Naj bo 1. maj obsodba politike imperializma, ki hoče mešetariti z našim ozemljen na škodo ljudskih interesov, demokracije in miru!
PRIMORSKI DNEVNIK
______________GLASILO
ktoVl - Štev. 87 (1478)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST četrtek 27. aprila 1950
Cena 15 lir
Ob deveti obletnici
ustanovitve
slovenskega
Ko jg
Pred devetimi leti vsa
fežala v nacističnem las‘stičnem suženjstvu, so . u Ljubljani na današnji ^ sestali pod vodstvom Ko-partije Slovenije ■^•tdvniki slovenskega na-ustanovili Osvobodil-ponto slovenskega naroda '°9ot da z vsemi sredstvi
Jo
eto fašističnega aa okupatorja vine,
?hni čez Savo, tdo-vaj čez Dravo' 2°h za zob.
Olavo za glavol
m haci-iz svoje
ie bilo geslo Osvobodil-
W r?ntc'‘ 9d je dal veliki tič Po urnetnik Oton Zupan-u ' ,, ^eiTl geslom se je vrgel ha tilcve^° borbo proti o-tr oriu Ves slovenski narod
* °rM "<•-
ruQVlno 0svobodil svojo do-
n*r;>b0kni	slovenskega
ii rf <l orac*‘ danes v svobod-bfamopini socializem in svp-w_ R Praznuje deveto oblet-Qf, Usta«tmitve
lo
leto
svoje slavne Pomočjo katere si že pe-
h^oboden gradi boljšo
tržaški, goriškil beneški * analški Slovenci pa smo s kno mirovno pogodbo in	svoje	domovine
t0 raznujemo deveto obletni-^'Sianovitve OF v pogojih MFvdšisfičnega in imperiali-^ e0a suženjstva kljub te-Sm° Se združeni v O-™°dilni fronti »osvobodili
tične in nacionalne strpnosti ter bratskega sožitja med Slo* venci in Italijani. Zato bo na-ša OF če nadalje ostala temelj Slovansko italijanske antifašistične unije kot njen organski del ter del celotnega demokratičnega gibanja, v okviru Slovansko-italijanske ljudske fronte. In v njenih vrstah se bomo borili za ponovno združitev v enotno in borbeno fronto vsega delovnega ljudstva mesta in dežele, proti no-voporajočemu se italijariske-mu , fašizmu in iredentizmu, proti izkoriščanju tržaškega vprašanja za oživljanje nacionalne mržnje med narodi in proti izvajanju protiljudske imperialistične politike ter proti izdajalskemu početju ko-minformistov.
Odločno se bomo borili za obrambo pridobitev ljudske oblasti v ■Istrskem okrožjur in Za dosego istih demokratičnih pozicij na angloameriškem piodročju STO-ja. Dosledno in vztrajno se bomo borili za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja, rešitev, ki je možna le z neposrednim sporazumom med tu živečimi narodnostnimi skupinami in prizadetimi sosednimi narodi Jugoslavije in Italije ter na ta način najuspešneje preprečili vsakršno tuje mešetarjenje in onemogočili vojno-hujskaško politiko ter s tem najbolje doprinesli svoj delež za mir in bratstvo med narodi.
Le na ta način se bo slovensko ljudstvo na Tržaškem, Bc-
SLOVENCI IN ITALIJANI ! DEMOKRATI ! PRVEGA MAJA BOMO MANIFESTIRALI PROTI I ^KRIMINACIJSKEMU POSTOPANJU PREDSED-StVA CONE, KI NAM NE DOVOLJUJE LEPAKOV S
slovenskimi in italijanskimi zastavami z
^eco ZVEZDO!
ČIo c. se in doprinašajoč nad-eske krvave in mate-
^u90sln,rtVe V skl°Pu slavne.
fajjjtj- tanske armade, izgnali ne t« nacistične okupa-
sv°i°
la, ,,ja s. ■ ki nam je zajamči-tvojimi b^° tUdi mi lahk° “
b°liše in ,°r<Ulili temelje Soljenje r loueka vredno n<a	,	P	Zaradi	omogoča-
*tft° 0s°a)aVltv-e- ''diru v svetu
•»lo , ewi> da se ji ni-
\
tu da
se it nikdar ne bo-
odrekli.
Zato
^letn- kaznujemo, deveto LU‘C0 ,tstanovitve OF v ** kšZ0r,0Vno Porajajočega L tn italijanskega i-■IL?0* V znaku ene izmed
\	1 gonj proti pridobit-
V rlave osvobodilne voj-'\nlnahu diskriminacijskih 'JV rCakci0namih itali-0Qs oblastnikov, in njiho-kjo nSJ°dariev ki ne spoštu-s<Mbe * ^°l°čb mirovne po-V“* določb svoje lastne ?ato ■
danCs deveto leto po OF 9lav.na naloga J4 JiqrQ 1 nc fronte slovenske-Neiln/1 v prt nas, da ostane S CUVar načel in prido-He ^1'°dno osvobodilne
'Unc
>C*'
Zato je C	čuvanje	enotno-
1*^1. i.. ,7foa Uudstva ti teh
\ Sq Plod b, ezprimcr-aštua in žrtev vsega
* - j,Afa naro<la. a!|
V^enl ■	enotnost	je
\ hog110. in nenadomest-hSdg °vinska pridobitev rj‘e vame. Zitto sma-%St t najtesnejša po-nJK u,ižnjega sloven-iiJh v M s slovenskim na-Svohodni domovini - važnosti za nai k^r>ki l. ob9t°j ter za go-
s°cialni politični it Ijud-
'hi „„	pouttcni	in
"	T0^°i našega
osnovna nar t| -lb dq>lg,0'‘OVno poudarja-\ °i« Op deveti obletni'
&a ie dosledna
*t'Upni borbi rm°-
t« ; ablansg 0lane9a slovan-•iČ^a ri,^a bratstva. Za 1 hitijo n°fit' 2 Wmi '"° t? duhu poli-
neškem, Goriškem in v Kanalski dolini uspešno borilo za svoje pravice na političnem, gospodarskem in narodnostnem
področju. Le na ta način bo naša borba proti narodnostnemu zatiranju in za jezikovno ter narodnostno enakopravnost na pseh področjih javnega življenja zmagoirita. Le na ta način bojno dosegli nemoten in svoboden razvoj našega šolstva in našega kulturnega udejstvovanja ter si zagotovili enakopravnost tudi na gospodarskem področju.
Naj živi deveta obletnica u-'štanovitve slavne Osvobodilne fronte slovenskega naroda!
nova odložitev honierence za Austrijo
LONDON, 26. — Konferenca namestnikov za mirovno pogodbo z Avstrijo, ki se je do danes sestala že 252 krat po dveh letih prekinitve, m v ničemer napredovala, ker m sovjetski delegat mogel podati pojasnil o rezultatih avstnjsko-sovjetskih razgovorov na Dunaju.
Britanski delegat je predlagal, naj se konferenca odloži do 22. maja.
Izjave poveljnika VUJA-e polk. Mirka Lenca
Istrsko ljudstvo je na volitvah
dokazalo svojo privrženost Ijndski oklasti
Ljudstvo je zavrnilo vse iredentistične težnje, ki bi ga hotele spraviti v suženjstvo, iz katerega se je v skupni borbi z jugoslovanskimi narodi osvobodilo
BEOGRAD, 26. — Komandant vojne uprave Jugoslovan, ske armade v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja polk. Mirko Lenac je podal predstavnikom domačega in' Inozemskega tiska izjavo, v kateri je demantiral trditve v dirigirani protijugoslovanski kam. panji v Italiji v zvezi z volitvami za okrajni ljudski odbor V jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja.
Ko je govoril o tei kampanji, ki jo organizirajo krogi italijanske vlade preko tiska in radia in ki je dosegla višek za časa zasedanja italijanskega parlamenta in govora ministra za zunanje zadeve grofa Sfor-ze. je Lenac poudaril, da so Sforiove trditve zasnovane na absurdnih in popolnoma netočnih podatkih in se V ničemer ne razlikujejo od najten-dencioznejših protijugoslovanskih trditev v zadnjem času.
Nato je polk. Lenac odločno zavrnil vse trditve o spopadih, neredih, terorju in pritisku na volivce y juneslovanski coni
STO-ja med' volitvami ter je poudaril, da so številni novinarji, ki so se lahko svobodno kretali, lahko ugotovili, da so volitve potekale v redu. Na koncu je poudaril, da so voliv-ni izidi pokazali, da je prebivalstvo jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja globoko vdano svoji ljudski oblasti, ki si jo je priborilo v narodno-osvobo-dilnj borbi proti fašizmu. 'S svojo množično udeležitvijo na volitvah in z glasovanjem za kandidate LjudiSke fronte je ljudstvo jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja zavrnilo vse iredentistične težnje, ki gredo za tem, da bi ga ponovno spravili v suženjstvo, v katerem je bilo v preteklosti in iz katerega se je v skupni borbi z jugoslovanskimi narodi osvobodilo.	-----
Potovanje v Jugoslavijo
bivših italijanskih partizanov
RIM, 26. — Danes zjutraj so odpotovali v Beograd neka-
teri bivši italijanski partizani, ki so sodelovali v narodno-osvo-bodilni borbi v Jugoslaviji. Udeležili se bodo proslav 1. maja.
Na sprejemu, ki ga je njim v čast priredil jugoslovanski odpravnik poslov v Rimu Jože Zemljak je govoril komisar in major jugoslovanske vojske Carlo Cutolo, ki je med drugim omenil, da so KPI in nekatere katoliške organizacije skušale preprečiti njihovo potovanje y Jugoslavijo.
I II
v Parizu
PARIZ, 26. — V er.em izmed največjih pariških kinematografov so začeli predvajati jugoslovanski film' «Sofka». Prve kritike francoskih - filmskih kritikov pravijo, da je jugoslovanski film doživel dober sprejem pri francoskih gledalcih.
Kominformisti so Doli imperialistični od italijanskih imperialistov samih
TAKOLE JE GOVORIL V RIMSKEM PARLAMENTU PAJETTA V IMENU KPI, Ki JE POVEDAL TISTO, KAR HOČEJO TUDI TRŽAŠKI KOMINFORMISTI Z VI-DALIJEM NA CELU:
« Ma cio che vi abbiamo chie-sto e non solo Taffermazione che tutto il Territorio Libero deve tornare aintalia, ma urfazione pratica perche questo avvenga:
SEDAJ JE KONČNO JASNO TUDI VSEM TISTIM NAŠIM LJUDEM, Ki SO NA ZADNJIH VOLITVAH GLASOVALI ZA KOMINFORMISTE. DA JIH JE VIDALI NESRAMNO VARAL. KO SE JE TRKAL NA PRSA, DA «PRIMQRSKI DNEVNIK« LAZE, KO TRDI DA KOMINFORMISTI PRODAJAJO TRŽAŠKO OZEMLJE ITALIJI.
IZJAVE, KI JIH JE PODAL PAJETTA V RIMSKEM PARLAMENTU SO BILE PODANE POTEM, KQ JE SE POSEBEJ VIDALI, Ki JE BIL NEKAJ DNI PRED TEM V RIMU, ZAHTEVAL, DA ZASTOPNIK KPI V RIMSKEM PARLAMENTU IZRECNO ZAHTEVA VRNITEV TRŽAŠKEGA OZEMLJA ITALIJI, IN SICER SE MNOGO OSTREJE KOT RA PREDSTAVNIKI ITALIJANSKIH BURŽOAZNIH STRANK.
S CIM BODO ODSLEJ ZLASTI SLOVENSKI TRŽAŠKI KOMINFORMISTI VARALI NASE LJUDSTVO KO .JE SPRIČO ZADNJE PAJETtOVE IZJAVE PO-’ VSEM JASNO, DA HOČEJO TUDI ONI ISTO KAR HOČE VIDALI: PONOVNO ZASUZNJENJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA S STRANI KLEROFASISTICNE DE GA-SPERIJEVE ITALIJE.
Množični nastop pevskih zborov na proslavi prvega maja
Za letošnji množični pevski nastop se pripravlja znatno večje število pevcev in pevskih zborov, ki so v tem letu na novo začeli z delovanjem. Skupno bo vseh pevskih zborov 19. Kateri zbor bo nastopil z največjim številom pevcev, je danes težko ugotoviti, ker zbori še vedno tekmujejo v pridobivanju novih članov. Vsekakor pa kaže, da bodo Barkovlje, Sv. Jakob, Sv. Ivan, Prosek in Dolina prednjačili. Seveda ne bo nič manj važen nastop številčno sicer šibkejših zborov, vendar pa kvalitetno dobrih kot Tržaški zvon, Plavje, Skedenj in drugi.
Združeni mešani pevski zbori bodo zapeli naslednje pesmi: Simoniti: «Le vkup uboga gmajna«; Kozina: »Naša vojska«; Pregelj: »Mlada garda«.
«• * *
Dalje bodo zbori ponovili pesmi iz prejšnjih prvomajskih nastopov: E. Adamič: »Naša pesem«; Venturini: «V nove zarje«; Hercigonja: »Seljačka«; Venturini: »Mi smo ubežniki« in Vrabec: «Koračnica fizkulturnikov«.
* * *
Posebnost letošnjega pevskega nastopa bo skupni nastop moških zborov s pesmijo B. Adamiča: »Ce zapojemo veselo«.
* * *
SKUPNA VAJA PEVSKIH ZBOROV BO V PONEDELJEK 1. MAJA OB 9. URI NA STADIONU.
* * *
GLEDE PREVOZA BOSTE ZVEDELI NA OKRAJU;
* * »
PEVCI IN PEVKE ! SE TE ZADNJE PEVSKE VAJE IZRABITE, DA BOSTE ZA NASTOP DOBRO PRIPRAVLJENI !
*'* *
Dlaj bo 1. maj obsodba politike imperializma ki hoče mešetariti z našim ozemljem na škodo ljudskih interesov, demokracije in miru!
Indipendeittistična podpora cunjastemu imperializmu
Dr. Ivan Ribar ponovno izvoljen
za predsednika prezidija Ljudshe skupščine FLRJ
Danes bo na skupni sejj obeh zbornic govoril ki bo predložil seznam ministrov nove zvezne
maršal Tito, vlade FLRJ
BEOGRAD, 26. — Nocoj je Ljudska skupščina FLRJ ha prvem skupnem zasedanju Zveznega sveta in Sveta narodov izvolila nov prezidij skup. ščine, sprejela ostavko zvezne vlade ter soglasno poverila nalogo za sestavo nove vlade maršalu Titu.
V začetku zasedanja, ki :nu je, predsedoval predsednik Sveta narodov Josip Vidmar, sta obe zbornici odobrili poročilo o delu prezidija Ljudske skupščine od zadnjega zasedanja prejšnje skupščine dalje. Nato je skupščina odobrila predlog za sestavo novega prezidija. ki ga je predložil klub poslancev Ljudske fronte. Dr. Ivan Ribar je bil izvoljen za predsednika prezidija, Moša Pijade, Filip Lakus. Josip Rus, Djuro Pucar, Dmitar Vlahov. Marko Vujačič in Mile Peruničič so bili izvoljeni za podpredsedni. ke: Peruničič je bil izvoljen
tudi za tajnika prezidija.
Za člane prezidija so bili izvoljeni: Vladimir Bakarič, Dušan Bakič, Josip Broz-Tito, Rodoljub Colakovič, Milovan Dji-las, Frane Grol, Ivan Gožnjak, Avdo Humo, Blažo Jovanovič, Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Rudi Kolak, Lazar Koliševski, Sava Kosanovič, Blagoje Ne-škovič, David Nimani, Dušan Petrovič, Niko Petrovič, Aleksander Rankovič, Ivan Regent, Zlatan Sremec, Petar Stambolič, Siniša Stankovič, Vlado Segrt, Dobrpsav Toma-ševič, Aleksa Tomič, Cvetko Uzunovski, Jovan Veselinov, Josip- Vidmar in Vlado Zečs-vič..
Predsednik novega prezidija Ivan Ribar se je zahvalil za zaupanje in pozval skupščino, naj se spomni vseh, ki so dali življenje za sedanjo jugoslovansko stvarnost Pozval je skupščino, naj misli na vitalne
elemente Jugoslavije, v prvi vrsti na vojsko.
JugoslovanS]Ca vojska, je dejal pri dr. Ribar, bo še nadalje branila naše težko pribor jene pridobitve, vse, kar se je doseglo v narodnoosvobodilni vojni in V ljudski revoluciji z velikimi žrtvami. Jugoslovanska vojska bo še nadalje branila bratstvo in enotnost narodov, ljudsko vlado ter ozemeljsko nedotakljivost naše socialistične domovine
Nato so prečitali izjavo vladnega predsednika maršala Tl-o ostavki vlade, nakar i,< skupsema na Predlog Djura Pucarja soglasno sklenila po-veritj nalogo za sestavo nove vlade maršalu Titu. Puear Je poudaril, da je dosedanja zvez-na vlada, ki ie delovala v šti-r ,.,letih prejo-njp skupščine, vodila korektno politiko tako na področju notranje kakor zunanje politike. Pod vodstvom
te vlade, je Doudaril Puiar, gradj naša država socializem. Pod njenim vodstvom vodijo naši narodi vztrajno borbo za neodvisnost in za pravično stvar v svetu.
Jutri zjutraj bo verietno maršal Tito predložil osnutek nove -glade in bo ob tej priliki imel govor.
Caldaris se zavzema
za koncentracijska taborišča
ATENE, 26. — Caldaris, So-fiar.-opulos in Kanellopulos so včeraj v parlamentu razložili položaj populistične, levičar-sko-demokratske in liberalne stranke v zvezi z vladnim programom, ki ga je predložil general Plastiras. Caldaris je nesramno poudaril «potrebo in korist« koncentracijskih taborišč.
Nota vlade ČSR
Govorijo o miru
a hujskajo na vojno
LONDON. 26. - Na tiskovni konferenci je predstavnik češkoslovaškega posianištva v Londonu Izjavil, da je njegova vlada poslala britanskemu zunanjemu ministrstvu noto v kateri predlaga, naj resoluci-JO ljudske skupščine CSR predloži v odobritev obema zbornicama britanskega parlamenta. V tei resoluciji se zahteva, naj se napravi konec sedanji napetosti v svetu, s tem da se sklene mirovni Pakt med velikimi državami v okviru Združenih narodov.
Gre v bistvu za sovjetski predlog za sklenitev mirovnega pakta med štirimi velesilami, in glede katerega je Jugoslavija v skupščini OZN poudarila, da morajo pri tem sodelovati vse države in da si velike države ne smejo lastiti monopola nad mirom.
Kako neresno misli češkoslovaška vlada pri tem. ki 1« izvršuje ukaze sovjetske vlade, kaže tudi dejstvo, da v noti ponovno kleveta Jugoslavijo, češ da sodeluje z imperialisti in Vatikanom «za pripravo vojne za rešitev kapitalizma«. V bistvu je torgj ta nota voj. nohujskaška.
Tržaški tako imenovani indi-pendentisti s Sporerjem in Giam-piccolijem na čelu se nenehno širokoustijo, da so zakleti sovražniki italijanskega iredentizma in šovinizma in njihovih ciljev, ki so: ponovno zasužnjenje v klerofašistični Italiji ne samo Trsta in vsega Tržaškega ozemlja, temveč tudi vse Julijske krajine*! Dalmacije in po možnosti tudi »ljubljanske province«, Za dosego tega cilja so italijanske nacionalne buržoazne stranke tUdi uprizorile vso pobesnelo gonjo proti volitvam v Istrskem okrožju smatrajoč prav to gonjo za bistveni del vsega svojega delovanja za dosego o-menjenih ciljev, t. j. ciljev Mussolinijeve fašistične Italije, ciljev, proti katerim pravijo, da st borijo indipendentisti.
Toda samo pravijol
V zadnji številki njihovega glasila «Trieste Sera« so namreč
na vsaka buržoazna politična skupina proti oblasti ljudstva, ki Je buržoazijo na področju, na katerem vlada odstranilo z obla-sti.
Volitve v Istrskem okrožju so se vršile na podlagi demokratičnega zakona, ki mu indipendentisti ne morejo ničesar očitati. K’jup temu pa se indipendenti. st, volitev niso udeležili nava-'nipč jalov izgovor, da Je bil rok j-tekratek, vendar pa niti tega izgovora (sami se zavedajo nje-, gove jalovosti) v svoji »Izjavi* ne navajajo. Očitno je, da se volitev niso udeležili le zaradi tega, 'ker med istrskim ljudstvom nimajo dovplj pristašev, t. j. niti toliko pristašev, da bi lahko postavili kandidatne liste kot to volivni zakon predpisuje. Seveda to ni krivda volivnega zakona, še manj pa ljudske oblasti. To je krivda indipendentistov samih, ki pa svoje krivde nočejo priznati, temveč jo hočejo
DELAVCI IN KMETJE !
UDELEŽITE SE PROSLAVE PRVEGA MAJA NA TRGU ROTONDA IN NA STADIONU PRI SV. IVANU, KJER BOSTE MANIFESTIRALI SVOJO ODLOČNO VOLJO PROTI IMPERIALISTIČNEMU IN KOMINFOR-MISTICNEMU PRODAJANJU TRŽAŠKEGA OZEMLJA KLEROFASISTICNI ITALIJI!
indipendentisti jasno in odkrito povedali, da tudi oni prav tako kot vse ostale italijanske buržoazne stranke «obsojajo» volitve v Istrskem okrožju in to zapisali skoro še bolj na veliko kot pa klerofašistična tržaška glasila.
To pomeni, da so tržaški indipendentisti prav tako buržoazna politična skupina, ki je prav tako sovražno razpoložena do ljudske oblasti v Istrskem okrožju kot je nujno sovražno razpolože-
Siri se stavka
v londonskem pristanišču
Laburistična vlada se je rešila s 5 glasovi večine
LONDON, 26. — Laburistična vlada je pri glasovanju v spodnji zbornici dobila 5 glasov večine in tako si je zagotovila bolj ali manj mirno bodočnost, da so bo lahko v miru pripravila na mednarodne konference, ki bodo maja meseca. Vlada je dobila zaupnico 304 glasov proti 299 pri glasovanju o proračunski ppstavki, ki predvideva 33 odstotno povišanje prodajne cene bencina t«r pri glasovanju o postavki, ki določa uvedbo davka pri nakupu prevoznih sredstev. O ostalih 21 postavkah državnega proračuna pa niti ne bodo glasovali, ker konservativci in liberalci tem'ne nasprotujejo.
Laburisti so na delnih volitvah v Dumbartonu na Škotskem izvojevali tesno zmago. Njihov kandidat Tom Steele je dobil 20367 glasov, njegov nasprotnik konservativec pa 20.074.
Medtem pa se je stavkovno gibanje londonskih pristaniških delavcev še razširilo. Stavkajočim so sg pridružili delavci raznih skladišč hladilnic v pristanišču, tako da sedai stavka 14500 delavcev, ali več kot Polovica pristaniških delavcev. V pristanišču čaka na izkrcanje 81 ladij. Vlada je poslala v pristanišče 3000 vojakov. Jutri pa misli poslati še 1000 drugih. Solidarnost s stavkajočimi, ki so odločeni nadaljevat; s stav-
ko do zmage, so danes pokazali tudi šoferji tovornih avtomobilov. .Ti so odklonili prevažanje po mestu mesa, kate-
v pristanišču vojaštvo. Vlada in urad za delo, pristaniških delavcev se pri-pravljata na ofenzivo proti stavkajočim. Urad za delo grozi da bo začel množično odpuščati z dela stavkajoče Ta urad ie že včeraj sporočil, da bo sporazumno z ministrstvom za delo podvzel disciplinarne ukrepe, če se delavci ne bodo te ukrepe pa naj bi bilo to. da vrnili na delo. Kot izgovor za stavka škoduje skupnosti. Kljub tem ukrepom pa je delavstvo odločno za to, da se stavka nadaljuje. Ko so danes prišli v pristanišče novi oddelki mornarice in suhozemne vojske, so stavkajoči delavci v sprevodu demonstrirali vzdolž Temze ob dokih.
BEOGRAD, 26, ■— Maršal Tito je danes sprejel kanadskega izrednega poslanika Vaillancourta.
Napetost v Antwerpnu
ob stavki pristaniških delavcev
Ljudstvo odločno protestira proti pošiljanju ameriškega orožja - Ustavna kriza še ni rešena
BRUSELJ, 26. — Belgijski socialisti bodo odklonili ponudbo za sklenitev sporazuma glede dinastičnega vprašanja. Predsednik socialistične stranke Buzet je povedal, da socialisti ne bodo dovolili kralju odločevati, kje bo bival po podelitvi kraljeve oblasti sinu Baldovinu. Državni svet belgijske splošne zveze dela je že opozoril, da je delavski razred šel dovolj daleč s koncesijami, ko je pristal r.a kraljev povratek in na podelitev kraljevske oblasti sinu. Zveza namreč zahteva formalno jamstvo, da Leopold ne bo nikdar med
V rimskem parlamentu je zastopnik KPI Pajetta Jasno In določno povedal (to kar si Vidall še danes v Trstu ne upa povedati), da je IMENOVANJE GUVERNERJA, UMIK OKUPACIJSKIH CET IN ZDRUŽITEV O-BEH CON NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ GOTOVA POT ZA PRIKLJUČITEV STO-ja K ITALIJI, KER BI SE S TEM DOSEGEL GLAVNI POGOJ ZA URESNIČITEV TEGA CILJA, TO JE ODSTRANITEV JUGOSLOVANSKIH CET IZ JUGOSLOVANSKE CONE, KATERE PREDSTAVLJAJO NAJVECJO IN GLAVNO OVIRO ZA PRIKLJUČITEV VSEGA STOJa K ITALIJI. Ko Je Pajetta tako podajal stališče KPI, Je rotil usvojo* buržoazno-reakcionarno De sperijevo vlado, naj sprejme t stališče KPI, katera s tem najbolje izpolnjuje »patriotično« dolžnost. Na tej »patriotični* liniji je ponujal »svoji* nacional-šovinistlčni iu imperialistični buržoazlji »nacionalno enotnost*. Da bi dokazal, da Je takšna »nacionalna enotnost* od strani k°-mlnformističnega vodstva KPI mogoča in iskrena, Je kričal o »Jugoslovanskih tolpab, ki napadajo in terorizirajo Istrske Italijane*. S tem Je dokazoval, da
Dovolj je sleparije...
se njihovo šovinistično sovraštvo do Jugoslavije ln do vsega, kar Je slovanskega, prav nič ne razlikuje od nacional-šovinistične italijanske buržoazije, katera se vedno ln povsod sklicuje na Mussolinijevo dvatisočletno kulturo. (Res ni kaj reči in človek kar zavida »internacionalizmu* KPI.)
Ko Je Pajetta takole govoril, prav gotovo ni mislil na interese italijanskega proletariata in poštenega demokratičnega ljudstva Italije, s čimer nima ko-minformistična politika nič o-pravka. ampak le na ozke kli-karske interese komlnformistlč-nega vodstva KPI, ki za ceno o-portunističnega izdajstva interesov delovnega ljudstva išče majhen in udoben kotiček v naročju »svoje* buržoazije. Stvar Je italijanskega delovnega ljudstva, da odločno prekine s takšno Izdajalsko komtnformlstično politiko sedanjega vodstva KPI. Cim prej mu bo to uspelo, tem manj bo razočaranj in težkih posledic.
tem prej se bo osvobodilo kapitalističnega suženjstva. Ena stvar pa Je gotova: kominlormizem predstavlja najbolj strahotno izdajstvo v zgodovini delavskega gibanja. Brez neizprosne in brezkompromisne borbe proti Ko-minformu in njegovi politiki ni mogoča uspešna resnično osvobodilna borba proletariata in delovnega ljudstva sploh.
Nas v tem trenutku neposredno zanima, kaj bodo na Pajetto-ve trditve rekli »naši* slovenski kominformistični veljaki:	Bido-
vec, Malalan. Gombacci itd. Ver. jetno so za hrbtom slovenskega ljudstva že pripravili novo «o-pravičilo* svojega izdajstva^ Ni težko uganiti, kako bodo »utemeljevali* svojo politiko, ki jo je Pajetta v rimskem parlamentu tudi v njihovem Imenu Jasno nakazal in s tem prekinil z umazano in sleparsko dvoličnostjo, ko so tl kominformistični veljaki ves čas na eni strani za hrbtom slovenskega ljudstva
mešetarili z Italijo, javno pa nam očitali, da prodajamo Trst Italiji. Poslužili se bodo že tisočkrat ponovljenih laži in klevet o izdajstvu Jugoslavije, o jugoslovanskih Imperialističnih hlapcih, o titofašistih, o terorju, preganjanju itd., in na osnovi teh »groznih ugotovitev* nam v zameno ponudili De Gasperijevo Italijo, češ : v Italiji je močno demokratično gibanje, tam s» vsaj ljubi Sovjetska zveza, medtem ko Je v Jugoslaviji fašizem In tam Sovjetsko zvezo sovražijo. Torej borbo za pravilne In enakopravne odnose med socialističnimi državami jn narodi sploh, ki Jo socialistična Jugoslavija tako junaško vodi, bodo *opet lažno prikazovali kot protisocialistično politiko. Podtalno od ust do ust pa bodo širili vesti, kar se že dogaja, da je kljub vsemu vendarle bolje priti pod Italijo, ker če pride sem Titova Jugoslavija, bodo tisti ki so Kdaj koli bili kominformisti romali v zapor, ali pa bod0 'celo
pobiti. S temi vestmi skušajo tl podleži ustrahovati poštene ljudi, ki so se kdaj v dobri veri izrekli za Kominform, in ki so ali pa neizbežno bodo sprevideli, da so bili na napačni poti.
Te metode pa predstavljajo samo znak obupa in propasti, lz-izražajo duševnost sleparja, ki Je bil prijet na slepariji in skuša sedaj z vsemi mogočimi Izgovori zmanjšati svojo krivdo. Zato pozivamo vse poštene slovenske ljudi, ki so se dali zavesti od politike Kominforma, naj se n* dajo še nadalje varati ln ustra hovati od teh bednih ln propa-lih duš, naj jasno in pogumno pogledajo resnici v oči, naj odločno pretrgajo s takšno reakcionarno in protidemokratično politiko Kominforma, naj naženejo čez prag te hlapce italijanskega šovinizma, če Jim še kdaj pridejo na vrata z namenom, da bi Jih še nadalje zavajali proti svojemu lastnemu interesu In prepričanju. Nihče naj se ne sramuje ln boji, če Je kdaj v dobri in pošteni veri šel tudi po napačni poti, sl danes to priznati. Le tako bo našel pravilno pot, pretrgal bo s strašno prevaro ter zopet stopil v vrste rešničnih borcev za narodno stvar, za mir, napredek in demokracijo.
svojo prisotnostjo motil miru v državi. Državni odbor splošne zveze dela je sklenil da morajo biti delavci pripravljeni takoj začeti splošno st.avko, čim bodo okoliščine to zahtevale.
Liberalci so potrdili, da se ne strinjajo s stališčem socialistov v zvezi »s fizično prisotnostjo kralja«. Prvak socialistične stranke Motz pa je izjavil, da bo v petek dal Van Zeelandu dokončni odgovor glede sodelovanja socialistov v vladi.
Krščansko socialna skupina v senatu pa je sklenila poslati predsedniku senata pismo, v katerem bo zahtevala, naj čim-prej skličejo obe zbornici, da bosta izglasovali kraljev povratek Drugače pa niso v belgijski krizi nastopili nobeni novi dogodki.
Medtem pa je delavstvo v Antverpnu začelo z odločno borbo proti kompromisu in mahinacijam vseh treh belgijskih
strank z zvezi s kraljevim povratkom in z izkrcanjem ame riškega orožja, katerega pričakujejo prihodnje dni v luki. V Antverpnu stavka 12 tisoč pristaniških težakov in drugih 2000 pristaniških delavcev Orožniki v popolni bojni opremi so obdali pristanišče, ki je popolnoma paralizirano, saj so se stavki pridružili tudi delavci na vlačilcih in delavci pri zapornicah v doke. Zaradi stavke je blokiranih v pristanišču 109 ladij. Tudi položaj v mestu je precej napet. To priznavajo same oblasti. Policijo kroži po cestah, razglasi ps prepovedujejo zbiranje ljudi v gručah, ki štejejo več kot a oseb. Glasilo KP «Drapeau Rouge« navaja razloge stavko, ki so^ protest proti prevelikemu odpuščanju z dela, zahteva po znižanju dohodninskega davka izboljšanje mezd, posebna do-
klada v primeru nesreče na delu, protest proti kraljevemu povratku in pa proti izkrcanju ameriškega orožja.
BUDIMPEŠTA 26. — Predsednik Prezidija ljudske republike Madžarske Szakasits je poslal predsedniku parlamenta pismo, v katerem sporoča, da je sklenil podati ostavko na svoj položaj in to zaradi zdravstvenih vzrokov. Vest o ostavki Szakasitsa je izzvala precejšnje presenečenje. Znano je sicer bilo, da je bil Szakasits bolan, saj je 8. marca tisk poročal, da je bolnega predsednika obiskal Rakosi. Toda ker je Szakasits prisostvoval velikim svečanostim 3. in 4. aprila ob priliki obletnice osvoboditve in se je celo 18. aprila udeležil sestanka državnega odbora madžarskih pristašev za mir, nihče ni pričakoval ostavke iz zdravstvenih razlogov Madžarski tisk objavlja danes le kratka uradna poročila o o-stavki.
Ljudska fronta. y kateri so vse politične stranke in množične organizacije, je sklenila predlagati Aleksandra Ronaija ministra za zunanjo trgovino, za kandidata na predsedniško mesto.
Szakasits It bil izvoljen za predsednika Prezidija 2. avgusta 1948, ko je nadomestil Til-dyja, ki je bil kompromitiran v zadevi s svojim zetom Viktorjem Csornokijem, madžarskim poslanikom v Kairu krivim veleizdaje. Szakasits je vodja krila socialdemokratske stranke. Po združitvi te stran-• e * k°munističn0 Partijo junija 1948 pa je postal predsednik novo ustanovljene stranke delavcev.
z obsojanjem volitev samih, pred javnostjo prikritij
Poglejmo, zakaj oni obsojajo volitve v Istrskem okrožjul
V omenjeni izjavi trdijo predvsem — prav po nepotrebnem — tisto, kar je poudaril na tiskovni konferenci pred volitvami že predstavnik Vojne uprave Jugoslovanske armade da gre namreč za navadne upravne volitve. Cernu to ponovno poudarjanje s strani Indipendentistov? Najbrž zato, ker je to dejstvo poudaril klerofašistični «Giornale di Trie-ste», ki — kot se zdi — indipen* dentistom služi za zgled...
Druga trditev glede dajanja na vpogled volivnih imenikov enostavno ni točna In so jo indipendentisti prepisali prav tako iz klerofašističih glasil.
Prav tako so indipendentisti prepisali iz klerofašističnih in kominformističnih glasil zatrjevanje glede preprečevanja vo-livne svobode namesto da bi poudarili teroristične poskuse klerofašističnih in komtnformistič-nih škvader, 'ki so hotele zlasti Italijanskemu delu volivnih u-pravičencev na vsak način pre-prečiti izvajanje volivne pravice ter da kljub terorističnim metodam omenjene škvadre v tem niso uspele. Tudi s tem so se indipendentisti postavili dejansko na strah italijanskih iredentistov in jih podprli pri dosegi njihovih imperialističnih ciljev.
Isto velja za zatrjevanje o «škodah na stvareh ln nasilju nad osebami« ter «napadu na britanske dopisnike«. Resnično stanje glede obojnega je bilo podano v uradni izjavi tiskovnega urada VUJA-e, ki je bila objavljena v dnevnem časopisju In ki jo Indipendentisti prav gotovo dobro poznajo. Ce kljub temu še vedno govorijo ,o «škodi in nasilju«, s tem ponovno dokazujejo, da hočejo z lažnimi trditvami podpreti klerofašistično in kominformistično gonjo laži, u-prizorjeno v edinem cilju dosege ponovnega zasužnjenja naših krajev v klerofašistični Italiji.
Spričo takšnih lažnivih trditev je logično tudi zaključek izjave takšen, kakršne so trditve, iz katerih je izveden in ne more služitj drugemu kot omenjenim -ciljem italijanskega cunjastega imperializma.
Zato je tudi naš zaključek glede ciljev politike tržaških indipendentistov zlasti po omenjeni izjavi ta, da so se tržaški indipendentisti z obsodbo volitev v Istrskem okrožju, obsodbi, ki sloni na lažnih trditvah, postavili na stran italijanskega cunjastega imperializma in politike, ki hoče uresničiti njegove cilje. Vse ostalo indipendentistično brbljanje proti italijanskemu iredentizmu in imperializmu se Je pokazalo torej kot golo zavarava-nje tržaškega ljudstva in indipendentisti so si zašlu&li izredno pohvalo vse protiljudske fronte, od demokristjanov preko kominformistov pa do fašističnega MSI.
Zato njihova omenjena Izjava ni le zgolj znak njihove politične slabosti in pomanjkanja pri. Stašev v Istrskem okrožju, temveč dejanska podpora tistih, ki hočejo naše kraje ponovno vrečt v žrelo klerofašistične sužnosti.
icionalni prvomajski lelovadni naslop bo na Stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu
Pokažimo, da Okrepimo
smo odločeni obnoviti moč in borbenost naših slavnih množičnih antifašističnih organizacij, ki so prestale veliko preizkušnjo antifašistične vojne • Sloi/ansko-italijansko antiiašisticmu unijo, Usi/ohotUlno Irmiln, organizacijo antifašističnih žena in mladih antifašistov!
Skrunilci
spomina
25. a
Predvčerajšnjim je Italijan
iprila |{
sko demokratično ljudstvo praznovalo peto obletnico vstaje v Severni Italiji. Ta datum pomeni za italijanske demokrate spomin, ko so dokončno vrgli s Svojih ramen težo suženjstva, ki jim jo je naložil okupator ob sodelovanju hlapcev,	izdajalcev italijanskega
ljudstva, ljudi, ki se niso mogli sprijazniti z mislijo, da bo fašizem vendarle premagan. Res je sicer, da italijansko demokratično ljudstvo ni, imelo takih prekaljenih voditeljev, ki bi ga znali povesti v pravo in odločilno borbo v času, ko so bili že tudi dani ugodni pogoji, da bi se potek osvoboditve Italije razvijal na drugačen način, ki bi mogoče bolj odločno vplival na nadaljevanje vojne in ki bi dal italijanskemu ljud stvu več moralne osnove za pogajanja ob koncu vojrie. Medtem ko je slovensko ljudstvo že štiri leta prej osnovalo svojo borbeno organizacijo za osvoboditev izpod fašizma in Za narodno osvoboditev sploh, so bili med italijanskim ljudstvom tedaj le redki, ki so mislili na možnost padca fašizma. Seveda nosijo veliko odgovornost za to ljudje, ki bi bili morali ljudstvu stalno kazati na nujnost borbe proti fašizmu in'ki bi morali tudi ljudstvo pripraviti na tisti trenutek.
Italijanske demokratične množice je našel nepripravljene tako 25. julij kot 8. september J 943. Nemški okupator zato ni imel posebno težkega dela, z lasti ko mu je ostalo še dovoli «zvestih». Treba je bil0 še dveh let trpljenja, morale so priti tuje vojske visoko v Padsko nižino, da j? bilo možno izdati povelje za splošno vstajo. Ta dan, 25. »prit 1945, je pomenil temeljit obračun s fašisti, ki so takrat — žal ne vsi — poplačali svoje hudobije.
Cepnav ta datum in ta vstaja ne prizadevata niti Trsta niti njegove daljne okolice, se vendar ta obletnica proslavlja tudi v Trstu. Seveda v Trstu proslavljajo tudi tisti, ki so se borili proti borcem za svobodo, ljudje, ki so do zadnjega podpirali okupatorja. To obletnico izrabljajo za proslavljanje mrtvih, ki so padli na bojiščih, kjer se je vodila borba proti antifašističnim borcem, oziroma na bojiščih imperialistične . po fašizmu narekovane vojni: v Abesiniji, v Španiji, Grčiji, v raznih krajih Jugoslavije.
Nič čudnega ni :orej, če so temu primerni tudi oficielni govori. Iz teh govorov ne diha tisti duh, ki je vodil vse resnične borce za svobodo, ki so vedeli, da je prava svoboda le tam, kjer ni zasužnjevanja drugih narodnosti. Pač pa veje iz teh govorov najostrejii veter šovinističnega sovraštva in blaznega imperialističnega pohlepa. Tako je predvčerajšnjim v »spominskem parku» pri Sv. Justu govoril prof. Palutan, ki je dokazal, da je v njem — in v toliko drugih — še vedno živ d’annunzijevsko - avanturistično - fašistovski duh. Govoril je o nagrobnikih iz surovega kra-škega kamna, ki »nas sporni njajo na Pulo, Reko in Zadar in druga mesta in vasi v Istri, ki sedaj ječijo pod tujčevo peto«. Navajamo le besede, ne da bi jih komentirali, kajti pri nas si o njih že vsak otrok zna napraviti pravilen komentar. Namesto da bi ti ljudje, ki se izdajajo za poklicane, da uradno proslavljajo obletnico ' !’•>. aprila, mislili raje na to, kako je bilo italijansko ljudstvo v De Gasperijevi republiki v dobršni merj opeharjeno za to, za kar je dalo tudi številne žrtve, pi jim blodijo pred očmi blazne ideje «o nadaljevanju borbe za enotnost vse Julijske Benečije«. Ker je Julijska Benečija obstajala samo pod fašizmom, je torej razvidno, da ti «Cezarji« mislijo ne le na Zadar in Reko, ampak tudi na Postojno, Idrijo itd. (Ni še dolgo tega, kar je »Messaggero Venetov pisal, da je bil Bovec še pred 100 leti ves italijanski, a so ga potem nasilno poslovenili).
Pravo onečaščanje 25. aprila pomenijo besede: «Združimo se vsi v duhu odporniškega gibanja. ,/Pravico in svobodo za Julijsko Benečijo" je naše oe-slo. In naprej, vedno naprej, s pogledom uprtim na Kvar-ner in na Julijske Alpe.« Taka vojnohujskaška gesla so prinesla italijanskemu ljudstvu nešteto nesreč, a vendar se še najdejo ljudje, ki si upajo zavajati v nove nesreče. Pozabljajo namreč, da ob Kvarneru in pod Julijskimi Aloami živi svobodno ljudstv-o, ki mu te svobode ni nihče na krožniku prinesel. Priborilo si jo je v težki borbi po 25letnem trpljenju pod fašizmom. In kdor misli, da se bo lahko bližal temu ljudstvu z imperialističnimi osvajalnimi nameni, bo lahko iutil, da zna tamkajšnje ljudstvo s fašisti še bolje obračunati, kot se je to zgodilo 25. aprila 1945 v Severni Italiji.
WOVA KRIVICA ZA VAŠE MLEKARICE
Sedaj naj še prosimo, da smemo delati to ar je naše opravilo in naš zaslužek, odkar pomnimo
Prejeli smo sledečo objavo:
Na področju tržaške občine je dopuščena že delj časa dostava mleka na dom po osebah. ki nimajo svoje trgovine za proda io mleka.
Ker menim, da je potrebno uporabiti primerne ukrepe, ki bodo omogočili pristojnim kontrolnim organom učinkovitejše nadzorstvo takega poslovanja, z. namenom, da se zatro morebitne zlorabe in kršitve obstoječih zdravstvenih in higienskih predpisov, zato na podlagi zakonske, uredbe z dne 9. maja 1929 it. 991 o higienskem pregledu mleka ter čl. 1 TU zdravstvene, zakonodaje Z dne 27. julija 1934 št. 1265 ODLOČAM:
Začenši s 15. majem 1950 do nadaljnjega obvestila morajo vse osebe, ki nimajo svoje trgovine za prodajo mleka in ki nameravajo mleko dostavljat* na dom m področju tržaške občine, imeti posebno dovoljenje ki ga izdaja občinski zdravstveni urad
Prizadeti morajo za to predložiti občinskemu uradu — ra zdravstvo in higieno — prošnjo, opremljeno z zdravniškim spričevalom v smislu čl. 262 T.U zdravstvene zakonodaje z dne 27. julija 1934 št. 1265. Dokazati morajo, da boao dobavljali mleko lastnih krav ali pa mleko krav s področja občine. kjer stalno prebivajo.
Za župana Visintin 1. r.
Prednje poročilo predstavlja pričetek ofenzive na naSe domače mlekarice, nedvomno v zvezi z načrtom Kcentraie za mleko«, ki ga je večina mestnega sveta spravila na zasedanje z namenom da ga uspravi skozi« po svojih željah. Čudnu je, da so se gospodje komaj sedaj spomnili na higienske in zdravstvene predpise, kakor da jih doslej ni bilo. Vsakdo bo takoj razumel, da ne gre za nikakšne prestopke in zldr&be, ker bi bila oblast glede tega nedvomno že prej nastopila, ce bi resnično obstajali. Treba pa Je vreči v javnosti naše mlekarice v slabo luč. da bi postal 1 predlog za centralo mleka bolj j popularen. To taktiko so upo-1 rabljali že tudi pri drugih'
ukrepih ne nazadnje pri povišanju tarif za vodo, plin in elektriko, ko se je poprej ‘govorilo o pomanjkanju tega. o težavah z dobaviteljem plina (iILVA»-a itd. Prebivalstvo je hlagodati leh poviškov občutilo šele ta mesec, ko je prejelo ogromne račune ACEGAT-a in sc drenjalo pri njegovi blagajni zaradi podaljšanja plačilnih rokov. Vprašanje centrale za mleko prav tako ne bo rešilo zadeve z njene edinole praktične in važne strani, namreč ce- [ ne. Dogodilo se bo le to, da j bodo naši kmetovalci, ki so! doslej že desetletja oddajali■ Svojim stalnim strankam mleko |
po primerni ceni, dobivali namesto okrog 70.— lir za liter kaker doslej, morda kakih 42.— ostalo pa bo šlo za »režijo« nove centrale.
Glede gornjega županovega dopisa moramo najodločneje protestirati. Smešno je zahtevati od mlekaric posebna dovoljenja za prodajo, ki jo vrše že desetletja — in tako Je po vseh mestih, ne le v Trstu — in so sl torej že pridobile to pravico. Tem bolj je smešno zahtevati, da se obračajo s prošnjami ha tukajšnje urade. Kvečjemu bi smeli zahtevati potrdilo domače t. j. okoliSke občine, da je dotični res producent mleka, ne
pa prekupčevalec. Nujno je, da v zadevo posežejo župani okoliških občin, prizadeti kmetovalci pa naj jih na to takoj opozore in zahtevajo, da v zadevi intervenirajo. Na vsak način pa treba s tako in podobnimi šikanami prenehati, najmanj dotlej dokler bi ev. centrala zares začela poslovati. Tržaška občina ima prvo dolžnost pomagati svojim bližnjim občinam istega teritorija, ne pa podpirati špekulacijo raznih tvrdk od zunaj, na kar praktično meri gornji županov poziv. Beseda imajo sedaj interesenti in občinski sveti okoliških občin!
Lažno poročanje Komi n for mističnih agentk
MFDŽ ne pozna problematike Trsta
zalo lahko naseda kominlormovski liniji blatenja jugoslovanske oooe STB-ja
Našim ženam je dobro poznana važnost in vloga MDF2 v demokratičnem gibanju ter svetli cilji miru in demokracije, ki si jih je ta organizacija zadala ob svoji ustanovitvi. Toda na dejstvih so imele prili. ko, da so se že neštetokrat prepričale, kako se je ta organizacija odvrnila od teh svetlih ciljev zoližanja med narodi in napredka človeštva, odkar njeno vodstvo služi le ozkim interesom kominformizina in sovjetskega državnega šovinizma in hegemonije.
Pismo, ki ga objavlja včeraj tržaška stran «L’Unita», jn ki ga je vodstvo federacije naslovilo tisti ASIZ2, ki so jo tržaške kominformistične agentke že zdavraj zavrgle med nepotrebno šaro in bi j0 tud; najrajši pokopale, če bi ne bilo zanje oportuno., da jo, pd časa do časa privlečejo na dan, ni drugega kot samo še en dokaz V celi vrsti dokazov.
Pa poglejmo, kaj pravi to pismo in o čem govori. Uganiti ni prav nič težko. O čem neki bi tudi govorilo kot o volitvah v jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja, ki so se
vršile «v ozračju terorja in represalij«. Tržaškemu kominfor. mističnemu vodstvu se je zdelo potrebno, da privleče ASIZ2
Maše žen« sn n«ul rud 11« pri pripravah za L maj
Nove številke prihajajo s terena, ki dokazujejo požrtvovalnost žena v prvomajskem tekmovanju. Kar nekam ljubosumne so nanje in najraje bi jih zamolčale, dokler ne bo tekmovanje zaključeno.
Kot slišimo, so se v Borštu dobro odrezale. Nabrale so 7 tisoč lir za prvomajske stroške, pridobile 26 novih naročnikov za »Primorski dnevnik« in vpisale 11 novih članov v OF. Prostovoljnih uč imajo do sedaj samo 12, toda sklenile so, da pojdejo danes na stadion, Zmaga za resnico jih podžiga k delu, od katerega ne bodo od-jenjale, dokler resnica ne bo prodrla v. poslednjo hišo v Borštu.
ke zaostale za drugimi! Štiri tisoč lir. je na pobranih listah, druge še krožijo.
Vidite, to je tisto drobno, toda važno delo, ki ga opravljajo naše žene, ki pa korainformi-ste tako boli, da bi ga najraje zabrisali, če bi mogli, a to se nc da. Preko tega dela ni mogoče. Ime tov. Stiblove Marije iz Rocola bo ostalo n. pr. v *rcih vseh naših mater. Sama je posadila 60 sadik na grobove padlih borcev, zato ker je 1. maj praznik, ki približuje ljudstvu tiste cilje, zaradi katerih so Padli,
Navodila telovadcem
1. Kakor vsako leto tako naj matere tudi letos sešije-jo deci, ki bo nastopila pri telovadbi 1. maja, copatke iz belega blaga.
2. Vsi telovadci in telovadke naj dvignejo obleke na okrajih.
3. Vsi telovadci, člani in članice, morajo biti v nedeljo ob 3. zjutraj na stadionu. Razpored prevoza bodo izvedeli na okraju.
4. Deca, ki bo nastopila na prvomajski prireditvi, mora biti v ponedeljek ob 8. zjutraj na stadionu. Razpored prevoza zve na okraju.
iz shrambe za starino in da navije svojo lajno ter v obliki lamentacije odpošlje svojo ogoljeno popevko v Pariz na tajništvo MDF2, saj tam verjamejo, karkoli jim napišejo, saj tam jim sploh ni do tega, da bi iskali dokazov. Cernu tudi, ko je pa tako najlepše. np stane namrrč ne truda ne časa ne Žrtev! «80 milijonov žrna članic MDF2 je z vami v borbi, ki jo bijete za enotnost Trsta«, pišejo. Ko bi teh 80 milijonov žena vedelo, kakšna je borba, ki jo že skoraj 2 leti bije ko-minformistična ženska agentura v Trstu, bi se zgrozilo nad njo. Zadostoval bi en sam pogled, na primer ,na komemoracijo talcev v Ulici Ghega, da bi se vsi ti milijoni žena z gnusom v duši odvrnili od tistih žena, ki nosijo polno krivdo, da se v Trstu razrašča šovinizem, da sj fašizem utira oot. k povratku.
To je tisto žarišče vojne, ki gn one brezvestno in brez vsakega čuta odgovornosti do otrok in bodečih pokolenj razpihujejo, Mi pa hočemo prija.
teljstvo med narodi, ki ima svoje temelje edino v njihovi enakopravnosti in neodvisnosti: hočemo sporazumno rešitev tržaškega vprašanja med jugoslovanskimi narodi in med italijanskim narodom, ker edino ona lahko utrdi demokratično fronto in prispeva k utrditvi miru. Ponovno in odkrito to izpovedujemo ter naglašamo. da stojimo trdno na začrtani poti prav zato, ker je edina mogoča in prava pot za ohranitev miru in za cčuvanje človeštva Pred grozotami nove vojne.
Naš ljudski rek pravi, da papir vse prenese. Dejstva pa so trdovratna. In prav zato se jih bojijo kot hudič žegnane včde in je zato kominformistom tu v Trstu in tistim v Parizu na sedežu MDF2 ljubše obrekovanje. Toda onih 80 milijonov žena bo vedno bolj in bolj terjalo resnico, ki bo postala tudi vedno bolj in bolj glasna in nedvomno je, da b0 nekega dne segla tudi do njih. Tedaj po postalo vsem očitno, kdo je podpira! imperialistično agrr-siio in se boril za njeno utelešenje.
i Tabor partizanov
in borcev IX. korpusa ob 6. obletnici ustanovitve „Tržaške brigade”
V soboto 6. in nedeljo 7. maja 1950 bo v Lokavcu pri Ce-povanu velik «Tabor partiza-hov«, katerega se Podo udeležili partizani in borci iz Trsta, jugoslovanske cone STO-ja in Slovčnije.
Ob tej priliki sc bomo ponovno sestali partizani in borci iz narodnoosvobodilne borbe, ki nas veže bratstvo; saj smo skupno prelivali kri ter se borili proti nacifašističnemu o kupatorju, ga premagali in spodili z naše zemlje.
Sestali s? bedo Slovenci in Italijani, borci, komandirji, komisarji, intendanti, kurirji, bolničarji, kuharji itd., ki so si že med borb o postali bratje, brez razlike na narodnost, brez razlike na čin in položaj, samo z enim ciljem:	boriti se za
boljšo bodočnost delovnega človeka.
Pohiteli bomo zopet v kraje, kjer smo preživljali težko borbo proti okupatorju. V teh krajih nam je poznana vsaka stezica, vsak kamen, vsaka vas in vsak hrib. Marsikdo je z svojo krvjo poškropil io trpečo zemljo in prispeval svoj delež. za osvoboditev. Obiskali bomo gozdove, varno zavetišče partizanov v NOB. Videli bomo nove strehe, nove hiše v vaseh, ki so bile požgane od fašistov. Sestali se bomo z starimi znanci, novimi ljudmi, zadrugarji. Videli bomo uspehe delovnega poleta kmečkega ljudstva na Primorskem v novi socialistični Jugoslaviji.
Skupno z tam živečimi ljudmi bomo obujali spomine na težko preživete dni, tam se bomo srečali s Lokavci, Cepovan-ci in drugimi. Prihiteli bodo iz Tribuše, Cerknega, Bača, Kanala, Vipavske doline in Brd.
Obnovilo se bo bratstvo, ki je prevevalo Primorsko med NOB. Začrtali si bcmo pot za nove podvige, v Jugoslaviji in jugoslovanski coni STO-ja za utrdited ljudske oblasti, tovariši iz Trsta pa za borbo proti imperializmu in šovinizmu.
Vsak udeleženec lega tabora partizanov bo odnesel lepe spo- i mine. ki jih bo preživel s svojimi bojnimi tovariši v teh partizanskih krajih.
KOLEDAR
(^ledaiidte - 'dCim- - IfLadio-
Četrtek 27. aprila
Peregrin, Raduna Sonce vzide ob 5.00, zatone ob 19.05. Dolžina dneva 14.05. Luna vzide ob 13.09, zatone ob 2.53.
Jutri petek 28. aprila
Pavel. Slavica
SPOMINSKI DNEVI
1895 se je rodil Marij Kogoj,
skladatelj, oče slovenska moderne glasbe.
1941 je bila na pobudo komunistične partije ustanovljena OF Slovenije, ki je povedla slovenski narod v svobodo.
1920 je umrl K. A. Timirjazev, veliki ruski prircdoslovec in revolucionar.
1949 je bilo zborovanje partizanskih invalidov v Portorožu.
OF
Sektor center OF vabi vse članstvo, da se udeleži spominskega večera po Umrlem slovenskem pisatelju Lovru Ku. harju - Prežihovemu Vorancu, ki bo jutri ob 20. uri v Ul. R. Manna 29.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo v Padričah
bo imelo sestanek članov jutri 28. t. m. ob 20 v društvenih prostorih. Na sporedu je predavanje o gospodarstvu s ski-optičnimi slikami, ki ga bo imel tov- prof. Benulič. — Vabimo članstvo, da se zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleži!
***
Prosvetno društvo v Sv. Križu vabi vse ljubitelje slovenske knjige na knjižno razstavo, ki bo odprta še danes od 18. ure dalje na društvenem sedežu. Na razstavi so knjige novejše izdaje in knjige Prešernove knjižnice. Vabljeni ste vsi. da si razstavo ogledate. *•»*
Pevski zbor «Slavko Škamperle« ima jutri, petek 28. t. m. pevsko vajo za sobotni nastop v radiu
Odbor prosvetnega društva v Barkovljah bo imel jutri 28. t. m. po pevski vaji kratko sejo. Naj nihče odbornikov ne manjka!
Prosvetno društvo v Sempo-laju bo imelo danes 27. t m. ob 20 na sedežu društva predavanje prof. Valerije Glavič o slovenski knjigi. Ob tej priliki bo odprta knjižna razstava slovenskih knjig starejše in novejše izdaje. Člani in ljubitelji knjig pridite polnoštevilno!
Prosvetno društvo v Barkovljah bo imelo v soboto 29. t.-m. ob 20.30 kulturno prireditev v svojih prostorih v Frankolovem. Nastopili bodo pionirji z recitacijami in petjem, pevski duet solisti in društveni pevski zbor.
Barkovljani. v soboto vsi v društveni dom I
PD «Simon Jenko»
in «Vojka Šmuc»
priredita jutri 28. t. m. ob 20 , v Ul. Ruggero Manr.a 29 spo-Ubcnizbor frosvetnega, društva, «lvan LankaF» \ minski večer, posvečen spomi-
' nu pred kratkim umrlega slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Vorariča. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
V-Skoriklji so žene pripomogle k ustanovitvi pionirske družine, ki šteje za začetek 27 članov, toda prišli bodo še drugi: to je naloga, ki so si jo Dostavile.
Kaj pa v Plavjah? Do nedavnega so tam nabrale 8150 lir in 20 kg živeža. ((Primorskemu dnevniku« so pridobile 18 novih naročnikov in 25 »Ljudskemu tedniku«. K telovadbi je na novo vpisalo 18 mladink. 7 mladincev in 17 pionirjev.
Tudi pri Sv. Ivanu delajo. Kako pa bi tudi Svetoivančan-
V
Cislilci min nadaljujejo
z uničevanjem nevarnega oroz|a
Vsakovrstno iz zadnje vojne pozabljeno orožje ter razstrelivo se zbira v rokah čistilcev min. ki imajo od dneva, ko je bilo prebivalstvo cone A Tržaškega ozemlja pozvano na sodelovanje, vedno več dela. Tako so nedavno zopet čistilci min razstrelili ali drugače onemogočili sledeče orožje in razstrelivo: 138 topniških izstrelkov 77 mm, 107 ročnih bomb. 6 min, 1 panzerfaust, 5 pušk, 4 topniške izstrelke 20 mm, 180 kg nabojev in 3 protitankovske izstrelke 37 mm-
Od 5. marca letos naprej pa so čistilci min v miljskem okraju razstrelili ali onemogočili 74 ročnih bomb, eno 500 >kg težko letalsko bombo, 161 kg raznih nabojev, 47 velikih bomb, 23 protitankovskih izstrelkov, 12 možnarskih izstrelkov, 808 granat različnega kalibra ter veliko število drugega orožja in razstreliva.
S prostovoljnega dela
■
Na stadionu je kakor v mravljišču. Ta s krampom, oni z lopato. Nadaljujejo delo pr: tribunah, drugod odstranjujejo material in ga prevažajo drugam, kjer je potreben. V ospredju razkazuje svoje mišice Poldo iz Barkovelj; zdi se, da mu je samokolnica prelahka... Deca se pripravlja za telovadni nastop. Vsi si prizadevajo za čim lepši uspeh prvomajske proslave.
PRODAJA VŽIGALNIKOV NA BRITANSKO-AMERISKEM PODROČJU
TRST, 26. (AIS) — Nedavno
podpisani ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 76 povišuje kazni za tihotapstvo vžigalnikov in pristojbine za dovoljenje prodajanja ir.' izdelovanja vžigalnikov na britansko-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz določa razne kazni in globe za kršilce tega ukaza. Pristojbine za prodajo ir.' tzcielovanje vžigalnikov se določajo na 25.000 in 2.500 lir Ukaz štev. 76 stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave.
Industrijsko pristanišče
v Žavljah
TRST, 26. (PIO) — Ukaz št. 75 proglaša industrijsko področje v Zavljah za javno koristno in objavlja, da bodo pričeli z razlastitvami na tem področju v 60 dneh in da bodo dela r.a industrijskem področju v Zavljah dovršena do 31. decembra 1958. Splošni načrt in izvleček poročila o delih je položen pri oddelku ZVU za pravne zadeve, kjer ga lahko vse prizadete osebe pogledajo. Ukaz št. 75 stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave z učinkom od 21. maja 1949.
Ob številni udeležbi članstva, zastopnikov bratskih društev, predstavnikov SHPZ, SNG in OF je sinoči polagalo račune o enoletnem delu šentjakobsko Prosvetno društvo «Ivan Cankar ».
Skozi vsa poročila načelnikov posameznih oddelkov .se vleče kakor rdeča nit skrb zaradi društvenih prostorov, na čemer šepa to marljivo društvo že od svoje ustanovitve. Ni torej čuda, ako je s tem onemogočena zadovoljiva izvedba zastavljenega programa m uresničitev vseh onih želja in teženj, ki jih goji članstvo in odbor posebej. Ž ustanovitvijo dramske družine, tamburaške-ga odseka in šahovskega odseka poleg močnega in upoštevanega pevskega zbora je imelo druittui vsekakor namen delati in napredovati na vseh področjih kulture in prosvete, čim bi si moglo privoščiti primerno streho.
V takšnih razmerah se je tudi letos pokazal kot najaktivnejši moški zbor, la z uspehom nastopa doma in nemalokrat tudi v Jugoslaviji in Istrskem o-krožju. Občuti se le pomanjkanje mladih moči, ki se nikakor nočejo odločiti, da bi povečali pevske vrste zbora in končno misliti tudi na to, da bo treba prej ali slej nadomestiti starejše pevce. Iz izjav nekaterih pevcev pa smo mogli posneti, da se kljub vsem težavam ravno zbor ne bo dal zlepa ugnati, zavedajoč se, da predstavlja jedro, okrog katerega se vrti t-se društveno življenje.
Predstavnik SHPZ je ob tej priliki zagotovil prisotnim da SHPZ ni pozabila na težave, s katerimi se mora boriti šentjakobsko društvo in da bo na vsak način skušala v najkrajšem času preskrbeti primerne prostore. Kajti Prosvetno društvo »lvan Cankar«, ki predstavlja delavsko in proletarsko kulturno društvo, rte sme šibiti svojih vrst, marveč jih mora še okrepiti.
Po pozdravnih govorih zastopnikov ostalih tržaških slovenskih društev so si člani iz-
volili nov odbor, v katerem bo več mladih sil, med njimi tov. Mesesnel, ki ga je zbor navdušeno pozdravil kot novega predsednika.
Zaključek zborovanja je du-haprisotno izrabil načelnik pevskega zbora, ki jc namesto slučajnosti podtaknil zboroval-cem klobukt v katerem se je spričo pravkaršnjih tožb zaradi društvenih prostorov nabralo res lepo število stotakov.
Otvoritev društvene knjižnice
in predavanje v Skednju
Prosvetno društvo v Skednju priredi jutri 28. t. m. ob "20 na sedežu društva pod župniščem (pri Bordonu) prosvetr.o predavanje, ki ga bo' imela tov-prof. Nada Rupel. Istočasno bo tudi otvoritev društvene knjižnice. ki se je znatno povečala z nad 100 knjigami.
Vabimo člane k številni udeležbi !	Odbor.
Vpisovanje v novi slovenski otroški vrtec nri Sv. Ani
Danes 27. t.m. od 9. ure dalje bo ravnateljstvo osnovne šole pri Sv. Ani vpisovalo otroke v nov slovenski otroški vrtec, ki bo pri Sv. Ani. Vabimo starše, da vpišejo svoje otroke!
OBVESTILO
združenji
Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu člena 7. pravil zborovanja strokovnih skupščin zaradi izvolitve novih strokovnih odborov in za obravnavanje perečih vprašanj posameznih strok. Skupščine, ki se jih smejo udeležiti člani dotične stroke, bodo v uradnih prostorih SGZ v Trstu Ul. F. Filzi 10-1. v naslednjem redu: danes 27. aprila ob 15. uri stroka finančnikov;
danes 27. aprila ob 20. uri stroka veletrgovcev;
jutri 28. aprila ob 20. uri zadružna stroka;
v torek 2. maja ob 15. uri stroka gostilničarjev;
v torek 2. maja ob 20. uri stroka jestvinarjev;
v sredo 3. maja ob 14.30. uri stroka pekov;
v sredo 3. maja ob 20. uri stroka maloprodajalcev;
v četrtek 4, maja ob 15. uri stroka prometnikov;
v četrtek 4. maja ob 20. uri stroka prodajalcev kuriva;
v petek 5. maja ob 17. uri stroka mesarjev;
v petek 5. maja ob 20. uri stroka obrtnikov.
Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. j. ob določeni uri je potrebna navzočnost vsaj polovice članov stroke. Ce bi skup ščina ne bila sklepčna v prvem sklicanju, bo sklepčna eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih. Odsotne člane lahko zastopajo drugi člani, katerim morajo dati za to pismeno pooblastilo; vendar ne sme imeti noben pooblaščenec več kot pet pooblastil.	Tajništvo
OBVESTILO STARSEM
Kakor vsako leto tako naj matere tudi letos sešijejo deci, ki bo nastopila na telovadbi 1. maja, copatke.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dr.e 25. in 26. aprila 15)50 se je v Trštu rodilo 12 otrok,
umrlo je.. 17.., nsab,—porok pa.
je bilo 9.
Poročili so se: dninar Arman-do Schender in tipografka Lilijana Martini, šofer Peter Bo-nazza in babica Zofija Mahnič, strojnik Ivan Palomba ir.' uradnica Lidija Blašina. podčastnik CP Oleandre Moscheni in šivilja Veneranda Fortunato, kuhar Karlo Rusijan ir.' šivilja Marija Rusijan, kolar Oton Zambon in gospodinja Lilijana Mandič, mehanik Ivan Lestingi in šivilja Esterir.a Abatangelo, narednik ameriške vojske Douglas Kelly in uradnica Lilijana Ma-linar. uradnik Fausto Torresa-ni in uradnica Sonja Latkc
Umrli so: 67-letni Karlo Romano Mir.igutti. 84-letna Agata Ploner. vd. Jenisch. 83-letni Avgust Buda. 73-letna Frančiška Gerk. vd. Pietron. 82-letni -Josip Dossi. 48-letna Onorina Onestir.ghel. vd. Fantoni, 68-letna Magdalena Traversa, vd. Petarin, 59-letni Angel Giardi-na, 76-letna Ana Rosenbluelh. vd. Mandelberg, 59-letni Ar.ton Vecchiet 89-letna Marija Tomič. vd. Lorenzini, 64-letna Al-feria Alfieri. por. Serti. 82-let-na Antonija Ragusin. 56-!etni Anton Stranieri, 1 dan stari Pavel Fegitz.
Zločin v Ul. Capitelli
še vedno zavit v popolno temo
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7200-7250, papirnati šterling 1570-1600, dolar 633-638, telegrafski dolar 640, švicarski frank 149-150, 100 francoskih frankov 178-180, avstrijski šiling 22-Ž3, zlato 830.
Umor, ki ga je policija odkrila predvčerajšnjim proti večeru v Ul. Capitelli 4, kjer so ngznani zločinci umorili 55-Ir.tno prodajalko cunj Fabjančič Katarino, je še vedno zavit v najgostejšo meglo. Člani letečega oddelka civilne policije pod vodstvom znanega inšpektorja Štefanija so od predvčerajšnjim naprej mrzlično na delu. Zaslišali so že tudi več sumljivih tipov, vendar pa do sedaj vsa zasliševanja niso prinesla nobene razjasnitve v tem zagonetnem umoru. Med zasli-šanci je bila tudi umorjenkina sestra Vincenca, s katero se je baje po pripovedovanju-prebivalcev hiše, kjer se je zločin dogodil, pokojnica večkrat skregala.
Obe sestri sta bili po istem pripovedovanju veliki čudakinji. Bavili »ta se r- nabiranjem in prodajanjem starih cunj in drugih odpadkov. Tudi njuna soba je bila tjolj podobna smetišču kot pa človeškemu prebivališču. V njej ni bilo nobenega pohištva. Vsa oprema, ki je bila v njej, je bila sestavljena iz stbrih cunj in drugih odpadkov, katere je, kakor smo že včeraj poročali, neznani zločinec zmetal na umorjenko tor jih zažgal, da bi tako zakril svoj zločin.
Pri natančnejši preiskavi so včeraj člani letečega oddelka civilne policije med vso to nesnago našli tudi majhno pečico za oglje. Sumijo, da je bila pokojnica umorjena prav s to pečico, predvsem še zaradi tega ker je bila vsa okrvavljena Seveda je. to samo domneva,
kot je domneva tudi, da je bila umerjena s pokrivačo, ki so jo našli že pri prvi preiskavi in ki je bila tudi vsa' okrvavljena.
Kljub mrzličnemu poizvedovanju s strani civilne policije Pa je zločin še vedno zavit v temo. to še posebno zaradi tega. ker policija'iz razumljivih vzrokov o poteku in uspehu svoje preiskave molči ter ne daje nobenih poročil. •
Veriga raznih nesreč
Včerajšnji dan >e bil za Tržačane zelo nesrečen, saj se je dogodila cela vrsta raznih nesreč, katero je ob 6.10 zjutraj otvoril tramvajski sprevodnik Mario Tortul iz Ul. Giuliani 23, ki si je pri manevriranju tramvajskih vozov verjetno zlomil podlahtnico desne roke. Kmalu za njim so pripeljali v glavno bolnišnico mehanika Rafaela Zanonija iz Pordenona, ki se je ponesrečil pri popravljanju nekega kamiona v vojašnici v Ul. Cujnano, s katerega je padel ter si razbil nosno kost.
Ob 9.35 je bila vrsta na 10-letnem Kiviju Viciniju. ki stanuje v Silosu. Njega So sprejeli na ortopedski oddelek tukajšnje bolnišnice s prognozo, da bo v 30 dneh zopet zdrav. Pri igranju s svojimi prijatelji ga je eden izmed njih med igranjem na 3 m visokem balkonč-ku tako močno sunil, da je izgubil ravnotežje ter padel na trda kamnita tla. Na ist,em od-delku so ob 12.45 zdravili 34-letnega železničarskega kretni-
čarja Sirotiča Avgusta iz Ul. San Lazzaro !. Pri premikanju vagonov v tovarni I]Va mu je roka po nesreči zašla med dva vagona, ki sta mu jo stisnila. Zdraviti se bo iVioral okrog 30 dni. Po prvi zdravniški pomoči je ponesrečenec lahko odšel ddmov.
Avtomobil jo je podrl
Včeraj yb 14.15 se j(. na Garibaldijevem Imrzu dogodila prometna nesreča, ki na steč o ni zahtevala hudih posledic. Ob zgoraj imenovani uri ie šla po Garibaldijevem korzu proti Trgu Stare mitnice 18-letnu Marija Majer s Klanca na Greto 4. Med hojo pa io po neprevidnosti stopila s pločnika na cesto prav v hipu, ko je mimo privozil neki angleški avtomobil ter -jo z vso silo pcdrl na tla. Isto vozilo je nato pone-srečenko takoj prepeljalo v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotoviti, dg ima Marija več poškodb p0 vsem telesu, ki pa -la srečo ni:io hudega značaja ter bo v 15 dneh zopet zdrava.
Gledališče Verdi
Nocoj ob 20.45 bo v gl«** lišču Verdi nastopila dram#3 skupina Besozzi - Marchio igrala delo U. Moruc®3 «Skandal Fredonard«.
,A<lria“ izleti
Opozarjamo vse izle^e,-M se prijavijo za obisk E.!,’,'
Ljubljane Bleda, Celja m1'
 mM
Ma-
ribora, kj bodo v mesecu j
l '	4	*	V
Podrobne informacije °aie tovalni urad «Adria-Exprej-1
29-2®
Ul. F. Severo 5, telefon .
Vpisovanje je podaljšan0 30. t. m.
Razstava slik
Lojzeta Spacala bo odprta do nedelje 30. L *
Opozarjamo vse 1 jubitel? umetnin, da je v =aleS. «Scorpione» odprta urD|! ška razstava tržaškega “ kaija LOJZETA SPACAL Umetnik, ki je znan po jih delih tako v Trstu k „ tudi v inozemstvu, zas*. vso pozornost in za*° vabljeni, da si to razsl ogledate.
NOČNA SLUŽBA:	1
Cedro. Trg Oberdan 2. tel.
^ cn HA-	~ 1____ TT1	/-•»Illia
in 62-74; Galeno, Ul. Giulb , te'. 96-252: Picciola, Ul. 0«»% tel. 90-207; Pizzul-Cigno!a.„v p-14, tel. 75-24; Serravalio,
vana 1, tel. '48-05: HaraWlLj Barkovljah in Nicoli v
imata stalno nočno službo.
Bi! RADIO
JUG0SL.C0NE TflSfj
(Oddaja na srednjih v
212.4 m ali 1412 W>
ČETRTEK 27. 4. 19511 f;.
6.30: Jutranja glasba: ročila v ital. in objava sp°. < 7.00: Napoved časa - P°*°
slov.; 7.15: Jutranja glasba, pri*
  . .
12.00: Operna glasba; --ljubljene melodije; 12.452 rgjft-
la v ital. in objava spore®; ,]«»-Napoved časa - poročila
13.15: Odlomki iz klavirskimi.) certov; 13.45: Našim ženam 'ujt
14,00: Orkestralna glasba; prf Pregled tiska v Ital.: 1Š.45-
gled tiska v slov.
17.30:	Politične akW35
(itak):	17.45:	Ritmična f jf
18.00: Samospevi za glas'J? vir; 18.20: Beethoven: S®1R št. 8 v F-duru op. 93: rnčila v hrvaščini; 19.00: interrr.ezzo; 19.15: Poročila'.t* 19.30: Poročila v slov.; pr
ka orkestralna glasba; 21 „ .-govori o jeziku (slov.); 29.;j# je Komorni zbor iz Trst*; us13' Radijski obzornik (slov.)-.cin' novitev OF; 21.15: Pester
la: Pester;poj ni spored; 22.00: Potovanja.jj!*; eialistični Jugoslaviji (ital” jj#
Dueti iz italijanskih operVjOT Plesna	glas.ba;	23.00: ,j(
vesti	v ital.:	23.05:. « sr
vesti v slov.: 23.10: Jutrij"' red; 23.15: Večerne melo01^
LJUBLJANA, MAitif^i rel. postaja A JDOVSCjfJ
H,
in
(Oddaja na valih 327,L 212,4; 202,1 in.) ČETRTEK 27. 4. 195°
8.00: Pesmi borbe in 27. april; 8.30:	OrkesteJ	„<<;
Ljubljane: 9: Petletka
11.00: Konceri Radia
12.30: Poročila; 12.40: , "Vi® zvoki: 13.00: Za pionirje- .JaK ček; 13.45: Želeli ste - P°ruM 15.00: Poročila:	15.10:
medigra; 15.15: Partizan^11 ^11 nik: 16.15: Izbor krajših.« m slovenske starejše in m jj)!
k
la
2
rature; 19.00: Poročila;
Ki
siovenske simfonične ZM 20.00: Marjan Natkovič-21.00:	Lahka narodna J*
21.30: Skladbe domačih a„, 22.00: Prenos poročil iai da: 22.15: Zabavna in Ple.jj ba; 23.30: Na 'novejša P°r
= KINO e
Rossetti, 16.30:	(dgraJle:;
igio«, C. Gable. Exeelsior. 15.30: «Včliki .Gregory, Pečk, Ava
Fenlce. 16.30: «Kako selP >jt$
Ameriko«, Macarlo. ^1
Filodrammalico. ,16.00. ^ vojni ženin«, G. Gran*
' ridan.	■'
*	ic«*’
Alabarda. , 15.00:	«Sfr .f
'Pečk, J! Wyman. d'3nr
-o
Garibaldi.' 15.00: «Me^ni' j/’
tov«, D. Farrar in,"'g -Ideale. 15."0 »Lcpotie*
■pa«, R. Srott. „coše>' a Impero. 15.20: «Moč U5 Jf Gcbbi.	jjtff
Italia. 16.00:	«Cudni " J,
nes«. Rej Skelton. ^ 9 »v Viale. 15.30: «Sahars»'.	,
Vittorio Veneto. l6, „,'0n. nevesta« Van J0'1" „:Jr
♦ „a i'
I Adua 16.00: »Krv»v
S
ž
Dve tatvinici
Včeraj dopoldne se je na glavni policijski postaji v Trstu zglasila Stepel Alma z Elizejskih polan 7 ter službujočemu policijskemu osebju prijavila latvinico, ki se je dogodila v njeno škodo. Neznani vlomilci so namreč iz njer.ega stanovanja odnesli 6000 lir vredno pečico na plin.
Popoldne pa je Ban Ivan iz Ul. Campanelle 279 prijavil tatvino 30.000 lir vredr.ega klopčiča bakrene žice, katero je neznani tat odnesel z njegovega polja.
Dolores Del Rio.
Giannl 'J ge" I $
V1;
3
Armcnia. 1
keborba«. Gianm ''ba g«' ' Azzurro. 15.30: «Z?°° Jf Kustcrja«. E. Flyh%0 po*
»!vi*deri* ifiOO:
Belvcdere 16.00: Pat O’ Hrien.
*	i j l iv***
Lumiere. 15.30:
za morilce«. „
»Ob merjii»._20.0(k,u(jn^ l) ttj.
Marconi.'‘ i5.30: “ tijrbi10?,;/ Marte Ivers«, ..L. E1 »
Helfim
vyck, Van n»--- vr(l ' Srott. „ prekUP-M Massimo. 16.00. «	,\.	0	gt
C. Gable. D.«Tak° Novo cine. 16-00	p/J
.ie noč».
oa St ur
Odeon. 16;fp«$o" In >^6 )• «R
sta«, A. Delom"-' _ |(1
Carla del popBnman .' Radio. 16.00: «R?T.,o h1
dova i B
Marron.	.p »»A-fii
Savona. 15.00. M;irila	,
razbojnikov«. Mar	Cl>('
John Hall	mori3*	^
Venezia. »žene
MonS' ,6.00: «k‘fi
3
J
i
§
Vittoria. iomr pj Vl'-,^Ue Clairc Tjevor. an
Sv vid. 16.00-Spencer Trac-r
Vsem, ki 50
-reh11
nji poti p'’sn
dra«°
Vijol«c0
se naj iskrene je z
družina * ■
— 3 —
27. aprila 1950
ŽIVEL 1. MAJ, DAN BORBE ZA DEMOKRACIJO IN MIR!
v
Člani S1/1II i/ izpulnjci/anju gospodarskega plana
HKJ
Južniča uredništva primorskega dnevnika v kopru . ulica c. battisti 30ia ■ i. ■ tel. 70
Samo kar čilega je, to obvelja!
Ulj
®»)a dopoldne ob 8 bodo naj-** za Klavni popoldanski Ob ti u
lijje	0 na Beivederu zbira-
ii	*elovadqcv in telovadk,
PoT° .0<tkorakali v povorki dion	ulicah mesta na sta-
ob	,er bo pričetek sporeda
Po
to D“iBObcdu okrc8 telovadišča i DriKt- 'Ia deca od 6 d0 10 let
it(PH ~ vajami. Za tem bo na-
R*i o*1'03 od 10 do 54 ,et z va" h t», e skupini bosta postavili
Sim 0va<iišče do 500 telovadcev (ij. 3 tolovadk. Pri tem pripoji, °- da pomeni nastop 1. v Santo delni nastop mladine »Tj a okraja in da bo mla-J Bujščine sodelovala s te-J^lini točkami pri posebni
B' »• maja v Bujah. Poleg V3 1
vasi združen s tehnični-.bikoča
le prevoz vse mladine
^'■“jcami, bo v juniju, kakor Rak športno telovadni na-®ladine iz vsega okrožja, 1;#etra“v°st bo letos nastop no-
*»i
tob moštev z lastnimi pro-
*,»»>*. ki bodo vsebovale U r,11 prehode, kateri so bistvena V° br* verbanju nogometa. »Ijji °S°metniki bodo nastopili H Cl. in mladinke iz koprske-Ijli .r.3»' Euih in drugih bo o-pri čemer bodo isva-
H|.	’ Hi
* mladinci proste vaje. ^naslednji točki - prikazu li v’ ~. boni(> gledali tek, sko-d, (»k lsint>, daljino in ob pali-kladiva \ ovirami, mete krogle, Itn,. 1 ge> kopja, boks in še
Pi0»irH°nne Pa“0ge'
'tteiiu	bodo	*e prei raz‘
bodo j S sv°jimi igrami, nakar Hrt,, Va»le dijakinje italijanske it v,lt nada'Jevalne šole ritmič-
>koij vlefenjem vrvi bo nastop Sta! Sojencev Pomorskega "“dju ®3 Pirana z vajami na Ntkj|m Prostimi vajami.
#t)ic n°vega bo tudi nastop
l^kah ter'*3* 1 vaJam' na
toloVjl>cred bosta zaključile Ju-bitj. nsl(a armada in narodna j I|m S Prostimi vajami.
P°sameznimi točkami bo Hk(Vjoje v raznih disciplinah Svetike, okoli 16.30 ure pa Poseben prikaz Ljudske z avioni.
ftll
Nekoč so imele samo klasične Atene svoj stadion, kjer se je grška mladina urila v bojevanju s kopjem, borbenih igrah, deklamirala in nastopala v dramskih zborih. — Kakor vso helensko kulturo, tako je tudi telesno vzgojo povzel in posnemal latinski Rim. Gradil je stadione — arene, toda te so bile kmalu središče ne plemenitega tekmovanja mladine v umetnosti in telesnih vajah, temveč prostor, kjer so vladajoči krogi in njihovi privržen ci dajali dučka svojim strastem, maščevalnosti. krvcprelitju Razpaljena množica se je naj. bolj razvnela tedaj, ko je imperator ali konzul dvignil v a-reni roko s palcem navzdol, kar je pomenilo gladiatorjevo smrt- Nepopisno veselje je zavladalo tedaj v areni v pričakovanju, da bo tekla kri.
Za nas Slovane je v dobi preporoda narodov preteklo stoletje pomenila češka Praga, s svojimi množičnimi telovadnimi nastopi uveljavljanje starega načela: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Praga je prva od slovanskih mest gradila tudi stadione, tedaj samo začasno.
Pri nas je bil O. Zupančič pred prvo svetovno vojno, ki je vzkliknil mladini besede: »Samo kar čilega je, to obvelja!« S tem je dejal, da jč potrebno v življenju narodov nekaj več kot samo životarenje, pohlevno prejemanje povelj, marveč, da je treba okrepiti telo z mišicami in duh oborožiti z znanjem!
To smo doživeli danes, to načelo uveljavlja naš današnji rod. V skladu s tem razvojem je sosednja nova Jugoslavija zgradila že številne nadvse lepe in ponosne stadione. Ni ga skoro mesteca, da ne bi imelo urejenega športnega in telovadnega igrišča in že vasi skr-
bijo, da ima mladina syoj prostor za telesno vzgojo.
Ljudska oblast je oskrbela Kopru dostojen in lep stadion, ki je že sedaj, ko še ni v celoti dograjen, v ponos mesta. V enoletni plan je vključila tudi razna dodatna dela. 2e prostor
m m i
Bilo je nekoliko oblačno in mračno sobotno popoldne, ko smo se v Piranu vkrcali na kamion, ki nas je odpeljal na srednješolsko tekmovanje. Kamion je odbrzel s 40 mladinci proti Kopru. Med potjo je zadonela vesela pesem in se razlegala čez njive in vinogra
pred stadionom je na novo j (je Taka smo v veselem raz-splaniran, na levo ob vhodu j položenju dospeli na cilj.
vzdolž zidne pregraje in ceste
■■ zagorelo
'Predvečer prvega maja
\ JUn<mji poudarek in pokidelavskega praznika
V°l!,a;° ri
ifc|0 ‘e bakle kresove
\ ?°BOreli
vasi. mesta in ki
na predvečer.
^°Pru v delu 1000
H
S	bodo	člani,	mno-
k	nesti	:•	spre-
boa0	ulicah,	V Izo■
parf.MU in Zvezc
.	800 bak	Sami	iZ~
20 kresoi,aJl ‘n Pripraviti višinah nad
mestom. Delavci v tovarnah pa bodo še posebej izdelali večje število bakel. V Strunjanu bodo vaščani sami izdelali 150 bakel, v Piranu pa je že napravljenih 500 in jih bodo izdelali še 500. V Sv. Petru je v delu 300 bakel, pripravljajo tudi dračje in grmovj? za 30 kresov. Člani SIAU v Šmarjah boclo napravili 300 bakel in 35 kresov. V Kortah 'je v delu 100 bakel in pripravljajo za 20 kredov.
Baklade bodo na predvečer praznika po vseh mestih in večjih vaseh.
Sestanek partizanov
Mestni odbor ZPP v Kopru vabi vse borce in aktiviste, da se udeležijo sestanka, ki bo danes ob 20. uri v menzi •Edili-ta». Prosimo za točnost!
pa so nasajena mlada drevesca. — Vhod na stadion je tudi nov, in sicer sezidan iz obdelanega kamna, tako da ima štiri odpr-tine. in sicer na sredini dve večji in ob straneh dve ožji. Stadion je sedaj na severni in vzhodni strani ograjen s zidom, medtem ko ima na južni in za-padni strani žično ograjo, ki se opira na betonske količe.
Tudi notranjost stadiona je precej predrugačena. Poleg tega, da je prostor za občinstvo zravnan, imamo letos novo leseno tribuno, ki pa stoji na podzidkih, zgrajenih iz opeke. Ob dela tribune loči v sredini ploščad, ki bo primerna ob večjih nastopih za godbe. Tribuna ima 5 stopnic,, tako da bo na njej ■> prostora za nekaj nad 1000 sedežev, odnosno nad 2000 stojišč. Glavna tribuna je zgrajena na severni strani, medtem ko imame sedaj na južni strani dolg zidni podstavek, visok za 2 stopnici. Tu bn prostora za najmanj 500 sede žev, odnosno 1000 stojišč.
Prav tako je na novo urejeno deset korakov široko tekali-šče okrog vsega notranjega dela stadiona, ki ima nove betonske robnike, tako da b^do ime li zlasti lahkoatleti pr: tekmah v teku vsem predpisom odgovarjajoč prostor.
Ce dodamo k tem tehničnim pogojem stadiona še njegovo lepo ozadje, ki sega s pcgledorc čez Tinjan do Slavnika in premeri vso pokrajino doli čez Marezige, Šmarje, do Sv. Marka in morja, potem moramo priznati da je koprsko igrišče že danes stadion, ki se lahko ponaša s stadioni drugih mnogo večjih mest. In ta stadion bo sprejel prvega maja našo mladino, ki bo proslavila praznik delovnega ljudstva vsega sveta.
V Kopru so nas sprejeli predstavniki mladine, s katerimi smo po kratkem razgovoru odšli v telovadnico. Splošno je bilo mnenje, da bo zmagal pri tekmi Pomorski tehnikum, kar se je pozneje pokazalo za pravilno. Izidi tekmovanja so pokazali premoč tovarišev tehni-kuma nad ostalimi šolami.
Nastop je pričel ob 14.30 s točko vlačenje vrvi- Ta je zelo navdušila gledalce, ki so vzpodbujali tovariše. Sodelovalo je pri tem več ekip, zmagalo pa je moštvo Pomorskega tehniku-ma. Po kratkem odmoru je sledila druga točka - skok v višino. Vse šole so tu prijavile po več tekmovalcev, tako da se je
merilo med seboj večje število atletov. Tudi tu je zmagal gojenec Pomorskega tehnikuma, ki je dosegel odličen uspeh, in sicer 153 cm.
Najzanimivejša točka sporeda je bila tekmovanje v odbojki, kjer je po hudi borbi zmagala šestoriča Pomorskega teh- | nikuma. Tudi y boksu, namiznem tenisu in v šahu je odnesla prvenstvo ekipa tehnikuma.
Med odmori so bile za razvedrilo razr.e šaljive točke, kot teh v vrečah, tek z jajci in kolesi. Tudi tu je bil prvi - član Pomorskega tehnikuma, ki je |
tek govor je zaključil z besedami: Vsi in vse za 1. maj !
• Sledila je podelitev pokala najboljši mladinski nogometni skupini, katerega si je priboril italijanski licej. Dijaki koprskega liceja so nato predvajali Šaljivo igro Poroka, za katero so bili nagrajeni z burnim ploskanjem.
Kar težko smo se ločili od koprskih tovarišev, s katerimi i smo v kratkem času navezali
tako tovariške stike. Poslavlja nja ni bilo ne konca ne kraja. Na povratku nas ni prav nič motil dež, ki je pršil na nas iz oblakov.
Dan Ljudske tehnike
zmagai razen v teku z jajci. Tečaj za šoferje - amaferje
kier se ie naspmii tpkmnvalcu !
kjer se je našemu tekmovalcu j razbilo jajce.
Tekmovanje je bilo zaključeno že v večernih urah. S pripravljenega odra je nato zadonela godba. Dijaki in dijakinje so se veselo zavrteli, na kar je pričela kulturna prireditev. Dijake je pozdravil tovariš od okrožnega odbora ZAM, ki je poudaril pomen tega srečanja, kateri služi kot priprava za 1. maj. Svoj kra-
Ob dnevu Ljudske tehnike, ki j bo v soboto 29. aprila, bo tudi pričetek tečaja za šoferje—amaterje. Tečaj bo v Kopru — Semedeli. Vsi oni, ki so se že prijavili, naj se zberejo k otvoritvi ob 17. uri popoldne pri Adriji. Prav tako so vabljeni tudi vsi ostali interesenti. Po otvoritvi se bo pričel redni pouk. Vsa ostala pojasnila se dobijo pri okrožnem odboru Ljudske tehnike v Kopru.
Okrožni odbor Ljudske tehnike
Pri izpolnjevanju enoletnega gospodarskega plana so člani SIAU prevzeli svoj del obveznosti in talko pokazali, da so pripravljeni vedno in povsod pomagati-ljudski oblasti y njenem prizadevanju za izboljša nje življenja. V naslednjem prinašamo nekaj delovnih uspe hov iz posameznih vasi in mest.
PUCE. Člani SIAU iz te vasi so v dobi od 1. januarja do 25. aprila napravili 2686 prostovoljnih ur. Pripravljali so kamenje in kopali jame za električne drogove. Pri prostovoljnem delu so se najbolj izkazali naslednji tovariši; Ambrožič Leopold, ki je napravil 58 ur, Mohorčič Jože! 42 ur, Pučer Andrej 31 ur. Breč Ivan 33 ur in Breč Jožef 29 ur.
V istem Času je bilo sedem množičnih in pet sestankov -SIAU z 80odstotno udeležbo, na katerih so obravnavali vsa organizacijska, kulturna, gospodarska in politična vprašanja.
BABICI. Tu so napravili skupno 151G ur pri gradnji hleva kmetske delovne zadruge. Najboljši pri prostovoljnem -delu so bili tov.: Babič Jožef, ki je napravil 71 ur, Bellina Oavdencij 47 ur, Babič Ivan -Santonel, ki je kljub visoki starosti 79 let napravil 30 ur prostovoljnega dela. Tem sledijo še Babič Marij, Beržan Karel,
Koren Lado, Olenik Vitko, Belič Jožef in Babič Franc, ki so napravil; p0 37 lir.
V IZOLI je 363 tovarišev napravilo 1594 ur pri gradnji delavskih hiš in pri cesti Ba-redi-Izola- Frontna brigada ima tu 80 članov. Najboljša sta tovariša Ulčigraj Bruno in Chic-Cn Egžaij.
V BOSAMARiNU je 11 to-variSev napravilo 142 ur pri pripravljanju kamenja tu zadružni dam.
Pri popravljanju cest, urejevanju vrtov in postavljanju slavolokov je 209 članov baze SIAU v PORTOROŽU napravilo 1900 prostovoljnih ur. Pri tem delu »o se posebno izkazali tovariši Požar Alojz, Pečar Lidija, Corsi Egidii jn Te-luri Mario PLANI SIAU V PIRANU so napravili 3374 prostovoljnih ur pri delih splošnega ljudskega značaja. Frontna brigada «Bo-nifaccio Antonio,, ima 15 članov. Največ prostovoljnih ur so napravili Radin Pavel, Pe-Ironio Alojz, Lav Pasčjuale, Sinkovič Lino in Cale Just. Skupno se je prostovoljnega dela udeležilo 260 tovarišev.
V MANZANU Jo napravili 669 ur. Frontna brigada šteje 40 članov. Najbolj so se pri delu izkazali Bonm Rudolf /v. lojz in Pavel.
ČLANI ‘SIAU V POBEGIH
so napravili pri gradnji zadružnega doma in pripravah za postavitev spomenika padlim borcem 1200 ur. Delalo je 250 tovarišev. Najboljši izmed teh so Pobega Benjamin, Bertok Sergij, Pečarič Avgust in Bertok Pavel
V BERTOKIH je l'4t članov SIAU napravilo 1209 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma.
PRI SV. ANTONII so pri gradnji zadružnega dojila napravili 1900 ur. Imajo frontno brigado, ki šteje 180 članov. Skupno je delalo 242 čanov SIAU. Najbolj so se pri delu izkazali Gregorič Jože, Ogrin Olga in Turk Viljem. V tem letu so zbrali tudi nekaj nad 38.000 din prostovoljnih prispevkov za gradnjo zadružnega doma.
Prav posebno so se Izkazali člani SIAU v TINJANU, ki so napravili 2643 prostovoljnih ur. pri pogozdovanju in popravljanju cest. Njihova frontna brigada ima 65 članov. Med prostovoljnimi delavci so se posebno izkazali tovariši Žerlv> Aleksander in Peter, Urbano Anton, Bizjak in Primožič Vinko.
V SERMINU je 50 članov SIAU napravilo 250 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Njihova frontna brigada šteje 20 članov.
rav in krepak naj bo rod!
SE PRIPRAVLJA NA PRVOMAJSKI NASTOP S PROSTIMI VAJAMI
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - U.; TEL. 11-32
Ob devetletnici ustanovitve OSVOBODILNE FROMTE
Demokratična fronta Slovencev naslednik tradicij Osvobodilne fronte
Danes teče deveto lato, odkar je bila v Ljubljani na pobudo Komunistične partije ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
Osvobodilna fronta je bila torej ustanovljena v dneh, ko so nemške in italijanske fa,-šistične horde preplavile slovensko zemljo in jo razkosale na posamezne «pokrajinen in «marfce». Njena naloga ni bila lahka. Morala je povesti slovenski narod na pol borbe proti okupatorju, Za njegov izgon s slovenske zemlje in za ureditev drugačnega življenja, v katerem ne bo delovnega človeka preganjala mučna skrb za jutrišnji dan.
To svojo zgodovinsko nalogo je Osvobodilna fronta častno izvršila, kajti dvignila je ves slovenski narod pod zastavo vseljudskega upora v borbo proti okupatorju. Združena ^ vrstah te vseljudske množične organizacije pod modrim vodstvom Komunistične partije Slovenije si je slovenski narod dobojeval tudi zlato svobodo, za katero je padlo na tisoče in tisoče najboljših sinou malega, toda pogumnega naroda.
Po vojni je čakala Osvobodilno fronto druga velika in nič manj težavna naloga, čakal a jo je mobilizacija množic za izvedbo gospodarskega petletnega načrta. Osvobodilna fronta kot množična organizacija slovenskega naroda je bila kos tudi tej svoji nalogi. Dosegla je spričo tolikšne razredne zavednosti in vdanosti, da se je ljudstvo soglasno in z navdušenjem vključilo v borbo za plan.
Vzporedno z razvojem borbe slovenskega ljudstva i? domovini se je razvijala tildi bobe zamejskih Slovencev, ki sc lete 1541 ječali pod pele fašizma. Tudi oni so s simpatijami spremljali borbo proti okupatorju ter postali prav kmalu tudi sami sestavni del te fronte, ki se je širila od Pohorja Pa Jo Gorjancev in od Prekmurja do
beneških gričev in k laških planot nad Tržaškim zalivom. Preko vse Slovenije je donel krik: Ven z okupatorjem’
Goriški Slovenci smo se enotni vključili v vrste O-svobodilne fronte in postali njeni aktivni borci. Po osvoboditvi smo nadaljevali' svojo borbo z »eZmanjšano upornostjo, s katero smo preganjali fašiste s položajev in bunkerjev. Toda zaradi imperialističnih spletk in požrešnimi apetitov nekaterih ljudi, ki niso hoteli videti naše borbe in naših zahtev ~ ne samo zahtev, ampak tudi naših pravic — sm0 bili deležni «dobrot» sovraštva, ki so ga ti ljudje vedno izkazovali do nas in ga izkazujejo še danes.
Po vs.opu v veljavo nepravičnega akta, kakršen je mirovna pogodba, smo bili gorički Slovenci potisnjeni pod oblast države, katere bivši režim je izkazoval do nas vedno samo sovraštvo in neprijazno lice. Bili smo zanje tujci in ljudje brez pravic
V novih pogojih življenja in borbe Slovencev, Se je iz-premenil tudi način življenja tako goričkih kakor beneških Slovencev. Ustanovljena je bila Demokratična fronta Slovencev v ,Italijii hi je postala tako naslednica tradicij narcdno-osvobodilne borbe in naslednica načel Osvobodilne fronte.
Zato je tudi danes Demokratična fronta Slovencev vseslovenska organizacija slovenskega naroda v tujini je borbena organizacija, ki’ se bon za pravice, ki jih m priznal niti fašizem niti sedanja italijanska vlada.
Ko danes teče deveta obletnica Osvobodilne fronte se obvezujemo, da boma nadalje vztrajali na načelih, ki jih je ta začrtala ob svoji ustanovitvi in ki so ogromno večino slovenskega naroda pri-
Spored športnih prireditev
na dan prvega maja
Na telovadišču p Scvodnjah bedo na dan 1. maja sledeče športne prireditve: ob 8.30:
Tek na 000 m - najmlajši: tik na 600 m - mladinke; tek na 100 m . mladinci; met krogle - mladinci; jnet diska - mladinci; tnet kopja - mladinci; fkojc jj. dojljinp - .mladinci; skok V daljino - najmlajši; škok v daljino - mladinke; skok v višino - mladinci; skek v. višino - najmlajši; skok v višino - mladinke.
Ob 13.30 nogometna tekma. Ob 14.30 kolesarska tekma z odhodom iz Sovodenj, skozi Gabrje, Doberdob. Jamlje, Standrež in s ciljem v Sovod-njah.
Po končani nogometni tekmi bo tek čez drn in strn: najmlaj-ši S00 m mladinke 600 .n, mladinci 3000 m. uo 16 govor o pomenu 1.
maja.
Ob 16.30 peuski koncert.
, Ob IS prosta zabava.
Na predvečer, in sicer v nedeljo. 30. aprila, na i se. po vseh vaseh pripravijo kresovi, ki naj zagorijo točno ob 20. uri.
Zmagovalec v lahki atletiki bo za nagr.ado prejel «ppka(. L mnjan.
Zmagovalec tekme čez drn in strn pa dobi prehodni mladinski pekai, ki si ga je lansko leto osvojil mladinski krožek	iz
Standreža.
Razbeljeno železo mu je padlo na nogo
V livarr.i SAFOG je včeraj padel kos razbeljenega železa na nogo 20-letnemu delavcu De Rosa Aldu. Delavca je rešilni voz Zelenega križa odpeljal v občinsko bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da je dobil težje opekline. Zdraviti se bo moral mesec dni.
Prevozi na proslavo 1. maja v Sovodnjali
ODHOD
iz JAMELJ ob 7.30, popoldne pa ob 12.30; iz DOBERDOBA ob 7.45, popoldne pa ob 12.45; iz POLJAN ob 7.55, popo dne pa ob 12.55; iz DOLA (Devetaki) ob 8.05, popoldne pa ob 13.05.
Gornji, dei v^ji bi lahko počakal pri Bonetih ob 7.20, popoldne pa ob 12.20.
Najmlajši, ki bi se udeležili dopoldanskih tekem, se bodo lahko vrnili domov z avtobusom, ki bo vozil v prvih popoldanskih urah.
Večerni urnik odhoda 'avtobusov, bo javljen po zvočniku na igrišču.
Pomlad ali jesen ?
Okoli štirinajst dni je minilo odkar našim očem skoraj ni bilo dano, da bi videle sonce, ki darj za dnem kroži nad na-
IZPRED SODIŠČA
Nepremišljena dejanja družinskega očeta
Zena 47ietnega Gorkiča Dominika iz Ul. Baiamonti št. 6 in njena 8 let stara hčerka sta se letošnjo zimo ves čas hranili v menzi za reveže, ki že več desetletij posluje pred kuhinjo ka-pucinarjev v Kapucinski ulici. Ves zimski čas sta bili primorani čakati opoldne in zvečer na skodelico juhe in trepetat, na kamnitih stopnicah. Takega bednega življenja matere in hčerke je bil kriv oče Gorkič, ki. ju je pustil brez vsakih . materialnih rredstev.
Pred časom sc je Gorkič ponesrečil na delu in po nesreči mu je vid znatno opešal; tako, da so ga pristojni krogi priznali za nesposobnega za delo in mu naka-
zali invalidsko pokojnino v zne-vedla do zaželenega cilja■ do Uku 18.000 lir mesečno. Brez de-seobode, enakopravnosti in la in s stalnim mesečnim dohod-dela.	<	Lom	v	žepu	se	je	po	okrevanju
pričel vdajati raznim razvadam. Pričel je obiskovati gostilne kvar. tati in vedno bolj zanemarjati svojo družino. Polagoma je prišel tako daleč, da se sploh ni spomnil več na ženo in otroka in sam zapravil ves denar. 2ena je dolgo mesecev čakala, da bi se mož spametoval in da. bi se u-smilil vsaj svejega otroka. Toda pri Gorkiču ni bilo znaka pobolj-šanja. Nekega dne se ie žena Anastazija Kuret ojunačila In možu povedala, da je naveličana beračenja in ga odločno vprašala po denarju. Mož, ki je ženino prošnjo smatral za predrznost, je prijel za sekirico, ki je ležala na mizi v kuhinji, kjer sta se prepirala, in ženj zagrozil s smrtjo. Anastazija se je tedaj zgrozila in stekla po orožnike, ki so krutega moža najprej pomirili in ga nato prijavili sodnim oblastem.
i' S§Nn0 ■
« K* žn„ Je trd|th tla	ie
*	VSe nbn'b Polifona	li-
a	^btlnosn s?loino ali	pa
il	j»w)o | do Jugoslavije
, > ali u r JV*' bodisi Dc kflorze. »e ona Vendar1 zam°tanih ' lini i-f 4	1-	mačil.
Sfn?- ° dovršpno VVSi prakcVemu miž|ie-UN»iZ|hu h i’ "ledovemii !• X‘3uie nr .5e danes l«h-
: H»Sri!dsU6 I. Ju4oslaviji iA%ia,‘^'kakor s„ jih 't0 a|i 35 le.
jiSJN de^l '?rnfa Sforz-e
da 4 najbolj? .Vjflfe °ltar uradno Ita-
as
kVD| ■ i„ ."»Učila.
PO SLEDOVIH GROFA SFORZE	|©j
PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
r	-
\‘ r' tr Jh Lloy!l 'nu služila k%ViU heko: Ge°rge, ko s?01 Pritisniti na
fCS^ifli. da dan*8 kruto Viti .Posi.,2,; ® se bn rpogo-
JU.
Nfc H al' dru-
Ph bhih kv« n‘ Več v lpravij"'08°v, ki bi "* zaradi
osebnega ((prijateljstva« grofa Sforze izdati svojo domovino ali koristi svojega naroda. Pa naj si mu še prevajajo in v luksusnih izdajah liskajo kniige lažnega slovanofilskega besedi, čenja. Noben tristranski pritisk. niti ne nobene domneve, da bi danes tudi Sovjetska zveza lahko sodelovala pri takem pritisku, ne bo omajal I1'"slovanskih narodov Prav gotovo jih grof Sforza ne bo prepričal, da je tak pritisk nogoi za Dri.ialeljstvo med Italijo in Jugoslavijo. Pogoste so v italijanskem parlamentu pripombe, da je grof Sforza postal star in da ga krasijo nekateri značilni znaki starosti. Morda prav zato ne morejo Jugoslovani razumeti nekaterih stvari No po. trebno bi bilo, da bi jih dru-gi razumeli, da ne bj veji do-v,oll1L Sforzovih hudomušnih ekshibicij, kakor je njegov milanski govor.
Onim. katerim je bilo do sreče Italije, bj morali končno razumeti, da so se časi spremenili in da se ie treba danes z Jugoslavijo drugače nogoveriti. Nj bila Jugoslavija premagana v vojni, pač pa je to bila Italija, za kar nosi velik del odgovornosti. Italija je tista, ki je prizadejala Jugoslaviji toliko slabega, od rapalske p?god be do ropanja in zverstev v drugk svetovni vojni, z okupacijo velikih površin ozemlja, z požiganjem in klanjem kakrš. nega ne pezna zgodovina. Na koncu bi bilo treba, da v Rimu ne pozabijo, da je jugoslovanska armada s svojim orožjem in tisočimi žrtvami osvo-bodila Julijsko krajino. Dalje bi bilo potrebno, da tam vedo, da je Jugoslavija pristala na okrnjeno mirovno pogodbo samo za to, da doprinese neka; k organizaciji povojnega miru
in da je prav njena zemlja ostala v mejah Italije in ne italijanska v mejah Jugoslavije. Italija ima nekatdre zelo tečne obveze v mirovni pogodbi o jamstvu narodnostnih in političnih pravic Slovencev na Goriškem, .vendar to ona prezira. Ce ima nekdo danes pravico, da nekoga kliče na odgovor v vprašanju narodnostne diskriminacije, tedaj pod nobenim pogojem nima te pravice Italija. Jugoslovanske note o tem vprašanju ni mogoče zamolčati'z dviganjem ropota, o jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Grofa Sforzo in pne v čigar imenu on tako govorj so danes ohrabrile in podprle nekatere okoliščine, ki so v zvezi s kominformistično gonjo proti Jugoslaviji. Danes se grof Sforza ne naslanja samo na one kroge, ki so ustvarili in vodili fašizem, pač pa tudi na vodstvo italijanske Komunistič-
ne partije, ki v tržaškem vprašanju sledi imperialistični an-tijugoslovanski liniji. Te dni so istočasno za šovinističnim zbo rom jokali nad jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja tudi italijanski kominlormisti oni v Trstu in v Italiji, v Via deile Botteghe oscure. «L’Unita» piše o volitvah v jugoslovanski coni v istem slogu jn objavlja isto «gradivo» kot uradni de-mokristjanski «11 Popolo« «L’Unita» poudarja, da iP tre' ba to ozemlje priključiti 'ima teri domovini«, poudarja da ie to »terra italianissima« ’ter sP poslužuje tako znanega fašističnega jezika. Revizionizem marksizma-leninizma je priVe. del voditelje italijanske KP na linijo grofa Sforze, kateremu vse strani zamerijo samo to da je premiačen, da ni dovolj’ odločen in da ne udari dovolj močno, kadar gre za Jugoslavijo. Kadar pa grof Sforza nami-
guje na pristanek Sovjetske zveze k tristranskemu sporazu. mu, dela zaključke prav iz današnjega stališča italijanske Komunistične partije. No, čeprav so v Italiji in v Trstu naivneži, je vendar še več takih, ki poznajo današnjo vrednost tristranske izjave in današnjo možnost njene uresničitve in možnost pristanka drugih. Po tem valu iredentističnega zaletavanja, ki ni zmedel volitev v jugoslovanski coni, kar so predvsem hoteli, bo moralo prej ali slej priti do streznje-nja.
Do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo mora končno vendarle priti, ali prišlo bo tedaj, kadar se bo tudi Rim potrudil ustvariti pogoje za to, kadar bodo tam končno razumeli stvarnost in kadar bodo tam opustili metode ((velikodušnega« diktiranja ((prijateljstva« iz Sforzove starinarne.
Treba se je tudi otresti preživelega grofovskega poudarjanja. da je Jugoslavija ona, kateri je prijateljstvo z Italijo življenjskega pomena in da baje Italija lahk' živi brez prija, teostva z Jugoslavijo in dobrega sosed ;;va cer da lahko prezira Jugoslavijo Politiki in po-litikant: Italije, ki tako govore, niso prijatelji Jugoslavije, nisd niti prijatelji italijanskega naroda. Ta narod je prav zarad, takega pojmovanja doživel že vea težkih izkušenj in krvavih razočaranj. Toda zaslužil j» večio skrb za svoia življenjska vprašanja, več dela in več kruha, namesto da mu to zamenjujejo z iredentističnimi fan-tazmagorijami. V Italiji skuša, jo zatrg.ti stavkovno gibanje z govorniškimi tiradami o zadevi jugoslovanske con- Trža. skega ozemlja. In v tenTje t?m bolj žalostna protirevolucionarna vloga vodstva Komunistične partije v gonji proti ju. goslovanski coni. Poštene sile italijanskega ljudstva pa bodo 5 vendar le prišle do besede. V to niti najmanj ne dvomimo.
I. M.
KONEC
Pred sodnikom d^ Pascolijem na goriški sodniji je Gorkič odločno zanikal, da bi kdaj pustit ženo in hčerko brez denarja, priznal pa je, da ji je zagrezil s sekirico Prve obtožbe so ga o-prostili. medtem ko so ga zaradi druge obsodili na 2 meseca zapora pogojno.
širni glavami:	Okoli	štirinajst
dni je namreč že minilo, odkar je nebo dan za dnem pokrito s težkimi oblaki, iz katerih dan za dnem včasih v večjih plohah, včasih bolj na rahlo dežuje. V višje ležečih krajih je spričo ohladitve ozračja padla temperatura ozračja tudi pod ničlo in povzročila snežne padavine, v nižini pa se je ozračje tudi ohladilo.
Zaradi ohladitve ozračja se marsikateri z upravičeno skrbjo sprašuje, ali smo pred nastopom jeseni, ali smo res sred; pomladi. Po vremenu sklepajoč bi se človek skorajda odločil za prvo.
Ker pa je vsem ljudem težko ustreči, se tudi v zvezi z vremenom eni razburjajo, ker jim je dež prekrižal marsikateri posrečen načrt za izlet v okolico ali v hribe; kmetovalci pa so z vremenom zadovoljni, ker, bo obilica moče dobro vplivala pri obroditvi poljskih pridel-kov.
KINO
VERDI. 17: «Co\v boy», bratje Marks.
VITTORIA. .17: «Moje telo te bo ogrelo«, I. Russel.
CENTRALE. 17: ((Čudovit studenec«. G. Cooper. MODERNO. Zaprto.
EDEN. 17: «Velik si Jurij«.
m
Ihimmlii dmmikl
Aretacija matere
iii je oillnžiia nouiraiRHčha na cesli
Včeraj so organi javne varnosti izsledili in aretirali v Gorici žensko, ki je zapustila komaj par dni staro deklico pod obcestnim grmom, v Ul. Leopardi. Takoj po najdbi novorojenčka, ki je še vedno v oskrbi nun bolnice pri rdeči hiši, je goriška policija pričela S preiskavo in zasledovanjem brezvestne matere. Po štirih dneh trudapolnega dela so izvedeli, da je bila deklica rojena v videmski bolnici in takoj že izvedeli za njeno ime in ime njene matere. Toda o materi ni bilo več ne duha ne sluha ne v Vidmu in niti v Gorici. Včeraj so jo agenti končno iztaknili v našem mestu. Gre za 301etno hišno pomočnico Lucijo Zenardo iz Cor-tine d’Ampezzo, ki je bila zaposlena kot hišna -pomočnica pri neki videmski družini. Zenardo je nezakonska mati, ki je hotela oddati svoje dete takoj po njegovem rojstvu. Ker pa je bilo za sprejem, tega v otroške jaslice potrebno mnogo formalnosti in se je brezsrčni materi mudilo vrniti se k svobodnemu življenju, je kratkomalo deklico pustila na cesti.
Po pretepu - sprava pred sodnikom
Tuai pri naslednji razpravi so bili protagonisti pretepa, ki jih je privedel pred sodne oblasti, prebivalci hiše št. 6 v Ul. Baiamonti. Na zatožni klopi sta namreč sedela 181etni Gorjup Ivan
in 221etni Štrukelj Anton. Oba sta bila obtožena, da sta februarja letos pestila njunega sostanovalca Gabrijelčiča Rafaela in mu scedila precej krvi iz nosa.
Gabrijelčič je namreč posvaril Gorjupa, naj ne tepe svojega 9 let starega sinčka. Toda Štrukelj se je z njirh takoj začel prepirati m mu obljubil, da bo tudi njega Pretepe). Pri takih obljubah sta se oba razvnela in ko je kazalo da se bosta spopadla, je Gorjupu’ prišel na pomoč njegov prijatelj Štrukelj, ki je Gabrijelčiča prijel za ramena medtem, ko ga je Gorjup krepko sunil v nos. Po 0-krevanju se je Gabrijelčič zatekel k sodnim, oblastem in s prijavo Zahteval za nasilneža pravično kazen. Toda včeraj na razpravi so bili že vsj trije zopet prijatelji in je Gabrijelčič pred sodnikom umaknil tožbo.
Ove oprostitvi
Osemintriaesetletni Cusulln Ma rio iz Ul. Manzoni l in 43!etni Menetti Vasco iz Ul. Carducci 13 sta bila obtožena, da sta kupila kamionček zavezniške vojske in nista imela od ZVU pooblastila za nakup tega vozila. Cosulin je sodišču dokazal, da ni kupil vozila neposredno od Zavezniške vojaške uprave, marveč od nekega civilista. Istega zagovora se je držal tudi Menetti, ker je svojčas vozilo kupil od Cosulina. Oba sta bila oproščena, ker nista zakrivila kaznivega dejanja.
27. aprila 19®
Po gostovanju Slovenskega narodnega gledališča v Sloveniji
SNG JE RESNA IN KVALITETNA USTANOVA,
ki zasluži občudovanje in vsestransko podporo
Jugoslovanska
Pred nekaj leti sem zapisal v oceni neke predstave našega gledališča, da prehaia stil igre naših igralcev iz prvotnega realizjna, ki sp ga bili prinesti s seboj z raznih odrov v Sloveniji, v neko bolj ali manj izrazito patetičnost. Uprizoritve zadnjih dveh let, zlasti pa gostovanje z Ostrovskega ((Donosno službo« v Ljubljani in Mariboru, so pokazale, da je bil o-menjeni patetični elementi zgolj prehoden pojav. Danes lahko trdimo, da je naše Slovensko narodno gledališče kar se realističnega stila igre tiče v so-skladlju z igro ostalih slovenskih gledališč.
Gostovanje SNG y Ljubljani in Mariboru pomeni za naše gledališčnike, igralce, režiserje, člane uprave iri tehnično osebje, pa tudi za ocenjevalca, prvo širšo in resnejšo preizkušnjo lastnih sil in lastne umetniške gmogljivosti, kot tudi zelo važno možnost kontrole nad last-
či, da je tretje dejanje prebilo Ineči glas naj mu postane samo | primerno razsvetljavo, pri če-led in je nato ostala predstava sredstvo, s katerim bo izražal mer so mu znatno pomagali
do konca na doseženem višku. Nedvomno je Jože Babič s svojim smislom za realistično režijo jn jgr0 veliko prispeval k v začetku omenjeni opustitvi patetičnega stila.
Z ljubljanske perspektive so se pokazale nekatere kreacije v nekoliko drugačni luči kot z mariborske ali tržaške. Svoj ugled močnih karakternih igralk so si ohranile Rakarjeva, Gabri j elčičeva in Ema Starčeva. Imenitna kreacija Jusova, ki jo je podal Modest Sancin, se je zdela vendarle nekoliko preba-ročna, preveč obtežena s podrobnostmi. Zdi se, da se je tudi igralec sam tega zavedel, kajti v- Mariboru je svojo igro nekoliko poenostavil, opustil je prepogosto ponavljanje iz nekakšne razmišljemosti in se na splošno omejil y igralskih sredstvih, kar je napravilo nijegovo
svoja doživetja. Igralec naj po- njegovi ljubljanski in maribor-sveti odslej čim večjo pozornost ski tovariši. Disciplina vsega
PRIZOR IZ II. DEJANJA ((DONOSNE SLUZBE»
njjn deloro. Medtem ko še čakamo na obširnejše ocene in kritike o uprizoritvah v časopisih iz Slovenije, pa ugotovimo lahko že sedaj veliko moralno in umetniško korist,_ ki so jo prinesli naši gledališčni-■ -- teden dni
ki s seboj s svojega
trajajočega gostovanja. Razgovori z ljubljanskimi in mariborskimi tovariši in gledališkimi strokovnjaki, Za kar je nudila našim Tržačanom obilo prilike velika iskrena in nevsiljiva gostoljubnost domačinov, Intimno rešetanje celotne predstave in posameznih stvaritev, diskusije o umetniških in tehniških vprašamjah igre in ostalih gledaliških zadev, izmenjavanje misli in teatrskih iz^u' šenj, snidenje, s starimi gledališkimi znanci in toliko drugih stvari je približalo naše igralce in ostale gledališčnike s kolegi iz svobodne Slovenije.
A tudi ocenjevalcu So nudili nastopi SNG v Ljubljani in Mariboru kot tudi poznejša izmenjavanja vtisov obilo snovi za razmišljanje in uravnovešanje lastnih sodb ter za njihovo pre-kontroliraovje. Je neka razlika v dojemanju med občinstvom v Trstu in Mariboru ali Ljubljani. Ocenjevalec ali kritik sedi sredi občinstva in če je občutljiv, bo nehote dojel ta različna strujanja in simpatijske tokove ter jih hočeš nočeš registriral. Tako le bilo opaziti, da so se na splošno (toda ne pri vseh.) v Ljubljani posebno dobro odrezali bivši člani mariborskega gledališča v Mariboru pa ljubljanskega’ Za večino gledalcev, gledališčnikov in negledališčm-toov s katerimi sem govoril, je pomenila predstava «Domosne službe« i kot celota i v posameznih kreacijah resnično pre aencčenje. Niso si mogli predstavljati, da bi moglo ime^i gledališče,ki se mora dan za dnem boriti s tolikimi težkočajm, kot se mora boriti naše »NG, ki nima stalne dvorane v mestu za svoje uprizoritve in ki mora nastopati po majhnih in neprimernih odrih, kljub temu tako visoko ujnetniško raven. Skupno mnenje vseh, ki so v Sloveniji yideli uprizoritve na. šega ansambla, je bilo, da je SNG v Trstu resna in kvalitetna gledališka ustanova, ki zasluži občudovanje in vsestransko podporo.
Ce poskušam sovskladiti rezultate svojega opazovanja po ponovnem gledanju predstave tako v Ljubljani kot v Mariboru (zdi se mi, da je «fluid» ki izhaja iz občinstva, ponekod celo rahlo vplival na posamezne igTalce), potem lahko potrdim svoje prvotno sodbo, da je režiser Jože Babič pravilno dojel duha Ostrovskega, se vanj poglobil in ga z nemalo domiselnosti in spretnosti tudi uveljavil na odru. Zlasti je za gostovanje obogatil tretje dejanje s pritegnitvijo novih sodelavcev, ki so s svojo igro poživili sceno in ustvarili pravo ozračje za nastope Zadova ter Jusova, Belogubova in' njune družbe. Ce bi si želeli pri prvih dveh dejanjih, zlasti pri prvem, večje zgoščenosti in morda »e nekaj režiserskih črt, pa moramo re-
igro skladnejšo z igro soigralcev.	,
V posebni formi se je pokazal Stane Raztresen, ki je lik Višnjevskega od premiere v Trstu tako izpopolnil, da je bil resnično vlit iz enega kova. Tudi Angelca Sancinova je svojo kreacijo Julinfce še bolj izdela-la in poglobila. Q obeh sem slišal sodbe gledalcev, ki so ju poznali od preje, da sta v Trstu umetniško znatno pridobila.
S kreacijo Belogubova je Rado Nakrsf potrdil sloves močnega in individualno izrazitega karakternega igralca, kakršnega je spoznalo i mariborsko i ljubljansko gledališko občinstvo že pred leti. Prav tako se je dobro uveljavil Košič s svojim dinamičnim nastopom kot Do-sužev.
Boža Podkrajška je malo kdo prepoznal v vlogi služabnika Antona. V. tej karakterizaciji je bil za obojno občinstvo nov in je žel za svoj posrečeni lik priznanje. Prav tako je zanimal stari tržaški igralec Anton Požar kot drugi uradnik, v katerem je dobro podal pijanega človeka. Drugega natakarja je tokrat igral Josip Fišer in še ponovno izkazal za dobrega ti-pizatarja.
S posebno pozornostjo je ljubljansko in mariborsko občinstvo spremljalo	stvaritve
pilajšega igralskega rodu. Mnogi gledališčniki ip negledališčni ki so mi priznali, da jim pome ni Štefka Drolčeva pravo in presenetljivo odkritje. S svojo subtilno kreacijo poline, ki ji je umela dati mnogo psiholoških in čustvenih fines, si je pridobila splošno priznanje izredno tenkoslušne igralke, ki obeta visok umetniški vzpcn. Podobno je s srvojo igro presenetil Jožko Lukeš kot Zadov, ki je osvojil gledalce s svojo pristnostjo in čustveno iskrenostjo. Slišal sean izjavo, da bi mu gledalec verjel, kar koli bi rekel.
Dobro osnovo Za karakternega igralca je pokazal Ernest Z ega v vlogi razočamega idealista Miki-na. Njegov lepo zve-
izpopolnitvi igre same. Kot Mi-kin je ogrel predvsem s toploto svojega glasu, s katerim je pripovedoval svojo žalostno ljubezensko zgodbo.
Silvij Kobal je kot prvi natakar stopil s svojo prijetno zunanjostjo in s sigurno, non-šalatno igro močno v ospredje. Tako laiki kot strokovnjaki so ga opazili in me z zanimanjem izpraševali po njem. priznavajoč njegovo na. prvi pogled opazno nadarjenost. Prav krepko se je uveljavil tudi Srečko Košir kot prvi uradnik s starčevsko masko in odgovarjajočo igro.
Posebno pohvalo zaslužijo tiste požrtvovalne igralke in igralci, ki so se ob drugih prilikah že igralsko uveljavili in ki so ob predstavah na gostovanju kot statisti s svojo razgibano igro in z ubranim petjem veliko prispevali k stopnjevanju čustvenega nastroja v tretjem dejanju. Tako smo videli Zlato Redoškovo, ki jo poznamo vsa leta po osvoboditvi kot razvijajočo se mlado igralko in ki se je uveljavila tudi v nekaterih obsežnih vlogah, pri predstavah v Sloveniji kot temperamentno in vihravo ciganko, ki je z nemo, a zato nič manj učinkovito igro oživljala posamezne scene tretjega dejanja. Božo Podkrajšek je P°-leg preje omenjene vloge ustvaril tudi za to dejanje posrečen tip krošnjarja z izrazito mask-> in z odgovarjajoče spremenjenim nastopom-. Z živahno igre sta se uveljavila naša mlada igralska naraščajnika Tea Starčeva in Julij Guštin, ki sta tudi kot statista pokazala i disciplino i talent. Poleg članov ansambla sta nastopila kot vidno uveljavljajoča se statista še člana ostalega gledališkega per-sonala Enlj Reinhardt in Miran Kuret. Za sceno so omenjeni sodelavci ubrano peli stare ruske pesmi, ki jih je občuteno spremljal na harmoniko, pa tudi solistično izvajal prof- Karel Boštjančič.
Inscenacija Jožeta -Cesarja je vzbudila pozornost jn prejela zasluženo pohvalo. Se posebej so bili opaženi bogati in okusno Izdelani kustumi iz gledališke krojačnice pod vodstvom Sonje Mikuletičeve. Opazno se je uveljavila tudi lasuljarkg- Draga Pahorjeva z izdelavo stilno in estetsko ustrezajočih lasulj.
Organizacija gostovanja- je bi-la vzorna, za kar gre zasluga predvsem, vodstvu uprave in njenemu osebju. Posebno pohvalo zasluži tehnično osebje gledališča, ki je s svojim požrtvovalnim delom omogočilo hitro postavitev in izmenjavo scen in
osebja je bila ves čas zgledna To bi bilo nekaj mojih opažanj in opomb k gostovanju našega SNG v Ljubljani in Mariboru. Vtisi, ki smo jih vsi sodelujoči prinesli s seboj, nam bodo ostali v trajnem snominu. Kot vse življenje v novi Jugoslaviji zavzema tudi razvoj in razcvit gledališč v Sloveniji velik in dinamičen razmah Tam se dela, gradi in izpopolnjuje.
V raznih mestih se odpirajo no Vi gledališki hrami. V Ljubljani deluje od osvoboditve visoka šola za igralsko umetnost.
V gledališčih se na kritičnih urah razčlenjuje delo režiserjev, igralcev in ostalega osebja. Po vsej državi postavljajo delovne roke nove tovarne, elektrarne, hldrocentrale, na vseh toriščih človeškega udejstvovanja vidiš, kako Se gradi in dozoreva socialistična ureditev družbe. Vsaka panoga zase je delež celokupne zgradbe, ki kaže ” veliko in svetlo socialistično bodočnost.
VLADIMIR BARTOL
, M	,	j
GOSFOD1E§ T ¥ 0
|~ TRGOVINA • INDUSTRIJA
PROMET • FTNANCEj
leni i llfi ši enlril M lil i ML Bi in i te.
Jugoslavija je bogata na folklori. Lepota noš pride posebno do izraza pri raznih kulturnih prireditvah, kjer nastopajo folklorne skupine. Pred kratkim je neka folklorna skupina r.-astopila tudi v Švici, kjer je dosegla ogromen uspeh in občudovanje
Minister Vanoni je opravičeval 19. t. m. povišanje cene bencina s primeri drugih držav, kakor Anglije, s stroški, ki nastajajo za vzdrževanje cest■ Gospodarski krogi mu sedaj v c2i ORE» odgovarjajo da velja bencin v Angliji sedaj polovico manj, ko v Italiji, namreč 57,40 lir nasproti 116-—, kljub povišanju. Tudi drugod po Evropi je v primeri z Italijo mnogo cenejši.
Glede vzdrževanja cest, ki do po Vanoni ju velja 70 milijard letno, pa pravijo, da je prof-Vezzani objavil v reviji prometnega ministrstva o tem točne podatke, iz katerih izhaja, da stane to’ vzdrževanje v 1949 le 48 milijard lir, prometa av-tovozil pa je \e 74 odstotkov. Vladna politika navijanja cene Za bencin ovira razvoj motorizacije v deželi, Italija šteje komaj 480.000 vozil, nasproti 2,260.000 v Franciji ali 3,050.000 v Angliji. Celo zapadna Nemčija ima že 800.000 vozil v prometu.
C e pomislimo pri tem na Trst, treba zapisati, da pri nas kroži sicer zelo mnogo vozil, toda največji del so vozila zasedbenih oblasti in njih nameščencev tci dobivajo bencin po približno
franh
Tržaški trg.
lolje kaže /a sladkor,
uaia neizpremenjena
Tržaški pregled z dne 22. t-m. poroča, da se je položaj izvoznikov sladkorja nekaj popravil nasproti poprejšnjim tednom, Ponudbe, ki krožijo po Trstu, so sedaj 136,- dolarjev CIF Trst za kubanski sladkor. Pravega poslovanja pa še ni.
m 144-145,- dolarjev
skladišče v prosti luki,
45.— lir liter. V primeri s tem I Z avstrijskimi kupci j* ^ je civilni promet nedvomno ze- | sklenjeno nekaj kupčij lo zapostavljen. Prav bi bilo, da bi mesto, ki je že tako močno ovirano glede gospodarskega življenja uživalo vsaj glede bencina kake olajšave. Če so to uvedli za Gorico (svoj čas za Zader), naj bi tudi Trstu pomagali. Končno ima mesto petrolejske rafinerije, zdi pa se, da to prav malo vpliva na vprašanje. Cenen bencin bi nedvomno mnogo poživil bodisi tov orni promet, ki je v hudi tekmi z železnico, bodisi tujski promet, i ga pravzaprav s/Ploh ni.
ZA NOVE KADRE
Za vzgojo oove delavske inteligence
so v LR Sloveniji odprli delavske tehnihome
mmm
GOJENCI INDUSTRIJSKE SOLE ((LITOSTROJ« V RAZREDU MED POUKOM
Vprašanje strokovnih kadrov je danes prav tako važno, kakor vprašanje materialnih sredstev za izvedbo petletke, je dejal tov. Kidrič.
Kadri rešujejo vse! Ni podcenjevati vloge kadrov in precenjevati vlogo strojev, kajti stro-
ji postanejo sijajna stvar šele tedaj, če jih opravljajo ljudje, ki stroje dobro poznajo, ki vlagajo mnogo naporov pri produkciji im ki znajo stroje dovolj izkoristiti v korist ljudstva.
Dvigniti je treba nove kadre iz delovnega ljudstva, iz de-
MEDNARODNI ŠPORT
Pred evropskim prvenstvom v lahki atletiki
Jugoslovanski atleti se vestno pripravljajo
Konec avgusta bo v BrUslju prvenstvo Evrope v atletiki. Na prvenstvu bodo nastopili tudi tisti jugoslovanski atleti, ki bodo dosegli norme, ki jih je določila Atletska zveza Jugoslavije konec preteklega leta. Ker se prireja prvenstvo Evrope vsaka štiri leta ter točno sredi razdobja med dvema olimp ia-dama, predstavlja to tekmovanje glavni izpit atletov za prihodnje olimpijske igre.
Ce pogledamo rezultate preteklega leta, je vsega skupaj doseglo predpisane norme 15 tekmovalcev in 6 tekmovalk. Ti tekmovalci so: 400 m Sabolo-vič, Račič; 800 m Ceraj; 1500 m Ceraj, Hanc; 5000 m Segedin, Djuraškovič, Ceraj; 3000 m zapreke Segedin: skok v višino: Dimitrijevič; met krogle Sarče-vič, Krupalija; met diska Žerjal, Janko Miler; met kladiva
Gubijan; met kopja Mirko Vu-jačič, Dangubič, Urbič. Bmad je skočil v daljino samo 1 cm manj od norme, Mihalič pa je imel na 10.000 an 3,6 sekunde slabši čas. Prav tako je bil čas najboljših štirih tekačev na 400 m 3:17,0, to je sekundo slabši od predpisane norme.
Pri ženskah so imele boljše rezultate od norm — 800 m Tu-ce, Stefanovič; skok v višino: Knez; skok v daljino: Koledin; met krogle: Radosavljevič in met diska Matej.
Po odločbi Atletske zveze Jugoslavije n,e bo dovolj, da tekmovalec samo enkrat doseže predpisano normo, temveč se bo zahtevalo od njega, da bo do odhoda na prvenstvo Evrope v taki formi, da bo lahko dosegel rezultat, ki odgovarja predpisani normi. Kljub temu pa se lahko Po pripravah, ki trajajo
že od meseca januarja, računa, da bo na prvenstvu Evrope nastopila Jugoslavija z večjim številom tekmovalcev in tekmovalk.
Ker je na prvenstvu Evrope dovoljeno reprezentirati vsako državo le s tremi tekmovalci, bodo reprezentance, ki bodo prišle na to tekmovanje kompletne, štele okrog 50 moških in 25 ženskih tekmovalcev. Po zadnjih podatkih o treningu posameznih reprezentantov pa lahko trdimo, da bo jugoslovansko ekipo na prvenstvu Evrope sestavljalo najmanj 25 moških in 10 žensk.
Jugoslovanski tekmovalci v vseh mestih, kjer je razvita atletika, se vestno pripravljajo na izbirna tekmovanja, tako da lahko že sedaj računajo na u-spehe v novi sezoni. Prav tako Pa letos pričakujejo, da se bodo uvrstili v vrsto najboljših atletov novij atleti, ki bodo v kratkem času postali kandidati za reprezentiranje Jugoslavije na prvenstvu Evrope. Vsekakor pa bodo prva atletska tekmova- _ n ja v mesecu maju pokazala, j tehnikujnu. kako kaže za novo sezono.
lavskega razreda. Potrebna je pri delavcih vzgoja v ljubezni do strojev, volji • do dela. v poznavanju strojev v detajlih, da se strokovno čim bolj usposabljajo.
Da bi pričeli vzgajati nadaljnje tehnične in druge strokovne kadre iz vrst delavcev, je ljudska oblast v LR Sloveniji izdala uredbo o delavskih teh-nikumih raznih strok, ki imajo rang srednje strokovne šole. Delavski tehnikumi imajo lahko več odsekov: gradbeno ■— arhitektonski, elekitro — strojni, kemijsko — tehnološki in rudarsko — metalurški. V delavske tehniikume se sprejemajo kot slušatelji kvalificirani delavci stari nad 17 let. ki so pokazali s svojim delom in politično zavestjo, da imajo voljo in vse pogoje, da dovrše tehnikom.
V šolanje na delavski tehnikom pošiljajo delavce ministr. stva, generalne direkcije in razna podjetja s sodelovanjem sindikalnih podružnic
Predno vstopijo delavci y delavski tehnifcujn, napravijo delavsko večerno nižjo gimnazijo ali pripravljalni tečaj, kjer obravnavajo snov nižje gimnazij«
Redno šolsko delo v delavskih iehnikumih je tako organizirano, da je omogočen«? delavcem v času študija redno delo v proizvodnji, seveda se jim delovni čas skrajša. Le gradbeni delavski tehnikam ima šestmesečni neprekinjeni redni pouk od oktobra do aprila, ne da bi slušatelji v tem času hodili na delo na gradilišča.
V prakso odidejo šele po končanem šestmesečnem študiju Tako obiskujejo delavci šolo tri leta kakor dijaki rednih tehni-kumov. Tak način pouka, kot ga imajo na gradbenem tehni-kumu v Ljubljani, se je izkazal uspešen, ker posvečajo v teh 6 mesecih slušatelji vso skrb le študiju in politični izobrazbi. Na skupni konferenci direktorjev delavskih tehniku-mov se je pokazalo, da je treba delovni čas slušateljem delavskih tehnikumov znižati, ker so sicer pri pouku preveč' utrujeni in ne morejo slediti pouku tako, dia bi si pridobili toliko znanja, kakor dijaki v rednem
Iz lastne prakse na gradbe-
nem delavskem tebnikumu sem spoznal, da so slušatelji politično na višini, z zanimanjem slede pouku, delovna disciplina v šoli in dtoma pri študiju je na taki višini, da so zgled ostalim dijakom rednega tehni-kuma. Slušatelji streme, da bi pridobili čim več strokovnega m splošnega znanja, da bi ga v praksi uporabili. Ne žele, da bi si pridobili samo diplomo Kot tehniki, ampak da se na šoli res cim več nauče. Celo sami so zahtevali, da naj se učni načrt delavskega tehniku, ma izenači z načrtom rednega tehnikuma, čeprav imajo 4 mesece manj pouka. Tak0 stremljenje je prav gotovo zelo pozitivno. Prav nič nočejo zaostajati v znanju za dijaki rednega ehnikirmu. Disciplina v šoli in obiskovanju šole je vzorna. Neopravičenih zamud ni, izostanki so le malenkostni. Tudi odnos do profesorjev je prav lep in so za vsako znanje in trud profesorjem hvaležni. Odnosi med profesorji in slušatelji so tovariški in prisrčni.
Dosedanji slušatelji našega gradbenega delavskega tehniku ina so bili razen redkih izjem res izbrani delavci, ki j-najo pogoje, da se izšolajo za dobre tehnike.
Dolžnost personalnih referentov, direktorjev in sindikalnih podružnic gradilišč je v bodi če, da pošljejo na itudij res zavestne, marljive in duševno dovolj razvite delavce, da bodo lahko uspešno končali šolo. Ne smejo se dogajati primeri, da bi pošiljali v šolo slabše delavce, ki se v produkciji niso dovolj obnesli. Piam zato prav gotovo ne bo prav nič trpel če se pošljejo v šolo res naj boljši delavci, ki imajo smisel za stroko. Na to vprašanje ne smemo gledati statično, pač pa perspektivno.
Napaka, ki so jo že letos opa zili, je v tem, da so posamezni personalni referenti poslali slušatelje prvega letnika po pouku v pisarne. Taka praksa je na pačna in samo škoduje strokovnemu razvoju delavca. Delavec ni prišel v šolo zato, da bi postal v podjetju pisar, ampak da se s pridobljenim teoretičnim znanjem vključi v produkcijo, jo zboljšuje In dviguje, da postane novator in ra-cionalizator.
2e po prvem letu šolanja so si pridobili delavci primemo znanje in splošno razgledanost, kar se pozna pri delu v produkcijskem procesu, kar priznavajo tudi vodstva podjetij.
V.
žitno, blago s Kube. V . ponujajo očiščeni tanskega izvora po 1“ . šterlingov. Tudi češkosloš ^ prodajalci so povišali ce*° skladu s tem na 136.-
franko avstrijskočsl. m*]E,j.
Glede kate ni	fJ.
Italijanski trg ne kU*L ^ zen nekaj malega, toda ., tekoče potrošnje. Kakor F, kujejo na mednarodnen*
in s* **
vsi novega razvoja -	.
tržaški M01'
pogajajo, tudi	^
c i ne povprašujejo za ...
poop11’"
gom. Cena je bita i-in za kg ocarinjenega ^ pri uvozniku, nadednp
NY 5 985, Rio NY 2 H
tos Sup. 1.220, Santos exSt-1.290, Haiti nav. I-150’ } dor 1.310, Costarica E riat ma 1.145, Mocca 1-265. Vj cene za 50 kg, franko ^ Trst, v dolarjih: Rio N* j
Rio NY2 41, Santos exstrapr. 60, Haiti nav._ i
vador nav. 62, CostaPCS
Indeks industrijske proizvodnje CSR (1939-1
oH
i_j_
-i i i	-
vi.
1947
XII. t.
VI.
1948
-I—M
XII-1.
Vi!
C — celokupni indeks
A — indeks industrije proizvodnih sredstev B — indeks industrije potrošnik sredstev
V drugi letošnji številki praškega «Statisticky zpravodajs _ v pr
lja ing. Herbst o industrijski proizvodnji CSR v 1949, t. J- ^ vem letu petletke, da je prekosila za 7,$ odst. gladino iz t*" jji
<
prečna proizvodnja na glavo prebivalca je bila lani za sečja od one v 1937. Plan industrijske proizvodnje za izpolnjem s 102,S odst. Kakor vidimo je celokupna proizvi*%v v 1947 dosegla prodvojno proizvodnjo, po februarju 194* čela odločno napredovati zlasti težka industrija t. j. 4 proizvodnih sredstev. Kljub časovnim oscilacijam je tend^ vzgor, torej napredek, na skici dobro razvidna, t
Keyserling trdi,
da so perspektive dobre kljub naraščanju brezposelnosti
da višina brezposelnost*
-akritična, toda je na * čin višja, kot bi smela
njegovem treba iskati jJ v vedno, f
Vršilec dolžnosti predsednika gospodarskih svetovalcev predsednika Trumana in znani ameriški ekonomist prof. Leon H. Kcpserling Je predložil Beli hiši zaupno poročilo o gospodarskem položaju ZDA. Kakor znano, je nasledil svoj položaj, potem ko je prejšnji predsednik tega odbora dr. Nourse podal ostavko v znak protesta proti vladni gospodarski politiki, ki da vodi v krizo.
Keyserling ni izdal vsebine poročila, marveč se je omejil na splošne izjave tisku. Najprej je zatrdil, da je splošni gospodarski položaj ZDA dober in perspektive razvoja do jeseni prav tako zel o dobre. To velja tako za industrijsko proizvodnjo kakor za kupno moč potrošnikov, za gradbeno delavnost, proizvodnjo avtomobilov itd.
Nato pa je mimo nadaljeval, da je osnovno vprašanje države paradoksno dejstvo, da brezposelnost narašča v koraku z ekonomsko prosperiteto. Torej, izboljšanje prosperitete prinaša vedno več brezposelnih. (Ce naj bo to potem «prosperiteta» imamo pač ° njej popolnoma nasprotne pojme; splošno se ozna čuje porast brezposelnosti menda kot znak krize). Pristavil je,
takemu stanju _	..
številu delovnih rok, razpolago, in sicer - - ^ serlingu — zaradi
M
ameriškega prebivalstvi J
Ne glede na populde‘1 fM nc rastek, ki je nedvotnn0 #1 i..
šen, pa treba reči, j . m lijonov brezposelnih * I It« ku zgolj enega leta Pa'/ (|) ne morejo razlagati 710
čin. Očitno se Keyserh^|
vih vzrokov javno nl ,-y ■ iakniti. Ta sum bo še IM jen, a ko ne bodo oh\-^j. datkov njegovega pvt1*
					
iiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiii! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiini
SPISAL:
»ocoooooc 40
Dostavil je še: uKar sne, kar izpije, pošteno plača!«
Zlatar je tulil: »Gremo pa mi!»
In res je odšel hude volje. Z njim so odšli ostali-Zitničar in grajski pisar sta se posebno čemerno držala. Zitničar Je dejal: «Wohlgemuet, pri vas Je vsak večer manj prijetno!«
In zlatar je ošabno dostavil:
«Ni treba, da bi sama sem prihajali!« nakar je še grajski pisar spregovoril:	«Hes	ni
treba!«
Ko so odšli, sem skesano pripomnil
»Veliko škode sem ti napravil — ne bo jih več«.
»E. kaj«, je odgovoril Wohl-gemuet, »ti gospodje mi segajo dostikrat do grla: usta vedno
polna, mošnje pa prazne, da največkrat ni solda v njih! Ko bi ti videl mojo preroško pratiko, pa bi opazil, da so skoraj vsi v nji zapisani — od žitni-čarja pa do mestnega pisarja. Lačne kure so, ki gledajo za vsakim zrnom. Naj gredo, če že hočejo!«
Spodaj je potem privlekel od nekod umazano staro pratiko. Od lista do lista mi' je razkazoval dolžnike. Se celo zlatar je bil na tej in oni strani in vselej je preteklo nekaj mesecev da je prišla pripomba:	naar
pezalti
»Naj gredo, če že hočejo«, je ponavljal oštir, »ker se moraš preklicano napenjati, da iztisneš par liber iz te lačne gospode!«
Drugo jutro — bil je dan sv. Monike — sem zmenjal nekaj zlata v nemško veljavo. Mladi zlatar Frueberger mi Je spisal
menjalnico v nemškem Passau.
Na gradu mi je protinisar napisal listino, v kateri se je reklo, da sem pošten kmetovalec in podložnik svetlega gospoda škofa v Fraysingu, da se odpravljam na pravično pot in da naj se mi na tej poti ne delajo ovire.
Nato sem odjahal s svojim hlapcem.
OČETJE KAPUCINI ZIDAJO NOV SAMOSTAN 1691.
pismo, s katerim me je priporo-
Ko sem naletel onstran mesta, kjer so ravno zidali kapucini iz Kranja svoj samostan, na mladega prošta od Sv. Jakoba, sem mu izročil v namene novega samostana deset renskih goldinarjev, da bi opravili pobožni očetje kapucini svete maše, da bi se dobro in srečno dognalo vse, za kar sem se odpravljal na potovanje v nemške dežele.
Z božjo pomočjo sem dospel
čil svojemu stricu, ki je imel | v Solnograd in tudi v Passau
Tam sem izvedel, kje leži Eyrishouen in katero posestvo je bilo nekdaj od Jošta Schvvarzkoblerja. Izvedel sem, da deklica še vedno služi pri poštenih in bogoljubnih ljudeh, ki pa so imeli kopo svojih lastnih otrok, tako da bi ne bili žalostni, če bi šla Agata od njih.
Deklica ni vedela, da ji je umrla stara mati, ker je ta ostajala dostikrat mesece in mesece od doma. Jokala je, ko sem ji pripovedoval o njeni smrti. Tudi družino, pri kateri je Agata služila, je smrt stare Pasaverice hudo presunila, sicer zato, ker jim je deklica sedaj obtičala na rami in je odpadla še tista mala podpora, katero je rajnka prinašala k hiši.
Nato sem deklici povedal, da Je stara mati umrla pri nas in da sta bila z mojim očetom, ki je sedaj že tudi mrtev, prav dobra znanca. In ko sem Agati
povedal, da sta stara mati in oče želela, da bi prišla k nam, se ni prav nič obotavljala. Tudi družina ji ni odgovarjala; nasprotno, videti je bilo, da ji je padel kamen od srca.
Nekaj dni sem še ostal v Eyrishounu, da sem dobil krstni list, ki Je pričal, da je bila Agata Schvvarzkobler zakonska hči očeta Janeza in matere Neže in da Je bila po predpisih svete katoliške cerkve krščena na ime svetnice Agate in svetnice Eme. Nikakor nisem hotel, da bi se bila po dolini, ko sem se yrnil na Visoko, širila kaka govorica, da deklica niti naše vere ni. Tako pa sem imel pri hiši veljavno listino, s katero sem vsak čas lahko pobil hudobne Jezike, če bi bili trosili kaj hudobnega.
Kako smo potovali proti domu, kaj smo doživeli in kako se nam Je godilo, tega ne bom
roka nad nami. Gotovo nam je pomagala molitev kranjskih kapucinov!
SV. FILIP IN DAMJAN 1691
Zapišem naj še to, da smo se v dolino vračali ravno na dan sv. Filipa in Damjana in da je bila tisti dan Gospodova nedelja, Moje potovanje potemtakem ni bilo tako dolgo, kakor sem pričakoval takrat, ko sem odjezdil z Visokega.
Kjer smo jahali mimo hiš, so dekleta, katera so sedela pred temi hišami, vstajala, ko so me spoznala in ko so opazila, da je na konju za mano sedela mlada ženska, kar v naših krajih ni bilo v navadi. Tudi na visoškem dvorišču, ko sem prijezdil tja, se je zbrala družina in brat Jurij se ni malo začudil, ko Je moral najprej pomagati mladi deklici,
Trgovinska po
Švif
i
med FLRJ in
V Beogradu je h'1 trgovinski dogovor za ^ I določa izmenjavo bladE^e ni vrednosti 80 rnW jjf), ,] frankov (1 frank Š5Š goslavija bo izvažala K. koruzo, kovine i” rU^rLr i ca bo v zameno delani aluminij, mera ^f0jc cizijske instrumente, elektrotehniško opre”'
0 I
t
$
V rimskih gospod ^ "
dm širi ^
do določili tečaj y ^
avstrijskim šilim!0 (f)# L [
italijansko-avstrijski „ M - ..✓01
pogodbi na 28 lir '6ji j
Plačilni promet bi -stičif 1 s kliringom. Za *	•-«*	'*
met pa bo me
nda
do>
čaj 24 lir za en	str'!-,d
znano, italijansko	^ D
govinska pogajam še trajajo.
Znova veda on vZai
popisoval. Dobro'se nam Je go-1 da je mogla s sedla na tla.
dilo in očividno je bila božja |
Nadaljevanje sledi
jz Duesseldorfa^ j.
vojni milijon „ f Jj,
izvodnje, in fjEado
marcu. Bonn#*	I
tudi zara . ( :
:ur:
Zapadni NeinčJ’ let*0’
14 milijonov
ton
Telefonska št. 73-38
Tiska Tržaški tiskarski
Odg. urednik STANISLAV RENKO
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: izvod 4 ^‘^Kega Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 100 Ljubljana, TyrSeva 34 • tel, 49-63, tekoči rači?«i pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo trža5kega tis