Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011 Prnga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izbaja vsak dan zjutruj, razen pondeljka in dnevu po prazniku
Obsodba avstrijsko-nemške politike
Curtius in Sehober sta doživela v Ženevi globoko ponižanje. Z odpovedjo carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo, ki sta jo samozavestno napovedala v marcu jx> srečnem zaključku svojih razgovorov na Dunaju, sta sedaj sama obsodila svojo zunanjo politiko. Pod pritiskom skrajnega nacionalizma, ki ga je vodil Hitler v Nemčiji in Avstriji po fašističnem vzorcu, sta krenila s tira Strese-mannove, odnosno Seiplove realne jx>litike, ki je računala z resničnim položajem obeh držav, kakršnega je ustvarila zgubljena vojna. Stresemanno-va jx»t k politični in gospodarski osvoboditvi v vojni poraženega nemškega naroda se jima je zdela prepočasna in prejMlna kompromisov s Francozi in njihovimi šibkejšimi zavezniki. Kakor Stresemann, ki so mu zaradi težke bolezni odpovedali živci in je v Ženevi med razpravo o nemških manjšinah udaril po mizi s pestjo, tako sta Curtius in Sehober v prepričanju, da bosta z grožnjo prisilila Francijo k novim koncesijam, pokazala pest. Gesta je bila neredna in trenutek slabo izbran. Curtius je na seji evropskega odbora, na kateri ee je v imenu Nemčije odrekel carinski zvezi, dejal, da so dogodki nemško-avstrijski načrt o carinski zvezi prehiteli. S tem je priznal svojo taktično napako.
Ako objektivno gledamo na ves problem, ni bilo vprašanje, ali sta imeli Nemčija in Avstrija v smislu mirovnih dogovorov pravico do carinske zveze, odločujoče — saj kdor priznava načelo o samoodločbi narodov, ne more te pravice Nemcem odrekali — in tudi zadeven izrek mednarodnega sodišča v Haagu, ki pade danes, je postranskega pomena; v tem pogledu je zanimiva Curtiusova izjava, da bi Nemčija in Avstrija v primeru, da bi bil izrek zanje ugoden, ne izvedli takoj carinske zveze, temveč, da bi počakali na predloge drugih držav. Za objektivno presojo Curtiusovega in Scho-brovega koraka je inerodajno vprašanje, ali je bilo izbobnanje načrta o carinski zvezi Nemčiji in Avstriji koristno ali ne. Odgovor more biti edino negativen. Razburjenje, ki ga je načrt povzročil v Evropi, je imel za obe državi težke gospodarske in politične posledice. Francija in njene zaveznice so primerno reagirale. Razburjenje v Franciji je šlo lako daleč, da je bil nenadoma hudo omajan položaj zunanjega ministra Brianda, ki se še danes ni opomogel od hudega udarca proti njegovemu prizanašaoju napram Nemcem in proti njegovi Panevropi; namesto njega vodi »daj krmilo zunanje politike Laval, ki n koncesijami bolj skopari. Zelo verjetno je, da datira zbliževanje mod Rusijo in Francijo, ki se pač vrši na škodo Nemčije, prav od tega časa. Tako koristno sodelovanje francoskega in nemškega kapitala je pričelo popuščati v škodo Nemčije in napoved carinske zveze je n. pr. samo pospešila trgovinski dogovor med Češkoslovaško in Jugoslavijo, da omenimo samo en zgled, kako je tudi avstrijsko gospodarstvo bilo po načrtu oškodovano. Najnovejši trgovinski dogovor, ki ga je sklenila Avstrija z Madjarsko v tej zvezi in ki je bil očividno naperjen proti Jugoslaviji in Češkoslovaški, se tudi ni obnesel.
Curtius in Sehober sla precenjevala moč svojih zaveznikov. Zanimivo je, da je proti carinski zvezi, to je gospodarskemu >Anschlussu< nastopila kar najostreje tudi fašistična Italija; njeni diplomatje so pač uvideli, da je carinska zveza samo priprava na končno politično združitev Nemčije in Avstrije, ki bi privedla nemške čelade na Brenner in za Trbiž. Mac.Donaldovi zunanji politiki, na katero sla se flslanjala Nemčija in Avstrija v svoji proti-francoski borbi, je pričelo primanjkovati denarna zaslomba, ki edina more v času svetovne gospodarske krize uspešno utirati j>ot politični ekspanziji narodov. Sredi maja t. 1. je francoska bančna skupina pod vodstvom Rotsehilda ponudila avstrijski vladi posojilo 130 milijonov šilingov za sanacijo Credilanstalta. Posojilu je postavilo svoj veto francosko zunanje ministrstvo, ki je bilo pripravljeno, prislati na pomoč Avstriji edino pod pogojem, ako se ta odpove carinski zvezi. Dober mesec nato je Angleška banka posodila ta denar Avstriji in s tem preprečila francoske zunanjepolitične načrte. Tedaj se je pričel odprt boj med francoskim frankom in funtom šterlingom. Če je morala torej Angleška banka na pritisk francoskih kapitalistov, ki so dvignili svoje naložbe v Angliji, in menda BjMrazumno s francosko vlado — saj se Je to zgodilo takoj po zaključku francosko-angleškega posojila — odpovedati Avstriji kredit ter bo Francoska banka dala posojilo Avstriji sedaj, ko se je carinski zvezi odpovedala — je to znamenje, da pomeni odpoved carinske unije novo zmago francoske zunanje politike v srednji Evropi proti Angležem.
Pod j>ritiskom finančne krize se je Sehober moral umakniti. Avstrija je prve dni avgusta prosila pri Društvu narodov za novo posojilo, ali formalno za izplačilo druge tranše investicijskega posojila 100 milijonov dolarjev, ki jo je Društvo nakazalo pomladi lanskega leta. Ze od prve transe 60 milijonov ni prejel« Avstrija niti polovice, ker so se posojilu uprle francoske banke. Zveza narodov je v tem pogledu brez vsake moči, ker ne razpolaga z denarjem, temveč fungira samo kot posredovalec. Sehober je torej moral sprejeti francosko zahtevo in se odpovedati carinski zivezi. Iz solidarnosti do Avstrije in da tudi sebi pripravi lig <1 na tla za morebitno francosko finančno poni č, se je odrekla carinski zvozi tudi Nemčija. Umik je bil silno težak in poročila iz Ženeve govorijo o celo;lnevnih razgovorih med francoskim predstavnikom Franooisom Poncetoni, Curtiusom m Schobrcm. Ni bilo lahko najti formule, k>i bi zadovoljila Francoze in ouiogo&ki časten umik SW»-
Republika v borbi z revolucijo
Razkol med sindikalisti — „Z brutalnim nasiljem se socialna revolucija ne doseže" — Pogajanja med vlado in nuncijem
Madrid. 4. sept. Sindikalisti, ki jih seveda podžiga mala skupina španskih komunistov, so pridno nn delu, da bi strmoglavili liberalno republiko, kateri sedaj očitajo samo, da je največja sovražnica delavskega razreda, katerega tlači s pomočjo izdajalske socialne demokracije, ampak hujska proti njej tudi zaradi tega, ker je baje zapustila tudi svojo dosedanjo protiversko smer in se pogaja s katoliško Cerkvijo.
Vendar se pa zdi, da sindikalisti ne bodo dosegli svojega namena, dasi imajo seveda na svoji strani večino delavstva, ki se je v zadnjih mesecih odvrnilo od socialne demokracije in sledi sedaj radikalnim sindikalistom. V vodstvu tako zvanega Sindicato unico sc je namreč pojavil zelo globok in resen spor. Najbolj vplivni dosedanji voditelji sindikalizma, to so Pestana, Clara in Peiro, so namreč odločno nastopili proti svojim radikalnim tovarišem, ki se vežejo s komunisti in težijo po popolni anarhiji, da bi zadovoljili svoje ambicije. Imenovani voditelji so izdali predvčerajšnjim proglas na špansko delavstvo, v katerem pravijo, da je treba socialno revolucijo pripraviti po resni revolucionarni akciji, ne pa po lahko-mišljcnih in nepremišljenih aktih nasilja, ki morejo privesti samo do reakcionarne diktature. Socialna revolucija se ne more doseči po brutalnih aktih nasilja, ampak po moralnem in kultur-
l nem dvigu španskega delavstva, zakaj le visoko stoječe delavstvo more temeljito spremeniti družabni red. Sedanji moment, pravi manifest, je popolnoma neprimeren za uspešno revolucijo, ker akti štrajka in sabotaže samo povečujejo socialno bedo španskega delavstva, od katerega je samo 30% polno zaposlenih zaradi naraščajočega bega : kapitala in pomanjkanja kredita.
Radikalni sindikalisti nadaljujejo štrajkovsko gibanje telefonistov, ki so bili te dni s telefonsko družbo že sklenili sporazum. Sindikalisti so proglasili generalni štrajk tako v Saragosi kakor v Barceloni, pa tudi v drugih centrih, kjer ta sklep pomenja popolno presenečenje. Zakaj ravno v Barceloni je bil podpisan in proglašen zgoraj omenjeni manifest voditeljev Sindicato unico. — Sk>p generalnega štrajka so provocirali radikalni j elementi baš radi tega, da bi ta manifest sindika-j lističnih voditeljev kompromitirali, štrajkujoči delavci so poškodovali več telegrafskih in telefon-
skih vodov ter so med drugim tudi prerezali »vezo nicil Madridom in Barcelono, radi česar moreta ti dve mesti občevati sedaj samo preko Parila.
Povsod nastopa orožništvo proti štrajkujo-čim skrajno energično in v Saragosi n. pr. so se orožniki na ulicah naravnost zabarikadirali. Konflikti so zahtevali že več žrtev, zadetih do smrti. Vlada je prepričana, da bo tudi to gibanje zatrla,
posebno, ker so voditelji in delavci med seboj needini.
Čeprav so vesti, da se bo v kratkem med Vatikanom in špansko republiko sklenil nov kon-kordat, preuranjene, ni izključeno, da se je dosegel principielen sporazum glede oportunitete, da se začno pogajanja o konkordatu. Nuncij Te-desehini je že od samega začetka ohranjal dobre zveze s člani republikanske vlade, katerim je zagotavljal, da sv. stolica želi z vlado sodelovati, da se republika konsolidira. Zdaj je nuncij v popolnem sporazumu s papeževim državnim tajnikom začel z vlado predhodna pogajanja o načelih, na katerih naj bi slonel sporazum med Cerkvijo in državo. Treba je seveda prekoračiti še jako velike težave, vendar sporazum ni neverjeten, ako se vpošteva izredna spretnost in konciliantnost msgr. Tedesehinija, ki je odkritosrčen prijatelj republike.
Splošna stavka v Barceloni
Barcelona, 4. sept. AA. V četrtek so strokovne organizacije proglasile splošno stavko. 300.000 delavcev je odložilo delo in zahteva odstop guvernerja. Ves promet je ukinjen. Plinarna in elektrarna ne obratujeta. Trgovine so zaprte. En izgredtiik je bil ubit, mnogi pa ranjeni. Vlada je zahtevala pomoč vojaštva.
Načrt za znižanje državnih izdatkov
Načrt predvideva 714 milijonov prihrankov
Belgrad, 4. sept. AA. Odbor ministrov, ki izdelujejo načrt o znižanju izdatkov, kakor je sklenila kraljevska vlada, je pri svojem delu prišel do odločilnega štadija in do nekaterih sklepov, na podlagi katerih je finančni minister predložil predsedniku ministrskega sveta načrt o znižanju državnih izdatkov. To znižanje je določeno v sklepu predsednika min. sveta št. 97/23418 z dne 31. avgusta 1931.
Po tem sklepu znaša skupno znižanje držav-
nih izdatkov v raznih proračunskih postavkah 714,865.000 Din.
Razen tega so sprejete tudi nekatere odredbe, ki jim je prav tako nainen znižanje izdat- j kov. Med njimi je tudi ta, da se prazna mesta, ki jih te odredbe zatečejo, ne morejo izpopolniti v tam proračunskem letu. Izpraznjena mesta se bodo mogla izpopolniti samo s posebnim dovoljenjem predsednika ministrskega sveta.
Podobni ukrepi se store tudi v samoupravnih proračunih, da sc tudi tam znižajo izdatki.
Avstrija prosi posojila
Ob stota upan:e, da Ženeva posreduje 150 milijonov šilingov
Ženeva, 4. sept. tg. Razprava o prošnji avstrijske vlade za nov kredit se je danes pri Društvu narodov na popoldanski seji končala zelo hitro. Norveški poročevalec, notranji minister Rraadland je podal kratko poročilo, katerega polovica je samo ponavljanje avstrijske prošnje, da je prišel čas, opozoriti Društvo narodov na nastale težkoče v Avstriji. Z ozirom na nujnost je poročevalec predlagal, da se prošnja avstrijske vlade takoj preodkaže finančnemu odboru. Nato | je dr. Sehober s kratkimi besedami opozarjal na i resno krizo v Avstriji. Avstrijska vlada je med tem storila že vse potrebne korake in je pripravljena, predložiti Društvu narodov vse potrebne informacije. Predložil se bo finančnemu odboru
tudi nov finančni program. Italijanski zunanji minister Grandi je izrekel željo, da bi se avstrijska kriza čimprej odpravila, ter dodal, da bo Italija storita vse mogoče, da se avstrijska kriza konča. Poročilo o delih mandatne komisije, ki je bilo nn dnevnem redu, se je odgodilo na poznejšo sejo.
Dunaj. 4. sept. tg. Z veliko napetostjo so pričakovali danes sejo generalnega sveta avstrijske emisijske banke, ker so pričakovali znižanje dosedanje 10% obrestne mere vsaj za 1%, po- , sebno, ker je tudi avstrijska vlada skušala v tem smislu vplivati na vodstvo banke. To znižanje pa je izostalo, menda radi vpliva inozemskega svetovalca. Očividno je, da hočejo počakati na podpis posojila 150 milijonov šilingov.
Konec Schobrove politične kariere
Kancler dr. Buresck desničarski kandidat za predsednika republike
Dunaj, 4. sept. Ig. Izjava dr. Schobra in dr. Curtiusa, ki sla se v Ženevi odrekla carinski uniji, se na Dunaju živahno komentira. Komentarji listov soglašajo v eni točki, da je carinska unija odpravljena, ne pa tudi vzrok, ki je dovedel do te zamisli. Krščansko socialni listi govorijo, da je avstrijski zunanji minister moral iti v Canosso, dočim pišejo velenemški listi, da je to naravnost izsiljevanje Francije; socialni demokrati pa navajajo, da je francoski denarni imperializem prišel do viška. »Neues VViener Journalt domneva, da se je že ustanovil francoski finančni konzorcij, ki hoče omogočiti Avstriji jiovračilo odpovedanega angleškega posojila 150 milijonov šilingov. Pa tudi la konzorcij daje rok samo desetih tednov, ker je v Franciji še vedno na površini nezaupanje proti dr. Schobru. Ženevski poročevalec »Neues Wiener Tagblattac doznava, da vlada med vod j lel jem nemške delegacije dr. Curtiusom in med dr. Briiningoni nesoglasje, ker je berlinski kabinel Caurtiusu na nujen način izjavil, da njegova izjava v Ženevi ni zazeljena. Ženevski posebni poročevalce Neues Wiener Tagblatta« poroča danes o novih težkočah za popolno likvidiran je vprašanja carinske unije. Francoska delegacija zahteva sedaj izrečno in tudi
za bodočnost veljavno izjavo, da se državi odrekata ideji carinske unije. Desno krilo krščanske socialne stranke zopet ostro osebno napada dr. Schobra in ga očividno sili k detnisiji. Smatra se, da je pravi vzrok vsekakor bolj notranjepolitične narave, da izključijo kandidaturo dr. Schobra za mesto zveznega predsednika, zakar je imel nekoliko časa dobre šanse. Zato ga čim bolj diskredi-tirajo pri laslnih prijateljih Velenemeih in Land-bundu, da pridobijo ti dve stranki za skupnega meščanskega kandidata, ki bi se moral seveda vzeti iz vrst krščanskih socialistov. Do sedaj pa je dr. Sehober veljal kot kandidat velenemške stranke in Landbunda. Danes pa se že čuje, da obe navedeni stranki, ki sta v parlamentu združeni pod imenom narodno gospodarski blok in pod vodstvom dr. Schobra, nista proti kandidaturi sedan jega zveznega kanclerja dr. Burescha.
Dunaj, 4. sept. tg. V večernih urah so se zastopniki krščanskih sooialcev sestali z zastopniki Landbunda in Velenemcev k skupni seji, na kateri so kot kandidata za zveznega predsednika pre-zentirali dosedanjega zveznega kanclerja dr. Burescha. Landbund je pristal na to brez vsega. Iz postopanja Velenemcev pa je ludi razvideti, da bodo pristlali na lo kandidaturo.
brit, katerega položaj je zaradi najnovejše ofenzive moms. Seipla doma silno omajan. Sehober ni hotel nikakor pristati na klavzulo, da je la odpoved trajna.
Iz vsega je razvidno, dn sla se Avstrija in Nemčija odpovedali carinski zvezi zaradi finančne stiske. Vprašanje gospodarskega in političnega Anse.hliisKa bo torej saimo za nekaj časa |>ostavljeno z dnevnega reda. Realna politika nam nalaga, da računamo v bližnji bodočnosti s priklopitvijo Avstrije k Siemčiii sai ie tudi tran<*nika iavnoet
mnenja, da ne bo mogoče za vedno preprečiti Anschlussa. Za Francoze, kakor tudi za vse slovanske države je odločilnega pomena samo vprašanje, pod katerimi pogoji se bo Anschluss izvršil. Če je znani francoski publicist Ludvik Naudeau nedavno svaril Slovane, da ne morejo v boju zoper germansko poplavo računati na trajno nasprotstvo med Francijo in Nemčijo, je hotel reči, da morejo slovanske države v odsotnosti Rusije zavreli nemški pritisk edino s lesnejšini medsebojnim sodelovanjem.
Finančniki so pesimistični
Pariz, 4. sept. tg. Knkor j>oroča --Malin' iz Ženeve, so krogi okoli Zveze narodov zelo pesimistični radi včerajšnjih borznih poročil s svetovnih borz, posebno iz Berlina. Finančni strokovnjaki so izjavili, da je smatrati del kratkoročnih kreditov, ki se nahajajo v Nemčiji, za popolnoma zgubljen. Maline zahteva zato, da naj se ustanovi evropski odbor kot javen odbor za blagostanje ter obžaluje, da je označil predsednik Motta ta odbor za nekakšno komisijo Zveze narodov, s katerim Zveza narodov razpolaga popolnoma poljubno.
Smrt nadvojvode Salt'a(or<a
Dunaj, 4. sept. tg. Dane« je umrl v dunajskem sanatoriju v starosti 68 let bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator. Imel je deset otrok, med njimi sina Leopolda, ki je znan radi afere z biserno ovratnico, in sina Aniona, ki sc je poročil z romunsko princeso Ileano,
. Sprememba učnega načrta na učiteljiščih
Belgrad, 4. sept. AA. Da bi se novi učni načrt v učiteljiščih mogel čim bolje uvesti v vseh razredih, je prosvetni minister izdal sklep:
1.	Da se v 3. razredu učiteljišč uvede psihologija z 2 urama na teden, namesto 4, kakor je bilo lansko leto. Od prihranjenih ur psihologije se I nameni živim jezikom, druga pa sviranju.
2.	Da se v 4. razredu za šolsko leto 1031-32 uvedeta 2 uri splošne pedagogike namesto 4, ker se je v prošlem šolskem letu poučevalo 6 ur tedensko v tem predmetu. Ena teh prihranjenih ur bo posvečena zgodovini, druga pa matematiki.
3.	V 5. razredu se uvede 5 urno šolsko delo na teden namesto 6 urnega, kakor je bilo lani v 4. in 3. razredu. Higijena sc bo poučevala 1 uro na teden, ker se je že lani poučevala v 4. razredu 2 uri. Prihranjena ura higijene se posveti matematiki, ker se lani velik del gradiva iz tega predmeta ni mogel obdelati.
Vse te izpremembe veljajo samo za šolsko leto 1931-32.
Seminarji na učiteljiščih
Belgrad, 4. sept. AA. Da se pri učencih učite. Ijišč zaokroži znanje iz najglavnejših predmetov, je prosvetni minister na podlagi čl. 15 zakona o osnovnih šolah izdal odlok, da se na vseh učiteljiščih uvedejo seminarji. Seminarske ure se bodo vnesle v urnik in se bodo učencem osnovnih šol in učiteljišč računale kot obvezne ure.
Seminarske ure bodo popoldne, in sicer po 2. uri, druga za drugo, v četrtem in petem razredu. V četrtem razredu se bo v seminarju obdelovala pedagoška skupina, zgodovina z zemljepisjem. živi jeziki, prirodopisna skupina predmetov po 2 uri na 14 dni izmenoma, narodni jezik s književnostjo pa 2 uri vsak teden, vendar tako, da število seminarskih ur na teden ne bo večje od 6.
V 5. razredu bosta 2 seminarski uri iz pedagoške skupine, ostale ure pa bodo posvečene narodnemu jeziku in književnosti ter živim jezikom, vendar največ 5 ur na teden.
Gradnja obmorskih skladišč
Belgrad, 4. sept. AA. Po načrtu o zgradbi javnih skladišč se bo še ta mesec zgradilo javno skladišče na Sušaku, nato pa v Splitu, dve skladi šči pa v Dubrovniku. Istočasno dobe le lukc popust »punto francoc, ker je ta popust brezpogojno po treben za razvoj teh pristanišč.
Prvi misijonski film
Berlin, 4. sept. AA. V Berlinu so izgotovill prvi misijonski film. Film je sestavil jezuitski pater Schiiltc. V svetovni vojni je sodeloval kot letalski oficir. Fihn prikazuje delovanje inisijonov v južni Afriki.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno. Do-ž-LSvno. Hhjdn«.
C
Ogorčena borba med zeml\ede\ci in komunisti v Bolgariji
Sotija, 2. sept.
Izvirno Slovencu.
Borba med zemljedelci in komunisti postaja od dne do dne srditcjša. Komunisti spretno izrabljajo dejstvo, da vlada še ni izpolnila obljub, danih pred volitvami kakor zagotovitev popolne amnestije, odškodnine rodbinam v meščanski vojni padlih žrtev itd. Po svojih kmečkih pristaših puste izglasovati resolucije na zcmljedelskih shodih, po-zivajoč vlado, da vkrene čim prej vse potrebno za i^aliziranje zahtev v smislu volilnega programa. Vrše se številni shodi ene in druge stranke. Tajnik zemljedelske zveze Vergil Dimov, eden najspret-nejših voditeljev kmetov, nastopa z vso silo govora proti komunistom ter je v nedeljo v Stari Zagori svečano izjavil: »Zvezi zemljedelcev pripade histro-rična vloga izvojevati borbo s komunizmom v Bolgariji.« Istina pa je, da se boljševiziranje kmeč. kih mas posebno podeželskega delavstva in bajtarjev naglo širi, kar je na eni strani pripisovati obupnemu položaju podeželnega ljudstva, na drugi strani pa izredno živahni agitaciji komunistov, ki z vso silo skušajo prodreti v zadnjo vaško kočo. Tih Sofije v selu Maleševci so komunisti izvojevali pomemben uspeh. Celo zemljedelsko društvo — izvzemši 3 osebe — je prestopilo v komunistično ali legalno rečeno v delavsko stranko, kar je eno in isto. Komunistična agitacija se je zelo oživela po vrnitvi Petko Napetov-a iz Rusije, kamor je odšel 24. februarja kot član mednarodne delavske organizacije z namenom, da prouči položaj delavcev in kmetov v Sovjetski Rusiji. Po izvolitvi za narodnega poslanca 21. junija se je takoj vrnil v
Bolgarijo. Njegovi tovariši so ga pričakovali na obmejni postaji Dragoman in mu tam izročili*legitimacijo za narodnega poslanca. Pri njegovem vstopu v narodno sobranje jc bil sprejet od komunističnih poslancev s klici naj živi sovjetska zveza«. Oblečen v rusko bluzo, kakor jo nosijo boljševiki, napravi na delavce velik vtis. Z direktivami iz Moskve jc uvedel oster kurs nckolebanja ampak agilne borbe. V znak solidarnosti s sovjeti ga nameravajo posnemati v oblačilu tudi ostali komunistični poslanci. Ena značilnih osebnosti poleg drugih je tudi pop Rusinov, ki se je odpovedal duhovniškemu stanu in je sedaj eden najhujših pro-tivnikov cerkve. Na shodu v Stanimaka in tam nastalem boju s policijo je zadobil hude poškodbe, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico v mesto Tatar Pasardžik.
Vse druge stranke napeto s strani gledajo na borbo zcmljcdelcev in komunistov, vendar so si v državnem zboru vse stranke med temi tudi bivša zgovoristična vladna večina — edina, da je treba z vso silo nastopiti proti boljševUki nevarnosti, Kako se bo borba končala, jc veliko odvisno od tega, ali se bo posrečilo vladi omiliti gospodarsko krizo ali ne. Na vsak način jc opasnost večja, kakor se od strani merodajnih krogov priznava. To pa zlasti radi tega, ker cerkev in duhovniški stan ne igrajo skoro nikake vloge v javnem življenju in ni v bolgarskem narodu tistega verskega duha, kot n. pr. v Sloveniji. Primanjkuje torej bistvena duhovna in narodna sila, ki bi po mnenju vseh izkušenih voditeljev edina mogla zajeziti naraščajočo boljševiško poplavo.
Spored svečanosti odkritja spomenika kralja Petra L
Kaj se je zgodilo z „Nautilusom" ?
Na pomoč odide ladja-ledolomUka
London. 4. sept. Tu vlada velika skrb glede usode Nautilusa , s katerega že pet dni ni nobenih radio poročil.
Iz mesta Long Vear City na Svalbardskih otokih se poroča, da je neki parnik v nedeljo ponoči slišal radio-signale z Nautilusa«, ki so pa bili preslabi in se niso mogli dešifrirati. Kapitan parnika Jagcr je skušal dobili nove signale, toda zaman. Norveška vlada je odredila, da naj radio-postaje v Bergenu, na Svalbardskih otokih, na Jen-mavenu in na Medvedjem otoku pazijo, kdaj bi prejeli kakšno poročilo z Nautilusa«. Tudi sovjetske oblasti so izdale slično odredbo vsem svo-|im arktičnim radio-postajam. Istotako so na straži severne radio-postaje Nemčije, ki razpolagajo z ogromnimi silami. Kljub temu do sedaj ni i Nautilusa' nobenih vesti.
Čeprav velika večina meni. da so Nautilusa stisnili ledov i ali pa da se je potopil pod led, kakor je kapitan Wilkins nameraval, se pa ne more več dvigniti na površino, ki jc najbrže nad njim zmrznila, -o še nekateri optimisti, med njimi slavni oceanograf, profesor tleliand liansel, ki pravi, da iNautilus lahko vzdrži nn ur pod morjem, in da
zato od ladje ni nobenih poročil. Toda slavni arktični raziskovalec Stephenson je dejal: Začetkom spomladi je bila verjetnost, da sc bo Wilkinsova ekspedicija posrečila, 4:1, sedaj pa jc ta verjetnost samo 1 :4.
/ato sc sedaj resno pretresa vprašanje, da -e odpošlje na lice mesta rešilna ekspedicija z ladjo ledolomilko. Ekspediciji bi načeloval znani norveški raziskovalec Adolf llocl, ki se je ravnokar te dni vruil z raziskovanja v arktičnih vodah, katera vodi na račun vlade.
Nautilus« jc bil zapustil Svalbard (Spit/bcr-gen) 19. avgusta iu se danes nahaja v oddaljenosti 300 milj od severnega tečaja. Zadnja vest. ki jc z Nautilusa. dospela v Lvropo, jc bila, da deluje samo njegov desni molor in da sta vodoravni krmili, kateri služita za potapljanje, nekoliko poškodovani. da se ho pa navzlic tcinu skušal potopiti pod led. Ker \Vilkins ob tej priliki ni sporočil lege svoje podmornice, /ato ta lega točno ni znana, /lasti jc v skrbeli žena Wilkinsa, ki sc na haja v Londonu pri svojih znancih. Vendar pa nikakor ni zgubila upanja, da se bodo kmalu zatuli signali s podmornice njenega moža.
Zveza arabskih držav pod angleškim vplivom
Anglija ustvarja arabsko velesilo
Ankara, 4. septembra. Turško časopisje je zelo vznemirjeno zaradi nek« interpelacij« v angleškem parlamentu, iz katere je razvidno, da imajo angleški politiki namen, da ustvarijo nek skupen urad, ki bi vodil angleško politiko v odnošajih z raznimi arabskimi državami. Turiki listi »c pečajo tudi z nedavno izjavo angleškega visokega komisarja v Iraku, ki jc dejal sledeče: • Trgo-vina med Evropo in Azijo «c danes vrši večinoma preko rdečega morja in tudi glavne zračne proge med Evropo m Azijo tečejo preko arabskih dežel. Oba petrolejaka kanala, ki bosta dovažala iraško nafto na zapad. se bovta konč.»la. eden v Tr;polii'i v Sibiriji, drugiv HajfL Ob teh kanalih bodo tekle tudi železnice, ki bodo vezale Lcvanto s Perzijo in Indijo. Zato je za Anglijo jako v«ino. kdo bo imel
pretežni politični in gospodarski vpliv ob teh komunikacijah.«
Turški listi izvajajo na podlagi teh pojavov, da Velika Britanija stremi po nekaki zvezi arabskih držav. Od teh držav jc Sibirija pod francoskim mandatom, Palestina in Tr.insjordanija pod angleškim, Irak, Hedžas in Nedž v Arabiji pa «o pod vplivom angleške politike. V tem vidijo turški listi nevarnost, da velika Britanija ustvari arabsko velesilo, ki bo seveda naperjena proli Turčiji in Rusiji. Sicer pa Anglija že dolgo dela na tem načrtu ki naj paralizira pomen in učinek rusko-turl-kega prijateljstva. Anglija hoče izvesti emancipacijo vsega arabskega plemena, ki naj bi bilo v tesni prijateljski in gospodarski zvezi z Veliko Britanijo.
Boji v Barceloni
Barcelona. 1 «ept. AA. Vlada jc odredila, i da «i rekurirata dve ladji, na katerih bodo iti -ternirane n-ehe. ki bodo eventualno aretirane, j Polirija je včeraj aretirala nekoliko oseb. ki -n ; prispele nn kole-ih in motorjih » Barcelono ler 1 jili takoj zaprla. l-tiiča-no je rekvirirala mnogo avtomobilov Policija jc odredila stroge ukrepe. Včeraj je prišlo dn -pora in -popada med policijo ter stavkajočimi. Oh tej priliki -o bile tri n-ehe ubite, n-eiu pa ranjenih. Telclon-ke »veze t Madridom »o prekinjene. Socialistični vodja IV-»ann je imel -e-tnnek « civilnim guvernerjem Barcelone. Z.i utaj «e nc »e. ali -c nahaja Pesano Se na svobodi, ker uti-lijn. da ie bil po tem sestanku aretiran. Predstavniki oblasti -o imeli -e-
Občinske volitve na Češkoslovaškem
Praga. 4. sept. te. Danes dopoldne so se objavili razulasi deželnih uradov, s katerimi so razpisujejo občinske volitve nn Češkoslovaškem na dan 27. septembra. Ta dan pa bo- volilo samo 7'"'« občin, dočim bodo druge volile pozneje. Pri vlaganju volivnih lisi je šlo strankam posebno za to, katera volivna lista bo dobila prvo številko. V Pragi so jo dobili narodni socialisti, radi česar so druge stranke skrajno ogorčene.
sianck. Mucia -c-taukii ni prisostvoval. Sprejeli -o bili izredni ukrepi za pretirano ine-tii.
Madrid. 4. sept. t«. V Barcrloni je prišlo do hodili izgredov. Vso noč je bilo -lisnti streljanje. Zdi se. kakor da hi nastahi driavljanska vojna. Polirija in orotništvo p« je prevladovalo. Lokale Htnvhinskega sindikata, kjer so bili največji nemiri. je policija obkolila iu jih oblega. Pri tem .n bili trije policisti ranjeni, nit sindikalistov pa je bilo po-kodoi anili '.HI oseh. Kotlino so se morali mlati in -o bili aretirani. Do sedaj je -imlikaliste vedno nagovarjal voditelj katalonskih nacinnali-»tov Macia. Telefonska zveza nieil Barcelono iu Madridom do sctlaj šc ni mogla biti vpostavljena.
Češki hmelj
Jtater, t sept. tg. Trganje hmelja se bliža svojemu koncu. Velike množine hmelja pa sploh ne bodo trgali. Dosedanja kupčija se vrši po cenah 150—250 Kč. V raznih občinah se je za prvo-vislno in za Izbrano blago dosegla ludi cena do (KI Kč. Za slabše blago se je trgovalo izpod cene 150 KČ. Kupčije so sc sklepale v davnem na račun inozemskih pivovaren in trgovcev.
Alfonz v Pra&i
Praga. I. sepl. Ig. Nocoj jo dospel v Prago 7. avtomobilom bivši španski kralj Alfonz. Govoriti je hotel najprej s predsednikom Masurvkoni, ki pa sedaj ne biva v Pragi, temveč je na Slovaškem. Jutri se odpelje na Dunaj.
SOBOTA:
Oh 20: Prlfetek slovesnosti s slavnostno fanfaro raz ljubljanskega Gradu, ki jo izvaja godba »Sloge iu katero bo prenašal tudi radio. — Slavnostna razsvetljava mesta.
Ob 20.15: Bakljada po mestu in sicer izpred Mestnega doma po Kopitarjevi ulici, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Prešernovi ulici, Aleksandrovi ce-sli, Bleivveisovi cesti do palače banske uprave, kjer zapojo združeni pevski zbori pod vodstvom g. Zorka Prelovca; nato po Rimski ce6ti, Emonski cesti, Coj-zovi cesti, Sv. Jakoba trgu, Starem in Mestnem trgu do magistrata, kjer bo zopet petje; od tu do Mestnega doma, kjer je razhod. — Pri bakljadl bo sodelovalo več godb in se posamezna društva jii skupine uvrste po navodilih rediteljev prod Mestnim domom. — Zopetne fanfare ruz Gradu naznanijo konec bakljade.
NEDELJA:
Ob fi: Več godb izvaja budnice po mestu z izhodiščem na Mestnem trgu.
Oh se izprazni ves slavnostni prostor pred mestnim magistratom od vogala Jugoslovanske knjigarne <io Pod Irance in do frančiškanskega mostu in zasede dohode ZTeditelji; kasneje bo na la prostor pripuščen le oni, ki so moro izkazali z izkaznicami. izdanimi od odbora.
Od 0 10 zbiranje občinstva pred magistratom, 11:1 Vodnikovem in Krekovem trgu, na Poljanskem I in Sv. Petra nasipu, na Resljevi cesti in v Streliški ulici*po razporedu.
Oh 10 toeno se zaprejo vsi dohodi nu slavnostni pro.sior, kamor pozneje ne bo nihče pripuščen.
Ob 10.30: Slavnostno odkritje. Molitev , izvajana jio združenih jievt-kih zborih ob spreniljevanju Sloge . Slavnostni govor predsednika odbora za postavitev spomenika ing. L. Reven, ki nato odkrije spomenik. Državna himna, izvatana po pevcih, godbi in občinstvu enoglasno. — Streljanje na Gradu, zvonenje cerkvenih zvonov. Poklonitev vencev po zastopnikih občin in društev. Govor ljubljanskega župana dr. D. Puca.
Ob ca. 11.311 priretek sprevoda, ki krene izpred M (nega doma mimo spomenika po Starem trgu. Sv. Jakoba trgu. Coj/pvi cesti. Emonski cesti, Napoleonovem trgu, Vegovi ulici. Kongresnem trgu. šelenhnrgf vi ulici. Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici nn Kralja Petra trg. kjer je razhod. — Opozarjamo, da bo ves .spored prenašal tudi radio in bodo zvočniki ponovljeni tudi v Ljubljani na raznih krajih, kakor na Marijinem trgu. Vodnikovem trgu, Stritarjevi ulici, na Poljanski cesti, Krekovem trgu, Kopitarjevi ulici In Pod trnnčo. Zato naj občinstvo ne sili I; slavnostnemu prostoru, ker se bo po vseh sosednjih ulicah in trgih vse *li;slo. Tudi se opozarja občinstvo, da bo sprevod veličasten le tedaj, če se bo obči ne Ivo ločno držalo navodil rrdileljev in se bo zbiralo na zbirališčih ,po navodilih, ki se v naslednjem objavljajo. Občinstvo, ki ne bo sodelovalo v sprevodu, naj se pravočasno postavi ob ulicah, kjer bo krenil sprevod, da ne bo s kasnejšim prihodom molilo vrstnega reda.
Odkritje in ves -pored ce vrsi ob vsakem vremenu.
Razporeditev občinstva: T. Trni magistratom:
1.	Dohodi se zaprejo ob in je dostop dovoljen le onim. ki imajo posebne izkaznice odbora za postni ilev spomenika.
2.	Zastopniki občin 7. Izkaznicami rumene barve pridejo na slavnostni prostor preko Tranče (Stari irg) in sloje s čelom ob tribuni prod spomenikom, na levo od tramvajskega tira. razvrščeni v globino proli Tranči. Prostor bo naznačevala posebna tablica « napisom.
3.	Darovalci z Izkaznicami zelene barve pridejo na slavnostni prostor preko Tranče (Slari trg) in stoje desno od tramvajskega tira. torej desno od zastopnikov občin do skupine pevcev. Prostor bo označevala posebna tablica z napisom.
4.	Zastopstva društev z izkaznicami oranžne barve prihajajo preko Stritarjeve ulice in se razvrstijo od magistrata do Robbovega vodnjaka, kakor bo lo označevala posebna tablica z napisom.
5.	Zastopstva 1 Tcnri, ki imajo izkaznice raznih barv. prihajajo brezpogojno vsak po Stritarjevi ulici in morajo hiti do 9.311 zbrana v veži magistratu za Kobboviin vodnjakom radi skupne razvrstitve po slnvnoftnein prostoru. Pozneje in po drugih dohodih došlj se ne bodo propusculi »kozi kordon. Uva-žujte to!
(!. Zastavonoše se zberejo ob in na stopnišču mestnega magistrata.
7. Imetniki i*ka*ui< modre barve pridejo preko Stritarjeve ulico in imajo vstop na tribuno.
S. Narodne noše. ki imajo posebne izkaznice dosedaj omenjenih ali rožnate barve za vslop na slavnostni prostor, -e zberejo okoli Robbovega vodnjaka. Ostale narodne noše brez izkaznic na Resljevi epsti pd mostu navzgor.
!l. Združenj pevski moški zbori in godba -»Sloge«. ki sodelujejo pri odkritju in imajo izkaznice rožnate barve, se postavijo pred prodajalno mestne elektrarne.
10. Novinarji, fotografi, radio-tishuhenci tn
drugi, ki imajo Izkaznice rožnate barve, pridejo preko Tranče in se razvrstijo na licu mesta po navodilih odbora.
II. Na ostalih trgih in cestah:
Zbiranje udeležencev se irši po sorodnosti organizacij v .skupinah ler v svrho pravilne uvrstitve v sprevod na prostorih. ki jih bodo označevale table z zbirnim napisom. Predvidene so nastopne skupine na naslednjih prostorih:
Lep
v •
cin
Split. t. >.cpt. Dne avgusta je zapazil italijanski parobrod Sirio . ki je na visokem morju lovil ribe, jugoslovanski motorni čoln, 1111 katerem je bilo dev t naših izletnikov. Kapitan Giulini je takoj hitel na pomoč molorkl, ki j«' imela signal, da je v burnem morju izročena valovom brez pomoči. Čoln je že 24 ur plesal po valovih. Italijanski parnik je vzel niotorko na vlačilno vrv, naše izletnike seveda vzel na krov in jih izkrcal na Vlsu. Lastnik jugoslovanske inolorke Jurij Lučic se je kapitanu Giullniju prisrčno zahvalil.
Pariz. 4. sept A A. Poročajo i/ Santinga, da jc tamkajšnja pobuna mornarjev zatrla.
T. skupina: (Pred škofijo.)
1.	Sokolska konjrnica (tik za zadnjo edlnico vojaštva).
2.	Sokol v kroju (pred škofijo s čelom ob Me-dar.ski ulici preko cele širine resic).
3.	Gasilska društva (v pohodnem redu lik za sokol-Ia0111 po sredi ceste v tesnem razstopu).
!. Bivši bojevniki — in ncer: Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov. Združenje dobrovolj cev. Združenje invalidov, Zveze bivših bojevnikov itd. (na hodniku pred stolnico s čelom ob knezoško-fijski palači).
5.	Strelske družine (na hodniku prod stolnico za skupino I).
6.	Skavti in planlnke (v Semeniški ulici s Čelom pri Jugoslovanski knjigarni).
Poplave na Kitajskem
Nanking, 4. sepl. AA. Naraslo vodovje reke Yangtsc ogroža sedaj tudi kitajsko prestolnico. Voda je predrla tri nasipe v bližini mesta. Na tisoče ljudi se ie rešilo na mestno zidovje.
II.	skupina:
(Na levem hodniku Vodnikovega trga s čelom pri pekarni Jančar, v Študentovski ulici ter na Krekovem trgu pred Mestnim domom.)
1.	Prosvetna in kulturna društva (n. pr. Prosvetna zveza, Krekova prosveta, Čitalnice, Bralna društva itd.).
2.	Ženske organizacije( n. pr. Krščanska ženska zveza, Splošno žensko društvo, Kolo jugoslovanskih sester itd.).
3.	Učiteljska društva (n. pr. JUU, sekcija za dravsko banovino, okrajna učiteljska društva, pevski zbor Itd.).
4.	Narodno obrambna društva (n. pr. CMD, Soča, Primorsko društvo Zarja, Narodna odbrana, Klub koroških Slovencev itd.).
5.	Pevska in glasbena društva.
(i. Ruske organizacije.
III.	skupina: (Kopitarjeva ulica, Zmajev most, Resljeva
cesta, Sv. Petra nasip, Poljanski nasip.)
1.	Akademska društva (čelo pri gostilni pri
Križu).
2.	Narodne noše.
3.	Sokol v civilu l znakom.
4.	Planinska in športna društva (SPD, SLD, Skala, SK Ilirija. SK Primorje itd.).
IV.	skupina:
(Cesta na Krekovem trgu ob dravski finančni direkciji in Streliška ulica, čelo ob vogalu palače finančne direkcije.)
1.	Javni nameščenci (državni in samoupravni nameščenci).
2.	Privatni nameščenci (Zveza privatnih nameščencev il<f.).
3.	Železničarske organizacije (U2C, UJNŽB, Prometna zveza. Združenje kurjačev itd.).
4.	Strokovna društva.
5.	Trgovske in obrtne organizacije (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Čevljarska zadruga Tržič itd.).
V.	skupina:
(Cel Vodnikov trg na črti za Vodnikovim spomenikom.)
Občinstvo po okrajih: Skupina šiška na levem krilu, Breiice, Celje, Črnomelj, Dolnja Lendava, Gornji Grad, Kamnik, Konjice, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubijana, Ljutomer. Logatec, Maribor, Metlika. Murska Sobota, Novo mesto, Pre-valje, Ptuj, Radovljica, Slovenjgradec, Šmarje pri Jelšah.
Splošna navodilu: I. Zdravniška služba: .
Za slučaj zdravniške potrebe bodo na razpolago sanitetne ambulunee ua sledečih mestih: Mentni dom, magistrat z rešilnim vozom v Lingarjevi u*ci, lekarna Makarčič ua Sv. Jakoba trgu z rešilnim vozom na Sv. Jakoba nabrežju, lekarna Sušnik ua Marijinem trgu iu na univerzi na Kongresnem trgu. Zadnji dve zdravniški postaji bosta za časa sprevoda poslovali pred kavarno Evropo.
II. Žigosanje železniških legitimacij:
Žigosanje železniških legitimacij v svrho potrjevanja udeležbi« pri odkritju se bo vršilo na sledečih krajih: Glavni kolodvor (v stanovanjskem uradu velesejma) 5. septembra od 14 dalje; b., 7., S., 0. in in. septembra ves dan; na velesejmu 0., 7., 8. in i), septembra ves dan; Kongresni trg I (Zvezda, pritličje) c.imo dne 6. septembra od S do 20.
MI. Dohod občinstva s kolodvorov:
V olajšanje splošnega cestnega prometa in v svrho čimprejšnjega dohoda na odrejena zbirališča pozivamo vse udeležence, ki dospejo v nedeljo zjutraj v Ljubljano, naj uporabijo iz glavnega kolodvora za do:-lop na Vodnikov trg in sosednje ulice le Resljcvo cesto. Udeleženci pa. ki prispejo iz Dolenjske, naj brez izjeme izstopijo nn Dolenjskem kolodvoru in naj sc po Dolenjski cesti, čez Kar-lovski moet iu za Gradom podajo na odrejena mesta.
IV. Posebni vlaki:
Posebni vlaki za udeležence slavnostnega odkritja spomenika -o bili že objavljeni v časopisju. Radi točnih odhodnih časov s posameznih postaj naj se občinstvo zanima pri onih železniških postajah, na katerih namerava vstopiti. Ponovno pa poživljamo vse udeležence, da se naj poslužujejo le onih vlakov in le tako. kakor j bilo objavljeno, ker bodo vsi navedeni vlaki imeli dovoljno število voz za prevoz vseli prijavljenih udeležencev; v nasprotnem slučaju, če bi se udeleženci posluževali raznih drugih vlakov, železniška uprava ne ho mogla obvladali večjega neprijavljenega navala udeležencev. Radi posebnih vlakov dne 7. in 8. septembra, slede še objave v časopisih.
V. Informacije:
Informacije radi razvrstitve sprevoda se bo dobilo na licu mosta od skupine rediteljev, ki bodo zbrani ob tabli za napisom -Informacije in navo dilac.
Radi stanovanj in prenočišč se je obrniti do stanovanjskega urada velesejma na glavnem kolodvoru.
Uvažujle vsa prednja navodila in odreditve, ker le * složnim in enotnim nastopom vsega občinstva bomo v moči izvesti slavtiosl čimbolj slovesno i 11 dostojno.
Odbor za postavitev spomeniku kralju Petru I Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani
Kongresni Irg 1, II.
Udeležencem!
Ljubljana, 4. sept. AA. Povratck udeležencev iz Ljubljane z nedeljskimi večernimi vlaki dne 0.
septembra.
Ker je pričakovati, z ozirom na ogromne priglasitve, v nedeljo dne (1. sept. v Ljubljani velikanski naval potnikov na večerne vlake, se v lastnem interesu opozarjajo vsi udeleženci, da vstopajo potniki za Gorenjsko in Kamnik pri povratku v Ljubljani gor. kol., potniki za Dolenjsko pa v Ljubljani dol. kol. Za potnike, ki bodo vstopali v Ljubljani gor. kol. in Ljubljani dol. kol. bodo rezervirani posebni vagoni.
[oglejte si ljubljanski velesejem
f Viš. sod. svetnik Stergar
Maribor, 4. septembra.
Višjega sodnega svetnika Stergarja ni vež; davi ob dveh je nehalo biti njegovo zlato srce. Vest o njegovi smrti se je takoj razširila po mestu ter pretresla vse, ki so ga poznali in vzljubili. Pokojni Stergar je bil rojen 3. januarja 1863 v Kranju; v sodno službo je stopil 22. novembra 1886. Kot pri-
Vevška papirnica zopet odpustila
40 delavcev
Vevče, 4. septembra.
Z današnjim dnem je odpuščenih zopet 40 delavcev v vevški papirnici. In to na enodnevno odpoved, na podlagi sporazumnega dogovora. Žalostna ie danes usoda vevškega delavca. Tedne in tedne dela po 3 dni v vednem strahu in pričakovanju, kdaj se mu delo odpove, v skrbeh za borni kruhek in za svojo družino. V naši papirnici vlada že prava babilonska zmešnjava. Nihče ne ve, kaj prinese jutrišnji dan.
Delavce, pred tedni odpuščene, jih nekaj pokličejo nazaj v delo pod pogojem, da pristanejo na enodnevno odpoved. Običajno jim skušajo znižati tudi mezdo z raznimi izgovori. Med tednom praznujemo, ob nedeljah pa obratujemo. Preteklo nedeljo se je delavstvo iz brusilnice uprlo zaradi nedeljskega dela. Pa pod grožnjami raznih represalij je pristalo na glasovanje, ki je scve izpadlo v korist podjetja. In tako so v nedeljo brneli stroji. Tako naj tudi nedelja služi kapitalističnemu Mamonu Nad nedeljskim delom se zgraža vsa naša javnost.
Da se pri odpustih ne gleda na gospodarsko
šibkejše jc že nekdo na tem mestu povdaril. Spričo tega je nezadovoljstvo in razburjenje med delavstvom umevno v tej zmešnjavi, ko jc stotina delavstva prizadetega na delopuetih. Dobe se tudi delavci pri zidanju, ki imajo do 50 celo 60 nadur v 14 dneh.
Kapital ne izbira sredstev. Z jutrišnjem dnem pride v pogon takozvani predalani »B« stroj, in stopi navidezno normalno stanje. V tovarni pa še vedno zidajo in predelavajo. Vsak prostorček bo kmalu zazidan in v njem nove naprave, novi 6troji, katere dclavec že proklinja, ker mu ne prinašajo blagostanja, ga izpodrivajo, mečejo na cesto med brezposelne in prosjake. Stanje celokupnega vevškega delavstva kliče po odpomoči. Ni ga že več oddelka, kjer bi ne reducirali. Niti rokodelcem ne prizanašajo. Ključavničarjev in mizarjev je bilo šc pred leti po 10—15, danes jih je komaj še po 5, ki begajo od jutra do vc.cra premočeni do kože okolu oddelkovih strojev v nevarnosti za svoje zdravje.
Kader brezposelnih vevških se je pa povečal za 40. Za koliko pa se je kader lačnih povečal, bomo poročali pozneje.
pravnik je služil do leta 1888, ko je postal avskul-tani. Kot sodnik je služboval v Ložu in Sevnici; v Maribor je prišel kot okrajni sodnik leta 1899 in je odtlej deloval in služboval v Mariboru do upokojitve. Sodni svetnik je postal 7. septembra 1909, višji sodni svetnik pa 15. maja 1918. Dolgo vrsto let je bil varstveni sodnik pri okrajnem sodišču v Mariboru, kjer je s svojo priznano človekoljubnostjo pomagal neštetim sirotam in pomoči potrebnim. Bla-jfi pokojnik je bil pravnik po vsem svojem bistvu in sposobnostih. V juridični stroki je bil vseskozi strokovnjak.
Občudovanja vreden je bil njegov spomin. Ni ga menda bilo, s katerim je imel ta ali oni službeni opravek, ki bi ga višji svetnik Stergar še po dolgih letih ne bi spoznal ali da ne bi bil vedel, v kateri zadevi je bil z dotičnikom prišel v stik. Pet let pred upokojitvijo je vodil kot predsednik senata kazenske razprave pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Njegovo vzorno sodno delovanje je našlo priznanja na najvišjih mestih. Ustrežljivost, blagodušnost in ljubeznivost, združena z izredno prisrčno domačnostjo, so bile njegova osnovna poteza njegovega značaja. Tako je mogel vsem, ki so prišli k njemu s prošnjo za nasvete in pomoč, pomagati ter jih v njih prizadevanjih podpreti. Koliko jih je, ki jim ie blagi pokojnik dal brezplačno sodne nasvete, v^i ti in drugi, ki so v njem spoznali blago dušo in lobrega prijatelja, ga bodo ohranili v častnem in a-ajnem spominu ter ga bodo pospremili v nedeljo >b 16 na njegovi poslednji poti iz kapele na most-
pokopališču v Pobrežju. Možu »lela, dobričini m plemeniti duši svetni spomin! Žalujočim sorod-aikom ob ležki izgubi naše najgloblje sožaljet
Marijanski tabor na Veseli gori
Da se vse osvežujoča mnrijanska misel poglobi, gorečnost posploši, aktivnost poveča in lai-Ski apostolat bolj izšola, zato se vrši v nedeljo Vlarijinega Imena in nn god sv. Notburge, patrone pridnih kmetskih deklet 13. septembra dekliški marijanski tabor na Veseli gori pri St. Kupertu s sledečim sporedom:
Ob 11 govor v cerkvi, sv. maša, pri tej pojo dekleta (ljudsko petje) sledeče pesmi: Hnvden: Pred Bogom, lllndnik: Marija skoz življenje, Hlad-aik: Usmiljeni Jezus, Potočnik: O kam Gospod, Foerster: Zdrava morska zvezda.
Potem je eno uro odmora.
Po odmoru: pete litanije M. B. v cerkvi.
Po iitnnijah: Marijanski tabor. Program: Mn-dernizirajmo Marijino družbo! — Kakršna je Marijina družba — taka je župnija.
Nato se vrste nastopi zastopnic posameznih družb: 1. Čatežka: deklainira. 2. Mirenske zapojo nekaj Marijinih. 3. Mokronoška obravnava: Moderno delo evharističnega odseka. 4. Svetokrižka vprl-zori »Planšarico«. 5. ŠentjanSka obdela moderno kolportažo. 6. Sentlovrenška deklaniira: Marijin jtrok pred nebeškimi vrati«. 7. Sentrupcrtska zaboje neknj narodnih o Mariji. 8. Trebeianska: odgovori na vpraš&nje Kako naj Marijina družba :»leše?« ( o delu misijonskega in Martinega odreka). 9. Trebanjske: Mi smo pa mi. smo plavo krvi! 10. Trojiške zapojo nekaj narodnih dekliških. 11. Koliko nas pa je in kakšne smo? Pove Gedeon.
11 sklepu zapojo vse »Veš o Marija« in romarsko. Potem pa domov!
Prijetne bodo urce na Veseli gori, zato, dekleta, pridite gori!
Številne nesreče
Ljubljana, 4. septembra.
Običajen pojav Je. da oe nesreče proti nastopu Jeseni vedno bolj množe, medtem ko so poleti mnogo redkejše. Nastop jeseni se tudi v lem oziru že pozna. Tako je včeraj ljubljanska bolnišnica sprejela kar šest ponesrečencev.
V Prekmurski ulici za topničarsko vojašnico se je igral včeraj 7 letni Ciril Puc z nekim svojim sovrstnikom. Med igro pa je Ciril padel tako nesrečno, da »i je zlomil levo roko.
5 letni Jože lic, sin posestnika iz Zlatenika v občini U6tje pri Kočevju je padel doma s poda in si poškodoval desno nogo.
Včeraj «i je pri delu v Št. Vidu zlomil desno nogo 28 letni Rudolf Beljan, delavec iz Šmartna pod šmnrno goro.
Huda nesreča se je pripetila 3 letnemu Ivanu Pircu, sinu posestnika iz Matene 28 pri Igu. Tega je v domačem hlevu brcnil konj v glavo. Malček je prav resno poškodovan.
21 letni brezposelni delavec Henrik Hartmunn iz Recklinghausna v Nemčiji je prišel te dni iskat boljšega življenja v Jugoslavijo. V Celju je pre-prosil nekega motociklista, da ga je vzel na svoje motorno vozilo in ga odpeljal proti Ljubljani. Blizu Domžal pa sta oba padla z motocjkla in si je Hart-mann zlomil desno nogo.
Nn domačem podu v Mekinjah pri Kamniku je padel z lestve 61 letni kajžar Franc štrajher in si zlomil desno roko.
Vsi ponesrečenci se zdravijo sedaj v ljubljanski bolnišnici
Z devetega nadstropja
ljubljanskega nebotičnika

Ljubljana, 4. septembra.
Danes je bilo betonirano deveto nadstropje ljubljanskega nebotičnika. To poslopje Pokojninskega zavoda ki je že sedaj, v še neizdelani obliki, najvišje v Ljubljani, gradi Ljubljanska gradbena družba. O tehničnih težavah ter o smelih konstrukcijah, ki pa so dosti bolj zanesljive, kakor konstrukcije starejše tehnike, smo v poročilih o gradnji poslopja že ponovno poročali. Z novim nebotičnikom ni Ljubljana dobila samo velikega, impozant-nega in reprezentativnega poslopja, temveč tudi novo imenitno razgledno točko. Kakor znano, pride
na strešno teraso nebotičnika moderno opremljena kavarna, tako, da bo mogel vsakdo uživati razgled s tega poslopja.
Naša slika je prva, ki nam predstavlja ta lepi razgled. Kako nizko je frančiškanska cerkev, to im-ponzantno poslopje iz prejšnjih dob pod nebotičnikom, tem čudom moderne gradbene tehnike in kako majhne se zdijo vse bližnje stavbe, ki se z ulice zde tako imenitne? Ne bo dolgo in kmalu se bo mogel vsak Ljubljančan prepričati na lastne oči o čudovitem razgledu raz nebotičnik. Drogovi, ki jih vidimo šc na sliki, so železna armatura za vrhnje stebre na strehi nebotičnika.
Posebni vlaki na koncert „Pevske zveze"
Na veliki koncert združenih pevskih zborov Pevske zveze pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu (2500 pevcev in pevk), ki sc prične ob pol 3. popoldan, vozijo poleg rednih ojačenih vlakov še sledeči izredni vlaki:
J' Progi Celje-Ljubljana gl. kol. vi. štev. al5 drugi del z odhodom iz Celja ob S. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 10.40.
2.	Na progi Zidani most-Ljubljana gl. kol. vlak štev. 34 z odhodom iz Zidanega mosta ob 11.40 in prihodom v Ljubljano gl. kol. 13.20.
3.	Na progi Jesenice—Ljubljana gl". kol. vi stev. 913 drugi del z odhodom z Jesenic ob 11 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 13.
4.	Na progi Kamnik — Ljubljani glavni kol. vlak stev. 8415 drugi del z odhodom iz Kamnika ob 12. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 13.05.
Za povratek vozijo iz Ljubljane gl. kol. due 8. septembra 1931 sledeči redni in izredni potniški vlaki:
Ob 18.00. v Maribor, Velenje, Rogatec in Ca-kovec — 18.25. v Kamnik — 18.30. v Zagreb "1 kol —18.32. v Rakek— 18.50. v Tržič, Bistrico B. j in Rateče Planica — 18.55 v St. Janž n. D., Novo mesto, Straža-Toplice in Karlovac — 19.40 v Kočevje — 19.40. v Tržič, Bistrico B. j. in Rateče Planica — 21.00. na Vrhniko — 22.14. v Kamnik — 22.20 v Kočevje — 22.25. v Zagreb gl. kol. — 23.00. v Maribor gl. kol. — 23.00. na Jesenice — 23.07. v Rakek — 23.30. v Novo mesto — 0.30. v Maribor gl. kol.
Da ne pride posameznih vlakih do prevelikih navalov in da bi se potniki za zgoraj določene relacije mogli v redu prevoziti, je v interesu občinstva samega da se točno ravna po gornjih navodilih in uporablja za posamezne proge in relacije določene vlake.
Kongres slovenskih mest in trgov
Ljubljana, 3. septembra.
Ljubljanski župan je za ponedeljek 7. septembra 1931 ob 10 dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani sklical I. kongres mest in trgov dravske banovine s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev kongresa — župan dr. D. Puc.
2.	Današnji položaj mest in trgov v dravski banovini — podžupan prof. Jarc Evgen.
3.	Naša mesta in novi gradbeni zakon — inž. Mačkovšek Janko.
4.	Hazgovor o organizaciji mest in trgov.
5.	Slučajnosti.
Nova šola v Preski
P«cska, t. septembra.
Dne 10. septembra ob pol desetih dopoldne bo doživela Preska pri Medvodah veliko slavnost. Blagoslovili bodo namreč veliko in le|v.> novo šolo. ki bo v ponos občine Preska in okoliških občin. V mogočni stavbi bo šest razredna l judska šola in prostori za gospodinjski tečaj z vsemi potrebnimi pripomočki. Vzhodni del stavbe ima v pritličju in v prvem nadstropju velike učilnice, ki se odlikujejo po svoji zračnosti in svetlobi. V sulerenu pa bodo prostori za gos|Mxlinjsko šolo. Manjši, zapadni del stavbe, ki tvori prav za prav stransko poslopje, ki
Pozigalec v 2 dneh dvakrat zažgal
Celje, 4. septembra.
Včeraj smo poročali o požaru na Glinskem pri posestniku Panoletu Jožefu, kjer je zgorelo v sredo predpoldne eno gospodarsko poslopje in cn hlev in se je gasilcem Te z veliko težavo posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil še na ostala poslopja. Požigalcu pa očividno ni bilo prav. da niso zgorela še ostala poslopja; kajti naslednji dan, v
četrtek, je začelo okoli 6 zvečer zopet goreti in si- zavarovan.
cer to pot stanovanjska hiša. Požigalec je svoje delo temeljilo opravil tako, da je bila nenadoma skoro vsa hiša v plamenih.
Požarnim hrambam, ki so prihitele iz Celja in Oaberja, se je sicer posrečilo ogeni še kolikor toliko hitro zadušiti — gašenje je bilo zlasti težavno zaradi oddaljenosti vode — vendar pa trpi posestnik veliko škodo, ker je hiša skoraj popolnoma zgorela in je posestnik le v nezadostni meri
Ljutomer in Medmurie
Ljutomer, 3. septembra.
Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o nazivu ip razdelitvi kraljevine na upravna področja jc prinesel posebno veselje tudi ljutomerskemu okraju. S tem zakonom pripade namreč tako zvano Medmurje končno veljavno dravski banovini in s tem ljutomerskemu okraju. Vse Medmurje, predvsem okolica Štrigove in Razkrižja iz gospodarskih interesov in iz prometnih ozirov gravitira k Ljutomeru. S Cakovcem. k či«ar okraju je Medmurje dosedaj pripadalo, nima isto nobenih zvez. Čez Ljutomer so se vozili ljudje z železnico do Čakovca, svojega glavarstva, ako so se hoteli izogniti 30 km dolgi pešpoti, dočim je razdalja do Ljutomera kvečjemu 8 do 10 kilometrov. Z Ljutomerom je imelo in ima Medmurje trgovske zveze. Vse prebivalstvo tukaj kupuje in prodaja svoje pridelke, iz Ljutomera kliče zdravnike in babice, celo dušnopastirsko delo v obmejnih predelih štri-govske fare (Globoka. Veščica, Globočki vrh) opravlja ljutomerska duhovščina.
Priključitev Medmurja ljutomerskemu okraju pa je važna tudi iz narodnopolitičnih ozirov. Prebivalstvo te pokrajine razume in govori bolj slovenski ko hrvatski. Ne samo to, to prebivalstvo tudi čuti slovenski in je že dolgo gojilo želje pripadati slovenski dravski banovini.
Pa še na to ne smemo pozabiti, da se bo s priključitvijo Medmurja ljutomerskemu okraju še bolj zabrisala nekdanja madjarsko avstrijska meja, katera pride s tem v sredo okraja in tako rekoč izgine.
Prebivalstvo Medmurja se veseli nove razdelitve banovin.
Avtobusno podjetje noiah
naznanja ceni občinstvu, dO orcnflio OtorOtO-vfltl na progi Bled dne 6. septembra 1.1. ter bo avtobus družbam na razpolago po naročilu.
Se priporoča podjetje
Neverjetna drznost akrobatov
Ljubljana, 4. septembra.
Mladi ježenski fantje vzbujajo s svojimi spretnostmi in drznimi produkcijami na vrvi še vedno nezmanjšano pozornost Ljubljančanov. Vegova ulica se polni večer za večerom, k vsaki predstavi se zlivajo kakor reke množice radovednega občinstva z vseh strani. Zlasti bližnja ljubljanska okolica je vsakokrat zelo dobro zastopana med gledalci. Zanimivo je, dn so podjetni mladi fantje s svojimi okrobacijami zajeli predvsem delovno ljudi. Med njimi imajo fantje, sami iz delavskih krogov, največje simpatije ter dejansko tudi največjo zaslom-bo. Ljudje, ki žive sami iz rok v usta, v polni meri razumejo pravi položaj akrobatov.
Stvar namreč nima zgolj značaj senzacije, marveč je tudi zadeva življenjskih prilik vseh treh fantov. S tega stališča gledano, so fantje še posebej vredni občudovanja in zanimanja. V najtežjih razmerah na mnogih krajih zadolženi, so prvič nastopili v Ljubljani ter prebili led nezaupanja. Samo za režijske stroške, ki so združeni z vsako predstavo, morajo fantje zbrati neverjetne vsote. Zato je zadeva nas vseh, ki smo z darovi visoko podprli že mnogokrat in mnogo tujcev, ki nam pa niso nudili toliko, da se krepko oddolžimo tudi tem fantom, ki so poleg resnične sposobnosti še domačini.
So pa fantje tudi sicer pravi mojstri na vrvi. V četrtek zvečer so pokazali točko, ki v drznosti nima primere z drugimi. Na sredi žice so pritrdili posebno železno pripravo, na katero sta potem stopila dva Izmed akrobatov ter se oba hkrati zavrtela okrog žice. držeč se z rokami železja, nogi pa sta imela oba oprti drug proti drugemu v žiro. To je bilo pravo smrtno vrtenje ter je ljudem spodaj kar zastajala sapa.
Drevi in v nedeljo zvečer fantje na žici ne bodo nastopili, ker bi motili druge prireditve v bližini. Pač pn i inv je župan g. dr. Pue nn njih prošnjo dovolil, da orirede prihodnjo predstavo v
je harmonično združeno z ostalim objektom v celoto. pa je namenjen za učiteljska stanovanja, ki so opremljena prav ljubko in zlasli za učitelje nad vse primerno. Kljub temu da stoji stavba na vzvišenem gričku, ima najieljan vodovod, elektriko in je v hi-gieničnem pogledu prav moderno urejena. Za šolo je velik vrl z dvoriščem. Na vrtu bo prostora za vse (»otrobe gos|>odgijske šole, hkrati pa bo lam nameščena drevesnica, v kateri se bo šolska mladina mogla naučiti premnogo koristnega, lnipo-zantno slavbo je zgradilo stavbeno podjetje Miroslav Zupan iz Ljubljane in je začelo z deli lansko leto meseca junija. Kljub temu. da je bil dovoz vsega gradbenega materijala močno oviran radi ozke in strme dovozne poti, ki vodi do šote. je stavba lansko lelo kaj hitro napredovala. Že v zgodnji jeseni je bila stavba pod streho, vendar se namenoma ni povsem dokončala, lo pa radi tega. da se je čez zimo lahko temeljilo presušila. kar je že iz higi jenskih razlogov itak priporočljivo. Leto> so v zgodnji spomladi začeli svoje delo mizarji, ključavničarji, instalaterji in monterji ter stavbo kompletno opremili pravočasno lako, da se bo začetek šolskega leta praznoval že v novi šoli, s čimer bo tudi otvorjena.
Občani Preske in okoliških občin so lahko ponosni na novo šolo, zlasli še zalo. ker glede na njeno velikost in opremo ni stala lako mnogo. -Celokupni siroški so znašali nekaj nad 1 milijon dinarjev, kar je brez dvoma ludi velika zaslug« solidnega stavbenika.
Naliv in toča
Murska Sobota, 2. septembra.
Nad pokrajino zadnji čas dan zn dnem divja burja. Nalivi so pogosti, kakor že dolgo ne. Zelo silen naliv je bil v torek. Voda je s hribov trgala zemljo. Ponekod je bila huda toča. ki je zlasti v vinogradih in sadovnjakih povzročila večjo škodo.
ponedeljek zvečer po končani predstavi Slehernika«. — torej približno ob pol devetih zvečer. Za ta čin Izredne naklonjenosti so fantje g. županu dr. Pucu — tako so nas naprosili, naj zapišemo — prav lepo jn od srca iskreno zahvaljujejo. Na svidenje torej v ponedeljek zvečer po Sleherniku«.
Oiaj praviie ?
Veste kuj. ali Vam je znana storijo o polnem
in proznem želodcu? Naj Vam jo razložim. ra ni lo storija, ampak doiiveta resničnost.
Služba mi nanese tako, da delam vse popoldne in ves večer do devetih. Truden in lačen se vlečem vsak večer v predmestje, večerjat in s pni. Takrat ni dobro s menoj češenj zobati. Nataknjen sem in pisano gledam. Posebno me ima včasih, ko pred pustom srečujem ofrakane gospode in go lople-če in nakuštrane in namalane dame in damiee, ko hodijo uli se vozijo na ples. ■laz pn lačen s trdega dela. Vi ne veste, kako lo človeka zgrabi, du bi kar zasovražil vso to družbo, ki je na svetu le zaradi zabave. Vidite, tako politiko dela moj prazni želodec vsak večer. Moram ga resno kontrolirati ter mu s srcem in pametjo dopovedovati, da teli ljudi ne smem sovražili, ampak jih moram pomilo-vati, ker so izgubili svoj cilj. Tako — ker sem davek in kristjan — mojstrujem svoj želodec, ki pii je vseeno hud — s eno besedo, pesimist je.
Ko pridem lako nasajen in pust domov, moja pohlevna ženica z najprisrčnejšim obrazom postavi pred me večerjo, uli žgance ali solato ali kavo ali pa tudi kaj boljšega. In potem me mirno gleda in čaka, da končam. Po jedi prižgem cigareto, iztegnem noge in se mi zdi, da prav zu prav na svetu le ni tako hudo, kakor sem mislil. In nič več sc mi ne zdi lako napak, če se ljudje vesele. In kar zdi sc mi, da so vsi taka zadovoljilo siti, kakor sum pravkar jaz. To je politika polnega želodca, ki nc verjame, da more biti kdo lačen, če sem juz sil. In ga moram zopet — ker sem človek in kr/sljgn — s srcem in pametjo kontrolirati in dopovedovali mu, da je mojih bližnjih na stotine in tisoče, ki so lačni in pozabljeni, četudi sem jaz sit.
Vidite, gospod urednik, na to dvojno politiko človeškega želodca sem se spomnil, ko sem bral o tistem celjskem podjetniku, ki družinskega očeta plačuje s slo dinarji na teden. On vodi politiko svojega polnega želodca. Kdo naj zameri njegovemu delavcu, da vodi politiko prašnega želodca. Pu on ni edini podjetnik te sorte. In politike polnega želodca nc vodijo samo podjetniki...
ren v • w
Trzw
Osebna vest. Kakor čujemo. se naseli v Tržiču dr. Janko Kalan, okrožni zdravnik v Grosupljem. Ordiniral bo v dosed. prostorih dr. Ilavvline.
Kuluk. Ko so moški končali drobiti kamenje, so prišle ženske na vrsto. Nimajo pa pravice kamenja tolči, pač pa jih davkarija terja, da plačajo precejšnje vsote. 60 do 120 Din je za navadno delavko pač prehuda vsota naenkrat. Slabo uslugo je naredila davkarija ubogim materam, ki imajo šoloobvezne otroke in obračajo zadnji dinar za zvezke in svinčnike, ko jim pošilja ob pričetku šole take pozdrave. Upravičeno se sprašujejo, kje naj vzemo.
Stavbno delo na »Našem domu« vidno na-preduie in bo stavba v štirinajstih dneh žc pod streho.
Na Kclcah bo sv. maša še v nedeljo in torek, obakrat ob 10.
Trata v Poljanski dolini
Proslava 2.3 leinice Prosvetnega društva. Preteklo nedeljo je naše Prosvetno društvo na prisrčen iu svečan način proslavilo svoj srebrni jubilej. Dkoliška društva zlasti iz škofje Loke in Žirov so bila na prireditvi častno in številno zastopana. Slavnosl je živahno pozdravljen olvoril priljubljeni župan g. llršič, ki je bil tudi sam med prvimi ustanovitelji društva in po izrečenih čestitkah pozdravil slavnostnega govornika g. dr. M. Natlačena, ki se je viharno pozdravljen pojavil na odru. Govornik je nato z možatimi besedami, ki so globoko odjeknile v snih navzočega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo okusno oz.aljšnno dvorano, slavil zasluge kat. prosvetnega dela za narod, vero in domovino. Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem govornikovim in živahno odobravanje, kakršnega pri nas nismo vajeni videti, je pričalo, da so prave besede našlo tudi pravo mesto. Zlasti sklepne besede govornikovo je navdušeno občinstvo nagradilo z aplavzom, kakršnega pri nas trdih Poljancih ni doživel še noben govornik.
Drugi del prireditve je obstojat iz igre in srečotova. presledke pa so lepo izpopolnjevale de-klamacije in pevske točke. V večernih urah pa so je razvila živahna prosta zabava ob zvokih mogočnega radijskega zvočnika, ki nam ga jc v ta uamon oskrbel naš rojak g. Bizjak, uradnik Radio Ljubljana.
Gg. govornikom, dalje darovalcem krasnih dobitkov ter sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu prireditve, se najprisrčnejše zahvaljujemo.
Ljubljana se pripravlja na kraljevi teden
FOTOAPARATE
.svetovnih Ivrdk Zeiss-lkon
Ljubljana, 4. septembra.
Z mrzlično naglico se pripravlja Ljubljana na slovesni teden. Zlasti živahno je pripravljanje na
Mestnem trgu pred magistratom, kjer že sloji pokrili spomenik. Fasada magistrata jo vsa povila z venci žarnic. Nasproti magistratu pred Krisporjevo trgovino pa postavljajo velik oder za častno goste, ki se bodo udeležili odkritja. Dolgi nizi žarnic so že napeljani po ulicah in samo še čakajo, da zagore ua predvečer slavnostnega dne.
Marijin trg sedaj radi velikih gradbenih del na frančiškanskem nioslu močno trpi na svoji estetiki, sedaj zlasti še rudi tega, ker so po novih mostovih postavljene ogromne reklamne deske, ki zapirajo pogled s starega mostu nu gornji in spodnji del Ljubljunične struge. Prepričani smo, da v nedeljo leh vsiljivih reklam ne bo več lani. Zato, da sc dohod v Stritarjevo ulico iu pred magistrat čez.
^^^^^^^^^^^^^^^nodenstock. Voigtliinder. Welta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan ikB kniicarn* v Ljubljani. — Zahtevajte cenik! —
v slavnostnih dneh
Ljubljana, 4. seplembra.
Poveljnik ljubljanske garnizije nam sporoča v objavo sledeče: Dno 0. septembra - rojstni dan Nj. kr. VisoEanstva prestolonaslednika Petra, daljo kot obletnica izročitve in posvetitve novih jugoslovanskih polkovnih zastav ter končno kot dan odkritja spomenika kralja Petra 1. — se bo proslavil v ljubljanski garniziji na najsvečanejšj način. Na vseh vojaških zgradbah sc bodo 5. septembra popoldne izobesile državne zastave, katero ostanejo viseče do 7. septembra zjutraj. Ob času odkrivanja spomenika bo IC. topniški polk izstrelil z ljubljanskega Gradu 21 topovskih strelov.
Svečane službe božje, ki se bo vršila G. seplembra istočasno ob 8 zjutraj v stolnici, v pravoslavni kapeli ter v evangeljski cerkvi, so bo vojaštvo udeležilo tako, da se bo polovica gg. aktivnih častnikov ter vojaških uradnikov vseh ljubljanskih vojaških poveljstev in ustanov udeležila službe božje v stolnici, druga polovica pa v pravoslavni kapeli. Službo božje v evangeljski cerkvi pa se bodo udeležili častniki iutendantskega skladišča. Vsi gg. rezervni častniki naj se udeleže tiste službe božje, kateri veroizpovedi pripadajo.
Po službi božji se bo vršila po mestu vojaška parada, ki jo bo vodil poveljnik topničarstva dravskega divizijskega poveljstva, topničarski brigadni general g. Popovič Gjorgje. Parade, so bo udeležil 40. pešpolk ^Triglavski« z zastavo in godbo, 2. planinski bataljon, 16. topniški polk, bolniška četa ter del avtomobilskega oddelka. Parada se bo vršila takoj po končanem odkritju spomenika. Vojaštvo bo korakalo čez Stari trg, št. Jakobski uiost na Rimsko cesto, od koder so bo vrnilo v vojašnice.
Pri odkritju spomenika bo prisostvovala častna četa 10. pešpolku z zastavo in godbo. Gospodje častniki, ki ne bodo sodelovali v sestavu čet, bodo prišli takoj po končani službi božji na določeno mesto pred spomenik, kjer bodo prisostvovali odkritju in paradi. Vsi častniki dobe v tu namen posebno zelene legitimacije, katere jim bodo preskr- j beli njihovi poveljniki in upravniki. Gospodje rezervni častniki naj se zaradi zelenih legituuaeij obrnejo naravnost na Odbor za odkritje spomenika. Brez leh legitimacij ne bo nihče pripnščen na slavnostni prostor ob spomenik. Prihod pred spomenik najkasneje do pol 10 dopoldne.
Godba 40. pešpolka s spremstvom bo sodelovala tudi v sprevodu 6. septembra zvečer, ki ga bo priredil Odbor za odkritje spomenika. Godbo in spremstvo bo vodil vodnik istega polka, ki se bo prej v ta namen dogovoril z odborom glede ulic, po katerih se bo sprevod vršil.
Kongres plinarn in vodovodov
Ljubljana. 4. septembra.
DrugI dan kougrc-a jugoslovanskih plinarn in vodovodov se je vršil občni zbor jugoslovanskega plinnrskega in vodovodnega združenja, ki gu je otvoril poslevodeči podpredsednik g. Crnekovie, }<i je pozdravil navzočo zastopnike oblasli iu zborovnl-ce. Po poročilu, ki je pričalo o uspelem poslovanju društva, so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika g. ing. Rartl, ravnatelj ljubljanske plinarne. Vsi drugi odborniki pa so deloma iz Ljubljane, Zagreba, Splita. Novega Sada, Sarajeva In Vinkovcev. Nato je občni zbor izvolil za častne člane združenja še predsednike češkoslovaškega, poljskega, nemškega, francoskega in avstrijskega združenja. Nalo se je nadaljeval kongres z nad vso zanimivimi predavanji, katerih sla se udeležila tudi univ. prob -orju dr. Ilinlerlechner in Boncelj. Popoldne so si go-tje ogledali velesejm. zvečer pu ?o se udeležili svečanega banketa v restavraciji Zvezda.
Slari trg in frančiškanski most primerno urodi, so poplavili danc.s ua obeh sira ne h mostu ob Marijinem Irgu po štiri belo trikotne stebre, katerih višina pada postopoma enakomerno, kakor se oddaljujejo o,l mostu. Ob Iroloarjih so postavili v smeri proti Volfovi iu Sv. Petra cesti mlaje z venci in zastavami. Že omenjeni stebri bodo lepo okrašeni z venci, tako da bo dohod na frančiškanski most z Marijinega trga nekaj res lepega.
Tudi privatniki se pripravljajo z vso požrtvovalnostjo na slovesnost. Tako je trgovina Krisper že danes vsa okrašena z venci in lumpijonfki. Večina trgovin je že posvetila po eno okno slovesnosti. Okna so le[io okrašena, v njih pa visi e primernimi dekoracijami kraljeva slika. Za bakljado na predvečer vlada veliko zanimanje in samo mestna občina jo kupila <500 lampijončkov, ki bodo vsi povzdignili krasoto večernega sprevoda.
Sffogi policijski predpise
Uprava policije v Ljubljani opozarja na sledeče: Ker sc vršijo dne ti. septembra ob priliki odkritju spomenika blagopokojnemu kralju Petru
1.	na Mestnem trgu veliko slovesnosti, bo ves Mestni trg od ulice Pred škofijo do Ključavničarske in od Stritarjeve iu Liugurjeve ulice polom raznih organizacij in policijskih organov popolnoma zaprt za vsak promet od 9 do konca ofiei-jelucga dela. Du se ne bo motila slovesnost in du se prepreči vsak dohod neupravičenim in morda nevarnim oseba mv hiše, ki obkoljujejo ta prostor, morajo skrbeti vsi hišni upravitelji, da bodo veže omenjenih hiš od 0 do približno 12 brezpogojno zaklenjene in se ne smejo odpirati pod nobenim pogojem. Zaradi tegu se opozarjajo stanovulci omenjenih hiš na lo policijsko odredbo, ker imajo varnostni organi strog ukaz, da nobene osebe, niti če bo trdila, da stanuje v omenjenih hišah, nc pustijo skozi kordouc. Osebam, ki bi iz izrednih in morda službenih ozirov morale vslopiti v omenjene hiše v času od 9 do 12, izda Uprava policije, prijavni urad, dne 0. t. m. posebne legitimacije. Istočasno se opozarjajo upravitelji omenjenih hiš in družinski glavarji, naj dobro pazijo, koga pustijo za la čas v hišo oz. v svoja stanovanja, ker bi morali odgovarjati osebno za njih eventualna kaznjiva dejanja.
Zakaj je bila odgodena občinska seja?
Pravilno sklicana občinska soja v sredo, dno
2.	1. m. jo bila nepričakovano in tik pred sejo nu-oukrat odgodena, dasi ni imela na dnevnem redu prav nič važnega, če izvzamemo nakup nekdanje Mabrove hiše. iz vrst občinskih svetnikov so nam tedaj dali pojasnilo, češ, da je dvorana v popravilu, kur ni res, pač pu je bilo v popravilu le stopnišče. Zaradi tegu bi se občinska seja še vedno lahko vršila. Glavni vzrok odgoditve seje je tičal povsem nekje drugje. Večina občinskih svetnikov je bila šele po našem poročilu, objavljenem tik pred občinsko sejo, obveščena o sklenjeni kupčiji zaradi nakupa Mahrove hiše. Čeprav se je ta kupčija že dolgo pripravljala, vendar ic lc malo kdo v Ljubljani vedel o njej.
Občinski svetniki so po večini tudi odlični gospodarstveniki iu po tej svoji lastnosti znani v Ljubljani. Zalo jc bil skoraj vsakdo od njih prav začuden, kako more biti Maiirova hiša, to se pravi zemljišče, na katerem ta hiša sloji, vredna štiri milijone dinarjev. Kar se sicer v ljubljanskem občinskem svetu redkokdaj pripeti, se je zgodilo sedaj. Proli sklepu finančnega odseka je nastala resna opozicija in je bilo vprašanje večine za odobritev sklepa finančnega odseka resno odprlo. Zaradi te^a je bila zadnja občinska seja odgodeuu.
Na drugi strani pa čujemo tudi o prav resni oviri zaradi nakupa le hiše. Bivši lastnik te hiše g. Vokač, ki ima nn Mahrovo hišo Intubullrano pravico do stalnega stanovanja 7 sob. je stavil precej težke pogoje, da odstopi lo pravico. Zahteval je namreč enako intabulacijo na enakovredno stanovanje v Filipovem dvorcu. Zahteva g. Vokača je zanj prav utemeljena. Ali kdo naj jo izpolni? Ali mestna občina ali Slovenska banka, oziroma njen večinski delničar? Povrhu lega pa krožijo zaradi nakupa te hiše po Ljubljani še nekatere druge govorice, ki jih ne moremo kontrolirati. To ni niti naša stvar, temveč je In stvar občinskega sveta, da ugotovi vse okolnosli, preden odobri nakup te hiše. Pri tej priliki lahko še ponovimo, da ljubljansko prebivalstvo nikakor ui z zadovoljstvom sprejelo na znanje podobnega odkupa Luekmuuove hiše. Ta hiša je bila mnogo predrago odkupljena. Vse te ugotovitve nuj dajo občinskemu svetu resno misliti, preden bo š,- odobril nakup kakšne staro hišo.
Čevljarskega mostu ni več
Ljubljana, 4. septembra.
Danes popoldne so z. močnim žerjavom dvignili zadnjo konstrukcijsko dele, ki .so sestavljali stari
Čevljarski m osi. Ostalo je lo še leseno ogrodje, ki je držalo v.so konstrukcijo medtem, ko so jo razdirali. Zasilna brv, ki so jo postavili malo višje od starega mosta, služi prav dobro. Za ruzdiranje starega mostu so rabili nekaj nad en teden. Če bodo šc novega lako hitro postavili, jim lahko čestitamo.
Kai bo danes
Oh 2(1 razsvetljava mesta, bakljada, slavnostna fanfara na Gradu.
Jakopičev paviljon: Razstava umetnic.
Union: Film : Skale : »V kraljestvu Zlatoroga.t Ob 17 in 20.
Velescjmska razstava.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trokoczy ded., Mestni trg 1, in mr. Ramor, Miklošičeva 30.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v naivečji izbiri tvrdka J. Maček, Liubljana, Aleksandrova cesta 12
O Stolnica. V nedelio, 6. t, m., bo v stolnici ob 8. uri slovesna pontiiikalna sv. maša povodom rojstnega dne Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra. Ob 1410 nc bo pridige, pač pa tiha sv. maša. Druge sv. maše (ob 10. tiha) po navadi.
O Razstava cerkvenih paramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. V škofijski palači v II. nadstropju je olvorjena te dni razstava cerkvenih paramentov, ki jo je priredila bratovščina sv. R. T. Razstavljena so masna oblačila in druge cerkvene potrebščine, ki jih jc bratovščina s prispevki svojih članov oskrbela zn ubožne cerkve. Razstava je zelo obsežna. Odlikuje se posebno po umetnih .vezeninah, ki so deloma prenešene na novo svilo, večinoma pa sedaj izvršene. Vsem prijateljem cerkvene umetnosti, vsem častilcem sv. Rešnjega Telesa in sploh občinstvu najtopleje priporočamo obisk razstave. Olvorjena bo razstava do prihodnjega četrtka vsak dan od 8 do 12 iu od '2 do 0 razen v nedeljo dopoldne.
O Pevski večer v Rokodelskem domu. V nedeljo G. septembra bo v Rokodelskem domu, Ko-menskega 12, ob H zvečer '. Pevski večere. Že dosedanji ^Pevski večeri so bili dobro obiskani iu so zelo ugajali občinstvu. Pričakovati smemo, da bo nedeljski >Pevski večer*-, prirejen o slavnostni priliki, zbral še večje število prijateljev lepega petja.
0 Opozorilo pevcem! Vsi zbori, ki bodo sodelovali pri odkritju spomenika Kralju Petru v nedeljo dopoldne, morajo biti točno ob devetih zbrani nu dvorišču realke, kjer se vrši takrat vaja z godbo »Sloge«. Tam se bodo razdelile legitimacije za dostop na slavnostni prostor pred magistrat. Pevci, ki se tc vaje -ne udeleže, nc dobe legitimacij in no morejo k odkritju. Iz dvorišča realke gredo vsi zbori z godbo »Sloge- pred ma-gislral. Upoštevajte la navodila! — Uprava Hubadove župe JPS.
0 Bolnišnica se pripravlja. Opozarjamo občinstvo, naj ue zamudi nocoj si ogledati krasno razsvetljavo lasude bolnišnice. Bolnišnica hoče namreč, nocoj, na slavnostni večer, tudi nn zunaj pokazali, kaj zmore sedaj, ko se je tehnično jiovsetn reorganizirala. Kakor so nam povedali v bolnišnici, bo nocojšnja razsvetljava fasade res nekaj izrednega in lepega. Zalo — pogledati bo treba!
0 Članstvo združenja vojnih invalidov opozarjamo. >la so udeležimo korporativno pod vodstvom Oblastnega odboru v Ljubljani proslave odkritju spomenika Kralju Petru Velikemu Osvoboditelju iu sprevoda v nedeljo dno lj. septembra 1931. Zbirališče za vse invalide, vdove iu sirota .:>■ isti dan že ob 9 pred St. Petersko vojašnico. Zbero naj se udeleženci iz Ljubljuno in vseh d ropi h krajev, ki bodo došli v Ljubljuno. Naj nihče 110 izostane in nuj se vsak drži točnosti.
0 Skušnje za ■Slehernika pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu. V četrtek in petek sla se vršili dve skušnji za predstavo Slehernika pred Nunsko cerkvijo, ki ga bodo igrali člani ljubljanske oi>cre, ojačeni s člani opernega zbora. Skušnji sta se vršili ob 10 zvečer do 2 pouoči. Pred krasno razsvetljeno.fasado Nunske cerkve stoji nu cerkvenem stopnišču velik oder, ki sega skoraj do koncu hodnika. Skušnji sla šli preciej hudo nu živce režiserju g. prof. žleslu kljub požrlvovabieiuu delu igralcev in mnogih statistov. Glodalcev, ki so zasledovali skušnjo, ni bilo malo in mnogi so vztrajali stoječ na trgu ali celo na Trojiškein znamenju do konca skušnje. Upamo, da bo predstava že radi prilik, v katerih jo uprizorjena, imela obilo gledalcev in tudi uspela.
0 Vhod v Narodni nuiiej bo radi predelav v avli odslej naprej tudi ob nedeljah izključno h: z ltleivveisove ceste.
Priporoča se staroznana
gostilna Keršič, Sp. Šiška
Jože Premrov:
Katoliški shod v Niirnbergu
(Od 20. do 30. avgusta 19H1.)
Niirnberg. 2S. avgusta. Krasno mesto se je kopalo včeraj zjutraj v žarkih jutranjega solnca. Ob S sla oba odlična golta darovala sv. daritev ob veliki udeležbi ljudstva. Vroča molitev verne množice se je dvigalu pred prestol Najvišjega. Dopoldne se je vršilo zborovanje na dveh krajih: eno za moške, drugo /,i ženske. Lepemu številu mož in duhovnikov je predaval dr. Sctineider iz Miinchenu — veliki poznavalec Rudije. V zanimivem referatu — antireligiozni muzej i Moskvi — je pojasnil razmere in položaj ruskega tarodu in opozoril na veliko nevarnost, ki skuša Uničiti Kvropo. Boljševizem hoče uničiti vse; najprej vero (in to brez razlike!), potem pa moralo. ?.og je ie prazna bajka. Človek mora bjli prost. Religija ie opitim za ljudstvo. V šolah morajo nči-telji razlagati mladini, ila se je človek razvil iz, opice. In mladina se temu ne sme upirali! V Moskvi vidijo boljševiki natančno statistiko, koliko iristašev (z denarjem seveda!) so že pridobili v Čvropi. Prava anarhija vlada sedaj v Rusiji. Takega boja ne pozna zgodovina. Vse to se širi iz snllreligtoznega muzeja v Moskvi. Geslo jim je: Bog je denar, cerkve so tovarne. Valovi boljševizma že kljusknjo in objemajo Nemčijo. Gorje, če jo preplavijo! Preplavili pa jo samo tedaj ne bodo, «e bo vladal med ljudstvom krščanski solidarizem. ^iiiio On, ki je nad nami, more rešiti ruski narod, iii pa, bratje, molimo, molimo.. .c
Za krasni govor — osvetljen s skioptičnimi »likami, je žel veliko priznavanje in zahvalo. Nato je spregovoril bivši kurat Fleischinann: o religioznem gibanlu v Franciji. »Francoska cerkev živi Sr
K'
danes iz 1000 letne tradicije. Kar je ljudstva v Franciji danes še katoliškega — je iz vere katoliško. V težkih preizkušnjah jo verni francoski narod. pn — nolile timere. Vstal bn francoski narod — to upanje daje nova generacija — mladina. Francoski kler je heroičen, kljub temu, da je od državne olilusti zatiran. Malo je duhovnikov, pa kljub temu mora biti duhovnik: orgnnlsl. ■ mežnar , učiteli in tolažni!-: ubo-zih. — l rancijn in Nemčija tvorita dvoje vrat v znpadno Kvropo. Uniči ene, pa je uničena zapudna Evropa.
Istočasno so imele tudi žene svoje zborovanje. Na nemških katoliških shodih so žene prvič | lelos prišle z besedo na plan. Kdor ponusli, da je, ; tu sedaj največje delo ua polju in pri tem voden I dež, mora občudovali, da imajo le. žene — kmetice toliko smisla zn katoliški shod. Dvorana je bila nabilo polnit. Baronica Kerkerink, predsednica zveze nemških ženn, ie pozdravila odlične gosle In izročila besedo nadškofu dr. v. Itnucku iz Bani-berga. Burno pozdravljen je spregovoril lakole: Medtem ko žene velemest pozabljajo svojo materinsko dolžnost, je kmečka žena še vedno srce družine. Ostanite in bodite, kmečke žene, iiosilcljice predvsem — religioznega življenja, bodite sveče-nicn in učiteljice vaše tleče! Kljub temu, dn vam dnevno delo izčrpa fizične moči, naj vam pa srce ostane: materinsko srce. Materc-mučenire, glejte, da bo v vaših stanovanjih križ vedno nn častnem mestu! Oklepajte se križa, kajti: in cruce salus. -— ftkof dr. Khrenfried, ki je zjutraj daroval sveto daritev v cerkvi sv. Elizabete, je polagal lej množici na srce trojni apostolat: apostolnt vere v času brezverstva, apostolat dobreen zgleda v času pohujšanja In apostolnt Ljubezni. — Ministrski predsednik dr. Held je izrazil veliko veselje, dn zre I pred seboi toliko vernih katoliških žen — mater. 2ena-mati ie prevzela v žalostnem času, ki se jo približal nemškemu narodu, odgovornost za boljšo bodočnost ljudstva F.dino mati je danes še zmožna.
da da dobro podlago za življenje svoji deri. V leni smislu ima mati večjo nalogo kot pa oče. Ce se boste dobro zavedale svoie materinske dolžnosti, potem sinemo upali, dn bo premagana sodobna kriza, ki preti uničili svet. — Minister Hermes Je govoril o nalogah katoliških žen v modernem gospodarstvu. Njegovo krasno predavanje — polno ! primerov — je izzvenelo z. mislijo: glavna naloga j ženn jc: gospodinjil in muli — vse drugo je po-I stransko. Grofica Ana Spreti je v svojem referatu — o razmerju žene do cerkve in domovine — poudarila misel in željo: hodimo trdne v veri in goreče v ljubesni do cerkve in domovine.
S lem je bil dopoldanski prneruni izčrpan, popoldne ie imelo zborovanje: društvo bavarskih duhovnikov. Univerzitetni profesor dr. Fnulhnbcr ir Bamberga je govoril o lemi: Duhovnik in sodobna kriza. Izvajal je takole: V času, v katerem živimo, vlada \rlika malerijulnu kriza in se večja od te pa jn duhovnu kriza. Duhovnik jc poklican v prvi vrsli, du ozdravijo lo krizo ljudstvu z nebeškim naukom. Duhovnik bodi: allcr Christus.v Pri tem sc je spominjal velikega voditelja bavarskih duhovnikov, prebila dr Stublerju, ki pbhaju l"los ,"il)letnico mušništvu. On je bil tisti, ki nniu jo kazal dolgo vrsto let v svojem delu in spisih pol. kako voditi ljudstvo in kako biti: aller Christus. Bratje, za njim! Spregovoril jo ludi škof dr. Ehrcn-fiied iu nadškof dr. v. lluuck. Zbor duhovnikov iz Miinchnn po je zaključil lepo slovesnost z: Jubilale Deo.
Žene so medlem obravnavale o zanimivi in aktualni lemi: Katoliški slarši in šola. Ob velikem številu mater je govoril mostni župnik iz MOnchna Sladlor. Osvetlil in poudaril je dvoje: -Starši, vaša prva dolžnost je: gradile svoji deci most k Bogu. ne pa v pekel, kakor to dela veliko mater, zlasli po mestih. Poleg vsakdanjega kruha, obleke in drugih potreb morajo slarši skrbeti za dober zgled v družini. V nežna otroška srca mora polagati mati
iu oče nauk o Bogu. Vedeti morajo, v kakšno družbo zahajajo otroci. Bili morajo v slalni zvezi r. duhovnikom, povprašati gu zu svet, zlasti v pubertet ni dobi. če v leni času slarši niso pozorni na svoje otroke, je skoraj vso prejšnje delo zaman in Inhko ludi uničeno — fizično in moralno življenj« njihovih otrok. Starši, dve poti bi vam priporočil, po katerih naj hodi vaša deca: pot v cerkev in v šolo (zadnja, dokler je potrebno). Potem so vam nI treba bati, da bi bila vaša deca slaba Druga dolžnost pa je: katoliški otroci, v katoliško šole! Ce hočete, du bodo otroci pravilno poučeni, pošiljajte jili v katoliške šole. Slarši in njih voditelji si morajo v tem področju stati: roka v roki. Nili za lus popustiti! Vsaka kutolišku šola bi moruta imeti pri vhodu napis: Lco sum via, veritas, vita. Ako bn ves uuuk usmerjen v šoli po teh besedah, ki obsegajo v.-e potem upajmo na boljše čase. Ljudstvo je napelo poslušalo krasne besede, iu z navdušenjem zaklicalo: »Tako mora biti!<
Zvečer so prišli na vrsto akademiki iu aka delničarke. Predaval je univerzitetni profesor dr. Schreibor iz. Mllnstra. Izvajal je: Akademiki in akadoniičnrko, vi bosle nekoč voditelji nemškega narodu. In kakšen naj bo narod, čc nima dobrih, krščanskih voditeljev? Lahko si mislite. Skrbite, da bodo vaša srcu prežeta s Kristusovim naukom in ljubeznijo do ljudstva. Dobro ljudstvo vam bo rado dalo podporo, če bo le videlo, da delate zanj v ljubezni do njega iu v ljubezni do cerkven Spregovoril je nalo še dr. v. lluuck in gospodična dr. Gorla Krabell o Pirckheimerjeveni karitativneni delu. Končala je takole: Posnemajte vsi tegu možu in dvigajmo nesrečno ljudstvo, ki se vedno globlje pogreza.; — Uro kesneje je bil koncert. Nini 2000 pevcev in pevk s Številnim orkestrom je izvajalo orntorium: Sv. Elizabeta (Liszt). Ob 11 zvečer ie bil izčrpan dnevni program.
O Ljubljanske prosvete in prosvetna društva t iz bližnje okolice naj pošljejo svoje narodne noše v skupino Prosvetne zveze, ki se zbere med 9 in 9.30 pred Jugoslovansko tiskarno.
0 I sc narodne noše, katero so \«bljene s posebnim vabilom k slavnosti odkritja spomeniku, so zberejo v nedeljo do pol 10 dopoldne pred št. .lakobsko cerkvijo. Prosi se, da so pravilno oblečene. — Propagandni odsek narodnih noš.
O Jahalne in kasaške dirke. Danes in jutri bo vozil od kavarne »Evropa-< in sicer od ene popoldne dalje vsake četrt ure avtobus na vojaško vežbališče.
0 Odbor »Kluba jugosloTauskih primorskih
akademikov« poziva vse člaue, da se polnoštevilno udeležijo proslave odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju, ki se vrši v Ljubljani jutri ob n dopoldne. Zbirališče ob 10 na univerzi.
0 Mesnice in mesarske stojnice morajo biti po odredbi tržnega nadzorstva v Ljubljani o priliki slavnosti v it^Teljo ob tričetrt na 9 dopoldne zaprte. O tem se obvešča cenjeno občinstvo v svrho pravočasne nabave mesa.
5. 6. 7. in 8.
IX. 193L
Deželani posetite restavracijo hotel Tivoli izborna kuhinja —r izvrstna pijača. Izredno nizke cene!
0 Luckmannova hiša v Gradišču se niža vsak dan bolj. Podiranje gre prav hitro od rok. Zdaj stoji komaj še prvo nadstropje, ki pa bo v par dneh čisto izginilo. Nekoliko bolj zamudno je delo zaradi tega, ker je treba velike pazljivosti pri podiranju. Prometa skozi ozko grlo namreč niso nič ustavili, pa kljub temu se podiranje hiše vrši v vsem obsegu. Zato je bilo treba stavbo dobro zavarovati ter obiti z deskami, da opeka in drugi ostanki ne padajo na cesto. Opeko spuščajo na zemljo po lesenih koritih, ker bo večinoma še porabnu za novo stavbo, ki jo bodo tam postavili.
Ahrobafl
0 Zborovanja občinskih nameščencev. V nedeljo 6. sept. se vrši ob 8 zjutraj v dvorani Delavske zbornice redna letna skupščina Društva pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del dravske banovine; ob 15 pa v zborovalni dvorani mestnega načelstva seja poslovnega odbora zveze občinskih nameščencev.
© Gojenci šole Glasbene Malice Ijubljmiske, ki so se te dni vpisali na zavod, naj pridejo v soboto dno 5. septembra popoldne v Glasbeno Matico k določitvi proviaoričnega urnika. Učenci, ki obiskujejo pouk v klavirju, naj pridejo točno ob 15, učenci violine točno ob 10, vsi ostali vpisani gojenci pa ob pol 17. Vselej v sobi št. 1-1 (pevska dvorana) poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Vpisovanje so vrši še danes v soboto od 9 do 12. V ponedeljek 7. sept. se začne redni pouk.
O Na dri. konscrvalnriju v Ljubljani se vrši vpisovanje še danes, in sicer od 9 do 12. Popoldne se začno sprejemni izpiti; čas je nabit na raz-glasni deski v veži konservatorija. Redni pouk se začne 7. t. m. v vseh predmetih.
0 V gostilni pri »Tičku na gričku« v Streliški ulici bo ob priliki slavnostnih dni na razpolago: kosilo, večerja in v zgodnjih jutranjih urah zajtrk.
, ,|0 Otvoritev trgovine. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Aleksandrovi cesti, »Palača Viktorija«, specerijsko in delikatesno trgovino. Za obilen poset se priporočam Rafko Ko-retič.
0 Nagrobne spomeuike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sveti Križ, Ljubljana. — Telefon št. 27-87.
Celje
C
Adaptacija lokalov podružnice Bata — največjih in najsolidnejših tvornic za čevlje — so privedena h kraju. Podružnica, ki prične poslovati v rihodnjih dneh, bo založena v toliki količini, da ^o povsem zadovoljila potrebe najbolj razvajenega meščana, kakor tudi delavca in okoličana. Dan otvoritve bomo pravočasno javili.
.& Posebni vlak iz Celja za udeležence odkriti« spomenika v LJubljani. Železniška uprava nas je obvestila, da bo vozil v nedeljo, 6. t. m. za udeležence slavnosti v Ljubljani poseben vlak ob 4.15 zjutraj. Priporoča sc vsemu občinstvu, naj se posluži tega vlaka, ker bo, kakor je razvidno iz prijav od drugod, naval na vse ostale vlake izredno velik._
Primarij dr. Steinfelzer Fran
zopet redno ordinirn
0 Razglas mestnega načelstva. V nedeljo, dne 6. t. m. se proslavi rojstni dan Nj. Vis. pre-itolonaslednika Petra. Mestna občina celjska bo na ivojih poslopjih razobesila ta dan državne zastave. — Hišne posestnike vabim, da okrase svoje domove z državnimi zastavami. — Mestni načelnik: Dr. Goričan.
j3 PredslojniJtvo mestne policije objavlja, da le sestane po naredbi okrožnega inšpektorja v Mariboru v četrtek, 10. t. m. v Celju komisija za preizkušnjo motornih vozil ob 8 zjutraj. Komisija za
fireizkušnjo šoferjev pa se sestane ob pol 9 zjutraj, nteresenti sc vabijo, da se čimprej prijavijo za izpit.
Gr Nezgode in nesreče. Žužek Anton, 34 letni tidar je v četrtek, 3. t. m. med delom padel iz strehe in zadobil notranje poškodbe, — Polenšek Frančiška, 67-letna posestr.ica na Frankolovem pri Celju je padla v čet-tek, 3. t. m. po stopnjicah in li zlomila levo roko in težko poškodovala po obratu. — Oba se nahajata v javni bolnišnici v Celju.
jJ■ Smrtna kosa. Včeraj, 4. t. m. je umrl v javni bolnišnici 36 letni delavec cinkarne Pinter Martin iz Nove cerkve pri Vojniku. — Naj v miru počiva.
Trbovlje
Zemljarina je na novo odmerjena in predpi-tana vsem posestnikom. Nov predpis je na vpogled vsem davkoplačevalcem na davkariji v Laškem do 7. I. m., kjer lahko vložijo svoje pritožbe proti odmeri.
Osebna resi. Na šolo v Trbovljah jo nastavljen zn učitelja g. D. Pahor, dosedaj je služboval na Sv. Planini.
Dekleta bolj tikaieljne ko fantje. V prvi razred meščanske šole je vstopilo nad sto novih in od teh jo dve Ireljini deklic, kar bi značilo, da so dekleta bolj vedoželjne ali pa ludi da jim je ležav-nejo priti do službe ko fantom, ki si prej znajo pomagati do zaslužka in samostojnosti.
Pet- let nogometa v Trbovljah praznuje kol prvi klub Amater 8. septembru z otvoritvijo igrišča in ga la dan poselijo prvi nogometaši iz Ljubljane, Ilirija in Svoboda, pa ludi domačih klubov več nastopi.
Dnevna
Koledar
Sobota, 5. septembra: Lavrencij Just, škof. — Zadnji krajec ob 8.21. — Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Notri grobovi
+ V Celju je umrl vpokojeni rudar g. Rahle iz Hrastnika.
Ostale vesli
—	Za pevski koncert »Pevske zveze dobi vsakdo po 2 vstopnici. Na vprašanja, čemu lo, sporočamo, da velja ena vstopnica za koncert ob lepem vremenu na Kongresnem trgu, druga pa, kakor jo označena za Union ali dramsko gledišče. Te bodo .veljale mesto prvih ob slabem vremenu, ker se bo zbor v tem slučaju razdelil v dva mala in bo pel en del v Unionu, drugi ob istem času isti spored v dramskem gledišču. Naj vsakdo dobro pazi, kam bo šel, da ne bo zmešnjav, — če bo dež.
—	Zbirališče za udeležence slavnostnega sprevoda v nedeljo, ki pridejo z zastavami prosvetnih društev, za njihove delegate in članstvo ter narodne noše je med 9 in 10 med Jugoslovansko tiskarno in Zmajevim mostom. Na čelu te skupine koraka godba Krekovega prosv. društva z lesenic.
—	Radio Ljubljana opozarja svoje abonente na prenos kraljevskih dni v Ljubljani. Prenos bo danes zvečer ob S: fanfara in bakljada. |utri ob 10 odkritje spomenika Petru Osvoboditelju. Popoldne ob 16.30 bo postaja prenašala ^Gorenjskega slavč-ka« in zvečer ob S Monslre koncert.
—	Zastopnike, zanesljive, ki morajo postati brezpogojni člani naše zadruge, išče v vseli večjih krajih išče Gospodarska zadruga r. z. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 19-111. Uradne ure sredo in soboto ob 15-17.
—	Film »V kraljestvu Zlatoroga« se bo predvajal za šolsko mladino iz dežele in za podeželsko publiko, v izredni predstavi v ponedeljek, dne 7. sept. t. 1. v veliki dvorani hotela Union ob 15. S tem je omogočeno zunanjim posetnikom pravočasno doseči večerne vlake. Za šolsko mladino, v naprej
prijavljenih skupinah, je določena izjemno znižana vstopnina od Din 4.—. Prijave se pošiljajo klubo-vemu tajniku g. Milanu Khamu, Ljubljana, Miklo-šečeva cesta 8. Zunanje posetnike opozarjamo, da si pravočasno rezervirajo vstopnice.
—	Pevskim zborom, ki bodo sodelovali pri koncertu dne 8. septembra, sporočamo nujno, da se bodo delili, če bo deževalo, v dva dela. K prvemu delu spadajo zbori vse Gorenjske, lo je ljubljansko, kamniško, kranjsko, radovljiško in Iržisko okrožje. Ti bodo imeli vajo in koncert v Unionu. Vsi ostali zbori se bodo zbrali k vaji v dramskem gledišču, kjer se bo vršil* tudi koncert. — Znaki so prišli in so zborom po naročilu pripravljeni. — Zbori, ki pridejo v Ljubljano v ponedeljek, naj gredo naravnost v pisarno v Komen-skega ulici, kjer dobe vsa navodila. V torek bo poslovala pisarna pa na dvorišču I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici; če bo pa dež, pa v obeli proslorili skupnih vaj. — Odbor.
—	Ponesrečen otrok. Iz Hrastnika: V torek se ie igral Stroitiajerjev sinček na skali. Ko je vlekel
za srebot, se jc skala odlomila in deček je padel globoko na trda- tla. Močno se je poškodoval na glavi in na očesu. Dečka so oddali v bolnišnico.
—	Opozarjamo občinsivo. zlasti dame, da obiščejo razstavo kluba likovnih umetnic Jugoslavije v Ljubljani.
—	Na glasbeni šoli v Kranju bo vpisovanje gojencev dne 9. septembra t. 1. od 10. 12. dojioldiic. Pouk se prične dne 16. septembra.
—	Goslilničursko-gospodinjski tečaj. Zveza gostilničarskih zadrug jo priredila v Mariboru že dva gostil ni Barsko - gospodinjska tečaja z najlepšimi uspehi, kar pričajo številna zahvalna pisma staršev bivših gojenk. Ponovno pozivamo naše hotelirje iu gostilničarje na priliko, katero jim Zveza nudi, da so njih hčerko izobrazijo, odnosno i/.|>o-polnijo v vodstvu gostilničarskih obratov v tretjem goslilničarsko-gcspodinjskem tečaju, za katerega se vrši vpisovanje do 10. septembra 1931. Go-jenke so preskrbljene z vsem v internatu pod najstrožjim strokovnim na taorstvom. Vsa po jasnila dajo Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
—	Vlak. ki odpelje v nedeljo (>. septembra ob 22.30 na Gorenjsko, vozi samo do Jesenic.
—	Razglednice spomenika Kralja Petra I. so na razpolago cenj. trgovcem in trafikantom od 7. t. m. dalje v trgovini M. l ičar, Šelenburgova ulica št. 1 in Sv. Petra cesla št. 20.
—	Vsem podružnicam SPD. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva naznanja, da je po odredbi odbora za postavitev spomenika kralju Petru t. Osvoboditelju v Ljubljani uvrščeno Slovensko planinsko društvo v slavnostnem sprevodu v skupino Športna in planinska društva«. Ta skupina bo imela svojo napisno tablo. Njeno zbirališče bo ob pol 10 pred Jugoslovansko tiskarno. Kdor se torej udeleži sprevoda kot član planinskega društva, ali kot predstavnik podružnic, naj pride pravočasno na navedeno mesto.
—	Trgovci izvolite obiskali paviljon »E« 530. Veledrugerija Jugoiarmacje d. d. na Ljubljanskem velesejmu, kjer ugodno kupite Diana francosko žganje — Khasanu in dr. Marisson parfumerij.
—	Vodstvo javne bolnišnice v Brežicah razglaša, da v bodoče ne bo več sprejemalo porodnic v bolniški stalež, razen v najnujnejših slučajih, kjer je potrebna operacija. To pa iz razloga, ker bolnica nima urejenega porodniškega oddelka.
—	Tovarna Jos. Reicli sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
—	Dr. Jamar Tone zopet ordinira.
—	Zobni atelje V. Kriseh, ltožna dolina, do preklica ne sprejema.
z novim sporedom
— Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef«-vodo radi jcmljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-JoscI«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spccerijskih trgovinah.
Dr. Barany v Ljubljani
Skoraj edina tema razgovorov športnikov in tudi nesportnikov jo bila vest, ki smo jo objavili včeraj, da nastopi najboljši plavalec Evrope dr. Ba-rany v Ljubljani. Dr. Baranya poznajo skoraj vsi, ki so količkaj zanimajo /.a važnejšo dogodke po širnem svetu. Videti, kako plitva najboljši plavalec Evrope, ni mogoče vsak dan. Na potu domov bo dr. Ilaran.v starini v nedeljo na Sušaku, v torej pa v Ljubljani. Fenonienalni plavalec je v Parizu premagal celo svetovno čudo Tarisa, iu si priboril evropsko prvenstvo na 100 in 400 m. Kakor dozna-vnmo, pride na Suša k kakor tudi v Ljubljano večjo število prijateljev plavalnega športa samo zato, da vidijo dr. Baranya.
Ilirija, ki priredi s pomočjo plavalne zvezo nastop dr. Baranya in njegovih tovarišev, se mrzlično pripravlja, da dostojno sprejme goste, kakor ludi številne glodalce. Postavljena bo tiajbrže tribuna, da bo vsem mogoče videti enega najboljših plavalcev svetu. Zatorej nuj nihče ne zamudi le redke prilike, kolera se najbrže Ljubljančanom no bo več nudila. Tudi vstopnina bo vkljub ogromnim stroškom zelo majhna.
Proslava otvoritve igrišča
ZSK Hermesa
Danes in jutri bn šiška pozorišče tnko rekoč arena revije najboljših naših športnikov. -Obenem bo to zgodovina za razvoj Hermesa, pa tudi zn Šiško jako pomembna dneva, ko bo v njenem srcu otvorjen ponosni športni doni, zbirališče športnikov in šola za bodočo elito nogometašev.
Nele samo Hermes, ampak vsa športna Ljubljana in Slovenija pozdravlja ta čin Hermesa, s katerim je dokazal, kaj zmorejo pridne roke in res idealna ljubezen do zdrave športne ideje. Igrišče, ki ga je Hermes pričel graditi pred dvema letoma in ga končno dogradil, leži v srcu šiško v odcepu med gorenjsko in kamniško progo. Igrišče meri skupno okrog 22.000 kvadratnih metrov; samo nogometni prostor meri 110 X 70 m, ter jo eno največjih v Sloveniji. Skupno se je postavilo 050 m ograje. V to so porabili 31 kub. metrov desk in 9 kub. metrov tramov, skupaj torej 40 kub. metrov lesa. Iz tega se vidi, koliko ogromnega dela in truda so žrtvovali vrli Hermežani, da so dosegli svoj vzvišeni cilj.
Dolžnost vseh športnikov in vse športne javnosti pa jo sedaj, da se v čim večjem številu udeleži proslave, ki bo obenem velika propaganda za šport v Šiški, obenem pa dokaže s tem, da so naši vrli Hermežani vredni zaupanja vse športne javnosti.
Program turnirja je sledeči:
Program se je spremenil v toliko, da se turnir igra vsaka tekma po 2X35 minut iu no 2 X 30 minut, knkor prvotno določeno.
Ker se je SSK Maribor v zadnjem momentu odtegnil sodelovanju v turnirju, se jo Hermesu posrečilo pridobiti za turnir SK Rapid iz Maribora in ASK Primorje. Istotako se je iz tehničnih razlog^ spremenil red turnirja, tako da so igra po točkah in sicer je razpored sledeči:
Maribor
□	Propozicije za lahkoatletski meeting SSK Maratona. Meeting se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. z začetkom ob 9 na igrišču na Livadi v Mariboru. Pravico nastopa imajo le verificirani lahko-atleti v JLAS včlanjenih klubov s področja Dravske banovine. Tekmovalo se bo v sledečih panogah: Skok v daljavo z nalelom, suvanje krogle, skok v višino z naletom, met kopja, skok ob palici, skok v daljavo brez naleta, met diska in skok v višino brez naleta. Tekmovanje v skokih velja za prvenstvo Maribora. Prvak postane, kdor doseže največje število točk v vseh disciplinah skokov. Za prve tri v tekmovanju za prvenstvo Maribora v skokih so razpisane nagrade v obliki lavorjevih vencev. Prijave brez prijavnine se pošiljajo na naslov: SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1. Zadnji rok za prijavo je 6. september do 12 dopoldne. Ker ni predpisanega tekališča, se teki ne bodo vršili. Tekmuje se po pravilih in pravilniku JLAS.
□	Maribor slavi rojstni dan prestolonaslednika Petra. Jutri ua praznik rojstnega dneva Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra bo v tukajšnji stolnici ob 15 pontilikulna služba božja z zahvalno pesmijo Tebe Boga hvalimo- in pa s pripadajočo molitvijo za prestolonaslednika. Svete maše se poleg predstavnikov oblastev udeleže tudi j zastopniki raznih kulturnih in strokovnih organizacij. Tudi bo ob tej priliki velika vojaška parada na Tezn., ki se prične ob pol devetih dopoldne.
□	Golobčke iz gnezda, golobčke v gnezdo. Golobovina je fina stvar; lo vesta tudi vajenca Ldmund in Fonzek. 18 golobčkov sta privlekla na dan iz gnezda pod državnim mostom. Vredno akro-bacijskih Slrohschneiderjevih sposobščin! Pa je ostro in bistro oko varnostnega organa njiju nakano pogruntalo. V njegovem spremstvu sta morala Fdi in Fonzek spraviti vseh 18 golobčkov v gnezdo nazaj.
Vpisovanje
v enoletni trgovski tečaj Slovenskega Irgovskega društva v Mariboru jc dnevno od 10—11 Zrinjskega trg 1 (Državna trgovska akademija). Sprejemajo sc tudi pismene prijave. Zahtevajte brezplačno prospekte od ravnatelja tečaja.
□	Pod avlo je prišel 49 letni posestnik Alojzij Marčič iz Račjega; ko je šel skozi vas, je pridrvel za njegovim hrbtom avto, ki ga je vrgel na tla, pri čemer je zadobil znatne poškodbe na desni roki. Ponesrečenega Marčiča so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
□	Vrnitev otrok s Počitniškega doma na Pohorju. tretja skupina otrok Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju se bo vrnila v sredo, 9. t. m. z osebnim vlakom ob poj dvanajsti uri dopoldne na glavni kolodvor. Starši naj otroke tu pričakujejo. Prtljaga se bo dobila istega dne popoldne v zdravslvenem domu, Koro-žčeva ulica št. 3.
□	Dohodki carinarnice v avgustu. Mariborska carinarnica izkazuje v mesecu avgustu celokupnih dohodkov Din 8.567.351 50 par. Uvozna carina jc vrgla 8,546.297 Din 50 par in izvozna 21.054 Din.
□	Iz gledališča. Koncert orkestra kraljeve garde iz Belgrada bo početkom oktobra. Dirigent
orkestra je znani višji kapelnik Pokorny. Orkester šteje 80 glasbenikov.
□	K niotociklističnim dirkam jutri in na Malo gospojnico dne 8. t. in. bodo od 13 naprej vozili mestni avtobusi.
□	V naši podružnici na Aleksandrovi cesti št. 6 (Prosvetna knjižnica)) lahko opravite vse po-sle, ki sjiadajo v delokrog uprave. Uradne ure vsak dan od S do 12 in od 15 do IS.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu.
□	Izobraževalno društvo v Krčevini ima jutri ob 16 sestanek s poučnim predavanjem.
□	Poročili so se: Karol Keschler, kovinar, Studenci, in Kristina Jodl, tovarniška delavka. Studenci. — Josip Kuretis, občinski delavec, in Marija Taušek, zasebnica. Bog daj srečo!
□	SSK Maraton. Plavalna sekcija. Odslej vsak dan ob lepem vremenu od 14 dalje trening na Mariborskem otoku.
□	Dela na novi Radvanjski cesti naglo napredujejo. Cestišče je že nasipano in sedaj je stopil v akcijo tudi žc parni valjar, ki utrjuje nasip. Ko bo novi del ceste, ki vodi med ličnimi vilami, izgotovljen, bodo sedanjo cesto ob zidu vojašnice kralja Petra opustili.
□	Hotel Halbvvidl v Mariboru v sredini mesta, zbirališče vseli slojev. Ob nedeljah jutranji in večerni konccrt. Lepe, zračne sobe /a tujce.
□	Gremij trgovcev obvešča svoje člane, da sinejo bili po naredbi o delovnem času in sklepu gremijalnega občnega zbora trgovine na praznik S. t. ni. v Mariboru popoldne odprte.
□	Otvoritev avtobusne proge Maribor—Račje—Ptuj. Dne 9. septembra otvori mestno avtobusno podjetje progo Maribor—Račje—Ptuj, o čemer sino že svojčas poročali. Avtobus bo odhajal dvakrat dnevno z glavnega kolodvora ob 7 in 15, / Glavnega trga pa ob 7.10 in 15.10; prihod v Ptuj ob 8.20 in 16.30. Iz Ptuja odhod ob 12.30 in 17.15 s prihodom v Maribor 13.55 oziroma 18.57. Cena 1 Din za kilometer. Za vožnje tja in nazaj pri preko 20 kin prevoženih 20% popusta. Za 10 voženj bo 10% popusta, 20 voženj 20% popusta, za 30, 40 in 50 voženj 30, 40 ozir. 50% popusta. Izdale se bodo v to svrho posebne legitimacije, ki so neprenosljive.	,
Cerkveni vestnih
Meščanska Mar. koogiegacija za može pri sv. Jožeiu ima v nedeljo, dne 6. t. m,, ob 1.7 zjutraj sv. maša in skupno sv. obhajilo.
Slovesnosti na Rakovniku. V proslavo obletnice posvečenja svetišča Marije Pomočnice bo danes, soboio zvečer ob A6 pri lurški votlini akademija na čast Materi božji. Po akademiji procesija z lučkami in z Najsvetejšim. Jutri, v nedeljo, se prično sv. maše že ob 1 zjutraj. Ob 7 bo prevzv. knezookof dr. Gregor Rožman daroval sv. mašo, med katero bo posvetil v mašnika salezijana č. g. Janko Grzinčiča. ob H9 govor in slovesna sv. maša; nato shod sotrudnišiva. Popoldanska služba božja bo ob Vi4. ^
Pridobivajte novih naročnikovi
Sobota, dne 5. t. in., t. j. danes:
I. par ob 15: Hermes : Grafika; II. par ob | 10.15: Primorje : Rapid in lil. par ob 17.30: lli-| rija : 2AK Subotica.
Drugi, t. j. nedelja, dne K. t. m.:
L par ob 15: Grafika : Kapid Maribor; II. : par ob 10.15: Ilirija : Hermes in 11. par ob 17.30: j ASK Primorje : ZAI< Subotica.
Vsaka tekma trnja 2 X 35 minut. Ziungova-] lec je klub. ki doseže največ točk, odnosno pri enakem številu točk najboljšo gol diferenco. Ce pa je tudi ta enaka, odloči vrstni red žreb, ki se izvodi' po odigranem turnirju. V predlekmi v nedeljo t!, t. m. nastopi rez. Hermesa : SK Korolatui ob 14. Tekme se odigrajo ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic je v trafiki Dunajska c. 12 in v trgovini Goreč.
Tudi tenis tekme
Jutri dopoldne iu popoldne se vrši nn teniških igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom mednarodni turnir. Proti domačim igralcem nastopi Beljaški športni klub. Prireditev se prične dopoldne ob S iu traja do 10., popoldne pa ob 3.
Športni dan v Novem mestu je preložen na torek 8. t. ni. z istim programom.
Radio
Programi Hadio-F^iubflana»
Sobota: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Cas, plošče — IS.OO Pren. opere Meister-singer z Dunaja. — 19.45 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugosl. prvak in vele-; mojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem ! in francoskem jeziku. — 2(1.00 Fanfare (prenos). -i 20.30 Pren. slavnostne bakljade združenih pevskih j /borov. — 21.30 Operetni večer: Pojeta gdč. Dragica Sok in g. Mirlco Jclačin s spreniljevanjem salonskega kvinteta. — Vmes časovna napoved in poročila.
Nedelja, 6. septembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje. — 10.30 Prenos odkritja spomenika kralju Petru I. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. — 14.30 Koncert godbe Krekovega prosv. društva z Jesenic. — 16.30 Prenos opere »Goreni-ski slavček« izpred hotela Tivoli. — 19.45 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.00 Monslre koncert »Sloge« in »Drave« (100 godcev na pihala), prenos s Kongresnega trga. — 21.00 Salonski kvintet. Vmes časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Nedelja, 6. septembra.
Belgrad: 10.30 Prenos slavnosli odkritja spo inenika kralja Petra iz Ljubljane. 11.30 Ciganska glasba. 12,30 Radio orkester. 16.00 Narodne melodije. 16.30 in 20.00 Prenos iz Ljubljane. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 10.30, 16.30 in 20.00 Ljubljana. 22.10 Radio orkester. — Budapest: 11.00 Katoliško bogoslužje. 12.00 Opoldanski koncert. 14.00 Radio orkester. 17.15 Koncert vojaške godbe. 19.00 Ciganska glasba. 20.20 Prenos iz študija, nato konccrt ciganske godbe. — Dunaj: 10.30 Zborcvo petje. 11.05 Simfonični orkester. 13.05 Mandolin-ski koncert. 20.10 »XYZ«, igra. 22.00 Prenos iz Amerike. — Milan: 12.30 Pestra glasba. I9.C0 Lahka glasba. 20.30 »Lohengrin , opera. — Oslo: 20.00 Večerni koncert. — Praga: 19.00 Mandolinski koncerl. 20.45 Prenos iz sludija, — Langenberg: 20.C0 Divji lovec, nato nočni koncerl. — Kini: 10.15 Religiozna glasba. 21.00 Variete in komedija. — Berlin: 19.30 Zvočni film. — Katovicc: 20.00 Varšava. 21.15 Poljudni koncert. 22.30 Pianinski koncert.
Spori, spor/na politika in zdravje
Posledice pretiravanja - Duhu prvenstvo
O športu, ki zavzema tolik delež v javnem življenju doma in po svetu, je potrebna trezna sodba in jasni pojmi. Oboje najdemo v članku zdravnika dr. Julija Barona pod gornjim naslovom v mesečniku »Auslese«. Doktor Baron piše:
Človeški organizem se obrabi, če ga prekomerno izrabljamo. Primer s strojem ni popolnoma točen, ker more stroj po natančni uravnavi eno ter isto delo vedno enako opravljati, dočim so podvrženi organi človeškega
uspehov. Pri tem igra tako imenovani slog veliko vlogo in more navaditi osrednji živčni sestav na sistematične impulze, to se pravi okrepiti voljo. Sem spada tudi tako imenovani »second wind«. Ob popolni izčrpanosti se mogočno uveljavi volja in sili športnika do vztrajanja, do skoraj nadčloveškega napora, pri čemer premaga telo vsako utrujenost. To je »second wind«. Tak športnik morda nazadnje športno igro dobi, toda potem nastopi naravnost smrtno nevarna utrujenost, popoln polom, katerega posledice se še dolgo čutijo, a mišice so dolgo nesposobne za training in iekme.
Vsak naj si izbere le šport, ki je najbolj primeren njegovemu telesnemu ustroju in naj se varuje pretiravanj. Utrujenost naj bo opomin, ki se ne sme prezreti.
Kar se tiče posameznih športov, je telovadba, kakor se izvaja v šoli, enostranska, nelepa in v zaprtih prostorih tudi nezdrava. Sem spada tudi sabljanje. Tudi nekatere atle-lične vežbe so proti dobremu okusu in zdravju škodljive, kakor n. pr. boksanje, najsi je še tako v modi. Sprejemljivejša bi bila še roko-borba, posebno pri lahki teži. Nezmiselno je hoteti doseči razvoj mišic z dviganjem teže. Plavanje in veslanje sta zelo zdrava, če se izvajata zmerno, enako smučanje. Med športnimi igrami so za skladen razvoj celega telesa — če se ne pretirava seveda — zelo primerni nogomet, tennis in golf. Tudi pešačenje je zelo zdravo.
Športne prireditve pritezajo na tisoče oledalcev. ki jim ni za sonrt mt, rparvi»* za
Dr. Barany, najboljši evropski plavač, ki nastopi 8. t. m. v Ljubljani.
telesa pri telesnem delu čisto posebnim iz-premembam. Mišice postanejo debelejše, in-nervacija hitrejša. Pri športu škoduje največ pretiravanje.
Ni res, da bi sistematično delo mišičevja obvarovalo človeka pred različnimi boleznimi ali sprejemljivostjo zanje. Saj vidimo, da n. pr. slavni športniki umirajo za jetiko. Zato pa je verjetno, da se pri ljudeh, ki ne izvajajo nobenega športa, lahko razvije kronično zaprtje in splošna debelost, ki povzročata sprejemljivost za razne bolezni. Po športu izoblikovano telo je gotovo odpornejše; to vidimo tudi pri ženskah (porodi so pri športnicah lažji). Navadno športniki tudi dlje žive. Z eno besedo: sistematičen šport je za mišice ravno tako potreben kakor duševno vežbanje za možgane.
Toda pretiravanje v športu ima daleko-sežne slabe posledice. Posebno radi nastopijo simptomi, ki jih opazujemo pri naravnem staranju; skrita majhna vnetja ali njihov začetek postanejo po športnem pretiravanju akutna. Nad 20 odstotkov udeležencev na olimpijskih tekmah je težje ali lažje obolelo v raznih členkih; včasih je bila potrebna tudi operacija. Če so mišice preutrujene, nastopi tako imenovana mišična mrzlica, ki nastane najbrže zaradi neznatnih krvavitev v mišičnem tkivu. Te krvavitve sčasoma navadno same ob sebi izginejo, mnogokrat pa zapuste hude bolečine.
Tudi na srcu povzročajo športna pretiravanja izpremembe, ki jih drugače opazujemo na starajočih se ljudeh. Celo ledvice, živci in žilje se zaradi pretiravanj znatno izpremene žilje n. pr. poapnuje). Pa tudi akutne škode utegnejo nastati: mišice in kite se raztrgajo, zlomijo kosti, srce more otrpniti in nastopiti smrt. Lntentne, speče bolezni, posebno jetika, .itegnejo postati nagle. Celo živčno delo možgan in vodilnih periferičnih, obkrajnih živcev utegne izgubiti svojo neposrednost in zakonitost; dihalne mišice začno delovati površno in dovajajo zato možganom manj krvi in s tem manj kisika. Tako nastopi zelo velikokrat omedlevica, včasih pa celo smrt.
Človek pa more svoje športno udejstvo-vanje uravnati in se izogniti vsem lem nevarnostim. Predvsem se moremo s sistematičnim, biološko pravilnim trainingom — vežbanjem usposobiti, da pri športu kar najbolj gospodarsko uporabljamo svoje telesne sile. Neverjetno je, s kako majhnim naporom dosega spreten teniški ali golfski igralec vrhunec
Novi vatikanski novci s papeževo podobo. Prva izdaja novcev v novi Vatikanski državi je zaradi velikega popraševanja širom sveta zelo,hitro pošla; pravkar je izšla druga izdaja ki nosi podobo
Pija XI. Načrt ,je napravil kipar Mistruzzi.
Msgr. dr. Nolens umrl
Smrt voditelja holandskih katoličanov
lensov vpliv na holandsko notranjo politiko z besedami, da je stala ta politika zadnjih 20 let v znamenju »Nolens volens«. Nolens je užival velik ugled tudi v inozemskem katoliškem svetu.
Nova oceanska orjaka
»
VSouthamptonu dovršujejo ogromno letalo, s katerim bodo poizkusili polet čez južni Atlantik. Za taisto pot so zgradili v Bridge-portu v Ameriki orjaško letalo, ki se more meriti z nemškim orjakom »Do X«,
Napad na Sven HedSnovo ekspedicijo
Sven Hedin, ki se mudi sedaj v Stock-holmu, od koder vodi vse potrebno za svoje ekspedicije v Vzhodni Aziji, je prejel brzojavno sporočilo, da so njegovo ekspedicijo na planjavi Sukov napadli banditi in jo popolnoma oplenili. Pobrali so ji živila in druge potrebščine ter tudi vse stroje in dragocene aparate. Sven Hedin se je takoj obrunil na švedsko vlado, da posreduje pri kitajski, sam pa namerava čim brže odpotovati v Kino.
V Haagu je umrl te dni msgr. dr, Nolens, star 71 let. Pokojnik je bil voditelj nemškemu Centrumu sorodne Rimsko-katoliško državne stranke. Bil je član državnega sveta in načelnik katoliške parlamentarne frakcije. Sploh je bil dr. Nolens ena najvplivnejših osebnosti v holandskem političnem življenju. Sodeloval je ponovno v Društvu narodov, kjer je stalno zastopal Holandsko na mednarodni delovni konferenci, kateri je 1. 1926 tudi predsedoval.
Willem Hubert Nolens je bil rojen 7. septembra 1860 v Venlu. V Utrechtu in na semenišču v Roermondu je študiral bogoslovje ler bil 1. 1887 posvečen v mašnika. Nato se ie lotil še prava in 1. 1890 promoviral za doktorja prava in državnih ved. Za to priliko je spisal disertacijo »Pravni nauk sv. Tomaža Akvinskega«. L. 1905 je postal profesor socialnih ved na univerzi v Amsterdamu.
Politično je deloval Nolens od 1. 1896, ko je bil takrat v Venlu prvič izvoljen v drugo zbornico, kjer je kmalu prevzel vodstvo v Rim. kat. državni stranki. Avgusta 1. 1918 so mu ponudili, naj sestavi vlado, kar je pa odklonil. Pač pa je bil od 1. 1925 v raznih vladah minister brez portfelja.
Za cerkvene zasluge ga je sv. oče 1. 1912 imenoval za svojega hišnega prelata in iez štiri leta nato za aposto! 'tega protonotarja. Ob Nolensovi mašniški 40letnici 1. 1927 ga je slavila za njegove zasluge vsa dežela. Ministrski predsednik de Geer je tedni označil No-
Zdravnik: »Sreča, da ste prišli, bil je zadnji čas.«
Bolnik: »Rad verjamem, gospod doktor, v teh časih vsak potrebuje denar.«
Kamsa> Macdonala in njegov sin Malcolm. Mal-colm Macdonald je poslanec Delavske stranke in . se je med vsemi poslanci svoje stranke edini izjavil za svojega očeta. Pa vsej priliki bo sedaj imenovan za ministra v očetovem kabinetu.
izid tekem. Kljub temu je boljše, da ljudje sede na prostem nego po pivnicah in kavarnah.
Kar se tiče mednarodnega pomena športa, je res, da se z mednarodnim udeleževanjem pospešujejo in utrjujejo mednarodne vezi. Na drugi strani se pa pri tekmah prav lahko neti sovraštvo, posebno tedaj, če se udeleženci ne obnašajo fair. Razen tega se javnost vse preveč nagiba k temu, da precenjuje pomen športnih uspehov nasproti duševnemu delu. ] Kajti še vedno gre duhu vodstvo na vseh po-priščih. To naj bi se sedanji za šport navdušeni mladini vedno zopet vcepljalo.
Učitelj: »Navedite mi kako lastnost vode.«
Janezek: »Če se v njej umivamo, postane ' črna.«
*
Na pošti: »Na pismo ste nalapili dve znamki preveč.«
»O moj Bog, 6edaj bo pa potovalo predaleč.« I
Povodenj v Hankovu; po cestah delajo nasipe z vrečami peska.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
	a
	c
a •»■h	co B
•O	
<D	a>
<	a m
® o i
'e-a 03 ~
Kostič
Stoltz
Tartakower Astaloš Vidmar ! 1 Colle	1
Niemcovič i Pire | Flohr j Bogoljubov ! Kashdan Maroczy
Sir . >11-. vvnknis v radio celici na »Nauiilusu«	j
pred odhodom v polarne vode. — Lahko_ si je mi-	i
slili, da prebije Wilkins tudi sedaj največ časa	,
v tej celici, prizadevajoč 6e za zvezo s svetom.	1
Aljehin Spielmann
Naša vinska kriza
Ljutomer, 8. sept. 1931.
Da pokaže, v kaki stiski je danes naš vinogradnik, je Vinarska podružnica v Ljutomeru ugotovila t roške za obdelovanje vinograda v izmeri 3 oralov z eno viničarijo. Ta proračun, ki velja za l jutomerske gorice, je pregledal in odobril okrajni kmet. referent g. Jakob Žnidarič.
Investirani 'kapital za vinograd omenjene mere znaša 60.000 Din.
Obresti od glavnice po 4% Rez 2(1 delavcev po 10 Din linoj nositi 40 delavcev po 10 Din
I.	kop 90 delavcev po 15 Din
II.	kop 60 delavcev po 15 Din Vezanje šparanov in slavljenje kolja 10
delavcev po 10 Din Pletev 30 delavcev po 10 Din Vez 45 delavcev po 10 Din škropljenje L, II., 111., IV., 33 škropi ar-
jev po 15 Din 33 nosačev po 12 DLn /.veplanja 6 delavcev po 15 Din
III.	kop 60 delavcev pu 10 Din Stavljenje kolja do trgatve -1 delavci po
10 Din
Trgači 18 delavcev po 10 Din Prcšarji 12 delavcev po 20 DLn
2100	Din
200	H
400	
1350	D
900	t,
1( H)	
300	
■150	»>
495	1,
396	M
SK)	
600	99
40	9>
4«0	99
240	9»
Novodobna stanov, oprema
Paviljon >E« na velesejmu je v prvi vrsti namenjen razstavi notranje opreme. Tu so razstavila predmete notranje opremo številne tvrdke. Naravno prevladuje pohištvo, zastopani pa so tudi drugi predmeti. V lem paviljonu so razstavljene preproge, tapetniški izdelki, klavirji, radijski aparati, glasbila itd.
Naravno je največji interes za naše pohištvo. Vsako leto "vidimo nove in boljše izdelke in vedno imajo naši mizarji, meti katerimi je najbolj številno zastopana ljubljanska okolica (Si. Vid), dovolj kupcev za svoje izdelke. Tudi letos so napravili že dosti kupčij in prodali opreme za več sob. Zelo velik napredek pa izkazuje naša tapetniška obrt. Sinovi starih tapetniških mojstrov so se namreč podali v inozemstvo (Berlin, Hamburg itd.) ter se Iu izšolali in sedaj pokazali, kaj so se naučili. Razstavljeni so jako moderni vzorci in ta panoga obrti se je že skoraj popolnoma osamosvojila. Za to stroko dobavlja pohištveno prevleko renomirana tvrdka »Štora« d. d. Razstavila je tudi tvrdka Kri-stal, ki ima v Ljubljani svojo podružnico in že lepo število odjemalcev. Nadalje omenjamo, da so
v	tem paviljonu razstavljene tudi peči. Popolnoma smo se tudi osamosvojili v produkciji rolojev, ki jih izdeluje ljubljanska tvrdka Bernik: žaluzije, platnene taipele in drevenitke za žaluzije. Končno »o razstavljeni tudi še furnirji.
Obisk velesejma
Tudi včeraj je bil obisk jesenske razstave znaten, čeprav je popoldne deževno vreme oviralo obiskovalce, ki so se bolj držali pod streho. Bilo je ludi znatno število šol, posebno i/. Ljubljane in okolice. Danes v soboto bo gotovo obisk večji. V nedeljo pa bo obisk gotovo rekorden, saj so se. že oriceH v Ljubljani slavnostni dnevi. Uprava vele-;ej©a je ukrenila že vse potrebno, da bodo obiskovalci prišli, v najkrajšem času na sejinski prostor vn poskrbela za red.
Stanje Narodne banke
Pravkar objavljeni izkaz Narodne banke za Si. avgust kaže v primeri z izkazom za 22. avgust povečanje deviznega zaklada za 11.1 milj. Din, tako, da je skupna podloga znašala 2.154.4 milj. Din. Prav tako «o narasle druge devize za 84 milj. Din, kar je najbrž v zvezi s povečanjem obveznosti banke z rokom za 148.7 milj. na 703.1 milj. Menični portfelj banke se je zmanjšal za 8.8 milj. Din, izredno pa je na ras tel lombard, ki znaša 234.6 (198.6) milj. Din. Nadalje so se ta teden povečali predujmi državi za 70 na 470 milj. Din. Zaradi tega je obtok bankovcev narastel za 1<»3.4 na 4.983.3 milj.'Din. Istočasno so se lakoj plačljivo obveznosti banke zaradi zmanjšanja državnih terjatev 'er žiro računov kljub povečanju raznih računov, tmanjšale za 61.6 na 647 milj. Din. Skupno je znašal obtok s takoj, plačljivimi obveznosti 5.634 (5 588.7) milj. Din. Skupno kritje se .ie zmanjšalo
vi	38.81 na 38.26, samo kritje v zlatu pa od 27.63 aa 27.43 milj. Din.
Industrijski odsek Zbornice
Dne 4. septembra je zboroval pod predsedstvom svojega načelnika g. Dragot. Hribarja zbornični industrijski odsek. Na seji je podal zbornični
Hlevski gnoj na 1 oral 90 kub. m z vožnjo vred po 100 Din	3000	„ Kolje 1500 kom. po 1 Din	1500	„ Galica 150 kg po 7 Din	1050	„ Žveplo 50 kg po 4.50 Din	225	„ Italija 10 kg po 20 Din	200	„ Apno 100 kg po 0.42 Din ,	42	„ Razne vožnje	150	„ Obraba inventarja	(«10	„ Davek z dokladami	400	„ Vzdrževanje poslopja	600	„ Zavarovalnina	120	„ Nadzorstvo odn. oskrbovanje vinograda	2400	„ Obnova v teku 30 let 60.000 Din, letno	2000	„
Skupaj 20.728 Din
Na treh oralih vinograda pridelamo 30 lil
mošta; ali 3000 litrov, torej bi morali prodali mošt najmanj po 7 Din, ako bi hoteli imeti povrnjene vsaj izdalke, dočim o kakem dobičku ni govora.
Iz gori navedenega proračuna ie razvidno v kako skrajno obupnem položaju se nahajajo naši vinogradniki. Nujno potrebne so zato vso mere, da se trošarina na vino odpravi ali vsaj zniža — znašati bi smela z dokladami vred ne več ko 60 par od litra. Vinogradniki apelirajo nu javnost, da jih podpre v njihovi borbi za obstanek gospodarske panoge, ki daje zaslužka tisočim rodbinam naše banovine, ki bi ob propadu vinarstva ostale brez kruha.
generalni tajnik g. Ivah Mohorič poročilo o zborničnem delovanju, o trgovinski pogodbi z Avstrijo in pripravah za pogajanja z Nemčijo in Italijo ler o predlogih industrije za izvozniški kongres. Nadalje je poročal zbornični konzulent g. Fran Žagar o položaju mlinske industrije z ozirom na novi žitni režim in o aktualnih davčnih vprašanjih, posebno o skupnem davku. Poročila je vzel odsek po debatah, katere so se udeleževali vsi člani odseka, na znanje in odobril stavljene predloge. Končno se je odsek obširno bavil s težkočami v kreditnih vprašanjih za našo indus-lrijo s posebnim ozirom na kredite Narodne banke. Po izčrpni debati, v kateri so govorili gg. Avsenek, Florjančič, Krejči, ing. Remec, je odsek sprejel predlog načelnika g. D. Hribarja, da se izvedo še pismena anketa in nabrani materijal porabi za spomenico, katero naj se o tem vprašanju čimprej predloži na merodajna mesta.
rt
Statistika konkurzov za september. Iz podatkov Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo v septembru 1931 razglašenih v vsej državi 33 konkurzov in 44 prisilnih poravnav izven konkurza. V istem mesecu lani je bilo razglašenih 29 konkurzov ln 10 poravnav. V dravski banovini je bilo razglašenih 8 konkurzov in 3 poravnave. Odpravljeni pa so bili 4 konkurzi in 5 poravnav.
Na 5. redni glavni skupščini Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani dne 29. julija 1931 izvoljeni upravni odbor se je na svoji seji dne t. m. takole konstituiral: Predsednik Pretnar Fran, višji knjigovodja Mestne hranilnice ljubljanske, podpredsednik dr. Božič Mirko, ravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani, tajnik dr. Černe Fran, ravnatelj Mestne hranilnico ljubljanske, blagajnik Vale-nčič Ivan, tajnik Mestne hranilnice v Kranju. Odborniki: Dr. Dermastia Josip, predsednik ravnateljstva Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, Kline Ignacij, ravnatelj Mestne hranilnice v Novem mestu, Kocmut Drago, ravnatelj Mestne hranilnico v Mariboru, Korošec Mihael, ravnatelj Mestne hranilnice v Celju iu Verbič Josip, ravnatelj Občinske hranilnico na Vrhniki.
Borza
Ljubljana, 4. septembra.
Denar
Ljubljana. Amsterdam 2279.78—2286.62, Bruselj 788.27-790.63, Curih 1102.95—1106.25, Dunaj 795.43—797.83, London 274.99—275.81, Nevvvork 5647.09-5664.09, Pariz 221.91—222.57, Praga 167.64 do 168.14, Trst 296.02—296.92.
Zagreb. Amsterdam 2279.71—2286.55, Dunaj 796.43 —798.83, Bruselj 789.27—791.63, Nevvvork kabel 5658.80—5675.09, ček 5647.09—5664.09, London 275.19—276.01. Milan 296.02—296.92, Pariz. 222.02-222.68, Praga 167.64-108.14, Curih 1102.95 do 1106.25.
Curih. Brlgrad 9.06, Pariz 20.12, London 24.9325 Newyork 513, Bruselj 71.47, Milan 26.82, Madrid 45.90, Amsterdam 206.725, Berlin 121.35, Dunaj 72.10, Stockholm 137.25, Oslo 137.125, Kopenhagen 137.20, Sofija 3.715, Praga 15.20. Varšava 57.50, Atene 6.65. Carigrad 2.435, Bukarešta 3.0575, Hel-singfore 12.90.
Dunaj. Dinar notira (deviza) 12.5525.
Vrednostni papirji
Po včerajšnji čvrstejši tendenci so danes drž. papirji ponovno popustili. Vojna Skoda je v Zagrebu nazadovala bolj kot v Belgradu in jo izkazovala znaten promet. Tudi dolarski papirji so bili slaibejši, kakor ludi ostali državni papirji.
Ljubljana. 7% Bler. pos. 79 bi., 7"o Bler pos. 69 bi., Celjska [»s. 150 d., Lj. kred. 120 d., Praštediona 950 d., Kred. zavod 195 d., Vevče 1'20 d., Stavbna 40 d., Rušo 125 d.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 72—73 (72), agrarji 42 b!., vojna škoda ar. 323-325 (332, 330, 331, 829, 326), kasa 323—325 (334. 332, 328. 326, 326, 327), 12. 332—334 (332), 8% Bler. pos. 76-78 (78), 7% Bler. pos. 68 bi., 7% pos. DHB 67 den., 6% begi. obv. 50—50.50. — Bančne delnice: Hrvatska 50 d., Poljo 53.50—56, Kreditna 121—126, Union 150—155, Jugo 67—68, Lj. kred. 120 d., Medju-narodna 68 d.. Narodna r>100 d., Obrlua 35 d.. Praštediona 957.50—965, Srbska 190—19J. — Industrijske delnice: Danica 65—70, Drava, 210 d., šečerana Osjek 211—212, Vevče 120—122, lsis -11 bi., Ragusea 300 bi., Jadr. plov. 160—470, Trboveljska, 213—215.	1
Belgrad. Narodna banka 5500 bi., 1% inv. pos. 72 bi., agrari 41—43.50 (10.001)),, vojna škoda 331 do 333 (900 kom.), 9. 334.50—336 (500 kom.), 12 343.50—344 (600 kom.), 7% Bler. pos. 70 bi., 7'/,, pos. DHB 69—69.50 (2000 dol.).
Dunaj. Don. sav. jadr. 87, \Viener Bank vere in 14, Kscompteges. 149.50, Jugo 105, Muudus 69.50, Alpine 11.55, Trboveljska 26.75.
Žitni trs
Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: srednji. Pšenica: dec. 9.54—9.61, zaklj. 9.62—9.64; marec 10.78—10.90, zaklj. 10.88—10.89. Rž: dec. 0.75— 0.90. zaklj. 10.10—10.15; marec. 10.95-11.02, zaklj. 11.10—11.15. Koruza: maj 11.85—12, zaklj. 11.98— 12.02.
Hmelj
CENE POLJSKIH PRIDELKOV.
Na spodnjem ptujskem polju so bile ta teden
sledeče c(>ne:
Beli krompir: Povpraševanje prav živahno. Pretekli teden jo bila nakupna cena 60, te dni se plačuje po 65—70. Producenti se držo rezervirano, ker pričakujejo nadaljni porast.
Uoza krompir: Malo zanimanja Nakupna cena 60—70 Din.
Čebula: Pridelek zelo pičel, nakupna cena je čez no£ poskočila od 100 na 150 Din in se tudi po tej ceni težko dobi.
Zelje zgodnje: Malo povpraševanja, malo blaga, nakupna cena 75—80 Din.
Fižol: Nakupna cena za koks kakor beli fižol 100 Din.
Jabolka: Dosti blaga, malo kupcev. Cena 90 do 100 Din, renete 150 Din.
Jabolka za prešo: Nakupna cena 50—60 Din, kupcev ni.
izdeluje po naročilu
1
IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, dne 3. seplembra 1931. Živahno nakupovanje po cenah od 8 do 11 Din za kg. 50% letine prodanih. — Društveni odbor.
Niirnberg, 4. sept. Ig. Danes je bilo pripeljanih na trg 700 bal. Razpoloženje je bilo skrajno mirno in se je prodalo samo 10 bal, in sicer samo prvovrstni hallertauski hmelj po 60 mark. Za tuji hmelj ni bilo nobeno kupčije.
Ivan Salarič
func.iHnmtaAT csrjr*Lvn?tvaMM
mizarski sodnijsko za* priseženi izvedenec in cenilec
Maribor, Slovenska ul. 36
Zavese, posteljna pregrinjala, perilo mosiograme najcenejše veže
MafekSJikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj
Breda žepni robci kom Din 2"—, batist beli iu barvasti robci fino vezeni kom Din 0'—.
Entel — ažur — pred tisk
.S '3 2 S
-š :! v o c «
>3 ._	.m
rJl
■o iz	s
d a	<D
£ «-	°
o i; a o JJ s —
o ?„-°	>
t/J S	<D
>■?	S «
>■» > i»	N
yu
rs
Specijalna delavnica za instalacijo in popravila, ter zaloga magnetov, dinaino, električnih svetilk za bieiklc in avtomobile, inainike, smernike, brisačo za steklo, trobil, vseh vrst svcčic ter akumulatorjev. Delavnica je opremljena z najmodernejšimi Bosch-stroji in aparati, ter je pod vodstvom v tvornici izvežbanik strokovnjakov. Največja solidnost dela iu zmerne cene.
BOSCH-SERVICE« ELEKTROINDUSTRIJA, D. D.
Ljubljana, Gosposvetsfca cesla št. 13
Za vedno nas je zapustil naš iskreno ljubljeni oče, gospod
višji sodni svetnik v pokoju
dne 4. septembra po kratkem, mučnem trpljenju, v 69. letu svoje starosti.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 6. septembra ob 16 iz kapelico mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 7. septembra ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 4. septembra 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.

«< — _ S
0S.2
£ _ ^ - -Q
S*"'
§5
^ w o «—
> CM
k/. M a
m >
i/ N
- a
-f I
S SI i jj-
S S s

N t —0
.a
C u 00
ijgišg =131*3
£ S ^ s 3
S N ~ žs ^ 61 . S « ti =• > <0 > M 2
s iS
^ 1 a O a>
2T - S 0 m "S
-i™ Vi
-O c sj ^ u i.

~ <-
—n
a 5 > ° 1
Josip Lavtižar:
Bled in Briksen
Zgodovinska povest iz 17. stoletja.
Vse to je vzbudilo v Krištofu prijateljsko so-čttvstvovanje z Ribičevo hčerko, sočuvstvovanje, ki je že mejilo na pravo ljubezen. Do zdaj je govoril z njo samo enkrat, to je bilo binkoštni ponedeljek pred jezersko cerkvijo. Opravljena je bila takrat v slikoviti narodni noši, imela pečo na glavi, v roki pa bel robec, obšit s čipkami. Ko so se ljudje nekoliko razšli od službe božje, jo* je Krištof prijazno ogovoril. Rezika je . bila iznenadena, da se gospod graščak zanima zanjo, vendar je mirno odgovarjala na njegova vprašanja. Krištofu je bilo žal, da so je deklici takrat mudilo domov in zato je bil danes toliko bolj vesel, da ga je peljala čez jezero. Imel je že dalj časa nekaj pri sebi, kar bi ji dal ob ugodni priliki za spomin. To priliko je uporabil danes. Vzel je iz žepa rdečo škatljico iu jo podaril Reziki. Ta je ni upala takoj sprejeti. Nu Krištofovo prigovarjanje, da je nji namenjena, je vzela podarjeni spomin in se lepo zahvalila.
Ko sta priveslala do nabrežja, ji je Krištof podal roko in odšel proti gradu. Rezika pa je hitela domov ter pokazala očetu in Mini, kaj je prejela od grajskega gospoda. Mina ni mogla dolgo premagovati radovednosti. Odprla je škatljico in ugledala v njej zlat rožni venec. Rezika je vprašala, zakaj ji je dal gospod tako dragocen dar. Mina pa ji je smehljaje povedala, da zatoi, ker jc gospoda Waidmanna pripeljala čez jezero.
8. Škof Viljem baron "VVelsberg potuje iz Briksna
Še tisto leto, ko je postal Welsberg škof v Briksnu na Tirolskem, je potoval na Bled, kjer je imela brik-
senška škofij aobširna posestva. Mesto Briksen leži skoro v sredini Tirolov. Razpoloženo je v precej široki rodovitni dolini, obkroženi z gorami. Čeprav šteje sedanje mesto samo 6000 prebivalcev, je pa škofija veliko bolj obsežna kakor ljubljanska. V briksenški škofiji je nad 800 svetnih duhovnov in okrog 500 redovnikov. Škofijska cerkev z dvema visokima zvonikoma je bila razširjena leta 1754. Briksen ima popolno nemško prebivalstvo. Kljub temu je pripadel po svetovni vojni Italiji.
V god sv. Ane 26. julija 1628 je odšel škof 'VVelsberg z velikim spremstvom od doma. Vsega skupaj je bilo 26 oseb, 40 konj in primerno število vozov. Pot s Tirolskega na Kranjsko je bila glede takratnih razmer, ko ljudje še niso poznali železnice, dolgotrajna in težavna. Ako pomislimo, da se je ob času tridesetletne vojne klatilo po avstrijskih in nemških deželah ne samo veliko rokovnjačev, temveč tudi pristnih roparjev, moramo reči, da je bilo potovanje precej nevarno. Prav zato je vzel škof večje število dobro oboroženih spremljevalcev v seboj. Gotovo mu je marsikdo odsvetoval tako opasno pot, toda Wcls-berg je moral biti zelo pogumen človek, da se ni strašil neprilik na potovanju.
Slika, ki je visela nekdaj v sobi blejskega gradu, nam ga kaže kot moža, starega nekaj nad trideset let. Visoko čelo in živahne črne oči ga izdajajo kot razumnega in podjetnega plemenitaša. Gosti črni lasje in kratko pristrižena brada s fino prisukanimi brkami pod nosom dovršujejoi njegovo možatost. Samo iz križca na prsih, knjige v roki in čipkasto duhovske obleke sklepamo, da imamo pred seboj kneza katoliške cerkve.
Med njegovimi spremljevalci sta bila kanonik dr. Eder kot pooblaščenec briksenškega kapitlja in škofov tajnik Koib. Zakaj Welsberg ni potoval samo
zato, da bi si ogledal posestva briksenške škofije v blejski okolici in se prepričal, kako gospodarijo oskrbniki s cerkvenim imetjem, temveč tudi zato, da bi poravnal spor, ki je že veliko let trajal med bri-ksenškimi in ljubljanskimi škofi. Sporno vprašanje je bilo (kakor smo že poprej omenili) to, komu pripadajo duhovske pravice na otoku: ali briksenškim ali ljubljanskim škofom?
Druge osebe, ki so potovale s škofom, so bile sledeče: Njegov tajnik, zdravnik, popotni maršal, dva kuharja in devetnajst hlapcev.
Vso družbo bi' lahko imenoval karavano, potujočo v vzhodni smeri od Briksna proti razvodju med Jadranskim in Črnim morjem. Ob izviru Drave jo šla pot vedno navzdol. Ti samotni dolini pravijo 1'usterthal (Pusta dolina). Nekdaj je bila obljudena s Slovenci, saj imajo š'e dandanes ondotna krajevna imena slovenske korenine.
Konjem ni bilo treba več težko vleči, ker so vozovi sami drčali proti nižavam od Dravi, Dnevna vožnja je trajala navadno osem ur. Gostiln takrat ni bilo veliko; sicer jih pa družba, dobro oskrbljena z živežem, ni potrebovala. Potrebovala je samo prenočišč, in ta je že dobila. En kuhar in dva hlapca so potovali vedno naprej, da je bilo ob škofovem prihodu vse preskrbljeno. Juiijevi in avgustovi dnevi so bili dolgi, zato je ostajalo dovolj časa za počitek in zabavo. Škofovi služabniki so radi igrali s kartami, višji gospodje pa so imeli drugo bolj duhovito igro, ki ji pravimo šah. Pri ii igri ne odločuje sreča, temveč bistroumnost. Šah je bil že v tistih časih zelo razširjen. Iznašli so ga Indijci, v Evropo pa prinesli Arabci v davnih stoletjih. Dokazano je, da Grki iti Rimljani šaha niso poznali. Zato ni resnično splošno mnenje, da so ga tudi v Evropi igrali žc ob Kristusovem času.
NOGAVICE: Moške iz sukanca . . Din 9*—
15-_
ii »i » • • i» IJ „ svilene ... „ 25"—
Ženske flor Din 15'— in „ 25'— „ svilene ... „ 35'— ,, bemberg I a . „ 49"—
Vrsta 2672-20
Praktični čevlji za deklice, posebno za one, ki imajo daleč v šolo. Priredili smo jih iz boksa v črni ali rjavi barvi.
Za novo sezono
Boljša postrežba!
Naša želja je, da popolnoma zadovoljimo vsukega našega odjemalca. Ne mislimo, da smo že dovršili svoje delo, ako sno prodali obutev v naši prodajalni. Želimo zadostiti vsem Vašim potrebam in ustreči vsaki Vaši želji. Prevzeti Vam hočemo skrb za Vašo obutev.
ŽELIMO, DA SODELUJETE Z NAMI.
Zahtevajte obisk našega poslovodje, da pregleda Vašo obutev. f	POKAZAL Vam bo, katere obutve ni več moči popraviti. S tem
boste izločili odvečno obutev, da Vam ne bo v napotje.
PRIPOROČIL Vam bo potrebno obutev za Vašo garderobo za vsako priliko in za vsako obleko.
IZMERIL Vam bo nogo in svetoval pri izbiri. UREDIL bo Vaše noge v pedikuri svoje prodajalnice. Želimo bolje postreči svojim odjemalcem nego smo doslej. Ne zamudite prilike. Okoristite se z našim delom in našimi izkušnjami.
ŽELIMO VAS BOLJE POSTREČI NEGO KDORKOLI V ČEVLJARSKI STROKI.
Vrsta 1937-22
Elegantni nizki čevlji za gospode. Črni ali rjavi z gumijastim podplatom. Zelo praktični za vsako priliko.
Vrsta 9637-21
Črni ali rjavi nizki čevlji za vsakdanjo nošnjo, lakasti pa za zabavo. Čevlji so zelo okusni in praktični in bote z njimi popolnoma zadovoljni.
DROBNO BLAGO:
Krema v škatliah Din	4 —.
., v steklenicah	Din „ v tubah . . . „ Žlice za čevlje ... „ Kopita ženska, moška „ Luta vložki za otroke ženske, moške . .
6 — 6-
5-— 3 —
19-
6-
Vrsta 3672-22
Otrokom za šolo, čevlji iz boksa z usnjenim podplatom in gumijevo peto. Zelo praktična obutev. Čevlje morete nositi ne samo ob delavnikih, marveč tudi ob nedeljah in praznikih.
Vrsta 9677-22
Čevlji iz črnega lelečjega boksa z na okvii šivanim usnjenim podplatom. Polušpičasfa oblika je za nošnjo zelo udobna in elegantna .
Vrsta 2642-05
Nizki čevlji iz rjavega boksa s špango. Praktični čevlji za šolo in nedeljo. Iz laka za enako ceno.
Vrsta 3635-18
Te smo priredili za gospodinje, ki gredo na trg So trpežni in udobni nizki čevlji z nizko peto in gumijem.
POOltLASTITE NAS, DA POSKRBIMO ZA VAŠO OBUTEV.
Vrsta 4645-79
Čevlji s polvisoko peto. Nosijo se lahko ves dan in Vam dobro siužijo tudi na izletih.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrsltca I-SO Din ali vsaka besedu SO par. Najmanjši oglas i. . 5 Din. Oglasi nai devet vrstic se računalo vlik. Za odgovor zuamlto! Na vprašanja brez znamke ne odgovarlaraol
V Zgornjem Kašlju
pri Gradu 6. in 7. pečene klobase in vsakovrstna druga jedila, običaj zaje in zabava. Vsake pol ure avtopromet na razpolago. Vabi Grad.
Službe iiče jo
Kuharica
samostoj. gospodinja, vajena vseh del, srednje starosti, išče mesta najraje v župnišču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.142.
Prodajalka
Izurjena v mešani stroki, želi službo kjerkoli. Gre tudi za blagajničarko. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dobra moč« 10.289.
Kuharica
varčna, čista in marljiva, želi mesta; najraje k samostojnemu boljšemu gospodu. - Naslov v upravi »Slov.« pod št, 10,285.
Bolničar
26 let star, z dve in pol leti prakse, želi primerne ilužbe. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Bolničar«.
Sedlarskega vajenca
išče po dogovoru Franc Tenko, sedlar, Medvode.
Vajenec
kotlarske obrti se takoj sprejme; dobi tudi malo plačilo. Jakob Kos, kot-lar, Maribor, Glavni trg štev. 4.
Išče se sluga
Nastop takoj. Kavcija se zahteva. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod štev. 10.217. Sprejme se le prosilec neomadeževane preteklosti.
Pekovski vajenec
se sprejme z vso oskrbo v hiši pri L. S., Brežice št. 11.
Trgovsko vajenko
pošteno in marljivo, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina z mešanim blagom S. J. Rozman, Št. Vid nad Ljubljano. — | Hrana in stanov, v hiši. ! Ponudbe je staviti osebno
200.000 Din
iščem proti zastavitvi dobrega blaga in dobrim obrestim za dobo 3—6 mesecev. - Ponudbe pod zn. »Hitra odločitev« na upravo »Slovenca«.
Gospodinja
vsestransko izurjena, se išče za hotel za letovišče kot družabnica k samskemu gospodu. Odprto celo leto. - Le krščanske osebe, srednje starosti, z večjim deležem, naj pošljejo ponudbe pod »Fina gospodinja« št. 10.264 na upravo »Slovenca«.
Kdo mi nudi
stanovanje in nastavitev v trgovskih poslih; sem pripravljen vložiti 50.000 Din. Ponudbe pod »Soliden trgovec« št. 10.262 na upravo »Slovenca«.
H
T
i
3!
Grafolog in hirosof N. Sadlucki — odpotuje!
V Ljubljani ostane samo še do 15, sept. 16. sept. odpotuje v Pariz in ostane tam do 1. oktobra 1.1. Poslej bo v Mariboru, Celju in Zagrebu. Sprejema vsak dan od 9—12 in 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«. II. nad., soba 64,
sTROH * KOLESK
ŠlVM-^v-. OriVA^f


\,f. p«
30S P
ET£l\HC •	VOOO

VODO
te\el°n
7,a časa
R1MMTJ—M— >
Čamernikova šoierska šola Ljubljana. Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Prosor-m št. 16 zastoni Pišite oonil
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9-1.
Pohištvo
priprosto in najmodernejše Vam uudi ivrdka po izredno nizki ceni
KREGAR IN SIIMOVA
St.Vid nad Ljubljann — nasproti kolodvora
Preklic
Prekličem, kar sem govorila čez Jerico Blažun, ker ni resnica, in jo prosim odpuščanja. — Ani Mlakar.
Dijak
se sprejme na stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9953,
Dva dijaka
srednješolca sprejmem na stanovanje z zajtrkom. — Sv. Petra cesta 38.
Dijaka
majhnega, sprejmem na hrano in stanovanje. Gosposvetska cesta štev. 2, III. nadstr., desno.
Dijaka nižješolca
sprejmem za 500 Din mesečno v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.284.
Dve dijakinji
se sprejmeta kot sostanovalki z vso oskrbo, sredi mesta. Informacije se do-, bi: Kralja Petra trg 1-I„ 1	soba 97,
Dijaka
real. gimnazije sprejmem na stanovanje k svojemu sinu z vso oskrbo za zmerno ceno. - Naslov v upravi pod št 10.253.
Na dobro hrano in stanovanje
sprejmem dve ali tri dijakinje v starosti od 8 do 14 let; event. tudi dijake. — Vprašati: Celje. Glavni trg 17-11.
Stanovanje
suho, snažno, v centru ali bližini, išče mala družina. Naslov v upravi »Slov,« pod št, 10.282.
Sobo
z uporabo kuhinje d o b • mirna, priprosta družina dveh oseb. Štepanja vas, Kodeljevo 87.
Sprejmem dijake
na stanovanje, eventuel-no tudi s hrano. V bližini obrtne šole, realke, Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10.231.
Stanovanje
5 sob, kopalnice, sobe za služkinjo, v vili, bo prosto 1. novembra. Natančnejša pojasnila dobite v Mariboru, Gosposka ulica 56, I. nadstr., desno.
Krojači, šivilje
in nešivilje! Nov jesenski tečaj prikrojevanja se pri- j čne 16. septembra. Po- j učevali se bodo najmodernejši, kakor tudi enostavni kroji, po lahki praktični metodi, da se lahko vsak krojač, šivilja, tudi nešivilja tekom tečaja popolnoma priuči. Isto se bo poučevalo najnovejše kroje za sezono 1931 1932, ki jih je prinesel vodja F. Potočnik iz inozemstva. Pouk o štedenju blaga pri krojenju. Revnejšim znižano, z ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpisovanje od 1. septembra od &—12 in od 2—5. Pismene informacije brezplačne. Učenci dobijo oskrbo na željo v zavodu. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19,
Kupim hišo
v kraju, kjer je meščanska šola. Cena do 100 tisoč Din, ako bi ista bila tudi za trgovino ev. gostilno ali delikateso; ako pa je hiša samo za privatno stanovanje, potem bi reflektiral samo do cene 50.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod znač. »Poštena družina« št. 10261.
iT,
Trnovčanke —
Krakovčanke!
Poslužujte se damskega frizerskega salona Cerkvena ulica 21, Trnovo.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 291 se takoj oddajo. Poizve se istotam.
Lepa skladišča
prostorna, in vinske kleti z vležno posodo se oddajo v najem. - Poizve se: Celovška cesta 50.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava .Merkur«. Ljubljana Selenburgova ulica 6. U. oadstr
Klavir
dobro ohranjen, lep glas, zlasti primeren za društva ozir. gostilne ali šole, je naprodaj. Cena 4500 Din. Vprašati: Rimska c. 23, I. nadstr., desno,
Čitajte in širit*' »Slovenca«!
Kmečki mlin
kupim; najraje na Dolenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kmečki mlin«.
Posestvo
lepo, veliko, dobre hiše, krasno zemljišče, 250.000 Din; dobro idoča gostilna s 3 orali, 135.000 Din. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28.
Prima grozdje
3—4 Din, prima jabolka
1—2	Din, prima hruške
2—3	Din za kg pošilja od 10 kg dalje POSTRZIN,
KRŠKO.
Fiat auto
tipa 514, krasna limuzina s 4 vrati, zelo ugodno naprodaj. Na ogled v garaži hotela Union.
Namizna jabolka
prvovrstna, za takoj ali kasneje, iz lastnih sadovnjakov — nroda noceni graščina Boštanj, pošta Boštanj.
Auto Fiat 501
vožen 48.000 km, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Kupim fotografični aparat 9X12. - Ponudbe pod »Haplecezapi« štev. 10.250 na upravo »Slov.«,
Pletilni stroji
skoro novi, zelo ugodno naprodaj: Walter: 8/27, 8'70, 10/60; Ideal: 14'27, 14/35, 8/22, 8/50, 12/27, 9/70; Wedermann: 8/50, 12/60; Vasanta: 10/100; Jaquard: 8/80. - Ponudbe na S. Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Plahte
po najnižjih cenah dobavlja Mirko Mlakar, Slomškova 11, Ljubljana.
Ovi$*nKoni7A
kupite nnjceneje crt tTtdk
A. VOLK, LJUBLJANA VHetrco»ina z fcitotn Heslievo ;-esto n
ŠfllsVe torbice,
aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13
V komisijsko prodajo
vzamem vseh vrst pletenine. Trgovina že upelja-na. Ponudbe na podružnico .Slovenca' Jesenice.
Brivnica »Zora«
Celje, Slomškov trg št. 6
i se priporoča za priznano . prvovrstno britje in stri-I ženje las. - Nizke cene!
i&uns mtm
■»ajboljse sredstvo proti urjini očesom GLAVEN ie must
oblte v lekarnah dro-erijah ali naravo ost iz vornice in glavnega skladišča
n. HRNIAH
chnrnor -• milH
Varujte se potvorb
Za Jnooslnvanako tiskarno » LJubljani; Karel C«4.
lzdnintftli: Ivan Rakoreo.
Urednik: Frane Kremžar.