GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki' The only Slovenian dai^ in the United States Issued every day except JjJ -: Sundays and Holidays s« TKLEFON PDBARNM: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September »1, 1903, at the Poet Office at New York, N. Yn under the Act of Congress of March S, 187», TELEFON PISARNE: 4687 COBTLAND£ NO. 204. — ŠTEV. 204. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 30, 1915. — PONEDELJEK, 30. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXHL — LETNIK ^ETrj, NEMCEM SE JE POSREČILO NA DVEH MESTIH PRODRETI RUSKO BOJNO ČRTO. ČASOPISJE PRAVI, DA BO NEMŠKA KAMPANJA NA RUSKEM KMALO KONČANA. — OBLETNICA BITKE PRI TAN-NENBERGU. — GENERAL HINDENBURG NAJBOLJ PRILJUBLJENA OSEBA V NEMČIJI. — BALKANSKE DRŽAVE SE ŠE NISO ODLOČILE. — PASIČ BO ODPOTOVAL V ATENE, KJER SE BO POSVETOVAL Z VENIZELOSOM. — SITUACIJA NA GALIPOLISU. — NEMČIJA SI BO PRIBORILA SKOZI SRBIJO IN BOLGARSKO PROSTO POT DO CARIGRADA. — RUSIJA IN JAPONSKA. Ruski uspehi v Kurlandiji. Petrograd, Rusija, 29. avgusta. Danes je bilo sledeče uradno razglašeno : V okolici Riff«' j« položaj m4iz-premenjen. Naši vojaki so pri Ja-kuhstadtu in pri Dvinsku precej napredovali. Na obeh bregovih reke Njemen se vrše vroči spopadi, ki pa dosedaj še niso bili odločilni. Med Bobrom in Priprijetom se ni nieesar posebnega pripetilo. Naša armada bo kmalo stopila v ofenzivo. Vse dosedanje umikanje se je vršilo le iz strategičnih ozi-rov. Naše čete so z vsem potreb-nim dobro prekrbljene. Obletnica. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Danes pred enim letom se je vršila \elika bitka v Tannenbergu, ki se je končala s popolnim porazom ruskih čet. Od onega časa smatrajo Nemci generalnega feld-maršala llindenburga za svojega največjega vojskovodjo. Ilinden-Imrg je v Nemčiji najbolj priljub-Ijena oseba. Veliko spoštovanje u-živa tudi general Maekensen, ki se je v bojih v Galieiji zelo odlikoval. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 28. avgusta. — Veliki nemški generalni štab je izdal danes sledeče uradno poročilo: Na jugovzhodnem bojišču so prodrle naše čete pod poveljstvom generala Hot h mera sovražniško bojno črto pri Zloti Lipi. Kusi so nas ponoči še parkrat napadli, toda mi smo jih vedno pognali v beg. l'r>>ti jutru se je začel sovražnik na celi črti umikati. Čete generala Belovva so pognale severno od Bauska sovražnika v beg. Pri tej priliki so vjele 2000 ruskih vojakov in zaplenile veliko vojnega muterijala. Južno in vzhodno od Kovna prodira armada generala Eichhorna. ki si je zadnji čas priborila že več lepih uspehov. Ob reki Bober še vedno zasledujemo umikajočo se rusko armado. Armada bavarskega princa Leopolda operira v gozdovih pri Bja-lovjeski. Na cesti, ki vodi iz Ko-vela proti Kobrinu. je potolkla naša k h valerija močno kolono ruskih kozakov. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 28. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo na znanja: Naše čete so zaeno z nemškimi prodrle na več mestih rusko fronto v bližini Zlote Lipe. Avstrijci so zavzeli več sovražniških postojank pri Bisiasv in zaplenili veliko množino vojnega materijala. Po hudih naporih se je Rusom posrečilo nekoliko napredovati, toda s tem niso ničesar dosegli, ker se bodo morali prejalislej umakniti. Zapadno od Vladimira Volin-skija operira armada generala Pullutlla. Severno od močvirja, ki se razprostira okoli Pripeta, se približujejo Nemci Kobrinu. Ruska fronta na treh mestih pro-drta. Berlin, Nemčija. 28. avgusta. — Iz zadnjih uradnih poročil je razviti no, da je ruska fronta na treh mestih prodrta. Desno krilo, ki ima namen braniti Rigo in Dvinsk, je čisto ločeno od centruma. Levo krilo, ki se razprostira od gore-njega teka reke Bug do Dnjestra, je pognala armada bavarskega princa Leopolda nazaj. Ruski centrum ogroža od severa armada generala llindenburga, od juga pa armada generala Ma-ckensena. Največja nevarnost preti Rusom od armade generala llindenburga. Položaj v Rusiji. Berlin, Nemčija, 28. avgusta. — Vse so presenetila zadnja poročila o nevrjetno hrabrem prodiranju Nemcev in Avstrijcev. Po ruskih glavnih mestih je zavladala panika. Ruski veliki generalni štab je pripoznal, da so Grodno, Vilna in Dvinsk izgubljeni, časopisje pa zahteva, da naj se vse generale, ki so to zakrivili, strogo kaznuje. V ruski armadi vlada velik nered. Večina sedanjih častnikov je sploh nezmožna za službo, vojakom primanjkuje municije in ži-/il. — Petrograjsko poročilo. Petrograd, Rusija, 28. avgusta. Ruski generalni štab pravi, da Nemci niso zavzeli Brest-Litovska 2 naskokom. Uradno poročilo o padcu te trdnjave se glasi: Trdnjavo bi moralo braniti najmanj 100,000 mož. Videč, da je to skoraj nepotrebno, smo se umaknili. Omeniti je treba, da smo vzeli seboj ves vojni materijal in ves proviant. Ko se je glavna sila u-tnaknila, so v to odločene čete razstrelile utrdbe. Ko so prišli Nemci v mesto, so našli namesto utrdb, kup razvalin. Situacija na Balkanu. London, Anglija. 28. avgusta. — Iz poročil, ki prihajajo iz Aten, Sofije in Bukarešta, je razvidno, da se bodo balkanske države slednjič vendarle pridružile zaveznikom. Grški kralj je sicer odločno proti vojni, toda sedaj ima vodstvo države v rokah ministrski predsednik Venizelos, ki je velik prijatelj zaveznikov. Srbij a bo odstopila Bulgarski zahtevani del Macedouije. Rumun-ska se bo pridružila Rusiji. Venizelos in Turčija. Atene, Grško, 28. avgusta. — Kakor vse kaže, bo Grška napovedala T ii-lji vojno. Danes je bilo poluradno razglašeno, da je poslal grški ministrski predsednik Venizelos Turčiji ostro noto. v kateri je zahteval, da mora Turčija takoj prenehati preganjati Grke v Mali Aziji. Nota ima značaj in smisel ultimata. Iz tega je razvidno, da hoče ministrski predsednik na vsak način vojno. Pasič. Budimpešta, Ogrsko. 28. avgu-jsta. — Iz Aten poročajo,-da se bo podal srbski ministrski predsednik Pasič v najkrajšem času v Atene, kjer se bo posvetoval z grškim ministrskim predsednikom Venizelo-som. Od tega posvetovanja bo najbrž vse odvisno. Stališče Bolgarske. Sofija, Bolgarsko, 29. avgusta. Se dosedaj se ne ve, če bo Bolgarska stopila na stran zaveznikov, ali bo ostala nevtralna. Definitiv-no se bo izvedelo šele po preteku nekaj dni. ko bo sklican bolgarski kabinet. Večina poslancev bo skoraj gotovo za vojno. Neki tukajšnji časopis, ki ima precej stika z vlado, piše: Bolgarska vlada bo najbrže ostala nevtralna. Zaveznikom bi se Bolgari le v tem slučaju pridružili, če bi jim Srbija odstopila oni del Macedonije, katerega je dobila po zadnji balkanski vojni. Če se bodo razmere tako izpremenile, da bi bolgarska vlada smatrala vojno za potrebno, se bo takoj sklical parlament. Situacija na Galipolisu. Berlin, Nemčija, 28. avgusta. — Šele sedaj je prišlo na dan nekaj podrobnosti o strašnih bojih, ki so se vršili zadnje dni na Galipolisu. Turški generalni štab poroča, da so Turki uničili pri Anaforti dva angleška polka. Na bojišču je obležalo preko 3000 mrtvih. Turške čete so zaplenile veliko vojnega materijala. Enako je bilo z bitko pri Avi Burnu. Angleške čete so poskušale prebiti našo fronto, pa smo jih uspešno pognali nazaj. V Ječil dolini se vrše manjši artilerijski spopadi. Londonsko poročilo. London, A nglija. 28. avgusta. — Neka tukajšnja brzojavna agentu-) ra je dobila od svojega posebnega poročevalca na Galipolisu sledeče poročilo: Ko sem si ogledal mesto, kjer so zavezniki izkrcali svoje čete, sem se napotil proti Sed-il-Bahru. Kolikor je meni znano, se niso tam razmere od meseca julija čisto nič izpremenile. Obe stranki sta le malo napredovali. Zavezniki so zavzeli nekaj strelnih jarkov, ki imajo vsi skupaj samo 500 jardov dolžine. Turki so precej ojačili svoje utrdbe. K j. hove izgube so precejšnje. Največ škode jim je prizadela naša artilerija. 5000 mrtvih. London, Anglija. 28. avgusta. — Vsled silnega obstreljevanja turške artilerije so se morale naše čete umakniti. V zadnji bitki, ki je divjala dva dni neprenehoma, je obležalo na bojišču 5000 oseb. Bolgarska in Turčija. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Iz Sofije poročajo, da je Bolgarska formalno podpisala pogodbo s Turčijo. Za posamezne točke pogodbe se dosedaj še ni moglo izvedeti. Japonska. Amsterdam, Nizozemsko, 29. avgusta. — Japonska se je slednjič vendarle odločila, da bo tudi v bodoče pošiljala Rusiji potreben vojni materijal. Neki tukajšnji časopis je dobil iz Petrograda poročilo, da so začele skoraj vse japonske tovarne za municijo zopet obA ratovati. Pot do Carigrada. Atene, Grško, 29. avgusta. — Iz Bukašeta poročajo, da sta Avstrija in Nemčija obvestila bolgarsko vlado, da si bosta priborili skozi bolgarsko zemlje pot do Carigrada. Neki tukajšnji, Nemcem prijazni časopis naznanja: Nemška kampanja v Rusiji se bliža svojemu koncu. Sedaj je prišel čas, da si Nemčija pribori pot do Carigrada skozi Bolgarsko ali pa skozi Srbijo. Italijansko bojišče. Brezuspešni poskusi, Italijanske eete ne morejo pri Soči nikamor naprej. Italijanski zrakoplovci v akciji. NAPAD NA ROMBON. Samomor starca. Včeraj se je v New Yorku za strupil s plinom 72-letni starec August Silberman. Ko je prišla njegova žena domov, ga je našla rar tvega v spalnici. Kaj ga je gnalo v smrt, se dosedaj še ni mogo do gnati./ Pomiloščenje. V petek bi imel umreti v Sing-Singu na električnem stoleu s petimi drugimi morilci tudi Louis Roach. Med jetniki se je zadnje dni razširila govorica, da ga bo governer Whitmann pomilostil. Srbi. London, Anglija, '29. avigusta.— Uradno poročilo, ki ga je dobila neka tukajšnja brzojavna agen-tura iz Niša, se glasi: Po dolgem prizadevanju se nam je posrečilo utrditi desni breg reke Save in Donave. -Tudi Avstrijci, ki so utrjevali levi breg, so prenehali s svojim delom. Srbija je dobro pripravljena na novo borbo, ki se bo začela v najkrajšem času. Srbska armada šteje sedaj preko 300,000 mož. Č« bosta hotela Avstrija in Nemčija to silo uničiti, bosta morali žrtvovati še enkrat toliko vojakov. Bitka pri Gorici. Italijani imajo velike izgube. Ob koroški fronti je situacija neizpremenjena. Dunaj, Avstrija, 29. avgusta.— Avstrijski generalni štab poroča: "Včeraj so Italijani znova navalili na našo bojno črto pri reki Soči, pa smo jih pognali s težkimi izgubami nazaj. Na Dobrdobski planoti se vrše artilerijski spopadi. Pri gori Santo Michaelo smo vdrli v italijanske strelne jarke in jih nekaj zavzeli. Italijani so koncentrirali vso svojo pozornost na mostove, ki vodijo preko Soče, toda naši artileriji niso bili kos. Vse važnejše postojanke so še v naših rokah. Na koroški meji se ni ničesar posebnega pripetilo." Italijansko poročilo. Rim, Italija, 29. avgusta. — Danes je bilo sledeče uradno razglašeno: V dolini Sugano so razdejali Avstrijci več mostov, ko so izprevideli, da jih ne morejo u-braniti pred nami. Sovražnik je nameraval zavzeti včeraj naše postojanke na gori Armentera. toda poskus se mu je čisto izjalovil. Odbili smo vse napade, ki jili je vprizoril na pozicije pri Monte Rombon. V bojih se posebno odlikujejo naši zrakoplovci. Skoraj vsak dan se dvignejo nad kako avstrijsko pozicijo in jo porušijo. Avstrijci jih vedno obstreljujejo, pa se le malokdaj prigodi, da bi bil kateri zadet. (Ta poročila so precej suhoparna in nieesar ne povedo. Kakor kaže, ne bodo Italijani še tako kmalo na Kranjskem. Op. ured.) Z zapadnih bojišč. Iz Pariza poročajo o vročih artilerijskih spopadih. — Delovanje francoskih, zrakoplovcev. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Veliki generalni štab je sporočil danes, da se ni na zapadnem bojišču ničesar posebnega pripetilo. Obe stranki se omejujeta le na manjše spopade. "Kakorhitro bomo z Rusi gotovi, bomo poslali na zapadno bojišče veliko množino svojih vojakov, nakar se bo za čela nova kampanja." Pariz, Francija, 29. avgusta. — Danes popoldne je bil izdan tukaj sledeči buletin: "Naša artilerija je celo noč obstreljevala sovražniške postojan ke. Posebno v okolici Ablaina, Rove in Aisne so divjali vroči boji. Pri Marie Therese smo zavzeli nekaj sovražniških. postojank, ki so za nas zelo velike strntegične važnosti. Zadnjo noč so se pojavili nad mestom Lancon naši zrakoplovci in metali bombe na hiše. Postaja in vojašnica sta čisto razrušeni. V bojih se najbolj odlikuje naša artilerija. V boju, ki se je vršil Sas, smo bili mi zmagovalci. Ujeli smo veliko število n'-m&kih. voja kov in zaplenili precej vojnega materijala." Posestva nemških princev v Franciji. Pariz, Francija, 29. avgusta. — Francoska vlada je zaplenila vsa posestva, ki so last treh nemških princev iz rodu Koburžanov. Če jim bo po vojni izročila posestva nazaj, ni znano. Rockefeller. Cleveland, D. C., 29. avgusta. Ko je imel pastor Samuel Lindsay pridigo, je bil v cerkvi navzoč tudi miljonar Rockefeller. — Pastor je primerjal miljonarja z izgubljenim sinom. Pozneje je miljonar rekel, da še nobena pridiga ni imela nanj tako velikega upliva kakor ravno ta. Transportna ladija se je potopila, Baje je utonilo več kot en tisoč Kanadcev. — Kanada dementira. Oficijelna vladna izjava. ROYAL EDWARD". Novico so povedali potniki ladij e "Ryndam". — Izjava kanadske vojaške oblasti. — Scilly otočje. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Potniki parnika "Ryndam", ki je last ilizozemsko-ameriške družbe. so izpovedali, ko so prišli na kopno. da je neki nemški podmorski čoln torpediral v bližini Scilly o-točja neko veliko angleško transportno ladijo, na kateri je bilo preko 2000 kanadskih vojakov. — 1000 mož se je rešilo, 1000 jih je pa našlo smrt v valovih. V London ni bilo o tej katastrofi dosedaj še ničesar oficielnega poročanega. Angleži pravijo, da so potniki najbrže zamenjali parnik "Royal Edward", ki se je 14. avgusta potopil v Egejskem morju. Pri tej priliki je izgubilo 2400 mož življenje. V bližini Scilly otočja so se že večkrat pojavili nemški podmorski čolni. Zapadno od tega otočja sta bila potopljena parnika "Arabic" in "Lusitania". Ottawa, Ont., 29. avgusta. — Vest o torpediranju angleškega parnika. ki je imel na krovu 2000 Kanadcev, se danes odločno dementira. Dementi je podala kanadska vlada. Kanadske vojaške oblasti naznanjajo: Med 31. julijem in 24. avgustom sta odpluli z Kanade samo dve transportni Jadiji, ki .sta. imeli na krovu par tisoč vojakov. Obe sta prišli srečno in popolnoma nepoškodovani na svoj cilj. V tem slučaju gre najbrže za angleški parnik "Royal Edward", ki se je potopil v Egejskem morju in je bil last Canadian-Northern družbe. Nova stavka. Nekateri uslužbenci Remington tovarne za municijo zahtevajo zvišanje plač. — 42 delavcev. Bridgeport, Conn., 29. avgusta. Danes se bo tukaj posvetovalo 15 delavskih voditeljev o splošnem delavskem položaju v Bridgeport. Ako Remingtonova tovarna za vojni materijal ne bo zvišala nekaterim svojim uslužbencem plač. bode jutri proglašena stavka. Zvišanje plač zahtevajo oni, ki čistijo in izdelujejo bajonete. Kljub temu, da je takih delavcev v tovarni samo 42, se bo vseeno oziralo nanje. Najbrže bo jutri dospel sem -Johnston, ki je predsednik unije ' International Brotherhood of Machinists'. Vodstvo tovarne za municijo ni dosedaj podalo še nobene izjave. Nekateri pravijo, da bo družba takoj ugodila zahtevam delavcev, dočim so drugi zopet mnenja, da se bodo pogajanja dolgo časa vlekla. Delavski položaj v ostalih trinajstih tovarnah za municijo je zadovoljiv. Uprava Varšave. Berlin, Nemčija, 28. avgusta. Meščanski odbor mesta Varšave je pro;sil nemške državne oblasti, da naj odprejo v mestu šole in ;«niverze. Nemška, državna oblast le prošnji tako.; ugodila. Učenci, l i so pol^egn !i v druge kraje s.i <«obili dovo'jenje, da s i s.nejo vrniti v Varšavo in obiskovati šol?. V Varšavi skrbi za red policija, ki je rekrutirana iz meščanskih krogov. Policija je podrejena nemški vojaški oblasti Vsak stražnik ima pri sebi revolver. Roosevelt. Berlin, Nemčija, 29. avgusta. Skoraj vsi tukajšnji časopisi po-natiskujejo Rooseveltove govore. Časopisje se norčuje iz Roosevel-ta in ga primerja z Gabrielom d' Annnnzio. Situacija v Mehiki« General Zapata. General Zapata je baje zadovoljen z mirovnim načrtom. — Na mehiški konvenciji ne bo Car-ranze. . GARRANZOVA STRANKA. Obregon, Zubaran in Cabrera se hočejo iznebiti svojega šefa. — Ameriški vojaki vdrli preko meje Mexico City. Mehika, 29. avgusta. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da se general Zapata popolnoma strinja z mirovnim načrtom. ki so ga izdelali člani pan-ameriške konference. Sedaj bo začel delati na to, da se razpiše v volitve in se izvoli provizorič-nega predsednika. Sem je dospel Lansingov zastopnik J. "SV. Russell. ki ima pri sebi Zapatov odgovor. Poročilo, ki se je objavilo, da ga je dal Zapata zapreti, jj torej neresnično. Washington. D. C., 29. avgusta- — Državni department j j dobil iz Vera Cruza poročilo, da so zavladala v Carranzovi stranki velika nasprotstva. Generali Cabrera, Zubaran in Obregon de-Kio z vso silo na to, da bi se izne-bili svojega šefa. Za provizorič-nega ministra bo najbrže kandidiral general Obregon. Velika mehiška konvencija se bo vršila brez Carranze ki je že večkrat izjavil, da je odločno proti temu, da bi se kaka druga država ume-šavala v mehiške zadeve. Laredo, Tex., 29. avgusta. — Iz malega mesteca Zapata, ki leži 60 milj od tukaj, poročajo, da je vdrlo v petek ponoči preko meje nekaj ameriških vojakov, ki so oolenili več skladišč za živil-.. — Plen so pripeljali s tremi vozov« na ameriška tla. Vojaška oblast bo uvedla strogo preiskavo. Eksplozija v tovarni za smodnik. Acton, Mass., 29. avgusta. — Danes je nastala v tovarni American Powder Co.. silna eksplozija. Pok je bilo slišati v daljavo 40 milj, in ko so prileteli ljudje v bližino, so zapazili namesto krasne tovarne velik kup razvalin. Mrtev ni bil nikdo. Koliko znaša povzročena škoda, se dosedaj ni dalo dognati. Policija je prepričana, da je nekdo zažgal žveple-no vrvico, ki je vodila do smodnika. Uvedena je stroga preiskava. Stražniki so preiskali vso okolico, pa dosedaj niso prišli še nobenemu sumljivemu človeku na sled. V tovarni se je izdelovalo municijo za zaveznike. Najbrže je povzročil eksplozijo kak Nemec. Poslopje je bilo noč in dan zastraženo. samo včeraj je straža iz neznanega vzroka nekam odšla. Atentator je porabil to priliko in pognal tovarno v zrak. Tifus. Yonkers, N. T.. 29. avgusta. — Tz "Westchester okraja poročajo, da se je tam pojavilo več slučajev tifusa. Samo v mestecu Sear-dalc je zadnje dni obolelo sedem oseb na tej strašni bolezni. — Zdravstveni urad bo storil vse potrebno, da se bo tifus omejilo. "Kultura". Sulphur Springs, Tex., 29. avg. Pocestna druhal je zažgala nocoj v Bufford parku dva zamorca. Včeraj sta zamorca ustrelila pomožnega šerifa, ko ju je hotel zaradi nekega zločina aretirati. Zamorca sta pobegnila, toda danes zjutraj so ju izsledili v gozdu. Najprej so ju hoteli zažgati sredi trga, ker pa oblasti niso tega dovolile, so ju peljali v park, ju polili s petrolejem in zažgali. Oblasti niso uvedle še nobene preiskave, iz česar se da sklepati, da nobeden linear ne bo kaznovan. Velika napetost. Predsednik Wilson še vedno upa, da bo dobil iz Berlina zadovoljiv odgovor. — Grof Bernstorff. ROJAKT NAROČAJTE SE NA "GLrAS NARODA", NAJVRCJJ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Washington, D. C., 29. avgusta. Predsednik Wilson je sklenil, da ne bo odnehal prej. dokler ne bo na čistem glede Nemčije in razmerja. ki je zavladalo zadnji čas med Nemčijo in Združenimi državami. Sedaj se je podal na svoje letovišče v Cornish, N. II., in pravi, da bo toliko časa ostal tam. dokler ne dobi iz Nemčije kakega defini-tivnega poročila. Sedanji državni tajnik Lansing je prepričan, da se bo spor mirno končal, ter da bo Nemčija nekoliko omejila delovanje svojih podmorskih čolnov. "Lusitania'' je sedaj že precej pozabljena, toda na njeno mesto je Stopila katastrofa parnika rabic". Predsednik Wilson bo ostal v Cornishu cel mesec september. Nemški poslanik se je podal danes v svoje letovišče na Long Island. Uradniki poslaništva so pre prieani, da bodo prišla iz Berlina sama ugodna poročila ter da se med Ameriko in Nemčijo ni bati nikakih sovražnosti. V deželi "humanitete." Jacson, Mis., 29. avgusta. — Poslanec Green bo vložil predlogo, v kateri zahteva, da se ne sme zločincev več obešati na javnih prostorih. Dosedaj so ob takih prilikah vedno vršile po mestu velike denioustracije. Portugalski ustaši. Lizbona, Portugalsko. 2 ). avgu-•sta- — Parlamer t je sic! -nil. da mora vlada z vso strogostjo nastopiti proti ustašem, ki so se pojavili v severnem delu dežele. __ Poveljnik ustašev je kapitan Henrique de Palva. Braziliji manjka denarja. Rio de Janeiro, Brazilija, 29. avgusta. — Predsednik Vence-slav "Braz je danes dovolil, dn naj izda brazilska vlada za 350.000 cent oso v papirnatega denarja. Tozadevna predloga je bila sprejeta 24. avgusta v parlamentu. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne p ožil j at ve v Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni • Italijo, pošta gre nemotljeno pre ko HOLANDIJE in SKANDINA VIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo a njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter pri loži te natančni Vaš naslov in on< osebe, kateri ee ima izplačati. K $ k 1 6____ .80 j 120™ 19.20 10.... 1.60 | 130.w 20.80 15____ 2.40 140.... 22.40 20..., 3.20 160.... 24.0C 26____ 4.00 160.... 2f,.fi0 30.... 4&0 170.... 27.20 35____ 5560 - 180.... 28.80 40.... 6U0 190____ 30.40 45..., 7.20 200.... 32.00 60.... 8.00 250____ 40.00 65.... 8.80 300. „„ 48.00 60____ 9.60 350.... 6C..CC 65.... 10.40 400.... 64.00 70.... 11.20 450.... 72.00 75 ... 12.00 500.,.. go. 00 80____ 12.80 600.... efi. oo 85 ... 13.60 700.... 112.00 »O ... 14.40 800.... 128.00 109.### 16.00 900.... 144.00 110____ 17.60 1000____ 160.00 Ker se cene sedaj j ako snreml-njajo, naj rojaki vedno gledajo me nas oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 OortlMdt U%n Hew Točk, Mi & GLAS NARODA, 30. AVGUSTA, 1915. "SUS NARODA" Daily.) Cruit. published by Publishing Co, corporation.» : X -aKSER. President. v ' i-KENEDIK, Treasurer. % J tf Business of the corporation %od vldresses of above officers : /J iiiri'lt Street, Borough of Men-•vrt^n. New York City, N. Y. ::nati nemški govoriti in pisati in tudi napraviti skušnjo v tem je- . ku. Iradno občevanje mora biti nemško in ni v tem ni kakih izjem. Ta drastična odredba je nov dokaz, kako spoštuje stara Avstrija in njeni frakarski birokrati < nakopravnost avstrijskih narodov. To zapovedujejo že sedaj, ko p p * I i v a na stotisoče avstrijskih ♦Slovanov kri za obstoj te tako krivične Avstrije. Siromak Slovan. bodisi Ceh. Ilrvat ali Slovence, ne bo dobil službo doma na ovojih tleh pri državni železnici, če ne bo znal pisati, citati in go-vuriti blažene nemščine. Dosi-daj je bila e. kr. državna Železnica znana kot zelo slaba ]'lii.'-nii-a svojih uslužbencev. Raz-v tite^a so razni nemški višji u-radniki šikanirali nižje. Sedaj na-j • t-. j pa bodo še te majhne službi-ee odprte le trdim Nemcem in ti bodo tvorili dobro propagando za nemštvo v slovanskih pokrajinah. S takim vsenemštvom pa ne bo stara Avstrija dosegla ničesar drugega kot je dosegla s poitali-jančevanjetn Slovencev in Hrvatov v Primorju. Vsi od onega na--ilj:i se je porodila "Italia irredenta'', postala vedno močnejša, dokler ni prišla kraljevina Italija, ki hoče sedaj rešiti "neodre-Šeno Italijo", seveda na slovanski račun. Prav tako se zna zgodili Avstriji z vsenemsko propagando Oglasili se bodo Nemci iz "raj ha" ter rekli: "To so naši bratje! Odrešiti jih moramo ter pri klopiti Veliki Nemčiji." 1 tirokratični avstrijski državniki so bili že od nekdaj kratkovidni in tudi sedaj, ko teče po celem sv.'tu kri, niso še sueli svojih monoklov ter pogledali v daljavo. Ti gospodje mislijo vedno, da bo nemščina rešila Avstrijo, a po na n mnenju jo bo usiljevanje nemščine le razrušilo. Že dosedaj se je gojilo nemško irredento, posebno ob nemški meji. Na Dunaju so takozvani "Alldeutsche" bolj slavili in se klanjali Bismareku in Viljemu kot pa avstrijskemu cesarju. Le vedno več nemščine in manj kruha drugim narodom pri c. kr. upravi! To pač jasno kaže, kako lepo plačilo bodo dobili ne.nemški narodi za svojo hrabrost in pasjo udanost. Edino plačilo, katero bodo dobili, bodo plehnate medalje. t e ge bodo zagledali ,v te, bodo po mnenju frakarskih birokratov že dosti siti. Takim naredbam se prav nič ne čudimo. Stare go že kot je Avstrija. Bolj se pa čudimo onim, katere Avstrija tako "dobro" plačuje, a so še tako slepi, da vidijo v njej "boljšo" bodočnost. Še malo pojasnila. v. Ker smo bili tako predrzni, da smo stavili par vprašanj, so padli v svoji zaslepljenosti od vseh strani na nas in nam začeli očitati grehe, ki jih nismo nikdar napravili in jih tudi nikdar ne bomo. Kar naenkrat smo postali v njihovih očeh najnavdušenejši pristaši Avstrije, izdajalci svojega lastnega naroda in odločni nasprotniki Jugoslavije. Če se hoče človek preseliti iz stare hiše v novo, še ne dograjeno, mu menda ne bo nobeden očital, če prej vpraša, kakšna bode to in kdo bo gospodar v njej. Naši nasprotniki iti veliki zagovorniki Jugoslavije ne smejo misliti, da se pred njimi opravičujemo. Nikakor ne! Prej se ne bomo o-pravičevali, dokler nam ne dokažejo, da smo v zmoti. Dosedaj niso doprinesli še nikakega dokaza in ga menda tudi v prihodnje ne bodo. Večina naših ljudi se je dosedaj zadovolila z besedami: "Mi se bomo združili v Jugoslavijo, živeli bomo prijateljsko drug z drugim in dobro se nam bo godilo." Nam in nobenemu pametnemu človeku pa to ne zadostuje. Mi hočemo izvedeti podrobnosti in dokler jih ne izvemo, bomo vstrajali pri mnenju, da se je velika večina zagovornikov Jugoslavije zadovoljila s par frazami, ali pa da gospodje nočejo povedati resnice, ampak jo namenoma prikrivajo. Iz Londona, iz Ženeve in Niša prihajajo dolgi članki, ki se tičejo jugoslovanskega vprašanja. Nekaj časa smo jih priobčali, sedaj jih nočemo več, ker se malo ali nič ne tičejo Slovencev ter je iz njih razvidno, da je že samopo-sebi umevno, da se bodo Slovenci pridružili veliki agitaciji. In zategadelj so se začeli napadi na nas. Nčls to popolnoma nič ne skrbi in ne razburja. Mi bomo vstrajali pri svojem delu in ne bomo niti za las izpremenili stališča. Odločno bomo proti Avstriji, če nas bo zatirala še zana-prej, odločno bomo proti vsakemu poskusu, spraviti slovenski narod v Jugoslavijo, v kateri bi vladal srbski kralj, v kateri bi Slovenci ne imeli avtonomije. V kraljevini Veliki Srbiji bi bilo z nami mogoče tako, kakor je bilo v Avstriji. Naš narod je veliko prepo-nosen, da bi zavrgel le najmanjšo stvar, ki jo smatra za svojo lastnino. bodisi jezik, narodno zavest ali kaj drugega. Če bi nas pa vseeno toliko preslepili, da bi nas z raznimi obeti, obljubami in zagotovili spravili pod srbsko ali črnogorsko dinastijo, da bi nas spravili v deželo, v kateri bi ne vladal narod, bi bili Slovenci prvi, ki bi začeli z opozicijo in zadnji, ki bi jo opustili. Naravnost neumevno se nam zdi, zakaj nočejo povedati, kakšna bo Jugoslavija. Naj nam predlože svoj natančni načrt, da si ga ogledamo do dobra. Če se bo Slovencem dopadel in če se bodo v vseh ozirih strinjali žnjim, bo eela zadeva rešena. Zaenkrat se še nočemo pogajati, ker ne vemo, za kaj pravzaprav gre. Ce nam bodo člani Jugoslovanskega odbora, oziroma oni ljudje, ki so za to pooblaščeni, odgovorili resno, odkrito in brez vsake zahrbtnosti, mora biti odgovor dvojen: Srbija bo zahtevala, da naj se združijo vse jugoslovanske dežele v močno državo, kateri bo vladal srbski kralj; — ali pa: Srbi in ostali Jugoslovani hočejo, da se združijo v federativno državo, v kateri bodo vsi trije narodi prosti in svobodni, ki bodo postavili za predsednika najbolj zmožnega moža v celi Jugoslaviji, da se v tej novi državi ne bo pri-poznavalo nobene vladarske hiše. Gospoda naj nam torej stavi enega teh dveh predlcgov. Že sedaj lahko rečemo, da bomo vsi kakor en mož 4'proti", če se nam stavi prvi, in da bomo vsi kakor en mož "za", če se nam stavi drugi predlog. (Pride še.) Ustreljen duhovnik. "Giornale d'Italia" javlja, da je bil neki duhovnik iz Tržiča (Monfalcone) ustreljen baje zaradi vohunstva. Francoskih učiteljev je padlo na bojišču doslej 1600, ranjenih pa je 4000. D 0 p i S i> ! . rv I poginilo po zimi. Potem so pobili ža, tudi starec se smehlja. I na stepi Kirgizi čredo ovac in ko-1 Starka je rekla še enkrat: lili in lliaždvn imptio ca ia vodim • "l?Peninn (rnvnrim nn Sni! Grays Landing, Pa. — Kakor] poglavje kolportažnega romana1 se je glasil dopis s Filipinskega t otočja, priobčen pred nekaj meseci v "Glasu Naroda", v katerem dopisnik (imena dotičnega dopisnika se več ne spominjam) opisuje tragično smrt tam biva-jočega slovenskega vojaka Fran-ika Grabnarja, češ. da so ga razbojniki ubili; še celo to. kje so ga pokopali, namreč v San Francisco, Cal. Tn glejte čudo! Zgoraj o-menjeni rojak je sedaj od "mrtvih" vstal. Neki tukajšnji rojak, njegov prijatelj (Frank Grabnar je bival pred odhodom k vojakom v naši naselbini). je dobil od njega razglednico, na kateri mu piše. da se ima pri vojakih prav — dobro. Pisatelju omenjenega dopisa priporočam, naj bo s svojimi dopisi stvarnejši. (Opomba uredništva. Lahko se je moglo zgoditi, da sta bila pri ameriški armadi dva rojaka istega imena i:i oba na Filipinih, od katerih eden živi. drugega so mogoče ubili razbojniki Kot primera naj služi sledeče: Ni še dolgo tega, kakor smo poročali med novicami i'/, stare domovine, da je neki rojak padel na severnem bojišču; naznanila se je tudi stotnija in polk. pri katerem je služil in zanj se je že tudi brala maša zadušnica. Kar naenkrat pride na Slovensko od vojaka ravno takega imena dopisnica. na kateri naznanja, da je bil ranjen na severnem bojišču in da se sedaj nahaja v ruskem vojnem ujetništvu. In vendar se je uradno dokazalo, da sta bila dva istega imena pri enem in istem polku in isti stotniji. Tak slučaj se je mogel dogoditi tudi na Filipi nih.) Delavski "barometer" se je v naši naselbini nekoliko dvignil, vendar je še vedno pod ničlo. Dela se sicer vsak dan, zaslužek je pa bolj "od muh", ker je povsod preveč delavcev. Rojakom ne svetujem sem hoditi za delom. Podporni društvi imamo dve, tako da ima vsak priložnost pristopiti k enemu ali drugemu, vendar jih je še mnogo, ki niso pri nobenem. Rojaki, pristopajte k podpornim društvom, kajti dneva nesreče, bolezni ali smrti ne pove nobena pratika, in prav lahko se zgodi, kakor je pel naš Prešeren: Mor'biti, da kdor zdaj vesel prepeva, V mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva Molče trobental bo: Memento mori! Pozdrav! — M. S. Hot Springs, Ark. — O delavskih razmerah ne bom poročal, ker tukaj ni tovarn in rudnikov. Tukaj so zelo velike toplice, v katere prihaja vsako leto veliko o-seb. Voda je vroča od 140 do 150 stopinj. Toplice stanejo za 24 kopeli 9—Ki dolarjev, eno kopališče je pa zastonj, in sicer za one ljudi, ki nimajo dovolj sredstev. Hrana in stanovanje stane tedensko $4.50 in več. Ako bi kak Slovenec ali Ilrvat hotel priti sem. naj se obrne name, da mu bom dal brezplačno vsa potrebna navodila. Slovenec sem jaz sam tukaj. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike! — Jos. Certalič. 428^ Central Ave., Rooms 11—12, Hot Springs, Ark. V moderni voini. Videl sein, kako sem ga razveselil s svojo uslugo. ( ^____________________ Med dnevom je bilo vedno do- bil, in lljaševo imetje se je vedno' "Resnico govorim, ne šalim se; volj prostega časa. Tupatam so se bolj manjšalo, lljas je začel pada- pol veka sva iskala sreče, in nisva pozdravljali kako uro topovi, pu- ti niže in niže, in moči so mu tudi je našla, dokler sva bila bogata; ške pa so skoro čisto počivale na začele pešati. sedaj nama ni nič ostalo. — šla naši in na ruski strani. | V sedemdesetih letih je prišel sva k drugim ljudem, — ju oii^iiu nasi n jaiKtn, ne put- /.aunjo živino. m prisei je na me. j \ cem : ona sva bogata, praznih zvezkov, ki so jih popu- Sam ni vedel, kako da mu ni osta- nisva imela počitka z možem: ne, stili pobegli otroci. lo nič in da je prišlo do tega. da je da bi se pogovorila, da bi mislila Pričela se ji1 šola. Prazen zaboj moral na stara leta iti z ženo po na svojo dušo, toliko je bilo dela od patronov je služil za klop in svetu. pri nas Sedaj so prišli gostje k na- j Od imetja je ostala Iljasu še ma, in misliti je bilo treba, kako Miha je kazal pri pouku veliko j obleka na telesu, kožuh, klobuk in bi pogostila koga, s čim ga obda-zanimanje. Malo sem imel učen- žena, Šam-Šemagi, tudi starka. Lo- rila, da bi ne sodil slabo o naju. Ko cev, ki bi bil kdaj z njimi tako čeni sin je odšel v daljno zemljo, odidejo gostje, gledava za delav-zadovoljen kakor sem bil zdaj s in hči je umrla. , ci. Oni pričakujejo ugodnega bi- tem 361etnim šolarjem. Od nikoder ni bilo pričakovati pa. da bi odpočili in bi jim bolj Začela sva prav pri piki, stop- starcem pomoči. teknila jed, ali midva gledava, tla ujema in šlo je vse lepo gladko A usmilil seje starih njihov so- bi nama ne propadlo imetje — od rok. Kadar sem videl, da se je sod Muhamed-Šah. pričel utrujati, sem mu postregel Piše V. Mazi. I. Šcla v strelskem jarku. Miha Hafner je moral biti v svojih šolskih letih precej trde glave, zakaj naučil se ni ne branja, ne pisanja. V poznejših letih ni obujal zaradi tega nobenega kesanja. Vseeno je služil lahko za hlapca in preganjal konje po belih gorenjskih cestah v miru božjem. Svetovna vojna pa mu je iztrgala vajeti in mu potisnila puško v roko. Zdaj šele, ko je bil že dozorel mož in ko ga je usoda pognala daleč v svet, se mu je naenkrat zahotelo, da bi se naučil vsaj za silo branja in pisanja. V strelskem jarku mi je bil sosed in ker mu je bil znan moj civilni poklic, mi je dejal nekega dne prav zaupno: "Kaj bi dal, ko bi znal zdaj vsaj toliko pisati, da bi poslal kako dopisnico domov, in toliko brati, da bi lahko sam izvedel, kaj mi poročajo z doma!" "To se kaj lahko pomaga, Miha", sem ga potolažil; "jutri za-eneva s šolo!" mizo. cigareto. Po kajenju sva zopet nadaljevala, če je bilo kaj časa. Izven pouka sem ga cesto videl, kako je por;:1 'ml vsak košček papirja. da se je vadil na njem v pisanju. kako je marljivo iztikal za starimi časopisi, da se je učil v njih brati. A' nekaj dneh je že znal brati in zapisati vsako črko. Toda nenadoma je prišlo povelje, da smo morali zapustiti jarke in zasledovati umikajočo se rusko vojsko. Takrat mi je dejal Miha nekam pomenljivo : "Kaj. zdaj bodo pa počitnice?" Nasmehnil sem se mu. Potem pa je pristavil: "Morda celo šole konec?" Skomizgnil je z rameni pod težkim nahrbtnikom in se nekam zamislil. V vročem dnevu je stopal potem brez besed ob moji strani in si otiral znoj, ki mu je curkoma oblival lica. Ali je imel res slutnjo? — — Teden kasneje srno morali odbiti ruski napad. Med visokim žitom smo hiteli tisto jutro z nasajenimi bajoneti na pomoč- Dež krogel se je vsipal na nas, ali kdo se je menil za to Miha je bil prav tam na krilu. V visokem žitu je zašel predaleč in hotel ji1 menda baš dobiti zve-/.o s tovariši. Toda pri tem je prišel širokoplečemu Rusu na muho. Iz daljave kakih trideset korakov mu je prevrtala krogla obe senci in obležal je na mestu v mlaki krvi. Izgubil sem učenca iz strelskega jarka. Nemara je res slutil na tisti poti svoj bližnji .konec. Pokoj mu \ grešiva. Muhamed-Šah ni bil ne reven ne Zapet skrb, da bi volk ne raztr-bogat, ali živel je pošteno in je bil gal žrebeta aii teleta, da bi tat je dober človek. .ne ugrabili črede. — Če ležeš spat Ponudil je Iljasu hleba in soli. — ne moreš spati, da bi jagnjet pomiloval ga je in rekel Iljasu : ne zadavile ovce. Vstaneš, greš ven "Pridi. — pravi, — k meni, po noči; komaj se pomiriš — zopet lljas, stanovat z ženo! Po leti mi skrb, kako preskrbeti krmo za zi-po svoji moči delaj na polju, po zi- mo- j« bilo tega premalo, bilo mi pa krmi živino, in Šam-Šemagi n* soglasja z možem: On pravi, naj molze kobile in dela kumis! tako je treba delati, jaz pa pro-Skrbeli bomo za vajino hrano in -s'm drugače, in začneva grešiti in obleko, in kar bosta potrebovala, prepirati se. Tako sva živela v ve.l-samo reeita, in dam vama." j11' skrbi, v vednem grehu, in vi- Zahvalil je lljas soseda in je od- tll-la nisva srečnega življenja." slej živel za delavea s svojo ženo "No. in sedaj?" pri Muhamed-Šahu. V začetku ji-] '"Sedaj vstaneva z možem, polna je težko stalo, a pozneje sta se govoriva se vselej ljubeznivo, v privadila starčka takemu življe- soglasju, kregati se nimava >.a nič nju in delala po svoji moči. j dela imava le toliko, da služiva Gospodarju je bilo všeč. da ima gospodarja. Delava po moči, dela-take ljudi, ker sta bila starčka sa-; va z veseljem tako. da bi gospodar ma gospodarja in poznala ves red ne imel zgube, temveč dobiček, in nista lenarila, temveč delala po Prideva domov, obed je tu. južina, svoji moči; samo hudo se je zdelo kumis. < e je mraz. imava kizjak, Muhamed-Šahu gledati, kako sta (posušeno kravje blato za kurja-padla tako visoka človeka na tako v°)> s<> pogrejeva, kožuh tudi. nizko stopinjo. Imava tudi čas, da se pogovoriva. Zgodilo se je nekoč-, da so prišli' pomisliva na dušo in pomoliva k k Muhamed-Šahu svat je. gostje! ^S11- Petdeset let sva iskala siv-oil daleč, prišel je tudi mulla (ba-jrt*- še-Ie sedaj sva jo našla." škirski svečenik). Muhamed-Šah | Nasmejali so se gostje, lljas pa je dal zgrabiti ovna in ga pobiti, i rekel: "Ne smejte se. bratci, ni lljas je očistil ovna, spekel ga in'šala to, temveč človeško življenje, ga poslal gostom. Snedli so gostje j Tudi midva s starko sva bila po-ovna, napili se čaja in se lotili ku-! PreJ neumna in sva plakala. ker misa. i sva zgubila bogastvo, a sedaj na- Poročnik mi je dal nekega dopoldne ob 10. ukaz, naj grem po nekega ranjenega strelca v mar-molatsko ožino, ki se ni mogel rešiti. Z nosačem Karlom N., ki je t nosil veliko sanitetno zastavo in z našla sva nosačem Andrejem Š. smo korakali počasi po snežnem polju. N. je vedno vihtel zastavo, oil nas ni bil nihče oborožen. Ko smo se približali na kakih 300 metrov ožini, so ii še živahneje streljati na nas. I "stavili smo se ter pričeli mahati z zastavo, nakar so Italijani pričeli še žšivahneje streljati na nas. Ker smo imeli od poročnika H. zapoved. naj se umaknemo, če bodo na nas streljali, sem ukazal nosa-čema, da se vrnemo. Ko smo se pomikali nazaj, sem bil na levem stegnu vsled krogle lahko ranjen. — Nosača N. in s. sta ravnotako izpovedala. Cel dogodek so opazovali iz postojanke B. trije častniki. ki so izpovedali, da so od tamkaj natančno razločevali sanitetno zastavo. Sede gostje z gospodarjem naima J.e odkl'il resnico, in mi lljas. Živel je v Ffimski guberniji Ba-škirec lljas. Po očetu lljas ni ostal posebno bogat. Oče ga je še oženil in umrl. lljas je imel v tem času imetja: sedem kobil, dve kravi in dve desetoriei ovac; ali lljas je bil moder gospodar in je začel bogateti; od jutra do večera se je trudil z ženo, vstajal je bolj zgodaj nego vsi drugi in legal pozneje spat nego vsi: in zato je bogatel vsako leto bolj. Tako je preživel lljas v trudu 35 let in si je pridobil veliko imetje. V Iljaševem hlevu je stalo 200 konj. 150 rogate živine in 1200 ovac. Delavci so pasli čede II jaso ve. in delavci so molzli kobile in krave in delali kumis. maslo in sir. Vsega je bilo dosti pri Iljasu. in vsi v okolici so ga zavidali. Ljudje so govorili: "Srečni človek lljas ; vsega ima dovolj, še umreti mu ni treba." Začeli so spoznavati Ujasa dobri ljudje in se seznajali ž njim. Prihajali so k njemu gostje iz da-leka. Vse je sprejemal lljas. vse pogostil in napojil. Kdorkoli je prišel, vsakemu je bil na razpolago kumis. čaj, ribja juha in ovnovo meso. — Če so prišli gostje, takoj so pobili enega ali dva ovna, in če jih je prišlo mnogo, pobili tudi kobilo. lljas je imel dva sina in eno hčerko. Oženil je lljas sina in omožil hčer. Ko je bil lljas reven, sta delala sina ž njim in skrbela sama za črede konj in ovac : ko so pa obogateli, sta začela sina rajati, in eden je začel piti. Jednega, starejšega, so ubili pri neki rabuki, drugega se je pa prijela ošabna snaha, in ta sin ni hotel več poslušati očeta, in lljas ga je moral ločiti od doma. Ločil ga je lljas, dal mu hišo in živino, in zmanjšal se je Iljašev imetek. Kmalu potem je prišla bolezen na Iljaševe ovce, in mnogo jih je poginilo. Potem je prišla lakota, seno se ni obneslo, mnogo živine je otrue gostje z gospodarjem na I . —^ ii^jihu, m mi- pernatih blazinah na preprogah |dva JO odkrivavu vam ne v svojo pijo iz čaš kumis in beseduj'ejo, j toi"zbo> temveč vam v dobro." lljas pa se je polotil tlela in prišel' Mul,a. je rekel: "To je pametna uprav mimo vrat. Zagledal -a beseda, in golo resnico je povedal Muhamed-Šah in rekel "ostu- ! J!-'as- t0 stoJ* tudi v pismu zapisa- "Ali vidiš kak starec V šel mi-'.110" In "ehali so sc s,neJati gostje mo vrat?" ' ^ t ni se zamislili. "Videl sem, pravi gost. "ali kaj je v tem čudnega?" "To je pri njem čudno, da je bil ta naš največji bogataš, zvan lljas; morda si slišal o njem?" "Kako bi ne slišal", je odgovoril gost, "videl ga sicer nisem, ali njegova slava je segala daleč." Raznoterosti. Drobne vesti iz Italije. "Messagero" se norčuje iz Rim j 1 janov. ki so najprvo z velikanskim Možnost miru s Srbijo. Ogrski grof Julij An dr assy je napisal v dunajski "Neue Freie Presse" z dne 25. julija članek o odnošajih Avstro-Ogrske jiapram Balkanu. Andrassv pravi, d h bo treba revidirati avstrijsko albansko politiko. Albanci so se izkazali kot jako nezanesljiv element, kateremu manjka tudi narodne zavednosti. Prvi interes Avstrije je. da ne pripade Albanija Italiji, drugi, da se ne združi s kako Avstriji neprijateljsko balkansko državo in tretji, da obdrže Albanci svoje narodne naselbine, da se ne pretopijo v Slovane. Najbolje da bi bilo. da pride Albanija nod Orško, ki bi se za t m ceno priključila Avstriji in Nemčiji. S stališča avstro-ogrskih interesov pa se ne sme popolnoma izključiti možnost. da dobi Albanijo Srbija, in sicer v odmeno za macedonsko o-zemlje, katero bi morala odstopiti Bolgariji in pod pogojem, tla re-spektira albansko narodnost. Ako bi Srbija spremenila smer svoje politike ter s svojim držanjem dokazala, da se hoče odreči veliko-srbskim aspiraeijam in iskati politično zaslombo v Avstro-Ogrski mesto v Petrogradu, potem bi govorilo za zgoraj omenjeno rešitev mnogo argumentov. Ako bi te kombinacije ne bile mogrV-e, potem mora Avstrija misliti na to. da vzame severno Albanijo pod lastno okrilje, v srednji Albaniji pa da ustanovi muslimansko kneževino. Francoz v Londonu. Nemški listi citirajo poročilo lista "Morning Post" o obisku nekega Francoza v Londonu. Fran- eoz se je posebno čudil: 1. da je "Glej, sedaj mirni ostalo niče-1 kričanjem silil i" na vojno",'zdaj pa ' l^"0' J'e hote1' fa bankov?e >• ------: 1.1 ! w....... „„ __ , J. * ' dobil zlat denar, tako da ga je veliko množino prinesel na Fran- . . ............' , " ' JJU sar, in pri meni živi za delavca,'ko gre za prispevke za rodbin, tudi njegova žena je pri njem. pa' vpoklicancev, so nabrali komai 1___ 1___T_ *1 M t A/w\ t- molze kobile." Začudil se je gost. zacmokal z jezikom in pomajal z glavo: "Da, glejte, tako se vrti sreča, kakor ko- 121.000 lir. V Milanu so v dveh dneh nabrali tri milijone lir. ------- "Avanti" predlaga, naj se 10 lo; nekatere vzdiguje na vrh. dru- tisoč rimskim državnim uradni-ge spušča navzdol. Kaj pa, ali je kom, ki so tvorili elitni kor spusc žalosten starec?" "Kdo ga ni ore spoznati, živi tiho. mirno in pridno dela." Gost mu pravi: "Ali morem govoriti ž njim? Povprašal bi ga o njegovem življenju." "Kajpak, da moreš", pravi go- liuj- skačev na vojno, za par dni odtegne plača. Tako bi se njihovo voj no navdušenje kmalu poleglo. Italijanska vlada je uredila na otoku Sardegna koncentracijsko taborišče za vse nad 18-letne av- — , ______feV_ strijske državljane. Žene in otroci spodar in pokliče izza voza starca- interniianih Avstrijcev niso prisi " Dedč ' '....... mis in poki In vstopil je lljas z ženo. I zdravil je lljas goste in gospoda cosko; 2. da vozijo po Londonu še vedno ne samo zasebni avtomobili, ampak tudi avtoomnibusi. ki jih v Parizu že več mesecev ni videti; 3. da se v kinematografih ne predstavljajo slike iz vojne, ampak samo druge slike; 4. da so varietv-gledališča vedno natlačeno ;polna; 5. da so na vseh hišah v Londonu nabiti lepaki, poziva-joe moške, naj gredo pod za-st a ve. LISTNICA UREDNIŠTVA. M. C., Hibbing, Minn. — Ako 5ek. pridi sem, izpij ku-i1^1^ it:i v taka taborišča. okliči ženo!" V Rimu razširjajo uradna spo- se pošilja čevlje, naj se jih neko- Po-I ročila, da se borijo avstrijske eete -i^o podrgne po tleh, da so pod-ar- Je pod pritiskom zažuganih ostrih plati nekoliko umazani in vred- i L'O'yni m /lo r-rt * A. ! -*» <, r- -i-__~ -1 _ , ___« v ! _ ~T *" " A ____ ___ ja. izustil molitvico in sedel na ko lena pri vratih, njegova žena pa je šla za zastor in prised I a h gospodinji. Dali so Iljasu čašico s kumisom. Nazdravil je lljas gostom in gospodarju, priklonil se, izpil malo in postavil proč. "No, kaj, dedček", pravi mu gost. "ali ti je težko, ko se spomi-njaš. gledaje nas. svojega prejšnjega življenja, — keko si bil srečen in v kaki bedi živiš sedaj?" Nasmehnil se je lljas in rekel: "Ce ti povem o svoji sreči ali nesreči, ne veruješ mi; vprašaj raje mojo babo; ona je baba : kar je na srcu, to je tudi na. jezik; ona ti pove vso resnico o tem." Za klical je gost za zastor: "No, babica^ povej, povej, kako sodiš ti prejšnjo srečo in sedanjo bedo." Tn rekla je Šam-Šemagi izza za-stora : "Tako-le sodim: Živela sva s starim petdeset let iskala sva sreče, pa je nisva našla, in sedaj, glej, drugo leto odkar nama ni preostalo nič. in midva služiva za delavca, našla sva srečo in drugega nama ni treba." Začudili so se gostje, in čudil se je gospodar, vstal je celo, od-grnil zastor, da bi videl starko. A starka stoji, roke drži na prsih, smehlja se, gleda na svojega mo- kazni in da se kjerkoli je to mogo-|110st naj se označi s K 5.00, pa zu če, rade vdajajo. Število avstrij-: mi j ne bodo plačali nikakoršne skill vjetnikov da znaša že nad ti-, carine aH eolnine. — Ako pošlje- soče in tisoče. (Vse to so seveda obrekovanja. Res jc marveč, da je vojna z Italijo v avstrijski armadi, kakor tudi med prebivalstvom, najbolj popularna in da so "avstrijski vojni vjetniki" povečini internirani civilisti — avstrijski državljani. Še boljše so vesti italijanskih listov, ki pripovedujejo o grozovi-tostih, katere počenja avstrijsko, zlasti nemško in madžarsko voja te obleko, operite jo prej, tako da bo zmečkana in ravnotako o-značite vrednost s K 5.00, pa zunaj ob prejemu ne bodo plačali eolnine. — Zavitek za na pošto naj ne bo težji kot 11 funtov. Napravite rajše dva zavitka ali več. Priporočamo Vam, da se poslužite pošte, ker ne obstaja nikakoršna nevarnost, da bi se blago od strani zaveznikov zaplenilo. Poštne pošiljat ve se odpošljejo od tu v štvo. V Ali so 'avstrijski barbari" stari kraj preko nevtralnih parui-odsekali neki deklici in nekemu,kov in dežel, fantu roke. (Seveda je to le huj- skanje, ki bi naj podnetilo vojno razpoloženje med narodom). V zadnjih dnevih je padel v bo VABILO na PLESNO in KONCERTNO VESELICO, de I i ToT PDlk0Vmk baT R<)S.f katero priredi Slov. Izob. društvo de a Tore, rezervni podčastnik j VihJ>\ dne 4. septembra t. 1. ?aiPet S pardinala m dr- ob 6. uri zvečer. - Veselicah vrši bil težko ranjen ^ ^ 3® V ^lavo triletniee otvoritve Slov. Izob. Doma. Cenjeno občin- Kako kršijo Italijani mednarodno StV° ^^ ™ °k°lice Se nrav uuuo, no vabi. da se omejene prireditve ^ ' ! blagovoli udeležiti. — Zabava Z Dunaja poročajo uradno: — bode raznovrstna. — Vstop v dvo- Natančnejše podatke o obstrelje-! rano je 50 centov. Dame so pro- vanju neke sanitetne patrulje na ste vstopnine. — Veselica se vrši Marmolati obsega neki uradni za- v Slov. Izob. Domu, v Dunlo, Pa. pisnik. Nosač Vinko W., povelj- Za številno udeležbo se prinoro- nik sanitetne patrulje, je izjavil: ea: Odbor. ______ glas naroda, 30". avgusta1, wis. Slovanski Svet. Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva* Napisal prof. Lubor Niederle. (Nadaljevanje) K p. >li',!njim pa Se treba prišteti skoro vse Ruse Avstrijsko-0- ; -k.' države v številu 3,803,023 (brez 40.000 Židov) in kakih 500 t'-. Kusov v tujini, tako da bi bilo na temelju uradne cenitve cestno M. vilo Malorusov nak oncu leta 1900 okoli 28.000.000. Maloru-skiiu statistikom pa je to število prenizko in zato nastavljajo višje. TaU '»jih j.- v najnovejšem času -1. Necuj-Levickyj naštel (na celem sv, t II celo S7JS06JOOO za leto 1905. To se seveda za sedaj ne da kontrolirati, kakih 'M milijonov pa jih bo. VI. Ilnatjuk jih je naštel na k ■ iru minulega stoletja črez 30 milijonov, M. Kruševskij leta 190G <|.. M milijonov. Karskij je cenil Beloruse leta 1903 na 8,000.000. s. Drujraee se seveda dialektična in etnografična diferencijacija i vstavlja samo pri teh treh velikih krogih, ampak pre dalje tudi znotraj in povzroča razlikovanje ljudstva ter izločuje še manjše sku-pin»-. označene s posebnimi, bodisi zgodovinskimi, bodisi prosto ljudskimi imeni. Najmarkantnejše vidimo podrobno diferencijacijo V taalovuski oblasti, kjer ne navajajo samo filologi vrste manjših dialektičnih skupin in oblasti, ampak kjer tudi narod pozna vrsto imen, m k jer nastopajo posamezni (n. pr. karpatski gorali) mestoma tako samostojno in samoznacno, da vzbujajo neprenehoma sumnjo o po-nchnera, najbrže neslovenskem pokolenju. ' uhiuskij razločuje v svojem izvrstnem narodopisnem zborniku i.ri Malorusih v južni Kusiji v glavnem 3 tipe: 1. poleški, 2. ukrajinski, podolskogališki. K%prvemu tipu t. zv. Polešukov spadajo prebivalci t. zv, Polesja v severnem delu kijevskega, radomišelskega o-kraja in sev. vzli. Voliuji do reke Gorinj, h katerim spada tudi del -j<-dl ške iu grodenske gubernije. t. zv. Pod lasje. Prebivalci pinske-;ra okraja se imenujejo Pinčuki, (od Gorinja proti severu, na obeh sti-ai:< h Stire, za reko Turjo, Pripetom, dokler ne dosežejo na severu trke Pine stanovališča Podlašanov grodenske gubernije). l>rugi ukrajinski tip stopa na zahodnem Dnjepru v gubernijo U tj.-\ >ko. v srednji tlel Volinji in jugovzhodnega Podolja. Njegova si a rej ša rodovna imena so Kozaki. Zaporožei, ki so sei menovali tudi Sh poviki ker so prebivali na stepah južnih gubernij, Poberežci, pre-hivalei sedanjih južnovzhotlnih delov podolske gubernije, in Volinj-ei, v zahodnem delu berdieevskega okraja kijevske gubernije in v si-vernem delu litinskega okraja in letičevskega podolske gubernije in celega puga Podolja. K tretjemu tipu spada ljudstvo zahodno od Volinji in Gališke-: a. katerega se je na pol jsko-inadžarski meji prijelo staro ime Rusi-jii in poleg tega Rusnjaki, in vrsta manjših krajevnih imen v Pod-karpalih i Pukovinei, Krajnjaei. Ilrivnjaci, Opoljani, Galičani hvov.jani. Samborani, Peremišljaei in dr.). Njih jedro tvorijo karpatski planinci, ki so znani pod skupnim imenom. Tu so štirje posebni ruski rodovi: na zahodu Lemki na obeh straneh Beskidov, glavno v sandcšketn, jaselskein in sanoškem okraju, Bojki, sosedi prejšnjih i::« vzhodu za Sanom, Tuholci, dalje na jugovzhotlu v gorah od sam-b«»rskcga okrožja do Stanislavovska in še dalje v gorah kolomijske- slanislavovskega okraja, v Bukovini iu v Marmarošu Ilueuli, ki pa se imenujejo le kresteni, Rusnaki. Poslednji so posebno, od drugih različno in zanimivo pleme, pravi problem v slovanskem narodopisu. Dali so tudi vzpodbudo k raznim razlagam. Ivan Vahvlevvč pravi, da izhajajo od turških U-zt»v. Moškuv. oil Trakov ali Seitov, v najnovejšem času išče zvezo s Kavkazom. Drugi vsaj pripuščajo velik del tujega elementa ob slovanskem jedru (Filevič, Kaindi). spet drugih jih imajo za čiste Slovane !'ol. Suhevvč!. Odlikujejo se po krasni rasti, starodavnosti in bogastvu običajev, dalje po svojih umetniških tvorbah, slikovitem kroju, toda tudi po premali omiki, po kateri so med najmanjšimi med Slovani. Pri njih je namreč še 93% analfabetov! Verjetno je, da je ime Ilucil rumunskega izvira (goc + člen ul). Imeni Bojkov in Lem-kov sta priimka, ki so jim ju dali sosedi vsled vporabe besed; Vahv-Ievve je tudi v prvih videl ostanke Keltov. Huculov je naštel Šulie-vvč 00 000 (za 1. 1890). Tudi pri Belomsih nastopajo lokalna imena. n. pr. Poljani v slonimškem okr., Šjekali, v volkoviškem. Pri Velikorusih, pri katerih vkljub ogromnemu obsegu plane zemlje s tem združeni lahki vza-jemn; stik iu jezikovna konservativnost nista pospeševala večje di-tefem i jaeije, ni tako izrazitih tipov in plemen kakor pri Malorusih. Pa tmli tu so seveda krajevna imena, ki so nastala vsled dialektičnih posebnosti. Tako so znani v voroneški guberniji Jaguni, Kaguni. Cu-kani, Šeekuui ali Tajalagi, v kurski Sajani. V kaluški guberniji v za]>. delu Kiosalskega okraja, v brianskem okraju in trubčevskem orlovske gubernije se imenujejo prebivalci Poljehi, prebivalci vzhodnega dela mosalskega okraja Poljani. Prebivalcem severno od Desne pravijo Malorusi Zadesenci. Rabi se tudi mnogo krajnih imen: Vla-tlim i ft-i. Muronici, Kostromiei, Tuljaki. Kalužani, Jaroslavei, Rjazan-ei. ()vlovci, Moskviči, Novgorodci, Nižegorodei, Tverjani, Smolnjani. Penzenci. Poltavci, Kijevljani in dr. 9. Ta diferencijacija v celo vrsto tipov je deloma potrjena tudi t«l antropologične metode. Vidimo namreč, da se Malorusi na jugu tudi telesno razlikujejo od Belorusov in Velikorusov, in to nele v u-lnetn i sestavi las in brk. ampak v podobi telesa samega. Tako vidimo predvsem na jugu večjo brahicefalijo. temne komplekse in višje rasti : e-o pri Velikorusih in Belomsih. Toda na drugi strani niso te skupine niti v notranjosti enotne. Nasprotno! Dosedanje preiskave fizičnega tipa ruskih Slovanov kažejo dokaj velike varijacije lokalnih skupin, večje, nego je n. pr. poprečni razloček velikoruske, maloru-ske iu beloruske skupine. Ako pogledamo na glavne antropologične znake, zbrane v delu A. Ivanovskega, vidimo pri Rusih srednjo rast. ki variira okoli 1650 mm. in to tako. da je pri Velikorusih 51% nizkih in 49% visokih, pri Malorusih 47% nizkih in 53% visokih, pri Belo-rusih je razmerje 36% :ti4%. Po barvi kompleksije (barva oči in hi spadajo ruski Slovani večinoma k mešanemu tipu. Edino pri Be-h.rusih najdemo poprečno razmerje 37 :41 : 28%. Pri Malorusih 30: 42 : 2-%. Malorusi kažejo večjo naklonjenost k temnejšemu tipu, toda takoj je treba pripomniti, da se v notranjosti zelo menjavajo. Volni i ii. pr. kaze po preiskavah Kožuhova razmerje 42:29:29! Izmed Velikorusov so najsvetlejši tverski in jaroslavski, manj Velikorusi vzhodnih gubernij. Po indeksu lobanj je pri Velikorusih 9%, ki imajo dolgo lobanjo (dolihocefalov), 19% s srednjo (mezocefalov) in ' ~ ' s kratko lobanjo (brahicefalov) in to razmerje ostaja v celoti tudi pri Malorusih 12% : 16% : 72%. Samo Belorusi imajo glavo več-jidcl daljšo (razmerje 13:23:64%). Drugače so pa tudi'v tem velike krajevne razlike. Tako so Malorusi bolj brahieefalni, toda v Voronezh, Poltavi in Volinji se je našlo razmeroma mnogo dolihocefalov. Nob, na preiskana velikoruska oblast nima težke množine dolgih in srednjih glav kakor volinjski Malorusi (31:34). Ravno tako se karpatski planinci razlikujejo kot samostojen tip od prebivalcev ravnin. Joda to so pojavi, ki jih vidimo tudi pri sosednjih Poljakih. Na mešanje tipov je gotovo vplivalo mešanje Rusov s sosednjimi elementi, pri Velikorusih s povolžanskimi Fini, pri Malorusih z turško-tatar-skuni narodi. 10. Kakor zelo pa so tudi vse te velike in male skupine med seboj različne, vendar ni danes nobena proti drugi v tako ostrem nasprot-J ju. kakor velika velikoruska skupina proti maloruski. Razločki med1 krajevnimi plemeni v posameznih velikih skupinah so vendar le se-' kundarni. To so razlike v dialektu, v kroju, v ostalem domačem življenju m podobne. Tudi razlika med Velikorusi in Belorusi ni tako \elika, \ saj ne zdi se tako velika* in filologi smatrajo Beloruse bodisi za del Velikorusov, bodisi za njim zelo sorodno vejo. i Zato pa je razlika med Velikorusi in Malorusi globlja. Nele v je-' ziku, ampak tudi v telesu in duši ljudstva: v značaju, temperamentu, v pesmi in sploh tudi v kroju, v običajih in navadah. In ta razlika se stopnjuje še večkrat z različno zgodovinsko usodo in posebno v poslednjem času s politično divergentnimi tendencami do te mere, da se pogosto pretrgajo vse vezi ozkega sorodstva, recimo "ruskega" da se maloruska inteligenca noče smatrati za Ruse, za narod istega izvira in rase kakor so Velikorusi, da se z eno besedo enota ruskega naroda trga na dva dela, na dva naroda eden severni, Velikoruski ali Rusi, Rosijani, — po Moskvi, ki jih je v zgodovini združila in ustvarila. tudi: Moskali, Moskviči — drugi pa na jugu — zvani Malorusi, Južni Rusi ali novejše Ukrajinci. To je podlaga in os znanega veliko-maloruskega spora. Ni dvoma, tla ima ves ta resni razpor stare in naravne korenine, zakaj diferencijacija severnih Rusov od južnih se je pojavila davno in se razvijala, počasi sicer, toda neprenehoma. Tudi politične razprtije in nasprotja so od davna med Veliko in Malo Rusijo in vse življenje je bilo mnogo vekov različno. Toda vkljub vsemu temu ni bilo j)rej narodnostnega razpora med Velikorusi in Malorusi v sedanjem smislu. Pri vsem tem sta se nasprotno obe stranki čutili sosednji. da. eno, kakor se vidi n. pr. iz vzrokov, vsled katerih se je podvrgel Moskvi, carju Alekseju Mihajloviču. leta 1653. (Nadaljevanje prihodnjič). Oderuštvc z živili na Kranjskem. Splošno bi se mislilo, da bo vojna, ki jo bije sedaj Avstrija, povzdignila moralo in nesebničnost vseh slojev, posebno pa <->nih, ki jiin ni treba tvegati svojega življenja na bojišču. Toda dogaja se pri gotovih ljudeh ravno nasprotno. Splošno se je namreč razširilo navijanje cen najpotrebnejšim stvarem, predvsem živilom, ki ga smemo imenovati že oderuštvo. Tako navijanje cen se pojavlja skoro na vseh poljih, in sicer pri producentih, kakor tudi v trgovini. Splošno pomanjkanje blaga po spešuje to navijanje. Pojavilo pa se je celo tudi pri blagu, ki ga je preobilo, tako n. pr. pri nas pri krompirju in sladkorju. Kot splošno sredstvo, preprečiti oderuštvo, so že kmalu po izbruhu vojne smatrali določevanje maksimalnih cen. Toda glavna napaka pri tem je bila, da so se maksimalne cene navadno prepozno določile, ko sta se oderuštvo in špekulacija že preveč vgnezdila ter raztegnila svoje polipske roke. Poseglo je vmes zakonodajstvo. Izdale so se ostre odredbe proti dražilcem živil. In marsikaterega takega nečloveškega oderuha je seveda zadela zaslužena, morda celo prenizka kazen. Posebno ostro se je postopalo proti onim osebam, ki so zadržava-le in kopičile blago. Paragraf 8. št. 2. ces. naredbe, drž. zak. štev. 194.1914., pravi: "Kdor razširja neresnična poročila ali vporablja kak drug po-moček, tla bi povzročil draginjo neobhodno potrebnih reči, zagreši pregrešek. Ravno tako tudi vsak, kdor pokupi neobhodno potrebne stvari ali utesnuje trgovino." Da je tudi pri nas na Kranjskem razcvetelo oderuštvo, je pač dobro znano. Vsaj se je po nekaterih krajih kar javno agitiralo za podra-ževanje najpotrebnejših živil. In nekateri producenti so zadržali toliko blaga, da se jim je končno prav pošteno pokvarilo. In tako vidimo, da v marsikaterem kraju, v marsikateri vasi gnije jo pod zemljo živila, s katerimi bi se nasitilo mnogo lačnih želodcev. Ljubljansko deželno sodišče je v tem oziru spoznalo in tudi kolikor je bilo v njegovi moči, izvršilo svojo nalogo. Kaznovalo je po prej omenjenih določbah celo vrsto producentov, prekupovalcev in trgovcev in jim naložilo zelo stroge zaporne in denarne kazni. Radi prekupovanja krompirja je bilo doslej kaznovanih 8 večjih prekupeev. Deželno sodišče jim je naložilo kazen od enega tedna do 14 dni zapora in razen tega še denarno globo od 200 do 500 kron. Vse te razsodbe še niso pravokrep-ne, ker se je državno pravdništvo pritožilo zaradi nizke kazni, obdolženci pa so vložili ničnostne pritožbe. V dveh milejših slučajih je pa kazen treh dni zapora in sicer Neži V. iz Voklega in pa prekupcu Antonu T. iz Voglja vsled vzklica državnega pravdništva zvišalo višje deželno sodišče na 14 dni, oziroma na tri tedne ostrega, s postom poostrenega zapora. Zaradi prekupovanja živine sta bila kaznovana dva gorenjska živinska trgovca. Izvrševala sta to obrt v še precej ponižni meri in jima je sodišče prisodilo le po 3 dni zapora in pa enemu, Matevžu D. iz Zaprevolj pri Kranju, 300 kron, drugemu, Janezu P. iz Spodnje Besniee, 250 kron globe. Mesarjev je bilo doslej primeroma še malo kaznovanih — kakih net, ker so večinoma dokazali, da so bile visokim cenam mesa krive pretirane cene živine, ki se je podražila od pričetka vojne pa do poslednjega časa kar za 250 od-stotov. Zdaj so uvedli maksimalne cene, ki pa brez pravice rekviri- ranja ne bodo imele zaželjenega uspeha. Kakor izvemo, se bo proti pre-kupovaleem živine vršilo v kratkem pred deželnim sodiščem še več razprav. V kratkem se bo vršila obravnava proti J. P. in štirim njegovim pomagačem, ,ki so »bdolženi prekupovanja v velikem obsegu. Poročali smo že o tem, da je ljubljansko sodišče občutno kaznovalo pet kmečkih posestnikov ljubljanske okolice ter jim naložilo kazen treh do petih dni, 20 do 40 kron globe ter izreklo zapad pre-Iragih drv, ki jih je bil zasegel ljubljanski mestni magistrat. Po par. 9. navedene cesarske naredbe se namreč lahko v sodbi izreče, "da je storilčeva zaloga zapadla v prid državi, ki ima zapadle zaloge vporabiti za preskrbo van je prebivalstva." Želeti bi bilo, da bi sodišča to določbo uporabljala pri vsaki možni priliki. Na ljubljanskem trgu so se v poslednjem času zelo drago prodajale češnje. Več branjevk je bilo pred okr. sodiščem oproščenih, ker so se izgovarjale, da so same blago tako drago kupile, vsled česar ga ne morejo cenejše prodajati. Javni obtožitelj je v vseh teh slučajih vložil vzklic in se bo torej razprava ponovila pred deželnim sodiščem. Pšenice so imeli kmetje na Gorenjskem, pa tudi v litijskem o-kraju še do poslednjega časa mnogo v zalogi. Dobiti je pa ni bilo od njih. če jim nisi ponudil za mernik najmanj 20 kron, to je za sto kilogramov kar 80 do 100 kron. O-krajna sodišča so te tiče. ki jih je bilo največ v litijskem okraju, obsojala na denarne globe od 50 do 120 kron. Mlinar in mokar, ki sta kupila pšenico po 1 K kilogram, sta seve-veda prodajala pšenieno moko, ki ni bila najboljše vrste, popolnoma mirno kar po 2 kroni. Zaradi tega draženja je dobil n. pr. mlinar Jože O. iz Duplice 150 kron globe, oziroma 15 dni zapora. Ker je dražila moko, akoprem je bila že en-trat kaznovana, se je obsodilo M. L. v Ložu zaradi pregreška draženja na 5 dni in poostrenega zapora ter na 100 K globe. Ta sodba pa Še ni pravnokrepna, ker sta se o-< be stranki pritožili. Ponekodi imajo kmečki posestniki navado, da prinašajo moko skrivoma tudi na trg in jo tam prodajajo na litre (dva litra moke približno en kilogram) po 80 v do 1 krone. Pred kratkim je okr. sodišče v Kranju kaznovalo deset kmetic iz Zg. Bernikov, eno iz Šmartna pri Cerkljah, eno iz Ilra-■stja in mlinarja Matijo K. iz Pre-doselj, ki so tržili po tej metodi. Dočim je okr. sodišče naložilo tem krivcem mile kazni, 24-urni zapor ali pa po 20 K globe, se jim je kazen pri deželnem sodišču zvišala povprek na tri dni zapora in do 30 kron globe. Tudi koruzna moka, ki je prej nihče ni hotel "gesti, se je prodaja-, la po 90 v in po 1 krono kilogram, j Radi takega draženja je bila ob-j sojena Helena R. iz Seničnega pri Tržiču, ki jo je obsodilo okr. sodišče v Tržiču, na 80 K globe, pri deželnem sodišču na 120 K globe, odnosno 12 dni zapora. Razentega je bilo v Ljubljani in na deželi kaznovanih kakih deset dražilcev petroleja, ker so prodajali petrolej mesto po običajni ceni 64 v, kar po 80 do 90 v liter. Kmalu po pričetku vojne je povsod na Kranjskem, posebno pa na' Notranjskem pričelo baje primanjkovati sladkorja. To priliko so nekateri porabili ter nevrjetno poskočili s cenami. Neki trgovec je prodajal sladkor po 1 K 90 v kg. Dobil je tri dni zapora in 50 KI globe. Deželno sodišče pa mu je kazen zaokrožilo na pet dni zapora in 80 K globe. Okrajno sodišče v H. Bistrici je kaznovalo 10 takih trgovcev, med njimi tudi konsumno društvo v Ilirski Bistrici, in jim poleg občutnih denarnih glob zaseglo tudi zaloge sladkorja, v enem slučaju kar 552 kg. O nadaljnih slučajih bomo še poročali. Pripomnimo le to, da je bilo do zdaj v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča kaznovanih o-koli 140 dražilcev živil in navijal-cev cen. Prisojene jim kazni so gotovo pravične in so jih krivci tudi zaslužili. Gotovo bodo moralič-no precej vplivale. Toda prevelikih nad ne smemo imeti. Pred-sem je treba prijeti one velike gospode, ki jim donaša tako draženje kar milijone. Normalnih cen pa, kakor v mirnih časih, ne bomo dosegli. Mezde so visoke, tudi vozarina se je podražila, nekaterega blaga primanjkuje, kajti večinoma se k nam ne uvaža več. Mnogo ne bosta pomagala tudi ne dvt . postna dneva. Sicer je res, da ne škoduje, če živimo v vojni nekoliko bolj vegetarično, toda tudi ve-getarična hrana je dandanes tako draga, da si je srednji sloji, kaj še le nižji sloji, sploh ne morejo privoščiti v tisti meri, kakor to zahteva normalen razvoj človeškega telesa. Fata morgana. V zadnjem času so pisali po do-|mačih pa tudi po tujih časopisih o pojavih v ozračju. Ljudje so o-pazovali sredi na domačih planjavah ob horieontu čudovite panorame morje se proži pred očmi za čudenega opazovalca, po njem se gibljejo barke in mogočne ladije; bojno polje se prikaže sredi naj-mirnejše kmetske idile, jerdeci be gajo po obzorju, rojne črte se vi-I jo proti sovražniku, topovi grme. ! Popolnoma naravno je, da je razgreta ljudska domišljija spojila te J nenavadne prirodne pojave baš z I dogodki na bojnem polju in marsi-kak neuk opazovalec je morda s strahom gledal v njih tajinstvena nadnaravna znamenja. Toda one omenjene prikazni so popolnoma enostavni, zakoniti pri-rodni pojavi, dasi se v naših krajih le redko kedaj prikažejo. V gotovih krajih pa so ti pojavi — imenujemo jih 'fata morgana" — tako vsakdanji, da se sploh nikdo ne zmeni zanje. Ob mesinskem zalivu ležita me sti Messina in Reggio ločeni po široki morski strugi, iz Messine ni možno videti Reggia, ker leži slednje za ukrivljeno morsko površino. Toda neštetokrat se pripeti, da zagledajo Mesinci mahoma bele vile in gradiče Reggia, kot da bi jih bila nevidna roka dvignila nad obzorje — in glej, že je zopet lepo mestece poniknilo pod morsko gladino. Kje leži vzrok tej čudežni prikazni? Iz vsakega svetlega telesa izhajajo prirodni žarki v premih črtah, zato vidimo svetlo telo le tedaj, a-ko se med njim in našim očesom ne nahaja nikak neprozoreu predmet. Svetloba pa se širi samo pod gotovimi pogoji, namreč samo tedaj, dokler je zrak, ki se skozenj širi svetlobni žarek, vsepovsodi enako gost. Vsakomur je znano o-no čudno migljanje zraka nad vročim plamenm, zdi se nam. kot da bi se predmeti v ozadju prelivali in trgali. Svetlobni žarki so prišli nad plamenom v bolj ali manj segret zrak, eni se odklonijo sem, drugi tja, predmet za plamenom se nam vidi popačen, in kakor se giblje zrak in menja svojo toplino, tako se gibljejo in lomijo nanj prodirajoči žarki, tako se giblje, preliva in trepeče za plamenom stoječi predmet. Kar je pojav migljanja predmetov za nepravilno segretim zrakom, isto je fata morgana, kedar se toplina in gostota zračnih plasti stopnjuje pravilno odzgor proti tlom ali od tal navzgor. V prvem slučaju sc zračni žarek, ki bi iz Re ggia premočrtno hitel poševno proti nebu navzgor, narahlo toda dosledno ukrivlja in se v lahko zavitem loku liki izstreljena kroglja vzpne preko morskega hrbta in pade v oči strmečega Mesinca, v drugem slučaju se po posebnih zakonih optike svetlobni žarek na vodoravnih zračnih plasteh odbije kar na gladko izbrušenem zrcalu. V tem zračnem zrcalu vidi o-pazovalec seveda vse predmete zvrnjene, in zato se mu dozdeva, da leži pred njim gladko morska gladina v kateri se zrcalijo mesta in ljudje; 'zračno zrcaljenje' imenuje znanost to optično prikazen. Časih seveda se tudi združita prvi in drugi optični pojav, ali pa postaneta še bolj zamotana s tem, da so zračne plasti tudi na desno in levo različno goste in da se tudi od tam pojavi stranska fata morgana ali zrcaljenje. [Slovens ko katoliško za ZED1NJENE DRŽAVE severne AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1SC-2 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa. I. podpredsednik: KAKOL ZALAR, Bos 547, Forest City, Pa. H. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs. Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN\ Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, III. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Con em .i ugh. Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFAN CI <5, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban. P. O. Box 707, Foreat City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Tudi "San Marino" pomaga Italiji. Velika država "San Marino" katere armada šteje 950 mož, je hitela Italiji na pomoč. "Corriere della Sera" z veseljem poroča, da je armada San Marina se pridružila vrstam italijanske armade, Cadorna je navdušeno pozdravil pomoč dragih bratov in dal jim je pet italijanskih častnikov. Zn notranjo obrambo države San Marino je ostalo doma 50 mož in 2 častnika. Libija v severni Afriki. Libija dela Italiji vedno večje težave. Iz Lugane v Švici poročajo, da italijanski listi smejo od 26. julija dalje priznavati, da je položaj v Libiji obupen. Vsa kolonija do obrežnih mest je izgubljena. "II Giornale" v Palermu poroča, da italijansko prebivalstvo iz Tripolisa se odpelje v Italijo in tamkajšnji konzul naznanja, da kdor ostane tam, ostane na svojo nevarnost. Kakor se poroča iz Carigrada, so ubili bojevniki svete vojne že 3000 Italijanov. Ogromen španski zrakoplov. Lonski '" Republieam' poroča iz Madrida, da se bo inženir Sallas dvignil v zrak s krmilnim velikanskim zrakoplovom, v katerem bo 50 pasažirjev, ter poletel iz Barcelone v Madrid. Pozneje namerava poleteti iz Španije v Ameriko. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu je zapovedal, da se morajo najdeni vojaški predmeti, ki so jih izgubili morda ranjenci ali ujetniki, oddati nemudoma najbližnji vojaški ali politični oblasti. NAJfcl ZASTOPNIKE, kateri so pooblaščeni pobirati naroč nino sa "Glas N;Ha" in knjige, k* kor tudi ca vse aruge v našo strok« spadajoče posle: Jenny Llnd, Ark. In okolica: Michael Cirar. Ban Francisco, CaL: Jakob LovSis Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jaznnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. U Rojtz, Frank Janesh "n John Germ. Salida, Colo. In okolica: Louis Go stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, In«L: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman Woodward, la. in okolico: Luka s Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. VerblC. Oriesby, fiL: Math. Hribernik. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depue, Hi.: Dan. Badovinac. La Salle. HL: Mat. Komp. Joliet, 111,: Frank Laurich, John Zaletel In Frank Bamblch. Mineral. Kans.: John Stale. Wankegan, HL: Frank Petkoviek la Math. Ogrln. So. Chicago, HL: Frank Germ la Rudolf Požek. Springfield, I1L: Matija Barboril Froateaac. Kans. In okolica: Frank Kerne. Mnlhery, Kana. In »i^a: Martin la okolica: Pavel Calmet, Mick. Sbalta In M. F. Kobe. Manlstlque, Mick. ia okolica: B. Kotslan. So. Range, Mich, la efcollea: u. Llkovli. iferara. Mlin.: Josip Fndaa Chlsholm, Minn. • K. Zgone, Jakob -•etrleh in Frank Žagar. Dulutli, Minn.: Joseph Sh&rabon. Ely, Minn, in okolirs: Ivan GooSe, M. L. Kapseh, Jos. J. Peshel in Louis it. PeruSek. Eveleth, filln.: Jurij Kotsa. Gilbert, Minn. In okolica: L. VeseL Hibblng, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolieo: Joe Adamich. K»fcimauk, Minn.: Geo. Ma urin. Virginia, Minn.: Frank Hrovaticb St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridse, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: M«th. nrlch, 3409 N. 5th Ave. Red Lodge, Mont.: J. Koprivšek. Roundup, Munr.: Tomaž Paulin. Little Falls, M. L: £ran* trregurka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. itfarlnglg, Ch&s. Kar linger in Jakob Besnik. Barberton, O. hi okolica: Alois Ba-ant, Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Knn-fe 1735 E. 33. St. Voungston, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla-rlch. Bessemer, Fa.: Louts Hribar. Br&ddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-ifcik. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk, Ciaridge, Pa.: Anton Jertna. Cancnsburg. Pa.: John Kokllcb. Broughton, Pa. in okolica: A. Demur, Darragh. Pa.: Dragutin SiaviS. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. fibqport, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalmr in Fr. rj«ben. ParetL Pa. t Anton Valeatiaii« Greeusburg Pa. in okolica: Joseph Novak. irwm. Pa, la okolica: Frank Des- «r Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in fohn Polanc. Manama, Pa.: F. Gottlicher. Meadow Laud*, Fa.: tieorg Scholia. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Bun, Pa. in okolica: Frank Vfagek. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnik. [&ias Magister. Z. JakJe In U. B. Ja-coMch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, fa.: Joseph Skerlj West Newton. Pa. la okolica: Josip Jovan. Willoek, Pa.: Frank Seme la Joospfc Peternei. Toele, Utah: Anton Paid«. Wtaterqoarters, Utah: Louis Bla-aleh. Black Diamond, Wash.: Gr. Porecta. Kavensdaie, Wash.: Jakob Bom- Davls, W. Va. In okoHea: John B roti ch. Thomas, W. In okoHea: Frank Kooijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfeL fienoha. Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch In Heron im Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Bkok la Louis LončarlS. Bock Springs, Wye.: A. Justin in VaL stanch. r, Wyo.: Josip Motok. j GLAS NARODA, 30. AVGUSTA, 1915. EF Jugoslovanska E : E Katol. Jednefa B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- doek, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Elv, Minn. Zaupnik: LOUTS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. I fc—. — VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308-6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAIIEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Mojsterski lažnik. Slovaška narodna pravljica. (Konec.) Enkrat se je pripetilo, da je moral moj suhi stric za nekaj dni odpotovati, in tudi njegove debe le družice se je polotila želja, da t>i valila svoje okorno meso v vas v bližnje sel o. Zvečer pred odhodom mi je ukazala, naj ta čas dobro pazim, smetano medem. vrabce s češnje pojam, mlada pi-ščeta čuvani, da jih ne ukrade sokol, ki že več dnij kroži okrog kurnika. in ako bi se utegnil o glasiti kak tujec, naj mu dobro postrežem z vinom in drugimi rečmi! — Ako ne dobim vse tako. — je sklenila svoje naročilo, — kakor sem ti ukazala, potem se pa le pripravi. Drugo jutro me jez nekolikimi suni jej i spodila iz postelje, potem pa je sebe spravila na pot. mene pa na delo. Iz previdnosti, da bi sokol ne odnesel kakega piščanca, privezal sem vse na vrvico. Nato sem napolnil pinjo; da bi pa vrabce podil s češnje, sem splezal s pinjo nanjo ter medel, na vejah sedeč. Zdaj sem mislil, da sem vse prav dobro opravil. Vendar nisem mogel dolgo ostati pri svojem delu, kajti ne dolgo in dva potnika sta potrkala na vrata. Hitel sem torej gostoma streČ. kakor mi je bilo ukazano, a doli plezajočemu mi je revežu izpo drsnilo. Pinjo sem potegnil za seboj. in kar je bilo v nji, je v belih tokovih teklo po tleh. Ko sem bil potnikoma odprl vrata, zah tevala sta vina. Hitel sem v klet ponj. Ko pa sem natakal v vrč, me je poklical eden izmed njih, češ. da mi sokol pobere vsa pi-ščeta. Ta nova nesreča me je tako zbegala, da sem pozabil pipo vtakniti nazaj v sod: hitel sem, da piščeta rešim iz sokolovih krempljev. A zaman sem tekel za njim precej daleč. vzdigoval se je čedalj« više, in naposled mi je z vsem ropom popolnoma izginil izpred oči. — Vrni vsi se sem našel, da so vrabci vso češnjo objedli in da je vse vino izteklo iz soda. Da bi zakril poplav, sem potre-sel hitro klet z moko. kar je je bilo v zaboju zraven, a obupen sem videl, da je to storilo dogodek še bolj očiten. Potnika sta morala zopet dalje, ne da bi bila dobila vina, jaz pa se pred obetanimi udarci nisem vedel drugače rešiti, kakor daj sem pobegnil. Se pred solnčnim zahodom sem dospel v bližnjo vas. Zastonj sem po hišal prosil prenočišča. Slednjič se me je usmilila neka stara ženica etr me vsprejela, v enem kotu svoje koče mi je napravila težišče., iz slame, in takoj sem se iztegnil po njem, upehan od dnevnega truda, obupa in potovanja. Nisem še dolgo ležal, kar prilo-masti v hišo starkin mož, ovčji pastir, spremljan od treh velikih pastirskih psov. Opazil me je pre-cej ter vprašal starko: — Kdo pa je ta tujec, in kaj hoče ? Mamica odgovori: — Ubogi tuj dečak je, ki nikjer ni mogel dobiti ležišča čez noč. Iz usmiljenja sem mu je jaz napravila. — Prav si storila, stara čarov niča, — pravi pastir. — taka me ima. da bi svojo večerjo rad y družbi použil. — Hoj ! — zakliČe zdaj, obrniv-ši se k meni: — urno, dečko, hodi za mano v kuhinjo, da prire diva večerjo. Kaj je bilo početi? Možu se je videlo, da ima navado, vsak ugovor, prav kakor nepozabljiva mi žena sorodnika mojega, povrniti z batinami. Vkljub svoji utrujenosti sem bil tedaj primoran, iti za njim v kuhinjo. Tja prisedši je npihal velik ogenj in pristavil k njemu sila velik kotel: mene je že strah izpreletaval, češ, da je mene samega odločil si za večerjo. Ta strah pa me je v kratkem minil, ker je stresel v kotel nekaj posod moke in masla. Iz tega si je delal večerjo, in jaz sem mu moral pri tem pomagati. Ko je bila velikanska jed gotova, izstresel jo je v veliko svinjsko korito, z mojo pomočjo vlekel je na mizo v sobo, ter mi velel, naj sedem k njemu. Ko sem to storil, prijel je za nož in ž njim nič kaj mikavno jed v koritu razdelil v dva enaka dela, potem pa mi je rekel:---Ena nolovi- mora pojesti svoj del, da bodeš. vedel. | In res je precej pričel s čudo- j ^ ito slastjo žreti svoj del. in tudi jaz sem bil primoran posnemati ga. Predno pa sem jaz mogel lc majhen del določene mi polovice použiti, je bil on svojo že vso pogoltnil. Nato se je naslonil na zaj na stol in, parkrat strahovito zazijavši. takoj zaspal. Jaz sem bil nekaj jedi. nekaj pa njenega pogleda kmalu sit, in ker sem se bal, pustiti jo nepo-užito, sem jo ponudil pastirjevim psom. A ker so se bili bržkone že poprej najedli, so hoteli le malo požreti. Z daj si nisem vedel nič drugače pomagati, kakor da sem si srajco, ki sem jo imel po ogr ski šegi zatlačeno za spodnje hlače. krog in krog nadelal z nemajhnim delom ostale jedi, kolikor se je dalo. Cez nekaj časa se je pastir zopet vzbudil, vzel s police meh ter mi ukazal, naj plešem ž njegovo starko, ki je bila zadremala med njinim obedom na čelešniku. Nič mi ni pomagalo ugovarjanje. da ne znam plesati. Hočeš, nočeš, moral sem zgrabiti zaspano starko ter po sobi skakati ž njo kakor obseden. Pri ti zabavi je moja plesalka od hrkanja in kašlja skoro umrla. Po nesreči pa se mi je malo prekratka srajca vsled prehudega pretresenja izmuzala izza spodnjih hlač. in v nji shranjena jed je povsod vrela ven. Komaj pastir- to opazi, odloži meh >n s strahovitim glasom zavpije: -— Kaj ti požeruh, torej ti tvojega dela ni bilo dovolj, da si še mojega u-kradel, ko sem spal? — Halo. stara! — zavpije nad starko še z gršim glasom. — hitro mi daj sekiro. da ubijem tatu. A komaj sem jaz to čul, sem pahnil starko daleč od sebe, in predno ji je vrtoglavica dovolila prinesti, kar je želel, sem bil že ubežal skozi okno. Bila je trdna noč, ko sem videl, da sem rešen, ter se plazil ob samotnih vaških hišah, ne vede. kam bi se zatekel. Slednjič sem uzrl moža, ki je bil baš krčmo zapustil. Tega sem poprosil, naj bi me vzel s sabo. da mi ne bode trebalo noči prebiti pod milim nebom. Uslišal mi je prošnjo; ker je v njegovi hiši že vse spalo in se je bal. da bi svoje zakonske tovarišice ne motil v spanju, dal mi je velik ovčji kožuh. Vanj sem se zavil ter prebil noč. Ko je bil dan napočil, dal me je poklicati k sebi ter me vprašal, kdo sem in kaj sem, ali bi hotel pri njem služiti za ovčjega pastirja. Jaz sem z veseljem pritrdil. Nato mi je dal prinesti za-jutrek ter me hotel peljati na svoj pašnik. Ravno sem nameraval iti za njim, ko mi njegova žena ukaže, naj vzamem s police bučo, v kateri je imela sol shranjeno. Prijel sem lupino za rob. ali trolmela posoda se je razdrobila in sol je ležala raztresena po tleh. Kakor znorela zgrabi baba kre-pelec ter zleti za mano, a hitrost mojih nog mi je tudi to pot hrbet rešila neprijaznih pozdravov. Dospevši na veliko cesto, na katero sem bil zdaj že drugič spo-den, sem srečal tri popotne mladeniče. S temi sem dospel v svoj rojstni kraj. — Dokaj si moral pretrpeti v mladosti svoji, ubogi Ciril, — pravi Bajo smeje se. — Da. ko bi bilo le v tem vse pri kraju, — odgovori Ciril te: nadaljuje. — Prisedši domov, izvedel sem žalostno novico, da je oče umrl. odkar mene ni bilo doma. Poleg tega me je pa to najbolj bolelo, da se ni našlo nič pisanega o njegovem rodu. ki je zbog toga moral ostati dvomljiv. Neki pameten mož, ki je uži val spoštovanje cele vasi. svetoval mi je. naj krenem najbližnjo pot. da kaj gotovega izvem o tem. in naj si rojstni list očeta svojega dobim iz nebes. Šel sem ven iz vasi ter preudar-jal. kako bi pač to učinil. Z neiz reeenim veseljem ugledam v bližnjem močvirju trs, ki je segal prav gori do neba. Po tem urno plezam kvišku. Ko sem bil vse opravil brez zapreke in kolikor mogoče Tiltro in sem bil izvedel, kar je trebaYo, hotel sem iti doli. A kako ostrmim, videč, da je koza pojedla trs. Zdaj si nisem znal pomagati, malo da nisem obupal. Kar najdem po naključju v žepu nekaj futov lanu. Iz tega takoj izpredem nit, katero spustim na zemljo, da bi videl, ee je je ( dovolj; a pokazalo se je, da je bila prekratka. Zopet nova zadrega, a kmalu me je iz nje re- zgornjega konca niti sem namreč razrezal v več kosov ter ji pritrdil na spodnji konec, da bi nit podaljšal. Nato sem jo privezal k tramu nebeških vrat, ter se spustil na zemljo. Ko sem prišel na konec niti. pa sem strahoma opazil, da visim še celih deset sež-njev nad zemljo, in sicer nad močvirjem. Moj pogin je bil neizogiben, zato si smrtnih težav nisem hotel daljšati. Spustil sem nit ter — pogreznil se v močvirje. Ko sem tičal v njem, prišlo mi je na misel. da bi se utegnil še rešiti. Kakor sem mislil, tako sem storil. Hitel sem, kakor hitro sem mogel, domov po lopato ter se izkopal iz blata, predno sem se popolnoma zadušil. Vesel srečne rešitve sem hitel zdaj proti svojemu rojstnemu kraju. Na polju sem naletel na več znancev, ki so ravno kosili. Vprašam jih, kako se imajo, in odgovore, da jim gre dob-bro. Pritoževali so se pa čez težavno delo in čez neznosno vročino. — — Lahko si mislite, kako sitno nam mora biti delo. — dejal mi je star kosec, obrisal si pot s čela ter z nova brusil koso; — še toliko nimamo časa, da bi šli po vodo v bližnjo reko ter si ugasi-li žejo. —To vam pa jaz lahko storim, — odgovorim jaz, vzamem prsteni vrč ter grem k reki. Tja prišedši pa vidim, da je trdno zamrznena, in ker nisem ničesar videl, s čimer bi prebil led. odtrgal sem si hitro glavo s telesa, napravil luknjo v ledeno skorjo. natočil vrč. ter nato hitel k žejnim koscem. Ko sem bil že blizu njih. začu-jem naenkrat glasan smeh. Radoveden, kaj je temu vzrok, pogledam okrog sebe ter opazim dve mladi'žanjiei, ki sta se kroho-tali. — Vprašam jih strme, zakaj se vendar tako smejeta? Zdaj pa vnovič pričneta, in sicer na vse grlo. in še le čez nekaj minut sta me mogli vprašati, kje sem ven-lar pustil glavo. Še le zdaj opazim, da sem jo pustil na bregu pri reki. Letim torej naravnost nazaj ter pridem ravno o pravem času, da jo iztrgam požrešnim zobem lisice, ki se je bila že spra vila čez njo. Nato prinesem koscem zahtevano vodo ter se odpravim domov. Ko sem bil že blizu očetove hiše. se naenkrat stemni, grom je bobnel in bliski so švigali po nebu. Stopil sem ravno na prag očetove hiše, kar privrši skozi zrak velika svetla krogija. Padla je tik mene na tla ter se razpočila s silnim pokom. Ko se je bil razkladil iskra t i dež. ki ga je povzročil pok te čudne prikazni, sem opazil tri knjižice. ležeče na mestu, kjer je krog-Ija počila. Knjige poberem ter v eni najdem, le misli si.... — No. — vpraša Bajo, — kaj pa si našel? — V vsaki knjižici sem našel zapisano, da je tvoj oče pri mojem očetu dvajset let za hlapca služil. — Lažeš se. — zakriči Bajo u-srjen, — moj oče je bil bogat trgovec, tvoj pa dninar, ki je____ — To vem dobro, — smeje se odvrne Ciril. — a to tudi vem, da sem dobil stavo. — Kaj ? — vpije Bajo ves osupel. — No, seveda, — nadaljuje oni s smehom, — ali nisi ravnokar sani priznal, da sem te nalagal? — Ni vraga! — kriči Bajo, — torej si me speljal na led? — Da, če dovoliš, — odvrne Ciril, — in sicer s tvojim lastnim orožjem. Ti li nisem poprej pravil. da je najboljše v pest smejati se. Zdaj se udari Bajo vse togoten na čelo, vzpodbujan od Cirilove-ga smeha, se jezi ter kol ne svojo neprevidnost in Cirilovo zvijačnost. — Polagoma pa se mu poleže jeza, in nazadnje je moral celo med jezo in smehom nasprotniku svojemu priznati zmago. Med tem se je bilo že tudi zdanilo. Prodajalca sta si razdelila od roparjev popuščeni denar ter se vrnila v vas, kje je bil semenj. Novi mojstrski lažnik je dal kr-čmarju petindvajseti krajcar; — Bajo pa je odkrito priznal ,da ne zasluži on, temveč Ciril, da ga odslej zovejo mojstrskega lažnika. Vražje lepko, a Božje krepko. ca je moja, druga tvoja. Vsaki šila mojs prrbiLjanost. En del Nagrada za uničenje nemških letal. 4' Matin'' poroča : Municipalni svet Pariza je sklenil izplačati vsakemu francoskemu letalcu, kateremu se posreči spraviti kako nemško letalo v Parizu ali v bližnji o-kolici na tla, nagrado 5000 frankov. Živel je v starem času dober gospodar. Vsega je imel obilo, tudi mnogo hlapcev je služilo pri njem. Hlapci so se bahali s svojim gospodom. Govorili so- "Ni pod nebom hoijsega gospoda nego je naš. On nas i hrani, i dobro odeva, i daje dela po moči, nikoar ne žali z besedo, tudi nikomur ne prizadeva zla, ne tako kakor mučijo drugi gospodarji svoje hlapce bolj nego živino — i za prestopek i brez prestopka kaznujejo in ne reko dobre besede. Naš nam želi dobro in dela dobro in dobro nam govori; nam ni tr^ba boljšega življenja/' Tako so se hvalili hlapci s svojim gospodom. In glej, zoprno se je zdelo vragu, da žive sužnji s svojim gospodarjem dobro in vlju-bezni. Polastil se je satan Aleba, enega sužnjev tega gospoda. Polastil se ga je, velel mu je zmotiti druge sužnje. In ko so odpoČivali vsi sužnji in hvalili svojega gospodarja, vzdignil je Aleb svoj glas in rekel: "Zaman se hvalite, bratci, z dobroto našega gospodarja. Začni dvoriti vragu, in vrag ti postane dober. Mi služimo svojemu gospodu dobro, v vsem smo mu pokorni. Da si le izmisli kaj, mi to tudi delamo, misli njegove ugibamo. Kako bi ne bil z nami dober? Ali nehajte se mu pokoravati, napravite mu zlo in on vam poplača zlo za zlo. kakor vsi drugi, še hujše netro najhujši gospodarji." Začeli so se drugi sužnji prepirati z Abelom. Prepirali so se in naredili stavo. Stavil je Aleb, da razsrdi dobrega gospodarja. Stavil je pod tem pogojem, da zgubi svojo praznično obleko, če ga ne razsrdi; obetal mu je vsakdo dati svojo praznično obleko, in .razven tega so obetali, varovati ga ' pred gospodom, ako ga uklene v želez je; — ali da ga izpusti, če ga posadi v temnico. Napravili so stavo, in na drugo jutro je obljubil Aleb, da razsrdi gospodarja. Aleb je služil pri gospodarju za ovčarja, gonil je plemenske drage koštrune na pašo. Tn glej, ko je drugo jutro prišel dobri gospodar z gosti v ov-čjak in jim začel kazati svoje ljubljene koštrune, je pomignil vragov delavec tovarišem: "Glejte, sedaj razsrdim gospodarja." Zbrali so se vsi sužnji, gledali skozi vrata in čez ogrado, vrag je pa zlezel na drevo in gledal odtod na dvor, kako mu bo služil njegov delavec.__ Gospodar je stopal po dvoru, pokazal gostom ovce in jagnjeta in jim je hotel pokazati najboljšega svojega ovna. "Dobri so. — pravi — tudi drugi koštruni, ali ta je tak. d a ni nobena cena dosti za tega rogatea: ljubši mi je nego pun-čica v očeh." Pred ljudmi zbeže po dvoru ovce in ovni na vse strani, in gostje ne morejo videti drugega ovna. Komaj se je ustavil ta o-ven, ko splaši vragov delavec kakor nalašč ovce, in zopet se vse zmešajo. Gostje ne morejo spoznati, kateri je toliko cenjeni oven. To je bilo neljubo gospodarju, in pravi : — "Aleb. mili drug. potrudi se in vjemi najboljšega ovna z zavitimi rogovi in obdrži ga." Komaj je to izgovoril gospodar, se je zagnal A-leb kakor lev v sredo koštrunov in zagrabil cenjenega koštruna za volno in v istem hipu prijel z eno roko zadnjo levo nogo, privzdignil jo in jo zlomil prav pred očmi gospodarjevimi, in zahrstela je kakor zlomljena trska. Zlomil je A-leb dragemu ovnu nogo pod kole nom. Zabeketal je oven in padel na prednji koleni. Aleb ga je prijel za desno nogo. leva pa je obvisela kakor odlomljena veja. Zaječali so gostje in vsi služnji. in zveselil se je vrag. ko je videl, kako umno je z vršil Aleb svoje delo. Gospodarjevo oko se je zmračilo bolj nego noč. namrdnil se je, povesil glavo in ni rekel besede. Molčali so tudi gostje in sužnji____ Čakali so, kaj bo. Nekaj časa jc molčal gospodar, potem se je stresel, kakor bi hotel odložiti, kar hoče, in vzdignil glavo in obrnil svoje oči proti Alebu. Pogledal je A-leba. nasmehnil se in rekel: "O. Aleb, Aleb! Tvoj gospodar je velel tebi mene razsrditi, toda jaz razsrdim tvojega gospodarja. Ti si se bal. da te kaznim, in ti si hotel biti prost, Aleb; torej znaj, da te ne bom kaznoval, in ako bi hotel biti prost, glej pri svojih gostih te spustim na svobodo. Pojdi na vse štiri strani in vzemi svojo praznično obleko." In šel je dobri gospod s svojimi gosti domov. Vrag pa je zaškripal z zobmi, zvalil se drevesa in se povalil skozi zemljo. Italijanska armada. Zveza italijanskih Iadjedelcev je določila G5.000 lir nagrade moštvu tiste torpedovke ali tistega podmorskega čolna, ki prvo izvrši kako uspešno akcijo. Šola za fronto. Kakor posnamemo iz 'Korr. des deutselien Lehrervereines" so u-stanovili za črnovojnike v Belgiji posebne podučile tečaje. Vsaka kompanija ima svoj šolski odbor in ta določi, kaj se ima podučeva-i ti. V nekem bataljonu, kjer so skoro sami kmetje, se podučuje: i knj igovodstvo, domačo zgodovino j in vojno geografijo, politično in nacijonalno ekonomijo. Podučuje-I jo 3 učitelji in en pravnik. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ---- MOLIT VENIKI: Duhovni boj Evangelijska zakladnica Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami Ključ nebeških vrat ^ Jezus in Marija Marija Varhinja Marija Kraljica Skrbi za dušo Vrtec nebeški POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Sehiinpffov nemško-slovenski slovar Schimpffov slovensko-nem- ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po $5.00 —.20 —.30 —.20 —.25 $1.85 —.30 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi ;—.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali :—.15 Cesar Jožef H. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot ^.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda ^.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad !—.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovi5 —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Na jutro vem ^-.35 t—.60 Na krivih potih —.30 ._.50 različnih potih —.20 Narodne pripovesfl^ 1., 2. $1.00 ^ 3- zvezek p0 —.20 .—.50 Naseljenci .—.20 s_.40 Na valovih južnega morja —.15 ,—.60 ^czgoda na Palavanu —.20 _.60 Nikolaj Zrinski —.20 — 60 0 Jetiki —.15 —.40 Odkritje Amerike, vez. «—.80 Prihajač —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Prst božji _.20 —.50 Randevouz —.25 j Revolucija na Portugalskem —.20 —.40 Senila .—.15 —.30, Simon Gregorčiča poezije ;—.45 —.40 Stanley v Afriki t—.20 —.40 (Sherlock Holmes, —.70! 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 $3.001 Sveta noč r—.20 —.50 Srečolovee _.20 —.50 Strah na Sokolskem gradu, —.45 100 zvezkov —.40 Strelec .40 Sanjska knjiga, velika —.15 Štiri povesti Tegetthof $1.20 Vojan na Balkanu, 13 zvez. $4.00 Zlate jagode, vez. $1.00 Življenjepis Simon Gregor-—.50 _ čiča 50 Življenja trnjeva pot —.50 $1.00 Za kruhom _.20 —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.73 $1.20 SPILMANOVE POVESTI: $1.20 1. zv. Ljubite svoje sovraž- $2.00 nike —.20 $1.20 2. zv. Maron, krščanski deček ,—.25 —.60' 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Aruinugan, sin indij- $1.00 skega kneza —.25 -40 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 ■•40 8. zv. Tri indijanske pove- — 50 sti —.30 -50 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. z v. Zvesti sin —.30 —.50 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol ;—.25 Cigani —.40 Pri puščavniku —.20 Putifarka —.20 Raztresenca —.30 Starinarica —.20 Županova Micka —.30 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Penns3'l-vania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po —.03 !—.25 —.29 —.35 —.10 —.10 —.23 —.50 —.15 —.50 $1.50 —.25 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v go-to vini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina ie uri vcoV wiwiih že viačunana. i OCXs NARODA, 30. 'AVGUSTA, 1915. | pa vsled hudih naporov in prišel ke, kar strga ta vojak zvezdo z v tukajšnjo našo šolsko rezervno (ovratnika (italijanski vojaki iina-holnišnico. Pred Veliko nočjo je jo namreč na ovratniku petero-zopet odšel na severno bojišče, ali oglato zvezdo) in jo vrže proč. IZVRŠEVALCI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalish, tajnik, G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, C241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE iZ STARE DOMOVINE. ► J)i vnil VOJAŠKE VESTI. Imenovanja v armadi. Za stot- ka jt- imenovan nadporočnik Fr. izbee 2. bos.-herceg. pešpolka, nadporočnika sta imenovana zervna poročnika dr. Josip Sa-vie 2. bos.-herceg. pešpolka iu . Ivan Karlin 87. pešpolka; za iročnike v rezervi so imenovani aporisraki, oziroma kadetje: Jo-ilinar 17. pešpolka, Roman i ar J7. pešpolka, Avgust 47. pešpolka, Lovro Žun 2. •reeg. pešpolka, Rudolf Po-47. pešpolka, II. Knapič 7. ka, Karol Regoršek 17. pcš-Rudolf Reja 22. pešpolka, šiček 11. pešpolka, Rudolf ; 7. pešpolka, Ludovik Ju-117. pešpolka, Josip Maja-. pešpolka, Albin Pleš k o 27. ka, Fran Izatič 7. pešpolka, lav Tominc 77. pešpolka. lienrik PoUnik, Fri-Anton 1-iernik in Mil-pešpolka, Alfonz tavbičnega polka. — '.a višjega zdravnika zopet podeljena dr. i v zasilni rezervni M. ■nil tor ik li Naj »anc Rod« lurja zlič : ide •lu Vojal M j d 11 K a 1. i pa vu i v Mariboru. KRANJSKO. i umrli. V ljubljanskih •ah so umrli sledeči voja-'I Ste i ho rn, pešec HO. peš- - Josip Hajdu. pešce 21). kega polka. — Henrik , pešee 52. polka. — Gru- pešee (51. polka. — Ru-akeesist 8. topničar->lka. — Tomo Hartulovič. bos.-herceg. polka. —Ja-i, pešt e :i. honvedskega - Andrej Winkler, hou-maršhataljona. — Josip topničar tei.ke havbične Št. 2. — Henrik Gur.d- ;»:;. polka. — Fr. Gol-c 1. polka. — Vineenc ligo, poročnik italijanskega št. 14. Stefan Delač, . polka. Josip Hodi, pešec a. — Luigi Zucchini, pe-•ga pešpolka št. 27. — Paul. pešee 37. polka. — Juri, pešec 7. - Hubert Kobenvitz, pe-olka. — Maks Fleck, ka- Sedem bratov v vojni. V rezervni bolnišnici v Kranju leži 17 let stari bosanski prostovoljec, ki je bil v ozemlju Krna težko ranjen. Oglasil se je za vojno, ko so bili njegovi šesti starejši bratje že vsi pri vojakih. Pet izmed bratov je padlo, dva sta težko ranjena. Mati desetih sin o v. vojakov. SI. naporni marši v zmagovitih mesecih maju in juniju so ga spravili zopet na bolniško posteljo. Vnela se mu je velika žila na nogi in bolezen je postala smrtno-nevarna. Rajni Jožef je iskreno želel, da bi bil prepeljan v domovino. Ta želja se mu je izpolnila. Njegov brat Ivan Stare, župnik v Slov. Plajberkn, ga je 14. julija prepeljal iz Jihlave na Morav-skem semkaj v našo šolo, kjer je Jožef že drugi dan nato vsled prehude bolezni umrl. Tukaj smo mu skazali vso zasluženo čast. Mrtvaškega sprevoda skozi Veliko-vec se je udeležil vodja tukajšne-ga okrajnega glavarstva dvorni svetnik pl. Mavrhofer z okrajnim komisarjem Kaklom, poveljništvo tukajšnjih prostovoljnih strelcev, odborniee Rdečega križa, velikov- Narod piše: Podpolkovnik F. K.jška požarna bramba, vse vojaki je merodajne kroge in dunajske obeh tukajšnjih rezervnih bolniš-časnike opozoril na našo beležko!nic, pridružila sta se jim celo dva o kmetici A. Drole iz Špitaliča, ki ruska vojna ujetnika, šolske seje mati desetih vojakov. Vsi du- stre najski dnevniki so ponatisnili do-tično beležko, in vsled posredovanja podpolkovnika je počela "X. Fr. Presse" nabirati darove za A. in mnogo drugih gostov. PRIMORSKO. V ruskem ujetništvu. Iv. Bevk piše posestniku Antonu Slabetu v Drolc pod posebnim razpredelom.lOtalcžu pri Cerknem: Dam ti na V drugem izkazu najdemo med znanje, da sem živ in zdrav v A-darovatelji grofa Rudolfa Coroni-Ljji v vojnem ujetništvu in težko nija iz Gorice, ki se nahaja pri čakam, kdaj bo konec vojne. Posvojeni sorodniku grofu Oskarju j z,irav j y Taškentu, 27. junija. — Christalniku v Svincu na Koroškem. *'Neue Freie Presse" je doslej nabrala 160 kron. Umrli so v Ljubljani: Daniel Sušuik, sin železniškega sluge, 8.pri Komnu že vsa žalostna in p mesecev. — Majda Turk, hči tr- trta. Zdaj je pa njegova žena Vi govskega sotrudnika, (i let. — Iv. Fajdiga, posestnikov sin, 3 leta.— Josip Carman, bivši delavec-hira-leCj 7:» let. — Cecilija Pohleven, žena užitninskega paznika, 28 1.—-Ivan Zorzin, kun t-begunec, 8ti l<*t. — Josip Živie, pečarski delavec, 65 iz ruskeira ujetništva se je oglasil Alojzij Furlan, o katerem ni biio dolgo časa nobenega glasu, tako da je bila njegova žena v Svetem po-k- torija vesela in vsa srečna, saj je prejela od svojega moža toli drago ji poročilo, da je še med živimi. — Pavel Zuban se je po večmesečnem molku zglasil svoji ženi, ki biva v Barkovljah št. 443 pri Trstu, in ji piše iz ujetništva let. — Jernej Marušič, kajžar v Taškentu, kjer je ž njim več v Opatjem selu št. 92, 50 let. Pogreb arheologinje. Dne 28. julija se je vršil pogreb na Dunaju umrle arheologinje fil. dr. Ane ScbifTrer. Pogreba so se udeležili med drugimi: za umetniško-zgodovinski institut graše univerze profesor dr. Egger. za deželni muzej kranjski, kjer je ranjka v Slovencev-ujetnikov. — Ant. Božič se je zglasil svoji ženi Ivani, ki biva v Kuku pri Matuljih, iz Taškenta v vroči turkestanski deželi v južnozapadni Sibiriji. Tolaži jo, da je še med živimi in zdrav ter da se ,bosta še videla, če mu bo sreča mila. V srbskem ujetništvu. Kristjan zadnjem easu kot arlieo oginja Ur6bat piše iz para5iua sredi srb delovala, dr. Mal, za deželni od-|ske dežele gyoji ženi Vekoslavi v bor kranjski soproga dezemega Dobr.,vljah ; 95, pošta Sv. Križ, plavarja kranjskega gospa dr. Cefite (in pOŠilja £ržne p0zdrave. SašteriBeeva, kakor tudi uradniki Stotnik s ciffareto v ustih. Iz d./. ln. ga finančnega ravnatelj- ^^ ^ Fodgoro ^ »Nuovo stva. Ranjka izvira iz svabske Giornale» v Lugjmo to.le: Boj rodbine ki se je za časa brizin-\ dQ p0zn€ga y0. skd! škofov naselila na Kranj-k Neki gtotniji se je koiie6no skem. Njen oee je prvi vpeljal na sre5ilo utrditi se prav blizil so_ Kranjskem izdelovanje barv. Vraill ok hl tudi zakopali Ponesrečena jahalka. % Bizovi- sq ge prosilo £ je za mirjej da ku je zlezla 21 let stara Ivana berej(> ranjence. To se je dovo. Erbeznik na konja m hotela je a mo. Xekega italijanskega polkov-polja domov jezditi. Medpotoma zdravnika ie pri tej priliki K pa se j»* konj splašil, vrgel jahal-ko na tla ter jo sunil s kopitom v trebuh. Nevihta in strela. Dne 25. juli-pešpolka., ja po 3. uri zjutraj je razsajala v Črnomlju nevihta. Strela je u-darila v kozolec posestnika Antona Starihe, ki stoji blizu kolodvora. Kozolec s senom in o vsem vred je zgorel. Škoda znaša 1000 kron. Nova cesta od gorenjskega kolodvora do Celovške ceste tik pivovarne 1'nion bo kmalu zgrajena in bo skoraj najlepša v Spod-s.dnik topničarskega polka j nji Šiški. Ko dobi klopi in raz-- Friderik Babel, pešec 42. svetljavo, bo gotovo promet ve-— Artur Prill, desetnik 70. lik. (Vsto gradijo ruski ujetniki _ Karol Dosa, pešee pod nadzorstvom vojaštva. Želeti : Kital j ona. — Rok Santoro. | j«' tudi, da jo zasade. 2. laškega pešpolka. — Fr. j h i * r, patruljni vodja dežel-1 ŠTAJERSKO. ickner, pešec 1)3. ik Hiloekv, jiešec olka. — Svetozar Pavičevič, 1. bos.-herceg. polka. — Mi-Markus. pešec i'6. polka. — Cavlovie, pešec 96. polka. — Horak, desetnik 72. polka — Maliiit, pešec 101. polka.— i Magyar, pešec 1. honved- Andrej Ivan Po- kga P Anki Lukač, k, |>(hId( >lka št. 1, — Ste-icšec. — Ludovik »t ni k. — Fran Pr-iec. — Josip Rock, pešec. Kočij an, peštH*. — Lajoš pešec. — To«iaž Potočnik, •tnik črnovojniškegji etap-'ga bataljona. — Gabor llad-igy i>«*šec. — Jurij Papp, hon-m1. — Josip Molnar, pešec. V italijanskem ujetništvu se unija po poročilih z bojišča dospe- dd« Dva duhovnika umrla. Dne 21. julija je umrl na legarju Anton Ribar. župnik v Planini. Bil je zelo blag mož, vesele nravi in še na stara leta izboren pevec. — Dne 25. julija je po dolgotrajni bolezni umrl dr. Fran Feuš. profesor mariborskega bogoslovja. KOROŠKO. Žrtve vojne. Št. Rupert pri Ve-naši "Narodni šoli", likoveu. \ i ki v .jaKov rezervni nadporočnik katere velika telovadnica zdaj za Stanko Lavrenčie, sin postojnske- ,-.asa vojne služi kot vojaška re--ra /upana Lav rem" iča. 1'jet je bil zervna bolnišnica, je dne 15. juli-25. julija popoldne. ja preminul vojak Josip Stare, V ruskem ujetništvu. Anton Zi-na jstarejši sin ugledne kmečke nut s - j.' oglnsil svojcem, ki biva-' hiše iz Mokrij pri Dobrlivasi, ka-jo v Dovjem štev. 28 na Gorenj- tera je poslala štiri sinove v se-skein. da se nahaja v vojnem u- danjo strašno vojno. Od teh je bil jetništvu v daljni ruski deželi. sin Valtej po šrapnelu hudo ra- V srbskem ujetništvu. J. Balon njen na nogi in še zdaj ni okrepil- prijatelju v Ljubljani iz Ni-j val. Drugi sin Blažej je umrl k.vara blizu Niša: ...Zdrav sem vsled po krogli dobljenih nevar-in ni,- slabo se mi ne godi. Prej nih ran na' glavi v bolnišnici v sem bil v Skoplju bolan. Zdaj pa Košieah na Slovaškem. Najmlajši sem zopet zdrav in delam blizu sin Jurij je zdaj komaj okreval avstrijski poveljnik sprejel viteško in ga pogostil s šampanjcem. Častnik je hvalil pogum italijanskih čet in prosil zdravnika, naj pozdravi v njegovem imenu posebno onega stotnika, ki je s cigareto v ustih vodil svojo kompa-nijo štirikrat k naskoku in je vendar ostal nepoškodovan. Italijani ustrelili duhovnika. Iz Tržiča poroča 'Giornale d'Italia', da je bil neki duhovnik v Tržiču ustreljen baje zavoljo vohunstva. "Italijanskega kralja" je ubila granata v Gorici, namreč uboge ga čevljarja Martelenca, ki pa je bil kljub svojemu lepemu tržaško-slovenskemu priimku Italijan, ali revež je bil majhen, malo grbast tako je telesno neroden, kakor je italijanski kralj. Rekel mu je marsikdo, kadar ga je hotel potegniti: ti, Martelane, ti si podoben italijanskemu kralju, kar je ubogega Martelanea jako jezilo. Martelane je sedaj mrtev, gori škega "italijanskega kralja" ni več. Granata je odtrgala nogo uslužbenki v Culotovi trgovini v Gorici v bližini mestnega vrta. Granata je priletela v trgovino in zadela uslužbenko. Revica je trpela silne bolečine, ali kmalu je uasto pila odrešilna smrt. Mestni vrt v Gorici je prava krasota mesta. Tudi v vrt in čez vrt so letele granate, posekale vrhove večjih dreves in poškodovale nasproti stoječe hiše. Močno je poškodovana tudi Kosova hiša. V mestnem vrtu je treščila granata v mali ribnjak ob vhodu v vrt, razpršila vodo in razkropila lepe zlate ribice, ki so krasile ribnjak. Na Travniku je granata poškodovala vodnjak. Italijansko zvezdo je vrgel od sebe neki italijanski ujetnik Slučajno je priletela v roke vajencu Zajčeve (Seitz) tiskarne v Semeniški ulici. Fant je seveda z veseljem shranil ta izmeček italijanskega vojaka v trajen spomin. Ljudje pa so ravnanje italijanskega vojaka komentirali tako, da je sit vojne, da ni šel z veseljem na vojno, in ker je k sreči tako kmalu prišel v ujetništvo, naj vrag vzame še tisto petero-rogato italijansko zvezdo! Umrla je v Trstu Marica Vis-njan, soproga poštnega kontrolorja, vneta, požrtvovalna in delavna "Kolašica" od prvega začetka društva, zanimajoča se za vsak uspeh in napredek tržaških Slovencev. List "Novi Čas" v Gorici je prenehal izhajati. Dan 24. avgusta v Trstu je dan selitve. Letos ljudje po večini ne plačujejo stanarine, ker ni dohodkov, kako naj se torej plača stanovanje! Sedaj razmotrivajo vprašanje, kaj storiti. V "Lavo-ratore" se živahno razpravlja o tem in prihaja do zaključka, da letos ne se seliti; kdor more plačati stanovanje, je dolžan to storiti na vsak način in ne sme zlorabljati sedanjega položaja, kdor pa ne more plačati, tega gospodar ne sme vreči na cesto. Snuje se poseben odbor, v katerem bodo zastopani tudi lastniki hiš in najemniki stanovanj in ta odbor bo reševal vsa vprašanja, tičoča se selitve. "Cafe Secession", dobro znana kavarna v ulici Barbaecani v Puli, se je prekrstila v kavarno Tegetthoff". Lastnik kavarne je Paskojevič. Poslanec prefeser Vjekoslav Spinčič, ki se radi vojnih neprilik ne more vrniti v svoje stalno istrsko bivališče, se je nastanil pro-vizorno v Zagrebu. DALMACIJA. Italijanski podaniki, ki se nahajajo v starosti nad vojaško obveznostjo, morajo zapustiti Dalmacijo po ukazu politične oblasti. Istotako žene in otroci, ki so italijanski podaniki. Pošljejo jih v Italijo preko Švice. Glede golobov v Dalmaciji je izdala tamkajšnja politična oblast naredbo, po kateri je v zadr-skem okraju prepovedano imeti golobe v zaprtih prostorih ali na tajnih mestih, ali prenašati jih z enega kraja na drugega, ali zadržati golobe, ki pridejo odkod se ne ve in se ne ve za lastnika. — Kdor se pregreši proti tej nared-bi, bo kaznovan z globo 200 kron ali z zaporom 14 dni. HRVATSKO. 501etnica Jelačičevega spomenika v Zagrebu. Koncem julija je poteklo 50 let, odkar so položili v Zagrebu temeljni kamen za spomenik hrvatskega ponosa, Jelači-čev spomenik. Afera a la Eulenberg na Dunaju. Na Dunaju se je vršila razprava proti 301etnemu kazenskemu zagovorniku dr. Valterju Heinke ju. Obdolžen je bil, da je v svo jem luksuriozno opremljenem sta novanju na Opernringu št. 7 zlorabljal številne mlade dečke iz najboljših rodbin v starosti 17 do 20 let. Ileinkeja je izsledila policija in je vse priznal. Mnogo teli mladenieev ni prišlo k razpravi ker so pri vojakih. Dr. Heinke je bil obsojen na eno leto težke ječe. Parnik "Baltic" v Liverpcolu Parnik "Baltic'" White Star črte je dospel včeraj pops.ldne v Liverpool kot se glasi v poročilu, katero je objavil nevyorski urad te družbe "Baltic" je od-plul iz New Yorka dne IS. avgu sta s 16,000 tonami tovora, ki jc obstajal povečini iz vojne muni-cije ter težkih avtomooiiov. Nemška sufragetka umrla. Berlin, Nemčija, 27. avgusta. Tukaj je umrla danes gospa Bur klv, ki je bila ena najbolj znanih nemških sufragetk. Bolehala je že več mesecev. _ Potop angleškega pamika_ London, Anglija, 27 avgusta. Neki nemški podmorski čoln ji potopil angleški parnik "Palm-grove". Posadka se je rešila .8. junija 1915. DELO DOBI. Išče se Slovenka za pomagati v kuhinji. Plača po dogovoru Pisma pošljite na: John Bartol, P. O. Box 88, Chatham, Mich bil od začetka v vojni, obolel je ljudi je gledalo italijanske voja-j (30-8—1-9) HIŠA NA PRODAJ, " Hiša v dobrem stanju s štirimi sobami, čista klet, na dvorišču poletna kuhinja s primernim vrtom ob prijazni cesti je na prodaj. Več se poizve pri: Anton Terglav, 1525 Spruce St., Pueblo, Colo. (30-8—1-9) IŠČE SE PEVOVODJA za pevsko društvo "Ljubljanski Vrh". Vsled onemoglosti in bolezni sedanjega pevovodje se išče novega moža, ki bi prevzel vodstvo tega krepkega pevskega društva. Vsa vprašanja in ponudbe je poslati na sedanjega pevo-vodjo: Michael Ivlopčič. 528 Davison Ave., R. F. D. L (30-8, 1&4-9) Detroit, Mich. Kje je moja sestra ANA RAPEL, rojena Medved? Doma je iz O-st rožnega brda pri Št. Petru na Notranjskem. Nahaja se nekje v Coloradu. Prosim cenjene rojaki«, če je komu znan nje naslov, da ga mi javi, ali naj se sama oglasi bratu : Joseph Medved, 1301 E. 54th St.. Cleveland, O. (2S-31—S) Išče se FRANK PAVLIČ, podo-mače Merčenko z Viča pri Ljubljani. Nahajati se mora nekje v državi Illinois, najbrže na farmi. Zanj bi rada izvedela se-strična Pepca Oblak, omožena Mihelj, 15019 Hale Ave., Collin-wood, Cleveland, Ohio. (27-30—8) Kje so moji trije bratranci VID, KAROL in JANEZ JANČIČ? Doma so iz Kojskega na Primorskem. Ce kdo izmed rojakov ve za njih naslov, naj ga mi javi, ali naj se sami oglasijo. — Peter Marinič, «S43 Willow Way, Urad dock, Pa. (27-30—8) POZOR, SLOV. GODBE! Učitelj godbe na pihala ali lok praktično in teoretično metodo, sigurnim in hitrim napredkom, želi mesto. Anton Leskovar, 44 Forest Ave.. Aurora, 111. (28-31—8) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v P«*-•ylvaniji sporočamo, da jih bo ' kratkem obiskal naš potoval«! etopnik Kr. ZV02TK0 JAKIH, ki je pooblaščen pobirati »aroi-nino ia izdajati tozadevaa pot* dila. Sedaj ae mudi t PittabnrffK, Pa., im okolici. Unravniitvo "Gla* Narola" . NAZNANILO. Rojakom v državah Illinoii in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal nas zastopnik c. BB Kje je mi>j brat JAKOB POVŠE? Doma je iz Svibnja. V Ameriki se nahaja 12 let. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. Imam poročilo za njega od matere. Dva dolarja nagrade onemu, kateri mi pošlje njegov pravi naslov. Alois Povše, Box 62, De Pue, Bureau Co., III. (27-30—8) HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V i »oprav t zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druijc harmonike ter računam po delu k.i-koršno kdo zahteva brez nadaljniii vprašanj. JOHN YYENZEL, 1017 East 62ud St.. Cleveland. Ohio. POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste Imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom. Upr^vništvo ;i ničesar ne zapazil, sem nameraval preseliti se prihodnji dan v mesto in od tam na kraj, kjer bi mi ne prišel na pot noben italijanski knez. V spričo vsega tega sem preživel mirnejšo noč, ki pa ni biia prosta bolesti, ker sem se moral neprestano tresti pred novo nezvestobo. Ko sem se prebudil, mi je izjavila Manon. da no smem zanemariti svoje zunanjosti, čeprav ne grem oni dan iz hiše. Rekla je, da mi bo sama uredila lase. Imel sem zelo lepe lase in ona mi jih j;' večkrat za šalo spravila v red. Ta dan pa je posvetila temu delu [ posebno pozornost. — Njej na ljubo sem moral sesti pred njeno toaletno mizico ter privoliti v vse eksperimente, katere je počenjala z menoj. Tekom dela sem moral večkrat obrniti obraz proti njej. Ona se je pri tem oprla z rokama na moji rami ter mi zrla v oči s čudno vprašujočim pogledom. S tem igračka njem sva bila zaposlena do poldne. Vse je kazalo. da najde resnično veselje v tem počenjanju in njena veselost je bila videti tako naravna, da je bilo po mojih mislih nemogoče, da bi mislila na izdajstvo. Prepričan o vsem tem, sem ji hotel odpreti svoje srce ter se iznebiti bremena, ki me je skoro zadušilo. Vedno sem pa mislil, da bo ona prva začela ter sem triumfiral že vnaprej. Sla sva nazaj v njen kabinet. Zopet je pričela ravnati moje lase in jaz sem se podal v vse, da ji ugodim. Naenkrat pa se ji je sporočilo, da ji želi videti knez.... To ime me je spravilo v obup. — Kilo? — sem vskliknil ter pahnil Manon vstran. — Kdo? Kakšen knez? Ne da bi odgovorila meni. je mirno rekla služabniku: — Naj vstopi. — Nato se je obrnila proti meni ter mi pričela strastno šepetati v uho: — Ti moj ljubi, kateregti obožujem, daj mi trenutek popustljivosti! Le trenutek in jaz te bom še nežnejše ljubila ter ti bom hvaležna vse žive dni. Presenečenje in ogorčenje mi je vezalo jezik. Ponavljala je svoje prošnje in jaz sem zastonj iskat izrazov, da pokažem svoje zaničevanje. Ker pa je slišala škripati vrata predsobe, je prijela z eno roko za moje dolge lase, z drugo pa ogledalo. Napela je vse si le, da me potegne k vratom, katera je odprla s kolenom ter nudila tujcu, ki je stal sredi sobe, prizor, ki ga je gotovo nemalo presenetil. Videl sem pred seboj zelo elegantno oblečenega, a precej grdega mladega moža. V svoji zadregi se je globoko priklonil. Manon pa mu ni pu stila časa, da bi odprl usta. Pomolila mu je pod obraz ogledalo teL rekla: — Poglejte tu noter, gospod, oglejte se natančno in bodite pravični napram sebi. — Vi zahtevate mojo ljubezen, — tu pa stoji mož, katerega ljubim jaz, kateremu sem prisegla, da ga bom večno ljubila. Dajte sami primerjati in ee v resnici mislite, da bo rte moefi odtujiti moje srce od njega, povejte, na kaj opirate to svoje upanje. Jaz, za svojo osebo vam izjavljam, da ima vsak la-s na tej plavi zame večjo vrednost kot vsi knezi Italije. Tekom tega bedastega, na vsak način naštudiranega govora sem se zastonj skušal oprostiti. Položaj, v katerem se je nahajal ta odlični človek, je bil mučen celo zame in hotel sem. se potegniti zanj. Njegov odgovor pa me je odvrnil od namena. — fiospiea, — je rekel s prisiljenim smehom. — V resnici sem odprl svoje oči ter vas najdem manj novieo kot sem si domišljal Nato se je odstranil, ne da bi se še enkrat ozrl vanjo. Bolij pritajeno pa je dostavil, da niso Francozinje dosti več vredne kot pa Italijanke. Pri tej priliki nisem našel nobenega povoda, da bi mu vtepel vglavo boljše mnenje o nežnem spolu. Manon je medtem izpustilo moje lase ter bušknila v smeh. Ne morem zatajiti, da me je ta žrtev, katero sem mogel pripisovati 1 ® e>« SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, 8 sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Gena ▼ platno vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. E. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. o o o o ° ° DELO OKUSNO. ° ° o o o o IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. o o o o + . UNIJSKO ORGANIZIRANA, POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. nwnw1! iinuiLi. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih. bo v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik, w Veliki vojni atlas Mr. OTO PEZDIR, Id j« pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem, 11 TU Bur earn of LUiutriia am* Immigration" u državo New York varuje in pomaga priaeljaa-eem, ki aa bili oaleparjemi, oropani ali a katerimi ie j« slabo ravnalo. Bresplačno s* daje nasvet« pri-celjeneem. kateri ao bili oalepar-jani od bankirjev, odvetnikov, tr-lovaav s zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljeval-eev, kažipotov in posestnikov go-stilm. Daj« se informacij« v aatnrall-laaijakih zadevah i kako postati državljan, kjer se oglasiti ss državljanska listin«. Sorodniki naj bi se sestali s pri-selj«n«i na Ellis Islands sli pri Barge Office. DRŽAVNI D1!LA-VIMS DEPARTMENT (State Department of LaVoi)! BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestn New YorkUi M East 29th St., odprt vsaki dan od I. ar« zjntrsj do i. popoldni Jn v srado svete? od B. do II« Wi 1ST "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V GFl ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJI POZOB ROJAKI! Najbolj n-.pešno mililo za Ženske in moške lase, kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni. ffoeti in dolgi lasje. kakor tudi mtžkim krasne brke in brada in ne bodo odpadali in ne osiveli. Rermatizem, k o. ti bol ali trganje v rokah, nogah in križu v ti dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in orinte, potna noge, kurje oči. bradovice. ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za S5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ* Cleveland, Ohl«. vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vsen yelesil. Obsega 11 r©mih zemljevidov ta tOtih straneh in v**ka stran je 10J pri 13i palca velika Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidor ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. ▼■I semljevidi eo narejeni v raznih barvah, da se viak lahko spozna. Označena so vsa večja meBta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesne dr sive. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri večjem 8 edjemn damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽ1TE TA KUPON) (10) Ta POSEBNI KUPON je vreden des«t HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept 490 Broome St., New York, N. I (Ta ponndba ugasne 3L decembra 1915.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. lttl U. jMtfc M* ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GIiAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ZDR. DRBAVAJL Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rasije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenk Publishing Company,? 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem (asu 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom ii znancem v staro domovino.1 j 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.