. '' * m ipi"i|in 1i ii mi" iji"i" 'jpf1111 11' ' , VMk raito l«d«li i" praxaikoT. glasilo slovenske: narodne: podporne JILUNOTE 4 oily «xc«pt Sunday« aad Holiday*. ^---^ LETO—YEAR X CHICAGO, ILL., ČERRTEK 1. MARCA (MARCH) 1917. dobi predsednik vso oblast? natna predloga je za oborožitev ladij. ^NJŠINA NAPOVEDUJE OBSTRUKC1JO. — CE OB-STRUKC1JA PRODRE, BO TREBA SKLICATI IZREDNO KONGRESNO ZASEDANJE. — SOCIALISTIČNI KONGRESN1K JE STAVIL EDIN USPEŠEN PREDLOG PROTI DRAGINJI. i ashington, D. C., 28. februar Konfrrcsuik Porter iz Pennsyl-Včeraj položaj ae ni bil ja- vanijc j«* predlagal, du ne varujete kongres podeli predsedni-i jo tihotapskega blaga na morju, oliio moe, četudi nekateri Predlog so podpirali kongresniki važni časnikarski poročevalci Cooper i/. Wisconsino, Ragsdale čujo, da so Združene države iz South Caroline, Sliockleford i z jprak bližje "oboroženi nev-! .Missourija in Hudleatou iz Ala-osti." bame. poročevalci delajo svoje za- Senator LaFollette se je izrazil, ke iz teh dogodkov: da se posluži vseh parlamentarnih era j je predsednik obdržaval sredstev, da prepreči - »prejem netno sejo in je baje izrekel, ] pwillojcr. V opoziciji so tudi se- e potop "Laconije" "začetno natorji Townsbend in Smith iz iu jc", ker so trije Američani Michigauu, McCumber iz North ibili življenje pri potopu. Dakote, Norns iz Ncbraske in v, i • Vardanian i/. Missigsippija. bi se k za zunanje zadeve je J rejel rezolucijo, ki nalaga pred- ~ ~ |ni k u, da opremi trgovske la Washington, D. C., 28. fob. — s topovi, strelivom in topni-i V debati o draginji v kongresu jo pjj dejal kongrVsnik Lenroot iz Wis- Vodje kongresne zbornico m. se ««»«»«: kimali moramo, da mo-okli, da tudi zborniea sprejme j rumo v bodočnost. proti draginji solucijo, ki jo sprejme senat, izstopit, s postavami. FK tem dogodkom dostavljajo; ''Kakšne postave naj .prejme-Ipitulistični listi, če ne bo ol, |-no p. ot. draginji ? jc nadaljeval Irukeije v senatu in v zbornici, , kongresu,k Lenroot. Znano m, Vdaj ne bo kongres le dovolil da •'** kd» PredlW HVtd' redsednikn oborožiti trgovske!«*™ l,lotl dragmji kot gentleman VSO iz New vendar [djo, ampak mu podeli tudi blast. Mala skupina republikancev in "••'J11-nnokratov, ki jih vodi senator Yorka, mr. London, |*a se nihče ne strinja z Sredstvo socio lisUčliega kon- iPollette, sc je odločila za ob-Irukcijo in ue bo obstrukeija i-lela uspe!!, 1> kjer Hti popivali v družbi o-akcijo, dokler najvišje zvezno so- troka do rane ure zjutraj. Vračali diače ne izreče sodbe o Adamaono- „0 sc domov oelo po šestih zjut-vem zakonitem Burnem delavniku, raj Verjeli smo, du sc to zgodi v pa« 1)(,kle jc iip0Vedula sledeče u- tednih. tod n ikoni mladinskega sodlfiča Najvišje zvezno sodišče je pre nehalo z delom do 5. marca, lic da bi podalo razsodbo. V zadnjih dneh so nastale razmere, da smo lahko zapleteni v mednarodno vojno, kur lahko prepreči takojA-no radikalno akcijo. Mejteni je bila kongresu predložena predloga za prisilno razsodišče, proti kateremu smo se vedno borili in »e še bomo nadalje bojevali. Upamo, da sedanji kongres zaključi zasedanje, ne da bi bil sprejel ta slab zakon. Nov kongres, ki je politično bolj razdeljen, bo hhk goče sklican dne 5. marca za kratko dobo. Če do f». marca ne bo izrečena sodba o ustavnosti Adanisonove-ga zakona, bomo smatrali stvar, da smo sc ravnali po določbah spo- ti razuma, do katerega smo prilU fcajnuel Jobuaon. cej časa in da je upravičena a gresivno akciju, če je potrebna." Ce najvišje zvezno sodišče pri-zna, da je Adamsonov zakon listavcu, bo utvar lahko rešena. Nekaj drugega jc pa, če bo postava proglašena, da ni ustavnu. V dc luv.skib krogih pravijo, da prično železniške organizacije tam z delom, kot so nehale v zadnjem avgustu, ko jc bila izdana odredba zu štrajk. JAPONSKA CAST! amo i m koč je $obro i ko ž ga Odpeljali smo s( skoraj vnuk rvo5er. Včasi smo obiskali to krč-pio ,potcin pa zopet drugo. Vedno •mo imeli drtstt žganja s sabo. Ne-edeu moAkih dejal, kar se spominjam, da imamo toli-žganja, da lahko na njem plava bojna ladja. Včasi smo ae dekleta in moški okušali med aeboj, kdo izpije največ žganju. Kadar smo bili tako pijani, du ni bilo več zubuve, smo odšli domov." Pri drugih orgijah so plesale dekleta gole in skakale po taktu glasovirja v obleki, ki bi ne mogla služiti za oglašanje modrcev. Zduj še ni odločeno, če posežejo tudi zvezne oblasti vmes, ali ostane le pri tožbi, ki jo Je dvig nil distriktui državni provduik STORI AVSTRIJA. — PRI POTOPU LACONIJE SO TRIJE AMERIČANI IZGUBILI ŽIVLJENJE. — BETHMANN-HOLLWEG KRITIZIRA ZDRUŽENE DRŽAVE. Nizo, Francija, 28. februarja, Družina srbskega generala Oolko. viča je dobila obvestilo, da je general utonil, ko je potapljača po-greznila italijanski transportni parnik Min as. Washington, D. a,'28. feb — Kongresna zbornica je dovolila $400,000 za preiskavo draginje. ko* *4*ida smo črtali 4** Wo^e**' p6f<*»K ^"»itrake »• |ei.|a, daje pravico hastnikom •» irožiti svoje ladje, mejteni ko •iitfa rezolucija pooblašča pred tdnika, da opremi ameriške tr ivske ladje n lopovi, strelivom topniča rji. Ko se jc popoldne sešel senatni Ifck, jc predsednik Stone pre lo/il tri sprcnienibne predloge led"' oboroženju tryoVskih ladij, inij pridejo v pretres. Predla U j«-: h. Da sr oboroži linije, ki ne vo bo lilaje i i v o ali ima j........................odrekamo farmarju, produce..- ilo/ciio strel.no -''i tovarnarju pravico do trga. Da se ne oboroži Indij ki vo Itako kot je predlagal kongreamk fju blago ali inn.jo le deloma na I'ilzgerald z embargo... Who tako blago. k. ga predsed pomeni namreč embargo lik smatra za vojno Ilt« • lišea sv. Pavla v Tokio na Japonskem, jc v teki. svojega govora dejal: s "Japonska ne bo napovedala vojne Ameriki, dokler ne bo uža Ijcna njena čast." Iteifoilidcr j<* rekel, da mu je to povedal, na mestnik japonskega državnega tajnika, potem je pa dostavil: "Za žal jen jc časti smatrajo na Japonske... postave kot jih jc sprejela Kalifornija proti Japon ceni.'' nik Lin&sey odredil, da oblasti takoj aretirajo štiri obtožence. Detektivu liramer in Curr sta aretirala tudi Doretcjo Le Claire, mladega dekleta, ki bo /.uslišana kot priča. V škandal jc do sedig zapletenih 44 oseb in oblasti izjavljajo, da bo zamešanih še najmanj .r»0 oseb v to blato. Mnoge prominent ue osebe, ka tcrili imena so prišla v dntiko s škandalom, zdaj izjavljajo, da Hi letno dekle laže in da ■»<• niso udeleževale orgij. Washington, D. C., 28. fob. — Predsednik Wilson je danes sprejel dve skupini pacifistov. Prvo je vodila znana gdč. Jane Adams, drugo pa Amoo Ptnchot. New York, 28. februarja. — Delegacija newyorikih advokatov se je odpeljala v Washington, do vpraža vlado za oboroženo varstvo ameriikih sladkornih interesov na Kubi in malih železnic ,ki tvorijo zvezo s sladkornimi nana-di. London, Anglija, Avstrijska nota glede nemžke kampanje s potapljačami bo kmalu v rokah amerižkega poslanika, ki se najbrž glaoi, da ooglaža i Nemčijo. To naznanja Reuterjeva depeša iz Amsterdama, ki panatio-kuje brzojavko Woseh Zeitung v Bremenu. Brsojavka pravi, da "'Laconijo" iu ne deset, kakor je bilo prej poročeno. Ti ao: Mitfy fi, Hoy >n njena hči iti neki zamoree, ki jc služil ua paruiku kot kurjih. Austin y. Hoy, kateri je Izgubil mater in aeatro, ki ata bili na "Laconiji" iu kateri je vposleu v Londonu pri podružnici rioke o-meriike tvrdke, je včerof fihUjl-vil predsedniku Wilsonu, ^ je pripravljen stopiti kot prootO-voljee v ameriško armado, ako bodo Združene države z orožjem nastopile proti Nemčiji, 0e ne, tedaj pravi lloy, da bo stopil v angleško armado iu ae maščeval li mater iu sestro. NAPETOST S AVSTRIJO. --¥ ,» I-' ■ I London, 3H, feb. —.Iz Amsterdama javljajo, da jc avotrijake vlada danes dostavilo amuriike* mu poslaniku Penfieldu odgnVflr na onano spomenico Združenih ŽRTVE SUBMARINE Ladij potopljenih v zadnjih 24 urah......................ž 8kupna tonaia..........13.329 Vseh ladij potopljenih od 1. feb. . ..................187 Skupna tonaža........ 448.178 držav v zadevi aubuiarinske kom-28. fab. —»| panje. Washington, 28. Tčll. - - Vlfldi je pripravila vae potrebno za pre-trganje diplomo t ičnili stikov s Avstrijo. Odgovor, ki ga po&lje dunajska vlada, vsebuje brez dvoma odobritev aubmariuskoga programa Nvinčlju. Po navodilu U Washing! ona je posta ni k Penfiold storiti ki oUveiUl vse ameriAko kouaule v Avstriji, da mc naj pripravijo sa odhod In takoj pridejo n* Dunoj, čim dobe poziv. Konr.ularnc zadeve imajo prepustiti španskim konzulom. Ker je v Avstriji lo dvanajst konzulov, ne bo odhod tO ko težaven kakor bil v Nemil-ji, kjer jih je bilo več. , Avstrijski poslanik Taruowskl, ki že čaka tukaj več kot tri tell»;» ne na uradni aprejem v Beli hi. ši, je izgubil vse upanje, do kdaj',' -4 don, liH. teb. Uoydova a gentura javlja, da ho bile včeraj! nastopi svojo službo, potopljene štiri ladje, tri angleške in eno francoska. I sodu moštva i je še neznana Kakor oli i'iimi potopa "Lusita nijc" tako je tudi zdaj znova VHpla.ntel velik gujev napram Nemčiji /uradi potopa ' Laeonije NEMŠKI KANOBLAR OSTBVA AMERIKO. *» *. . j > i O Ti LJUDJE SEOAJO PO DOMO-VISCIH, Cheyenne, Wyo., 28 februorja to _ odkar j«' stopil v veljavo za po-1 kon, du imajo do.noviščarji pra itapsko j tem moramo ili dalje do predloga IgmitleiiiHiia iz New Yorka, mr Vs, s|ireii.e.n bn l predlogi so b. |i odklonjeni. Večina mnenja ta nun.i nihče pra\ iee ciska vati ni na nji 1'i.eriške ladje, »••• je al dintapskegu blaga. Senator Sn.it-h i/. Miehigana je liM-ilbigal, dif varstvo ladij ne *om Mi dal.j. kol da se jim dovoli olto •/it< v Predlagal .K da ejo Iiim i iškr trgovske llldje \ sjnc.n P n bojnih ladij Predi«'«.! J«' ''H I k bmjen Uepublika.oka ve. ina j« bila il' /na, da *>e idioro/i m spniuilja ln • i iške 11 i!k«' ladj« «'« t udi n./jj., i itmt»(««kn trtniTT'. rnrjtrrrr de Manjšina odloi-no nasprol n )«•. inc/dsedijiJiH i/r«»e. v -<• " je vieo do <>40 a k rov sveta ,če ui svet za drugo kot za pašnik, so Ijmlj«' I|,,na. n. |M»tem imamo, je izde-1 |)rvj|, treh tednih oddanega nad lal .po kakšni eeni se naj jo prišla, n, miljon akrov douiovilčiiega \ I oliki količini in komu. \o. p<»- HVeta. tem imate državni socializem " Zakon jc p«»"1hI pravomočet. 'J • \li ne bi koristilo konzumen-j j^miarja. Samo v Clteyennu -«• pfodueentu," je v|»rašHl Me-|v|ožili pro Danes u< l»«. elike sjo einendM erMturi vetrovi ostanej i plača P jis.il London FARMARJI ISCEJO DELAVCE Eaton, Colo., 28. februarju. Farmarji v okraju Weld se prito žujejo, da jim jc težko dobiti dobrih farinarskiii delavcev.^ Zdaj ponujajo »ft^) na mesec /a konski dvojici, možu in ženi, če napravita pogodbo za eno leto. Poleg ji... gospodar oskrbi bajto, v kateri lahko živita, majhen vrt in dovoljeno jc njima imeti ko koši in eno kravo. V tednu jima je dovoljen tudi en prost dan. Večina dobrih farinarskiii «le-lavc*4 sc noče kljub taki ponudbi zuvezati za eno leto, ker so lar utarski delavci prepričani, da poj de mezda kviško posebno pri spravljanju krompirju iu o koš nji sena. Mnog. farmarski dela v ei pa rajše vzamejo farmo v ua i jem, ker jilt, obeta več dohodkov kot če delajo za gospodarja OLKAHOMA JE SUHA KOT SAHARA Oklahoma City, Okla , 27 feb Fergusonov poostren prolnbieioni n()« t« htal in kakšen tki zakon, k. je bil sprejet dne|f(|Vwr J(. vu/j| K«i je dobil po 19 februarja v lagislaturi, je po tf.(.|M|l. ,)(fo. maeije, j c rekel Ne stal miški <«Uek za zunanje zade i« I-lood pri|s>roe.l, da odtibre M "d-edniknv o rez«diieijo | ), i-t v o je," je t til.I She.lev. ■ ,|f1 i a /. b m - < k manjši, • e u.mat< ma s 111 e Kongresnik Sl»er|ey )<■ p.ed*ed mk kongresnega |»o 11 a m i solnčni zah«sl ob T, :H do 1800 so bile Združene države v vojni s Francijo, dasi nobena država ni hotela priznati, da obstoji vojno stanje. Vršili so se boji na morju in uničevale trgovske ladje. K^ i , .n,... ... j i »i ! misli Unt uslužbencu v neki rev- oncem leta 1799 so naznanili predsedniku Adamsu, !sfavrilriji Al,.liraIi so Ka i....... da Francija želi izravnati spor. Na Francosko je odšel t< »žilica m u oči tu, rbit ; J,, ne ve, kako bo končala. Ameriške državljane, ki žele jevndja A. A. Kvan* in več potni-dobro Združenim državam, veže dolžnost, da se poslužijo km J1' ranjenih. vseh legalnih sredstev, tla ne bodo Združene države zapletene v evropski spor. Zgodovina pove, tla so Združene države v času spora s Francijo in Anglijo, od leta 1798 do BoUe, Idaho, 28. februarja - 1815, izgubile na morju 1400 trgovskih ladij. V sedanjem ^ «•*»»» veieporota je obtožila <» sporu bi bile pa žrtve najmanj tisočkrat večje. k,,r|>l""r,Jiu PMnj,,, "wU> k('r 1». ... » .j . . , , ......' ■«> s kupovanjem, proilajanjcni. Pravi ameriški patriot v tem resnem času je tisti, ki Jllflj'.m Jiu pJUiciranjem hoče obvarovati Združene države pred vojno, ne pa tisti, smetane in .imgih mlečnih pro-ki hoče ameriško republiko strmoglaviti v vojno. «inki«»\ kršili shermanov proti 11 poljanski zakon, o . .. .. . . . . . . i , . . ».»,.. Tnutjani *o <» svojimi umnimi- Socialisti niso patnotje v tem zmislu kot kapitalisti, Uoljl(,m 0;kat,iij ljudstvo v ,irta ki vpijejo, tla jc domovina v nevarnosti, če je ugrožan njih profit. . — ...--------tin in < 'iilifurnia Citali smo, kapitalistični morali sodijo taki hudodelci v ječo. Seveda, če takole bogatin izvrši kakšno sleparijo, da FOOD FOR OUR. CHILPR.CN r Photo by American l'reee Association. Seetradano ljuditvo v New Ycxku vpije: Dajta nam kruha I 811ka kaie, kako hode policija zavrniti sestradane delavske žene, pa mora od jen jati pod priti«-kom množice. Kansas City, Kons., 27. feb, — Bilo jc okoli pol desetih zvečer, ko jc Doris Baby, oddaljena kakega pol bloka od konca Štirinajste ulice, kjer prihaja vanjo temna postranska ulica, slišala počiti strel. Na to sta pritekla iz stranske ulice tlva moža. Eden jc^ bil brez klobuka, drugi je pa zakli-col: "Jaz sem obstreljen." Nekaj minut kasneje je zavil v stranko ulico W. Fisher rn se spodtaknil nad mrtvecem. Bil je Človek Rtur okoli 45 let, oblečen v vrhne delavske hlače ,ki je 1 vavcl na glavi. Fisher je poklicul policijski vo«. Policija je bila kmalu na licu mesta. Par čevljev od mrtvece vega klobnko je ležal drug siv klobuk, v katerem so bile črke "J. U. L." Klobuk je bil najbrž last inn moža, ki ga jc tlekle videla, do je bežal brez klobuka. Mrtveca so preiskali, a na njem niso našli luknje od krogle. Poškodovan je bil le na glavi, kakor dn ga jr nekdo -.t težko reč jo udn-ril po gluvi. Policija vsied tega domneva, tla gu jc morilec udaril s samokresom po glavi in pri u-darcu se jc sprožil samokres. Na mrtvecu ti i bilo nobenih znamenj. Kasneje je dognal F. (Jarilner ,ki vodi zupiske t) brctil-lonovem merjenju, du jc ubit Človek neki .Joe Lutnpie. stanujoč na f>(Mi llnlmes ave, ki ima zločinsko k a rije ro za seboj. NIZDOL. Albany, N Y., 28 feb. — Ko. bert I'artcr jc I»a I nastavljen |»ri Midvalc Steel Company kot uradnik s plačo *lO,(KHI nu leto. Nekega dne je i/.ginil in sciluj sn ga pilili' VLAK SKOČIL RAZ TIR. t^uezonu, predsednika senata, ki tlnloča, da sc organizira filipinska divizija, ki bo štela 25,000 mož. .Militarizem marširu tudi v a-meriških kolonijah. NEZGODA V RUDNIKU. Calumet, Mich., 28. februarja. — Močan potresni sunek je bilo čuti v bakrovnem okraju, ki je napravil mnogo škode v rudnikih in jc ubil dve osebi v rudniku Calumet and Ileclu. Sunek je povzročila zručnu razstrelila ali pa posedanje zemeljskih plasti. 1'bita sta *Yank Turk in John Uivan. VLAK OROPAN. . Memphis, Tenn., 28. februarja. r- Trije handitje so ustavili 0-eolmi vluk Illinois Central železnice iu so odnesli, kar so mogli, fiapad jc hil izvršen blizo Kast Junctioua. MeAčunske patrulje, ki so šle takoj lovit bandite, so-sc vrnile k praznimi rokami. KROMPIR PO $5 50 STO FUNTOV. Salt Lake, Utah, 28. februar. — Tukaj je cena krompirju poskočila na $5.50 zu sto funtov. Cena Rebuli je tuko visoka kot v New Yorku. V London na Angleškem prodajajo ameriški krompir po $r> sto funtov. Oderuhi se zdaj žanjejo v Ameriki, dasiravuo ima vlada moč, da prepreči muhinueijc oderuhov. TRU8TJANI OBTOŽENI 1 8 pota. — Ko sem zadnjič zapustil Chicugo in so poslovil od tumkajšujili prijaznih sestric, sem se napotil skozi Joliet proti l.a Salle, od tam pa proti "divjemu zapadli"* kamor pruvzuprav spu-tlujo taki kosmatinci kot sem'jaz. Vožnja do Joliet a ni bila nič ptiachnegu; ko smo mc pa peljali inimo tega mestu, sn "vzbudili v meni pozornost — velikanski cerkveni stolpi, ki šterlijo visoko v r.rek. Ugibal sem, je-li so ti stolpi j mestu prav lepo moderni strelovodi, astronomivnn opazovaliiča, ali pa strelne postojanke. s katerih obstreljujejo — Zvečer ko je bilo že temno, sem se znujdel v La Salle. Moja dva kolegu iz tega mesta, Vogrich in tierget- sta prišla celo na postajo da vidita, če sem »»polnil obljubo ali ne. Takoj ko se je vlak vstavil sem slišal zunaj pogovor: "Naj zudnji je; že vidim kocine!" " Če je najzadnji in'ako ima še kocine povrhu, je pravi." — Izstopil sem — kosmat na duši in telesu . . (To so posledice povšter-tanca.) Sc isti večer sem si površno ogledal novorastočo stavbo, "S. N. Dom", ki bo kmalu dodelan. To je velika, in bo najkrasnejša stavba, kur jih imamo do dane« Slovenci v Ameriki za narodne-kulturne svrhe. To poslopje bo v ponos vsem Slovencem v La Salle in okolici. Tu stavku jasno priča, da so tam Slovenci kulturno in nu rodno zavedni. Pridobijo si spoštovanje pred drugorodci, kar je velike vrednosti v času političnih bojev. Najbolj pa je pozdravljati ide jo za tak; "iVoni" raditega, ker za njo stoji ves napreden element v naselbini, ki se otreaa stare teme in proučuje nove nnuke, ki jih učijo filozofi nove dobe na podla gi znanstvenih dokazov. To je temelj napredka bodočih genera-ci.i---- ' Naslednji dan so imeli delničar ji sejo, na kateri mi jc ?>llo dovoljeno prisostvovati. Iz razprave in poročil sem ruzvidel, da so delničarji zelo vneti za "S. N. D.'\ zato pa vkljub trdovratni opoziciji stojijo kot skala ob morskem obrežju. Ne vstrašijo se dela in truda, ki je s takimi podjetji v zvezi. — Le tuko naprej, delničarji, za svoj napredek in boljšo bodočnost vaših potomcev! Za časa -svojega bivanju v Lu Salle sem se sešel z več znanci in sezimmil sem se z drugimi. Vsi so mi bili juko naklonjeni, osobitt) pa MežnariČ, ki mi je obetal, du me oženi — kur pa ni izpolnil. Nuj brž sc mu je zdelo, (ko je mojo kozjo brado popolnoma ogledal) du I>i obu skupaj doživela — fia-sko, zato mi je svetoval, du naj sc stvar odloži za nedoločeu čas. Jaz sem prikimal iu — predlog je bil sprejet. Tuko je,bila zaključena moja "ta tlevetindevetdeseta pot v 'konjski' jarem ..." Vsem prijaznim rojakom in rojakinjam v La Salle se na tem zahvaljujem za prijazno postrežbo za časa mojega bivanja med njimi! .Meti vožnjo proti domu se mi eopcmiee v oblakih . . . Dognati ni |>ripotilo kaj važnejžega; osiro-uiacm mogel ne tegu, ,.e onegama se je pripetilo, pa vsega tudi to pa raditega ne, ker nisem Jo- u(. povem . . . Rečem le toliko, du liet-a tak«, natanko ogledal, kot sein imel kratke, toda "znanatve-ga je pred časom naš popotnik M. j ne*' in nadvse zanimive -.tanje. Pogorele. Kolikor je meni znano ..Najprej sem seveda zaspal, kot se nimajo Slovenci v Joliet svojega spodobi; potem je pa moj saujar-•Hlovenskega Doma". Kuj jt te ski dull videl sledeče prizore: .perutnici vijaka je bilo *ll0 -\a levi je bilo aapiaano "Apolk,^ * ta desni pa "Venera"; v *redi ' tistem "Žravfu," ki vse to drži, je bil pa sumo en 2|0,r -Buh" Predstavljajte Sudno ime takale: Ve^r« ,„ Apollo drvita etTen drugi,, okrog iiaha z nepoptauo u^li,,, tak j da ni mogoče videti i**,J dokler ae ne vstavi vea u^miii' zem. Na vprašauje, zukaj L,,, tuko čudno, u vendar fcnijal,,0 ime ua svoji zračni barki, ,„i |t(J jasni Mr. (lajžla, da je t > "^r ime za gotovo "speSI" -poatoja,, ko . . . Nadalje mi je poročal, Ua sem jako sloba kemieuo pre:.,ki,| aio potico — saje veste — od "Nade" in mi zagrozil, da mi p,lv gotovo vzame "doktorat", če se v bodoč« bolje ne odlikujem p,j sličnih preiskavah, "i* poglej!" ie zadere nad menoj. 4,/ti, Ue z,rj(, da moj "luft-šif" kot pravi vojni lazaret f" Pogledam — in res Tam iz kota grdo pogleduje \Ui. < brožič; dolgi Magajnu hladi svo> vroče čelo zunaj oknu ».u levi,^ vkljul) temu "luftu" podplate v primerni oddaljenosti ot: zunanje strani desne atene; Rogelj se zvija ' in steguje, roke pa tišči hu levo stran prsi. Na vprašanje kaj mu je, odgovori: "Potica 'Nude' me je že tolikokrat varala, da je srce dobilo rano, katere ne zacelit Ti ... Ko »eni odprl kljun, me je takoj prestrigel: "Je že dobro vem kaj misliš! Svojo modrost prodajaj drugim, jaz že vem kaj mi manjka." — iStopil sem k Magajnu. "Kaj je Tebi, dolgi ling, vist?" gu sočutno vprašam. "Bil sem tolikokrat 'potegnjen' od "nude", da sem dosegel to znamenito dolžino, ki jo vidiš pred seboj," je vzdihnil. "Aha!" pra-vim in stopim bližje. "Razumeta Te! — Nada, nada----Torej si se nadejal nekaj, pa se Ti ni posrečilo, kaj . . .t" »Samo prikimal je iu mi dal znamenje, da sem pri " njem opravil. Obrnem se proti kotu, odkoder še vedno gleda Jože kot "hudič s kruglc". — "Zakaj imaš pa Ti.tako resen 'ksiht'?" ga vprašam. Pogleda me parkrat kot bi se hotel prepričati, če je sploh vredno z menoj govoriti, nato pa reče: "Živimo .v času, ko vse gre kvišku; vse se je podražilo: krompir, jajca, mleko itd. —" Malo pomisli in pravi: "Kar pa jf produktov na mero — pa ne votlo in ne na kvadratno — se mi pa zdi, da je še vednd stara cena od zgodovinske — "kloftre" ... Kaj praviš ,ali so imeli vedno klaftro za tako mero, ali so se morda kdaj poslužili bolj primernega merila!" "Sicer ne vem natanko," sem rekel, "vendar se mi pa dozdeva, da je bilo že v rabi tudi vatlo. — Saj me razumeš!" seni Be pristavil, obrnivši se v drugi kot, kjer je bilo nekaj čez glavo odetega. "Tu imajo dostop samo izvoljeni!" jr rekel kondukter in me prav po vojuSko pcJstavil z 'Aporlovenera-bah* šifa nu kamenitu tla peli nove dežele . . . • i Ko sem se prebudil sem s tuko vnemo študiral klaftre in vatle, du sem se 15 milj dulje peljal kot sem imel vožnji listek plačan. F. S. Tauchar. V zraku sem vriič, pomešan s zaslišal velik stokanjem in uiti varok, ne vem. Tskn velika sloveutku naselbina bi laliko že davno Imela avojo kulturno insti-, zdihovanjeui. Ozrem se Tn" vidim! \nh i.ihIih. Montana, C t ah Wash I tajijo, ki bi bila lust elino-le Slo- ,|M prihaja "luft-*if" nalfga gaj--nrgtmr. ornrmr. VVrnnrftTjr, Nčn« h«deeV7T,r** tujegn^iittdg«>M>oir-fžlaneta Corespondents — Imena , ... m bi brerd\omno veliko ni imela ta zračna ladja na pro-ir »brazlM- med čelju, kakor tudi ne ob oboku. Po h<» kratkem kroženju |ki traku se Springfield, 111. — Da sc le mo lokteri oglasi in t ukajine-nasclhi-ne, je menda vzrok ta, ker se pr> cej dobro dela. Rojakom, ki «o me pismeno vpraševali glede <«' la, naznanjam tem potom, du P" zimi obratujejo tukajšnji prvuto go vi rovi vsak dan in tudi delo m* dobi v enem ali drugem rovu. Poleti se pa navadno bolj slabo d«' !a; seveda je težko uguuiti Uko bo prihodnje poletje. Upamo, dj bo Irnljic od lanskega, ko so r.;ti obratovali le polovico ča»a, ravuo VjIIVo da kc ni moglo reči, da mi zaprti. Dne UI. februarja umrl je tuk«I rojak Joe Hku-bic, član društva Illinois št. 47 8.VPJ., star 49 let. U<» jen j» bil v fari Dobrniče na Do-lenjakem in je prišel v Atmrik<» prad 35 leti. Tukaj tipoHa ječo vdovo, štiri otroke in vet" sorodnikov Lahka »«•• hotli t',ifl Zemlja 1 — Louirf Pekol, t«:nik. PRI SPREMEMBAH NA FILIPINSKIM OTOČJU DOBE SVOJO VOJAftKO DIVIZIJO okrade mesto ali državo za tisočake, potom pravijo, da ni , lM;inlUi <>u*je. 2* „ih proatorih, knt \m p„ ran.ih ^e stroji v lepo, tla se blati njegovo ime radi take malenkosti. ZelT\ ^ ^ 'IT V jnk" ^ l ' * -T*1 pwiofu Al an net I,, kaj skusenj, mi l»o pnii,Li. ptav/.rarr \encev siva . korist ilu na polju delavskimi sloji. Dramatiku, dCpretlavanja, aeje in tudi raba ve spusti ta čuden nblaVovalee na - vae je bolj osredotočeno in se tlu i„ pristane ravuo pred "ciriL »vojih last metodormt" kevdrotn . . a Ko so stavili, aem videl ua vi-pisano ime — ne, tlva imena i VSAK r pra v/ra pra v tri imena! Na vsaki tM .volNslneje giblje \ pje straže, katvruu je pomagala artilerija, h> im branile zaJtopue policij« petnajst inilj sevcrtuua-paduo od Kut-EJ-Aiuare. Po kratkem, toda vročem bombardiranju so naše čete napadle Turke iu pridobile tla v dotičuih pozicijah, medtem ko je naaa kavalerija u-perirala ua severni atraui turške fronte. Tokom dneva sinu ujeli o krog ttO Turkov in zajeli mnogo piaterijala. Proti večeru so pričeli Turki vlačiti svoje mostove po Ti-grisu iz Begajlo. Naši eroplapi ao vrgli nekaj bomb ua parnik, ki je vlekel mostova iu zadnji so se odtrgali iu pluli nazaj. C>rigrad, $8. feb. — Operacije ua tigriški frouti s« nadaljujejo metodično. Na siuajski fronti- je Angleška kavalerija s pomočjo baterije iu šestih strojnih pušk ua padla uaše sprednje pozicije. Po triurnem boju sc je sovražnik u-maknil. Petrograd, 28. feb. — Kavka ška fronta: Turški napad ua naše oddelke severno od ceste, ki vodi v 81 vaški, je bil odbit po našem ognju. Do sedaj ao plačevali 60 centa-voy izvozu i nskega davka od tone ne glede tu tašo. Inozemskim kapitalistom ,ki ao smatrali do sedaj Mehiko ** dc Žejo, ki jo smejo poljubno o ropu ti njenih naravnih zakladov, niao tuke odredbe všeč in kriče v svojih listih, da jim hoče mehiška vlada zapleniti njih lastnino. Še ne umrejo oditi proti Ameriki iz razloga, ker ae je zasledila ne ka nalezljiva bolezen v njihovemu stanu. Vsled tega ba otlhod Američanov zopet zadržan nekaj ča*a, ker zdaj ao pod karanteno.' Upati pa jf, da karantena ue bo dolgo trajala. vropska vojna m nozemske vesti. Ustaaavljaaa 0. aprila XfOV , lakerp. IT. ianlja 1907 1004 L_ZZ__Jf e dri, Illtaele. »LAVNI 0TAN: ISA T-M BO. LAWNDALB A VB., OHIOAOO, 1LLINOIB ur RAVNI ODBOB: Pradsodalk; Joka Vogrii, boa 100, U BaUa, QL I. Podpredsedniki J. liratkovlf, H. F. D. 4, box ••» OUtrd, Kaas. IL Podpradeedaik: Jolaf KubolJ, »480 Bwiag ava, Bo. Oklaaga, IU. Tajnik« Joka Vordorbar, 1708 Bo. Uwmdalo Ava., Ckleago, IU. ttlagajaiki Aatoa J. Tarbovoa, P. O. Baz 1, Otaava, UL Zapisnikar: Joka Ifolak, «008 W. 81st Bt., Ckleage, IU. MAJMOW OOOKl J »le AaibroiiC, 881 bo*, Oaaoaabarg, Pa. Paal Barger, 741«-1st Bt., U BaUe, IU. P. B. Tauekar, 874 Aksay Av*, Book Bprlago, Wjra. POBOTNI OOOKl Aatos Hrast, «11 Mtk Ava., Na« Dalutk, Mlaa. Jok« Badilek, 870 bo,, Mmitkoa, Pa. Budolf Pleterlek, 438 bo*, BridgavUla, Pa. UmBONXX "PBOBTBTBl Joka Eav ar talk. « VBJXOVYI BDAATVPII P J. Kara, M. D., 8001 St Ulalr Ava* Olavafcad, Otaa. VBB DBNABNB BADBVB XX BTVAJBX, U BS ttAaja gL asnvaags odbaea la B M. P. J. aa) es polUJaJo aa aaslevi JOHN VERDEBBAB, 0067—00 Bo. Lavadale A V*. OfcfcMgo, IU. PBITOtBB QLBDB QEMB&ALMSOA POBLOVAJMA 08 l-lljljl aa taalov: Joža AMBBoftiO, Boa 0ii, TlmiMlai Pa. KADBVI PBBPIRLJTVB VBBBUtB, kl 0* JU MflUl STO ta Snga ta ■Unca, se potujsjo aa aaalovs ANTON HRAST, 011 — »Bik Ava., Now Dulutk, Mlaa. ▼BI DOPISI .naprava, ftlaakl, sssasaHs ML m »'Višav«*'* ae po0Uja|« gerard jb na MORJU živež gnije ma pomolih Corunna, ftapnska, 28. teb. — Bivši ameriški poslanik v Nemčiji James W. (icrawi sc jo danes vkrcal s svojo uradniško družim ua paruik "Infanta Isabel," ki pdrine proti Ameriki, Orard je odpotoval kljub teuiu, da ni dala Nemčija uol>enega poroštva za yarnoat purn i k a v subinarinaki zoni. Par dni pred svojim odhodom je 4rcrard povedal, da mu je neki prijatelj v Berlinu namignil, ko je sapuščsl Nemčijo, da ne nuj jiie pelje ua španskem paruiku. On je pa prezrl to -svarilo. | Halifakx, N. M., 28. feb. — Pur-nik 4'Frederick VIII." z bivšim peruškim poslanikom Bernstorfom je končno sinoči zapustil tukajšnje pristanišče na poti proti Dan-Bki. Parnik je bil obdan s celim rojem patruljnih čolnov, ko se je pomikal z luke. , New York, 28. februarja. — Mnogo živeža, ki lezi v skladiščili, ua pdmolih,, da ga pošljejo augle: skito zaveznikom v tivropo, sc je spridilo, d ti ni za drugo kot za gnoj. rIVsi niso izmislili ''hudobni" socialisti, ki kritizirajo kapitalistično družbo, ampak je tako go-vorilT. II. Markham, predsednik Illinois Central Železniške dru/bc, ki velja za oporo kapitalizma. Tej izja\i jc železniški predsednik še dodal: " Augleškozavezuiške vlade so kupih' živež iu je zdaj njih last. Nihče lie more tajiti, da jc njih lastnina. Živež so kupovale po visokih cenah. V tej deželi bo odslej trajno primanjkoval živež, če se nc zgotle dve reči. Ali se mora prcppveduti izvoz živil ali jih je pa treba več pridelati. Ce sc to lie zgodi, Amerika še sebe nc bo mogla prehranjevati." Izvažanje živeža v angleškoza-vezniške dežele je eden glavnih vzrokov za draginjo. Izvoz je dal špekulantom priliko, da so povišali cene in lahko rekli ljudstva: "Plačaj ali pa umri lakote 1'' ESTI Z BOJNIH front I LADJE NE ;o vodov- « Washington, 28. feb. — Nemčija noče jamčiti za varnost ameriških -bojnih ladij "Dea Moines" in "Caesar," ki «e nahajata v Alek-sandriji in ki sta naloženi t živili za ubožne Sirce in Armence, fead* ji imata tudi namen odpeljati o-krog tisoč ameriških državljanov, ki čakajo na odhod v Bejrutu. Tozadevno vest je dobil državni department od ameriškega poslanika v Carigradu. razstrelba municije na francoskem ubedni0tvo "peo0vbtb", 0887—00 Be. Lai vbb upeavnzSkb btvaju. aaro*alaa» a« vtbavnlstvo "pbobvbtb", 0087—40 Sa. ▼ korospoadaad s tajništva* I «. 9. 9H "Pror-ete" ae rabike Im uradnikov, ■ami ft d ako laUta, da ho vsaka stvar hitro rfttana. Saja glavaaga upravaaga adbora »a vrl Ija šetrlak v aaaoaa«. Zaialak ah aal mri »epaMaa. Berlin, 28. feb. — (Brezžično). "Frankfurter Zeitung' ima poročilo preko ftvice, da je bila 2. feb-ruarja velika eksplozija streliva v nekem municijakem skladišču bli-zo Pariza. Eksplodiralo je 80.000 ton municije in 200 oseb je bilb usmrčenih in 700 ranjenih. listnica uredništva, na irskem se zopet pri pravlja revolucija. Priporočim svojo gostilno v oblak vsem 81o-venoem in Hrvatom v ekoliel Youngstown, O. Kadar potujete skoal meeto sli po opravku, ee a-glasite pri mani Imam rainovr-atne dobra pija&e, sveže pivo brin-jevae, alivovee, vlak/, amotka itd. JoAsf Oigola, E m Federal SI. 160 «rbov obsojenih na smrt. f. J. Biwabik, Minn. — Dotič-dopis se je moral kje zgubiti, ker nismo sprejeli. — Za informacijo hvala! London, 28. feb. — Iz Dublina poročajo, da *io agitatorji organizacije "Šinn Fein" postali zadnje Čase zopet aktivni in vsled tega je bilo potrebno, da so oblasti aretirale vse znane voditelje in jih deportirale iz Irske. Odpeljati! so na Angleško, kjer se lahko prosto gibljejo. London, 28. feb. — "Telegraaf " v Amsterdamu ima brzojavko iz zanesljivega vira, da so avstrijske oblasti v Boani itj^JJercegovini ravnokar obsodile na smrt 150 prebivalcev, ki ao se izrekli, da so državljani 8rbije. Obsojeni so bili zaradi "političnega zločina." SLOVENSKI ZDRAVNIK 538 Pann At., Pittsburgh, Pa. ■■m—WMfllUHIIIIIIIHIHWIIMMi ■■—. a^ -. Dr. Kel«r> Mj.urajtl.lo-JHHDH miki edrav-\ ■'t IPfOlJaUet \ t PtUebaraka, n^^KL kl Im I« let- i 1|f aa prak so v Zahvaliti se imata ]J. H. von Hchlicku glasovitemu prirodnemu zdravniku in izdelovale« Bolgarskega Krvnega Čaja,- katerega zdravilo sto iu sto tisočev bolni-ko vli vali. Rojak Joseph Warding, P. O Box 290, Alpha, N. J. pisal je «le-deče) "Cast mi je napisati vam par vrstic, v katerih vam hočem opisati mojo nesrečo, ali bolje rečeno mojo srečo. Od kar vživam vas Bolgarski Krvni ("aj se veliko Tmljše počutim vzlic temu, da sem skoro štiri leta veliko trpel; vrtenje v glavi in vse videl sem dvojno, nisem i-mel slasti do jedil in moj želodce bil je vedno iz reda, poskusil sem različna sredstva, ali niti eno mi ui toliko koristilo kot ravno Bolgarski Krvni Caj Kno veliko Skatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošljemo zs en dolar kamorkoli. V Canado pa za ♦1.20. Marvel Products Co., 8 Marvel Bldg., Plttsburfb,Ps. Pripomba: Ako hočete pošiljM-tcv osigurati pošljite lik* več. anglija mobilizira far marje. iz ljubi avstrije London, 28. feb. — vrgli sovražnika nazaj in mu Mrxroeilc velike izgube. Him, 2H feb.—Artilerijski dvo-"ji k<> bili včeraj precej I juti iz-"no o«| Gorice; nekaj granat je ■dlo v mesto. Pri Vertojbiel sino W»ili avstrijske oddelke, ki so se ■bili našim linijam. Na severni "■•m hriha Hv. Marko so nsše rtr i/vršile nensdni napad in r,>'irl<- v sovražne zakope, kateri hili uničeni in Avstrijci preg- POZOR ROJAKI I Naznanjam rojakom* da sap odprl trgovino s mešanim blagom in se priporočsm za obilen obisk. Vsakemu bom hvalešno postregel po smerni ceni. AVTOV ZORNO, HBRMINIE, PA Berlin, 28, feb. (Brezžično*. — Prekomorska časnikarska agentu-ra javlja: Ameriški mornarji, ki so bili pripeljani v Nemčijo na u-jetem parniku Yari-owdale in nedavno tega izpuščeni iz ujetništva, H)am še ni znano Pošiljateljem denarja! Aa vedao se lahko denar pošlje v stara domaftaa pa krsaMlaiai hraajava la potom poku, too a .prejemamo ga la pod pogojem, Sa aa eolatf vojna mogočo Ispla/s s zamudo. Oaaar m ke e aahaMS elalaja iagvMjaa, ampak aSSUU jmmorojo la sam uda. Pa hraaiUaeai kraajar« ee samora poslati la okrogla eaaaka pa sle, aa primer 100, 200, 800, 400, 000, 000 la tako dalje Sa Sesat tt#oi kron. Za brio javna atrokka Ja najboljša, da sa na« pošlje M aa vsak aaalav; ake hoda kaj prava* sli pramalo, bomo poelall nazal, oslroau pisali sa primanjkljaj. Z orlroia es er4snje rerraere, ko M veljevs deetrja valkrsl lipraMeel, bo preSlUo, ako ea boda mm krosa« ^vllelj, jaadta* »*o ja denar na pota Oo nas, istaga tadrlall, ter s paAlljsUljem stopili piaiaiao 9 dogovor. I>«nsr |«a >ei«a»l eenl boaio le todsj adpaelall tskoj aeprej, sbf bo poki Ijeulj lararao eaktavsl, ds esj oa daaar adp<41)o tudi v slsisjo, sko m raas kroaa/a svlis. Kdor tali, Sa M Isplatilo Isvrkl po braašllaam braajava, aaj pripomni na danami nakaxnid "pašlja aaj ee br*oJavaeM. ga eana pogUJU v Ilk "Olaa NaroSa", A TVRDKA PRANK IAUIS, » al Cartkeil Straai. „ , S turške fronte. l"'H.ioii, 28. feb. — Armsdno ""ji.istvo U Kut-EI Aiusre h'ie t. m. zjutraj ar je n«Valerija m inUnterija » ^"uarksmi ua Tigriau vred |K>-za umiksjočimi se Turki '/Apada. Močne turške zsd- >ea»aooaaaa»a»aaooaaaaaaaaoaoeaattaaa< j Potepuh Marki in Kralj Matjaž. Hp kal Ivan Cankar. t "Kuj st* ti aanja, Markof" se j«* začudil krčiuar. "Nikogar ni #>ilo! Pijan si, Marko, pijan; jmjdi domov!" Vzdignil se j«* Murko in se je napotil douiov. .Srce mu je bilo teiko in sanjal je iponoči hude sanje. Zdelo se mu je, da roma sam po blatni centi, ves uho« in razcapan; ne hiše nima več, iic polja, ne gozda, vse njegovo premoženje je harmonika . . . Ali ko se je ibudil, ni mislil Marko več ne nu očeta, ne ua svoje hude sanje, ne na kesanje in nc na pokoro. Kakor bi zaiučil kamen po klancu navzdol: udari včasi ob skaio in mlskoči, nato biti še urneje v dolino. Zapil je Marko vse, kar je hnel, pa se je napotil k oderuhu in si iz|>osodi| denarja. "('e imam to iehico, ali če jc nimatu; dovolj svetu mi še ostane!" si je mislil in je veselo popival. No, šla je lehica, pa je šla druga lehiea, nato pa je šel travnik, za travnikom gozd — kakor da bi mu lijja povodenj odplavila svet. Naposled Marko še sam ni več vedel, kaj je njegove, ga in si tudi skrbi ni delal velikih, dokler je bil kozarec pred njim • "Kesanje sodi starcu; dokler je človek mlad, bodi vesel!" ^ In Marko je bil vesel. Kadar se je naveličal domače krčme, se je napravil v sosednjo vas in je tam popival ter napajal znance iu neznance. Zaslovel je po vsej fari iu iz daljnih krajev so |H*ihajali malopridneži, da so (šli za njegov denar, iu goljufali • kvartopirci, da ho ga obirali po ci. gensko. Dobro si* je godilo Marku in nI mu bilo mar, da so se ga ugibali vsi krščanski ljudje. Nič ih mislil Marko in tako ludi ui pomislil, da ima dno celo največji sod. Prišel jc k oderuhu. "No, kaj pa ti, Marko?" Začudil hc je Mai jaz Marku, potepuh!" . Vstal jc iu je begal po hiši, kakor brez pameti. "To jc bila moja liisa! Moj ded je bil rojen v njej iu moj oče; uioja zibka ~je stala tam!" V kasčo je Sel, v skedenj in v hlev. "To vse je bilo moje iu to vse je bilo poltto nekoč. Prazno je zdaj in pasto — kakor da bi bili odnesli pravkar mrliča odtod!" Šel je dalje, šel jc na polje, ua travnik Solti-ce jc bilo raztopilo sneg, iz mokre prnti je |>ogu-lijala trava. "ti »cmIja, žemljica, mati! Tudi ti si bila moja nekoč." Marko si je zakrit obraz z rokami in je za-jok h I. (iloboka iu grenka jc bila takrat bridkost v njegovem srcu. • No, zardelo je soluee, skrilo je za daljno goro; hladen mrak je zapihal Marku v lice. Vrnil se je v van s povešeno glavo, potrt iu truden. Vrnil se je v vas ui noge ho gu xanrwle kakor so bile pse navajene, naravnost v krčmo. Nič ui pozdravil; sedel jc za mizo čemeren iu mrk. -v.. "Nocoj pijem ns upanje!" Ku mar je -pomežikal z očmi iu je zažvižgal tint dionia. "Kuj hc, Marin*? Kaj m-T" Otoni«, ga je pogledal Marko. "Kuj*" "No, Marko, nič hc iic jezi! Ampak misbl sem m pač, du prideš urkoč on upalije. Kako ne to'" Marko jf mlatil * pestjo po mizi. "Kaj tako govoriš z mano? Kako pa si go \oiil prej? Zredil si *e za moj denar, zdaj pa bi • m* gledal postlani?" "Saj nisem lih" dejsl! Saj ti dam na upanje! lio* /.v plačal!" "Seveda bom plačal"' je wkltkttil Marko Jp jf<>ri'l V obraz «hI srda in sramu N s tihem pn jc |»rctiilšljeval: "TeSko je^To \cku l»i««r denarja' llokler so žvcirketale v žepu l»ele krioiice, je In I kakor hicje ozrl na svojo rodno lušo iu po cesti navzgor proti krčmi, nato pa je zažvižgal iu sc napotil v svet. II. NapotU se je Marko v svet in ker jc bil dan lep in topel, ui bilo v njegovem hitu ne žalosti, ne kesanja. Prostran je avet in življenje je dolgo: nekje, nekoč, kjerkoli, kadarkoli čaka radost, prijeten počitek, sladkost brez utrujenosti, plačilo bree dela. Čemu bi bilo človeku srce, da ni upanja v njem? Zagodel si je Majko, da bi mu ne bilo dolg-čas. Oziral se jc po debeli naokrog iu čudil se je, kako zelo ho se izpremenile njegove oči. Nikoli ni videl prej. kako lep je gozd, veličasten v svoji črni ne iz imen osti, v neju. 1a-ko srce stiskajo«-, sladek strah hudeč. Tudi polja ni videl prej, živega, tako aopcčaga. ne tistih luči, ki So trepetale, uživale hc v njem, ugašale, ka j kor ugnjeni cvetovi, rudno hc je osvobodilo nj#-j govo srce m zemlja se je razširila d I no na vse št i-j ni strani, raameknila se v breekončuost, ia žarela, in nebo je oživelo .zazvonilo nad njo. Marko jc godel vesele |n*Hmi in tako prijetno in lahko mu je bilo, da ni čutil nog. ("asih jc srečal kmeta, kmetico, ljudi obložene. trudne, ki ho stopali h težk sni koraki in gledali v tla. tla rt o se | je nanj mrko oko, zaiMČljivo iu za vidno. "Lahko tebi, Kurent, postopač!" Marko pa ne je ženinejnl. " Kako hciii bil bebec v svoji žalonti, Imd a le v svojih skrbeh! Prav tako sključen bi hodil, prav tako un ko bi gledal, da mi nisi pomagal do živ- 1 Ijenja. u krčmar. slepar neverni!" Tak je bil Marko, s«-t»i in svojemu rodu na ialoet; kakor IThI, kl pada » veje ob sol učnem dne* vaj trepeče v vetru, aasvetl ne iu ugasne tisočkrat, vae po nat uri in pravici, dokler ne pade ne t lašna tla ter zginejo. |»» natnri h, pravici. O Marko, kje boš spal? Ko je ie hlad !n «e tsrači v dolini. Rastlinske svatbe. (Spisal Pr. Erjavec.) ". (Nadaljevanje.) Kakor vsaka znanost ima tudi botanika svoj jezik. Zato je treba pred vsem, da*se seznanimo z nekaterimi izrazi, ki jib pa, po sreči ni mnogo. Milostljiva gospa! odtrgajte si v vrtu cvet drage Vase miljenice —krasne rože in razgle-dajte si ga dobro. Ako začnete od zunaj, opuzite najprej pet zelenih v kolobaru stoječih listkov, kateri so ae od spodaj zrasli v podol-gasto krogljico, ki je podobna mali posodici, čašici na primer. Ta prvi cvetni obod zato tudi ime* nujemo čašico. Takoj nad čašico je vae polno nežnih, dišeč rti listkov rudeče barve. Ti listi delajo drugi cvetni obod, kateremu so nadeli ime venec, Ako razganetc venčeve lute, vidite med ujhui v proti sredi cveta jako mnogo tan-krh nitek, a Vsaka nosi na koncu malo rumeno glavico. Te nitke so tako avatii prašniki. Sedaj pa še prerežimo ouo podolgasto.krogljico pod čašo. Vidite! krogljica je vtla, po njenih stenah -pa vise drobna bela zrnca in vsako zrncc ima navzgor tanek vrat iu vsi ti vratovi stoje v kolobarju sredi cveta ined prašniki Ta otla krogljica z zrni in vratovi vred je četrti del cveta ter se kliče plodui-ca. tašica, venec, prašniki iu ploduice so tedaj deli rožinega in.tudi sploh vsuccga popolnega cveta. Sedaj nastane vprašanje, kateri izmed teb štirih delov so prav za prav razplodni organi iu kak« se razplode udeležujejo? Predno odgovorim ua to vprašanje, prosim Vas, milostljiva gos-pa, utrgajte si še en cvet, namreč belo, nedolžno lilijo. V liliji so tazplpdni organi bolj razločni, zato menim, da nam bo na njej namen vsakega organa bolj jasen in bolje razumljiv. Ako na liliji iščete onih štirih delov, katere smo popreje našli na roži, opazite kmalu, da na njej ni onih pet zelenih listov, da ui čašice. Iu v resnici je ta del cve ta najmanj potreben in zato ga tudi mnogi cvet še nima ne. Oaši ca ima namen braniti ostale nežnejše dele cveta vremenske nezgode, dokler je cvet se v popku, zategadelj tudi mnogemu cvetu čaši-ea odpade, kakor hitro se venec razcvele. iSi vrnimo se zopet k li liji! Njen venec ima šest kakor sneg belih listov, in zaradi teh listov je lilija -priznan simbol nežnosti, nedolžnosti iu deviške čistosti. — Prašnikov ima ta cvet manj nego roža, namreč samo šest, toda mnogo vaši ao in razločnejši. Vsak ima na tanki,nitki podolgasto rumeno vrečico. Ako s kako iglo dregnemo v to vrečico, razporje se, a iz nje se vsuje množina ru ničnega prahu. Ta prah imenujemo cvetni prah. Kakor torej vidite gospa, razlikujemo na prašniku nit, vrečico in cvetni prah v njej. Ako potrgamo liliji venec iu vse prašnike, ostane nam od vseh cvetnih delov še plodniea, ki se znatno loči od one, ki smo jo videli pri roži. O ml i namreč je bila plodniea pod vencem zaprta v neko votlino, narejeno iz čašičnih listov, tukaj pa stoji plodniea popolnoma prosta sfedl cveta. Na vrhu uo«i tri mehke, gobaste grebene, tako imenovane brazde, ki so v racvitu vlažne, kakor bi bile z nekako slizjo pomešane. Brazde so nasajene na dolgem vrqtu, ta pa stoji na krajšem šestvoglatem stebru. PrereŽcmo li la steber, vi-ditno, da je razdeljen ali pregra-1 liji, postrigli vse prašnike, ter bi obenem za to skrbeli, da tudi od drugod cvetni prah ne bi dospel na brazdo; cvel bi cvet sicer še dalje, toda zarodki v pUsluici jeli bi ae sušiti, in naposled bi tudi plodniea zvenela iu izveznena bi odpala. Kakor poznam Vas mi-lastljiva gospa, iu Vaše rahlo čuteče srce, rekel bi, da Vam se sinili ta pohabljeni cvet, in Vi bi gotovo kaj storili zanj, ako bi mago-če bilo rešiti ga propasti. Iu to je mogoče! Od druge lilije si izposodimo eil prašek, razporjemu vrečko in prenesemo nekoliko njenega cvetnega prahu na brazdo o-kernjene lilije. Zdaj bode plodniea ostala na steblu, bode se širila in obenem bodo se v njej razvijali zarodki in počasi dozorevali v zdrava semena. — Iz tega sledi, da mora cvetni prah v sebi imeti čudovito moč, katera v zarodkih obuja življenje, da se razvijajo v semena. I)a je to resnično, morete se prepričati še bolje. Naniažite od treh grebenov, ki jih ima lilijin cvet, dva s kako gumo ali z lakom, tretjega pa naprašite s cvetnim prahom. Iu prepričali se boste, da se bodo v enem plodničnem preko-tu zarodki oplodili in dalje razvijali, in sicer ravno v onem preko-tu, ki leži pod ne namazanim, zaprašenim grebenom. V drugih dveh pretinih pa, ki ležita pod namazanima grebenoma, propadejo vsi zarouki. lz*dosedaujega razlaganja je razvidno, tla ima rastlina dvojne razplodne organe. Eni-— prašniki namreč — proizvajajo oplodujočo tvarino, namreč cvetni prah, drugi pa — plod nice — hranijo v sebi zarodke. Cvetni prah oploduje, zarodki so oplojeni, prvi je torej pri oplodbi delaven ali aktiven, drugi so pa trpni ali pasivni, a z U«a je lunini delovanjem proizvajajo nov stvor, seme imenovan, ki se bode, ako najde ugodne okoltio-sti, razvil v-novo rastlino iste vrste. Zdaj vemo, da so za oplodbo zarodkov potrebni prašniki, ali prav za prav cvetni prah iz njih, tod« ue vemo še, kako se vrti samo oplodovanje. Vzdigniti hočemo še to zadnje zagrinjalo in pogledati v največjo skrivnost rastlinskega življenja. Vzemimo si iz ploduice en zarodek in pogledumo ga pod mikroskopom, ki nam jpi kaže mnogokrat povečanega. Tu vidimo, da ima zarodek podolgasto okroglo jedro, ki je zavito v dve kožici. Te dve kožici pokrivate jedro popolnoma od vaeh strani, samo na eni strani ste prebiti in skozi to odprtino je mogoče priti do jedra. Ta odprtina se imenuje usta. Ob istem času pa. ko *e vrečica piezajo in sipi je jo cvetni prah okolo sebe, razvije se v jedru xa-mep nek mehurček, ki leži pto blizu tisi. Iz tega mehurčka fje razvije pozneje klica v semenu, zato ga imenujemo kličnik. Tak je zarodek pred oplodbo. Zdujei ai pa oglejmo še cvetni prah malo bliže. Cvetni prah ps je iz neizmerno drobnih krogi jib, ka terih 200 do 300 navadno gre na eno črto. Te krogljice so redkoke-daj gladke, temveč so večidel dlačicami ali bradavicami posute, ali še drugače ozaljšane. Vsaka taka krogljica ima dve kožici. 4er je napolnjena z neko tykočino. Vrh na kožica ima navadno več luknjic ali prebojev, skozi katere sc vidi spodnja kožica. Ako taka krogljica pade na vlažno mesto, vsrkava mokroto, vsled tega se napAc in notranja kožica se izlek-ne skozi eno ali tudi več omenjenih luknjic, s prva kakor inalr Ndnese na zetu deševju oevela trta a)i _ pičel pridelek. 1 Oplodba seineuskil, zarodk P7« 1,1 W$o»enit nejša rastlinskega življenj.. .„ d. skrb! narava „a da rastlina izvrši svojo Jj Rastlina namreč proizv.j, J prah v nezaslišanih t.uioži^ tem jc narava neizčrp,,, .7 cvet rodi na tisoče t^ pJ* v enem samem cvetu rude, ** tolike našteli ta Dad MKlisa,. nih krogi j ie. Ako za cvetja t mo v Imrov gozd, vidian, krat, da so tla takoreko,' z rumenim cvetnim prahtaT? pihne veter v tak cveto«' boj*1 vzdigne iz njega oblake «'vetiKji .. 4 , vd . Nastavsi dež sper* T3 iljo, v časih v tolika J zemlja od njega ni. To je tudi bilo že povod gaft* ter ga večkrat .„iij,^ toliko lnnM no,^da zemlja od njega |lor|y d ljudje so namreč mislili, da M w uis jen v tri pretine ali prek a le. V vsakem prekatu sta dva reda be- bradavica, ali In bradavica raste lih zrite, to so namreč zarodki za bodoče seme. Primerjamo li one tri brazde na vrhu ploduice iu te tri pretine, bode nuni skoraj jasno, da uiorajo med seboj biti v ne. ki zvezi, da vsakemu prekatu u-strele ena brazda. II. piamc. dalje iu dalje, iz bradavice postane naposled dolga cevka ali po-dolgast mešiček. To isto se godi tudi pri oplodili. Cvetni prašek pade iz vrečice na mokro, slir.no brazdo, kjer se pri-lepi in začne to mokroto vsrkavati. vsled tega požene iz njega mali mešiček. Ta mešiček se zavrta I v jv Hxeben, predre ga in raste Ako ste imeli, Ijubeznjiva gos- dalje skoai vrat hi nrišeslši na popa, toliko potrpeti ji vrnit i, ter nt e sled v plodnico do zarodka, vsto-prvo pismo prebrali do konca, sc pi skozi usta vanj, teV ne pritinuc zniMiili Hte se z vsemi deli cveta, h- klif'ljiku. »S tem dotikom, tako-Sedai bi trebalo ustanm iti, kate- rekis* sramežljivim poljulKNa je I ri cvetni deli se udilelujejo opbsb dovršena oplodba; ml teg« trenot-l be, in kako ae to g ali. ka se začne razvijati klica v klič 1 V vsakem razvitem cvetu opa.!nikn, spočet je nov rastlinski1 . zite na tiranij nekoliko cvet nega j stvor. prahu. Brazda je postala mokra! Ako pa pade cvetni prah v vo-j «•1» latem čanu, ko pi ašnh'ue vre-1 «lo, srka jo tako pofflepno. de kma-' . ^ ciee pokajo i,, cvetni prah okolo I u poči. To nam tudi razjasiijuje. Siulnik^ "Kdor je pr*> P^ sipi jejo 7* po tem bi mogli zakaj se goapodarji ob žitnem ali » pretepanjem?" [nlattti, .U m«rajo prašniki hrti v trmi** cvetji boje deievnegs vre- Miško: "Grubič! Ko nim bajkam o iveplenem^ mislili, d« pada izpod neba. Da je razplod kolikor uioad zagotovljen, skH,i narava 1>r| katerih rastlinah še s posebuta pripravami. Cvet naše vinsfce J ee nam more v tem biti za P2 ro. Ako gledamo dalj časa rutji cvet, bodemo opazili, da se eZ prašnikov, kateri je bi! sključen pod izdolbenim veneevj listom, hiporua privzdigne, ,)U4t|. vi se po konci, nadnese * ^ brazdo in izsiplje nanjo svoj eta ni prah. Ko se je izpraznil, od^' kne se zopet od grebena, ter f vrne v svoj prejšnji stan. Knali potem se skloni drugi, za njim ti«, tji in tako dalje, dokler vsi obred i I i. Doba cvetenja je najkrajši t rastlinskem življenju, ker traja samo od razcvita naprašeiijg rašniki razdruženi kup<| v eni hiši. v enem in istem d<^| Uaba iu vse osi a le tskr rsatW| zatorej imenujemo enodomne fl^j line, (Dalja prihodnjih) (Dalje prihodnji« ) ' Pri meimpri z brszdo. Ako bi ravno-! mena. ker če tudi ue anajn teori- eno pri maze I p« nosu. me P* kar razcvetelemu evetu, na pr. li-'je. mM jih vendar izkuflnja, da v čel tolčl z vrčem p«