NO. 74 Ameriška Domovina aata AM€MCAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, APRIL 15, 1952 LETO LIH —VOL. LIH Senator Taft izkazuje doslej veliko moč v svoji kampanji V petih državah je dobil senator Taft več glasov kot vsi njegovi republikanski protikandidatje skupaj. WASHINGTON. — V petih državah, kjer so se vršile repu blikanske primarne volitve, je' dobil senator Taft več glasov kakor vsi njegovi republikanski protikandidatje skupaj. Tako je sporočil David S. Ingalls iz Cleveelanda, ki je Taftov kampanjski manager v državi Ohio. V primarnih volitvah petih držav je dobil senator Taft — 1,313,535 glasov, dočim so dobili vsi ostali republikanski kandi-datje 1,224,280 glasov. Istočasno je bilo skupno število Tafto-vih glasov za več kot 500,000' višje od glasov, ki so bili oddani za senatorja Kefauverja. Senator Kefauver je dobil v petih državah skupaj 797,868 glasov. V štirih državah je dobil Taft 998,395 glasov, to je 646,151 več kot general Eisenhower, ki ga smatrajo kot glavnega Taftove-ga protikandidata. Novi grobovi Martin Brinovec Kakor smo že včeraj naznanili, je umrl Martin Brinovec, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici na Notranjskem, odkoder je prišel sem leta 1899. Več let je delal pri American Steel and Wire Co. Zapušča ženo Ano, rojeno Pelan, in tri sinove: Johna, Jer-ryja in Franka, hčer Anno Turney, sin Anthony pa je žie prej umrl. Zapušča tudi pet vnukov in sedem pravnukov. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ, Janeza Krstnika št. 37 ABZ in Oak Camp št. 159 Woodmen of the World. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. ob 9. uri v cerkev sv. Vida, ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališče. Andrew Verlič V nedeljo .ponoči je umrl Andrew Verlič (Werlick), rojen v Smledniku na Gorenjskem. Dokler je bil še pri zdravju je bil uposlen pri NYCRR kot poprav-Ijievalec vagonov. Zapušča 2 brata, Johna in Petra v Clevelandu, brata Antona in sestri Manco in Franco pa v Jugoslaviji. Dalje zapušča visč nečakov in nečakinj tukai in v Evropi, Argentini in Kanadi. Bil je član društva France Prešeren št. 17 SDZ. Pogrebno opravilo bo v četrtek zjutraj ob 9:30 v cerkvi Marije Vnebovaate na Holmes Ave. Truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu na 17010 Lakeshore felvd., in bo pokopano na Calvary pokopališču. Odmevi tragedije v cerkvi CARACAS, Venezuela. — Federalna policija je v zvezi s požarom in paniko v neki tukajšnji cerkvi, ob kateri priliki je bilo do smrti poteptanih 47 ljudi, aretirala 40 oseb, o katerih pravi, da so teroristi in da ima neovrgljive dokaze, da so naredili načrt za to strašno nesrečo kateri načrt so tudi izvedli. RAIN Vremenski prerok pravi: Danes popoldne bo nehalo deževati, nakar bo deloma oblačno, zvečer in ponoči pa jasno in hladno. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 15. aprila 1865 je umrl Abraham Lincoln, veliki ameriški predsednik. Znana levičarska unija protestira proti senatni preiskavi v Ohio Unija električarjev je “za mir in za končanje vojnega programa”, pravi njen predsednik. CLEVELAND. — Levičarska' nuija United Electrical Workers ostro protestira proti napovedanemu prihodu senatnega varnostnega pododbora v državo Ohio, ki bo preiskoval delavnosti te unije, katero je CIO organizacija že pred leti vrgla iz svojega okrilja zaradi njenih komunističnih aktivnosti. Sterling Neal, predsednik 7. distrikta te unije, ki predstavlja 25,000 članov v državah Ohio in Kentucky, je rekel, da je to naj novejšo poizkus uničenja te unije. Dejal je tudi, da se delavci v tej državi strinjajo s prizadevanji njegove unije po višjih mezdah, boljših delavskih pogojih in po svetovnem miru ter ukinjen ju vojnega programa. Revolucija v Boliviji; 200 mrtvih, 800 ranjenih Desničarski revolucionarji so strmoglavili vojaško vlado, ki je prišla pred 11 meseci na krmilo. LA PAZ, Bolivija.—Ekstremno desno krilo Narodnega revolucionarnega gibanja je dne 11. aprila strmoglavilo v o j a š k d vlado Bolivije po tri dni trajajočih krvavih bojih. Prva poročila so naznanjala, da je bilo v revoluciji nad tisoč mrtvih, poznejša poročila pa so vedela povedati, da je bilo ubitih okoli 200, ranjenih in ujetih pa približno tisoč pristašev strmoglavljene vlade. Državni department je naznanil, da so vsi Amerikanci v Boliviji na varnem. Voditelj desnega krila je civilist Sflez Zuazo, ki je strmoglavil vojaško vlado gen. Hugona Balliviana, ki se je polastil vlade pred enajstimi meseci. Izgredi v Tunisu Albanija je prerešetala svoj kabinet LONDON. — Oficielna albanska agencija poroča, da sta bila podpremier Manuch Muftiu in: minister za državno kontrolo Josif Pachto razrešena svojih dolžnosti, da lahko prevzameta “druge važne dolžnosti”. Kah-reman Uli, minister prosvete, in minister Lefter Goga, sta bila tudi odstavljena. KONEC STAVKE DELAVCEV PRI BELL TELEPHONE CO. Uslužbencem je zvišana mezda od $4 do $7 na teden. — Med temi uslužbenci jih je 6000 v Clevelandu. — Nevarnost novega štrajka. V Las Vegas se vrše priprave za nove detonacije A-bomb Razstrelbam bodo prisostvovali vojaki in civilisti, zlasti zastopniki tiska in radia. LAS VEGAS, Nev. — V tukajšnje mesto so pričeli prihajati vojaški častniki, atomski znanstveniki in časnikarji, ki bodo prisostvovali prvi “javni” preizkušnji atomskega orožja, katerega imajo zdaj Zdr. države več vrst. Preizkušnjam bodo tudi prisostvovale vojaške čete, visoki častniki ter predstavniki tiska TUNIS. — Tukaj je policija;|in radia. Te preizkušnje se bo-streljala v zrak, ko jo je množi- do pričele enkrat po 20. aprilu. Zdaj bodo detonirali tudi ta- Ameriške šolnine za evropske dijake NEW YORK. — Mednarodni poletni seminar za umetnost, znanost in vzgojne vede na Harvard univerzi je razpisal natečaj za šolnino ali štipendije pa dijake iz Evrope, ki vključujejo hrano, stanovanje, učne in potne stroške ter prispevek k osebnim izdatkom od 1. julija do 23. avgusta 1952. Prednost bodo imeli prosilci, ki so stari med 23 in 35 let in ki že izvršujejo kak poklic. Zanje pa lahko zaprosijo tudi dijaki z izrednimi sposobnostmi. Potrebno pa je dobro znanje angleščine. Konec štrajka telefonskih delavcev v Mich. DETROIT. — Dosežena je bila poravnava telefonskih uslužbencev v Michiganu, kjer sodijo da je bil ključ vsem nesporazumom telefonskega osebja in Bell Telephone družbe. ca napadla s kamenjem tekom demonstracij pred rezidenco tuniškega premierja Salaha Edina Baccouche-a. ko zvano “baby” atomsko bombo, ki jo bo vrgel visoko leteči bombnik. CLEVELAND. — Stavka uslužbencev Ohio Bell Telephone sistema, ki je trajala teden dni, je bila včeraj končana. Družbini in unijski predstavniki so podpisali pogodbo, ki jamči 16,000 uslužbencem Bell Telephone sistema, med temi 6000 v Clevelandu, od $4 do $7 zvišanja mezde na teden. Pogodba, ki bo veljavna eno leto, je bila podpisana po 46 -urnem pogajanju v Carter hotelu v Clevelandu. Uslužbenci telefonskega sistema so pričeli prihajati nemudoma na delo, čim jih je unija obvestila, da je stavke konec. Na stavki so pa še zmerom inštalaterji telefonov, ki so uslužbenci Western Electric Co. Novi kontrakt jamči povprečno po 11.5 centa zvišanja na wo. Telefonska družba je izjavila, da bo to zvišanje mezd pomenilo zanjo $5,500,000 več izdatkov na leto. Komaj je bilo naznanjeno, da je bil dosežen sporazum med telefonsko družbo in unijo, ki reprezentira telefonske uslužbence, se je pojavila nevarnost novega štrajka. Unija pravi, da American Telephone and Telegraph družba ni poklicala na delo 350 operatorjev za klice na daljavo, ker so respektirali pi-ketstke straže Ohio Bell Telephone Co., in niso šli skozi nje na delo. Družba bo prav storila, če bo naglo poklicala te uslužbence nazaj na delo, ker sicer njeni delavci, ki so pravkar prenehali s stavko, ne bodo dolgo ostali na svojem delu, je rekel neki unijski uradnik. DEMOKRATSKA VOLILNICA? — Odkar je predsednik Trum.an povedal, da ne bo več kandidiral, govore demokratski voditelji o "Stevenson-Russell” volilnici za l. 1952. Na sliki vidimo senatorja Richarda B. Russella v razgovoru z illinoiškim guvernerjem Adlai Stevensonom (na levi). Konvencija progresivne stranke bo 4. julija v Chicagu NEW YORK. — Progresivna stranka, ki je imela leta 1942 Henryja Wallace-a za svojega predsedniškega kandidata, je sklenila, da bo imela svojo konvencijo v Chicagu v tednu 4. julija. Sedanji predsedniški- kandidat progresivne stranke bo Vincent Hallinan, odvetnik v Kaliforniji, kandidatka za urad podpredsednika pa bo Mrs. Charlo-tta Bass, založnica in in izdajateljica publikacij. Wallace je izstopil iz stranke, ko stranka ni hotela obsoditi komunistične invazije Južne Koreje. Velika letalska nesreča v Puerto Rico Iz raznih naselbin BADEN, PA.. — Helena Rozman je dobila iz rojstne domo- nov. vine žalostno vest, da ji je 25. j marca letos umrl oče. Pokojni, ki je živel v Lepencah pri Bohinjski Bistrici; je učakal visoko starost 92 let. Od 69 potnikov, ki so potovali z letalom, je 17 rešenih, med njimi pilot in na-daljni štirje člani posadke. SAN JUAN, Puerto Rico. — Dva in petdeeset ljudi, ki so potovali v New York na velikonočne počitnice, je bilo ubitih ali je pogrešanih, ko je letalo, s katerim so se vozili, treščilo v bližini tega mesta na morje, kjer mrgoli morskih psov (sharks). Od 69 oseb, ki so bile v letalu, je o 17 s sigurnostjo znano, da so rešene. Med temi so tudi, pilot Cpt. John Burn in štirje drugi člani posadke. Na mesto nesreče so takoj prihitele male ladje, ki so pričele z reševalnimi deli. Reševalci so potegnili iz morja 13 trupel, 39 oseb pa še pogrešajo. Večina potnikov je bila Portoriča- Podražitev časopisja WHITE PLAINS, N. Y. — Cena osmih časnikov v tem o-kraju je bila zvišana od 5 centov na 7 centov za izvod. Češki komunisti zalagajo Kitajce z opremo in orožjem Veličastna proslava Vstajenja v Rimu in drugod po svetu VATIKAN. — V svojem za- nerala Eisenhower j a, marini in nosnem in močnem velikonoč- mornarji ameriških pomorskih like falange apostolov, kakor v nem govoru, ki je bil deloma sil v Sredozemlju, in drugi. prvih dneh Cerkve.” molitev, je papež Pij XII. v^ne-j Vsa ta ogromna množica lju_ Komunizma v deželah za že-deljo pozval kristjane, naj siri- d. je pozdravila g silnim plo_ lezno zaveso se je papež dotak- skanjem papeža, ko se je točno ^ samo posredno nila. jo vest o Kristusovem vstajenju po vsem svetu. Na Trgu sv. Petra je bilo najmanj 300,000 vernikov, domačinov in inozemcev. Stotine na-daljnih ljudi je bilo na strehah okoliških hiš. Papeža je pozdravjalo tudi štotine Amerikancev, članov a-meriških oboroženih sil, ki čuvajo Evropo pred sovražnim napadom. Na Trgu sv. Petra so bili vojaki od ameriških zasedbenih armad v Nemčiji, Avstriji in Trstu, častniki z odznakom plamteče baklje na svojih ramenih, pripadajoči komandi ge- ja! opoldne pojavil na balkonu ba- zilike sv. Petra. ,Čdm je pričel “obnovi vesel3e Cerkve in Posu' papež govoriti, je množica utih- Ši solze 0nih njemh 61anov’ ki za resnico in pravico preganjanje trpe.” Prve papeževe besede, kate- JERUZALEM. — Na veliko-rih glas so razločno prenašali nočno nedeljo so se vršile veli-številni zvočniki preko prostra- častne proslave v tem kraju, “Želimo, da bi spet vstale ve- Gori pontifikalno mašo, pri kateri je slovesno oznanil Kristo-vo vstajenje. Eno uro pozneje je grški pravoslavni patriarh Timotej Semelis imel liturgijo' kot predpripravo na sveti teden. Za člane pravoslavne ali vzhodne Cerkve, ki bodo obhajali Veliko noč 20. aprila, se je sveti teden pravkar pričel. Na veliko nedeljo so oni praznovali cvetno nedeljo. PARIZ. — General Eisenhower in njegova soproga sta pri- v svoji molitvi, ko je prosil Jezusa, naj Razne drobne novice iz Clevelanda in | te okolice S Zaroka— Mr. in Mrs. Anton Lausche, 8006 Union Ave., naznanjata, da se je pa velikonočno nedeljo zaročila njuna hčerka Theresa Lausche z Johnom Janežič, sinom Mrs. Mary Janežič, 3636 E. 76 St. čestitamo! Iz bolnišnice— Mrs. Jennie Rut, 1171 Norwood Rd., se je vrnila iz bolnišnice k svoji družini. Bolezen se ji počasi obrača na boljše, je pa še vedno pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske in darove v bolnišnici in za kartice, ki so jih ji poslali. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Rojenice— Mr. in Mrs. Mike Sadowski, 6305 Glass Ave., sporočata, da se jima je rodila hčerkica, njuna prvorojenka. Mr. in Mrs. Medved, ki stanujeta prav tam, sta zelo ponosna na svojega prvega vnuka. Čestitamo! Nove TV postaje— Mesto Cleveland bo dobilo kmalu tri nove televiziske postaje (Channels), tako da bo poleg sedanjih treh postaj še troje novih, vsega skupaj šest postaj. Prva obletnica— Jutri, v sredo, ob 6:30 zjutraj bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Franka Žagar ob priliki prve obletnice njegove smrti. nega trga, so bile: kjer se je zaključila drama Kri-1 sostvovala velikonočni službi “Rimljani in drugi velikonoč- stusovega življenja z novim za-^ božji v ameriški (episkopalni) ni gostje večnega mesta, ljub- četkom. Stotine zvonov po ce-1 katedrali na Avenue George V. Ijeni sinovi in hčere iz vsega/ li deželi je oznanjalo veselo J v Parizu. Ž njima sta bili Mrs. sveta! Spet se je po vsem svetu vest vstajenja, dočim so se Ijud-I Gordon Moore, sestra Eisenho-zaslišal glas velikonočnega an- je veselo pozdravljali: “Krist je:werjeve soproge, in Mrs. Walton Walker, žena gen. Walker- gela, oznanjajoč veselo vest: — vstal! Res je vstal!” Surrexit! Jezus je vstal! Alelu-' V jeruzalemski baziliki je da-|ja, poveljnika ameriške osme Iroval katoliški patriarh Alberto:, armade, ki je bil ubit v Koreji. Pošiljke gredo v Kitajsko preko poljskih pristanišč Gdanska in Gdynije. STOCKHOLM, Švedska. — Kitajske komuniste, ki se bore v Koreji, zalagajo z velikimi količinami orožja in mašinerije češke škodove tovarne, ki pošiljajo vso to opremo preko poljskih pristanišč na Kitajsko. V. to službo je bilo postavljenih večje število poljskih tovornih parnikov. Škodove tovarne dobavljajo kitajskim komunistom lahke tanke, topove in stroje za izdelovanje raznega orožja. Nala-j ganje na poljske parnike v pristaniščih Gdansk in Gdynije se vrši pod strogim nadzorstvom poljske tajne policije, ki ne pu-[sAULTE STE. MARIE, Mich.— Zdaj vemo, kdo je * general Eisenhower LONDON. — Devet sto ljudi, ki so prisostvovali konvenciji angleške komunistične partije, je navdušeno ploskalo, ko je bil prebran “pozdrav” Wm. Z. Posterja, predsednika ameriške komunistične partije. Foster je označil generala Eisenhowerja kot. “jingo militarista in agresivnega imperialista.” MJNOVEJŠEVESTI POVODENJ.—Iz Council Bluff-sa, Iowa, je bilo po naraščajočih vodah pregnanih 33,000 ljudi. Iz St. Paula, Minn., jih je zbežalo 5,000. To je najhujša povodenj v spominu belih ljudi v Ameriki. Ogromni reki Mississippi in Missouri sta silno narasli ter povzročata strah in razdejanje na svojem potu. — Reka Red River je hudo prizadela mesti Fargo in Moorhead, odkoder je zbežalo 2,000 ljudi. — Taka in podobna poročila prihajajo iz sedmih držav. V poplavljene kraje je prišlo vojaštvo in osebje Rdečega križa. Vlada je že u-krenila potrebne korake, da se krajem in prebivalstvu hitro pomaga. CLEVELAND. — Western Electric Co. štrajkarji so snoči še vedno piketirali ter preprečevali povratek na delo delavcem Ohio Bell Telephone družbe v Clevelandu ip štirih na-daljnih ohijskih mestih. sti nikogar k parnikom, kdor nima tam posebnega opravka in se ne more izkazati z legitimacijo. — -----G------ 103-letna Švicarka NYON, Švica. — Hortensel Besson je praznovala dne 9. aprila svoj 103. rojstni dan. V reki St. Mary’s River so se nabrale ogromne mase ledu, ki so onemogočile plovbo med Lake Superior in Lake Huron. BEOGRAD. — Na pobudo vlade se je vršila snoči tukaj demonstracija kakih 300,000 ljudi, ki so protestirali, da bi se dodelilo Trst Italiji. Ameriška Domovina <117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 74 Tues., April 15, 1952 Pot rešitve Jugoslovanska komunistična partija, ki je na vladi, preživlja težko notranjo krizo. Obsodba iz Moskve in izključitev iz kominforma je pretresla v temelju njeno ideo loško zgrado in delovni program, v imenu katerih je jugoslovanska vlada terjala nepopisne žrtve od svojih narodov. Šlo je za to, da se jugoslovanski narodi odpovejo svoji zgodovini, očetnim izročilom, svojstvenemu načinu življenja in mišljenja, imetju in lastnini, da bi se na razvalinah prošlo-sti z bolestno odpovedjo sedanjosti' ustvarila socialistična bodočnost skrajnosti ustvarila socialistična bodočnost skrajno radikalnih, marksistično-leninističnih utvar. Toda Kremelj je z znano anatemo iztrgal iz rok jugoslovanske partije, ki je z brezobzirno brutalnostjo gradila svoj babilonski stolp osrečenega človeštva, poverilo, da govori in deluje v imenu svetovnega komunizma. Obsojeni titoizem je tedaj na razvalinah svoje ideološke doktrine lahko motril, kako se rušijo druga za drugo njegove namišljene “pridobitve” in ©stvaritve, ki pa so bile v resnici le varljivi prividi, ki sp se razblinjali v senci boljševiške nemilosti. V morju razbitin jugoslovanskega komunizma štrli Število brezposelnih narašča iz tedna v teden, ljudje nimajo denarja, da bi si kupili najpotrebnejše. Pri vsem tem pa titovci trmasto rinejo po svoji začrtani poti. Njim pač ni za blagostanje in koristi jugoslovanskih narodov, temveč le za utrditev in širjenje komunzima. BESEDA IZ NARODA l .stra čer verskega preganjanja, katere se z obupom potop Tjenca oklepa jugoslovanska partija, da bi vsaj z brezsrčnim ■ija, _______^____________ vetrobranom protiverske borbe Marksovega spomina sveT r prepričevala o pravovernosti svojega marksizma. Dejansko pa ni brezbožni duh, ki odlikuje zlasti slovenske vrhove komunistične partije, nič drugega, kot zatohla usedlina najbolj žarkega svobodomiselstva, ki se je zgostila v maščevanja željnih srcih sinov liberalnih očetov polpretekle dobe, ki so končno našli varno priliko, da se v rdečem režimu strelov v tilnik lahko maščujejo nad slovenskim narodom, ker je v dneh resnične svobode visoko dvigal zastavo katoliškega prepričanja. V luči te ugotovitve lahko razumemo sproščeni bes protiverske gonje, s katero so skušali iztrgati vero iz src, zlasti s proslulimi procesi proti duhovnikom, z nepretrganim grdenjem “višjega klera,” škofov, svete stolice. Osvoboditev, ali bolje, zamena zapora s konfinacijo zagrebškega nadškofa msgr. Stepinca nam ponovno dokazuje, da hočejo zakrknjeno vztrajati na liniji protiverskega boja: samo “pogojna” izpustitev, konfinacija v rodni vasi Krasič, nepri-znanje nadškofove oblasti “bivšemu” nadškofu in prepoved izvrševanja iste oblasti, ponovni izpadi proti Vatikanu v izjavi predsednika vlade LR Slovenije Mihe Marinka, “Politike,” napadi zunanjega ministra Kardelja, ki jih je iznesel v intervjuju v Parizu v zvezi s “Stepinčevem slučajem. Objava knjige Frančeka Saje “Belpgardizem” in še posebej pojačana gonja vsega jugoslovanskega komunističnega tiska so priča, da se satan ne pusti izgnati, pač pa da pleete nove mreže, da tem tesneje priveže nase titovske ujetnike. Stara in vedno nova modrost pa ve, da sovraštvo do Boga in vere ne prinese sreče. Ako bodo jugoslovanski oblastniki še dalje tlakovali hudiču brezbožnosti in maščevalnosti, si bodo končno odžagali vejo, na kateri sedijo Jugoslavijo so pritirali že itak v nemogoč mednarodni po- Inžai- 1p Vip ima in nriiatplipP knliooiriolrJ Prišla bo pomlad Cleveland, O.—“Prišla bo pomlad, “učakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, sladko vince pil . . ”. Prav vsi gotovo hrepenimo po pomladi, ker ž njo vemo, da pride marsikatero prenovljenj.e. Narava se bo kmalu prebudila iz dolgega zimskega spanja in tudi mi zemljani se bomo vzdramili in si privoščili kakšno veselo prireditev, kqjer se bomo sestali s svojimi prijatelji. Pravijo, da prvi vtisi ostanejo najdalj e v spominu in če so ti vtisi vesele narave, potem nas bodo gotovo napravili dobre volje, ki bo z nami ostala, saj to upamo, dalj časa. Dovolite mi, prosim, da vam tem potom priporočam najboljše zdravilo za veselo pomladansko razpoloženje. Kaj neki je> to zdravilo? Prav prijetno bo: Pridite na pomladanski koncert, katerega prireja nalašč za vas, ki ljubite izborno petje, Glasbena Matica v nedeljo 20. aprila ob štirih popoldne. Naš mojster — dirigent g. Anton šubelj je sestavil tako lep spored za ta koncert, kot ste jih malo slišali v zadnjem času. Slišali boste klasične skladbe, pri katerih se zbor “Glasbene Matice najboljše izrazi kakor tudi najbolj priljubljene narodne pesmi. Torej učakali smo pomlad, zato bomo veseli sladko vince pili in poslušali pevce in pevke Glasbene Matice žvrgoleti v nedeljo 20. aprila v avditoriju SND na St. Clairju. Saj veste, da takrat je najbolj luštno, ko nas je dosti skupaj in ko srečamo vesele obraze svojih znancev in prijateljev. Na koncertih Glasbene Matice boste vedno našli naj boljšo družbo zato vam kličem Na veselo svidenje! Corinne Novak, članica Glasbena Matice. le svoj čas: Frances Brancel, Louise Piks, Josis Foye, Rose Petrovič, Josephine Petrovič, Marie Orazem, Mary Otoničar, Frances Gorshe, Mary Rijavec, Anna Rode, Mary Hrastar, Anna Podnar, Ursula Mulej, Sophia Syroney, Ursula Unetič, Jennie nZidarsic, Ann Zallnick, Genovive Janik, Mrs. Zeisel, Mrs. Richards. Lepa hvala našim lokalnim listom za sodelovanje: Ameriški domovini in Enakopravnosti. Prisrčna hvala vsem! Cecilia Šubel, načelnica Josephine Stwan, so-načsl-nica za Am. Red Cross 23. Warde. Kmalu po vojni so izdelali načrt, kako bi osušili jezero s skupnimi sredstvi, ki bi jih prispevali sorazmerno Jugoslavija in Albanija. Toda spor med Jugoslavijo in kominformskimi država- K sodobnim svetovnim problemom [ Evropska obramba je bila v zadnjem lethu precej' izpopol-mi je ta načrt preprečil. Tudi je1! njena. Eisenhowerju je uspelo, Osuševanje Skaderskega jezera ca spor preprečil izvedbo prvotnega načrta, da bi vodo iz jezera odpeljali na albansko ozemlje in bi tam zgradili elektrarne. Sedaj pa poročajo, da so začeli graditi preko jezera velik nasip, ki naj bi varoval naselbine na obali jezera, kakor tudi velike površine poljedelske zemlje ob jezeru pred poplavami. Na nasipu bodo zgradili železniško progo, ki bo del nove železniške proge Beograd — Bar (obmorsko mesto ob črnogorski obali Jadrana). Vodo iz Skaderskega jezera bodo odpeljali po daljšem tunelu v morje. Vsa dela bodo seveda trajala večje število let. Najpreje nameravajo urediti pri tem tok vodotokov, ki se izlivajo v Skader-sko jezero. Skadersko jezero je bilo nekoč, plodno kraško “polje.’1 V zad njih stoletjih pa niso skrbeli za odtok, vode so zamočvirile ved- no večje površine in nov doho-Skadersko jezero, ki leži na ciek tamkajšnjih prebivalcev je meji med Jugoslavijo in Albani- bil v obilnem ribolovu. Vendar jo v jugoslovanski republiki Črni gori, je po površini na j večje jugoslovansko jezero. Površina tega j ez e r a je 370 km Nadmorska višina Skaderskega jezera je samo 6 m, deloma pa je še pod morsko gladino. Srednja globina tega jezera je Samp 5 m, je torej deloma samo močvirje. že v stari Jugoslaviji so izdelali načrt, kako bi to jezero osušili in kako bi s tem pridobili velike površine plodne zemlje, voda iz jezera pa bi gnala turbine velikih elektrarn. pa je ta dohodek manjši kakor pa je škoda vsled vedno večje zamočvirjenosti. Po končani osušitvi jezera bo pridobljeno okrog 20,000 ha plodne zemlje, izginila bo malarija, ki je danes v tej pokrajini zelo razširjena in po železniškem nasipu bo dobilo jugoslovanska prestolnica Beograd zvezo z morjem. — Katedrala, dom ali stolnica je ona cerkev, pri kateri je stalni škofov sedež. Zahvala Ameriškega rdečega križa ložaj: le kje imajo prijatelje? V boljševiški Rusiji in v državah ljudske dmeokracije? Ne, države kominformisti-čnega bloka jim strežejo po življenju! V kapitalističnem Zapadu? Kapitalisti so in bodo le sebi kovali kapitale iz tuje nesreče. In v notranjosti države na koga se titovske oblasti lahko zanašajo? Na najbolj “zgrajene” partijce? Ti so jim najbolj nevarni. — V Beogradu so aretirali okoli, novega lita vsaj enajst urednikov največjega jugoslovanskega dnevnika “Borbe” in med njimi znanega Ganjka Petroviča, izvedenca za bolgarske zadeve in za protikomin-formistično polemiko; in aretirali so, se zdi, celo nekaj urednikov informacijske agencije Tanjug. Torej sama srčika, sama hrbtenica komunistične partije kuje izdajstva! Ali ne razumejo vrhovi titoizma, da jim tla gorijo pod nogami in da je njihova zgradba gnila v ogrodju? Le komu naj še zaupajo, na koga naj se oprejo? Podlaga države je pač narod, pristni in neskaženi narod, nositelj lastne zgodovine in stvaritelj lastne kulture. Podlaga Jugoslavije so torej jugoslovanski narodi, taki kot jih je Bog ustvaril, v svoji samoniklo pristni duševnosti, brez vsake tuje navlake, brez vsake tuje modrosti, brez vseh komunistični primeri, brez zlaganih pridobitev lažne ljudske demokracije. V tem pristnem, samoniklem, nravno zdravem in občuteno vernem ljudstvu je rešitev jugoslovanske države in vseh, ki bi hoteli taki državi služiti! Ta članek smo ponatisnili iz “Katoliškega glasa,” slovenskega tednika, ki izhaja v Gorici. Njegova vsebina dokazuje, da ga je pisal dober poznavalec razmer v naši rojstni domovini. Te se slabšajo iz dneva v dan. Jeseni so še nekateri upali, da se bo obrnilo na boljše, zdaj pa so te nade izginile. Pritisk, verski in politični, se je povečal. Verouk so dokončno vrgli iz šol. Učitelji in profesorji pa tudi dijaki, ki so hodili v cerkev, so bili vrženi na cesto. Bogoslovne fakultete, na katerih so se izobračevali duhovniki, so ukinili. Taka je nova “verska svoboda.” Cleveland, O. — Spodaj pod pisani se najlepše zahvaljujeva vsem obrtnikom, profesionalis' tom, društvom, kakor tudi vsemu cenjenemu prebivalstvu za prispevke v prošli kampanji za Ameriški rdeči križ za 23 okraj S tem, da ste se vsi tako lepo od zvali, ste pripomogli, da smo prekoračile kvoto za leto 1952 ki je bila $2,449.00. Nabranega denarja je bilo $2,476.75. Še en krat lepa hvala vsem! Napredne Slovenke 137 SNPJ so se odzvale že drugemu klicu Am. Red Cross in poslale poleg rednih prispevkov 10 dolarjev za ‘disaster fond.” Sledeča dru štva so se odzvala z lepimi prispevki: Slovenski narodni dom Klub dr. SND, National Fraternal Society of the Deaf Cleve. Div. 21, Womens Auxiliary American Legion, Lake Shore Post 273, Cleveland Federation of SNPJ Lodges, Naprej št. SNPJ, Lunder Adamic 28 SNPJ, Lipa 129 SNPJ, Napredne Slovenke 137 SNPJ, Vodnikov venec 147 SNPJ, Slovenske Soko-lice 442 in Comrades 556 SNPJ, Glavni odbor Slovenske dobrodelne zveze, Slovenec št. 1 SDZ, Svobodomiselne Slovenke 2 SDZ, Sv. Ana št. 4 SDZ, Glas clevelandskih Slovencev 9 SDZ, Danica 11 SDZ, Ribnica 12 SDZ, Napredni Slovenci 5 SDZ, France Prešeren 17 SDZ, Loška dolina, Maccabees Carniola Hive 493, Maccabees Carniola Tent 1288, Loška Dolina in Progresivne Slovenke krožek št. 2, Sv. Cecilia SDZ. Hvala tudi našim pridnim ženam in dekletom, ki so žrtvova- Naša nova “glava” Po naročilu ranjkega Jaka Debevca je akedemski slikar in kipar France Gorše napravil za našo koroško kolono nogq “glavo,” ki predstavlja Krnski grad s knežjim kamnom. Koroška hrani danes zlasti dva velika spomenika naše slovenske državno politične preteklosti: knežji kamen, ki stoji danes v veži celovškega deželnega muzeja, in pa vojvodski stol na Gosposvetskem polju. Oba sta slovita in pomembna za našo zgodovino. Vendar je knežji kamen pomembnejši. Na njem je sprejel novi slovenski knez svojo oblast iz rok ljudstva. Na njem so slovenski svobodnjaki ustoličevali svoje vojvode. Na vojvod skem stolu pa je novoizvoljeni vojvoda po zahvalni službi božji gosposvetski ■ cerkvi prvič opravljal svojo vojvodsko oblast: delil fevde in razne svoboščine. Za lepo zamisel akademskemu slikadju in kiparju Goršetu prisrčne čestitke. Posebna zahva-! a in priznanje pa tudi ranjkemu Jaku Debevcu, ki je sprožil to stvar. Za vse nas pa velja, da se zavedamo, da v novi “glavi” ni samo simbol naše koroške kolone marveč mnogo več. To je najvišji simbol (znamenje) slovenske narodne politične misli, vreden, da ga da “Ameriška Domovina” na svoje čelo. Nova povest pisatelja K. Mauserja V celovškem “Našem tedniku” začela ta mesec (št. 14. z dne apr. t. 1.) izhajati nova povest pisatelja Karla Mauserja. Kakor nam je g. pisatelj zaupal, je v svojo novo povest zajel zgodbo gorenjskih kmetskih bajtarjev iz okolice Krope in pa naših drvarjev v Jelovici. Povest bo precej obsežna in bi jo bili v Celovcu pripravljeni izdati v knjigi, posebno še, če bi se za knjigo v kaj večjem številu zanimali naši ameriški rojaki. Da bo delo dobro, je najboljši porok že samo ime g. pisatelja. Kdor bi jo bil voljan naročiti, naj naznani na naslov: France Sever, 6612 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. USA. — Kdor bi pa novo delo g. pisatelja Mauserja že sedaj rad bral, naj si naroči “Naš tednik,” CELOVEC - KLAGEN-FURT, Ktn., Viktringerring 26, Austria. Za inozemstvo velja celoletna naročnina 4 dolarje. Politične novice iz Avstrije Za poveljnika ameriških čet v Avstriji je bil imenovan generalni major Keys, dosedanji namestnik ameriškega komisarja v Zapadni Nemčiji. — Na povabilo vlade Združenih držav ameriških bo prišel sredi prihodnjega meseca v Ameriko avstrijski zvezni kancler dr. ing. Figi, ki bo pred tem obiskal še London in Pariz. — V kratkem bodo verjetno z uspehom zaključena pogajanja med Avslrijo in Jugoslavijo za novo trgov, pogodbo. 'Po tej pogodbi bo Avstrija izvažala v Jugoslavijo surovo in valjano železo, iz Jugoslavije pa bo dobivala svinje, koruzo in železno rudo. D. P. bolnico v Riedu na Zg. Avstrijskem, koder je tudi nekaj Slovencev, je pred kratkim da ji je zgradil trdne temelje. Pred enim letom je bilo v vsej Zahodni Evropi komaj 15 divizij, pa še te niso bile za borbo pripravljene. Danes je v Nemčiji in njenem sosedstvu 2.5 do 29 dobro opremljenih in na boj pripravljenih divizij, h katerim lahko prištejemo še 25 turških in grških divizij. V zraku razpolaga obramba Evrope z 2000 za boj sposobnimi letali, s 30 letališči, na katerih lahko vzlete in pristajajo tudi jet-letala. —; Pred enim letom ni bilo niti polovico tega na razpolago. Tudi mornarica in preskrbovalni sistem sta bila v zadnjem letu okrepljena in izpopolnjena. Prejie so bile naše čete navezane na preskrbo preko nemških pristanišč ob Severnem morju, danes potekajo oskrbovalne linije oc Kanala preko Francije in so torej veliko manj ranljive. Še tako velika in dobro opremljena armada ni za nič, če nima borbenega duha. Eisenhower trdi v svojem dolgem poročilu, da moremo tudi v tem o-ziru zaznamovati v zadnjem le' tu velik napredek. Evropejci so dobili poguma in so odločeni zastaviti svoja življenja za ob rambo svoje svobode. Evropsko poveljstvo je postalo stvarnost in ne obstoji samo na papirju. Napredek je precejšen, toda še vedno je vprašanje, če so te sile v stanju zaustaviti morebitni sovjetski pohod proti atlantski obali preko Nemčije in Francije. Eisenhower pravi, da tako daleč še nismo. Zato bo treba še marsikaj storiti in žrtvovati. Prav iz tega razloga je Eisenhower pozval Evropejce k večjemu sodelovanju tako na gospodarskem kot političnem polju. Svaril je Evropejce, naj sami store, kar morejo, naj stone več, kot so storili doslej, sicer se lahko z;godi, da jim bodo Zdr. države Amerike odtegnile svojo v spremstvu ameriškega uradnika obiskala jugoslovan. repatriacij. komisija. Peter Graf — novi celovški župan 28. marca t. 1. je čelov, občin, svet izvolil mest. svetnika Petra Grafa za župana, ker je prejšnji župan Friedrich Schatzmayr konec feb. umrl. Za novega župana so glasovali socialisti in pristaši avstr. Ljudske stranke, dočim so nacistični mestni očetje glasovali za dr. Holzerja. — Novi župan je bil rojen 1886. v Kindbergu na Zg. štajerskem. S 14. letom je že postal delavec v železarnah svojega domač, kraja. Po prvi svetovni vojski je ostal vse do 1928 še vedno vojak. Tega leta pa je bil vpo-kojen. V Celovcu živi stalno od 1914. Tu je poslal 1932 obč. svetnik. Zanimal se je v prvi vrsti za stanovanj, vprašanje. Dr. Francelj Krajger V soboto 5. t. m. je bil promoviran na graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Fran cej Krajger iz Strpne vasi v Podjuni, čestitkam se pridružujemo tudi vsi ameriški prijatelji Sloven. Koroške. Prireditve sloven, farne mladine Farna mladina v Železni Kapli je ponovila na cvetno nedeljo 6. t. m. v farni dvorani igro “Spovedna molčečnost.” — Farna mladina v Šmarjeti v Rožu pa je na velikonočni ponedeljek 14. t.m. ponovila v domačem farnem domu igro “Stari in mladi.” Farna mladina v Št. Jakobu V Rožu je istega dne v Ločah nad Baškim jezerom ponovila za Gornje Rožane igro “Počeni prstan,” ki jo je po Reimmichlu priredil in preselil dejanje pomoč in se poslej brigale le zase. Po njegovem mnenju mislijo Evropejci vse preveč na svoje lastne prednosti in koristi in veliko premalo na skupno nevarnost, ki jim preti od Sovjetov. Zakaj Zahod še ni v stanju zavreti morebitnega pohoda Sovjetov do Atlantika? Sovjeti imajo visčjo vojaške silo, kot so o imeli pred letom. Sto njihovih divizij—od teh ena tretjina mehaniziranih ali oklepnih — stoji v bližini meja Zahodne Evrope. Tudi vojske satelitov so bile opremljene z novim orožjem in trdno povezane s sovjetskimi vojskami. Njihovo moč cenijo na 60 divizij. Te močne armade imajo na razpolago okrog 10,000 za boj sposobnih letal, razpolagajo z razmeroma močno silo tudi na morju in s precejšnjim številom atomskih bomb. Če primerjamo vojaško moč Zahoda in Sovjetov na evropskem prostoru, nam je razumljivo, zakaj gen. Eisenhower trdi, da je to, kar je Zahod ustvaril v Evropi doslej, šele začetek. Eisenhower bi imel rad močno kopno armado v Nemčiji, trdno obrambo na evropskem severu in jugu. z obsežnimi silami v rezervi, ki bi jih bilo mogoče mobilizirati v kratkem roku. Za konec letošnjega leta predvidevajo v Zahodni Evropi 50 divizij in 4,000 za borbo sposobnih letal. Če bodo ta cilj tudi dosegli, je seveda šele vprašanje. Za slučaj sovjetskega napada na Zahodno Evropo računajo zahodni vojaški voditelji zlasti na ameriško letalstvo v Angliji in Severni Afriki in na močno mornarica v Sredozem. morju. Eisenhower še pripravlja, da bo Evropo zapustil in se vrnil domov. Njegov naslednik se bo mošal boriti še z velikimi težavami. N a eni strani bo imel težave v Franciji, ki se nikakor ne more ustaliti, ha drugi pa z Nemci, ki bi jih Sovjeti radi pridobili za nevtralnost. Kdorkoli bo že prevzel Eisenhowev-jevo nasledstvo, bo imel dovolj skrbi in težav, če bo hotel Evropo zavarovati pred nenadnim sovjetskim napadom. Kljub splošni želji in hrepenenju po miru med narodi iz-gledi za mir niso ravno rožnati. na Evropa se v resnici danes da-leko manj zanima za vojaške priprave kot pa za volilno borbo v Ameriki. Evropejci danes morda bolj vneto zasledujejo izide primarnih volitev kot mi tu v Ameriki. Skrbi jih, da ne bi novi predsednik spremenil smeri ameriške zunanje politike in morda Evropi obrnil hrbet. Narodi in državniki v Evropi so poznali Trumana in so vedeli, kaj od njega lahko pričakujejo, sedaj pa se bližajo negotovosti, ki jih spravlja v neko zadrego. Izida čakajo naravnost s skrbjo. Če bi imel biti imenovan za republikanskega predsedniškega kandidata gen. Eisenhower, bodo Evropejci precej pomirjeni. O njem namreč sodijo, da vedo, kakšno stališče bo v zunanji politiki zavzel. Čisto drugače pa bi bilo, če bi bil izvoljen Taft. Evropski diplomati in generali so prepričani — upravičeno ali ne — da bo Taft zmanjšal ekonomsko in vojaško pomoč Evropi in morda sploh preusmeril ameriško zunanjo politiko. -j I sj Ta zaskrbljenost Evrope dokazuje najlepše, kakšen pomen imajo danes Združene države za ves Zahodni svet. Od Amerike ne zgvisi samo blagor njenih lastnih državljanov, ampak u-soda vsega svobodnega sveta. Odgovornost naše vlade, pa tu- koroška tla selski župnik g. Vau-j di voliloev, to se pravi državljani- j nov, je postala dvakrat težka! čS* f-Vuč&ce Domoviim/i •Ptnrn e r i e/% m— ho iwt e> AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Ob letnem proračunu Ottawa. — Dolgotrajno kriti-1 — Korporacijski davek na branje naše sedanje liberalne elektrarne so omejili na 43% ^lade, češ da zbira denar v državno blagajno kakor kaka skopulja in da počne to na račun vseh preprostih državljanov (kakor seveda tudi bogatih), se bo vorjetno ublažilo, kajti z objavo; Proračuna za 1. 1952-53 v preteklih dneh je naš finančni mini-ster Abbott dokazal, da je sedanjemu režimu blagostanje ljudstva prav tako pri srcu kakor vsem tistim, ki tega morda) doslej niso verjeli ali pa niso koteli verjeti. Vsi kanadski časopisi so prinesli pretekli teden dolge kolone o proračunu za tekoče leto. '■Tu prinašamo del spiska davčnih °lajšav in nekaterih drugih odlokov kanadskega finančnega ministrstva, ki jih določa novi Proračun: Osebni dohodninski (personal income tax) se bo zni-Žal s prvim julijem tega leta za Približno šest odstotkov. Pocenile se bodo cigarete: kadilci bodo porabili odslej dalje tri cente manj za zavojček cigar-et. — Znižali so davek na surovo l°bakovo listje in sicer za tri netrt centa pri unči. — Specialni davek na avtomo-kile in druge komoditete so zni-^a'li s 25% na 15%, Znižanje! stopi v veljavo takoj. — Davek (15%) na pralne 'stroje in hladilnike je popolnoma odpravljen. '— Predpisi o kupovanju potrošnikov na upanje so ostali nespremenjeni. “Kadar se bo pokazala prva prilika, jih bomo ublažili,” je dejal Mr. Abbott. — Znižali so davek na brezalkoholne . pijače, ki spadajo v kategorijo “soft drinks” za 15%, davek na tako imenovani “si-t°n” (sodavico) in sorodne pijana pa so znižali za 50%. — Vpeljali so nov davek na °svežilne pijače, ki jih priprav-ljajo iz praškov. Ta predpis za- (poprej: 50%). — Industrijske družbe, ki spadajo v razred “crown companies in ki so bile izvzete, kar se plačevanja davkov tiče, bodo od-slje dalje plačevale davke enakopravno z vsemi drugimi podjetji. — Predpisi o davčnih odbitkih na podjetja raziskovalnega značaja (petrolej, zemeljski plin in rudniška industrija) ostanejo 374,000) v veljavi. — Triletne davčne olajšave za nove rudnike, ki bodo začeli S produkcijo v letu 1955 ostane v veljavi. — Proračun predvideva v tekočem proračunskem letu samo 9 milijonov previška (lanski proračun: $335,737,000!) — Proračun predvideva, da bo imela državna blagajna letos približno $4,279,000,000 dohod-> ka (lani: $4,003,111,000, leta v leto veča število lovcev in ribičev, ki se vozijo na Yukon ali na Alasko zgolj zaradi svojega športa. Pa tudi zapozneli iskalci “zlata” so našli v alaščan-ski cesti svojo pomočnico. Kljub' temu, da bajke o silnih množinah zlata, katerim so verjeli v zadnjem desetletju preteklega stoletja in ki so marsikomu znane iz štorij Jacka Londona, ne drže natančno, so oči in strasti jrudosledcev še vedno usmerjene — Izdatki zvezne blagajne pa proti ameriškemu Severozapa-bodo znašali približno $4,270,- du. In tudi zlata je še ostalo. 000,000 dolarjev (lani: $3,647,- Poleg tega pa skriva zemlja v Pomen Alaftanske ceste Ko je leta 1942 gradila ame-jpri tej alaščanski cesti. riška armada Alaščansko cesto.......... (Alaska Highway), se je zelo mudilo. Vojna je bila v polnem razmahu in vreme vse prej ko naklonjeno, toda vojaki ameriške davek vojske so zgradili nad dva tisoč kilometrov dolgo cesto iz Dawson Creeka v Britski Kolumbiji do osrednje ležečega alaščanske-ga mesta Fairbanks v rekordno naglem času. Vzrok za tako naglo graditev tako dolge ceste v navidez tako odročnem delu sveta, kakor je skrajni severnoameriški Severozapad, je iskati samo v teže razumljivih predvidevanjih tedanjih strateških strokovnjakov ameriške armade. Tako je bilo vsaj mnenje in vsi so smatrali gradnjo te ceste zgolj za! zadevo, ki bo služila izključno vojaškim namenom. Po vojni, so si mislili, bo ostala dolga alaščan-ska cesta pozabljena in bogve, če je čez desetletja spet ne bo pre-irasel gozd, ki so bili cesto skozenj speljali. Podobne nagle’ gradnje cest je začela ameriška1 armada tudi drugod; med drugimi sta najbolj znani Burmanska cesta in pa Ledo cesta, obe v Aziji. Kakor tema dvema, ki peljeta čez nepopisne džungle ali drugače neobljudene predele jugovzhodne Azije, so tudi alaščanski cesti prorokovali le kratko dobo pomembnosti. V teh predelih, ki skoznje teče ala-ščanska cesta neizmerno bogastvo nešteto drugih, prav tako donosnih rud. V neposredni bližini vzdolž vse ceste so našli v zadnjem času ležišča srebra, svin-Alaščanska cesta je danes bolj ca’ cinka, bakra, azbesta, prometna ko kadarkoli prej. Ne- tungstena, molibdena, mangana posredni povojni promet na njej je izkazoval petsto vozil na mesec, danes pa znaša število vozil, ki rjovejo po klancih in ovinkih te “najboljše prodnate ceste na svetu,” že nad tisoč. A ša več: ko bodo naslednje poletja dokončali novo cesto, tako imenovano Hart Highway, katera bo; vezala Dawson Creek, B. C. S pacifiško obalo, predvidevajo, da se bo število vozil na alaščanski cesti dvignilo vsaj na dva tisoč mesečno. Zveza alaščanske in nekaterih drugih manj znanih rud. Narcise, ki so jih za velikonočne praznike prodajali po Torontu in po drugih krajih vzhodne Kanade, so pripeljali z vancou-verskega otoka v Britski Kolumbiji z avijoni. Družba TCA je stavila na razpolago za prevoz Niagarske slapove. Film bo pomenil, pravijo v Ottawi, veliko tujskoprometno propagando za Ontario. S snemanjem bodo začeli maja meseca. * • * Oljevod, ki so ga začeli graditi oktobra meseca lansko leto v južnem Ontariu, bo dograjen letos jeseni. Cevi za pretakanj^ bencina bodo vezale mesta Sar-hijo, London, Ont., Hamilton, Ont., in Toronto. Skupna dolžina tega oljevoda bo znašala nad dvesto milj, njega prednost pred medprovincijskimi oljevodi v zapadni Kanadi pa bo v tem, da bodo po ceveh tega oljevoda pretakali lahko različne vrste bencina in ne samo (surovo) nafto. in noč. Kakor izgleda, bodo povišali ceno zlatu pri unči, a mi jknapje pri tem ne bomo nič deležni. Plače imamo skoraj tiste, kakor smo jih bili imeli. Nekaj centov so nam bili povišali, kom-panije pa delajo ogromne dobičke. V Timminsu je dosti Slovencev, tudi novonaseljencev. Imamo tudi slovensko društvo “Krka V. P. Z. B.” Društvo dobro napreduje. Zadnji mesec sem pobiral mesečno pristojbino za mladino in sem obiskal vse slovenske hiše. Ljudje so bili z menoj zelo prijazni in so mi šli na roko. Vsa čast jim. Hvala Vam za redno pošiljanje časopisa. Prejmite vsi v uredništvu lepe pozdrave. Vam voščim vesele velikonočne praznike in želim! obilo novih naročnikov v letu 1952. Bog Vas živi! S pozdravom Vaš — Louis Russ, Box 14, Timmins, Ontario.— * To je bil štirimotomik argentinske zrakoplovne družbe Farna. Na tem letalu sem se popeljal v New York. Vožnja je bila prijetna, saj človek udobno sedi v naslanjaču in se ozira navzdol po krasnih pokrajinah, ki jih pušča letalo za seboj. V Rio de Janeiro smo se ustavili samo eno uro. Drugo postajo smo imeli po deseturnem poletu na otoku Trinidad, kamor smo prispeli ponoči, naslednje dopoldne smo pristali v mestu Havana na otoku Kubi, okrog tretje ure popoldne pa smo se ustavili v New Yorku. (Dalje prihodnjič.) Molki dobilo delo velikonočnih cvetlic iz Viktori-ceste s Hart Highway bo prečka- j c, B. C. v Toronto pretekli te- ^eva tiste pijače, pripravljeno cestah niso videli kake koristi za ■j2 praškov, ki tekmujejo s pija-^ami v kategoriji “soft drinks.” povojno dobo. Toda če so se. ljudje kod motili, so se zmotili la sedanje obhodne ceste in sl tem skrčila pot k Pacifiškemu oceanu nič manj ko za 900 milj. Kalifornijski promet bo imel tedaj prvič direktno cestno zvezo z Yukonom in Alasko. Od leta 1946 dalje , je izdala kanadska vlada za razširjenje izboljšanje in izravnavanje alaščanske ceste 26 milijonov dolarjev. Okrog tristo cestnih delavcev posipa to cesto pozimi in poleti s prodnatim peskom vsaj dvakrat na teden. Prav to omogoča, da prepotujejo lahko celo težki tovorni avtomobili ali avtomobili s priprežnimi vozovi po petsto milj na dam. Alaščanska cesta pelje skozi nekatere predele, ki so med naj-lepšimi, kar jih je najti na vsej naši celini. Pokrajina je silno bogata divjačine in rib, kar zi den dve letali znamke “Northern Star.” V treh poletih sta prepeljali ti dve letali v Toronto šest milijonov narcis. . . * * * Primer begunske podjetnosti: osemintridesetletni Leon Jolson, ki je prispel kot begunec v Združene države leta 1947, ni imel ob prihodu semkaj v žepu počene pare. Danes, pet let tega, pa je isti Jolson lastnik de-setmilijonskega podjetja s podružnicami v Kanadi in Združenih državah. * * * “Niagara” bo naslov filmu, ki ga misli filmska družba 20th Century Fox snemati po libretu Charlesa Bracketa. Film bo prikazoval zgodbo, ki spada v vrsto tako imenovanih “murder stories,” za sceno pa so si izbrali številke z ontarijskega pro-vincijalnega Urada za statistiko pravijo, da je zapravila lani vsaka oseba v Ontariju povprečno $46.75 za alkoholne pijače. Ker v Ontariju niso sami pivci (ali pijanci), ta trditev ne bo držala dobesedno, res pa je, da so iztržile provincijalne prodaj alnice alkoholnih pijač Ontariju lansko leto nad 41 milijonov dolarjev. Pri vsem tem so se javni prekrški zaradi pijančevanja zvišali: zaradi pijanosti so zaprli lani v Ontariju 16,744 ljudi. Eno leto prej jih je manj. Z juga na sever (Kako je g. Martin Turk potoval iz Chile v Kanado) Pisma uredništvu Cenjeno uredništvo! Pismu prilagam denarno nakaznico za 12 dolarjev za naročnino “Ameriške domovine.” Vaš list mi je zelo všeč. V Timmins, Ont., sem že od leta 1927. Poprej sem bil naročen na “Glas naroda,” a ta časopis ni bil še nikoli tak kakor “Ameriška domovina.” Seveda sem bil dolgo zateleban in sem mislil, da ne morem dobiti drugega časopisa. Težko mi je za našega pokojnega urednika, ker ga je Bog poklical k sebi. Naj v miru počiva! in naj mu bo lahka ameriška zemlja! Tu v Timmins, Ont. imamo dosti dela. Rudniki obratujejo S polno paro in zlato kopljemo dan Ko sem pred tremi leti opisal v “Ameriški Domovini” svoje potovanje iz Avstrije v Chile, si pač nisem mislil, da bom kdaj potoval tudi po Severni Ameriki. A prav to se je zgodilo. Dne 22. januarja letos sem se vsedel v mestu Santiago v državi Chile na letalo, da se popeljem proti Argentini. Vožnja po zraku nad visokimi Andi je bila krasna in že v treh urah nato smo pristali na letališču v Buenos Airesu. Imel sem priliko obiskati številne slovenske rojake, ki žive v tem mestu in ker se je bil mudil prav v. tem času med našimi Slovenci v Bu-bilo tri tisoč enos Airesu tudi naš škof g. dr. G. Rožman, sem se srečal in pozdravil tudi z njim. V nedeljo nato sem bil celo pri slovesni novi maši, ki jo je pel preč. gospod Škulj. Na splošno sem za-dobil vtis, da imajo naši rojaki v Argentini podobno življenje, kakor sem ga imel sam v ChRe? zato zame v Buenos Airesu ni bilo kaj. prida novega. Le nečesa smo v Chile pogrešali: bogato razvito versko in kulturno delovanje. Prav to je vzrok, čemu si Slovenci žele iz države Chile v Argentino, a chilenske oblasti za ta namen ne izdajajo potrebnih izselitvenih dovoljenj. Vtis sem imel, da imajo v Argentini slabše podnebje, vsaj v Buenos Airesu pa prav gotovo: ves teden svojega bivanja v tem mestu sem se potil dan in noč. Temu primerno vesel sem sedel 29. januarja spet na letalo. Delo v tovarni Truckers, lathe hands, tool-makers, die • makers, set up men, za dnevni šift. Dobra plača od ure. Prosta bolniška zavarovalnina ali proti nesreči. Bishop & Babcock Mfg. Co. vogal E. 49 in Hamilton (79) Upsetter Operatorji Feeders & Helpers Plača od kosa in od ure Midwest Forge Co. 17301 St. Clair Ave. (76) DELAVCI Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc. Smith Rd. ofi Brookpark Rd. (X) MALI OGLASE Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za tri družine na 1040 E. 68 St. Kdor se zanima naj vpraša na gornjem naslovu. —(75) Bara naprodaj Lepa “soda bar” naprodaj, pripravna zai razvedrilno sobo (recreation room). Prej rabljena v Ezella gledišču, 12 čevljev dolga, iz jekla, jako lepa. Cena $85.00. Ezella Theatre 7011 Superior Ave. (78) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Van Cankar: r Rue des Nations Črtica “Rue des nations,” ki jo objavljamo v današnji kanadski prilogi je bila prvič objavljena l. 1903 v zbirki Cankarjevih črtic “ob Zori.” Njena umetniška vrednost je nesporna, saj je' danes, devetinštirideset .let po tem, kar je bila prvič objavljena, Prav tako če ne še bolj sodobna, kakor je bila tedaj, ko jo je Cankar napisal. In prav lahko smo prepričani, da jo bodo naši zanam-cb bogve koliko rodov v bodočnost, čitali in razumeli prav tako, kakor jo razume naše pokolenje ali kakor so jo razumeli naši °četje. V tem- je genialnost velikega pisatelja: velik pisatelj je Zrnerom sodoben. “Rue des nations” je francoski naslov, ki pomeni “Cesta na-rodov.” Mati, ki o njej Cankar v tej črtici piše, je domovina, črti-Co “Rue des Nations” so prevedli v več drugih jezikov: v srbščino, druščino in angleščino. Silo mi je, kakor da bi bil na dovolj, da vzdigne človeka vstal iz groba. Pokopalo me je kdo žalostno življenje globoko l?0d težko prst, moje roke niso bile več močne dovolj, da bi od-^alile breme, že sem čutil sam, da sem mrtev, pozabljen, in sli-sem korake ljudi, ki so sto-Pali preko mojega groba, živeli So in so govprili glasno in vese-^0’ jaz pa sem ležal globoko pod -ežko prstjo in sem se ukvarjal 2 zaduhlimi, samosvojimi misli-*bi> mislimi mrtveca, in sem sovražil druge, ker niso mislili ka-k°r jaz in ker so stopali lahko *ri veselo preko mojega groba. In zdaj sem se vzdramil in Sern zavzdihnil in breme se je cdvalilo. Prišla je v moje srce ljubezen, tista ljubezen, ki je edino moč- ve od siromašne matere, ki je jem praznik svojega vstajenja. iz groba. Spala je v meni, pod težo žalostnega in grenkega življenja, ali dotaknila se je njenih oči mehka in topla roka in trepalnice so se zganile in vzbudila se je. Z veliki močjo me je vsega objela; od . juga gor je zapihal spomladanski veter in mi je pri-' nesel pozdrave od tiste zemlje,! sem bil gledal skoznjo na temen ki me je bila nevidna roka izruvala izl njene prsti, izruvala s koreninami, da so zakrvavele; zašumelo je od Raskovca in od ■J avornika gor, spomladanske hlapove z Ljubljanskega polja je prinesel veter do Ringa, slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov farne cerkve svetega Pavla. Tako mi je prinesel veter pozdra- bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar . . . Prišlo je bilo pismo od moje polpozabljene ljubice, in ko sem ga odprl, je vse zadišalo po tistih časih, po tistih nedolžnih poljubih, po sočnih travnikih, kjer1 sva se sprehajala, po kostanjevem gozdiču, kjer sva sedela na< klopi in se je stiskala k meni, ker so padale težke kaplje izza listja, tako da se je njena mokra bluza oprijemala roke; zadišalo je po preteklosti, po mladosti, po tisti lepi zemlji tam na jugu; nekoliko so se bile odpahnile duri, ljubezniva roka moje polpozabljene, za zmerom izgubljene! in ker je bilo v meni polno mlade moči, ki je čakala, da se izli-jev predrzna dela, sem mu pravil o svojih načrtov in upov velikosti in neizmernem številu. Kadil je in me je poslušal; časih se je ozrl po strani name. Ko sem obmolknil, nekoliko potrt in plašen pod hladnim pogledom njegovih oči, se je naslonil s komolcem ob mizo in je spregovoril. Govoril je počasi in mirno, ne da bi mi gledal naravnost v obraz. “Ali se spominjaš na Havela-arja Multatulijevega, na lepo povest o Saidju? Ko se je vrnil vil. In ko bi bil ti prišel na tisto cesto in bi iskal svoj dom, bi hodil po cesti kakor Saidja; navzdol do konca in spet navzgor — vse hiše bi stale tam, tvojega doma pa bi ne bilo; tekel bi navzdol, tvoje oči bi bile okrva-vele in blazne od strahu; in bi tekel in bi se vračal in bi ne našel svojeg doma. Vse hiše so bile tam, tvoje hiše ni bilo. Ti si bil tujec tam, vagabund brez doma. Če bi bil kdo prišel in hi te vprašal: “Kdo si? Od kod si? Pokaži mi svoj dom!” — bi povesil oči in bi sklonil hrbet in bi mu ne odgovoril. Zato je neumno vsako veselje Saidja v domačo vas, je čakal in vsako upanje. Ti nimaš doma, pod drevesom vso noč, da bi mu ljubice jih je odpahnila in že so> se odprle na stežaj in vse se jej prišla ljubica ob zori naproti, vračalo s sončno, veliko silo in kakor sta se zmenila ob slovesu, kakor od pepela se je razsul in;oakal je in ljubice ni bilo. In naposled segnije. nja in spoznal boš, da nimaš doma. Tvoja rojstna hiša, dragi moj, je podobna ciganskemu vozu, ki roma od kraja do kraja. Ker nimaš studenca, ki bi Ti dajal ponosa in ljubezni in njo-či, zato tudi nimaš nikogar, da bi mu bil hvaležen. Kakor je vse tvoje nehanje tuje, tako je tudi brezpomembno. Kdor ti ničesar ne daje, bi bilo neumno, da bi mu ti kaj dajal. In nemo- Težko in čudovito sladko mi je bilo. Hodil sem po široki cesti, cesti narodov, in tam so stali visoki domovi. Hodil sem, neznanec brez doma, moje srce pa se je stiskalo in širilo od velike, bolečine in radosti polne ljubezni do matere, ki nima doma; ne dal bi bil te ljubezni za vse bogastvo domov, ki so stali tam ob cesti tako bahato: “Glej, berač si in tvoja suknja je zakrpana goče je, da bi mu dajal. Zakaj j in tvoje bose noge so vse razbo-darovanja ni na svetu, vse je sa- lene in oprašene od nestalnega mo vračanje. Kar si bil nabral drugod, vrni spet tistim, ki so ti bili dali; pojdi in išči jih, če jim je do povračila.” Jaz pa sem šel in sem romal je padel od mene mrliški prt inj je šel v vas, in po vasi navzdol, je padla oci mojih oči mrena, ki|do konca in spet po vasi navzgor; sveI- j hiše njegove ljubice ni bilo. Te- To se je zgodilo, ko je bil leplj^el je navzdol, do konca in se je vrnil — hiše ni bilo. Vse hiše so stale tam kakor nekdaj, samo hiše njegove ljubice ni bilo. Ubogi Saidja je mislil, da je zblaznel, in je tekel spet nav- dan in so se hiše svetile v soncu in je po vrtovih poganjalo mokro zelenje. Zvečer sem šel v kavarno in sem pozdravil prijatelja, ki je sedel za mizo v oblaku tobako-vega dima. Opazil je moj vroči obraz in moje razposajene oči in se je začudil, skoro je bil razžaljen. Pust in mrtev, kakor je bil, ni maral gledati veselih obrazov. Povedal sem mu, da praznu- to se pravi, da si veja brez debla, odkrhnj ena veja, ki je padla ,. . ... . , . z. j po cesti poln veselja m mlado-na gnilo listje in se tam sus. ter ^ ubog. Saidja Slišal sem njegove besede in Ti nimaš doma; tvoje misli sd tuje, kakor ti jih je nanesel veter od vseh strani, vsako tvoje delo je tuje, vzraslo iz tujih tal, romanja!” Ej, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega nehanja začetek in cilj! Kako so žuljave in zgrbljene tvoje uboge svete roke, — blagoslovi me, sina, z ubogimi svetimi rokami! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je krona- slišal sem, kako je stokalo v njih,;no namesto z diademom, — na da, videl sem, kako je bila vz-‘gni k meni, sinu, svoje ljublje cvela vsaka njih iz gorke, srčne,no, s trnjem kronano čelo,- ozri vsaka Tvoja beseda je tuja, za- krvi- Sram ga je bilo siromašne se na ponižni dar, ki ti ga pri- kaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več tvoj. Kako bi zelenela veja na gnilem listju, odkrhnjena od debla? zdol in spet navzgor — vse jej Mi smo veje, ki gnijemo, ker ni bilo kakor prej, ali hiše njegove soka iz debla, da bi nam dajal, gor, slišal sem v vetru zamolklo matere in bil se je po licih, zato ker ga je bilo sram. . . Večer je bil jasen in po vrtovih je zelenelo. In zašumelo je od Javornika in od Raskovca ljubice ni bilo. . . Glej, v Pariz so bili prišli vsi narodi v goste. Ob “cesti narodov” so si napravili domove, kolikor manjši je bil narod, toliko večjega in lepšega si je napra- moči. Povej mi, odkod ti je pri- petje zvonov farne cerkve sve- šla navdušenost za delo, za življenje? Premisli dobro, poglej svojo dušo v čistem ogledalu, brezobzirno si razodeni izvor in tega Pavla. Tako mi je prinašal veter pozdrave od uboge matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati niče- smoter svojega duševnega neha-'sar. našam, siromašne matere zapuščeni sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga! Romal sem po široki cesti, mimo visokih domov in sem bil vesel in ponosen, zakaj ni je bolj sladke in rodovitne ljubezni od ljubezni sinov, ki nimajo od svoje matere drugega nego to sladko in rodovitno ljubezen, vredno prostranega doma in vse |te široke in ponosne ceste. HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem ‘“Vojna se začne. Ti pošlješ sla h knezu, a predno se poslanec vrne, splava dosti vode v Dnj