PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, sobofa, 30. junija 1945-Lelo l.šlev. ki Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2.- liri Pomen San Francisca Zadnja tri mesece je svet dogiv-Ijaj dogodke, ki so po svojem zgodovinskem pomenu, po svoji samimi. in senzacionalnosti presegli vse, kar se je kdaj na svetu dogajalo, Pomislimo samo, da je v *° dobo padla smrt Mussolinija, pa-<*®° Berlina, poraz in kapitulacije Nemčijo, da je Hitler umrl ali izgi-smrt Goebbelsa, da so Goerin-90 Wli itd., itd. Vse, kar si je mir roljubvA svet dolgih pet let 'želel, ** & zgodilo v razdobju dobrih dveh mesecev. Spričo tega uh čuda, da svetov-ha javnost skoro ni našla časa, da P°*veti dovolj pozornosti drugi, Prav tako vazni stvari, konferenci V San Franciscu. Ce so pisali ča-*°ptti kaj več o njej, so bralci z °vr>* preleteli naslove in Mi na/prej P° rubrikah, ki so bolj tvleklen. Sedaj, ko je konferenca v San runoijcu končana, sedaj ko je bir “aktjučena s polnim uspehom, ***P°diobi, da ji pričnemo posve-'UenJ pozornosti. Besom končni cilj ohraniti in zor svetu trajen in pravičen _ / priča o veličini naloge in o ^žuosti konference. Na vseh bo- Pred volitvami Edevtove izjave in odgovor v Angliji Oaifly Heralda" mednarodnih konferencah se k**0 državniki sklicevali na pogla-M točke ustanovne listine ruženih narodov, ki je bila te ** P°dpi»atna v San Frančiscu. Po-**** *e listine bo spet Sele počasi ^Poznaval, spoznaval ga bo pravil-***** «b sami uporabi listine • T nefca; ozirih pa se da pomen ^Hfčrence in njenega zaključka 'Tv*tan*yone listine — že danes 'Prtvideti, Brusivo narodov, ustanovljeno ™ svetovni vojni, ji je zasta-nafe(,0 prav tako kot konfeta, v Soh Franciscu, poskrbeti mir. Toda v Društvu na-«i bilo dveh mogočnih sil: ameriških držav in So-zveze. Danes sta v organi-tudi ti dve sili v družbi z 1,8 narodi sveta, ki pred-‘Ortjajo v gospodarskem in vojaS-^ Pogledu skoraj ves svet. Težka naPafca, na kateri je trpelo Družbo narodov, je s tam popravljena. ti Med tem ko se je Društvo na-’■«**) izgubljalo v ideoloških raz-^bah, ko so njegovi prestavni-varovali mir s samimi konfe-notami, protesti ali kve-* gospodarskimi sankdja-’ 'bled tem ko so reakcionarne si- * Sabljale demokratična načela narodov srn tmperialisHČ-_ haorte; med tem ko so napa-j^ne akcije Japoncev, Mussolinija Bitlerja ostajale brez kasni, se ha organizacija postavila ■.konkretnejšo, prakttčnejšo pod-Za praktično zavarovanje mi-namreč predvidena medna-vojaška organizacija z med-^ °dntm vojaškim odborom, ki navifoifih posebnega varnost-“te j*?8ta vsak poizkus napada r*av® na drugo zatrla z oro-mtf ‘ bi vsa prizadevanja za je . bporazum spodletela. Tako bil v te) bivstveni točki velik korak naprej. * važnejša pa je ustanovna »ato, ker dokazuje, da je tamHčdlm gledanjem, kljub ^^rQt°vanju v tej ali oni stvari najti pot do sporazuma. *°Pnifci Združenih narodov so j*1 do sporazuma kljub naštetim deloma tehničnega delo-bi rekU, zlega razdiralnega ^dja. Kolikokrat so obtičali raz. ?®y®rt zaradi različnih načinov (*-zaradi različnih prcdloie-ri* *tavkov, da celo radi posmn.cz-^ b««odi. Potrpljenje, uztrajnost iviernost pa so vse take težave .^hdgale. Mnogovedjo nevarnost f Nesporazum so prestavljali razni 1*#0io»iarni elementi deloma tudi ^ samimi zastopniki narodov. Se «4. Pa iwsn konference, katerih °tlj je bil raadvojitev zavea-Sem spadajo senatorji ^ji, Tafti, ljudje Heartove-«3 0n°erna, znani izohvcionisti, ki nekoč poganjaM za to: da os-*ni*riha tzven vojne, ker so frhj p Evropi zmago fašizma Tn *hkrbt>'la' S° 40 ki so po ti-jinom napadu Japoncev na ** n tiaTb°W nekaj časa utihniti, % 2^bntfi, ob bližajočem se pora-9rhčije pa spet odprli svojo tr-*°. 8 *° napadr na Sovjetsko zve- opustili so izotiicionizem, P® so razpre jati mreže sve-ff,,, ^a^oije z obiski po Bpaniji, OjPafcfei, Turčiji, Vatikanu itd. terat so njih nazadnjaški ti-* mastnimi naslovi \ forenoa je obtičala», sNobenfh "NiT* m *POra*nm v San Fran-th^/ttioročila o neuspehih kon-San Francisco soslmbdtid. ,J5(i Ustili v zSan Fiascos. obtožb London, 29. — Laburistični list «Daily Herald» pravi v uvodnem članku pod naslovom: «Edenov govor* med drugim: V svojem govoru preko radia je g. Eden dejal: Poglejte samo Združene države, poglejte, kako »e je ta država v kratkem času petih let spremenila iz skoro neoborožene države, izvzemši ameriške mornarice, v največji vojaški arzenal in najmočnejšo vojaškd silo na svetu! Kako se je to zgodilo? Vsekakor ne na podlagi socializma, je dejal g. Eden, kajti nobena dežela ne zaupa bolj privatni iniciativi kakor Združene države. To je eden najglavnejših argumentov v korist tortyjevcev proti laburistom. Mi moramo, nadaljuje Daily Herald*, odgovoriti z besedami: Poglejte samo Rusijo, kako je ob koncu prejšnje vojne brezupno zaostala, pa se je vendarle pokazala sposobno, da vzdrži, odbije in razbije mnogo težje napade hitlerjevske Nemčije, kakor sta jih pretrpeli Velika Britanija ali Amerika. Sposobnost in hrabrost Sovjetske zveze je rešila svet v kritičnem obdobju te vojne. Duh njenih narodov, sposobnost njenih generalov ter podjetnost onih, ki so v Sovjetski zvezi delali načrte, je iznenadifla njene prijatelje kakor tudi sovražnike. Toda to čudo, ki ga je pokazala Sovjetska zveza, vsekakor ni doseženo s privatno iniciativo, To je bil podvig dežele, v kateri je kontrola države na vseh popriščih popolnejša kakor v katerikoli drugi deželi. «DaHy Herald* podčrtava nesmisel primerjave z Združenimi državami Amerike, ki si jo je izbral Eden v svojem govoru. Prav tako ne zahtevajo laburisti za Anglijo stvari, ki jih je Sovjet, zveza ustvarila doma za sebe, kajti v Rusiji je mnogo stvari, ki si jih britanski laburisti ne želijo. V zvezi s tem, da se je Eden dotaknil notranjega vprašanja Anglije in potrebe mobilizacije vseh nacionalnih sil, podčrtava «Daily Herald*, da je konzervativna stranka že davno imela priliko, da to dokaže z delom G. Eden govori, da je treba angleškemu narodu kriti najosnovnejše dnevne potrebe. Konzervativna stranka je sprejela zakone, ki so dale ko od tega, da bi zadovoljili potrebe angleškega ljudstva. Proces mobilizacije vseh narodnih sil, zaključuje «Daily Herald*, ne more biti objavljen le s prazni-jpi besedami. To je proces, ki zahteva korenite ukrepe, a prav g. Eden nasprotuje takim ukrepom. Ugotovitve Staff-fforda Crippsa London, 29. Reuter. — Str Staf-ford Cripps je v svojem volilnem govoru v Oxfordu dejal: «Ce moremo upati v mimo obnovo Evrope, potem mora biti ta zgrajena na podlagi levičarskih vlad, ki danes vstajajo v Evropi. Ce imamo vlado, ki predstavlja stare vodeče razrede in stare monarhije, potem drvimo v nevarnost. Naša povezanost s Sovjetsko zvezo je življenske važnosti za bodočnost Evrope, ki je viharno središče »veta. Mi moramo pomiriti Evropo in se izogniti ponovni vojni. Edino pot, za Veliko Britanijo i Sovjetsko je, da se sporazumeta v vseh stvareh. Ce želimo zagotoviti trdnost odnošajev s Sovjetsko zvezo, moramo imeti vlado, katera z razumevanjem in simpatijami veruje v namene sovjetskega ljudstva. Laskyjev nasvet Churchillu Beograd, 29. Tanjug. — Agencija Reuter objavlja govor Laskija, predsednika laburistične stranke, ki je dejal, da se dtvi Churchillovi vlogi v vojni, da pa je sedaj v interesu njegovega ugleda, ki ga bo imel v zgodovini, da s 26. septembrom zapusti svoje mesto in v miru piše spomine o vojni. Poljski sporazum „KrasnaJa zvezda" o njegovi utemeljenosti In veljavi na osnovi krimskih sklepov Moskva, 29. Tass. — V svojem komentarju o poljskem sporazumu, sklenjenem v Moskvi, pravi list «Krasnaja zvezda*: Poljsko vprašanje ge je rešilo v skladu z odločitvami krimske konference in v korist poljskega ljudstva, ki gradi na svoji, od nemških fašističnih zločincev osvobojeni zemlji novo življenje a podporo Rdeče armade. Ta sporazum je bil nemogoč, dokler so neki ljudje poizkušali zanikati zgodovinski pre-okret, ki se je pojavil v življenju poljskega ljudstva, ki je bilo proti sramotnemu protiljudskemu režimu Pilsudskega. Nasprotno je sporazum postal možen, čim so javni možje v Poljski ter nekateri demokrati v tujini, ki Se doslej niso uveljavljali v velikem delu, ra zvneli in spoznali, da povratek v preteklost ni mogoč. Morali so spoznati zlasti to, da je življenjski interes poljske vlade, da ohrani prijateljske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza je mogla v interesu lastne varnosti kakor tudi varnosti Poljske in vse Evrope priznati le sedanjo Poljsko, ki se je rešila oblasti nekdanjih pustolovcev, bivših pomočnikov hit-leejeve ideologije, sedanjih agentov reakcije in bodočih lakajev karšne-koli protisovjetske sile. V veliki zmoti so bili oni, ki so misliti, da je imela emigrantska reakcionarna klika, ki je do kraja propadla v trenutku, ko je bil obstoj Poljske na kocki, kakršnokoli možnost podpreti poljsko ljudstvo. Po volli poljskega ljudstva in po sporazumu velesil Nova Poljska je jasno izrazila svojo voljo v dneh, ko so se pripravljala pogajanja, ki so danes s popolnim uspehom zaključena. Poljsko ljudstvo je dvignilo glas proti onim, ki so vodili protisovjetsko politiko ter proti poizkusom, da rodna zemlja ponovno zapade vojnim strahotam. Važno je tudi poudariti, da poljsko ljudstvo ni Imelo namena, odreči se svojim dejanskim pridobitvam: kmet zemlji, ki jo Je sprejel od začasne vlade, delavec in uradnik zaščiti proti izkoriščanju velikih kapitalistov, intelektualec načelom svobodnega ustvarjalnega dela za dobrobit ljudstva, kar vse Je reakcija preprečevala.* Poljska demokracija je imela dovolj notranje moči, da prepreči delovanje reakcionarnih privržencev in članov ilegalnih organizacij, čeprav so jim neki krogi v tujini pomagali. V tem je eden najvažnejših vzrokov za uspešna pogajanja. Velesil« so izvršile velike napore za rešitev poljskega vprašanja in se lahko veselijo uspeha, ki bo v veliki meri prispeval k plodonosne-mu sodelovanju po vojni. Jalovi ugovori, propad a reakcije newyorških listih objavljene izjave z jasnim poudarkom, da začasne nove .poljske vlade narodne enotnosti, Velika Britanija in Zedinjene države ne »mejo priznati, kakor bi bilo v duhu krimskih sklepov. V podkrepitev teh čudnih izjav se sklicujejo na okolnost, da se v Poljski še niso izvršile volitve. Krimska odločitev pravi jasno, da bo poljska vlada narodne (motnosti, razširjena z demokratičnimi voditelji iz Poljake in tujine, priznana od velesil kot zakonita vlada poljske republike. Kakšen je torej »misel ugovorov za odločitev priznanja vlade? Jasno je, da tl ugovori ne morejo imeti drugega namena, kakor da bi se umetno podaljšal obstoj emigrantske vlade, ki nasprotuje in kljubuje resnični zvezi vseh demokratičnih sil poljskega ljudstva. Razumljivo Je, da v trenutku, ko bo vlada narodne enotnosti priznana, Velika Britanija in Združene države ne bodo mogle več priznavati takoime-novane poljske begunske cvlade* v Londonu. Tisti, ki »e danes trudijo za odgoditev priznanja zakonite poljske vlade v Varšavi, hočejo izpodkopavati ke davno sklenjeni sporazum ter izkoristiti nova poljska vprašanja kot razlog nesporazume- Svlcarski Jugoslovani Titu London, 29. Tanjug. Prejeli smo sledečo brzojavko iz Berna: «Toyarišu Josipu Brozu-Titu, maršalu Jugoslavije, predsedniku vlade federativne Jugoslavije, Beograd'. S protifašistične skupščine delegatov društva državljanov demokratične federativne Jugoslavije v gvid pošiljamo vam in preko vas naši junaški armadi pozdrave in izraze naše iskrene udanosti in izjav Ijamo, da bomo vselej in povsod čuvali pridobitve narodne osvobodilne borbe, ki so bile izvojevane s krvjo in življenji najboljših sinov našega naroda. Apeliramo na vas, da nam omogočite čim prejšnji povratek v domovino, da bomo tudi mi sodelovali pri velikem delu utrjevanja narodne oblasti in obnove naše domovine. Predsednik Vladimir Simič, tajnik MShajlo Lompara.* ^vwwwwwvwwwwvwwwwwww^ftwwww Protestne brzojavke protifašističnih organizacij v Trstu London, 29. Reuter. — Beograjski radio javlja, da so protifašistične organizacije v Trstu poslale protestno brzojavko ministerskemu predsedniku Churchillu in predsedniku Trumanu zaradi protidemokratičnega postopanja zavezniških vojaških oblasti v Trstu ter Slovenskem Primorju. V brzojavki je rečeno, da so bili v mnogih krajih zopet postavljeni v službo občinski možje in uradniki, ki so najprej delali za Mussolinija, nato pa za Nemca Komaj so se čete maršala Tita odstranile, so že fašisti vdrli na ulice, trgali jugoslovansko zastavo in zastavo svobodne Italije ter klicali: «Naj živi italijanska dinastija, naj živi fašizem!* ter razkazovali ameriške in angleške zastave — zastave dežel, proti katerim so se borili od leta 1941. Zavezniške oblasti so izjavile, da so veljavni vsi zakoni, ki jih je izdal fašizem do leta 1943. Na ta način je zopet začel delovati ves fašističen upravni aparat, ki zasleduje prisilno raznarodovanje Slovencev, Ra- dio je omenil, da so po mnogih vaseh s palicami oboroženi kmetje izgnali fašistične uradnike in niso hoteli sprejejti pomoči od fašističnih uradnikov, katerim so zavezniške oblasti poverile razdeljevanje živil. Protest tržaških strokovnih zvez London, 29. Reuter. — Jugoslovanska brzojavna agencija sporoča, da so tržaške strokovne zveze poslale protest strokovnim zvezam v Veliki Britaniji, Sovjetski zvezi, Združenim državam, Franciji, Jugoslaviji in Italiji proti neprljatelj-skl politiki angloameriškega vojaškega poveljništva do organizacij strokovnih zvez v Trstu in Slovenskem Primorju. Protest navaja nekatere primere postopanja anglo-ameriške vojaške oblasti ter nujno prosi strokovne zveze, naj se čimbolj zavzamejo za to, da se konča neprijateljska politika vojaške vlade. Tvorec velike zmage Najvišje priznanje ljudstva Sovjetske zveze zmagovalcu in voditelju v vojni, ki ji v zgodovini ni primere Moskva, 29. Tass, — Odlok o podelitvi na j višjega vojaškega naslova Generalissimus Sovjetske zveze, naslova Junak Sovjetske zveze in odlikovanje Stalina z drugim redom zmage »o vsi sloji sovjetskega prebivalstva navdušeno pozdravili. prebivalstvaCCaoioinhrd inaint ia V poslanici Stalinu, ki je bila sprejeta na mitingu, prirejenem v proslavo tega dogodka, je izrazilo delavstvo velike moskovske tovarne «Prvi obrat za kroglične ležaje* svoje čestitke Stalinu: «Iz vsega srca Ti čestitamo, dragi oče, voditelj in učitelj, k visokemu priznanju, ki Ti g;a je podelila Savetjeka vlada v znak hvaležnosti za zasluge pri organizaciji zmage nad nemškimi osvajalci. Vedno in povsod si bil z nami, s ljudstvom. Vedno in povsod smo čutili Tvojo vodečo roko. Vedeli smo in trdno verjeli, da se bodo Tvoje besede uresničile In da 'bo prišel naš dan. In prišel je praznik zmage. To odlikovanje vzpodbuja vsakega sovjetskega dr. žavljana k novemu delu. Vse bomo Podkarpatska Rusija prikliuiena k matični Ukrajini Moskva, 29. Reuter. — Radio je j vojaškega križa. Fierlinger jim je noooj poročal, da go sovjetska In j izročil tudi umetniške vaze kot dar oohoaiavaška vlada v Moskvi pod- rilo vlade, ki so delo češkoslova-jJisali sporazum, s katerim prepuš- j ških steklarjev. V svojemi nagovo-ča Češkoslovaška Sovjetski zvezi ru je poudaril zasluge slovanskega Podkanpatsko Rusijo (Rutenijo), odbora za utrditev prijateljstva in najvzhodnejšo čehoslovaško pokrajino. Sporazum sta podpisala dr. Zde-nek Fierlinger, češkoslovaški ministrski predsednik, in sovjetski komisar za zunanje zadeve, Molotov. Sporazum pravi: «f*odkarpat-ska Rusija je odslej v skladu z žel jo, ki jo je izražalo prebivalstvo in na osnovi prijateljskega sporazuma, ki je bil dosežen med obema pogodbenima strankama združena s svojo staro domovino Ukrajino in je vključena v Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko, Podkarpatska. Rusija je gorata pokrajina v glavnem poljedelska, s površino 0600 kvadratnih milj in je štela pred vojno 800.000 prebivalcev. Meji na Sovjetsko zvezo, Poljsko, Romunijo in Madžarsko. Pred prvo svetovno vojno je talila de* av-stroogrske monarhij^. V tej vojni je preživela ogorčene boje med sovjetsko ofenzivo. Ze pokojni' Masaryk je oib ustanovitvi prve češkoslovaške republike izjavil, da Češkoslovaška zgolj varuje Pcdkarpatsko Rusijo in je pripravljena odstopiti jo njeni matični deželi — Ukrajini. Medtem sedanja rešitev poljske- ( vanja med zavezniškimi silami. Tak ga vprašanja še daleč ne zadovo- ' je pravi cilj poljskih reakcionar-ljujc določenih krogov. Zadnje dni! jev 1n njihovih zaščitnikov. Vseka-so bile v nekaterih londonskih In ' kor je jasno, da Je emigrantska mm^mmssm^msmssmemmmmmaemimms ! klika sedaj brez vsake podpore. To S je sedaj politično truplo, ki »e ga je treba čimprej iznebiti. ne. V tem p morda z ozirom na danjb ptHlikc nag lobiji pomen konference. Zelo značilne so v tem pogledu besede predsednika Trumana, M jih je ob podpisu listine izrekel i zastopnikom narodov: «Listina Za vlado narodna enotnosti Varšava, 29. — Tukajšnji radio poroča, da so bili v znak sestave Fierlinger v Moskvi Moskva, 28. Tass. — Predsednik ministrskega sveta Češkoslovaške republike Fierlinger je v spremstvu ministrov Ursinlja, Nejedlyja, generalov Svobode, Ripke, Prohaške, pomočnika ministra za zunanje zadeve Klementisa in načelnika vojaške misije Pik« obiskal slovanski odbor in izročil v imenu češkoslovaške vlade predsedniku odbora generalnemu poročniku Chinduro-vu in odgovornemu tajniku odbora gardnemu polkovniku Močalovu red Belega Leva in češkoslovaškega Od vsepovsod La Vatietta, 29. Reuter poroča, da »o bili danes tu ugotovljeni 4 primeri kuge. Vlada je izdala potrebne ukrepe. Bruselj, 29. VZN. — Belgijski radio je javil, da bo 7000 belgijskih ***ek> v teku te vaj- vojna ni neizbežna in da se mir j P° V**J Polj“kl | Nemčije v Belgijo in ki so zdaj v shodi in manifestacije. Poljsko, borišču za ujetnike v Leopold- fovt^sko zvezo da sabotira { ^«t^lj^\e^UM"globoke vere. nov® *a,;aBne Sft-ovcev, ki so bili prepeljani iz ^ *noo, da zavlačuje razgovore "*P,ofc ni mar za svetovno var-ifc '0 dvignili ta krik No, P° Pwpatku Molotova iz San V Mo*kvo- Blatili so 8o-zvezo ob vsakem koraku * *V°,im "adrkanf*n na NčnJT*04 Pokazala globoko in rte. hotenje za ohranitev miru %rmsile, ki so bile na rase-*0r v j. tako v Ameriki ha- predstavlja rezultat težak udareo, kot lahko ohrani». Prav tako so značilne njegove besede: -sti opustile svoje delovanje, da takoj obnovijo svoj® delo. Istočasno pozivam delavce podjetij, ki niso še izvolili svoje komisije za čistko da to nujno storijo. Slikarska razstava V torek 8. julij* bo otvorjena v «Galleria Trieste», vial« XX Set-tembre, razstava »lik in lesorezov. V posameznih prostorih bodo razstavljali sledeči »likarji: Černigoj, Moro, Lukežlč in Cesar, v nadalj-nib d voh prostorih pa bodo razstavljeni lesorezi Geica. V Tolminu Je bila v nedeljo prosvetna konferenca celega okra-komferenci so se poraz govorili o težavah, ki jih imajo pri prosvetnem delu. Tov. Jelka, (Slame* okrajnega odbora, je ©tvoril« konferenco. Govorila je o zatiranju, ki smo ga doživljali pod fašizmom in opozarjal* na delo, ki gfc moramo izvršiti. Tov. Slovenk* je p recital* okrožnico o prosvetnih nalogah in jo natančno razložil*. Sklenjeno je bilo, da ustanovijo pevske zbore, poživijo čitalnice ter zberejo vse knjige bivših društev, ker so last narod* in morajo biti kot take narodu n* razpolago. Odločili so se tudi za medkrajevno tekmovanje in okrajni miting, ki bo v bližnjih dneh. * Kdo vedri In oblad v tržaškem Verdijevem gledališču Sam sradi Kot bi nevidna »ek* sipal* srebro n« površine, s* šeskečejo in iskrijo valovi, ki Jih lahak, svež vetrič podi proti obrežju. Med barkami, ki skoraj neslišno brze po gladini, m zibljejo beli galebi. Proti Zavijam sam se namenil. Pred mano stopa mož, otovorjen s dve-na deskama. Radovednost, kam jih bo nesel, me sili, da mu sledim. Dobrih BOO m. sva še prehodila, ko krene na levo a ceste med njive. Pred 14 dnevi sem šel prvič tod mimo in opazil kup ruševin, nekaj metrov dalje tri velike kotanje, polne vode. BUo ml je takoj jasno: Bombe š« hišici niso prizanesle. Usmeril sem korak za njim, ker me je zanimalo, kako gre s delom. Volčil sem dobro srečo podjetnemu kmetiču, ki si s svojim sinom in dvema zidarjema gradi la ruševin nov dom. V prijeten nasmeh » mu je raztegnil obraz, ko »m krepko prijel » desko, ki jo je prinesel s seboj in mu jo pomagal prežagati. Previdno in obzirno je ©• pomnil, da se bom umazal s malto. Ne bo hudega, sem tudi sam kmet in sem kar domač pri takem delu. Takoj je razumel, da ima pred seboj tovariša po delu ln poklicu. Sila zgovoren je postaL (Hodnik in še dva prostora bo imela nova hiba v pritličju, v nadstropju pa dve veliki in srečni, sončni spalnici. Pritličje do nadstropja je še končano. Ne gr* naglo, kar ni sredstev, kot bi si šelei, a do jeseni, upam. bom se'k* lahko vselil v novo hišo. Talko je, ker j* vse silno drago. Ope- ke Je oetalo precej nepoškodovan*. Ker kižš ni bila zadeta v polno, ampak s« je sesula spričo silosi, tega zračnega pritiska. Deloma jo nadomestujem s kamenjem, ki sem ga naložil e osličkom a nekega pod-pornega zidu, porušenega od bombardiranja. Bom končno 1« imel zopet novo M!o.» Krepko sem stisnil tuljavo ln vso od ometa umazano roko moču, ki m m Izgublja v nepotrebnem tarnanju in pritoževanju nad manj. kajočim materialom in delavci, ampak dela in gradi. I hrupom so privozili mimo trije avtomobili, naloženi z deskami, ko sem prišel zopet na cesto. Spomnil »em » šage s šestimi rezili, ki nedaleč od tod dan za dnem reše cel* debla. Doeti desk napravi, a še premalo, kar so potreb* zelo velike. Eno j* gotovo: gradimo, gradimo počasi, a povsod. Trije avtomobil: so m izgubili v prahu » ovinkom. Proti Miljam peljejo. Tudi tam gradijo. Vsajamna pomol v Vratih a. d. — Vrata, 29 Vas Vrata je dobro znana po vsem gorifekem okrožju kot vas, ki je vedno enako mislila. Tudi v naši osvobodilni borbi s* je selo dobro iskosala, Zato je bila v veliko napoto sovražniku. Večkrat je vdrl v vas, toda vzrok*, da bi se maščeval nad zavednimi vaščani, ni mogel nikdar najti, prav dobro »o Dopisovanje s svojci v južni Franciji Zaveanilka vojaška »prava objavlja, da j* mogoče dopisovanj* z našimi rojaki s Primorskega, ki ao bili od fašistov kot neaanesljtvi internirani na Sardiniji, so »daj v delavskih bataljonih v jušni Franclji pod ameriško vojaško u-pravo. Po «, VIL t i. bo »čela, bodisi po zraku bodisi s avtomobili poslovati redna pošto med ajimi in njihovimi svojat v domovini. Dokler pri nas ne bo urejen poštni promet, j« prevzel Rdeči kril ■a mesto in pokrajino Trst nalogo, da bo dostavljal pisma na tej strani demarkacijske črto. Dostavo pisem na drugi strani črte, ki Je pod Jugoslovansko vojaško upravo, pa j* prevzel Rdeči Krik Slovenije. Prva pošiljka pisem j* še došia in se pravkar razdeljuje. Veak pošiljatelj pisma Je bft ob-velčen, da pošlje svojim sorodnikom natančen naslov, ki mer* biti napisan tako: vojakovo ima in prit mek, edinioa, A.F. No. o/c A.M.G. Area H Q, Trst. Pisma je treba oddati direktno ali preko okrajnih NOO-j*v Rdečemu Krilu s* mesto Trst ta pokra- jtao s sedeš etn v Trstu, via Cica-rone S. oziroma naravnost Zavwa- nllki vojaški upravi, glavni stan področje Trsta. Is onega dela Primorja, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo, naj oddajo pisma preko krajevnih NO O-Jev ali direktno n* Glavni odbor Rdečega Krila Slo veni j«, Ljubljana, Marijin trg U. Prva pošto v jušno Francijo odide 8. julija. Res n* moremo .razumeti, kako morejo našo oblasti dovoliti da so n* raznih vodilnih mestih de vedno ljudje, ki so dobro snani kot fašisti od vseh početkov in kot sodelavci nemških okupatorskih oblasti. Tržačani, id ljubimo gledališče in glasbo, se čutimo globoko užaljena, da je vodstvo gledališča Verdi še vedno v rokah fašista od prvih po, četkov, bivšega direktorja napadalnih fašljev v Trstu, osebnega prijatelja ln sotrudnika dobro znanega vojnega zločinca Emilija Grazio-lija in njegovega sodelavca v 1. 1940. Mislimo namreč na učitelja An-tonicelllja, upravitelja Verdijevega gledališča. Kot prepričan fašist j« Antoničem »Hil podrejene nameščenos ta sicer tudi tiste, ki niso bili vpisani v fašistično stranko, da oblečejo črno srajco. Njegovi podrejeni nameščeno! so ga zaradi nje- govega početja sovrašili. Dne 12. junija t, 1. j* med znano fašistično manifestacijo dal kot pravi fašist te-veaiti na balkonu Verdijevega gledališča, ki je čisto občinska ustanov*, »stavo s savojskim grbom. Nadejamo se, da bodo naše mestne oblasti s sodelovanjem okupacijskih oblasti »upale vodstvo t* Tržačanom tako priljubljene kulturne ustanov* ljudem, ki si niso »mazali rok s fašizmom in ki jih v našem mestu ne primanjkuje. Kdo jo videl dr. Colottija? Javni toClleo za Zločine proti ljudstvu poziva vse one, ki so dne 28. aprila t, t ob 16 uri videli dr. Colottija, šefa posebnega političnega inšpektorata za Julijsko Krajino, vstopiti v vojašnico v Via del Boeco, ki je bHa določena » r*-krutacljsld center tržaškega CLN, da to redno prijavijo javnemu tožU-sfcvu v ulici B. Oarlo 2, Vprašanje kolonata Naš tržiš ki dopisnik nam poroča: Kmetje v okolici Tržiča »o po večini koloni. Doslej so dajali polovi-oo pridelka svojim gospodarjem, katerih last #o zemlja, hiše in živina. Koloni *o pričakovali, d* bo sedaj ta zemlja njihova. Zaradi tega je nastalo med njimi veliko nerazpoloženi*, ker se njihovi upi niso uresničili. Sami so pričeli razglablja tl, kako bi uredili svoj* ras-merje do gospodarjev. Ločijo m v tri skupin«. Prva »stopa stališč«, da bt od pridelka dajali 26% ljudski oblasti, 10% propagandnim to tiskovnim ustanovam, ostalo bi porabili »se. Kar bi jim še preostalo, bi prodali ta U od toga izkupička dali 10% za sooialno skrbstvo. Droga skupin* je mnenja, da bi gospodarjem dali 26%, 96% organom (narodne oblasti, ta političnim organizacijam), 80% pa bi pridržali zase. Tretja skupina pa, katerih j* največ, zastopa stalilče, ki ga je v tej stvari zavzelo glaallo Komunistične partije Italije «U»itA», da bi pridelovalcu pripadlo, Če nima avoje hišo d oči m J« povpraševanje nameščencev po zaposlitvi v sorazmerju z d*. Uvel zelo visoko. Pričakujejo veliko brezposelnost, če se ne bodo razmere pravočasno uredile. Urad i ovalnega skrbetva ra nezgode pri delu poeluje v polni meri. "Prepovedana so vsa zborovanja in sestanki ter predavanja delavskih društev. Uprava enotnih sindikatov, prevzema vse dohodke in stroške prejšnjega združenja sindikatov. Položaj uradniltv* bo v kratkem urejen. Tirlanlske delavstvo Delavstvo, ki je zaposleno v Tar-čentu, Ja v znamenje solidarnosti z delavstvom vsega Primorja Trsta ia Tršlča stavkalo. Ob priliki borb » osvoboditev TarČenta so se tl de-lavoi borili skupno z borci Jugoslovanska armade m J* pri tem nekaj tovarišev ls njihovih vrst irtovalo tudi svoj* življenj* m osvoboditev Zaradi tega toliko bolj občutijo kratenje demokratičnih pravic, svojo odločno borbo pa sl tl del*voi jn živine 80%, če Jo ima, «7%. Kako niso priborili »mo svobode, temveč se kmetje pri tem opredeljujejo, j« največ odvisno od tega, kakšne gospodarje imajo. Najbolj izkoriščani so bili tisti, ki so na posestvih gospoda Bentija zagrizenega fašist«, ki se je umaknil v Rim. Poleg Ba-doglla j* največji zemljiški posestnik v Italiji. Bvoje kolon« j« hudo izkoriščal. Vrafajo sa s. d, — Gorica, 29 la soriške okolic« s* je to dni vrnilo le nemških koncentracijskih taborišč več tovarišev ta tovarilla. Med drugim m j« vrnilo tudi več tovarišev t* Dornberk*. Vei pripovedujejo, kako so v Nemčiji trpeli kako so jih pretepali ln lačne tor lem učene priganjali na delo. Nihče pa ne more popisati njihove neizmerne sreč«, ki so Jo občutili v svojih srcih, ko so stopili na jugoslovanska tla. Vsi M zahvaljujejo jugoslovanskemu Rdečemu križu se njegovo pomoč, ki jim jo je lahko nudil le »radi svoje dobre organizacije. Oorilka delavska vpralanja Naš gorlžkl dopisnik nam poroča: Strokovna zvoza delavcev In na meščenoev je bila ustanovljena, Njen, urad plo*r deluje, toda v selo skrčeni obliki »radi selo malega popraševaaja po delovnih močeh, Pionirji sa nal tisk Včeraj amo objavili v našem da-aoplsu, da so nam. poslali pionirji Iz Kamenj 160 lir » tiskovni sklad. Danes pa smo prejeli njihovo kratko pisemce, v katerem nam pišejo; «6ilno si želimo, da bi v najkrajšem času Izhajal naš po®&b«n list (Slovenski pionir*. Tudi pionirji iz Brij pravijo, da hočejo Imeti tvoj list. Pravijo: Ali nismo ml Titovi borci? Ali se ne smemo tudi mi izobraževati? Ml smo Titovi borci ln sedaj smo svobodni, »to hočemo imeti svoj list*. »o dosegli tudi zvišanje plač od na 11 Hr na uro. Terčon tori, ki POTRAVNO Sestanek dijakov Danes ob 16. uri bo v prostorih prosvetnega krožka P. Tomažiča v ulici Del Leo 7. sestanek dijakov LH. sektorja. Razpravljali bomo o šolskih vprašanjih in posebej o bližnjih izpitih. Vse dijake vabimo, da w sestanka udeležijo, ker gre za njih lastni interes. Skupina dijakov. IZ JUGOSLAVIJI Obnova železniškega promet v federalni Bosni in Hercegovini Roditeljski posvat v Barkovljah Za padle žrtv* V naši vasi je ljudstvo ves čas pomagalo nas"Im boroem. Vsak partbtan, ki je prišel v vas, j« bil sprejet kot lastni sin. Ljudstvo ta Potravna m »veda, koliko mladih življenj J* bilo treba žrtvovati » osvoboditev. Tudi sami te svoje srede so Jih mnogo žrtvovali. V njihov spomin Je Mia žalna svečanost, na kateri je »branim vaščanom govoril šlan NOO. V »vojsm govoru J« posebno povdaril zasluge mater, ki so žrtvovale svoje sinove za osvoboditev. Po govoru so mladink* podarile materam šopke roš ta pi»ma z denarjem. Naše junaške matere so izgubil* svoje sinove, tod* ao na to ponosne, ker vedo, da so njihovi sinovi dali "življenje, da bo tudi Primorska svobodno sažlvela v Titovi Jugoslaviji. Bile so ganjene, ko so videle, kako so jim vsi vaščani in ves slovenski narod hvaležni » njihove žrtve. V nedeljo, 1. Julija bo ob 17. uri sestanek roditeljev v prostorih otroškega vrtca v Barkovljah. Pridite vsi staril, da se pogovorimo o vzgoji naše mladine. Bola in dom morata delati vmjemno. N* »stanku bomo izvolili roditeljski svet, ki bo vezal šolo in dom. Tam se bodo .prejemale tudi prijave, »a slovensko srednjo šolo ln otroški vrtee. LAZIČE Čitalnic«. V nasi vasi smo ustanovili čitalnico. V njej imamo lepo urejeno literaturo, ki J* bila tiskana še v tajnih partizanskih tiskarnah, ki smo jih skrivali pred okupatorjem po bunkerjih. Ta literatura nam je dražje kot vsaka druga stvar, ker je dokument zmag, žrtev in težak v času našega narod-no-osvobodilnega boja. 6« takrat, ko smo bili v veliki nevarnosti, kadar smo jo čitali, smo si je vedno želeli. Zato jo tudi danes radi čl-tamo. Izvolili smo sl tovarišioo, ki bo odgovarjala » red v čitalnici. Odbor O.F. bo skrbel, da bo prihajala v čitalnico vsak dan sveža literatura in da bo na razpolago onim, ki je ne morejo kupovati. Sklenili smo, da se bomo zbrali vsak teden enkrat na sestanek v čitalnici in skupno predebatfa-all najvažnejše članke. Protlfallstltna zveza v Kopru V Kopru Je bila v soboto konfe- renca okrajnega plenuma protifašistične italljensko-slovenske zvem. Na tej konferenci Je bil Izvoljen okrajni plenum s svojim komitetom. PonoVno »mo poudarili sodelovanje italijansko slovenske »veze ln izrekli trdno voljo, da nadaljujemo borbo proti vsem tistim, ki hočejo uničiti in teptati »dove naše štiriletne borbe. Nismo klonili pod težkim, terorjem naclfašizma. Zato tudi sedaj ne bomo klorrlll. Zahtevamo, da »vezniki priznajo vse pravice, za katere smo toliko žrtvovali ta katere smo ei »asnd priborili. Beograd, 29. Tanjug. — Obnova železniškega prometa je najvažnejše vprašanje, ki ga morata rešiti nova narodna oblast ln ljudstvo v Bosni ln Hercegovini, To je pogoj rešitev ostalih perečih vprašanj gospodarstva v tej federalni enoti. Največ delovnih sil in največji del razpoložljivega materiala je vržen na progo Sarajevo-Brod. Obnova prometa na tej progi je neprecenljive važnosti predvsem zato, ker t* proga veže Bosno z Vojvodino, Srbijo in našimi ostalimi kraji, od koder »e more dovažati hrana » prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Razen tega veže ta proga važna industrijska središča ter omogoča vsestransko oskrbo. Čeprav »o težave velik«, »o narodne oblasti s pomočjo ljudstva popravile na tej progi štiri manjše in dva večja mostove. Pri teh delih se podnevi in ponoči menjuje po 1000 do 1800 delavcev, ki so do polovice Junija opravili 60.000 delovnih dni. Po zaslugi izredne požrbvovaflnostt delavcev in strokovnjakov, ki delajo na progi, se bo promet obnovil v četku Julija s prekinitvijo pri Maglaju, kjer most do tokrat še n« bo popravlja. Računajo, da bo to moet »grajen najkasneje do avgusta. V teku so tudi dela na drugih progah, Uspah dutovallska In saScnske mladina V Bezeni je Ml večji miting, ki ga je priredil* Z KM ta Dutovelj skupno z ženami in mladino ta Sežane. Na sporedu so Mie lepo izvedene pevske in reoltacijsk* točke. Zlesti je zadovoljila občinstvo burka (Trije ptlčkU, kd so jo res spretno Izvedle mladink« ta Dutovelj. N* mitingu j* spregovoril tajnik Okrožnega izvršnega narodno osvobodilnega odbora tov. Izidor o naši tradicionalni narodni ln partizanski pesmi, ki se zdaj svobodno razlega« slovenskih odrov. BHa j* pesem tara* narodove ecmoodločb* ta bo taka tudi ostala med narodom, ki je v borbi zmage i ta ki bo dosegel svoj končni cilj. MUtlngu je prisostvovalo tudi večje število angleških vojakov, ki so navdušeno ploskali nastopajočim. S to prireditvijo j« sežanska mladina pokazala svoj« jemale sposobnosti tor vpljo do resnega udejstvovanj* na kulturnem polju. ;viWVWWMWW, Otroci v taboriščih smrti Moskva, 26. Tasa BOO otrok, ki so so Služile mesite imen. Otroci so prej* niso razumeli borbe delavstva sedaj vedno bolj spoznavajo, d* s« ne bore samo » svoje koristi, temveč za dobrobit vseh. Zaradi tega s vedno večjim navdušenjem sodelujejo v njej. jih nedavno pripeljali ta Hitlerjevega taborišča Konstantinova, oddaljenega lg kilometrov od Lodša, živi sedaj v najlepših otroških domovih v Kurski pokrajini. Zdravstveno »tanje otrok m naglo popravlja, toda otroci so še vedno slabotni in prestrašeni. Večin* je pod vtisom grozot, ki so jih še pred nedavnim doživeli. Vsi njihovi starlsl 1 so pomrli. Otrooi so prispeli v TRZASK! RADIO soboto, 30. m. 9«8,2/Kc/a 1140/Ia, 7, jutranja glasba, 746. poročil* v italijanščini, 7,30. poročil* v slovenščin 1, 7.46. jutranja glaSba, 8, kmetski »skelet, 8.80. zaključek. 12. napoved čaea. Sinfoniflna gla- sba (plošče), 1948. poročila v slovenščini, 12.80. mali radijski or- | številko 16.766 j« pretal dve l«t Kursk s posebnimi vlaki. KO je vlak prižel na postajo, so ljudje, ki «o prišli k sprejemu otrok, oparili žalostne, male popotnike sa-skrbljenih obrazov, oblečen« v bom balaste Jope, ki so Mie veliko preširoke »nje. Otrooi so s veliko težavo izstopili ta vlaka ter odšli na peron. 6 letni otrok j« stopil k skupini čakajočih ljudi, si »vihal rokav* ta jim pokazal pri komolcu tetovirano Število '16.796. (To Je moja številka*, je raslagal otrok, (Nemci so mi Jo semkaj vdgalls. Starlšl tega dečka sc bili umorjeni Majdaneku. Petja Vlad trni rov s v kester pod vodstvom dirigenta Cer. p0m uborliMh, med nJ1,ml uidi v gellja, 12.16, poročila v italijanščl id, 18,30, vesela glasba (plošče), 14, »ključek. 19. Obvestila svojcem, 16.20, pestra glasba (plošče), 20. napoved časa. Poročila v slovenščini, 20,15 slovenska vesela ura, 91. poro,"II* v italijanščini, 21.16. (Pri tel *Vnu» igra v dveh dejanjih od De Lord* in Folpy, 22. večerni koncert. Izvaja veliki radijski orkeeter pod vodstvom dirigente Cipelj s sodelovanjem sopranistke Silve Pagliaga ln tenorja Giuseppe Minlschettl, 28. Obvestila svojcem, 28.80. plesna glasba, 24. »ključek. taboriščih Majdanoku ta 0»wie- oimu. Otroci sc pripovedovali o groznih nemških zločinih. Njihova taborišča so Mia obdana od treh vrst bodeče žic* ta visok« lesen* ograj*. Sp«H so na deskah, na katere so postlali malo slame. Dvakrat dnevno so jim dajali vodeno koruzno ali proseno juho ta skorjo kruha. V Majdsneku so otroke ločlU od storliev, ki so jih odvlekli v Nemčijo ter Jih po razdelili po drugih taboriščih, V taboriščih so se morali otroci postaviti v vrsto, nakar so jih slekli ter Jim vžgali n* rok« številke, ki morali delati kakor odrasli ta v taborišču so vodili epleek o vsakem otroku. N* stotine vprašalnih pol, ki so jih tapolnlll Nemci, je bilo shranjenih v zelenem omotu ta so jih sedaj prinesli v Kursk kot dokaanl material. Na vprašalnih polah so bila med drugimi tudi sledeča vprašanja: A11 ste zbežali ta taborišč«? ah sto poiakušall »bežati od tam, kakšne kazni ste pre.sta.lit 8 let stari Vnlodija Maklertko, ki ]* živel pred vojno s starlšl v Bbo-fcu, J« pripovedoval, kako so njegovo mater, s katero so ga poslali v Majdanek, za žgali v ogromni peči, Ko »o MU otrooi osvobojeni 1* fašističnih taborišč ln prepeljani v bolnišnico k zdravniškemu pregledu, eo s« vsi bali zdravnikov. Dve dekllol «ta padli v nezavest. Izvede, k se Je, ds so Nemci uporebljall kri teh otrok m transfuzij«. Beloruskemu dečku Kajčevu so faelsti petkrat vzeli kri. Zareči velikega Izčrpanja je 40 otrok I* vedno v bolnišnici. Za dijaka borca Ljubljana, 29. Tanjug. — Ministrstvo » trgovino in preskrbo pri narodni vladi Slovenije je razveljavilo vse odpuste, premestitve, upokojatv« ta disciplinske kasni u-oiteljstva trgovskih šol v dobi okupacije. Pravtako so razveljavljene vse kazni s vsemi pravnimi posledicami, ki so zadele dijak« in dl- radi njihovega sodelovanja V bodilnem gibanju. Za vse dijaki dijakinje, ki zaradi svojega «1 lovanja v osvobodilnem gibanj*! so smeli obiskovati šol, se berii stanovtli počitniški tečaji, n« * torih bodo dijaki pod vodstvom« fesorjev predelali zamujeno % in nato polagali izpite. Internat za naj mlaji* jugoslovanske bora Beograd, 29. Tanjug. — N* ^ do štaba korpusa Narodne ©W*: be Jugoslavije je bil odprt nat, v katerem živijo in M * mladoletni borci Jugoslovan«!« made. Internat je v Beogradu Dedinju. V njem živi 34 borc#?i nirjev, ki ao stari 10 do 16 M so prišli iz vseh federalnih demokratične Jugoslavije. pionirji so zelo veseli in zadri™ s svojim dobro urejenim življsM kajti Hab KNOJa je v resni* pravil vse, da bi a« najmlajši« počutili čim bolje. Poleg redntt nito ur imajo tudi svoje pri3® in kulturno-prosvetne ure, ste časopis. Poleg tega s« mnog* vij© s telesno kulturo. Mladi pionirji, ki so a* po * vsi udeležili bojev »a osvoboi svojega naroda, so obljubili, d* do pridni in disciplinirani ši ker bodo s tem najboljšo » svojemu narodu. Bolgarska protifaiil* nailm ranjancaifl Beograd, 29, Tanjug, — B® ske protifašistke, ki so se ud«3 kongres* v Beogradu, so preš jim povratkom obiskale r*n| Jugoslovanske armade v t* vojni bolnici v Beogradu, O® priliki so jim podarile 770 savi« cigaret. jakinje srednjih trgovskih šol Mr Naši internirane V MaloCiinskam gozdu Kliinev, 26. ((Tass) - V Melo-čunskem gozdu v bližini mesta So-roki, kjer so nems"kl fašisti imeli koncentracijsko taborišč«, so našli v 3 m. globokih jamah 6000 trupel, ki so ležala v 12 do 16 vrstah. Mnogo trupel je kazalo znake brutalnega mučenja. Roke in noge so bil* odtrgan«, glav« razbite, čeljusti polomljene itd. Po pričevanju kmetov iz bližnjih vasi Je večina ujetnikov, ki so bili »prti v tem taborišču smrti, umrla od lakota. l3E dnevnika s Mo|e življenje v internocijl Linz, 15. decembra. - Prebudil stroj«, katerim i. .voj.pi žrel« pu-me jo ropot težkih lesenih čevljev, h* strop ter omrtviči vse kar os ta- ki Je odmeval skoai špranj« sosednje sobe. Vsako jutro ob pol 6h to enakomerno ropotanj« jesenih pod. plalov, ki tt gre do aro* ln se nehote spominjal svojeg* pološaja. Nehote tl prod očmi vstane vse trpljenj« preteklih dni. Hvatekn* moram Mtl tem groMm čevljem (dar Nemdlj* seveda, » 19 Maric, da ljudje niso bosi m d* lažje trpe pri celodnevnem delu). Prebudila »m m. Caa Je, da veta. nem ln da s* počasi odenem v cunje, ki sem jih milostno prejel« v dar od nemških deklet. Kako to botl! Prejemati miloščino od naroda, ki ni uničil »mo tvoje duše, tvojega sto*, ampak mlUjon« ljudi, uničil narode in driav«, porušil domov« in pod svoje kremplji »gra. bil milijone ljudi, jih preobličil v n« šiveg* v človeškem telesu. 18, decembra. . Spomin se ml vrača. Vidim m pred trami leti v moji »lati domači vasici, v moji mehki postelji. Zraven vidim obr&se mojih dragih. Ca, pred tremi leti! Koliko izpre-memb. Pred mojimi očmi ostane kruta in gola sedanjost. Počasi, počasi š« enkrat intesncm svoj« trudne ude. Bol« m* kosti od noči, prespan« na trdi leseni postelji ln bi*. Ob steni spimo štiri ln sicer trt Italijank« ter Jaz. Prva j« Settlm* is Siene, stara 26 let. Mala črna, upadlega obraza. Vedno bolehna. Dolgo ni, mogoče 14 dni, kar je prišla is bolnice, Grda je, * lasš ima krasne ln še lepši je njen glos. Kadar poje, se človeku aroe trga ln nehote in nevede s« tl vlijejo solze tet stara, doma is Padove. Njo sem ■poznala v Benetkah v »poru. Počeši vstajajo. Na nasprotni strani nam nehote obstane pogled na spečih obrazih štirih Grkinj. Kako sbode v src« pogled na te uboge upadle obraae, Prva pri oknu »pl mlada Grkinja krasn«ga obraza. Zaprta oči so za- pri licih, solze trpljenja in, domo-1 senčene od dolgih, črnih trapalnto tožja. Vsak dan Je Settlma prva 1» postelj« ln tudi dan«« nas že kliče, Pravi da Je pozno. Ure seveda ni. mamo. Druga po vrat! sa »ettimo spi Poaful. Ubogi ŠMtnaJotlvtni otrok, Visoke postav*, močna in ra* lep*, ga okrasa. Tako natskuksna, še o- ln krasni črni dolgi lasje s* prosto spukdajo po trdi Marini. Neenakomerno dihanja dokasujs, da je njeno spanj« nemirno. Mogoče sanja o svojem domu, o lepotah Aten, o vrlinah svojih rojakov, mogoč« o sgodovinl velikih moš stara Grčije. Ispopolnjena ln vpodobljena lepo- trok, a s« ji še poanajc sledovi tr- ta grškega tipal M*ry. Tako dobra rini la šagovlna. Boli me glava od t pljenja na obrasu. Zakaj s* nahaja i ta toliko je že pretrpela. Zraven slabega »raku, ki pl*va v sobi. Na j tu? flaj š* sama ne v«. Brat je tol »redi sobe se nauirsč nahaja vali-k* ridana. prevelika glinasta peč, greš* s premogom. Ponoči se soba raagreje tor postane srak težak, n« samo aaradi vročina, ampak radi ogljika ki uhaja »kosi male špra-njice. v partizane, a so prišli nemški pst tej- njo odvsdil v »poj- v Veron*. Odtom so jo odvedli v »por v Bo-oen, kjer amo s« spoznale. Avgusta so nas odvedli v taborišč* ašftri-hausen* in pozneje sem. 2Sa njo spl mala ItaMjaok* K nje spi njena mati, stara 66 tet »gubanega In tepltega obraz*. Starost j« dahnila svoj poljub v to H*e, ki je bilo nekod mlado In lepo kot Use njene hčerke. Mati in hči. Zraven njih pa »pet mati in hči, staaa 13 let. Spe. p* n« dolgo veš. Bliža se šesta ura ln ob 7h morajo biti n* delu. M« pa ob pol 7h. Popravimo naše postelje, saj ni mnogo: pogrniti tri umazane plahte, O rjuhah sploh ni govora. Seveda h* v sap aru smo Jih lin d«, * v ve. liki Nemčiji oziroma Avstriji, »e rjuhe sploh ne poznajo » tujo«. Ob pol 7h smo v tvomiei (po dolgoletnih študijih sem končne le prišla do lepega mesta ln siesr v tvornlot). Cim »srn prišla sem, so me dali k stroju in sioer v kovoč-moo, Tam je bilo delo težko, imela ■em vse prste iv.-«luknjan«. Ne »-mo to, a enakomerno nabijanj« strojev mi je šlo do mooga. Notri Je bilo najmanj 200 strojev. Velika dvorana Je bila zgoraj obdana e balkonom po katerem Je vodno hodil direktor in pa Inšenlr ter pazil, «11 delamo. Seveda smo delale manj, kot je bilo mogoče, a pasile amo, da tega nihče ni oparil. Pri mojem stroju »m morala vrtati železni materija!. Seveda vse » vojno. Naša tvornica je delala električne stroje za letala, tank« sil p* za ladje. Ob misli, da uporabljajo ves material, izdelan z mojimi rokami, proti mojim lastnim bratom, so mi j* trgalo sroe. Bile »mo bolne a delati »mo moral« vaeeno, Ob pol lih zazvoni zvonec » obed. V pol uri moramo iz tvornice v kantino, 6 minut oddaljeno, po-uSdti obed ((iupos, amazane vode) ter nazaj. Popoldne zopet lato delo, a »tulijo Hrene k «al*rmu». Hitro, hitro v zaklonišč« ki Je prav v Mišini taborišča in tvoc-nlo« (Gdrlng-w*rk». To Je 7 kilometrov dolga V naslednjem nadaljujemo as-»nam naših internirancev* ia raznih nemških koncenracijakih taborišč; Gregor/Hi Anton, 1926, Volčja Draga, Gorice, Gruden Maka, Sv, Lucija, Chiztin Milan, 1908, Trst, Gu-»tinvid Anton, 1911, Podgrad, Ietr«, BrehCak Ferdinand, 1913, Trst, Hvala Blaz, 1899, Srebrnje, Gorica, Jagodnik Alojz, Ilirska Bistrica, Jan Anton, 1900, Sv. Vid, Tolmin, Gorica, Jez Alojz, 1925, Gorica, Kalan Marija, 1916, Idrija, KanSelir Jurij, 1902, Istra, Kenda Andrej, 1913, Gaberjs, Tolmin, Goric*, Kobal Dominik, Ajdovščina, Koojan. 6i6 Anton, 1928, Markovščlna, Trst, KoojanM Dcmtlo, 1926, Trst, Ko-drio Monika, 1904, Ztele, Koren Rudolf, 1928, Smask, Kobarid, Kranjc Karet, 1918, Pulj, Kranj Alma, 1919, Pulj, Kušar Joke, Trat, Lanoo AT-tnerio, 1994, Ronchl, Trst, Lapajne Darink«, 1926, Idrija, Lapajne jo. že, 1920, Idrija, Lemut Frana, 1906, Huda Južna, Tolmta, Lavrekovii Btevo, 1925, Ivanjigrad, Mahne Ivan, Istra, Materija, Majcen Ivan, Pulj, Masetti GeronUno, 1925, Ron-cbi, Trat, Maurio Oarlo, 1903, Trat, Maora Giuseppe, 1910, Roncbi, Trat, Medvedio Lavra, 1921, Idrija, MedvedU Mija,.WM, Idrlj«, Menič Andrej, 1902, Burjana pri Kobaridu, Mrmolja dr, Lambert, 1894, Gorica, Mezdeo Joie, 1910, Materija, Reka, Mikuž Premo, 1920, Crnl vrb, Idrija. Mikuž Feliks, 1899, Sv. Lucija ob Soči, Milanič Anton, Opatija, Oblak Frana, Pulj, Ostia Marija, 1914, Trst, OroMna Franc, Materija, Trst, Ostruoi BmiHa, Salež, Trst, Pangero Ludvik, 1909, Gorica, Paulin Emil, 1621, Vrtojba pri Gorici, Pavlica Marjan, 1918, Rihem-berk, Pečenko Avgust, Rihembsj-k, Pipan Joke, 1606, Nabrežina, Trat, Pivk Ivan, 1924, Idrija, Piro Viktor, 1928, Idrija, Pivk Frančiiko, 1924, Idrija, Pregelj Joke, 1896, Col, Puimar Anton, 1899, Anhovo pri Gorici, Puč Drago, 1907, Zaluka, Reka, Riohter Milan, 1923, Trst, Rioza Aleksander, 1906, Sv. Anton pri Kopru, Rovan Aloje, 1622, Goric«, Sajevto Alojz, 1922, Col, Sar-tort Sergija, 1926, Trst, Bavorojtv Marjan, Pulj, Sedmak Angel, 1608, Trat, Beljak Ivan, 1923, Idrija, Skrl Zorko, 19tt, Sv. Ivan pri Trstu, Sovič Julka, 1892, Tratenik, Skergat Iran, 1920, Pulj, Stanič Stanislav, 1014, Anhovo Pri Gorici, Stefančič Frana, 1921, Col pri Gorici, Štolfa Karl, 1902, Zgonik, Balsk, Sturm Franc, Postojno, Tončak Stefan, Kostanjevica, Tomakin Alojz, 1927, Gabrk, Illraka Blstrioa, TomailJ Julijana, gv. Peter na Krasu, Tre. san Lilijana, 1027, Ronchi, Tv»t, Ugrin Roman, 1926, Pisru, Istra, UrSič Janez, 1907, Kobarid, Volan* čti Vera, Trst, Valenčič Rudolf, 1896, Ilirska Bistrica, Valenčič Bd-vard, 1926, Trst, Verginella Jordana, 1909, Trst, VMieri Frano, 1904, •v. Lucij«, Gorloa, Vinci Adslto, 1924, Trst, Viientin Mario, 1927, Oorioa, Vrto^>eo Ivan, 1926, Gorloa. V Ravensbriloku so bili 8. Junija: Močnik liumlfa, 1912, Idrija, Ser-jum Marija, 1921, Cerkno, Fatur da, 1926, Gorica, Bizjak MB* 1920, Istra, Mozetič Marija, Gorica, Mozetto Marija, 1926, < ca, ZnAdariio Ana, 1923, CW‘ Pavletič Adria, 1926, Gorica. kaj Karla, 1917, Trst, KranjO tairina, 1616, Gorica, Bolčič t 1920, Črniče, Lika Julija, 1914,3 ja, Blavec Ljudmila, 1921, PosM Ostrouika Milka, 1927, Trat, & uika Marija, 1923, Trst, Ban 1 1919, Trat, Ban Slavka, 1926, * Regent Zala, 1913, Trst, Rufe[ va, 1919, Trst, Cijak Lojzka, Trst, Stoka Dora, 1923, Trst, Silva, 1918, Trst, Vidic A Gorica, Jurca Ida, 1923, Goi kič Ivanka, 1910, Gorica, tvornica w tank«, topove, Itd. Bili ■mo v zaklonišču kak« pol ura ta ; Kriztina, 1928, Bač, Furlan Marija i« slišimo sksploslj« bomb. Bom-' 1921, Crnlde, Kleč Marija, 1909, Svojcem na Primorski Spodaj imenovani tovariši venoi pri mornarici v Splitu 3 Ijsmo pozdrav* svojim dru vsem sorodnikom, prijateljs|,, znancem ter ob«nem prosimo družine, da ee nam oglasijo 1 primeru da »o kakorkoli po< ne, naj nam to kak bližnji nik ali krajevni NOO sporoči3 »ti« Jcfot, Orlek pri Sežani, gerc Ivan, Dolina pri Ti-stu $ čur Roman, Izola, Ronkaldo, Ijak Karel, Gračlsče, Pasja V* Kvešto Jožef, Glaternon« 21, Mavrič Alfonz, Kožana, Brda, sa Rudi, Vipolže, Brda, Dugar Hočlnj pri Kanalu, Poizvedb« Valen«!k! Anton, roj, 24. 1. Podbrežah pri Podgradu (lat protiletalska brigada 1. divlalj® 1 »njo. — Valenčič, Trst, Ap' Rojan. 1 ‘ Malečkar Ivan iz Orehka, ika čet* belokranjskega odrf«* Malečkar Roz«, Orehek ali Ari* Veri, Materija, Reka, via GiulO*. Trst. Renko Franc iz Orehka, odp®* 1. 1944 iz Coronea v Nemčijo, ”! Voloder iz Orehka, odpeljan ' . (S Coronea v Nemčijo, Pavl* 3 (ter 1« Orehka, odpeljan« l. & Coronea. — Renko Milka, Ot* Materija, Roka, BtanlČ Anton lz Podgrada, Vo« . Mafcrloola 83-1-168899 0 Algeri. — Stanič Marij«, Ot™J Materija. Reka ali Marohioli via Donteetti 1, Trat. T------------------------------ Vsem našim prijateljeri. nanjamo, da Js po neiH»)2 trpljenju doko 3»r.Ej UAohau naJ STANKO MARENK Trst, 29. junija 1946. Zen« Stana, otrooi Ilfrt . Marino, brata Artur in* bard, družine Kiinte**, rrnat, JurUaviA t Potrti globoke žalosti J % mo v»em sorodnikom, rj v®«wn ■uruunmanii \ ljsm in znancem žalostno v«*?* je 26. t. m. po dolgi in nri-riJV leznl v najboljši življenjski d£, / tet, prerano mirno v Gosp00 spala naša ljubljena soprog*' In asstra KATICA ZLOBI& J Pog.-eb bo danes, v soboto .j m., ©b 16,80 ta mrtv«J«Jo* bolnišnice v cerkev »v. Anto od tam na pokopališč« prt ST' J bardlrali »o, da se Je vse treslo. Po | Grahovo. Kikelj Marija, 1926, Gr*, triurnem alarmu smo šli na prosto. I hovo, Kogoj Lenka, 1028, Grahovo, Is tvorni«* se je vadigoval dim.! Kogoj Boia, 1920, Bilje, Mstnso Da. Bedeli se Jo v električno osntrolo ln delovati ne bo mogla najmanj teden dni.'Potem so bil« »dete dve drugi tvorhiol ln postaja. Prav Mišu In okrog nas so padale. Alt bomo drugič odnesli kožo? Bog ve... Ali bomo še videli našo lepo domovino, domačo grudo? Upanja ni. 1616, Miren, Orfar Ivanka, 1916, Orehovo, SoUr Mva, 1998. Bilje, Pstaros Zofka, 1931, Trat Po-točnih Slava, 1921, Ilirska Bistrloa, Cah Mirka, IVU, Ilirska Bistrina, Bača Blavka, (M6, Ilirska Bistrloa, Lavrenčič Olga, 1925, Trst, Laharnar tnanha, 1902, Idrija, Krpan Vi- TrH^29. junija 1946. JtalujOČl: »oprng Ljubotlav, »»trs in Ventllirano iv«P prodani rla T&raboocbta 7, loflil via Odgovorni urednik 401E KORUN