov. Vodil je vladno komisijo za tisk in propagando in dejansko organ, ki bi moral izvajati po sovjetskih zahtevah cenzuro nad vsemi sredstvi masovnega obveščanja in je svojo nalogo izpolnil dokaj uspešno, tako da ni prišel v resnejše spore z novinarji.
OB PRISOTNOSTI OSEMINDVAJSETIH DELEGACIJ
Konferenca ministrskih predsednikov CommonweaItha
Uvodno poročilo o mednarodnem položaju je imel britanski zunanji minister Stevvart - Demonstracije pred konferenčno palačo
LONDON, 7. — Cela vrsta demonstracij je pozdravila danes pred Marlborough house v Londonu udeležence konference ministrskih predsednikov Commonwealtha. Nekateri so demonstrirali proti rasni diskriminaciji v Rodeziji, drugi za konec vojne v Biafri, tretji za neodvisnost Kašlmtra, četrti za demokracijo v Tanzaniji. Ni prišlo do incidentov, policija pa je posebno pazila, da je držala ločene demonstrante iz Biafre in Nigerije.
Delegate so v Harlborough house sprejeli britanski ministrski predsednik Harold Wilson, minister za zunanje zadeve In Common-wealth Michael Stevvart in glavni tajnik Commonwealtha Arnold Smith. Zasedanje konference se je začelo s poročilom o mednarodnem položaju, ki ga je imel minister Stevvart. Na dnevnem redu so številna vprašanja, predvsem pa problemi Rodezije, teženj svetovnega gospodarstva in sodelovanja v Com-monvvealthu.
Po Steivartovem poročilu sta danes govorila cejlonski ministrski predsednik Senanayake, ki je n-bravnaval predvsem problem Rodezije, ter ministrski predsednik Malte Borg Oliver, ki je proučil položaj na Srednjem vzhodu Pakistanski zunanji minister Husaia
oiiiiiiiiHiiiiiiiinniiiiiMimmiMiiiiiiimMiMiniiiiiniMiMiiiinMiiiiiiiimimmimiiiiiiiiuniimiiiimimimiiimiiiiiuniiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiniumiiiiiiimimiiiiii
URADI KRIZE SODSTVA IN NEIZPOLNJEVANJA USTAVE
Napovedanih več manifestacij ob otvoritvi sodnega leta
Delno umerjen govor Malagodija na kongresu PLI - Nenni predsedoval sestanku na zunanjem ministrstvu o položaju na Srednjem vzhoda
RIM, 7. — Zunanji minister Nen- istočasno govoril tudi o načelni o-
nj je predsedoval sestanku, na katerem so bili prisotni podtajniki Žagani, Malfatti in Pedini ter italijanski diplomatski zastopniki v a-rabskih državah in v Izraelu. Obravnavali so zadnje dogodke na Srednjem vzhodu v zvezi z akcijo italijanske vlade, da pride do po-mirjenja na tem področju. Sestanek je bil verjetno tudi v zvezi s pripravami poročila, ki ga bo podala vlada na izredni seji komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice, ki se bo sestala v četrtek.
V političnem življenju pa je pomembno sporočilo KD, da se bo sestal vsedržavni svet od 17. do 19. januarja in istočasna sporočila, da so razne struje že pričele napovedovati svoje ločene predhodne sestanke, kar napoveduje dokaj o-stra notranja trenja v stranki.
Danes se je pričel enajsti kongres PLI, na katerem je imel generalni tajnik Malagodi razmeroma umerjen govor in je nekako ponudil sodelovanje, čeprav pa je
poziciji sedanji vladni koaliciji le vega centra. Malagodi, je govoril o konstruktivni opoziciji, ki naj b! imela za glavni cilj izolacijo komunistov, pri čemer je italijanske umerjene kroge plašil z nevarnostjo, da pride do dejanskega sodelovanja med komunisti in demo-kristjansko levico, če že ne s celotno stranko, v okviru novih ekumenskih načel, ko cerkev predvsem briga njen obstoj v vzhodnih državah.
Malagodi je načeloma govoril predvsem o načelih svobode, pri čemer je ugotovil, da ne gre samo za zaščito, civilnih in političnih svoboščin temveč tudi kulturne in zasebne lastine. Nato je govoril o človeških odnosih, pri čemer je mnenja, da gre za določeno podobnost z demokratičnim krščanstvom in demokratičnim socializmom, vendar pa da obstajajo tudi stvarne razlike. Zanimivo pa je, da Malagodi ni zavrnil vedno večje vloge skupnosti v gospodarstvu, čeprav je
S
1
S
s
1
1
*
s
Ti
J
1
1
1
neje pa se je izkazalo, da je
........................................................
PO DE GAULLOVI ODLOČITVI GLEDE IZRAELA
Ugibanja o posledicah prepovedi dobavljanja francoskega orožja
Arabci se bojijo, da bi lo utegnilo pripravili Izrael na nov Kriza libanonske vlade - Danes volitve v Z A K
napad
[1
Pariz, 7. — V Parizu so danes ! Uradno sporočili potrdili, da so Prepovedali izvoz vseh vrst fran-—> coskega orožja Izraelu. V uradnih „,■■»( “Fogih poudarjajo, da je treba to tolmačiti kot, opozorilo Izraelu za-■	! Fadi napada na letališče v Bejrutu.
I ra sklep francoske vlade je bil vče-rn 7.aj, uradno sporočen izraelskemu L« : Puslaniku v Parizu.
Francoski desničarski in tudi dru.
* t Psk je negativno reagiral na ta de Gaullov sklep. Izraelski list “Jerusalem Postu pa piše, da Iran uoska prepoved dobavljanja orožja ue bo ošibila moči izraelskega ie-;talstva in tudi drugih sektorjev ; uboroženih sil. List pravi, da se u°do učinki te prepovedi pokazal: Po daljšem času, zaradi česar Ij 0 potrebno preusmeriti nekatero ,-rzraelske načrte. Izraelski tisk pra-je »J, da gre za j(SOvražino dejanje«. Nefc Fuplomatski dopisnik lista «Haa-u tiza retzi) pa pišei da je bij de Gaulie spč' rrj0 razjarjen, ker so ZDA skle-J.1SS5 dobaviti Izraelu letala «Phan-■„& i0?1® namesto petdeset francoskih m«;, retal «Mirage V«, ki jih je fran-p3 . ~°ska vlada prepovedala izročiti po op*' iztaelskem napadu leta 1967. List pada1. “ur, da je «to dejstvo skupno z v upanjem, da bo Francija nekega
tehtnice ravnotežja med arabski; mi in izraelskimi silami, in Izraelci bodo še dolgo časa imeli premoč.
Na vprašanje v zvezi z dobavljanjem sovjetskega orožja arabskim državam je omenjeni politik izjavil, da je Sovjetska zveza dobavljala predvsem obrambno orož-
■’e' iP^^natnffoov^ečMa^^Drirnerjari čanov odšlo na volitve, da izvo-se je znatno povečala v primeijavi .jij0 Alorirvl,
nje.
V Oslu se je švedski poslanik Gunmar Jarring sestal danes s podtajnikom OZN Bunchejem. V Wu-shingtonu pa se je izraelski poslanik Rabin pogovarjal več ko eno uro z državnim podtajnikom Rostovom.
Jutri bo sedem milijonov Egio-
?ar. dne
nie m°gla spodriniti Ruse z -j-dIJ.ji ^vega vplivnega položaja, povzro-1 il °. njegovo akcijo«, ist trdi, d« ideff Jf izraelski položaj danes boljši stol® or. v Preteklosti zaradi stalnega i ič1 i^zX?ia izraelske vojne industrije, 'mI ^..dudaja: «Ne bomo nikoli pozabe oih sovražnega dejanja generala de : Gaulla, ki hoče našo vdajo. Ne črki’ ““h10 se vdali.«
Joni1 ,.rV .arabskih krogih v Parizu si-jd v rer izražajo zadovoljstvo nad de .1.1 Lauliovim sklepom, ker to kaže je j. jrancosko podporo Arabcem: Kljub le M JjhJU pa izražajo nekaj pridržkov ma * fle7e praktične učinkovitosti fran-* J C08ke pobude.
m Neki arabski politik je med dru-j izjavil, da je jasno, da ta ld jjl rancoska prepoved ne bo vplivala , vi ua izraelsko vojaško moč. že po ri SJski vojni In takoj po prepo-uvoza letal «Mirage» so se začeli Izraelci naglo organizirati J	razviiein cxrni,r\ oninn indllStri
ar Ju' Dalie Je poudaril,'da Francija til il; e,dma dobaviteljica orožja Izrae-a ,1 ! in ^a francoski korak ne 00 40 mogel na noben način prevesiti
s stanjem po šestdnevni vojni. Toda še zdaleč ni obnovljeno stanj;, kakršno je bilo pred to vojno. E-gipt ni dobil velikih količin bombnih letal In tudi ne raznovrstmn raket ter drugega ofenzivnega orožja Zaradi tega je izraelska vojaška grožnja še vedno stvarnost.
Dalje je omenjeni politik pouda-
lijo 338 članov nove poslanske zbornice. V vsakem od 189 okrožij bodo izvolil: dva poslanca; eden od teh bo moral biti delavec, eden pa kmet. 858 kandidatov so imenovali na kongresu arabske socialistične zveze, ki je s svoje strani že imenovala poslance za področje Sueškega prekopa in za Sinaj.
—..	, Predsednik Naser je razpustil
ril, da so telavivski diplomati pre- prejšnjo zbornico lanskega decem-:	«« bi skušali iz- - J J	•
ved spretni, da ne
koristiti novega stanja, ki je na-1 data • sesta,va nove zbornice spada francoski odločitvi. Po naj v 0,^vir reform, ki so jih izvedli po padu na letališče v Bejrutu jih je; v.0jnj z izraeiorn jn p0 notranji skoraj ves svet_ obsodil jn s2orJa' i napetosti, ki je nastala
bra pred potekom petletnega man-
radi tega zgubili tla pod nogam. Toda spričo francoskega embarga bo izraelska vlada skušala znova pridobiti ta tla, s tem da bo vsem državam dopovedovala, da izraelske oborožene sile sedaj tvegajo, da bodo ostale brez obrambe «pred grožnjo uničenja in obkoljenja«. Pričakovati je novo diplomatsko ofenzivo Izraela v Washingtonu in Londonu in povečano propagando, s katero bodo skušali Izraelce znova prikazati kot »žrtve«.
Arabci se bojijo, da bi se utegni; lo s tem ustvariti stanje, ki bi spodbujalo Izrael na nov širši napad Sicer pa ugotavljajo v arabskih krogih, da si Izrael lahko nabavi nadomestne dele francoskega izvora tudi iz drugih držav, ki te dele kupujejo v Franciji.
Libanonska vlada pa je medtem zašla v krizo. Predsednik vlade Al Jafi je danes ustno sporočil predsedniku republike ostavko svoje vlade. Pozneje je Al Jafi poudaril, da ostavke ni še sporočil pismeno in da se ne predvideva razširitev sedanje vlade ter da on ne bi rad obdržal predsedstva vlade. Prev,a-duie mnenje, da bo predsednik republike poveril bivšemu predsedniku vlade Karamiju nalogo za sestavo nove vlade.	,	.
V Kairu piše «A1 Ahram«, da bo izraelska odklonitev sovjetskega mi-rovnega načrta znova zaostrila sta;
Egiptu.
rt-
Med najvažnejšimi reformami je reorganizacija arabske socialistične zveze in izvolitev njenega kongresa. Poslanska zbornica, ki je glavni zakonodajni organ, bo tesno povezana z arabsko socialistično zvezo
Razgovor de (laulIc-Kirilin
PARIZ, 7. — Danes je prišlo do daljšega razgovora med De Gaul-lom in podpredsednikom sovjetske vlade Kirilinom, ki je v Franciji že od prejšnjega tedna ter predseduje sovjetskemu delu velike fran-cosko-sovjetske komisije, ki obravnava razna vprašanja gospodarskega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja.
Na današnjem razgovoru pa se državnika nista omejila na obravnavo dvostranskih vprašanj glede česar je bilo ugotovljeno, da se dobro razvijajo in da je bilo sodelovanje zelo koristno. V vseh uradnih sporočilih tako s francoske kot sovjetske strani se podčrtuje, da sta obravnavala najpomembnejša mednarodna politična vprašanja, pri čemer se še zlasti navaja položaj na Srednjem vzhodu in Vietnamu. V tej zvezj Je tudi govor, da so bila stališča zelo blizu in se izraža zadovoljstvo s potekom razgovorov,	1	, -
tudi tu navedel določene omejitve. Glede zunanje politike pa je govoril o treh stebrih: Evropska skupnost, atlantsko zavezništvo in OZN.
Glede odnosov z drugimi strankami je zavrnil možnost «laične fronte«, ki hj dejansko pomenila raztegnitev te fronte na KPI, kot tudi ((velike desnice«, češ da MSI in PDIUM zavračata demokratični parlamentarni sistem.
V	soboto bo v Rimu, kot tudi v drug-ih i tali j ari sk ih mestih, svečana otvoritev sodnega leta V Rimu bo otvon-.vj kot običajno predsedovali Saragat, prisothi pa bodo najvisji predstavniki oblasti in seveda predvsem sodniki kasacijske-ga sodisča.
i obrat otvoritev ne bo potekala mirno, ker so že napovedali, da 00 na trgu pred sodno palačo prišlo do manifestacije, ki jo je priredil poseben odbor sestavljen iz sodnikov nn odvetnikov. Odbor je danes na tiskovni konferenci obraz-lozil, aa je treba prirediti odločno manifestacijo, da se spodbudi one, od katerih je odvisna reforma sodstva, oa se sodstvo dvigne iz blata, v katero je zabredlo. Sodstvo je v krizi in danes odgovarja samo nekaterim vladajočim institucijam.
Na manifestacijo so že povabili družine onih oseb, ki imajo v zaporih svoje sorodnike, ki že dalj časa zaman čakajo na sodni postopek. Na_ tiskovni konferenci so tudi sporočili, da dosedaj še niso prejeli uradnega dovoljenja za manifestacijo.
Do podobnih manifestacij bo prišlo tudi v drugih mestih. V Bologni se bodo že v petek zbrali v sodni palači sodniki, ki bodo razpravljali o «paralizi sodstva* in o «neizpol-njevanju ustavnih določil*. V Milanu je pozval agitacijski odbor sodnikov in odvetnikov svoje člane, da se ne udeleže svečane otvoritve, ki bo v petek. Podobne manifestacije so napovedane tudi v Turinu in v Cagliariju.
Nadaljuje se preiskava o novoletnih dogodkih nred nočnim lokalom «La Bussola* v Viareggiu, vendar pa dosedaj niso prišle na dan pomembnejše podrobnosti, še vedno niso operirali sedemnajstletnega študenta, tako da še ni znan kaliber krogle, ki ga je zadela v usodni noči. Danes je bila v bolnišnici sodna komisija, ki je preučila rentgenske posnetke.
V	krajih Pietrasanta, Foccette, Tonfano in Fiumetto so razobesili plakate, v katerih se napoveduje ustanovitev «odborov za javno varnost*. Gre_ za izrazito desničarsko pobudo, češ da policija ni več sposobna narediti reda in da naj bi se «dofaromi,sleči* državljani zbrali, da bi se zaščitili sami pred napadi levice. Prvi plakati so bili obešeni že včeraj in jih je zjutraj policija odstranila.
Kvestura iz Pize je danes sporočila imena 33 oseb, ki so jih prijavili na začasni svobodi sodi-
je nato pozval članice Common-wealtha, naj si prizadevajo, da bi zagotovile Kitajski mesto v mednarodni skupnosti in v OZN.
Zvečer je angleška kraljica povabila načelnike 28 prisotnih delegacij v Buckingham palače na slavnostno večerjo.
Samomor zapadnonemškega vladnega funkcionarja
Gre za enajsti samomor, ki so
ga zabeležili v vladnih krogih v zadnjih treh mesecih
BONN, 7. — Zopet samomor v zahodnonemških krogih: 41-letni H. Hanselmann, funkcionar zunanjega ministrstva ZRN, je skočil pod vlak in bil na mestu mrtev. Gre za 11. zahodnonemškega vladnega funkcionarja, ki si je v zadnjih treh mesecih vzel življenje. Vladni glasnik je zanikal, da bi bila Halselmanno-va smrt v zvezi z nekakšnimi vohunskimi zadevami.
Pojasnil je tudi. da se je funkcionar zadnje čase zdravil v neki psihiatrični kliniki.
Sodne oblasti so medtemu kazale obdukcijo trupla majorja Rolfa Schillerna, ki so ga včeraj našli mrtvega v njegovem stanovanju v Wahnu v bližini Kotna. Zapadno-nemški častnik se je verjetno sam zastrupil.
ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST JUGOSLAVIJE
Lunanji minister ZAR v Beogradu z Naserjevo poslanko za lita
Koča Popovič odpotoval na obisk v Alžirijo - Mika Špiijak obišče 9. in 10. t. m. Francije
(Od našega dopisnika)	| kov vlade. Špiljka bodo na tem po
BEOGRAD. ., — Novo leto v Ju- tavanju spremljali med drugimi vr-goslaviji začenja z živahno diplo- šileč dolžnosti državnega tajnika za
VČERAJ V LOS ANGELESU
Začel se je proces prod Sirhanu Nirlianu
LOS ANGELES, 7. - Pod naj-strožjem nadzorstvu varnostnih organov se je začel danes v Los Angelesu proces proti Sirhanu Beshari Sirhrnu, 24-letnemu Jordancu, ki ga obtožujejo umora senatorja Roberta Kennedyja V dvourno v 8. nadstropju sodne palače je Sirhan dospel z močnim policijskim spremstvom.
Obrambni odvetniki so takoj na začetku postavili sodniku Herbertu VValkerju vrsto zahtev za odložitsv in za razveljavljenje procesa/ Po približno poldrugi uri razprave .je sodnik preložil proces na jutri popoldne.
RENNES, 7. - V pričakovanja de Gaullovega obiska v Bretagm je policija zaostrila preiskavo, da izsledi atentatorja, iti so izvršili od časa do časa bombne atentate na javna urade v bretonskih departmajih, in da bi strela organizacijo »bretonske osvobodilne fronte« (FLB). Do danes so aretirali 17 oseb. Odkrili so tudi veliko količino eksploziva.
matško dejavnostjo. Bivši dolgoletni zunanji minister Jugoslavije in sedaj član federacije Koča Popovič je odpotoval danes na nekajdnevni obisk v Alžirijo, kjer se bo z zunanjim ministrom Alžirije Bu-teftiko in drugimi najvdšjimi državnimi in političnimi voditelji Alžirije pogovarjal o najnovejših mednarodnih vprašanjih, posebno o krizi na Srednjem vzhodu in o vprašanjih s področja dvostranskih odnosov.
Skoraj, istočasno, ko je odhajal Koča Popovič, j,e prispel v Beograd kot posebni odposlanec predsednika Naserja zunanji minister ZAR Mahmud Riad. Njegov prihod je v neposredni zvezi z razvojem položaja na Srednjem vzhodu, posebno z -najnovejšimi pobudami za miroljubno rešitev krize na tem pod-dročju. Dobro obveščeni krogi menijo, da se poslanica predsednika Naserja, ki jo je minister Riad prinesel za predsednika Tita, nanaša predvsem na te pobude, posebno na pobudo sovjetske vlade, o kateri je, kot je moč z verjetnostjo sklepati, sovjetski zunanji minister Gromiko podrobno obvestil predsednika Naserja o njegovem nepričakovanem nedavnem prihodu v Kairo. Mahmud Riad bo poleg tega med razgovori z izvršil-cem dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavičevičem izmenjal misli o politiki nepovezanosti in drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zaskr-bljajo mnoge mnoge države Evrope, kakor tudi o dvostranskih vprašanjih. Izmenjava misli med Riadom in Mišo Pavičevičem o vseh teh vprašanjih se je pričela danes popoldne v Beogradu.
Mahmud Riad je ob prihodu v Beograd v izjavi za tisk dejal, da bo med bivanjem v Jugoslaviji seznanil predsednika Tita, kateremu nosi osebno poslanico predsednika Naserja, in druge jugoslovanske osebnosti s stališčem svoje vlade o sedanji krizi na Srednjem vzhodu in o splošnem političnem položaju na tem področju. Riad je izrekel priznanje predsedniku Jugoslavije za njegove dosedanje napore od samega začetka za rešitev krize in za odstranitev posledic izraelskega napada in poudaril, da Jugoslavija igra zelo aktivno vlogo v naporih za rešitev tega vprašanja.	,,
Po obisku ministra Riada, ki se bo končal 9. im., bo 10. januarja na vabilo predsednika frahčoskč vlade Couve de Murvilla odpotoval na uraden obisk v Pariz predsed
zunanje zadeve Miša Pavičevič, pomočnik državnega tajnika Mitja Vošnjak in pomočnik državnega tajnika za zunanjo trgovino dr. Petar Tomič. Poleg razgovorov s predsednikom francoske vlade Couve de Murvillom in z drugimi francoskimi državnimi funkcionarji in gospodarstveniki bo predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije obiskal dve večji tovarni blizu Pariza in dve francoski mesti.
Obisk Mike Špiljka v Franciji je zelo pomemben spričo obojestransko izražene želje po razvoju dvostranskih odnosov in spričo enakili ali podobnih pogledov Jugoslavije in Francije na razna mednarodna vprašanja.
Navzočnost pomočnika državnega I
tajnika za zunanjo trgovini: Peti , Tomiča v delegacij: priča, da Iv-v razgovorih posvečena posebna pt zornost gospodarskim odnosom, l* sebno trgovinski izmenjavi in rnoi nosti odstranjevanja jugoslovanski ga primanjkljaja. Poleg tega b» srečanje med vladnima predsodn. koma Jugoslavije in Francije ugod na priložnost za široko izmenjavi pogledov o aktualnih mednarodni! vprašanjih. Glede na tradicionalni prijateljstvo med obema državam; in na podobnost pogledov obeh dr žav na mnoga aktualna mednarodna vprašanja, posebno na rešitev krize na Srednjem vzhodu in vojne v Vietnamu vlada v političnih krogih v Beogradu za prvi obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije v Franciji razumljivo zanimanje.
B. B.
iiimiMiimmimiiimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiitmMimiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiH
NOV AMERISK0-JUZN0VIETNAMSKI SESTANEK
Začetek konference za Vietnam verjetno šele po 20. januarju
Umorjeni minister Tri verjetno žrtev osebnega obračunavanja Južni Vietnamci so osvobodili deset pripadnikov FN0
PARIZ, 7. — Pod vodstvom Cy-1 predlog, po katerem naj bi se kon-rusa Vancea in veleposlanika Pham ferenca razdelila na tri ločena po-Dang Lama sta se v Parizu zopet gajanja. Vojaški problem — je de-sestali predstavništvi ZDA in Ju:- jal — ne zanima samo Washingt.on
nega Vietnama, ki sta razpravljali o procedumih problemih v zvezi z odprtjem pariške mirovne konference za Vietnam. Datum začetka konference je še zmeraj neznan, vsekakor pa se pogajanja verjetno ne bodo začela pred 20. januarjem, ko bo Nixon nameščen v Beli hiši in ko bo Cabot Lodge n adomesti i Harrimana na čelu ameriške delegacije.
Načelnik sajgonske delegacije Fham Dang Lam je danes izjavil, da južnovietnamska vlada ((priznava FNO kot realnost med drugimi realnostmi.« Pripravljeni smo prou. čiti pogoje — je še dejal — pod katerimi bi bili njeni člani lahko
spet vključeni v narodno skuonost .	in poznejg tudi sodelovali pri po-
mk zveznega izvršnega sveta Mika! utičnem življenju Južnega Viet-Špiljak. To bo prvi uradni jugoslo-1 nama.
vanski obisk na stopnji predsedni-1 Lam je nato podprl že znani
LEPI USPEHI INDUSTRIJE V SLOVENIJI
Tovarna Gorenje in železarna Ravne sta močno povečali proizvodnjo
Gospodarsko sodelovanje Slovenije s Furlanijo in Tridentsko
študentov liceja ((Garibaldi*, da o-pozore na revne didaktične pripomočke in nezadostne ogrevalne naprave v njih institutu.
-..	,	.	jila proizvodnjo. K temu je rimo-
scu, ker so priredile manifestacijo g0 prispevala nova valjarna, ki so 2. januarja.	jo zgradili leta 1967. Takrat so kon-
V Neaplju je manifestiralo 350 čali prvi del večjih investicijskih -1--	~	’ '■ J- naložb, ko se je proizvodnja suro-
vega železa povečala od 50 tisoč na 100 tisoč ton letno. Medtem ko jo bil bruto dohodek leta 1962 samo 129 milijonov, je znašal leta 1966 že 277 milijonov dinarjev. Leta 1967 se je sicer znižal na 221 milijonov, kmalu pa jim je uspelo prebroditi krizo, tako da so že lani dosegli 260 milijonov dinarjev.
že pred petimi leti je ravenska železarna pripravila osnutek za niz-širitev. Z novimi investicijami bodo proizvodnjo surovega železa povečali na 200 tisoč ton letno in ga bodo tudi vsega predelali. Septembra lani so izročili namenu pivi večji agregat — 40-tonsko elektro-obločno peč. Proizvodnjo surovega železa so povečali na 150 tisoč tpn. Letos bodo zgradili noyo topilnico z zmogljivostjo 200 tisoč ton.
železarna je za razširitev zmogljivosti med leti 1962 in 1964 sama
(Od našega dopisnika) ,investirala okoli 50 milijonov dinar-! V zagrebški gospodarski zborni-
T nmi UMA 7 _ Veipnickn tn 1 jev. Po investicijskem programu pa I ci pa sta delegaciji trgovinskih
LJUBLJANA, (. veienjsaa 10- b d ta nam€n vložili 240 mili- zbornic iz italijanskih varna Gorenje močno Povečuje Jonoy cUn^,. v drugem delu mo-proizvodnjo električnih^ štedilnikov , d3rnizaci je so porabili okoU 140 m pralnih str01®v- Letos bo da>a ijiijonov dinarjev> do leta 1970 pa na trg se nove 135-200-litrske hla-1 jih bQdo še st0 mlli jonov. v načr-
“odfed^jih 300U na skoraj 50°0 'tu ™	s 4°-“°
milijonov dinarjev.
To je svojevrsten rekord v Sloveniji. Tovarna ho namreč svoj bruto produkt povečala skoraj dvakratno. Močna konjunktura na domačem tržišču je tovarno Gorenje že letos pripeljala do spremembe delovnega programa. Tako je namesto 60.000 predvidenih izdelala 90 tisoč pralnih strojev. Zadnje mesece je bilo toliko dela. da so morali člani kolektiva priti v tovarno tudi oh sobotah in nedeljah. Že letošnji rezultati so izredni. Ne samo, da se je bruto produkt Gorenja povečal na 300 milijonov novih dinarjev, tovarna je tudi popolnoma osvojila proizvodnjo superavto-matičnih pralnih strojev. Zanimivo je, da se je rotorski motor za te pralne stroje iz tovarne Sever iz Subotice izkazal za veliko boljšega kot uvoženi. Predstavniki tovarne so povedali, da bodo prihodnje leto izdelali 130.000 pralnih strojev,
300.000 električnih štedilnikov ter okrog 100.000 hladilnikov z zmogljivostjo od 135 do 230 litrov. To bodo popolnoma novi izdelki tovarne Gorenje, ki ho letos v rekonstrukcijo in modernizacijo svojih zmogljivosti vložila 10 milijonov dinarjev.
V zadnjih petih letih je železarna v Ravnah na Koroškem podvo-
obločno pečjo. Zgrajena bo do konca letošnjega leta. Drugi najvažnejši objekt pa bo še ena valjarna. Pravijo, da bodo letos izdelali 120 tisoč ton surovega železa in okoli 100 tisoč ton končnih izdelkov. Dohodek naj bi se tako povečal na 550 milijonov dinarjev.
Predstavnik slovenske gospodarske zbornice se je pred kratkim mudil pr) milnchenski trgovinski zbornici, kjer se je podrobneje seznanil z njenim delom in navezal tesnejše stike s tamkajšnjimi gospodarstveniki. Bavarski gospodarstveniki namreč menijo, da je še precej ugodnih možnosti za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Seveda pa zahtevajo natančno izpolnjevanje pogodb in pa zlasti visoko kakovost.
Thompson odstopil
WASHINGTON, 7. - Bela hiša je javila, da je ameriški poslanik v Moskvi Llewellyn Thompson odstopil. V svojem pismu predsedniku Johnsonu opozarja, da je žo spomladi izrazil željo, da zapusti svoje mesto in je privolil, da o-stane v Moskvi do konca leta.
Predsednik Johnson je sprejel njegovo ostavko istočasno z ostavkami drugih treh poslanikov. Običaj je, da poslaniki podajo ostavko, ko prevzame oblast nova uprava. Zato je pričakovati, da bodo '-odstopili še drugi poslaniki.
italijanskih provinc E-milie in Bologne podpisali pogodbo o medsebojnem gospodarskem sodelovanju, o izmenjavi informacij in propagande.
,. Furlanski gospodarstvenik,! bodo v organizaciji videmske trgovske zbornice in zavoda za zunanjo trgovino obiskali pomladanski zagrebški sejem, na katerem bo zavod za zunanjo trgovino pripravil skupno italijansko razstavo potrošniških dobrin, kemijskih izdelkov, opreme za bolnišnice, šole, urade In podobnega.
Tridentska gospodarska zbornica pa je nedavno tega podarila predstavnikom ljubljanske gospodarske zbornice študijo o gozdnem gospodarstvu in urejanju hudournikov. Problem pogozdovanja je namreč v južnem delu Evrope še posebej pereč, zato bo študija prišla prav tudi slovenskim strokovnjakom, saj sta si pokrajini v marsičem zelo podobni.
D. K.
in Hanoj, pač pa tudi Sajgon, Politični problem zanima na splošno Hanoj in Sajgon, medtem ko ’e glavni notranji problem Južnega Vietnama vključitev FNO v narodno skupnost.
Podobne izjave je v Sajgonu dal predsedni 1? Van Thieu, ki je izjavil, da je njegova vlada pripravljena proučiti probleme Južnega Vietnama skupno s FNO, vendar le kot zakonita vlada, ki se pogaja z ((opozicijsko skupino«. Doda! ’ie tudi, da je problem konferenčno rnias zelo važen, ker zadeva tt meljna vprašanja in samo načelo konference. Zato — je dejal — ja v tej zvezi potrebna zelo velika previdnost
Danes je odpotoval iz Sajgona proti Parizu član južnovietnamska delegacije prof. Nguysn Ngoc Huy, ki je imel pred odhodom sestanek s predsednikom Van Thieujsm. Po sestanku je Huy izrazil mnenje, da bo ustoličenje Richarda Nixona pomagalo pogajanjem iz slepe ulice.
V	južnovietnamski prestolnici se nadaljuje policijska preiskava o atentatu, ki je včeraj povzročil smrt ministra za šolstvo Le Minn Trija. Policijski glasnik je povedal, da so malo po atentatu aretirali nekega južnovistnamskega vojaka, ki se je mudil v bližini kraja eksplozije in je imel na dlani zapisano številko evidenčne tablice ministrovega avtomobila To dejstvo potrjuje domnevo, da ni bil umor delo pripadnikov FNO, pač pa le posledica medsebojnega o-bračunavanja v notranjosti sajgon-skega režima.
V	Bien Hoi so južni Vietnamci osvobodili deset mladih pripadnikov osvobodilnih sil. Poročajo, da so osvobojenim dali civilno obleko ter vsoto 1.500 piaster (tri tisoč lir), ki naj bi jim služila za vrnitev domov.
Seulski dnevnik «Shina Ilbo» piše danes, da bo verjetno v kratkem prišlo do konference na vrhu med sedmimi zavezniškimi državami, ki imajo vojaške enote v Vietnamu. Po mnenju korejskega časopisa, ki se sklicuje na ((obveščene kroge«, bo konferenca sredi februarja v Bangkoku, na njej pa bodo razpravljali o problemih rekonstrukcije Južnega Vietnama po koncu vojne. Konference naj bi se udeležil sam ameriški predsednik Nixon ter poglavarji ostalih šestih držav (Južni Vietnam, Južna Koreja, Avstralija, Nova Zelandija, Tajska in Filipini). V zvezi z vestjo seulskega lista pa je danes glasnik zunanjega ministrstva Tajske dejal, da gre za «čisto izmišljotino«.
Pogled na nabito polno dvorano «Ristori» v Čedadu, kjer je v ponedeljek v okviru dneva emigranta nastopilo gledališče iz Nove Gorice z Goldonijevo komedijo »Tast po sili«
8. januarja 19®
-----------------IIP
30 ALI CELO 40 MRTVIH
AMERIŠKO PODZEMLJE Sl NE PUSTI VEZAT! ROK
] «Cosa nostra» odstavljen in premeščen na nižje sodišče
ljudje ne verjamejo v uspeh številnih preiskav o organiziranem delovanju podzemlja v Nev/ Jerseyu
NEW YORK, 7. — Mlademu pomočniku okrožnega državnega pravdnika Williamu Brermanu, ki se je drznil obtožiti šest članov poslanske zbornice v New Yerseju, da so bili v »preveč prijateljskih* stikih z gangstersko organizacijo cCosa nostra*, so odvzeli nalogo preiskave o delovanju organiziranega podzemlja in ga premestili na nižje sodišče, kjer bo na razpolago kot svetovalec.
Glavni prokurator Arthur Siliš je javil, da je Brennan osebno zaprosil za premestitev, vendar javnega mnenja ni mogel prepričati. Vsi so prepričani, da gre za di-,sciplinski ukrep.
Pravijo, da Brennan ni mogel dokazati svojih trditev. Posebni komisiji ,ki je preiskovala njegove obtožbe, je Brennan izjavil, da nje govi sumi slonijo na dejstvu, da so senator Sido Ridolfi in poslanca John Selekcy in David Friedman nudili pravno pomoč osebam, ki so bile povezane s «Cosa nostra* in da so bili senator Frank Forseley in poslanca John Hom in Lee La-skin stalni gostje v restavraciji, kjer 60 se sestajali pripadniki podzemlja.
Zelo verjetno so vplivni krogi pritiskali na Sillsa, da je premestil Brennana, kateremu je osebno poveril preiskavo o podzemlju, ki so jo sprožili po izjavah dveh bivših funkcionarjev pravosodnega ministrstva, da je New Yersey »naj-bolj sprijena država ZDA», kjer »podzemlje praktično nemoteno deluje*.
O delovanju organizacije »Cosa »ostra* v New Jerseyju so že tri preiskave (ena na zvezni, dve na državni ravni), sedaj pa je državni pravdnik Siliš uvedel četrto, ki bo imela stalen značaj. Gre za odbor, ki bo s sodelovanjem strokovnjakov pravosodnega ministrstva proučeval delovanje podzemlja. Že jutri bo ta komisija začela raziskovati Brennanove obtožbe in bo zaslišala enega od šestih obtožencev, senatorja Anthonyja Foreleya, ki je na glasu, da je eden »najmočnejših* republikancev v državi. Fo-reley bo moral obrazložiti kakšni so bili stiki, ki jih je imel 1951. leta z voditeljem tolpe »Cosa no-stra* Hermanom Normanom v A-tiantic Cityju.
Čeprav so se predstavniki oblasti v New Jerseyju precej potrudili v borbi proti gangsterjem, marsikdo dvomi v preiskave, ki so jih
že uvedli ali jih bodo načeli v bodočnosti. Država spada med ključne položaje organizacije «Cosa no-stra* in pobude, ki so jih sprejeli od preseljevanja gangsterjev 1930. leta iz New Yorka v New Jersey, niso dale zadovoljivih rezultatov. Član zvezne »udarne sile*, ki sodeluje s krajevnimi državnimi organi v borbi proti kriminalnim elementom, je izjavil, da je največja ovira v dejstvu, da nihče noče ničesar govoriti o osebah, ki so kakorkoli povezane s «Cosa n ostra*. Preiskovalni organi FBI in krajevne policije dobro vedo kdo načeluje kaki «družini» in na kakšnem polju delujejo. Njihova imena čita-mo v časopisih in jih slišimo na radiu ali televiziji. Toda dokazov, s katerimi bi jih stisnili ob zid, ni. Podzemlje se je praktično vgnezdilo v vsa področja javnega in zasebnega življenja, zaradi česar ne preseneča več niti vest, da je bivši obveščevalec policije v svoji postelji v bolnišnici spil strup v samomorilne namene.
V New Jerseyju pridemo do takega absurda, da policija nedolžno prizna, da ji je znano, da Vito Ge-novese vodi svojo «družino* kar s celice zvezne jetnišnice, kjer prestaja kazen zaradi razpečavanja mamil. Kaže, da nihče ne more prestreči ukaze, ki jih Genovese pošilja njegovemu nasledniku Gerar-du Cateni, ki mu ni mar če sumijo vanj.
Dokler gre za sume brez dokazov lahko Catena in drugi kot on mirno živijo in delujejo z edinim ne-dostatkom, da jih FBI nadzoruje 24 ur na dan. Sicer pa je to nadzorstvo tudi njim v prid, ker jih tako kar zvezni agenti branijo pred atentati s strani drugih tolp.
Zasačil jih .je pri «delu»
Štirje tatovi z avtom
do smrti povozili moža
TURIN, 7. — Neznanci so danes podrli z avtom 66-letnega Pancra-zia Savoreja, ki jih je zalotil pri poskusu tatvine. Savorč se je vračal s pokopališča, kjer je trii na grobu lani umrle žene in se je peš namenil domov. Pred domom je videl dve osebi, ki sta hoteli odpreti vrata. Tata sta možakarja, kd se je pognal proti njima, pretepla
in ga vrgla ob tla ter stekla do avta, kjer sta ju čakala moški in ženska. Savore, pa čeprav je bil napol omamljen, je šel na cesto in hotel ustaviti avto. Vozilo pa je zdrvelo naprej in podrlo moža, ki je bil na mestu mrtev.
čeprav so številni policijski in karabinjerski oddelki uvedli preiskavo in se poslužili tudi helikopterja, zverinskih cestnih piratov še niso našli. Po ugotovitvah preiskovalnih organov so bili tatovi ciganskega porekla.
BOGOTA, 7. — Letalo kolumbijske «Avianca» s 60 potniki je moralo danes zvečer usmeriti polet proti Kubi. Je to sedmo kolumbijsko letalo, ki so ga od 9. septembra 1967 leta usmerili v Havano.
Osvobodilne sile v Sajgonu ne mirujejo. Predvčerajšnjim so južnovietnamski borci napravili sredi mesta atentat na ministra za prosveto Le Minh Trija (na tleh), ki je deset ur kasneje podlegel poškodbam. Vojaška policija je aretirala vojaka redne vojske, ki je imel na dlani napisano številko evidenčne tablice ministrovega avta
V Kairu avtobus3 zgrmel v vode Nila
Rešilo se je samo pet oseb
KAIRO, 7. — Avtobus poln potnikov je nocoj zgrmel v Nil. Po prvih vesteh naj bi bilo 30 do 40 potnikov mrtvih, medtem ko se je šofer rešil. Kaže, da so se rešili tudi štirje potniki.
Avtobus je odpeljal iz središča mesta in je bil namenjen v predmestje Imbala. šofer se je hotel pri športnem centru «Gezira» izogniti trčenju z nekim avtom, zaradi česar je ostro zavil na stran. Vozilo je najprej trčilo v drevo in nato podrlo ograjo ter zgrmelo v reko.
Do sedaj so potegnili iz vode 11 trupel. Na kraju nesreče skušajo z žerjavom potegniti avtobus iz vode.
Podobna nesreča se je pripetila tudi pred dvema letoma, ko je trolejbus zgrmel v Nil, kjer je utonilo 60 potnikov.
flllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiii,,|,||||,iiiii,tl,|||m|),M||||||M|MI|||||||||M|lll||||||||||||)||||||m|||t||t|||||||||||I||||||1||||||||||||||f|tr||||||||||||||lnt||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)
ZOPET KRVAV OBRAČUN SARDINSKIH BANDITOV PRI CALANGIANUSU
Ponesrečen poskus ugrabitve: s štirimi streti ubiti trgovca
Pokojnikov sin, katerega so ranili s puškinim kopitom, se je rešil s skokom čez zid
CAGLIARI, 7. — Neznani banditi so danes zjutraj ubili priletnega trgovca iz Calangianusa in ranili njegovega sina. Trgovec in posestnik, 69-letni Pderino Corda iz Calangianusa in njegov 34-letni sin Orlando, sta se danes vračala s pogreba njunega znanca in sta bila namenjena s fiatom 600 na njuno posestvo, ki je le nekaj kilometrov od vasi.
njem prestrašili bandite, da so iz- j in trije njegovi bratje so izgubili
Nedaleč od zapuščene železniške čuvajnice ob prav tako zapuščeni železniški progi, ob kateri sta oče in sin hodila proti posestvu, so ju v zasedi čakali štirje maskirani banditi. Eni so skočili na mlajšega, a močnega Orlanda, ki se jih je na vse načine otepava!, zaradi česar so ga večkrat udarili s puškinim kopitom po glavi. Kljub ranam jim je Orlando zbežal in s kriča-
Riccardo SaJvino, Katia Christine, Franco Giomelli in Henry Silva v sceni filma «Probabilit& zero»,
ki ga snemajo na Norveškem
•niMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODNOSI MED DRŽAVO IN CERKVIJO NA MADŽARSKEM
Strpnost in popuščanje
Država zagotavlja svobodo veroizpovedi, cerkev pa sprejema in spoštuje državne zakone
Madžarska vlada je za prihodnjih Sest let zagotovila cerkvam vse materialne dajatve, ki jih predvidevajo sporazumi. Tako so odstranili z dnevnega reda problem, Id je bdi v zadnjih dneh vedno bolj pereč. Zdaj namreč izteka 20-letni sporazum, ki je doslej reševal odnose med dTžavo in cerkvijo. Po tem sporazumu iz leta 1948 Je država obljubila, da bo v prvih Šestih letih dajala cerkvam približno 70 milijonov forintov letno in da bo to pomoč postopoma zmanjševala do leta 1969, ko bi Jo popolnoma ukinili.
Ta pomoč pa se ni zmanjševala. Verske skupnosti bodo tudi po novem sporazumu, ki so ga podpisali, v prihodnje dobivale skoraj 70 milijonov forintov. Od tega bo več kot polovico dobila katoliška cerkev kot največja. Madžarske cerkve, zlasti še katoliška, niso bile nikoli odvisne od državne blagajne, ker so imele velika posestva, ki so Jih cenili po površini na 1,1 milijona Juter. Čeprav je bila cerkev veleposestnik, je sodelovala tudi v mnogih drugih poslih.
Ureditev materialnega položaja cerkve po vojni Je potekala vzporedno a uvidevnostjo cerkvenih do-
stojanstvenikov, da Je režim, ki je na oblasti na Madžarskem, postal resničnost, in da z uporom proti temu režimu ni mogoče koristiti cerkvi.
Nekatere rešitve cerkvenega vpra. šanja na Madžarskem kažejo, da pri reševanju te problematike niso vedno ravnali dosledno. Ce so po agrarni reformi pustili cerkvenim občinam samo po pol jutra zemlje, to še ni bilo popuščanje. Težko pa je reči, da niso kompromis verske gimnazije, ki normalno delujejo in pripravljajo mladino ne samo za cerkvene poklice, pač pa tudi za državljanske funkcije. V desetih verskih gimnazijah, ki imajo kakih 3000 učencev in ki uživajo izreden ugled kot šolske ustanove, se ne šolajo samo otroci vernikov, pač pa čestokrat tudi otroci tistih staršev, ki zavzemajo ugledne položaje v madžarski družbi.
Ce je to videti kot popuščanje cerkvi, potem dokazuje drugi po datek, da so s katoliškimi menihi ravnali zelo strogo; prepovedali so vse njihove rede. Te prepovedi pa niso povezali s prepovedjo cerkvene založniške dejavnosti, ki je zelo razvejana in navzoča v življenju dežele. Cerkev izdaja, na primer,
kar 13 časopisov. Kljub temu pa se je morala cerkev sprijazniti z neko rešitvijo, ki jo je težko sprejeti. To je pravica, ki si jo je zadržala država, da jo pri izvolitvi važnejših cerkvenih dostojanstvenikov vprašajo za mnenje. Čeprav s težkim srcem, se je s takšno rešitvijo moral sprijazniti tudi Vatikan.
Cerkvi so dovolili, da pobira davke. Ce hočejo verniki ostati verniki, jih morajo plačevati. To Je tako imenovani cerkveni razred v različnih oblikah. Cerkev pa zelo ceni skrb madžarske države za u metniške spomenike, med katerimi so najpomembnejše ravno cerkvene stavbe. Med najuglednejše stavbe, ki so zaščitene, sodi Matjaževa cerkev v Budimu. Za njeno rekonstrukcijo so plačali doslej kakih 25 milijonov forintov ali pravzaprav polovico celotnega zneska, ki so ga namenili zaščiti cerkvenih spomenikov.
Ce bi za odnos med državo In cerkvijo iskali ustrezno formulo, bi bila najustreznejša morda tista, ki so jo nekoč sprožili na najbolj pristojnem mestu: država zagotavlja svobodo veroizpovedi, cerkev pa sprejema in spoštuje državne zakone.
ginili v goščavo. Še prej pa so streljali proti obema. Orlandu se je posrečilo preskočiti nizek zid in se tako rešiti, njegov oče pa se je zgrudil mrtev na tla, kjer so ga kasneje našli nekateri kmetje, ki so nedaleč od tragičnega kraja, znanega kot »Usaggia* obdelovali zemljo. Poleg mrtvega posestnika je bil njegov pes, katerega ni bilo mogoče oddaljiti od gospodarja.
Kmetje so najprej priskočili na pomoč krvavečemu Orlandu in ker je bil ta v skrbeh za priletnega očeta, ki ni prišel za njim, se je eden od kmetov vrnil na kraj streljanja, kjer je našel preveznjenega čez nizek zid, negibnega Pierina Cordo.
Takoj po obvestilu o kriminalnem dogodku so karabinjerji uvedli preiskavo in začeli nadzorovati okolico, medtem ko sta se dvignila tudi dva helikopterja, s katerima so nameravali odkriti bežeče bandite. Toda o njih ni bilo ne duha ne sluha. Karabinjerji so na kraju zločina našli le tri dežne plašče, ki jih nosijo sardinski pastirji, črno masko, stekleničko z oljem za mazanje avtomatičnega orožja in nahrbtnik, v katerem so bili sveži sendviči in tipični kruh iz Ozierija. V žepu dežnega plašča pa so našli plavo masko in vrv, s katero so prav gotovo hoteli zvezati žrtev.
Vse kaže, da je šlo za poskus ugrabitve. Verjetno niso hoteli odpeljati priletnega Pierina, pač pa njegovega sina Orlanda, ki pa se jim je uprl in zbežal. Domnevajo, da so banditi streljali, ker so se bali, da jih je kdo prepoznal.
Truplo ubitega trgovca so prenesli v vas, kjer je prof. Marras napravil po nalogu sodnih organov obdukcijo. Zdravnik je ugotovil, da so banditi štirikrat zadeli priletnega trgovca: enkrat v glavo in trikrat v bok.
Orlando Corda je preiskovalnim organom izjavil, da sta imela dva bandita brzostrelki, dva pa lovski puški. Ko je njegov oče videl, da je v rokah banditov, se je besno pognal proti njim, da bi ga rešil. Tako je prišlo do prerivanja in streljanja, ki se je za starejšega Cordo tragično končalo.
Vest o tragičnem dogodku je žalostno odjeknila v Calangianusu. Kraj »Usaggia*, kjer je Corda padel pod streli krvoločnih banditov, je bil že 19. marca 1967. leta prizorišče ugrabitve živinorejca iz Calangianusa Paolina Pittorruja, ki se ni več vrnil domov in tudi njegovega trupla še niso našli. Preiskovalni organi domnevajo, da so njegovo telo dali za hrano svinjam. Nekaj dni kasneje so našli nedaleč od »Usaggia* zvezanega Lina Ni-coildja, ki je karabinjerjem izjavil, da so ga banditi ugrabili in ga nato pustili na cedilu. Seveda mu niso verjeli in mož je sedaj v zaporu pod obtožbo ugrabitve in umora Pittorruja.
Na stotine karabinjerjev in agentov javne varnosti preiskuje okolico Calangiunusa, vendar o banditih niso našli nobenih sledov. Nad goščavo, ki zakriva številne globoke jame, so krožili helikopterji s posebnimi oddelki karabinjerjev, ki bi se spustili na tla in obkolili bandite. Tudi iz zraka nobenega sledu za krvoločniki. Lov se bo nadaljeval jutri z vsemi sredstvi, preiskavo pa bodo nadaljevali na podlagi podatkov, ki so jih zbrali do sedaj. Po zasliševanju so sina pokojnega Cordo Orlando poslali domov, kjer sta ga pričakala priletna mati Fran-oesca in sestra Maddalena.
Po nalogu ministra za notranje zadeve Restiva je danes odpotoval z letalom na Sardinijo direktor centra za koordinacijo akcij kriminalistične policije dr. Lutri, ki bo zelo verjetno prevzel vodstvo preiskave.
življenje v letalski nesreči, ki se je na Silvestrovo pripetila v zahodnem delu Iriana. Tudi pilot letala se je ubil v nesreči, ki se je pripetila v osamljenem in divjem predelu, kjer so ljudožerci ubili in pojedli pred 12 tedni dva misijonarja. Tokrat pa ljudožerci niso I otroku skrivili niti lasu in so ga' celo nahranili.
bil toliko priseben, da se je še pravočasno sključil, tako da ga vagoni niso niti oplazili.
MILAN, 7. — Neznani tatovi so ponoči ukradli v občinski lekarni v mestnem predmestju poleg 5.000 lir v gotovini in številnih zavojev mila tudi strihnin v prahu in arzen ter merkurij. Policija je uvedla preiskavo in je opozorila prebivalstvo na nevarnost, še posebno, ker je možno, da so tatovi odvrgli strup, ki lahko pade v roke otrokom.
PANAMA, 7. — Štirje panamski mornarji so preživeli kar 17 dni na rešilnem čolnu, ki so ga valovi premetavali po Pacifičnem oceanu, pri čemer so se hranili s surovim mesom želve. Mornarji so morali 14. decembra sredi viharja zapustiti ladjo in šele 17 dni kasneje jih je rešila nemška ladja; Mornarje so kasneje vkrcali na angleško ladjo, ki jih je pripeljalo v Balboa.
Včeraj zjutraj pri Domžalah
Požar v tovarni papirja Količevo
LJUBLJANA, 7. — Velik požar je danes zjutraj popolnoma uničil skladišče tehničnega materiala tovarne «Koldčevo» pri Domžalah. Zgorele so vse zaloge materiala čeprav so gasilci prispeli na mesto takoj po izbruhu požara. Po prvih ocenitvah znaša materialna škoda okrog dva milijona dinarjev. Med gašenjem je bil lažle poškodovan en gasilec.
Japonski avtomobil na električni pogon
TOKIO, 7. — Japonska družba »Japan Storage Battery Co.» je javila, da je izdelala vozilo na električni pogon, ki lahko prevozi s poprečno hitrostjo 45 km na uro 180 km dolgo pot. Tovarna trdi, da je to vozilo prvo na električni po-
Podobni avtomobili, ki so jih napravili v Angliji, so namreč prevozili le 128 dolgo pot.
HASSELT (Holandska), 7. — V Hasseltu je bila včeraj velika veselica. 39-letni kmetovalec Steen-bergen je namreč uspešno opravil šoferski izpit. Mož se je komisiji predstavil že 36-krat in vsakikrat je pri Izpitu padel. Včeraj pa se je zmagoslavno vrnil v vas, kjer so mu znanci in prijatelji priredili pravcato veselico. Steenbergen je kupil avto od njegovega inštruktorja. «Ne morem se več ločiti od tega vozila,« je rekel
Iz »častnih razlogov*?
Skrivnostni umor sredi Partinica
PALERMO, 7. — Danes so v tinicu ubili s strelom iz samo# sa kakih 200 metrov od njegovefce2 stanovanja 30-letnega Maria Nofefci leja. Do umora je prišlo oh 6. ‘Halt zjutraj. Nobile je tedaj prišel miki hiše verjetno zato, da bi se s k®ttc sestal. Za pasom je imel pištft ki kal. 38, v žepu pa še štiri naWr®' Zelo verjetno je vedel, da se J10} zapletel v diskusijo, ki se bo VŠJ11^ čala s streljanjem.	• Re
Ni izključeno, da je bil NoMije. ubit iz «častnlh razlogov«. KarsteoL njerji so priprli neko žensko, naj 'bi bila ljubica žrtve, ženske" je poročena in ima otroke. Ti* P
Nobile je bil poročen in zapu^ai|
itci
dva otroka.
Popoldne so preiskovalni oi priprli še dve osebi. Ena od je Nobilejev prijatelj, katerega videli sinoči med zelo razburlji' pogovorom. Druga priprta oseba 45-letnd Giuseppe Lo Crlcchio, je pred tremi leti z motornim lesom skoraj podrl na tla Nol>“> J jevega očeta, ki je z vnukinjo kal glavno cesto Partinica. Zadjf tega dogodka je prišlo da s] ki ga je Mario Nobile, ki je p' na pomoč očetu, zaključi s trd streli iz samokresa. Na srečo sUJ niso zadeli motociklista, Nobile je moral zaradi poskusnega U1
ra dve leti v zapor. Lani je V stal kazen in se je kmalu zal

gon, ki lahko prevozi tako razdaljo.
1U
zaposlil pri podjetju, ki gradi %n nalizacijo. Pred 15 dnevi so ga 0 iq pustili, ker je podjetje zakl ju® ko: z deli.
Preiskovalni organi skušajo Ujj’®2 toviti zakaj je Nobile šel tako daj iz stanovanja. Priletna ri*' ^ mrtvega je s solznimi očmi kri®1 CI prebivalcem naj povedo vse *E’ vedo. «Ce se bojite« je kot bl8Kj0'. kričala Nobilejeva mati, «pošlFfiri sodišču anonimno pismo.«	p0
11111*41
TUDI MILIJONARJI IŠČEJO NASVETE PRI URŠULI KARDOS
t
Njena prerokba za 1969: leto senzacij in preobratov
Na naslednji dve leti gleda »zelo črno*	1
ladt osti idej ‘iz spr ‘Jev i oni 'ere irji je izi ijše
Ali vas je zapustila prijateljica? j na njegovih potovanjih okrog sve-Ali ste odkrili na suknjiču vašega | ta, od Haitija do Havajev. Celo v moža sumljiv svetel las? Ali se je j hiši ameriških kemijskih milijar-
vaša hčerka zaljubila v kuštravca? I derjev Du Pont ni neznana.
MILAN, 7. — Bivši karabinjerski podčastnik Bruno Tommasin iz Vareseja je danes padel na železniški postaji na tračnice v trenutku, ko je privozil vlak. Kar trije vagoni so šli nad njegovim telesom, vendar se je 55-letni Tommasin rešil brez poškodb.
Dramatičen prizor se je pripetil na šestnajstem pločniku, kjer se je Tommasin v pričakovanju vlaka sprehajal. Nepričakovano je zdrsnil in padel na tračnice, vendar je
Vprašajte Uršulo Kardos, zahodno-berlinsko vedeževalko Ta ve svetovati v vseh težavah življenja. Samo v oči vam globoko pogleda, pa že ve, kaj vas čaka.
Naj vam ne bo nerodno, da sprašujete Uršulo Kardos Tu ste v naj boljši družbi, kajti z njo se posvetujejo tudi južnoameriški državniki, ki se bojijo atentatorjev, in zahod-noberliaski politiki, kadar se jim maje stolček v parlamentu
Ponoči je zazvonil telefon; nekdo kliče iz New Yorka. Pri telefonu je eden izmed tistih 80 Židov, ki jim je Kardosova v mračnih nacističnih časih pomagala zbežati čez švicarsko mejo. Zdaj jo prosi za poslovni nasvet.
Neki multimilijonar se je pripeljal iz Pennsylvanie (ZDA) v zahodni Berlin samo zato, da bi lahko eno popoldne klepetal z Uršulo Kardos. Ta ženska se udeležuje sej nadzornega odbora nekega tekstil nega velepodjetja in spremlja nekega zahodnonemškega industrijca
Toda pri Uršuli Kardos ne iščejo tolažbe in nasveta samo bogataši in veljavni ljudje. K njej prihajajo tudi mnogi brezimni nesrečneži, ki bi radi našli tolažbo za svoje duševne in telesne tegobe. «K meni prihajajo, ker imajo skrbi,* pravi Ur suia Kardos in uporablja v teh pri merih čudno mešanico dušebrižni-štva in praktične psiliologije.
Uršula Kardos spodbuja tiste o-
»Za naslednji dve leti gledam lo črno. V tem času bomo m°*$ar prestati več, kot pa smo prestali™' vseh zadnjih dvajsetih letih. V P litiki, gospodarstvu in denarni®!
1
iv n
M <
ren
ss
deli, kje se nas glava drži, se bo naenkrat nagrmadilo nad
V Nemčiji bomo doživeli narav’ katastrofe, ki jih doslej še niS^ ^ Vidim zelo dosti dežja in zemeljsjj^ usadov. Priroda bo v vsej Ev(°) nemirna. Leta 1969 bomo imeli jn razburljivo poletje.
Prihodnjega zveznega predsi
sečp to M;
>b(
»v.
IS€
stanke praznoverja in verovanja, ki ka borno volili v Berlinu, in to so se obdržali tudi v sodobnem člo- Schroeder, toda konca svoje Pr®~u
veku 20. stoletja. Če se kdo na pri- [ sedniške dobe ne bo doživel, tern' mer boji pred letenjem, mu zago-
Ljudožerci rešili (Metnega fanta
DJAKARTA, 7. - Devetletni o-trok, sin misijonarske družine, se more zahvaliti, da je še pri živi je n ju plemenu ljudožercev, ki mu je po letalski nesreči nudilo vso podporo. Oče in mati rešenega fanta
ujci	ji i^icu tcLCiijciu, 111 u	uu ^luuocuiuivuvai uajvtv	j.
tovi: «Ne boste umrli v letalski ne 1972. Potem pa bo velik preobrat
sreči.* Bojazljivec, četudi morebiti —D"-—■  	Un •'n,h
v take prerokbe prav nič ne verjame, se smehlja, toda ko stopi prihodnjič v letalo, je vseeno malce mirnejši.
Toda zmerom nasvet te moderne Pitije ne zaleže. Pred kratkim jo
•k
bo predsednikoval največ do 1972. Potem pa bo velik preobrat™ začela se bo Panevropa. ki bojr" gala od Škotske do Ukrajine. sednik te Panevrope bo simpatij '
govori pa dobro nemški. Ne
Pal >k
postaven človek, ki ne bo Neri^i,
je obiskala neka mlada telefonistka iz Koelna. Bila je obupana, ker se ni mogla osvoboditi protinarav-
kako se piše, ker njegovega 'pr za še nisem videla	' n
1 B| ^
bo postal središčna točka te * Vic;
Berlinski zid b.j padel in B[
‘j.
Tudi Sovjeti bodo sod^i
nega odnosa s svojim očetom. Kar- va|j *n hodo zelo prijazni, ker
Elegantna športna obleka; bele hlače vrste «jeans» z dolgim črnim suknjičem. (Ente Moda — Turin)
dosova ji je svetovala: «Ne vračaj te se domov. Preselite se k babici, kajti sicer bo nastala katastrofa.*
Dekle pa je ni ubogalo. Nekaj dni kasneje je vzela malokalibrsko puško in ustrelila očeta. »Zakaj niste dekleta posvarili?* jo je vprašal reporter. »Prenevarno je bilo. Če bi ji bila to rekla, bi jo morebiti navedla na tako dejanje, žeiela sem jo spraviti na drugo pot, toda bilo je zaman. Usoda je bila močnejša od mene.*
Kardosova nima rada, če ji kdo pravi, da je «vedeževalka» ali pa »jasnovidka*. Ona ne prerokuje iz kart, iz kristalnih krogel in podobne čarovniške šare, pa tudi iz kavi-ne usedline ne. Pač pa ima čakalnico, tajnico, pisalni stroj in magne tofon in pa ure za stranke: v ponedeljek in torek od 10.30 do 18. ure.
Kdor želi govoriti z Uršulo Kardos, mora priti v Berlin. »Ljudem moram pogledati v oči,* pravi. »Potem pa vse vem. Zdi se mi, kot da gledam film,*
»Kako ste odkrili te svoje sposobnosti?*
«Ko sem bila stara sedem let, nekega večera nisem hotela leči spat. 'Naša hiša bo nocoj zgorela,’ sem rekla očetu. Ta se mi je smejal, toda opolnoči je nastala nevihta, udarila je strela in hiša je zgorela.*
Leta 1917 se je Uršula poročila z nekim ciganskim primašem. Že pri poroki je povedala, da se bosta v desetih letih ločila. Res je bil leta 1927 ta zakon ločen.
Kardosova ve povedati vnaprej, kaj se bo zgodilo, ne more pa jamčiti, kdaj se bo to zgodilo. To je razumljivo, kajti pri vizijah, ki jih ima tudi, če »samo pogleda skozi okno*, žal ni koledarja.
bojijo K.tajcev.	J Ita’
Stranka NPD nima nobenih h1 pr nosti pri parlamentarnih volit1' o 1969 Neonacisti boao postali nwti ni krmežljavi in bod i čisto izgiyn SPD bo ostala v vlad. in gosi 'h Kiesinger bo ostal kancler. Pač to mora paziti na svoje zdravje. ® 1 mi ni všeč. Ima veiiKega sovr®^1 m ka, toda ne uradno, temveč tajn0'.,^'
Za Ulbrichta je leti 1969 za#tt|!z; konca. Zaradi Berlina ne bo 0 ne krize in zid bo kmalu padel-cer še ne prihodnje leto, toda bcm še doživela in tega se že nes veselim
General de Gaulle ne bo predsednik, kajti že leta 1969 ga zamenjal nekdo drug Tudi Dul bo leta 1969 zamenjan. Ima pri sovražnikov. Na Nizozemskem se kraljica Julijana odrekla prestoW,*'r< korist svoje hčerke Beatrix. To Wij bo zgodilo zelo nepričakovano.* •►vir
Pa tudi za nekatere druge žl^Lv ne osebnosti ima Uršula Kardos PTr:
«Pri šahu in Farah Dibi bo
pravljene prerokbe za leto 19$l™
cej neviht... Onassis in Jackie bosta imela otrok Sicer sta *5avt še srečna, toda to se bo kifl^fr..
končalo. Ta dva ne oosta ostala >j( zmerom skupaj. Marika KiliUS Sij m RaCi
imela s Hansom-Jiirgenom Bav
lerjem velike uspehe na ledu, njen zakon bo zaradi tega ti Ta zakon se ne bo ohranil...*
Na koncu je reporter vpra-kakšen nasvet lahko da Uršula dos bralcem Quicka za prihi leto:
«Leto 1969 bo žalostno in mra1 toda zaradi tega nikar ne pa' šajte glave in ne izgubljajte živC*r? Najpozneje do leta 1972 bomo irt1^1
cnof m iri/u il n riac-i* *
spet čudovite čase.*
SKLEPI Z ZASEDANJA ODBORA ZA ETNIČNO ■ JEZIKOVNE SKUPNOSTI
Politični in cerkveni dejavniki naj v celoti izpolnjujejo naloge ki jih nalagata ustava in koncil
Priprave za letošnje tekmovanje vArezzu
Menimo, da bi ne bilo napak, če bi se prijavil tudi kak naš pevski zbor
ŽARKO PETAN:
'ku za šolstvo in županom na-ftJJJVih občin:	Špeter Slovenov,
1,1 hu n,5esec, So vod me, Srednje, Gr-^t. Lenart, Dreka, Tipana, "'tit ’ Rezija, Trbiž, Naborjet, Nc-a’Jn ’ Ahten, Fojda, Torian, Pontcba y raprotno.
n?deljo so udeleženci tega za-n-fcanja. ki so prišli iz raznih o r Italije, obširno poročali in i{SNPravUali o raznih jezikovnih
Pogled na del udeležencev dvodnevnega zasedanja v Spetru Slovenov
ho dnevna razprava o razmerah, v katerih žive narodne manjšine in jezikovne skupnosti v Italiji, se je kon-r c°la s prejetjem dveh dokumentov - Prihodnje zasedanje odbora bo v Fersentaiu letos prve dni junija
„ ^ejni odbor za etnično-jezikov-ri d .f^PKOsii in regionalne kulture i'	sekcije za italijansko re-
»“Pjifco Mednarodnega združenja za tnito 0 °9r°ženih jezikov in kul-fc k* se ie sestal 4. in 5. januar-e' L v Špetru Slovenov (Videm),
** v? Poročilih, ki so jih podali pred-
*	d®fniki Slovencev iz dežele Fur-yie — Julijske krajine in zla-
w ‘ fe predstavniki iz Beneške Slo-a !n ^e'. *2ra2a svojo naklonjenost W iJolidarn°st z njihovimi upraviči taKm' jezikovnimi in kulturnimi
*	Erjkuami, ki niso le ogrožene,
*	j pa celo prezirane in tlačene -*,najhoIj dvoumni raznarodovalni
jtiji, ki je značilna za ta ob-JneJna področja.
nadalje ugotavlja skrajno si-jCTjjitoo in socialni zastoj, ki sili moči lega slovenskega .f živalstva k izseljevanju, kar |3,s,k) preti z razkrojem in fizič-•T"11 uničenjem slovenske narod-skupine v videmski pokra-j ih poziva naj ohranijo svo-“T.zdravo življenjskost, ki jim je vsemu omogočila, da so se skozi stoletja, da bodo ejrIraja!i proti slehernemu zatiral-lijjhti dejanju, nasprotnemu ustav-UP1 predpisom mlade italijanske
“krati poziva pristojne politične elferkvene dejavnike, naj posve-temu pozornost tako. da bodo a k d? v celoti izpolnjevali naloge, jEibn jih poverjata republiška u-K „ in duh zadnjega vatikanske-w koncila.
* * *
0	Jv*zni odbor za etnično-jezikov-“ skupnosti in za regionalne kul-t ,/e v Italiji, zbran na svojem 4.
1» asedanju v San Pietrm al Naliti °'le. bivšem Spelru Slovenov iz-
svoje prepričanje, da se bodo :«j1 ■'lojne oblasti zavedle, da ra-|? krajevnih imen, ki neposredno m J V°sredno pričajo o narodnost-jjJ*. izvoru prebivalstva, ni ni-napad na celovitost držali' Pač pa da je del zgodovinske-Km bogastva krajevnega jezika in J«ture jn ga je treba kot takš-ohraniti in ščititi, foddalje izraža željo, da bodo "kfsti poskrbele, da se ponovno J*oejo krajevna imena, ki so biti 'z političnih razlogov ukinjena ^spremenjena po priključitvi teh
Končno vabi vse državljane, za ffe republiška ustava ni le kos ir ja, naj store, kar menij o,
L, ie primerno storiti, da se zgolj izražene želje uresničijo v naj-FaJšem času.
tjLJjjjrnja dokumenta, ki izražata yV j, rnost- s slovensko manjšino D^Jiji in še posebej z beneški-Slovenci in ki pozivata javne ^jVcerkvene oblasti, naj v duhu ®$L?vnih ter koncilskih načel upo-;<,Ska^° °bstoj te tako ogrožene »danske skupnosti, ki so ji tudi
1	kiiL0 Pomagati, da ne izgine in o ltijdlrt‘’ sta bila sprejeta kot za-
•e*' dvodnevnega zasedanja, ki ftfjbor sklical italijanski Zvezni od-loK , za etnično-jezikovne skupno-v ‘o regionalne kulture v Italiji j.jvJjJboto in nedeljo v Špetru Slo->oPrtJr dokumenta bosta poslana d'fh.VI dniku deželnega odbora Al-•ČIWU Berzantiju, videmskemu nad-IjVifi11 msgr. Giuseppu Zaffonatu,
Vrbskemu prefektu, videmskemu bov^°niu skrbniku, deželnemu od-j . 7n šrvlsfvn in žnrvainnm n«-
manjših jezikovnih skupinah val-dezijskega in tudi nemškega izvora, ki zaradi nerazumevanja osrednjih oblasti nimajo nikakršne podpore in zato jim grozi nevarnost, da izumrejo.
Predstavnik Valdezijcev iz zahodnih obronkov Piemonta dr. 0-svaldo Coisson je nato prikazal stanje te jezikovne skupnosti, ki šteje okoli 100 tisoč ljudi in za katero velja žalostna ugotovitev, da se posebno mlajši ne zavedajo svoje jezikovne pripadnosti in se zato govorica ohranja le med starejšimi in prvenstveno v cerkvi.
O nemških manjšinah, še posebej o Nemcih v Južni Tirolski ter o razmerah v avtonomni deželi Južna Tirolska-Tridentinska je zelo obširno in dokumentirano govoril poslanec Hans Dietel, ki je prikazal strnjeno naseljenost nemške manjšine v Južni Tirolski in tudi kratko zgodovino po letu 1918. do načrtnega naseljevanja v času fašizma, nadalje je prikazal, kako je prišlo do znanega pojava opcij med zadnje* vojna, ko «mo bili primorani optirati, ali pa se odreči svojemu jeziku in kulturi«, kot je dobesedno rekel Dietel. Prikazal je nato, kako se izvaja sporazum Gruber — De Gasperi, ki je bil sklenjen leta 1948. v Parizu, konkretno, kako je proti temu sporazumu bila v avtonomno deželo, ki je bila predvidena le za bocensko pokrajino, vključena tudi Tridentinska, da so tako Nemci prišli v deželi v manjšino, ck> čim imajo v bocenski pokrajini vendarle še veliko večino.
Ko je nato govoril še o ^paketu«, torej o sporazumu 19, je rekel, da ves tekst tega sporazuma še ni niti znan, hkrati pa opozoril, da je treba biti previdni, kajti razmere silijo, da se tudi to vprašanje reši, s čimer pa ni rečeno, da bi se zadeva teoretično ne rešila pravilno, praktično pa v škodo prizadetega prebivalstva. Povedal je, da živi na njihovem področju tudi nekaj ladinskih jezikovnih skupin, ki uživajo vso njihovo podporo, v tem ko nemške skupine, ki žive izven območia njihove, torej bocenske pokrajine nimajo svojih šol in drugih pravic. Končno je poudaril, da je nji hova manjšina zelo življenjska, ker je strn ena. Zato je pozval tudi druge manjšine, naj bodo strnjene, ker le strnjenost more privesti do tega, da se pravice upo-
l šVpravljali „ . ..... ^___________ ,	_	.
v gostih In mrodnih manjšinah števajo in spoštujejo, aliji. Najprej je tajnik odbo-ili Prof Buratti podrobneje poroti tK,.° stanju vseh ladinskih skupil DfAJ v Italiji, ki jih zas'ed:mo ,((Umstveno v severovzhodnih preji is ? RsRje, kamor spada največ-fi r-,tovrstna skupnost — Furlani, ii *ki tem ko sta dve manjši ladin-{o skupnosti tudi v Piemontu. Na->1 tw!e Prof- Buratti spregovoril o ', jL, ans,'tih Hrvatih, to je o tisti 'i t>h'kovni skupnosti, ki živi v treh ^ j^joah Moliseja, kamor so n i
a
jo predniki pribežali pred Turki kakimi 400 leti. čeprav je , SL ^Hrvatov malo, imajo na po-31 j,' domačih učiteljev dva teča-r j, hrvaščine, letos poleti pa je kaP)oa mladih Hrvatov bila na tš	hrvatskega jezika in kul-
ž »jj- v Zadru, v Rimu pa izhaja ' ■'bova revija «Naš Jezik«.
>i jLrof. Buratti je nato razčlenil v Dolini Aoste, kjer je z a (j,lv,rn kurzon leve sredine prišlo e VeUkih sprememb, ker so pred JjJj ob sodelovanju KPI, PSI in j^ostanskega gibanja, bili pred-. tLvoiki domačega prebivalstva
*	4v?c°skega porekla na oblasti, ?• J?vim so sedaj v opoziciji. Pred-" , .Vrwki avtohtonega prebivalstva J ,J*ancoskim materinim jezikom se
*	^-Lžujejo, da je njihova avtono-11 C.Ja zelo pomanjkljiva in da bi K Leli več stikov s Francijo, glede 1 j^ar je bilo zadnje čase nekaj
rejenega in je na primer zadnje h izšla v Franciji tudi knjiga rl^Pjih, kot je med razpravo pri-|e rjTmil pisatelj Boris Pahor. K ^emu temu pa .jo prof. Buratti j, ^‘Pomnil, da Valdostanci niti ni-► !? Prancozj, pač da je njihov je-J franko-provansalski jezik, kar [j J? da na stvari nič ne spreme-J in da tem bolj zaslužijo zaščito,

se ta jezik ohrani.
Nato je bilo govora o raznih
Govora je nato bilo tudi o neka terih manjših jezikovnih skupinah nemškega izvora, ki jih zasledimo tudi v Venetu, blizu Asiaga in drugod Luis De Rosa iz Carnpo-bassa je spregovoril o albanskih jezikovnih skupnostih, ki so številne in raztresene po vsej južni Italiji in na Siciliji. Glede tega je zanimivo dejstvo, da se sedaj vendarle na pristojnih mestih i Rimu govori o tem, da bi albanskim manjšinam priznali pravico do šole v njihovem jeziku, pa čeprav je prvi predlog o tem, ki ga je dal komunistični poslanec Spezzano, ostal brez odmeva in ko je enako ostal brez haska ustrezni zakonski predlog, ki ga je leta 1984 dala skupina domokristjanskih poslancev albanskega porekla,
Pri vsej dobri volji je nemogoče strniti na kratko vse, kar je bilo na tem zasedanju rečenega, saj je bilo treba obdelati probleme vseh narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Italiji. In teh zares ni malo, saj je nekdo rekel, da manjšine in jezikovne skupnosti, ki jih je moremo šteti med italijansko govoreče ljudi, štejejo več milijonov pripadnikov.
Sedaj se bomo omejili le še na majhno, vendar pomembno jezikovno skupnost, ki živi na Sardiniji in sicer v občini Alghero. Tu je okoli 30 tisoč Kataloncev, katerih «matica» je v Španiji, del pa jih živi na Pirenejih tudi na drugi strani meje, torej v Franciji, Andora pa je sploh katalonska državica, kjer je katalonski jezik uradni jezik, dočim ga «ma-tiri« Kataloncev, to je Kataloncem, ki živijo v Španiji, Franco prepoveduje. Predstavnik sardinskih Kataloncev dr. Francesco Nonis je prikazal stanje svoje skupnosti, ki je izolirana in ki
ima sicer enega poslanca v rimskem parlamentu in enega svetovalca v deželnem svetu, nima pa svojih šol, pa čeprav je katalonski jezik «jezik slovstva, jezik znanosti, tudi katedre«. Da bi se ta njihova izoliranost pretrgala in da bi se za narodne manjšine in ogrožene jezikovne skupnosti kaj storilo, je po njegovem potrebna povezanost. K temu bi po njegovem mnenju verjetno pripomogla tudi revija vseh manjšin
in jezikovnih skupnosti v Italiji.
V nadaljevanju razprave je bil govor tudi o ljudskem štetju, ki se napoveduje. Samo ob sebi se razume, da je ljudsko štetje za narodne manjšine zelo pomembno, vendar ni bilo na tem zasedanju glede tega sklenjeno nič dokončnega in bo zato o tem govor na prihodnjem zasedanju tega odbora, ki bo v prvih dneh junija letos v Fersentaiu na Tridentinskem,
FRANC UDOVIČ
Mednarodno polifonsko tekmovanje v Arezzu je našim ljudem že znano, saj se ga je doslej udeležilo — in to večkrat z uspehom — že več slovenskih pevskih zborov, med njimi tudi tržaški pevski zbor Jacobus Gallus. Zato tega tekmovanja, ki se ga udeležujejo že vrsto let zbori iz številnih evropskih držav in tudi z drugih celin, ne bomo predstavljali, pač pa bomo prikazali le natečajne pogoje za letošnje že 17. mednarodno tekmovanje, ki bo v Arezzu od 27. do 31. avgusta.
Kot določa pravilnik tega tekmovanja, se morejo prireditve udeležiti le diletantski pevski zbori in to v štirih kategorijah.
V prvo kategorijo spadajo mešani pevski zbori, ki ne smejo šteti manj kot 24, pa tudi ne več kot 40 pevcev Ta kategorija je razdeljena v dve sekciji, pravilnik predvideva, da ansambel, ki nastopa v sekciji A ne more nastopiti v sekciji B in narobe. Za letošnje tekmovanje natečaj zahteva kot obvezno pesem v sekciji A prve kategorije Poulencovo skladbo «Tenebrae factae sunt«, nadalje prosto izbrano pesem za štiri ali več glasov in po možnosti avtorja narodnosti, ki ji pripada zbor, ki v tej kategoriji nastopa v izločilni fazi. Nadalje morajo zbori te sekcije prve kategorije pripraviti za zaključno tekmovanje Menottijevo skladbo Dvanajsti madrigal in še kako pesem proste izbire za štiri ali več glasov iz druge polovice 19. stoletja oziroma pozneje in seveda po možnosti iz dežele, od koder zbor prihaja.
Sekcija B prve kategorije predvideva nastop mešanih zborov od 24 do 40 pevcev z obvezno zborovsko skladbo «Alla riva del Te-bro« znanega starega madrigalista G. P. da Palestrine in prosto izbrano zborovsko pesem, po možnosti iz zakladnice polifonske glasbe iz dežele, od koder zbor prihaja, kar velja za izločilno tekmovanje. Za zaključno tekmova-
liiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiniiiMiMiiiii iii ii m iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiit
INDIJSKI PROBLEM, KI NE BO VEČ LE INDIJSKI
Ob koncu tega stoletja že ena milijarda ljudi?
Vsako leto 2 milijona in pol stanovanj, 400 tisoč učnih moči in 4 milijone delovnih mest - Uspehi kampanje za omejitev rojstev
Verjetno nam bo kdo rekel, da se ponavljamo, ko se vračamo spet k tako imenovani demografski eksploziji, o kateri smo res že večkrat pisali. Toda pristajamo tudi na ta očitek, ker menimo, da je zadeva, ki jo bomo skušali razčleniti, resna, zelo resna. Za kaj gre?
Ko je kmalu po drugi svetovni vojni postala Indija svobodna država, smo poleg vseh drugih podatkov o njej zapisali tudi to, da šteje 32U milijonov prebivalcev, zaradi česar je bila Indija tedaj, po prebivalstvu, druga država na svetu. Pred obilnim letom dni pa je Indija prekoračila 500 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da se je njeno prebivalstvo v samih dveh desetletjih povečalo za 200 milijonov ljudi ter šteje danes Inaija že 520 milijonov prebivalcev, ker se v Indiji vsako sekundo in pol rodi po en nov državljan, kar znese nad milijon ljudi na mesec. V tem primeru se da resnično govoriti o «demcgrafski eksploziji«, kajti indijski in tudi tuji sociologi trdijo, da če se ne bo prirodno naraščanje prebivalstva v Indiji zavrlo, bo ta država že pred koncem tega stoletja dosegla milijardo prebivalcev, kar bo nujno privedlo do resnih problemov v deželi. Ker pa je Indija ena najpomembnejših dežel v Aziji, bi to znalo privesti do novih resnih problemov na vsej tej celini. To velja še posebej zaradi dejstva, da živi na samih 2,4 odst. kopne zemeljske površine že sedaj 14 odst. vsega svetovnega prebivalstva. Če se naraščanje prebivalstva nadaljuje v sedanjem tempu, bo na 2,4 odstotkih kopne površine zemlje ob koncu stoletja živelo že okoli 20 odst. vsega prebivalstva našega planeta.
Seveda se tega vprašanja zavedajo ljudje, ki danes vodijo to veliko državo. Od tod napori na eni strani za gospodarski razvoj dežele, na drugi pa napori za krčenje števila rojstev. Indija, kakor je znano, skuša preiti iz zaostalosti v kolikor toliko industrializirano obdobje, toda nemogoče je zadovoljiti vsem potrebam, kaj šele naglo korakati naprej, saj bi morala Indija vsako leto zgraditi dva milijona in pol novih stanovanj, dobiti 400 tisoč novih, učiteljev in ustvariti štiri milijone novih delovnih mest, da bi krila vsaj potrebe, ki nastajajo sproti. S tem pa bi se stanje precejšnje zaostalosti prav nič ne spremenilo in bi dežela še vedno ostala v svoji sedanji fazi razvoja,
Pri tem pa moramo dodati še nekaj podatkov, ki posredno nakazujejo težavne razmere in ki hkrati najavljajo še hujše. Ob koncu vojne, preden je dežela postala neodvisna, je v Indiji znašala poprečna življenjska doba komaj 27 let. Sedaj računajo, da znaša poprečna doba že nad
42 let in v prihodnjih dvajsetih letih se bo poprečna doba podaljšala na 50 let. S tem se število ust, ki jih je treba hraniti, poveča, pa čeprav se hkrati poveča tudi število rok, ki lahko delajo in ustvarjajo. Toda hkrati se daljša tudi doba, ko matere lahko rojevajo nove otroke, skratka veča se nevarnost, da se družine še povečajo. In tako smo prišli do jedra problema.
Nekoč, do pred nekaj desetletji je v Indiji veljal zakon, da sta roditelja rojevala otroke po naravnem zakonu, tako da je mati malone vsako leto povila po enega otroka. Življenjska doba je bila kratka, hkrati pa so monsunski nalivi in druge prirodne katastrofe na veliko morile ljudi in vsakoletno rojstvo se je smatralo tako rekoč kot nekakšen nujen zakon za ohranitev zvrsti, kot jo zasledimo pri katerem koli živem bitju, rekli bi skoraj kot pri živalih. Ker se sedaj življenjska doba daljša, se daljša tudi možnost večjega števila rojstev in dosledno s tem večja nevarnost demografske eksplozije.
Zato so se v Novem Delhiju in tudi v drugih prestolnicah zvezni« držav indijske republike odločili za sistematično kampanjo proti preštevilnim družinam, za tako imenovani «srečno družinico«. Kampanja teži za tem, da naj se rojstva omejijo in v ta namen so napravili obsežnejši pro-program, ki gre od velikanskih lepakov in panojev, na katere naletimo na ulicah, na avtobusih, na vlakih, skratka povsod, kjer je možno, da človek s ceste vidi pred seboj vabilo ali če hočemo naj bo glede družine
opozorilo,
trezen. Poleg tega so po vsej In-
diji razpredli mrežo posvetovalnic, v katerih svetujejo mladim ljudem, kako naj glede tega ravnajo. Uvedli so tudi nov zakon glede poroke in je bila z njim najnižja doba 16 let za dekleta povišana na 18 let, za mladeniče pa na 21 let. Pred časom so u-vedli tudi kampanjo za prostovoljno sterilizacijo in roditelj, ki je bil pripravljen na sterilizacijo, je dobil za nagrado transistarski radijski sprejemnik. Ko so tako razdelili 3 milijone transistirjev, so s to akcijo prenehali, ker je manjkalo transistorskih sprejemnikov. Zato pa 25 tisoč posvetovalnic na podeželju in 10 tisoč medicinskih ustanov v mestih nadaljujejo s svojim delom in rezultati celotne kampanje so baje očitni. Po nekaterih trditvah se v zadnjih letih vsako leto rodi od 2 do 3 milijone otrok manj, kot bi se jih bilo rodilo, če bi bile obveljale dosedanje prognoze.
Skratka, Indija se bori z velikimi težavami in vtem ko smo na Zahodu imeli zelo ostre polemike v zvezi s papeževo encikliko o usmerjenju rojstev, se v Indiji katoliški duhovniki in tudi predstavniki drugih sorodnih verstev ne zgražajo nad ukrepi, ki jih v zvezi s tem določajo oblasti Teh ukrepov sicer javno ne odobravajo, pač pa pozivajo predvsem mlade zakonce, naj se vzdržijo. Toda kako naj to zaleže, saj je zares nemogoče pričakovati uspeha od tega, ko pa je pretežni del ljudi, ki ni o marsi-čen poučen. Ob takšnem stanju bi zato družina naraščala kot doslej, če bi v že omenjenih posvetovalnicah in lekarnah ne razpečavali po skrajno nizkih cenah sredstev proti spočetju.
nje pa predpisuje razpis skladbo Gasparrija Torellija «Clori, Echo« in nato spet prosto izbrano izvirno polifonsko skladbo.
V	drugi kategoriji morejo sodelovati le moški zbori, ki štejejo od najmanj 15 do največ 30 pevcev. Razpis natečaja predvideva v tej kategoriji izločilno tekmovanje z obvezno Perosijevo skladbo «0 sacrum convivium«, nadalje prosto izbrano izvirno polifonsko skladbo, v zaključnem tekmovanju pa obvezno skladbo G. Croceja «Mentre la bella Dafne« ter , kot v prejšnjih primerih, prosto izbrano izvirno polifonsko skladbo, ponovno po možnosti skladbo avtorja, ki je po rodu iz dežele, od koder zbor prihaja na tekmovanje.
V	tretji kategoriji nastopajo lahko ženski zbori z najmanj 15 in največ 30 pevkami. V tej kategoriji je za izločilno tekmovanje predvidena obvezna skladba «Et misericordia eius«, ki izhaja iz 17. stoletja in je portugalskega izvora. Za neobvezno pesem pa veljajo ista pravila kot v prejšnjih kategorijah in sekcijah. Za zaključno tekmovanje pa je predvidena obvezna pesem Zoltana Ko-dalyja, ki nosi italijanski naslov
«Fiori scoloriti« in izhaja iz zbirke štirih madrigalov za ženski zbor. Kot prosto izbrana pesem pa je katera koli primerna poli-fonska skladba iz katere koli dobe in po možnosti iz dežele zbora samega.
V	četrti kategoriji morajo nastopiti mešani zbori od 24 do 40 pevcev oziroma pevk ali pa tudi moški oziroma ženski zbori z najmanj 15 in največ 30 pevci. V izločilnem tekmovanju te tako imenovane folklorne skupine mora zbor nastopiti z dvema prosto izbranima zborskima skladbama, prirejenima za zbor po narodnih motivih. V zaključnem tekmovanju pridejo v poštev prav takšne skladbe kot zgoraj vendar ne smejo biti iste, ki so se pele v izločilnem delu tekmovanja
Pravilnik za tekmovanje je precej podrobno izdelan in so omejitve točno določene, tako da ne more priti do nesporazumov glede sodelovanja v tej ali oni kategoriji. Hkrati so objavljene tudi denarne nagrade, ki gredo od največ pol milijona do najmanj 50 tisoč lir. V celoti jih je 24, pri tem pa si organizacijski odbor lasti pravico, da sme vse nastope registrirati na trak in jih nato po radiu prevajati tako v Italiji kot v tujini, ne da bi bil dolžan ustreznemu zboru plačati .jza to kako nagrado. Na koncu je rečeno, da se prijava zaključi s 15. majem ter da prijava pomeni avtomatični sprejem vseh pogojev in predpisov, ki jih obsega razpis.
Organizacijski odbor nadalje predvideva in obvezuje zbore, ki se bodo na tekmovanje prijavili, da bodo v soboto. 30. avgusta sodelovali na tpolifonskem dnevu po vsej pokrajini» in bodo nastopili v raznih krajih in mestecih na vnaprej pripravljenih koncertih s primerno pripravljenimi sporedi. Pri razpisu natečaja smo se nekoliko obširneje ustavili zato, ker smo se Slovenci, za katere je zborovsko petje značilno, doslej že večkrat pojavili prea tako kvalificirano publiko in zares izbrano žirijo. Hkrati smemo reči, da smo se Slovenci (in tudi drugi Jugoslovani) na tem tekmovanju tudi izkazali. Ob eni priložnosti se je preizkušal v tem tekmovanju, žal, brez večjega rezultata. tržaški zbor Jacobus Gallus. Menimo, da bi ne bilo napak, če bi se tega tekmovanja ponovne udeležil kak naš zbor, kajti zbora «Jacobus Gallus» in «Vasilij Mirku sta na ravni, da se častno predstavita tudi v Arezzu.
Samomorilec
Sklenil sem, da se prostovoljno preselim na oni svet. Lastnoročno se bom obesil, in sicer na novoletno jelko. Podrobnih razlogov za to mojo odločitev ne bom navajal. Preveč jih je. Od prijateljev ih znancev sem se poslovil kar po telefonu. Najprej sem poklical najboljšega kolega iz gledališča, u-spešnega režiserja.
*Danes dopoldan se bom obesil,» sem povedal kar naravnost.
■rKdaj se boš obesil?»
«Danes dopoldan, natanko ob desetih.»
«ZeIo mi je žal. Že vnaprej se opravičujem »
«Zakaj se opravičuješ, saj mi nisi ničesar slabega naredil.»
«Opravičujem se, ker ne bom mogel priti na tvoj pogreb. Ravno sredi najhujšega dela sem. Vsak dan vaje. Čez dober teden imam premiero. No. pa na svidenje.»
Potem sem telefoniral uredniku kulturne strani uglednega slovenskega dnevnika.
«Obveščam vas, da se bom danes dopoldan obesil.»
«Kateri dan je danes?*
*Petek.»
«AIi ne bi mogli počakat: do po nedeljka. Sobotna priloga je že v tiskarni. V nedeljo naš časopis ni ma kulturne strani. V ponedeljek | pa objavljamo predvsem športne [ novice. Vaša osmrtnica bo lahko i izšla šele v torek Že spet mi bo glavni očital da nismo na tekočem. «
«Zelo mi je žal, toda moja odločitev je nepreklicna.»
tPrav, kakor želite To je navsezadnje vaša privatna zadeva. Samo j za uslugo bi vas prosil. Preden se | obesite, mi pošljite vašo fotogra- j fijo. Objavil jo bom skupaj z o-smrtnico. Hkrati mi pošljite tudi nekaj podatkov o vašem doseda njem delu. Vnaprej se vam zahvaljujem za prijaznost, Srečno novo leto.*
Nazadnje sem govoril še z ženo. Njen telefon v službi je vedno zaseden. Šele čez pol ure sem dobil zvezo.
Malo draga, danes dopoldan se bom obesil.*
«čemu.»
«Predolgo je, da bi razlagal.* «že vem, zavoljo tiste Marijane.* Matere Marijane.* nAli pa Marije ali kako se že imenuje. Če mi boš to naredil, te do konca življenja ne bom več pogledala, razumeš. Zahtevam, da v poslovilnem pismu napišeš, da si se obesil zavoljo mene. To je moja poslednja želja.*
«Prav, izpolnil ti jo bom. Imaš še kakšne druge želje?*
«Ne, za sedaj ne... Ali veš, kje fJJ’- za obešanje
«:Ve.»
tV drugem predalu kuhinjske kredeiice. ’tipam, ačtjd'boš našel.* ^Potrudil se bomj*
«Ti rukoli ničesar ne najdeš... | Oprosti, prekiniti moram. Grem i. na malico v okrepčevalnico. Adioh «Zbogom.»
Zaprl sem telefon, šel v kuhinjo po vrv, jo privezal na najvišjo vejo novoletne jelke, zraven srebrne zvezde, vtaknil glavo v zanko, za mižal in skočil v onostranstvo. Nato sem vsemu svetu izplazit jezik.
(Žarko Petan režira sedaj farso Josipa Tavčarja «Red mora biti«, ki jo tržaško Slovensko gledališče pripravlja za prihodnjo premiero).
Zlati trikot sodelovanja
Svet postaja resnično vedno manjši in ljudje s j vse bolj primorani sodelovati med sabo. Za kon razvoja proizvajalnih sil se ne ozira na ljudi, ki bi hoteli cap ljati za tem razvojem, zakaj te sile danes že preraščajo domala
anahronistične pregraje carinskih oziroma državnih meja in nakazujejo vsem, kakšna bi imela biti prihodnost ljudi: v enakopravnem sodelovanju brez diskriminacij in preživelih družbenih pojavov, ki so diskriminacije vseh oblik omogočali.
Leta 1962 je na relaciji Slavonski Brod - Tokio - New York bila vzpostavljena nenavadna poslovna zveza. V tem letu so tri podjetja iz medsebojno tako oddaljenih mest začela v kooperaciji graditi glasbene omare. V začetku se je mno-g m zdelo, da je v vsej tej zadevi kar precej naivnosti. V resnici se je izkazalo, da je šlo za pravi pravcati »zlati trikot«, k) danes jugoslovanskemu podjetju »Slavonija« iz Slavonskega Bruda zagotavlja znaten dotok deviznih sredstev.
Zanimivo je, kako je sploh prišlo do poslovnega sodelovanja med podjetji s treh povsem različnih področij sveta, tembolj, ker je posel začel »cveteti«, podjetje »Slavonija«, da bi moglo zadovoljiti za-teve partnerjev, pa je v nenavadni aranžma moralo vključiti celo še osem drugih jugos.ovansKih lesnih podjet j
V podjetju «Slavorija» sploh niso vedeli, kako jih je predstavnik newyorškega podjetje EWP (Euro-pean Wood Products) staknil, ko je l. 1902 v Jugoslaviji iskal kooperanta za omenjeni posel. Dogovorjeno pa je bilo, da bo podjetje izdelalo lesene dele glasbila in jih kot vzorec odposlalo v New York. Isti predstavnik je v Jugoslaviji iskal sodelavca tudi med podjetji elektronske industrije, vendar je takrat le malokdo verjel pripovedkam o glasbeni omari, še manj, da bi bilo moč s tem priti do dolarjev. Ko so svojo napako spregledali, pa je ameriška firma že našla sodelavca v nekem tokijskem podjetju. S tem, kar danes pride v New York iz Jugoslavije in Japonske, sestavljaj, tu glasbene omare in jih pošiljajo na tržišče. Tako je bil sestavljen tudi prvi vzorec in ko je prvič zaigral, se zdi, da je Arnerikancem ugajal, zakaj z one strani oceana je prišlo naročilo za seriisko proizvodnjo omenjenih lesenih delov, in to v čim večjih količinah
Ko so delavci «S,a vonije« 1. 1962 izdelali prvo omarico, niso imeli pojma, za kaj gre, tako da so na njen račun padali najrazličnejši dovtipi. Sicer tudi kasneje, ko je je začela serijska proizvodnja, mnogim ni bilo jasno, za kaj pravzaprav gre.
Toda proizvodnja glasbenih avtomatov je rasla od leta v leto. In ko je i. 1967 v ZDA bila odposlana stotisoču omarica, so iz New Yorka poslali »Slavoniji« en primerek dokončno sestavljene glasbene omare, izdelek zanimivega ter plodnega mednarodnega sodelovanja, ki je takoj bil stavljen na razpolago proizvajalcem, da bi v času odmora mogli prisluhniti glasbi in tako sami ugotoviti kvaliteto svojega izdelka v omenjenem mednarodnem sodelovanju.
Povpraševanje za glasbenimi o-marami po svetu, pravijo v »Slavoniji«, je tolikšno, da skoraj ne moremo zadovoljiti ameriških zahtev, čeprav nam pomagajo še nekatera domača podjetja. Toda naši inozemski partnerji so dokaj potrpežljivi, mi pa gradimo zdaj novo tovarno pohištva ki nam bo omogočila povečati proizvodnjo.
Podjetje «Slavonija» ostvarja letno okrog 35 milijonov novih dinarjev dohodka od Izvoza, tretjina od tega je od proizvodnje omenjenih lesenih delov. Toda od deviz dobivajo samo 12 odstotkov, kar jim preprečuje — kot pravijo — da ^i na tujih tržišči!, dosegli še boljše uspehe. Vrhu tega — menijo — ko bi porazdelitev deviznih sredstev bila ugodnejša, bi hitreje rasli tudi osebni dohodki delavcev.
Za gotovo pa je primer »Slavonije« posnemanja vreden in obenem trenutno ne ravno pogost primer v Jugoslaviji.

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vzdušje ni primerno za obrambo nekega de lovnega načrta. Vedno prisluhnite več platem zvona
BIK (od 21.4 do 20.5.) Obnovite pretrgana pogajanja z nekim starim sodelavcem. V svojih čustvih bodite trdni in vztrajni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z lahkoto boste premagali težave, do katerih bo prišlo v teku jutra. Ne navadno srečanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte pridobiti na svojo stran dragocenega svetovalca. Ne vprašujte po nasvetih v čustvenih zadevah.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Bitko z nekim poštenim nasprotnikom lahko sprejmete na odprtem polju iz oči v oci in z enakim orožjem Odgovor na odposlano pismo.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Več diplomatičnosti v odnosih s kolegi vam ne bo škodilo. Ogibajte se nekega tujca, ki je preveč vsiljiv.
TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Prestali boste preizkušnjo, ki bo dokazala vašo premočrtnost. Napačno je biti pretirano ponosen.
ŠKORPIJON (od 23.1». do 21.11.) Odlične možnosti solidnega trgovinskega poslovanja z inozemstvom. Obsodite neko umazano čvekanje.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Po svojem občutku se boste odločili, ali gre sprejeti ali odkloniti neko ponudbo. Pomirjenje v družini.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Trdo zagrabite nekatere sodelavce, ki ne sodelujejo kot bi morali. Ne delajte se preveč važni pred prijatelji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne pripovedujte svojih finančnih tež-koč onim, ki jih to ne zanima. Izvrstni odnosi s sosedi.
RIBI (od 20 2 do 20.3.) Postavite svojo poslovno organizacijo na no ve osnove. Spremenljivi pogoji v čustvenem življenju.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.30 Jutranja glasba -11.40 šola - 12.10 Virgilij šček -12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassima - 17.35 Poljudna enciklopedija - 18.15 Umetnost in prireditve - 18 30 Šola - 18.50 Nove plošče 19.10 Higiena in zdravje 19.15 Melodije - 20.00 Šport -
20.30	Simf. k ncert - 21.00 Knjižne novosti.
TRST
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran 13.45 Verdi. Traviata - 14.30 Knjižne novosti.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba -
8.00	Prenos Rl - 10.15 Trobentač Butterfield - 11.00 Otroški kotiček
11.15	Nove plošče 11.30 Melodije - 12.00 in 12.45 Glasba po željah - 13.50 Današnje teme -
14.00	Operna glasba - 15.30 Primorski pevski zbori - 16.40 Popoldanska glasba - 17 00 Operna glasba 18.00 in 19.30 Prenos RL -
19.00	Orkester Wende - 22.15 Jazz 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.35 Ura glasbe -
11.30	Mezzosopranistka B. Casoni 12.05 Kontrapunkt - 14.45 in 15.10
Natečaj za nove nesmi - 16.00 Spored za najmlajše - 17.10 Glasba
SREDA, 8. JANUARJA 1969
za mladino - 19.13 Detektivka -
20.15	A. Paso: Improvvisamente una notte - 21.50 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.40 Orkestri - 9.09 Znanstvena oddaja 10 00 Roman v nadaljevanju - 10 40 Pisan spored
-	13.00 Glasbeno-govorni spored -
14.00	Juke box - 14.45 Plošče -15.03 Izbrani motivi - 15.15 Harmonikar Gesualdo - 16.00 Nove pesmi - 17.13 Popoldanski spored
-	17.35 Enotni razred - 18.30 Po ljudna enciklopedija - 20.00 «1 magnifici tre« - 21.10 Operna glasba - 22.40 Ameriške nove plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Operna glasba - 10.50 Martinov oratorij - 11.40 Na sporedu de Falla - 12.50 Simf. koncert -
14.30	Tenorist E Haeflinger 15.35
Paganinijev Koncert št. 4	16.20
Ital. sodobna glasba - 17.20 Nemščina - 17.45 Prokofjev, Sonata št. 7 - 19.15 Koncert - 20.30 Mediteranska omika - 21.00 Rossini -
22.30	Detektivka.
FILODIFUZIJA
8.25 Martinov koncert - 8.45 Čajkovski, Simfonija št. 7 - 9 25 Boc-cherini in Arriada 11.05 Pianistka A. Haas - 12.20 Haydn. L'infe delto delusa.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.50 Danes za vas
-	7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Dvorakova glasba -
8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Skladbe za mladino - 9.30 Orkester Tomlinson - 9 45 Zbor »Alpina« -
10.15	Pri vas doma 12 10 Rimski Korsakov: «Car Saltan« 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam...
-	14.05 Koncert za oddih 15.40 M. Nuajme: Silak 16.00 Vsak dan za vas 17 05 Mladina sebi in vam 18.00 Aktualnosti 18.15 Dela Maxa Rogerja - 18.40 Naš razgovor - 19 00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice -
20.00	«Ti in opera« - 22.15 S festivalov jazza 23.05 A. B. Simič: Pesmi - 23.15 Jug. pevci
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Otrok v šolski dobi - 13.00 Človek in stroi - 13 30 Dnevnik -
17.00	Giocagio - 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Razprava - 1915 Zgodovina tehnike - 19.45 šport in kronike -
20.30	Dnevnik - 21.00 Prava zgodba Eddyja Chapmana - 22.00 Šport
-	23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19 00 Angleščina - 21.00 Dnevnik
-	21.15 Film: Fantasmi a Roma.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	in 23 05 Poročila - 16.05 Veleslalom v Grindelwaldu — posnetek 17.45 Oddaja za otroke -
18.30	Pisani trak - 18.45 Skrivnosti narave — film - 19.IS Glasbena oddaja - 19.45 Cikcak - 20.35 Niti našega življenja — mladinsko tekmovanje - 21.45 Pesem voda — holandski film
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7.1, najnižja 1.8, ob 19. uri 6.2 stop., zračni tlak 1018,7 stanoviten, brez vetra, vlaga 69 ■ , nebo 6/10 poobla-čeno morje mirno, temperatura morja 8.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 8. Januarji
MAKS
Sonce vzide ob 7.45 in zatoni 16,39 — Dolžina dneva 854 — na vzide ob 21.33 iin zatone ob
Jutri, ČETRTEK, 9. Januarji
JULIJAN
VČERAJ NA SEDEŽU V MIRAMARU
Otvoritev tečaja o jedrski fiziki v mednarodnem centru za teoretsko fiziko
Govora ravnatelja centra prof. Salama in vodje tečaja prof Alage
Včeraj ob 9.30 je bila v veliki dvorani mednarodnega centra za teoretsko fiziko otvoritev novega akademskega leta s pričetkom študijskega tečaja za jedrsko fiziko, ki bo trajal do 31. marca in ki ga bosta vodila docent tržaške univerze prof. Fonda in docent zagrebške zmlverze ter član inštituta «Rudjer Baškovič* prof. Alaga.
Otvoritev je bila brez vsake formalnosti, saj so bili navzoči samo znanstveniki in študenti (če smemo tako imenovati ljudi, ki imajo že vsi doktorat ali diplomo v tej pa nogi), in na njej sta spregovorila v angleščini ravnat.lj centra prof. Abdus Salam in eden izmed obeh vodij tečaja prof. /loga iz Zagreba.
Prof. Salam je v svojem uvodnem govoru seznanil navzoče z delovanjem centra in njegovimi nameni. Predvsem služi center za razvoj znanosti, za znanstveno pomoč zaostalim državam in za mednarodno sodelovanje. V ta namen podeljuje tudi okrog 50 štipendij, da omogoča študij tudi diplomirancem iz držav, ki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi jih same štipendirale. Povedal je, da so odprli center leta 1964 in navedel razne tečaje, ki so jih priredili v teh letih. Prvi tečaj za jedrsko fiziko je bil leta 1966, tretji pa naj bi bil čez dve leti. Omenil je tudi zamisel mednarodne univerze, pri čemer naj bi bil center kot nekaka fakulteta. Povedal je, na kakšen način presojajo in rešujejo prošnje za vpis, to je kakšna so merila pri izbiri tečajnikov. Pri tem seveda upoštevajo, da je treba spodbujati znanstveni napredek zaostalih dežel.
Zatem je omenil važno vlogo, ki jo je ime! pri zamisli tečaja o jedrski fiziki umrli prof. Sawicky, ki je bil velik strokovnjak v tej panogi. V zvezi s tem je spregovoril nekaj priložnostnih besed in povabil navzoče, naj počastijo spomin prof. Sawickega z enominutnim molkom.
Zatem je spregovoril prof. Alaga, ki je stalni zunanji svetovalec centra in ki je bil tudi sodelavec
Jugoslovanski jedrski znanstvenik Alaga iz Zagreba in docent tržaške univerze prof. Fonda, ki bosta vodila tečaj za jedrsko fiziko
Danes, 8. januarja množični sestanek partizanov na Opčinah
Pokrajinski odbor Združenja partizanov — ANPI — sklicuje danes, 8. januarja 1969 ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva na Opčinah širšo sejo vseh bivših partizanov tržaškega ozemlja. Na seji se bodo obravnavale razne zadeve, ki se nanašajo posebno na vprašanja priznanja kvalifikacij bivših borcev in sorodnikov padlih. Pokrajinski odbor ANPI vabi vse prizadete, da se udeležijo seje spričo potrebe, da se obravnava sedanji položaj bivših borcev ter sorodnikov padlih v okviru nedavnega zakona, ki ureja ta vprašan,ja.
Vabljeni vsi zainteresirani.
Jutri pokrajinska stavka za ukinitev mezdnih področij
Jutri bo v tržaški pokrajini celodnevna enotna stavka delavcev in uradnikov zasebne industrije, obrti in prevozništva z zahtevo po ukinitvi mezdnih področij. Zadnja stavka je bila v deželnem obsegu in je dosegla popoln uspeh. Stavka se ne tiče podjetij z državno udeležbo (IRI), ker je Intersind, v katerem so vključena ta podjetja, že sklenil zadeven sporazum.
ZA PRIZNANJE PARTIZANSKE KVALIFIKACIJE
I
Pomen današnjega zborovanja bivših borcev na Opčinah
Še vedno obstaja možnost za podaljšanje roka za vložitev upravičenih zahtevkov in za uveljavljenje pravic
Za danes, 8. januarja je pokrajinsko tajništvo Zveze partizanov -ANPI sklicalo širše zborovanje bivših 'borcev. Zborovanje bo ob 20. urj v Prosvetnem domu na Opčinah.
Današnje srečanje bivših partizanov ter tudi prizadetih svojcev padlih borcev spada v okvir pobud pokrajinskega vodstva in krajevnih organizacij bivših partizanov za rešitev zapletenega vprašanja priznanja kvalifikacij partizanskih borcev, tako bivšim borcem, kakor tudi padlim partizanom.
Kot je znano, je italijanski parlament odobril lani, tik pred svojo razpustitvijo, zakon o podaljšanju roka za priznanje kvalifikacij bivšim partizanom. Rok za prijavo zahtevkov prizadetih je zapa-v oktobru lani. Spričo tega
Izobraževalni tečaj za vzgojitelje dijaških domov
del
iiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimismiiiiiiiimimiiiimiiiiiiniiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimmiiiiiuiiiimiiiiiiiiHiiiM
SESTANEK POSEBNE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA
Začetek razprave o predlogu zakona za izredne državne prispevke deželi
Zakonski predlo«; predvideva za 455 milijard prispevka za uresničenje deželnega gospodarskega in socialnega načrta
Ravnatelj centra prof. Abdus Salam
prof. Savvickega. Orisal je program tečaja in dejal, dt. bo sestavljen iz treh delov, pri čemer bosta važna zlasti sama jedrska fizika in u-poraba jedrskih reaktorjev. Povedal je tudi, kako bo deloval delovni seminar, in razne skupine v njem. Zadnji je spregovoril upravni ravnatelj Peter Rendi, ki je seznanil tečajnike in profesorje z nekaterimi praktičnimi notranjimi zadevami. Ob 11. uri je imel prof. Fonda uvodno predavanje o kvantni mehaniki in skupinski teoriji.. Drugo predavanje pa je bilo ob štirih popoldne in ga je imel prof. Rimini.
Skupno je doslej prijavljenih za tečaj 144 profesorjev in tečajnikov. Iz Jugoslavije jih je doslej deset, in sicer G. Alaga, M V. Mihajlo-vič in D. Justin iz jedrskega inštituta «J. Štefan* iz Ljubljane, N.
Cimbo, E. Coffou. B. Eman, V.
Posebna komisija deželnega sveta, ustanovljena na podlagi člena 30 pravilnika sveta, je začela včeraj proučevati predlog državnega zakona za uveljavljanje člena 50 deželnega statuta. S tem predlogom, ki predstavlja eno izmed bistvenih točk programa leve sredine, zahteva dežela poseben državni prispevek 455 milijard lir za razdobje 1969-1975. Gre za dodatne prispevke k rednim in Izrednim državnim prispevkom, katerih namen je uresničiti deželni, gospodarski in socialni načrt na raznih sektorjih. Preden je začela obravnavati ta predlog komisija deželnega sveta, ga je proučil deželni gospodarski in socialni odbor.
V začetku seje so imenovali predsednika dn dva podpredsednika komisije. Za predsednika je bil izvoljen svetovalec .Cpcianni (KD>, za podpredsednika pa svetovalca Dal Mas (PSI) In Cale-brla (KPli. Za poročevalca so imenovali svetovalca Metusa, ki je predsednik četrte stalne komisije deželnega sveta in ki je med razpravo o proračunu in obračunu poročal za obračun za leto 1967.
Zatem je predsednik Berzanti, ki se je udeležil seje komisije skupaj z odbornikom za načrtovanje Stopperjem, orisal zakonski predlog, s katerim naj bi uresničili bistvene zahteve deželne skupnosti. Rekel je, da predvideva ta predlog štiri vrste posegov na štirih bistvenih sektorjih: za zaščito tal in naselij, za splošne infrastrukture, za infrastrukture na gospodarskem torišču in končno za pobude za razvoj gospodarskih dejavnosti.
Za zaščito tal in naselij se predvideva 140 milijard izdatka, pril čemer gre predvsem za regulacijo rek in jootokov jn za obrambo naselij pred poplavami.
Nadaljnjih 140 milijard lir določa zakonski predlog za splošne infrastrukture in za zdravstvene naprave, dn sicer 60 milijard za zgraditev mednarodnih, državnih, deželnih in turističnih cest ter za avtocestne povezave; 30 milijard za pristaniška in letališka dela, 15 milijard za okrepitev znanstvenih in tehnoloških raziskav, 23 milijard za higienske naprave in 12 milijard za zdravstvene naprave.
Za infrastrukture na gospodarskem torišču je predvidenih 80 milijard izdatkov, in sicer 50 milijard za namakalna dela in za izboljšanje zemljišč, 30 milijard za razna dela za uresničenje deželnega ur banističnega načrta, za pripravo središč za industrijski, trgovinski in turistični razvoj ter za cestne in železniške povezave na industrijskih področjih. Končno se vsota 95 milijard lir, ki se nanaša na spodbude za gospodarski razvoj, deli na dva dela: za neposredne spodbude in za posredne spodbude.
Za neposredne spodbude je pred
videnih 30 milijard lir za usta-
novitev posebnega deželnega sklada za finansiranje raznih deželnih zakonov, s katerim naj bi ustanovili poseben krožni sklad za anticipacije, za podeljevanje ugodnih kreditov v korist kmetijskemu zadružništvu ter za pospeševanje gradnje ljudskih hiš.
Vsota 65 milijard za posredne spodbude se razdeli za razne fi
nančne posege, in sicer za izredne prispevke deželni ustanovi za raz-
voj kmetijstva za okrepitev njene dejavnosti, posebne prispevke ustanovi za razvoj obrti, za krožni sklad v Trstu in v Gorici
Zaključen stečajni postopek za Felszegi
Razdrto. Na mapi so že locirani
tudi motel in pa stavbe, ki bi jih potrebovali turistične organizacije, obrtniki, špediterji, itd. Sedaj pričakujejo še pristanek carinarnice na načrt, kje naj bi stali njeni uradi. O tem vprašanju bo na zbornici širši sestanek v petek popoldne.
KPI poziva levi center na preprečenje komisarske uprave na pokrajini
Stečajni postopek v zvezi z bivšo ladjedelnico Felszegy v Miljah se je te dni praktično zaključil pred pristojnim tržaškim sodiščem; družba Navalgiuliano, ki je pred časom ob finančni pomoči deželne družbe Friulia prevzela v začasno režijo ladjedelski obrat, je ponudila za njegov odkup znesek 650 milijonov lir. Beneška družba «Graziano» je tudi pokazala zanimanje za mil.iski obrat, a je zanj ponudila nekoliko manjši znesek. Opazovalci pa ne izključujejo možnosti, da bi beneška družba v prihodnje ne mogla pristopiti kot delničarka k upravljanju miljskega obrata.
Vodstvo «Navalgiuliano» namerava ponovno pognati ladjedelnico, ter računa na vrsto naročil, predvsem za gradnjo manjših trajektnih ladij. Ravno tako računa na finančno pomoč iz razpoložljivih skladov, predvsem pa iz Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem. Družbi «Navalgiuliano» predseduje bivši i-talijanski konzul v Kopru dr. G. Zecchin, medtem ko je njen delegirani upravitelj kap. P. Segarich. V skladu z zahtevki stečajnega postopka je «Navalgiuliano» že deponirala 450 milijonov lir. preostalih 200 milijonov pa bo še vplačala do 23. januarja. Tedaj bo sodišče izdalo dekret o dokončnem prestopu miljskega obrata v sklop «Naval-giulianoo.
Paar, L. Šips in I. Šiaus z inštituta «R. Boškovič* iz Zagreba in M. L. Bogdanovič iz inštituta «B. Kidrič* iz Beograda Po navadi daje center Jugoslovanom po eno ali dve štipendiji
addirittura sloveno Spacapan»
Cenjeno uredništvo!
V številki 1456, revije «GRAZIAi' sem. tokrat že drugič zasledila sestavek o slikarju Lojzetu Špacapanu ali Luigiju Spazzapan, <d'ultimo dei nostri pittori maledetti», kot ga imenuje člankarica Liana Borto-'ion. Hvalevredno je, da je mesta Turin, v katerem je slikar živel in delal 30 let in kjer je tudi umil sam in zapuščen l. 1958, počastilo njegov spomin z retrospektivno razstavo l. 1963 (5 let po njegovi smrti). Zaboli me pa, ko v članku čitam, da se je slikar rodil 18.4.1889 v Gradiški kot avstrijski državljan z družinskim imenom «addirittura sloveno Špacapanu. Pri tem se n-čitno pozablja, ali morda sploh ni znano da je Gradiška na robu italijansko ■ slovenske narodnostne meje. kjer živi narodnostno mešano prebivalstvo. Ce je pa kraj Gradiška po prvi svetovni vojni pripadel Italiji, to seveda še ne pomeni. da bi prebivalci ne mogli biti Slovenci Sicer pa je v samem članku navedeno, da se je slikar v času po prvi svetovni vojni družil in sestajal s prijatelji v Gorici kot so Veno Pilon, Mari) Kogoj
in drugi, za katere vsi vemo in se tudi sami priznavajo za Slovence. Ce se je Špacapan po l. 1928. zatekel v Turin, kamor ga je povabil prijatelj Cuzzi, kakor navaja člankarica, ni izključeno, da je storil zato, ker je izgubil službo v Idriji, kjer je poučeval kot profesor geometrije. Znano je, da je tedaj fašistična oblast ukinila vse slovenske šole na Primorskem. Špacapanu pa je bil nato še odvzet potni list, da ni mogel odpotovati v Pariz, kot je želel.
Tajništvo neodvisne tržaške zveze KPI je včeraj uradno povabilo pokrajinski tajništvi Krščanske demokracije in Italijanske socialistične stranke, naj bi na skupnem sestanku proučili možnost, da bi se izognili komisarski upravi na tržaški pokrajini. V pismu, ki ga je na obe tajništvi naslovilo tajništvo KPI, je poudarjeno, da bi bila komisarska uprava v vsakem oziru lahko samo škodljiva za tukajšnje prebivalstvo. Tajništvo KPI nadalje vabi KD in PSI, naj bi skupno pripravili razvojni načrt, ki naj bi izhajal iz osnovne obrambe gospodarstva Trsta in njegove pokrajine in ki naj bi bil rešljiv ob podpori demokratičnega dela pokrajinskega sveta, brez kakršnega koli razločevanja.
Prefekt sprejel člane konzularnega zbora
Prefekt dr. Cappellini je včeraj ob 12.15 sprejel člane konzularnega zbora v Trstu. Dekan, generalni konzul Avstrije dr. Otto Ene Fries, je v imenu vseh udeležencev sprejema izrekel predstavniku vlade čestitke in se mu zahvalil za pomoč, ki jo je nudil akreditiranim predstavnikom držav v Trstu pri izvajanju njihove dolžnosti in ga za-
prosil, da bi svojo naklonjenost izkazoval tudi v letu 1969. Dr. Fries
je tudi izrazil željo, naj bi leto, ki sc je pravkar začelo, bilo spodbudno za združevanje evropskih držav v miru in bratskem sožitju.
Prefekt se je zahvalil in izrazil svoje zadovoljstvo nad takimi srečanji, ki prispevajo k utrditvi^ prijateljskih odnosov med različnimi narodi. V prepričanju, da tolmači želje vseh, je izrazil upanje, da bo novo leto potekalo v ozračju večje pomiritve in boljšega vzdušja v odnosih med narodi, katerim je izrekel najboljše želje in pri tem izrazil svoje prepričanje, da bo Trst v letu 1989 vedno bolj občutil učinke ukrepov, ki so v fazi uresničevanja. —
Ta primer še enkrat dokazuje, kako so se primorski ljudje pod pritiskom fašizma raztepli na vse strani in da se danes sad njihovega dela, truda in genija sicer vred noti, vendar nikakor ne more prodreti v zavest, da so veliki ljudje lahko tudi slovenskega porekla. Ali se bo tudi o Spacalu ali o kateremkoli današnjem tržaškem ali gori-škem slikarju nekoč pisalo kot o italijanskem umetniku m pn tern prikrilo, da so slovenske narodnosti, zato ker živijo v Italiji?
V pdek ponovno razprava o središču za tovornjake
mnogi bivši partizani alt pa svojci padlih menijo, da je z zapa-dom tega roka izključena vsaka možnost za uveljavljanje teh pravic. Iz verodostojnih virov pa smo zvedeli, da obstaja še vedno možnost, da bo ta rok podaljšan ter da bo tako mogoče zajeti v okvir lanskega zakona največje število bivših partizanov in sorodnikov padlih.
O vseh teh vprašanjih se bo govorilo na današnjem zborovanju. Pokrajinsko vodstvo ANPI bo podalo okvirno poročilo o sedanjem stanju glede vloženih zahtevkov ter pojasnilo vse obstoječe možnosti za uveljavljanje pravic prizadetih.
Pri tem gre brez dvoma za uveljavljanje gmotnih pravic, ki jih predvideva zakon (gmotne pravice, ki so v določenem smislu posebno občutne za svojce padlih) toda poleg tega je treba poudariti tudi splošno politični pomen -priznanja. Lanski zakon je nudil možnost vsem bivšim partizanom, a na našem ozemlju predvsem tistim, ki so se borili v okviru Jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, da jim, na lastno zahtevo, Italijanska država prizna enakopravni status z ostalimi italijanskimi odporniškimi boroi. Spričo naše množične udeležbe v partizanski borbi, je očitno, da bo imelo množično priznanje tega dejstva tudi svoj politični pomen, čim večje bo število teh priznanj, tem bolj bo o-čitno. da se je vse naše 'ljudstvo strnjeno borilo proti fašizmu in nacizmu in da mu zato pripadajo tudi vse pravice, kj pritičejo tistim. kj so največ pripomogli, po svojih močeh seveda, k uničenju fašistične diktature. V tem smislu pomeni množično priznanje partizanskih kvalifikacij tudi pomembno orožje za okrepitev borbe za narodnostne pravice nas Slovencev, ki živimo v Italiji.
Upoštevajoč torej, tako gmotne kakor tudi splošne politične pogoje, je potrebno, da bivši borci nastopijo tudi v prihodnjih dneh tako enotno, kot so nastopali pred 25 leti. Zato je potrebno, da se današnjega zborovanja udeležijo v največjem številu ter s tem postavijo temelji močne organizacije bivših borcev v okviru vsedržavnega združenja ANPI, kar je njihova pravica in dolžnost. Naj bo nocojšnje srečanje čimbolj množično in vsi naj poskrbijo, da povabijo na zborovanje vse upravičene prijatelje in znance.
V dneh 3. in 4. januarja 1969 je bil v Slovenskem dijaškem domu v Trstu tečaj za vzgojitelje dijaških domov, ki so se ga udeležili vzgojitelji in ravnatelja Slovenskih dijaških domov iz Trsta in Gorice.
Znana diplomirana pedagoga iz Ljubljane prof. dr. Franc Pediček in prof. Jože Valentinčič sta na tečaju obravnavala sledeča vprašanja:
1 Odnosi med vzgojitelji in gojenci.
2.	Kako prispeva skupnost k vzgoji posameznika in obratno.
3.	Vzgojni prijemi in ukrepi pri vzgoji z mladino.
Izvajanja predavateljev so bila zelo zanimiva in okrepljena s številnimi primeri iz njunih lastnih izkušenj, ki sta jih posredovala udeležencem tako med predavanjem samim kakor v zaključnem živahnem razgovoru. Iz obravnav in razgovora je bilo jasno, da je pravilno vzgajanje ena izmed najtežjih oblik poseganja človeka v človeka. Zato mora imeti vsak vzgojitelj filozofijo svojega dela in ne sme biti pri svojem delu ne birokrat ne avtokrat, kajti vzgoja se začenja na relaciji človek — človek, je neka tiha borba človeka s človekom, ki ga je treba oblikovati in aktivirati, in se odvija lahko samo v pravilno razumeti in sprejeti svobodi. Vzgojitelj mora biti pri tem trezen realist z zdravim smislom za skupnost in naj skrbno pazi, s kakimi vzgojnimi prijemi enega ali drugega pridobiva, istočasno pa močna osebnost z zdravimi etičnimi in estetičnimi pogledi na svet in življenje, da se lahko k njemu zateka mladina v potrebah po nasvete in napotke. Znati mora zaposlovati rpladega človeka in ga nikoli ne puščati brez dela in mora pri tem vse videti in slišati, čeprav je bolje, da včasih ne posega takoj vmes in reagira ob vsaki malenkosti, pri tem pa ostati kljub temu nepopustljiv in dosleden, odločen in prijazen v besedah, razumen in trezen pri presoji. Predpisov pa za vzgojne prijeme ni in jih mora vsak vzgojitelj ob vsaki situaciji imeti v sebi, da pravilno in o pravem času ravna in poseže, kajti kolikor je mladih ljudi, toliko je tudi različnih temperamentov in značajev, ki jih je treba na različne načine oblikovati.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
JOSIP TAVČAR
RED MORA BITI
farsa v dveh dejanjih
te
15
<‘d
hi
ra
ni
ka
KRSTNA PREDSTAVA
Scenograf: NIKO MATUL Kostumograf: ALENKA BARTLOVA
Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: ŽARKO PETAN
V	četrtek,	9.	Januarja oh 21.	uri	PREMIERSKI	ABONMA
V	petek,	10.	januarja ob 20.30	ABONMA	RED	«A»
V	nedeljo,	12.	januarja ob 16.	uri	ABONMA	«B»
V	nedeljo,	19.	januarja ob 16.	uri	ABONMA	RED	OKOLIŠKI
V	ponedeljek, 20. jan. ob 20.30 ŠPORTNI ABONMA
V	sredo. 22. januarja ob 20. uri DIJAŠKI ABONMA
pr
se.
Pii
pr
m
na
Zs
za
je
10«
bi
jel
V soboto, 11. januarja 1969 ob 16. uri
A. P. CEHOV
TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih
Zadnjič v Trstu!
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred P' četkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah - ^ praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na t* co
fonu 734265
1
Prof Merku je predaval o terskih Slovencih
lanski promet v Kopru presegel 1,000.000 ton
Pred dokaj številnim občinstvom je včeraj zvečer v Slovenskem klubu govoril prof. Pavle Merku o ljudskem slovstvu na področju terskega narečja. Predavatelj je govoril prosto o lastnem delu. o svojih obiskih in proučevanju med Slovenci v dolini ob Teru. Medtem ko
velja ugotovitev, da so bili tako
Lansko leto je blagovni promet v koprskem pristanišču dosegel 1,092.453 ton: od tega je na generalni tovor odpadlo 963.987 t.on, na dovoz nafte pa 128.466 ton. Železnica je veliko pripomogla k lanskemu uspehu koprske luke:	delež
prometa, ki ga je prevzela nase, se suče na višini 60 od sto vsega prometa. Po progi Koper - Prešnica so namreč lani prepeljali 654.788 ton raznega blaga, od tega 106.664 ton nefte.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiminiiMiiiiHiiiHUiiiDiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiimmiiiitiiiiHniiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimmiumiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiJuiimiiiimiiiiiiimiiniiimi
OB NOVEM OSNUTKU POSLANCA BELCIJA
Vztrajno in smotrno ukrepati za učinkovito zaščito Krasa
rezijski kot nadiški Slovenci deležni precejšnjih raziskav in je bila njih ljudska književnost tudi natisnjena, je tersko območje po tej plati doslej popolnoma ločeno in ne pozna domačega slovstva. (Edino znani černjejski rokopis spada v področje terskega narečja.) In vendar je mogoče ugotoviti, da je tersko narečje zelo bogato. Seveda. slovenskih šol terski Slovenci nikoli niso imeli kakor tudi ostali beneški Slovenci ne. Tudi duhovnikov, ki bi se znali z njimi pogovoriti v njih narečju, ni bilo nikoli dosti.
Predavatelj je na prijeten način pripovedoval o svojih izkustvih med terskimi Slovenci, od svojih prvih stikov z njimi do ponovnih obiskov, ko. se je z njimi že lahko pomenil v njihovem narečju. Rezultate teh stikov prof. Merku nadalje obdeluje ter prihaja do zanimivih sklepov. kot je npr. ta, da je v molitvenih besedilih približno četrtina besed italijanskih, medlem ko jih je v drugih tekstih šest, največ do sedem odstotkov. Sicer ni mogoče govoriti o enotnem terskem narečju, saj se na raznih mestih čutijo vplivi sosednih dežel. Vsekakor pa je prof. Merku našel tudi nekaj starinskih in lepih sldvenskih besed. Prebral je tudi nekaj že objavljenih ^ in še tudi neobjavljenih tekstov. Sicer pa svoje delo raziskovanja med terskimi Slovenci še nadaljuje in bo gotovo o tem svojem vestnem delu lahke še marsikaj povedal in publiciral.
Poslušalci so bili s predavanjem zelo zadovoljni.
Zelo je aktualno vprašanje občinskih regulacijskih načrtov
Tržaški demokristjanski poslanec Belci je predložil nov osnutek za zaščito naravnih rezervatov na Kra Kakor je znano, je poslanec
Pahor Marija Nadja
Načrt za postavitev poslovnega središča za tovornjake na Krasu se polagoma izpopolnjuje. Trgovinska zbornica, ki je zadolžena za to. da usklaja prizadevanja tukajšnjih poslovnih krogov, je te dni prejela od sestavl.jalcev načrta podrobno izdelano mapo, na kateri le zarisano ne le področje samega poslovnega središča, temveč tudi nova cestna povezava in področja, na katere naj bi se po potrebi središče lahko razširilo v bolj oddaljeni prihodnosti, ko bi že popolnoma stekel promet po avtocesti Fernetiči -
Belci predložil podoben zakonski o-snutek že pred skoraj tremi leti, toda ni prišel na dnevni red, ker je prej zapadla mandatna doba par lamenta. Zaradi tega je poslanec moral ponovno predložiti zakonski predlog. Predloženi zakonski predlog govori o ustanovitvi in upravljanju «Naravnih rezervatov* na Krasu. To je omenjeno v 1. členu, se ohrani in okrepi favna, da se zaščiti, ohrani in zboljša flora, da se ohrani in okrepi fauna, da se ohranijo posebne geomorfološke formacije in naravne lepote tržaškega Krasa, se proglašajo za «Naravne rezervate* področja, ki so označena na priloženi topografski karti*. Člen 2. določa, da se za tehnično in upravno vodstvo «Naravnih rezervatov* ustanovi Ustanova za zašči to tržaškega Krasu s sedežem v Trstu, Člen 3. določa, da bo deželna uprava z zakonskimi ukrepi določila norme za organizacijo, ureditev in upravo Ustanove za zaščito tržaškega Krasa, izdala zadevne prepovedi za zaščito in valorizacijo rezervatov in uskladila državne zakonske predpise glede nacionalnih parkov s posebnim' zahtevami, ki jih omenja člen 1. Člfen 4. določa, da bodo kršitelji izdanih predpisov kaznovani na podlagi člena 650 kazenskega zakonika Člen 5. določa vire dohodkov za finansiranje u-stanove (državni prispevki, vstopnina, globe itd.), zadnji člen pa določa državni letni prispevek 20 milijonov lir.
Pred omenjenimi členi je kratek uvod in utemeljitev zakonskega predloga. Poslanec Belci med dru gim pripominja, da je tu zadnji košček Krasa, ki je ostal pod Italijo, da so tu vse značilnosti Krasa in največ primerov krajevnih značilnosii flore in favne, do so tu še posebne značilnosti jugovzhodne Evrope, kar je nekaj edinstvenega v vsej državi Ob koncu pa omenja tudi zgodovinski značaj Krasa zaradi dogodkov v I svetovm vojni. Zaradi vsega tega poslanec Belci
predlaga ustanovitev sedmih naravnih rezervatov, kakor sta si jih zamislila prof. Mezzena in prof. Pol-dini.
O naravnih rezervatih na Krasu je bilo precej govoru in pisanja ko sta prof. Mezzena in prof. Poldini objavila svojo študij«) in predlog, nato pa ob prvem zakonskem predlogu poslanca Beicija Naše uredništvo je priredilo okroglo mizo o zaščiti Krasa, bilo je še nekaj drugih diskusij, nato je stvar nekako zamrla. Prvi in konkreten korak v zaščiti Krasa pa je bil dosežen z ustanovitvijo zadruge «Naš Kras* in otvoritvijo cKraškega muzeja* v Repnu.
Ne glede na novi zakonski predlog poslanca Beicija, se nam zdi, da bi morali za zaščito Krasa, njegovih naravnih lepot, njegovih zna čilnosti in interesov kraškega človeka še precej razpravljati in konkretno ukrepati, ker so dogodki, novi posegi in problemi tako kopičijo, spodjedajo in glodajo temelje, da se tega niti ne zavedamo. Čudežev ni moč delati, marsikaj koristnega pa bi lahko napravili, predvsem pa preprečiti škodljive pojave in zgrešene ukrepe.
Naj navedemo le nekatere stvari, ki so tesno povezane prav z zaščito našega Krasa in našega kra škega življa. Kakor smo že poročali, se pripravlja medobčinski re gulacijski načrt in posebna komisi ja je lansko poletje objavila za ključke svojih proučevanj za sestavo omenjenega regulacijskega načrta. Na nekatere pomanjkljivosti smo že opozorili, koristno in potrebno pa bi bilo, da bi to poročilo naši strokovnjaki dobro proučili in sestavili svoje pripombe ter predloge.
Nekatere naše podeželske občine že imajo svoje regulacijske načrte, druge jih pripravljajo. Tako je npr. zgoniška občina pripravila svoj regulacijski načrt, o katerem je razpravljal in ga odobril z neprimernimi in škodljivimi popravki občin .ski svet. Načrt so poslali v odo britev deželni upravi, v kratkem pa bo občinski svet razpravljal in odločal o predloženih prizivih. Re
gulacijski načrt ima veliko važnost za nadaljnji razvoj, za usmeritev razvoja vsake občine. Zato ne smejo regulacijski načrti kar tako mimo, ker po toč) ne pomaga zvoniti. Dolinska občina pripravlja svoj regulacijski načrt, o katerem bo občinski svet razpravljal in odločal verjetno v prihodnjih mesecih. Tudi v tej občini, in zlasti v tej občini, ne bo vseeno, kakšen regulacijski načrt bodo občinski svetovalci odobrili in kakšne ugovore ter popravke bodo predlagali posamezniki in ustanove.
Ko hodimo po kraških vaseh in se poogvarjamo s Kraševci, z zadovoljstvom ugotavljamo, da so naši ljudje začeli boli ceniti bogastvo, ki so ga podedovali od svojih prednikov: narodne noše, kamnite vodnjake, portale, stare listine, slike itd. Marsikdo se zdaj zaveda, kako je zgrešil in kakšno škodo si je sam napravil, ko je za mal denar prodal krasno narodno nošo ali vodnjak, portal, ali razbil portal, da si je sezidal betonski zid. Vsi pa še ne znajo vsega ceniti in jih premami denar, ki jim ga ponuja petični meščan, ki noče imeti nekaj pristnega, starega, kraškega v svoji moderni vili. Zemljo so nam jemali in r.am jo jemljejo za tovarne, ceste, nova naselja itd. Mnogo Kraševcev pa je prodalo svoja zemljišča ob obali in p., Krasu in nekateri še prodajajo ter iščejo kup se, tudi če nimajo potrebe, pač pa milijone v banki. Drugi si obnavljajo hiše in lokale, kar je lepo in hvale vredno, pri tem pa uničujejo marsikaj značilnega in dragocenega, ker jih niliče pravočasno ne opozori in jim svetuje.
Razstave
V Galeriji Rossoni se nadaljuje v velikem zanimanju razstava slik slikarja Giuseppa Ricija. Razstavo sl lahko ogledate vse do 10. t.m.
Ljudska prosveta
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale Zb lir Rossetti, Ul. Combl 19. Dr. Si-gnori. Trg Ospedale 8. Tamaro & Ne-ri. Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Cainpo S Giacomo 1 Gri golon, Trg Virglllo Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unita d 'Ital la 4, Nicoll. III, di Servola 80 (Skedenj),
Prosvetno društvo elvau Cankar«
obvešča, da se danes ob 15. url nadaljuje pošolski pouk. Priporočamo tečnost.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Zorke Kosovel daruje družina Adam 2000 lir za Dijaško matico.
V	spomin pok, Zorke Kosovelove daruje Draga Pahor 1500 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina pok. Zorke Kosovel daruje družina Stanko Požar 5000 lir za športno združenje Bor.
V	počastitev spomina pok. Zorke Kosovelove darujejo Marica Kobal in Lidja z družino 2000 lir za Dijaško matico.
Gledališča
Gledališče Verdi
Oti danes od 14. januarja spreje-
majo pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) prošnje za abonmaje za drugi del operne sezone 1968/69.
Prva opera na sporedu za 18. jan. je VVeberjev «Carostrelec», kateri bo sledila Belllnijeva «Beatrice Iz Ten-de». Za februar je predviden Triptih enodejank: «11 Cordovano« Goffreda Petrassija (novo za Trst), «La sto-na di una manam« Romana Vlada (absolutna novost) in «La glta in campagna« Maria Peragalla (novo za Trst)
V februarju bodo na sporedu tudi predstave Gluckove opere aOrfej in Evridika« in prve tri predstave Rossinijevega ((Seviljskega brivca«. V marcu bo najprej na sporedu zadnja predstava ((Seviljskega brivca«, nato pa bo sledila še ena novost za Trst Dargominskega «11 Convitato di pie-tra«. Sezono bo zaključila Puccinijeva opera «Manon Lescaut« z zadnjo predstavo 23, marca.
Vse informacije glede abonmajskih pogojev so na razpolago pri blagajni gledališča.
Teatro Stabile
Od petka dalje bo v Avditoriju gostovala Igralska skupina Alberto Lupo — Valeria Va-leri s serijo izven-abonmajskih predstav ((Kaktusov cvet« Pierra Barilleta In Jean Pierra Gredyja. Abonenti imajo običajen po pust.
Dc
je
Ski
P
SPD «IGO GRUDEN* in SD «SOKOL» iz Nabreži
Je
na
vabita vse člane in p rij* S ti lje na DRUŽABNI VEČ* jo ki bo v soboto, 11. t. 1 že ob 20.30 v društvenih P1 Ve
štorih v Nabrežini. I na i Or.
Nastopil bo obnovljeni mo* Jve. pevski zbor «Igo Grud®1
Nazionale 15.00 VVal-t Disney: «j cje bro della giungla«. Technlc®1
Po
Grattacielo 16.30 «Ri-usciranno h«0 stri eroi a ritrovare 1’amiC® Qz sterlosamente scomparso in . ne ca?« A. Sordl, N. Manfredi. gB1 Eden 16.00 (oSerafino«. A. Cele* j O. Piccolo, S. Urzi. Technicolo1 vj, Fenice 15.30 «C’era una vol šk« VVest«. Hcnry Fonda, Claudi* Va dinale. Technicolor.	1 je
Excelsior 15.30 «L’uomo dalla na ta di cuoio«. Clint Eastvvood, * Inf Clark. Technicolor. — Prepoj šči mladini pod 14. letom.	sp<
Hitz 15.00 «L’incendio dl Mošenjjai chnicolor.	Jje
Alabarda 16.30 «1 nipotl di Zgril F. Franchi, C. Ingrassia. T* šk< color.	Jfoi
Moderno 16.00 «Fermi tuttii si c niš cia daccapo«, Elvis Presley. T® gn color.	j
Filodrammatico 16.30 «L'uornOj prj pugno d’oro». Monica Randalh 57. man Cobbs. Colorscope.	nje
Aurora 16.30 «11 medico deli* sai tua«. Alberto Sordi Technlc®* tle Cristallo 16.00 «Straziami ma f Pri c« saziami«. N. Manfredi. P;jvei gnazl, P. Tiffin. Technicolof- ki Capitol 16.30 «Romeo e Giujj!';!r Leonard VVhiting, Olivia R blj Technicolor	«
lje
Impero 16.30 «Sette spose pet fratelli«.	P«
Viltorio Veneto 16.00 «La Volpcj^?1 Dennis, Keir Dullea. Techrinl’
Garibaldi 16.30 «L’ora scarlatt*|tu Tyron, Čaral Ormart.
Astra — Zaprto.
Ideale 15.30 «La battaglia dl A'1 J. Wayne. R. VVidmark, L-wey. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Congiura dl splfj Berger, Luis Jordan, Techn>[
dicia ob -:V
ROJSTVA, SMRTI IN PORO1*^
Dne 5., 6. In 7. januarja 1? je v Trstu rodilo 14 otrok, J Pn je 32 oseb.	lar
pr
UMRLI SO: 80-Ietna Mattea na ne, 84-letna Maria Tabas vd--.t}0 stlch. 70-Ietni Angelo Fantin, J 5o(
Včeraj-danes
na Augusta Dutmovich por. »st, 25-letni Albino Brunzin, 80-1 eri j-u
rico G-linsheg, 71-letna Caterin*,llf. ta-rio vd. Cecconl, 92-Ietnl Gl°,
Poli, 70-letnl Giovanni C ari eh/ letni Giovanni Kociancic, 78-leri* chelina Brimo vd. Dl Pinto, 5\ Eeatrice Rigutti por. Mastronof* letni Arturo Furlan, 69-letni A® Barnl, 54-letna Carmela Zerri* Fischer, 77-letnl Armando Grilj:, letna Maria Corettl, 63-letmi “lihi pe Scabar, 38-letna Llliana Sjjfo 75-letna Anna Floridan vd. P®jkc 58-letni Giuseppe Rydva-1, za
Emma Ukmar vd.
Baviera, ^jže Giuseppina Močnik, 82-letna Flf p,
Parovel vd. Fontanot. 74-letnl.sk
, s
Antoniinl, 81-letna Paolina 0*, r
roj. Ceccarellu, 73-letnt Lulgi ps dich, 81-letna Anna Mattiassic® jg Polojac, 91-letna Regina Ceconj.
Carbi,

72-letnl Silvio Movia. Vzj ni Ernesto Frizzattl, 57-letnl ('za Brescianl.	;Sc
I?1
za sa vi TU
Sporočamo žalostno vest, di tu
je za vedno zapustila naša bl
draga
Pina Močnik
Pogreb nepozabne pokojnic® danes, 8. t.m. ob 15. uri iz m®*'11 niče glavne bolnišnice k Sv. u
Sin Nino z dri^ sestra Marija, ^1 in drugo soro*^
—
toni
’U
NA LJUBLJANSKEM GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
8. mednarodni sejem «Alpe-Adria» letos na programu od 10. do 18. maja
Poleg domačih, avstrijskih in italijanskih podjetij, bodo letos udeležena tudi podjetja iz Zah. Nemčije - Vrsta drugih mednarodnih manifestacij
Pet specializiranih sejmov v preteklem letu je obiskalo skoraj 150.000 poslovnih ljudi in to je eden izmed pokazateljev o uspehu ljubljanskega gospodarskega razstavišča In njegovih vsakoletnih specializiranih razstav in prikazov.
Za letos so v programu naslednje prireditve: prvi na spisku je 14. sejem konfekcije, modnih tkanin,
Pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne Industrije in raznih niodnih artiklov «Moda 69», ki je na sporedu od 18. do 26. t. m.
Zanimiv je razvoj te prireditve v zadnjih nekaj letih: za «Modo 67»
J® organizatorjem manjkalo okoli 1000 kv. m razstavnega prostora, da bi zadovoljili vsa prijavljena podjetja. Zato so se lotili gradnje no-
fttliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
ve razstavne dvorane s površino, tex 69», ki je na sporedu za čas 2000 kv. m. Za lanski »sejem mo- od 3. do 5. junija. Ta razstava
de» pa je zopet zmanjkalo prostora in to se je redno ponovilo tudi letos. Uprava razstavišča je bila prisiljena odvrniti razstavljalce iz tujine ter omejiti sejem na prikaz domačih dosežkov. Na «Modi 69» bo tako sodelovalo okoli 150 razstavljalcev iz vseh jugoslovanskih republik, ki bodo na njej prikazali svoje najnovejše modele ter prirejali ves čas sejma po dvakrat na dan tudi modne revije.
Da bi ustreglo želji domačih in tujih razstavljalcev in modnih kreatorjev, je vodstvo Gospodarskega razstavišča sklenilo tudi letos organizirati Vzorčni sejem tkanin in pribora za oblačilno industrijo in trgovino z naslovom «Se-
TRI NESREČE NA DELU
Padel je pod veliki stroj za izravnavanje zemljišč
Zaradi zlomov in drugih ran sc bo moral zdraviti 40 dni
, „i Včeraj so se pripetile kar tri huj-.v, ; hesreče na delu, zaradi katerih (j so morali trije delavci v bolnišni-i v co, kjer bodo ostali dalj časa.
Najhuje se je ponesrečil voznik
__^ Domenico Bolzan, star 57 let, ki
___- je v naše mesto prišel iz belun-
,, SKega okraja. Zaposlil se je pri , gradbenem podjetju Cidomio, ki i,rejji ‘ma svoje gradbišče v Žavljah. Tu Je upravljal veliki stroj za izravna' navanje zemljišča, vrste «Dumpef». v^oj je z vso silo ril v zemljo in 7EC1 jo potiskal proti jarku. Delal je t. ze nekaj ur, in se verjetno ni zali P1 vedel, da vozi stroj že po sveže hasuti zemlji, ki jo je pred nekaj hrami bil potisnil v jarek. Ko se. mol j®. zemlja pod težo stroja začela ru<jel| v tirati je bilo prepozno. Buldožer S® je orevrnil in stisnil pod r.sboj __> he!av.ca ,ki ga je upravljal. K ponesrečenemu Bolzanu so prihiteli hptevni tovariši in. ga s težavo iz-1 v okli iz zemlje. Z zasebnim avtom s > ga prepeljali v bolnišnico, kjer v. «| so ga sprejeli na ortopedskem od-jnjcol “eiku, ker si je pod buldožerjem ) Prelomil zapestje in nekaj reber. '%a	1 se j® tudi po glavi in udih.
Ozdravel bo v 40 dneh. Poročilo o „i. nesreči so zdravniki izročili komi-!'■ sariatu javne varnosti v Miljah.
predložena dela nazaj v občinskem muzeju Revoltella, dela, ki so bila razstavljena, pa lahko dobijo nazaj v občinskem skladišču na Lar-go Granatieri 1 med uradnimi u-rami.
Dela, ki ne bodo prevzeta do 31. jan., bodo prešla v last tržaške občine.
je dostopna samo poslovnim ljudem, ter se uvršča med specializirane prireditve, kakršni sta zlasti vsakoletni »Samia« v Turinu in «Interstoff» v Frankfurtu. Posebej velja omeniti, da predstavlja «Se-tex» edino tovrstno prireditev na Balkanskem polotoku.
V	času od 10. do 18. maja bo v prostorih razstavišča 8. mednarodni sejem «Alpe Adria«, ki kakor znano ni več omejen na prikazovanje pridelkov, Izdelkov in proizvodov, oziroma na sodelovanje obmejnih podjetij, temveč je že Jani zadobil nove, širše razsežnosti mednarodne sejemske prireditve. Za letos napovedujejo poleg avs! jskih in italijanskih, tudi sodelovanje vrste podjetij iz Zahodne Nemčije, medtem ko bo udeležba jugoslovanskih partnerjev iz vseh republik še obsežnejša kakor na prejšnji ediciji.
V	juniju, in sicer od 14. do 22., bo Salon pohištva, nova mednarodna sejemska prireditev visoke kakovosti in velike zanimivosti za domači in tuji poslovni svet.
Za poletje je na sporedu 15. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, s povezanim 4. specializiranim sejmom gostinske In turistične opreme. Za ta sejem je določen čas od 29. avgusta do 7. septembra.
Vrsto mednarodnih prikazov bo zaključila 16. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije In nuklearne tehnike z naslovom »Sodobna elektronika«, — na sporedu od 7. do 12. oktobra — na kateri bodo to pot živo sodelovali tudi Italijanski proizvajalci. sodobne elektronske opreme za najrazličnejšo porabo.
Goriško-beneški dnevnik
NEKAJ ŠTEVILK IN NEKAJ MIŠU
Zadovoljiv obračun lanskoletne turistične dejavnosti na Goriškem
V avgustu v Cradežu 470.000 nočitev - Uspešna propaganda EPT Zamisel o skupnem turističnem prospektu Goriške in Posočja
V preteklem letu je turizem od- zadovoljstvo, ker vodstvo še ni a-igra! v goriškem gospodarstvu po- pliclralo vsedržavne 'pogodbe ka-membno vlogo. Vrhu tega je oprav- tegorije, čeprav je bila sprejeta že Ijal funkcijo zbliževanja med ljud- novembra 1967. V tem smislu so mi, kar ni brez pomena v seda- poslali vodstvu bolnišnice pismo,
iiiHiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiniHiiiHHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
UMESTNI ŽUPANOVI ODLOKI
Cels# .Deset dni pa se bo moral zdra-Y'ti na okulističnem oddelku trža-
col°^
-it : 1,1 »id okulističnem uuucitvu
'i,. bolnišnice 67-letni težak Gio-,u<* ; Vpm Poli iz Ul. Smaraglia 5. Ta.
Ul j® v železarni pod Skednjem po Ia < Izročilu - podjetja »Canarutto* na-t 0 c.,! - ,?al ha mehanično lopato težke epa ščitnike iz žlindre. Tla so bila, Ispolzka in delavcu je pri natovar-oscflja.nju nenadoma spodrsnilo. Padel jjjč na mehanično lopato in se uda-ii Z« ril v obraz. Pri tem si je laže po-i. T* škodoval roko. Z rešilnim avtom Podjetja so ga takoj prepeljali v bol-sl msuico, kjer so ga sprejeli s pro-y. gnozo 10 dni.
Proti večeru pa se je ponesrečil ,®n]I Pji podjetju «Baxer» v Ul. Flavia, ida g 57-letni težak Romano Sau z Lo-, h.ierske ceste št. 100. Sau se mee-dtfj ®ar ne spominja. Našli so ga na hnic tleh pri nekem kamionu in samo iz ma f Prinovedi očividcev so bolničarji iz-i. hjvedeli, da je nadel s tovornjaka, coioMo ga je razkladal po naročilu ob-GiulfhTske ustanove ECA iz Ul. Gam-a 8f bni,
:. Z rešilnim avtom so Saua, ki si per ;Je ari padcu pretresel možgane, od-Ireljali v bolnišnico, kjer so ga u0ip(' prejeli na nevrokirurški oddelek, echnl' ”vdravel bo v sedmih dneh. Poro-Hait*?'0. 0 hes.reči so poslali knmisana-ra tu lavne varnosti uri Sv. Soboti.
Prometni ukrepi za olajšanje vožnje filovij na progah 5 in 11
Ukrepi se nanašajo na prepoved parkiranja vozil, na uvedbo enosmerne vožnje in na uvedbo poševnih parkiranj
Odbornik Stopp^r obiskal zavod ECA
ji Al< h-
i spij echflllc
. Datelni odbornik za delo in so-—^•cialno skrbstvo Stopper ie obiskal ■občinsko podporno ustanovo (ECA) Trstu, kjer so ga sprejeli njen □HOtf^dsednik Scarazzato in funkcionarji doma starčkov in zavoda «San ja mG:usto». Odbornik si ,1e ogledal na-ok, ‘'Prave, spalnice, kutiin.ie in ambulanti obeh ustanov Zatem mu ie Predsednik šearazzato orisal glav-
vi-
M . ha skrbstvena vprašanja in potrebe in zavoda, v katerih skrbe za j|00 priletnih ljudi in 200 otrok, i iptnl ^opper .)e zagotovil, da se bo potezna Eoval za izholjšanje delovanja teh rl0’llKtanov m položaja oskrbovancev.
arilettlj	------1---
■;US 20« milijonov lir ?‘rmA; za zaostalo dcco
GrlOii Deželni odbornik za zdravstvo in m c|«higieno odv. Devetag .ie pripravil
13 ^jtormalni akt. ta nnrlflHtev DriSDeV-
p^jormalni akt za podelitev prispev-95-1k0v v korist psihično in fizično ,Scapsta!im. in sicer na podlagi de-a’ piratplhega zakona št. 22 iz leta 1966. iJnl f,r}*P«vlKS bo dala dežela pokra.iin-, 6 n*!8. m upravam za ustanavljanje m m <ri t^K^Pitev centrov in zdravniško-“ f. J Psiho-pedagoških zavodov, ki' skrbi-„| z» preventivne ukrepe in diagno-f h za psihično in fizično zaostale, A*j dZi njihovo oskrbo in rehabilitacijo, za vzdrževanje zaostalih otrok, ki brez staršev ali pa iz revnih .družin, za oskrbo v krogu družin, za posebne tečaje za delovno uspo-sabl,janje. za obiskovanje posebnih /rtcev in šol itd. Za vsako flnanč-h° ]et0 znaaa prispevek 200 mili.lo-it, d* nov lir. Od te vsote dobi tržaška naša I pokrajinska uprava 52 milijonov iJr. soriška pa 30 milijonov.
^ Zaključena občinska božična razstava
ojnic« 6 t m ge )e	tradicio-
[z	halna «božična razstava«, ki jo je
- (Priredila tržaška občina v občinski ° 1 hmetnostni dvorani na Trgu TJvutii jh ki je bila odprta 23. decembra
, a,lj ■
■ ■ r.i i- Razstava je bila dobro obiskana.
ija, t® Častniki lahko dobijo za razstavo
soro^!
Da bi omogočili fiiovijam proge št. 5 in št. 11 hitrejšo vožnjo na njihovih progah, je župan sprejel sledeče prometne ukrepe: Za progo št. 5; 1. uvedba enosmerne vožnje po Ul. Villan de Bachino v smeri od Ul. Moreri do Scale Sante; 2. postavitev znaka STOP, kjer se Ul. Solitro spaja z Ul. Udine, s prednostjo za vozila, ki vozijo po Ul. Udine; 3. uvedba enosmerne vožnje po Ul. Ariosto v delu in v smeri od Ul. Udine do Ul. Bočeac-cio; 4. uvedba enosmerne vožnje po Ul. Tasso v smeri od Miramarskega drevoreda do Ul. Udine; 5- ljyedba poševnega parkiranja avtomobilov v Ul. Udine med hišnima številkama 22 in 24; 6. uvedba stalne prepovedi parkiranja v Ul- Udine na strani lihih števil med Ul. Sant’A-nastasio in Čampo Belvedere; 7. postavitev znaka STOP na križišču med Ul. Udine in Ul. Pauliana za vozila, ki prihajajo po Ul. Pauliana navzgor; 8. uvedba prepovedi obračanja na levo v Ul Pauliana za vozila, ki prihajajo po Ul. Udine v smeri proti središču mesta; 9. u-vedba enosmerne vožnje po Ulici SanfAnastasio v smeri od Ul. Udine do Ul. R. Manna: 10. uvedba prepovedi obračanja na desno v Ul. sv. Katarine za vozila, ki prihajajo po Korzu proti Borznemu trgu; 11. uvedba enosmerne vožnje po Trgu Benco v smeri Ul. Artisti in Ul. del Monte: 12. uvedba stalne prepovedi parkiranja na Trgu bolnišnice na strani hišne št. 3 med Ul. San Maurizio in Ul. Fonderia; 13. uvedba stalne prepovedi parkiranja v Ul. M. D’Azeglio na strani sodih števil med Ul. Foscolo in Ul. Vasari; 14. uvedba stalne prepovedi parkiranja v Ul. M. D’Aze-glio pred hišno št. 2; 15. uvedba poševnega parkiranja (delno pa pločniku) za avtomobile v Ul. M. D’Aze-glio pred šolskim poslopjem od hišne št. 18 do Ul. Vasari; 16. uvedba enosmerne vožnje v Ul. Alfieri med Ul. Gatteri in Trgom Nicolini in med Ul. Gatteri in Ul. Rossetti; 17. postavitev znaka STOP v Ul. Alfieri pred vstopom na Trg Nicolini; 18. uvedba enosmerne vožnje po Ul. dei Leo v smeri od Ul. Rossetti do Ul. Conti; 19 uvedba stalne prepovedi parkiranja v Ul. Pascoli na strani sodih števil med Ul. Vecellio in Trgom Nicolini; 20. uvedba enosmerne vožnje po Ui. Sterpeto od Ul. Conti do Ul. Donadoni.
Za progo št. 11: l. uvedba stalne prepovedi parkiranju v Ul. P- Revoltella na strani lihih števil od Ul. P. P. Vergerio do Ul. Rossetti; 2. uvedba časovnega parkiranja v Ul. P. Revoltella na strani sodih števil med Ul. Piccardi in Ul. Rossetti; 3. uvedba stalne prepovedi parkiranja na obeh straneh v Ul. Palladio med Ul. Canova in Ul. Gatteri: 4.
raztegnitev že obstoječe stalne prepovedi parkiranja v Ul. Gatteri na strani sodih števil med Ul. Palladio in Ul. Stuparich; 5. uvedba stalne prepovedi parkiranja v Ul. Stuparich na strani lihih števil med Ul. Gatteri in Ul. Canova, na strani sodih števil pa med hišnima številkama 6 in 16; 6. sprememba e-nosmerne vožnje po Ul. Paduina v smeri od Ul, Ginnastica do Ul. Cri-spi; 7. sprememba enosmerne vožnje v Ul. F. in A. Nordio v smeri med Ul. Ginnasticg; in Ul. Crispi; 8. sprememba enosmerne vožnje v Ul. dei Toro y	med Ul. Gin-
nastica in Ul. Slatdper: 9. sprememba enosmerne vožnje v Ul. San Zac-caria v smeri med Ul. Ginnastica in Ul. Crispi; 10. uvedba stalne prepovedi parkiranja v Ul. Slataper na strani lihih števil med Ul. Tar-rabocchia in Trgom bolnišnice; 11. sprememba delne prepovedi časov-
nega parkiranja na Korzu, in sicer od 7. do 20. ure samo v delavnikih.
njem razdeljenem in naelektrenem svetu.
če se ozremo nekoliko na številke, ki predstavljajo poglavitnega pokazatelja, potem bomo videli, da smo imeli na področju celotne pokrajine v juliju okoli 420.000 nočitev, v avgustu okoli 500.000, v septembru pa 130.00. Večidel turističnega prometa ima Gradež, kjer so na primer v avgustu, od približno pol milijona nočitev v celi pokrajini, imeli okoli 470.000 nočitev.
Odnos med italijanskimi turisti in tujci je precej enakovreden. V juliju je bilo v goriški pokrajini 231.000 nočitev italijanskih ter 186 tisoč nočitev tujih državljanov, v avgustu 217.000 nočitev italijanskih ter 296.000 nočitev tujih državljanov, v septembru 67.000 nočitev italijanskih ter 68.000 nočitev tujih državljanov. Tudi v tem primeru ima levji delež ravno Gradež.
Med tujimi turisti so prevladovali Nemci in Avstrijci, Francozov ni bilo zaradi znanih dogodkov v maju, Angležev pa ne zaradi valutnih omejitev. Nekoliko številnejši prihod naših severnih sosedov je docela zapolnil vrzeli, ki bi se utegnile pojaviti zavoljo pomanjkanja turistov iz Francije in Anglije, tako da je lanski prispevek naše pokrajine v deželnem okviru docela zadovoljiv in da je povšeč-na tudi odmerjava z letom 1967.
Nedvomno ima v tem pogledu dokajšnjo zaslugo Pokrajinska turistična ustanova, ki je s primerno reklamo opozorila turiste za nas najbolj zanimivih držav na naše turistične naprave in usluge. EPT je uspešno zastopal našo turistično industrijo na sejmih v Zagrebu, Bruxeliesu, Amsterdamu, Beljaku, prav tako pa je v stikih tudi s turistično ustanovo v Novi Gorici, s katero se pogovarja, kako bi uspel usmeriti del turističnega prometa med Avstrijo in Italijo peko Soške doline. O tem vprašanju obstajajo; že delj časa koristni pogovori in tudi skupni predlogi za prospekte,; vendar vse kaže, da se pojavljajo težave zavoljo videmskega nasprotovanja, da bi se turistični promet odtegnil furlanskemu. postoru.
VESTI IZ TRŽIČA
Stavka v Solvayu
Danes so delavci tovarne Solvay v Tržiču začeli 24-urno stavko zaradi razlike v plačah po raznih področjih države.
Včeraj so imeli v bolnišnici v
v katerem ga opozarjajo, da mo ra aplicirati delovno pogodbo do 15. januarja. V nasprotnem primeru bodo začeli 16. t. m. s stavko.
Nesreča. Včeraj so sprejeli v tr-žiško bolnišnico za 30 dni na zdravljenje 36-Ietnega Silvija Rebulo iz Sesljana, ki si je pri smučanju v Jugoslaviji zlomil levo nogo. Ponesrečil se je že v ponedeljek, pa je mislil da ni hudega in se Je šele včeraj odločil za pregled v bolnišnici.
Pri telovadbi na šoli sl je »pahnila levo nogo 11-letna Erika Ga-sparinčlč jz Tržiča, Ul. Rocca.
Tržiču svoj sindikalni sestanek bolničarji in bolničarke te ustanove. Ob tej priliki so izrazili svoje ne-
.....................mi....................................uuHIHinm
PO SPOROČILU PREFEKTA
Tovarna hladilnikov ostane v Kaninu
Sindikati so zadevo sporočili tudi deželni upravi
V zvezi z vestjo, ki so jo javile sindikalne organizacije in po kateri naj bi premestili podjetje «Ca-lifornia» iz Krrnina v Padovo, se je za zadevo pozanimal tudi goriški prefekt dr. Pietrostefani. Na osnovi dobljenih informacij je prefekt poslal včeraj sindikalnim organizacijam pismo, v katerem jih obvešča, da vest o premestitvi tovarne hladilnikov iz Krrnina v Padovo ne odgovarja resnici, ker je sam ravnatelj tovarne «California» izjavil, da to ne odgovarja resnici.
Pokrajinska federacija CGIL je vsekakor obvestila o tej zadevi tudi vladnega komisarja pri deželni upravi in deželno odborništvo za industrijo.
Smrt zavednega moža iz
V ponedeljek popoldne so spremili k zadnjemu počitku na mirenskem pokopališču Kristjana Klem-
Zlepa ne bomo našli kotička na zemlji, ki ga ne oživljajo različno oblikovani in obarvani ptiči! Ptiči so človeku od vseh živali še najbolj pri srcu, zato pohitite in si nabavite
3. KNJIGO IZ PREKRASNE
ilustrirane
ENCIKLOPEDIJE
ŽIVAL!
PTIČI
KNJIGA BO NAJLEPSE DARILO ZA VAŠE OTROKE, ŠE BOLJ PA ZA VAS SAME !
tiiaika hdJgaAtiA
TRST - UL av. Frančiška 20, tel. 61-792
seta iz Rupe. Pogreba se je ude-težilo veliko število znancev, pri-jateljev in vaščanov, mnogi so prišli tudi iz Mirna in drugih vasi.
Pokojnik je preminil v nedeljo zjutraj v goriški splošni bolnišnici potem ko je že nekaj let bolehal. Bil je namreč delavec-invalid ter dolgo še brez invalidnine, ki jo je. skromno sicer, pridobil komaj pred letom dni. Vendar pa je bil vkljub življenjskim težavam vedno veder ter ni nikoli klonil. Rad je čital Primorski dnevnik, katerega stalen naročnik je bil do zadnjega in čital je tudi knjige. Med vojno je bil angleški ujetnik v južni Italiji.
Zapustil je ženo Marijo ter tri sinove: Jožeta, Vlada in Minčka. Znanci in prijatelji izrekajo družini ob hudi izgubi iskreno sožajle. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo.
Prošnje za vojaško škodo
Poveljstvo Brigade Pozzuolo sporoča, da so pri poveljstvu polka Cavalleria Piemonte v Trstu odprli stalen urad in poseben odbor za reševanje prošenj za odškodnino, ki jo povzroča vojaščina pri svojih'vajah.
Komisija je kompetentna tudi za občine na Goriškem, med katere
spadajo Tfžič, R,onke. Doberdob, Turjak itd. Prizadeti civilni oškodovanci naj vložijo svoje prošnje preko svojega županstva. Tam bodo dobili tudi podrobnejša pojasnila o zadevi.
Obvestilo bolnišnice o sodelovanju z Enpasom
V	zvezi s sporočilom vodstva splošne bolnišnice v Gorici, da je prenehala veljati pogodba z Enpasom za sprejem njihovih zavarovancev v višje razrede.je vodstvo bol. nišnice poslalo včeraj s4 dodatno pojasnjlo.
V	njem ugotavlja, da je na'Goriškem okrog 24 tisoč zavarovancev Enpasa. Vodstvo goriške bolnišnice noče obnoviti zadevne pogodbe, ki je 7,apadla 31. decembra, ker je Bnpas predložil pogodbeno tarifo, ki je prenizka glede na današnje cene. Dodamo naj, da temu ni krivo krajevno vodstvo ENPAS v Gorici, ker je dala tak odlok vsedržavno vodstvo Enpasa v Rimu. Vodstvo bolnišnice hoče to poudariti zaradi dobrih medsebojnih odnosov s krajevnim predstavništvom Enpasa.
V DVORANI PROSVETNEGA DRUŠTVA <JEZERO»
Goriško gledališče je gostovalo v Doberdobu
Dvorana je bila mnogo premajhna za vse, ki so si hoteli igro ogledati . Srečanje po predstavi
Preteklo nedeljo popoldne so gostovali v prosvetni dvorani v Doberdobu člani Goriškega gledališča iz Nove Gorice. Nastopili so z znano Goldonijevo igro «Tast po sila, ki je bila prevedena v tržaško-slo-vensko narečje. Dvoranica prosvetnega društva *Jezero» je bila za to priliko dopolnjena tudi z novimi zavesami, ki okusno dopolnjujejo njeno opremo. Tokrat je bila tudi prvič ogrevana,
Gledalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano, ki se je tokrat izkazala premajhna, ter pozorno stedili poteku igre in njenim šaljivim zapletljajem, ki so vse prisotne sprarili v dobro voljo, da so z glasnim smehom dali duška svojemu razpoloženju ter z burnim ploskanjem izkazali priznanje igralcem.
Po predstavi so se_ domači pro-svetarji srečali v bližnji gostilni s člani gledališča iz Nove Gorice in njihov vodja je sprejel vabilo za ponovno gostovanje v Doberdobu ter obljubil, da bodo prve dni marca nastopili pri nas s kakšno mladinsko ali otroško igro. Domači so obljubo sprejeli z zadovoljstvom, saj je njihova splošna želja, da bi se taki kulturni stiki nadaljevali, ker bi z njimi nudili več koristne zabave tudi našemu domačemu občinstvu iz Doberdoba in bližnjih vasi.
V Šempetru so pokopali Milana Ščurka
Ob veliki udeležbi znancev in pari jateljev ter vaščanov iz Podgore, Pevme in z Oslavja so v ponedeljek popoldne pokopali v Šempetru pri Gorid bivšega ravnatelja avtopre-voznega podjetja v Novi Gorici Milana Ščurka. Poleg drugih se je pri odprtem grobu poslovil od nje-ga sekretar občinskega komiteja ZK v Novi Gorici, ki je podčrtal velike zasluge pokojnega v NOB i n po njej.
Pokojni Milan Ščurk je bil po rodu iz Podgore in je dočakal 60 let. Po poklicu šofer je kot toliko drugih šel med borbo v partizane, po vojni pa je ostal v Solkanu, kjer je postal direktor Avtoprometa. Njegova žena Vida je domačinka iz Pevme in zato so prišli na pogreb tudi znanci in prijatelji iz
SMRTNA NESREČA PRI GRADIŠKI
Mož is Zdravščine
podlegel poškodbam
Trije njegovi sopotniki so bili ranjeni
Prejšnjo noč okrog 23. ure se je pripetila na državni cesti blizu Gradiške v smeri proti Tržiču prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 41 letni železniški delavec Antonio Visintin iz Zdravščine, Ul. IV. novembra 71. Po nesreči so ga takoj odpeljali v splošno goriško bolnišnico, vendar je dospe, tja že mrtev, ker so mu zdravniki ugotovili prebitje lobanje to je med prevozom podlegel poškodbam Ob isti uri so se peljali četverica prijateljev z avtom ford tau-nus 32-letnega Fulvija Padovana iz Gorice, IJ1. Lungisonzo 103, ki je tudi šofiral. V bližin, gostilne «A1 commercio« pe takoj po ovinku izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil s cesto ter treščil z vozilom
v platano.
Z njim sta bila še 26-letni Sergij Mazzucchini iz Zagraja, delavec, ter 24-letni Sergio Zoržut iz San Piera ob Soči. Kot rečeno, so bili vsi štirje ranjeni in so jih odpeljali v goriško bolnišnico. Padovana so pri držali za 30 dni na zdravljenju zaradi rane na lobanji, na bradi, na levi roki in pretresa možgan. Mazzucchini, ki je bil rojen v Sovod-njah, bo ostal / bolnišnici za 15 dni zaradi udarca v lobanjo, poškodbe desne roke v zapestju in šoka. Zorzut pa bo ostal v bolnišnici 20 dni zaradi udarca v prsni koš, poškodbe leve rame itd.
Karabinjerji iz Redipuglie so u-gotovili tudi precejšnjo škodo na avtomobilu.
Dan emigranta v Čedadt
župnik. Emil Cencič govorj emigrantom
Izidor Predan med svojim nagovorom
Birtičev ansambel «Beneški fantje* med nastopom
Pevme iin z Oslavja. Pri pogrebu je igrala tudi godba in prisotni so bili številni predstavniki krajevnih oblasti.
Znanci in prijatelji izrekajo družini sožalje, ki se tnu pridružuje tudi naše uredništvo.
Zahvala
mestnih, stražita...
Včeraj smo objavili sliko o prinašanju darov na mestna križišča v Gorici za mestne stražnike ob Priliki njihove že tradicionalne «befane».
Poveljnik mestnih stražnikov major Gruden nam je poslal v objavo pismo, v katerem se zahvaljuje v svojem in v imenu podčastnikov in mestnih stražnikov predstavnikom oblasti, ustanov in vsem
zasebnikom, ld so jim ob tej pri-	....^
liki poslali darila.	Najmlajši beneški deklama tor ji v slovenščini
.......................................................................
INTERPELACIJA POKRAJINSKIH SVETOVALCEV
Preprečiti je treba presek Sovodenj s traso avto ceste
Pokrajinska uprava naj posreduje za popravek prvotnega načrta
2e večkrat smo pisali o prizadevanju občinske uprave v Sovod-njah, da bi dosegla sremembo trase za avtocesto na odseku skozi vas ter so predlagali na tem odseku varianto, po kateri naj bi cesto ne sekala središča vasi na dvoje, ampak zavila pred Sovodnjami za sedanjo šolo na levo proti «kamnu» ter se potem zopet vrnila na prvotno določeno traso. Gre za kratko varianto, s katero bi se oesta izognila naselju, kar je na splošno v veljavi pri gradnji avocest in obenem bi povzročili mnogo manjšo škodo sovodenjskemu gospodarstvu. V tem smislu je sovodenjski občinski svet pred časom soglasno izglasoval posebno resolucijo s predlogom zadevne variante ter jo poslal pristojnim oblastem.
Pokrajinski svetovalci KPI Marija Selil, Lorenzo Menecchlno in Bruno Marizza so včeraj poslali o tej zadevi interpelacijo predsedniku pokrajinske uprave dr. Chienta-roliju, v kateri ugotavljajo škodo, ki ')i jo prvotna trasa prizadela lokalnemu prebivalstvu in priznava u-pravičenost spreminjevalnega predloga občinske uprave. Ker je pokrajinska uprava pooblaščena za nadzorstvo nad tem delom, vprašujejo interpelanti, kakšne korake namerava podvzeti pokrajinska u-prava, da se doseže popravek prvotne trase kot ga je predlagala občinska uprava.
Slab ulov cipljev v Iraških lagunah
Tržiški ribiči, ki imajo svojo ribiško zadrugo, so imeli včeraj prvi zimski lov na ciplje. Ulovili so približno sto stotov rib, in sicer približno 80 stotov cipljev in 20 stotov drugih rib, med katerimi tudi' «Svoboda» — Šempeter: «Odsev v nekaj brancinov.	I zlatem očesu«, ameriški barvni
Ribiči so predvidevali, da bodo film, ob 18. in 20.15. iz tekuipičkom lahko krili le 50 odst.1 ..Prvačlm«, «Ubit! Johna Ringa«, a-
stroškov. Z lovom na ciplje bodo ulovili približno 200-300 stotov rib. Z včerajšnjim uspehom seveda ne morejo biti zadovoljni, saj bodo poskušali spet prihodnji teden.
(•urico
CORSO. 17.15:	«Riusciranno i
nostri eroi a ritrovare l’amico misteriosamente scomparso in Africa?«, A. Sordi in Nino Manfredi, italijanski film v barvah.
VERDI. 17.00:	«Tut,ti cadranno in
trappola«, Jt Lord in S. Knight; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.00: «Vacanze sulla costa smeralda«, L. Tony in S. Dionicio. Italijanski film v
barvah.
V1TTORIA, 17.00—21.30: «Nuda per un pugno di eroi«, S. Ashido in J. Kawazu; japonski kinemaskop-ski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «1 due pom-pierni, F. Franchi in C. Ingrassia; italijanski kinemaskopski film v
barvah.
Iršič
AZZURRO. 21.00- Cineforum: «Chi ha paura di Virginia Woolf?» E. Taylor in R. Burton.
EXCELSIOR. 16.00: »Dolcezze del peccatOH, T. Thomas in F. Oliver. Kinemaskope v barvah.
FRINCIPE. 17.30:	«Mayerling», O.
Sharef, C. Deneuve in A. Gard-ner Barvni film.
Nova Gorica:
«Soča» — Nova Gorica: »Hladnokrvni kaznjenec«, ameriški barvni film, ob 18. in 20A5.
meriški barvni film, ob 20,
»Šempas«: «Prekleta sreča«, amerf-š-ko-angleški barvni film, ob 20.
«Kan»l»: danes zaprt, jutri »Camel-lot«, ameriški barvni, ob 20.
«Renče«: danes in jutri zaprt.
«I)eskle»: »šok«, ameriški film, ob 19.30.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’Udine, Trg S. Frančiška 5, tel. 2124.
TRŽIČ
Danes ves dan m ponoči je v Tržiču odprta lekarna a! »Reden-tore«, dr Fitz m Enneri, Ul. Ro-selli 23, tel 72340
KONK.fi
Danes ie odprta lekarna «AU’An-gelo« S Olivetti, Ul. Roma 22 — tel 77019
Za Dijaško matico v počastitev spomina svojega dragega očeta Kristjana Kleni;-eta daruje sin Vlado 5000 lir.
zahvala
Vsem, ki so spremili na njegovi zadnji poti našega dragega moža in očeta
Kristjana Kiemšeta
se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala še č. g. župniku, sosedom, pogrebcem in delovnim tovarišem sina Vladka.
Žena Marija, sinovi Jože z ženo, Vlado in Minček
V Rupi, dne 8. januarja 1969.

llfcfe
Jwi&
SMUČANJE
'v
Mlada Avstrijka Gertrud Gabi odlična tudi v Grindelv/aldu
Gabiova vodi po zmagah v Oberstaufnu in Grindelvvaldu tudi na lestvicah za svetovni pokal
GR.INDEL.WALD, 7. — 20-ietna vstrijka Gertrud Gabi je zmagala slalomu na mednarodnem žen-<em smučarskem tekmovanju v irinde’waldu.
Gabiova je zmagala že prejšnji ■den v Oberstaufnu in je tako o-ravila že svoj drugi veliki sezon-ci podvig. Graciozna Gabiova je '.ko trenutno tudi na prvem mestu stvice svetovnega pokala za sla->m in za alpske discipline in to velikim naskokom.
Mlada Avstrijka je zmagala nad se prepričljivo. V obeh spustih je Dbeležila najboljši Sas in torej po spehu v prvi vožnji ni taktizirala.
drugim spustom je celo še bolj avdušila kot s prvim, saj je vozi-i izredno borbeno in tehnično do-ršeno. Nobena tekmica je ni u-oela ogroziti niti od blizu, saj so se dosegle precej slabše čase.
Med ostalimi tekmovalkami je ožila zelo zanesljivo Francozinja 'amose. presenetile pa so tudi mla-e Američanke, saj so med drugim asedle odlično tretje in četrto meto. Zelo dober uspeh je dosegla udi Italijanka Cipolla. ki se je u-rstila med prvo deseterico, 'ekmovanje v slalomu e prineslo take rezultate:
1.
2.
3
4
5.
7.
8. 9.
Gertrud Gabi (Avs) 87"56 Annie Famose (Fr.) 89"15 Kiki Cutter (ZDA) 89" 54 Judy Nagel (ZDA) 89"71 Fernande Schmid-Bochatay (Svi.) 90"88
Rosi Mittermaier (Z. Nem.) 90"91
Florence Steuer (Fr.) 90"98 Gina Hawthorn (VBi 91”89 Glorianda Cipolla (It.) 92”60 10. Ingrid Lafforgue (Fr.) 93"48 ,estvica za svetovni pokal alpskih disciplinah:
1.	Gertrud Gabi (Avsi 70 točk
2.	Annie Famose (Fr.) 46
3.	Kiki Cutter (ZDA) 44
4.	Jud.v Nagel (ZDA) 31
5.	Francoise Mačehi (Fr.) 29
6 Rosi Mittermaier (Z. Nem.) 26 7. Olga Pa 11 (Avs.) 20 8 Marylin Cochran (ZDA) in Fernande Schmid - Bochaty (Svi.) 16
10. Ingrid Lafforgue (Fr.) 14 Lestvica za svetovni pokal v slalomu
1.	Gertrud Gabi. 50 točk
2.	Annie Famose in Judy Na-
gel 31
4.	Kiki Cutter 19
5.	Marylin Cochram 15
6.	Glorianda Cipolla 10
7.	Fernande Schmid-Bochatay 8
8.	Florence Steuer 7
9.	Cathy Nagel m Rosie Mittermaier 6
Lestvica po državah
1.	Francija 240 točk
2.	Avstrija 234 ZDA 101 Švica 38 Z. Nemčija 32 Italija 14 Velika Britanija 6
3.
4.
5.
6. 7.
Hill III
Filiale pokala pokalnih prvakov bo v Baslu
BERN, 7. — Evropska nogometna zveza je danes sporočila, da bodo odigrali finalno srečanje tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov letos 21. maja v Baslu.
TENIS
Zmaga Panatte v Melbournu
MELBOURNE, 7. — Na mednarodnem odprtem teniškem turnirju v Melbournu' je Italijan Pa-natta premagal Japonca Sakaia s 3:2 (6:4, 5:7, 6:3, 2:6, 10:8) In se uvrstil v tretje kolo.
' fCOŠAftKA
Partizani iz Tirane prispel v Italijo
MILAN, 7. — Danes je prispela z letalom iz Tirane ekipa albanskega državnega košarkarskega prvaka Partizani, ki se bo v četrtek srečala v Cantuju v povratnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov z italijanskim prvakom Oransodo.
Prva tekma v Tirani se je končala za košarko z dokaj nenavad-
nim izidom. Rezultat je bil namreč neodločen 73:73.
V albanski ekipi je dopotoval tudi odlični strelec Fagu, ki je v prvi tekmi v Tirani sam poslal skozi koš Oransode 48 točk.
Postelja namesto doskočišča
NEW YORK, 7. — Olimpijski zmagovalec v skoku v višino Ame-nikanec Dick Fosbury je danes izjavil v New Yorku, da je po svoji zmagi na olimpijskih igrah prejel vrsto protestnih pisem od staršev mladih atletov. Večina teh staršev mu je namreč pisala, da njihovi sinovi trenirajo po olimpijskih igrah skok v višino v novem Fosburyjevem slogu ter uporabljajo namesto doskočišča — posteljo. Te pa seveda takih skokov ne vzdrže in so jih že celo vrsto nepopravljivo polomili.
Fosbury je seveda pri vsej stvari povsem nedolžen, in v ZDA se postelje njegovih mladih posnemal-cev rušijo še dalje.
Odbojkarji Bora v soboto niso zaigrali posebno dobro proti CRI)A, vendar je tudi to zadostovalo za zmago
ekipi
ODBOJKA
SKUPNE PRIPRAVE B REPREZENTANCE
Na pripravah v Bologni borovci zapustili dober vtis
h B moštva bodo črpali igralce tudi za A reprezentanco
Včeraj so se vrnili v Trst igralci Bora, ki so jih uvrstili med kandidate za italijansko državno B reprezentanco. Kot je znano so vključili med kandidate kar štiri borovce in sicer so bili to Edi Plesničar, žarko Uršič, Igor Orel in Radovan Fučka. Bor je bil edino italijansko društvo, iz katerega so povabili toliko igralcev.
V	Bologni je 25 kandidatov iz vse Italije opravilo dvodnevni preskusni trening, na katerem se sicer niso naučili ničesar novega, kar niti ni bil namen Italijanske odbojkarske zveze. Tehnično vodstvo FIPAV je glede na to, da je prvič sklenilo uvesti tudi B reprezentanco, sklicalo te igralce, da bi jih preskusilo ter spoznalo njih sposobnost in možnosti.
V	tem smislu je bil urejen tudi dvodnevni »trening«. V nedeljo so odbojkarji odigrali med seboj dve srečanji, ki sta dali zveznemu trenerju Federzoniju prve indicije o vrednosti posameznih igralcev. Naslednjega dne, v ponedeljek, so bili v jutranjih urah na vrsti razni testi, na katerih so se vsi naši fantje odrezali res imenitno, saj so bili povsod skoraj ali pa povsem najboljši. Izkazali so se tako
v testih za odriv, kot tudi za moč.
Na podlagi prvih dveh internih tekem in testov je tehnično vod stvo sestavilo zametek ekipe, ki je v popoldanskih urah nastopila proti Virtusu. Odigrali so pet setov. Virtus je sicer zmagal s 4:1, vendar pa je šel ta poraz v precejšnji meri na račun dejstva, da so bili kandidati za reprezentanco dokaj neuigrani (saj so prvič igrali skupaj) in pa seveda, da glavni cilj te tekme ni bila zmaga, temveč igra kot taka Federzoni je v prvo šesterko takoj uvrstil dva borovca: Uršiča in Plesničarja, ki sta se na igrišču izkazala zelo dobro, posebno Plesničar, ki je blestel na mreži kot tolkač, medtem, ko je imel Uršič smolo: na drugi strani mreže je naletel na izredno uspešen blok in tako je lahko le nekoliko redkeje pokazal svoje lastnosti odličnega tolkača.
Igralci Bora so tehnično vodstvo tega treninga prijetno presenetili in Federzoni je oba tolkača, Plesničarja in Uršiča takoj vključil v ožji seznam kandidatov za reprezentanco, ki se bo zbrala na skuprnh pripravah zopet februarja meseca
Federzoni je tudi povedal, da so B reprezentanco ustanovili kot ne-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
OD DANES DALJE NA JUŽNEM TIROLSKEM
Sedem dni tekmovanj v smučarskih tekih
BOČEN, 7. — Od jutri do 14. t. m. bo v nekaterih krajih na Južnem Tirolskem Mednarodni teden smučarskih tekov. To bo letos največja tovrstna prireditev v Italiji, saj se je bo udeležilo nad 200 tekačev iz 12 držav.
Svoje sodelovanje so že zagotovili najboljši tekmovalci na svetu. Italija, katere reprezentanca se je včeraj vrnila z večtedenskega skupnega treninga na švedskem, bo na-
V ponedeljski tekmi Zaria — Inter SS je bil Mirjam Žagar (razkoračen sredi slike) med najnevarnejšimi bazovskimi igralci
stopila z vsemi svojimi najboljšimi tekači, kot so Nones, Manfroi, brata Stella, Serafini, Stuffer, Kost-ner, Bacher, Favre in drugi. Švedi so napovedali Pettersona, Boellin-ga, Aaslunda, Sandstroema in druge. Med Norvežani bodo tudi Mar-tinsen, Tyldum, Groenningen, Eg-gen in še več odličnih tekačev. Sovjeti bodo poslali svojo prenovljeno reprezentanco, prav tako pa tudi Finci.
Jutri bodo začeli z uradnimi treningi, v petek pa bo na vrsti prvi nastop in' sicer v teku na 7,5 km za mladince in na 15 km za člane. V nedeljo se bodo tekači pomerili na progah 10 km za mladince in 30 km za člane, v torek pa bodo prireditev zaključili s štafeto 3x10 km.
Mednarodni teden smučarskih tekov na Južnem 'Tirolskem bo ena največjih letošnjih tekaških prireditev sploh.
HITROSTNO DRSANJE
SMUČANJI
NA ZIM0VANJU SPOT V KRANJSKI GORI
Smučarji so v treh tečajih pridobili obilo novega znanja
Letošnje zimovanje je bilo doslej najuspešnejše - Nov tečaj SPOT v Črnem vrhu
ŠPORTNIK LETA 1968
Za Norvežane: Anton Maier
OSLO, 7. — Norveški športni časnikarji so izbrali 30-letnega Antona Maierja za najboljšega norveškega športnika v letu 1968. Majer je evropski, svetovni in olimpijski prvak v hitrostnem drsanju.
iiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiii
OB VESI ILO
Kot prejšnja leta je SPDT tudi to zimo organiziralo tradicionalno zimovanje v Kranjski Gori, združeno s smučarskim tečajem. Zimo-vanja se je letos udeležilo 20 tečajnikov, ki so stanovali v domu »Zrenjanin«.
Po mnenju vseh tečajnikov in tu di vodstva je bilo letošnje zimovanje doslej najuspešnejše, kar j;b je organiziralo SPDT. Vzdušje med zimovalci je bilo ves čas na višku, izvrstno pa so se počutili tudi v treh tečajih, v katere so bili porazdeljeni pač po stopnji svojega smučarskega znanja.
V	prvem tečaju so bili zbran; popolni začetniki, med katerimi je večina sploh prvič stopila na smuči Ta tečaj je pokazal največji napredek, za kar gre seveda zasluga predvsem dejstvu, da so se tečajniki imeli priložnost že od samega začetka naučiti te veščine pod strokovnim vodstvom in so se s tem izognili vsem običajnim napakam, katerim tako radi podležejo samouki. Člani tega tečaja so na zaključnem tekmovanju dosegli kar lepe uspehe in so pov^m zadovoljili ne le s svojimi sposobnostmi v spustih, ampak tudi z lepim slogom vijuganja.
V	drugem tečaju so se zbrali tisti smučarji, ki so vožnjo na smučeh sicer že nekoliko obvladal:, vendar pa je bilo to njihovo znanje večinoma ne le nepopolno, ampak tudi napačno. Smučarski učitelj je moral zato največ časa posvetiti odpravljanju napak in tu-
Športnn društvo Breg obvešča člane svoje moške odbojkarske ekipe, da bo redni trening jutri, v četrtek, 9. t. m. ob'18.30.
koliko višjo stopnjo znanja, s katerim se bodo okoristili tudi na nekaterih letošnjih tekmovanjih, zlasti na zimskih športnih igrah SPDT v Črnem vrhu, ki bodo letos meseca februarja.
Omenili smo že, da je to zimovanje uspelo res zelo dobro. Precej «zaslug» za to ima poleg drugih okoliščin tudi dejstvo, da je bilo med vsem tečajem vreme smučarjem izredno naklonjeno. Ves čas je bilo sicer dokaj hladno, vendar pa čudovito sončno vreme, zlasti pa — kar je glavno — izvrsten sneg. Ker med vsem tečajem ni prišlo ne samo do nobenega zloma noge, ampak sploh do nobene poškodbe, lahko rečemo, da je bil uspeh tega tečaja res vsestranski.
SPDT ne namerava prenehati s svojimi zimskošportnimi pobudam; s tem tečajem v Kranjski Goi:. V Črnem vrhu nad Idrijo bo odslej vsako nedeljo organiziralo smučarsko šolo, v kateri bodo imeli priložnost še bolj izpopolniti svoje znanje ne le začetniki, ampak tudi že bolj izurjeni smučarji. Vodstvo planinskega društva vabi zato vse udeležence tečaja v Kranjski Gori, kot tudi tiste, ki so bili na podobnem tečaju v Gorjah pri Bledu, da se prijavijo tudi za tečaj v Črnem vrhu, kjer bodo lahko še bolj izpopolnili in utrdili tiste osnove svojega znanja, ki so ga pridobili med novoletnimi počitnicami. Naši mladi smučarji se morajo zavedati, da njihovo znanje,
nudila popolno obvladanje smuči in užitek v beli opojnosti, bolj ambicioznim pa tudi nastopanje med tekmovalci.
JOŽE CESAR
Smučarski skoki v Zahonuii na Koroškem
kakšno «preddverje» A reprezentance. Prva državna reprezentanca bo torej v bodoče črpala igralce za izpopolnitev svojih vrst iz drugega nacionalnega moštva, zato imajo vsi člani B moštva velike možnosti, da se v doglednem času uvrste v prvo reprezentanco. Sodeč pa vtisu, id so ga zapustili pri zveznem treneč ju Federzoniju s svojo igro in svo-p jimi sposobnostmi borovci, lahko® rečemo, da imajo že danes neka-P teri med njimi dokajšnje potencial-1 ne možnosti za vstop v italijansko®
A reprezentanco.
ATLETIKA
Bo šla Vera Nikolič v Zagreb ali Beograd?
NIS, 7. — Jugoslovanski športni
tisk je v preteklih tednih precej pisal o prestopu znane jugoslova^ ske atletinje in svetovne rekordefj ke v teku na 800 metrov Vere Ni'r, količ k zagrebškemu atletskem1« klubu Dinamu. Nikoličeva je naiFri reč sama pred časom napovedala« da bo — potem, ko je izstopila >*' svojega dosedanjega matičnega društva Morave v Čupriji — P°f stala članica zagrebškega Dinami1 kjer so ji baje ponudili za prestoP* zelo ugodne pogoje. V Zagrebu sj*1 jo res v zadnjih dneh nestrpnC pričakovali, vendar pa se slovit^ atletinja (ki se je na letošnjih olimc pijskih igrah v Mehiki tako žalflt stno proslavila z... odstopom), ko£, vse kaže, nenadoma premislila, il Svojega trenerja Langa je na^d reč po telefonu obvestila, da /1 nudi zelo ugodne pogoje za prestol) tudi beograjski Partizan in tudb njeni starši so bolj navdušeni noj zamislijo, da bi se preselila v Bew grad, kot pa v Zagreb. Tako količeva zdaj koleba med prestol nicama obeh jugoslovanskih repjj® bilk in ne ve, za katero bi se o®* ločila.	JI
Verjetno sta tako Dinamo MR
Partizan ponudila Nikoličevi si#*
vabljive, toda tudi več ali enake pogoje. Morda zdaj
................. A.
ma«£
Vet,
čaka, da bi eden ali drugi potulv\ še kaj več...	T
fr
di
KONJSKI ŠPORT
ZAHOMEC, 7. — Slovensko koro ško športno društvo v Zahomcu je tudi letos priredilo mladinsko tekmovanje v smučarskih skokih, na katerem so sodelovali najboljši mladinci iz Avstrije in Slovenije. Predstavniki Slovenije so v štirih starostnih kategorijah osvojili le eno zmago, Korošci pa tri, od teh dve domačini iz Zahomca.
Razprodaja dirkalnih konj
MELBOURNE, 7. — Znanega
I
Lpinskega milijarderja Feliksa ‘j
maela so suspendirali za dve •% ti, ker se je njegov konj FoU#) «siabo obnašal« med neko dihali Ysmael se je zaradi te kazni raj/
jezil in je sklenil prodati vseh Jv
dirkalnih konj, ki sto milijonov lir.
so vredni v
Jj
di v tej skupini se je na zaključ- kljub dosedanjemu strokovnemu
nem tekmovanju poznalo, da jo je vodil strokovnjak.
V tretji skupini je smučarski u-čitelj posredoval tečajnikom že ne-
vodstvu še ni povsem popolno in še vedno potrebujejo skrben nasvet strokovnjaka, da bi dosegi:, tisto kakovostno raven, ki bi jim
:s	J
Med najbolj navdušenimi udeleženci tečaja SPDT v Kranjski gori te
bila dekleta.	,ri
=§,
TALMAEE PO WEL L
MORA
NEKDO
UMRETI
Bojim se iti domov nocoj. Toda šel bom. Na plaži Coqui-ne je ljubka hišica v modernem slogu, z razgledom na Mehiški zaliv. Predel te plaže ni za onega, ki nima mnogo denarja.
Zena, izredno lepa in vdana me pričakuje: moja žena Do-reen. Sva v središču elitne družbe, privlačnosti in elegance. Vsakokrat ko greva v restavracijo, nama postrežejo posebne jedi. In vse je šlo po sreči. Nihče ne sumi, kako sva prišla do toliko denarja. Tujec bi mi lahko zavidal.
dal pet let življe-mi ne bilo treba
A nocoj bi nja, da bi iti domov.
Doreen ni poznala mojega položaja, ko sva šla na ono zanimivo potovanje pred šestimi meseci; šla sva na lov Takrat sva bila poročena šele nekaj tednov. Spoznal sem
jo v Atlanti na službenem potovanju.
Rekel bi, da sva bila še tujca, imel sem pa občutek, da je zelo občutljiva, a obenem močna in nisem vedel, kako bo reagirala, če bi ji povedal, kakšno je moje stališče.
Zabavala sva se imenitno. Malokatera ženska bi prenesla vročo klimo Južne Georgije, močvirnate hoste, temne in komaj prehodne, kače, aligatorje, nič je ni prestrašilo. Niti panter.
Šli smo v Okeefanokee lovit jelene. Odkril pa sem sledi panterja pozno popoldne in hotel sem, da se Doreen vrne. A ko sem ji to rekel, me je čudno pogledala.
«Enos,» je rekla, «nikoli ne bi mislila, da si plašljivec. Si močan, odkrit, brutalen, trmast in surov, vse to je pa le videz.« Zasmejala se je, besede pa je izgovorila resno.
«Ne bojim se zase,« sem ji odgovoril.
«Zame se ne smeš nikoli bati,« mi je razburjeno odgovorila. »Hočem te videti, kako boš opravil s tisto mačko.«
Kakih dvajset minut pozneje sem oddal strel. Videl sem zver, ki se je priplazila iz palmovega gozdička in ustrelil. Meril sem previsoko, panter je zatulil, v skoku se je zavrtel v zraku in se divje pognal proti meni.
Doreen se ni ganila. Čakala je, da bom zadal zveri smrtni strel in ko je panter mirno obležal, sem bil jaz tisti, ki si je moral obrisati potno čelo. Doreen se je približala živali. Kri, ki je tekla iz rane, je že privabila roj muh in komarjev.
«Glej, Enos,» je vzkliknila, «še je življenje v njej, in življenje kaplja rdeče in toplo. Ali ni bila mogočna v hipu smrti?«
Stresel sem se. «Da!» sem odgovoril. «Da, toda sedaj se vrniva v taborišče.«
Medtem, ko sem jaz počival, je Doreen pripravljala večerjo: zajčka na ražnju in suhe piškote. Ko sva povečerjala, sva šla v šotor, ki je bil zavarovan z mušnico proti napadom žuželk. Zunaj je pragozd začel živeti nočno življenje. Bila je simfonija naj-
različnejših glasov: črički, žabe, šumenje, šepetanje in tu pa tam kak krik.
Doreen me je objela, in vzel sem jo v naročje. «Enos, danes si bil čudovit z onim panterjem.«
Ob sami misli na to, je hitreje sopla in na svojih prsih sem čutil močne utripe njenega srca.
«Ubil sem tudi še druge,« sem pristavil.
Z dlanmi je prijela mojo brado in me .vprašala: «Kaj ti je, dragi? Ngkaj te teži. V tem trenutku si daleč od mene. Enos.»
«Delo,» sem odgovoril. ((Ničesar, kar. bi te moglo zanimati.«
«Saj sem vendar tvoja žena. Povej mi!«
«Se strinjam,« sem rekel in se zazrl v njene oči. Bile so velike in globoke, temne in žametne. V medli svetlobi laterne so se mi zdele še večje in še bolj črne kot njeni vranji lasje.
«Sem v stiski:« sem začel čez trenutek, «v resni stiski. Lahko me poženejo tudi v ječo.«
«Zakaj ?»
«Vzel sem denar, ki ni bil moj.»
»Komu si ga vzel?«
»Samu Finkensu.«
«Tvojemu družabniku v podjetju?«
«Točno! Ti veš, da sva veliko potrošila v zadnjem času, Doreen. Hiša je bila zelo draga, čeprav je bila dobra kupčija, a stala je veliko denarja.«
«Ti je žal, Enos?«
»Ne, ni mi žal,« sem odgovoril.. ((Dejstvo je, da je denar skopnel. Sam in jaz sva se pogajala za neko veliko kupčijo. Moj delež pri dobičku bi pokril vse najine izdatke in vrnil bi vsote, ki sem jih dvignil, ne da bi o tem obvestil Sama. Toda trgovina se je izjalovila in Sam je odkril primanjkljaj, še preden sva midva odpotovala. Rekel mi je, da naj le greva, med tem časom pa naj premislim, ali da se umaknem in oddam vse imetje v njegove roke ali če bi hotel za kako leto v ječo.«
«Kako? Ta strupena kača!« je vzkliknila Doreen. V njenem glasu sem začutil sled občudovanja. «To je pravo izsiljevanje!«
«Točno!»
«Ne boš si tega dovolil, Enos,, kajne?«
«Kaj pa naj naredim drugega?«
Pogledala me je s čudnim izrazom v očeh. «In vprašaš mene, jaz sem ženska. Ti,
mož, vprašaš žensko, kaj ti je storiti?«
Zardel sem in nato dejal: «Rekel sem ti, da te nočem videti zaskrbljeno. Bom že našel način, da se izvlečem, boš videla.«
šla je k svoji postelji in se ulegla. Prižgal sem si cigareto in jo pokadil. Vzel sem si drugo in ko sem jo hotel prižgati, me je Doreen vprašala:
«Enos!»
«Da!»
«če bi se Samu kaj zgodilo, kaj bo potem s podjetjem?«
«Vzel bi jaz njegov delež, ne bi bilo nekaj nenavadnega v podjetju dveh družabnikov.«
»Dobro! Ti nisi niti za hip okleval, ko je panter skočil proti tebi. Ali ne? Enos?«
Oblil me je mrzel pot od glave do nog.
«Hočeš reči naj ubijem Sama?«
«Saj si že prej koga ubil.«
»Da! A bila je vojna.«
«Tudi to je vojna. Kakšna je razlika? Neznanec olivne ali rumene barve te v džungli napade. Ti ubiješ njega, preden on tebe in vsi rečejo: Čudovito! Prav storjeno! Mož na mestu!« Sedaj te zasleduje nekdo v drugačni džungli in z umazanim orožjem. Za dobrobit naju obeh, imaš dolžnost, da
se braniš!«
«Razlika, Doreen, je samo v neki mali stvari, ki se imenuje zakon.«
Vrgla je glavo na blazino in se začela smejati, nato se je naslonila na laket in izzivalno uprla oči vame, da sem izmaknil svoj pogled.
Obrnila se je proti šotoru in rekla: ((Mislila sem, da sem poročila značajnega moža.« Njen glas je bil zadirčen in razočaran. In jaz sem se bal njene reakcije na novico, da sem si prilastil denar, ki ni bil moj!
Obrnil sem se tudi jaz, a nisem mogel zaspati. Nepremično sem ležal in poslušal zunanji nočni šum, vedel sem, da tudi ona ne spi.
Nazadnje sem jo vprašal: «In kaj naj naredim?«
«Kako si vedel, da ne spim, Enos?« je vprašala.
((Mislil sem. Stavil sem ti vprašanje?«
«Jaz bi to naredila s pričami. Potem bi poklicala policijo, oddala bi orožje. Nato bi sledila sodna razprava. Na ta način, kadar bi me sodniki oprostili, ne bi bilo več ne varnosti kakih iznenadenj.«
«Ah, tako ti misliš? Jaz izpovem svoj zločin in sodniki
me oproste, kot bi se ničes*1 ne zgodilo?«	jz
Sedla je na ležišče in ^
obrnila proti meni. Njen raz je bil spremenjen, kot &r dobil druge oblike. Mehko 5S: je zasmejala.	>s
«In kdo je govoril o zl0#.n nu, Enos? Ti veš bolje K™ jaz, kakšni so ljudje tu na jjz gu Georgije, poznaš ni:h0'! zakone, njihov način življenj?1' kako gledajo na moralo. sliš, da bi sodno razsodišča, sestavljeno iz takih ljudi b''ie pripravljeno obsoditi človsi^ii ki je hotel obvarovati čsSjt svoje družine?«
Hotel sem ji reči, da naj ^čj ha. nisem mogel misliti, da umoril Sama, čeprav je bil oduren, neusmiljen človek L? me spravil v položaj brez V hoda. Uporabil bi vsakr^jj orožje, ki bi ga imel na ^ k poiago In to je dokazal ‘a
Trdo sem delal. Moj de;( pri kupčijah je bil močan ij je imel veliko vrednost, t Sam je bil podel in njeg0<* odločitev, da bi izkoristil Ut®] položaj, da bi dal roke na ^ lo imetje, mi je bila dolFj,
VJa
Ni mi pustil druge poti. 'j
del je, da misli na ječo bi prenesel. Torej je sam ^sc
tel tako.
J
LKKRNISTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON vnaprej, četrtletna 2250 lir. polletna • 4 400 lir. celoletna 8 100 Trst U-5J74 - -.Za SFRJ:. AD1T, DZS Ljnhdana Stari trg 3/1
61
93 808 ln 94 638 - Poštni predal	559 - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica 24 Maggio 1/1, Teleton	33-82 - UPRAVA:	TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 — NAROČNINA: mesečno Hill)	lif,	;
lir, SFR.) posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinariev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega "»n
telefon 22 207. tekoči ra-Nm pri	Narodni1 banki v Ljubljani -	501 -3-270/1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150; finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi	M•
hPSPria _ Oglasi za tržaško ln gor.ško pokra lino se naročajo pn opravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Shcietš Publicitft Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst