f / Največji slovenj dnevnik | A T" A ^^V A □ T^e Ur^st SloveAiandaiiy 1 | -z^ar^, | yt V ^ \ IJi lil A | | m Velja za vse leto ... $3.50 ffi VI JJXXkJ JL ^ rLlwUl/£L M ^ JJE&5? 1^^ M U Za po! leta......$2.00 ¥ }U RnrvCri ^ Ib^B^s^b^bI_list slovenskih delavcev v Ameriki__S^ f^p*^ B Telephone: OORTLAHDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1*79. Telephone: 2876 CJORTLANDT. ■------- * _ NO. 276. — STEV. 276. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 23. 1918. — SOBOTA, 23. NOVEMBRA, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVL Zahteve nemške armade NEM&KA ARMADA ZAHTEVA SKLICANJE USTAVODAJNE SKUPŠČINE. — VRAČAJOČE SE SILE GLASUJEJO ZA USTA-, NOVLJENJE REPUBLIKE. - London, Anglija, 2*2. novembra. — Največja panika na berlin-; ski borzi v treh letih se je zavraila v oKrtek, ko se je poročalo, di so se ekstremisti v različnih nemških obrežnih mestih polastili mo-{ či krajevnih oblasti. Tako se glasi v poročilu iz Kodanja na "Exchange Telegraph". "Vlada eesarstva" je brzojavila vladam različnih nemških prostih držav ter jih povabila na konferenco v kancelarski palači v Herlmu, dne 26. novembra. V brzojavki se glasi, da je namen te konference razpravljati glede političnega položaja ter glede odredb, katere je uveljavila vlada cesarstva. Priti se hoče do sporazuma glede bodočega sodelovanja zvezne administracije tier prosth držav. Filip Scheidemann je odstopil kot finančni minister v novi nemški vladi in na njegovo mesto je stopil Landsiberg, minister za publicistiko, umetnost in literaturo. — Tako se poroča iz Berlina preko Bazla. — Napačno je domnevanje, da bo glavna naloga narodne skupščine pritisniti neke vrste oficijelni pečat na novo stanje stvari. Naloga skupščine ne bo nič drugega kot ustvariti varstva za poslopje, katero se bo zgradilo v mejah novo ustvarjenega okvirja,.— je izia-vil Scheidemann v berlinskem " Vorwaerts,\ — Upati je, da bodo naslednji tedni prinesli preliminaren (uvoden) mir, — se glasi naprej. — Zavezniki bodo sklenili kone-čni mir le z ustaljeno Nemčijo. Glavna naloga skupščine bo vsled t*»ga zavarovati narodno voljo ter ji dati izraza v namenu, da se odvzame Angliji vsak izgovor za zavlačevanje miru. j, — Izza razpusta državnega zbora in odpravijenja zveznega!' sveta ni nobene avtoritete, ki bi glasovala za nove kredite, d očim , vendar potrebuje cesarstvo finančne varnosti, da prepreči nepregle-i dno škodo. Brez narodne skupščine ne more biti nobene politične ali ekonomske prosperitete. V neki brzojavki iz Berlina preko Kodanja se glasi, da je poskusno glasovanje mer' vračajočimi se četami pokazalo, da je splo-, šno razpoloženje za narodno skupščino. ; Priprave za sprejem Wilsona -- j V PARE2U SE DOMNEVA, DA BO DOSPEL PREDSEDNIK WILSON TJAKAJ DNE 12. DECEMBRA. — NAMERAVA 8E VPRI-ZORITI VELIKANSKI JAVNI SPREJEM. Pariz, Francija, 22. novembra. — Domneva se. da bo dospel predsednik Wilson v Pariz nekako 12. decembra soglasno z in forma cijami, katere se je danes tukaj objavilo. Napravilo se je vse potrefon? načrte za sprejem predsednika ter tudi drugih zavezniških glavarjev, ki bodo obiskali Pariz v novembru in decembru. Obiski se bodo pričeli s prihodom angleškega kraljevskega para dne 29. novembra. Belgijski kralj in kraljica bosta dospela v Pariz dne 5. decembra. Splošni ljudski sprejemi bodo značili obiske predsedniku ter vladarjev Anglije in Belgije. Vršile se bodo vojaške in civilne slovesnosti, s katerimi so bo proslavljalo zavezniške uspehe v vojni. Domneva se, da bo stanoval predsednik Wilson v privatni hiši v rezidenčnem ielu mesta. Ob njegovem prihodu bo priredil spr* j jem pariški občinski svet. Istočasno s prihodom predsednika bo pričela medzaveiniška konferenca s svojimi posli. Proti zakladanju Nemčija Razpoloženje proti prehran ieva J n ju Nemčije postaja v Londonu vedno večje. 1 i London, Anglija, 22. novembra. . Herbert C. Hoover, živilski a 88 Oortftaadt St., New York City. SPREJEM FRANCOSKIH VOJAKOV V LILE. Proti Kijeyu j 2 — Zavezniki na potu proti Kijevu. —! Skoropadski se je podal — Nova! vlada. — Sazonov spet zunanji i j minister. a s Baze], Švica, 22. novembra. — l Kakor poročajo švicarski listi, k«>-;rakajo zavezniške čete proti Kije-\u. Ukrajinski diktator geneial Skoropadski se .je podal in gene- 2 ,ral Denkin je bil s privoljenjem , zavezniških armad imenovan za \ njegovega naslednika. j Kodanj, Dansko. 22. novembra i Iz Kijeva se poroča, da je bila v ] Ekaterinodaru postavljena nova t vseruska vlada, ki je sestavljena iz generalnega štaba prostovoljne 3 'armade, z namenom preustrojiti . Rusijo na federativni podlagi. — ; Prejšnji zunanji minister Sazono\ j je bil imenovan za zunanjega mi- i nistra nove vlade. j Washington, 1). C., 22. nov. — Poročilo iz Kodanja. da je bila v Ekaterinodaru postavljena nova ' vlada, smatrajo tukajšnji diploma- 1 ■ ti za znamenje, da j*1 bilo to važno središče v južni Rusiji izbrano ' i za sedež nove kozaške vlade poo ! generalom Denkinom. Dasiravio je označena nova via da za vserusko. vendar je za sedaj samo krajevna in ima ^amo svojo oblast nad Ukrajino in nad ozemljem, kateremu gospodarijo kozaki. Z vso gotovostjo pa se sme pričakovati, da bo nova vlada poskušala stopiti v vezo z omsko via J do, ki ima svojo oblast nad Sibi-rnjo in severno Rusijo. Kabelska poročila, katera je pre jelo rusko poslan stvo \z Sibirije naznanja izpremerubo v omski vladi ter poroča, da je bil imenovan a imiral Kolčak za diktatorja s pri - voljenjem vlade. Oddelek treh častnikov je v no či ok» narod kot vrhovni poveljnik armade in mornarice naslednjo proklamacijo: Naš cilj je vstvaf?i sposobno armado. odpraviti boljševike, tako . da more narod izbrati katerokol; {obliko vlade. Vseruska vlada se je i razbila na kose. Ker sem sklenil Bjda boip nosil preme Rdečega kri--jia. sem tudi izjavil, da ne bom sle- ijdil po potu reakcije. ^ i al e Interniran je En ver j a iztf Talaata. —» i. • ^ Amsterdam, Nizozemsko. 22. no- Bi vembra. — Prejšnji vojni minister F.nver paša in veliki vezir Talaat | paša. ki sta prišla v Berlin pre-I oblečena kot nemška častnika, bo deta internirana; ko pa bo skle-r. njen mir, bodeta izgnan« is deiela Socialistični jI brzojav n __3 Radikalni socijalisti petih evrop- 1 skih držav nameravajo napraviti svoj brzojavni sistem. — Politika bo vsak dan določena po brezžičnem brzojavu. i London, Anglija. 21. novembra, j Mednarodno socijaiistično gibanje j deluje na to, da bi se po celem rve- ; tu napravil privatni sistem brez , žičnega brzojava. Postaje bodo ta- , koj zgrajene v Franciji, Angliji Uelgiji in konečno tudi v drugih deželah, vključno Ameriko. Trije novi sistemi bodo zvezani z Nemčiji in morebiti z Rusijo. Ta sistem se bo vporabljal. da bo ve- 1 zal socijalistične organizacije v raznih deželah. Vsako jutro namerava glavni stan socijalističnega gibanja po celem svetu razprav Ijati o mednarodnem položaju in odločevati o vsakdanji politiki. Sistem se bo tudi vporabljal. da se razširjajo socijalistične novice. l>o zdaj so še. vse socijalistične stranke v Evropi zamet a vale l»-»lj ševizem. toda Lenin ni nikdar pre nehal delati na tem. da dopoln: svojo obljubo, da bo napravil ce1 svet boljše viški. Iz boljševiškega glavnega stana neprestano teče ce la reka propagande. Boljševišk? agenti poskušajo najti pot skoz' vse. dežele sveta in imajo dovoli j * denarja na razpolago. Friznanje Jugoslovanskega Narod nega 8veta. Pariz, Francija. 22. novembra ( Nikola Paste, predsednik srbske vlade in minister zunanjih zadev je naslovil tia dr. Antona Korošca pismo, s katerim v imenu kralje ^ vine Srbije priznava Jugoslovan ski Narodni Svet v Zagrebu. Dr. Anton Korošec, predsednik i Jugoslovanskega Narodnega Sve 'lta v Zagrebu se nahaja v Parizu da Mopi v zveze z zavezniškimi vladami. Ranjeni in bolni prvi naaj. * Tours, Francija, 22. novembra Vsi ameriški bolni in ranjeni vo- * jak: se bodo vrnili domov tekom ! dveh mesecev. ' V zadnjem času so bile vojaške bolnišnice znatno izpraznjene. — Zdaj je okoli 200 tisoč postelj pra znili. Ponesrečena ladja. * London, Anglija. 22. novembra (Campeniaki je bila nekdaj krt* . ljica morja, se je v viharju po-r topila pri Firth of Forth. Vsi na t krovu so bili rešeni. ' Cainpania" se je odtrgala od . svojega pomola in zadela ob neko . bojno ladjo in se je potopila, pred-. no jo je bilo mogoče reiiti. Kaj bo s kajzerjem - j" HoLandska izjavlja, da ga smatra za navadnega meščana, ki ima pravico do azila. Nadzorovati hoče vse njegove delavnosti. 1 - j Pariz, Francija. 22. novembra. J — Nizozemsko poslaništvo je da- c nes objavilo poslanico, ki vsebuje j izjavo predsednika nizozemskega i min. predsednika na poslansko zbornico, v kateri se glasi, da je. stopil prejšni nemški kajzer po ? sw>ji odpovedi na nizozemska tla 1 kot navaden civilist. V poslanici se glasi, da je zna- ( čaj azila, katerega se mu je do- } volilo, siičen onemu, katerega se dovoljuje vsem inozemskim pri- < bežni kom in da ni mogla delati < vlada nikake izjeme radi njegove ■ prejšne pozicije, ko je naprosil, j naj se ga pripusti na nizozemsko r ozemlje. V poslanici se glasi nadalje, da to ne preprečuje vlade, da bi lie izvrševala svoje dolžnosti ter nadzorovala prejšnega kajzerja. ki ne sme zlorabiti dovoljenega mu azila ter storiti kake korake, ki bi bili škodljivi deželi. Nizozemska vlada daje izraaa upanju, da bodo tuje vlade, kojih podaniki so bili večkrat deležni azil ne prance na Holandskem, uvazevale narodno tradicijo ter se spomidle na slučaje, ki so nu-, dile gostoljubnost odstavljenim monarhom. Poslanica se kon«"uje z izjavo, da ni prejšni kajzer niti v enem slučaju zapustil parka Ameron-gen gradu, v katerem je interniran. Spor med Peru in Chile. Buenos Aires, Argentina. 22. no vembra. — V Antofogasta. Chile so se znvršiie resne demonstracije i proti peruvijanskim trgovskim hišam, kateri izgredi so bili posledi ca napačnih vesti, da so Peruvij •i umorili čilenskega konzula v : Ca!lao. Policija je bila prisiljena rabiti orožje, da je razpršila demonstrante. Poroča se. da vlada po celem 1 f*hile veliko vznemirjenje radi go vora. katerega je imel v La Paz bolivijski vojni minister in v ka « terem je baje rekel, da je napočila j ura, ko bo vzela Bolivija naza; provinci Tacua in Arica. Sedanje vznemirjenje v pero. Boliviji in Chile je pripisovati že -ji prebivalcev Bolivije in Pe/u da se uredi Tacua-Arica vpraSa nje soglasno z Wilsonovimi prin - eipiji samodoločbe. Ti dve mejn* t provinci predstavljata alzaško-lo ' rensko vprašanje Južne Amerike, f Peru in Bolivija izjavljata, da se > j;ma bo ti dve provinci vrnilo, če - s" dovoli prebivalstva določiti njegovo narodnost. Tmil rsK oy^icijM. £> r v xj Odstop McAdoo-ja ZAKLADNIKI TAJNIK TER GENERALNI RAVNATELJ ŽE LEZNIC WILLIAM GIBBS MCAD00 JE ODSTOPIL. — ŽELI SI POČITKA TER VEČJIH DOHODKOV. — NAJBRŽ SE BO ZOPET POSVETIL ODVETNIŠTVU. Washington, D. C., 22. novembra. — W ilia m Gibbs ilcAdoo, zakladniški tajnik, generalni ravniatelj železnic ter večkrat imenovan kot možnost za mesto predsednika pri volitvah leta 1920. se odpovedal svojim častem ter se hoče umakniti v privatno življenj-. Predsednik Wilson je resignacijo sprejel. McAdoo bo izročil svoje posle kot zakladniški tajnik kakorhi-tro se bo imenovalo njemu naslednika. Svoje delo kot generalni ravnatelj železnic hoče opustiti dne 1. januarja, vendar pa bo o^tal na mestu toliko časa, dokler predsednik ne izbere naslednika z:i to mesto. Nov zakladniški tajnik in naj bo ta ali oui. bo imel nalogo fl-; na nc i rati narod tekom prehodne dobe iz vojne v mir. kar bo vključevalo še najmanj dva posojila ter mogoče še nadaljno revizijo -i-stema vojnega obdačenja. Iz pisma, katero je pisal McAdoo predsedniku, je razvidno, d;i se umika v privatno življenje edinole radit/*ga, da izboljša svoj i'ri-vatni finančni položaj, kajti kot izjavlja on v pismu je plača, določena po postavi za člane kabineta, veliko premajhna vspričo veli-kanske draginje, ki vlada v zveznem glavnem mestu. V svojem odgovoru na resignacijsko pismo daje predsednik i/-I raza svojemu globokemu obžalovanju, da je njegov zet prisiljen odstopiti, a kljub temu sprejema resignacijo kot neizogibno. Eksplozija v Belgiji London, Anglija. 22 novembra | Vsled eksplozije irunicijsUih vo- ( j a kov na |M>staji Hamor.* v Bel- ^ giji, v bli'ini Antwerj^end v r«etr-'' tek. je bilo poškodovanih do 2000 l oseb. Sto in petdeset mrtvecev se > je še naštelo, soglasno s poročilom I iz Amsterdama. Ranjene se je prevedlo v Budel. na Holandskem. 1 Poroča se, da je bil vzrok ne- 1 sreče kres, katerega so zanetili o- 1 troci v bližini municijskih vlakov. 1 Škoda, katero je povzročila ek- . splozija, je baje velikanska. Celi > okrpj je bil kmalu po eksploziji morje ognja. Uneli so se tudi tri- * je nemški ambulančni vlaki in J eden teh je popolnoma zgorel. — J Osemnajst ranjencev je zgorelo. 1 i Večina žrtev je obstajala iz nemških vojakov, ki so ropali v bliži- < ni postaje in vlakov. 1 ^^i Shod v Pitsburghu. < V nedeljo. 1. decembra ob dveh , popoldne bo velik shod vs^h Slo-! . vencev iz Pittsburgha m okolice v slovenski dvorani, 57 Buttler St t V pomembnih časih živimo, ko se j] podeljuje narodom svoboda, nam , ^ pa hoče Italjan vzeti še te malo j zemlje, kolikor nam je pripada po ' vseh pravicah. Slovenci v Pitts-, j burghu in okolici, pridite vsi na to zborovanje, da povzdignemo svoj glas in zahtevamo svoje. I Spomenik Wilsonu. London. Aturlija, 22. novembra ' Lord Weardale je danes izjavil J i da se konec vojne ne more boljš* označiti kot, da se naprosi predsednika Wilsona, da dovoli, da se postavi njegov spomenik skupnr z Washingtonom in Lincolnom na r.ajodličnejšem mestu Londona. 1 ___ j Pershing in Japonska. . i , j Washington, D. C.. 22. nov. — B Japonski Mikado je odlikoval ve . ičje število ameriških častnikov, med katerimi se nakaja tudi Perishing. V tem smislu je obvestil II državnega tajnika Lansinga ja-j ' ponski poslanik. : Caatelnau maršal? Pariz, Prancija, 22. noveanbra. General Edouard de Curierc^ de Castelnau. ki bo stopil v nedeljo I na čelu francoske armade v Sir;i>s-burg. bo najbrž ob tem času deležen novega dostojanstva. — Tako poroča "Echo de Paris". Pariški 1 h-sti so pred kratkim izročali, da bodo v kratkem imenovani trije maršali Francije in da bo eden teh generalov povišan. k<« bo stopil v Strassburg. Očividim jc vsled tega. da bo eden te j»e-neralov Castelnau. General de Castelnau je bil načelnik francoskega generalnega J štaba i K) d maršalom Joffrom ter pozneje poveljnik francoskih armad v Franciji in Belgiji. On je eden najbolj uspešnih voditeljev francoske armade ter znan kot rešitelj Naney-ja radi njegove sijajne obrambe dotičnega sektorja takoj v pričetku vojne. Pozneje je postal vrhovni poveljnik franeoskih armad v Fran riji in Belgiji ter je po *.vnjem ;stopu zastopal Francijo na zave/ niški konferenci v Petrojrra lu v pričetku leta 1017. General de Castelnau j*1 i/jru'fil tekom vojne tri sinove, dočim -o (četrtega ujeli Nemci, a izpustili I juliju tekočega leta. General je '.bil rojen leta 18ol ter se je boril Iv francosko-pmski vojni leta 1^70-1 71. — i - Čestitke Wilsona Washington. I). C., 22 no* • Predsednik Wilson poslal 1>pI jgijskemii kralju Albertu v Bnis^ -! 1 ju nasle*lnjo brzojavko: j — v trenutku, ko zopet stopaH » v Bruselj na čelu svoje zmarj>> ■ slavne armade, dajem izraza ve : > keinu veselju, ki navdaja mene in ameriški tiar«»d. ker smem pozdra-i^viti vaš povratek v glavno m^-jsto, kateri povratek znači koneeni triumf. ki je stal vaš naro.1 tako •.mnogo trpljenj, iz katerega pa l>*i I vstal v novi moči, določen za \ i-šje usode. House bolan za influenco Pariz, Francija, 22. novembra. l Polko\niik E. M. House, »^ebni za--jstopnik predsednika Wilsona je zbolel za influenco. Važen sliod Vsi tisti nasi ljudje, ki iele, da bi biM gospodarji na svoji zemlji, ki obsojajo krivično postopanje itajganske vlade, katera hoče dobiti gospod«tvo nad nažhni kraji, vsa, ki so nad tem ogorčeni in M» svojemu narodu popolno samostojnost in neodvisnost, naj pri-dejo m Protestni shod ki se vrši v nedeljo, dne 1. decembra ob osmih zvečer v AMSTERDAM OPERA HOUSE, 340 West. 44 Street. NastopiH bodo rasni govorniki, ki bodo natančno razložili zakaj nima Italija pravice lastiti so naših zemlja in kaj je trsba ukreniti, da jih xm bo dobila. Vsak, kogar m bo na shod, bo jasno dokazal, da mn je čisto ▼assaot gospodari r slovenskih krajih Slovenec aH Italjan. OL AS NA^OTvA. gn. NOV. IMS. 4 1 wm, ;«nrj day except Sunday« UM ■ iAiiiii Subscription yearly owMBi I 4 • V A i O D A" a «rtf» » *9m Iwt an r»ketoa: 287« Portland! Skupno delovanje Iz zapisnika seje izvrševalnejra odbora S. It. Z., ki se jt* vršila dne 19. novembra navajamo sledeče: Na razpravo pride sestanek /. dr. Leontičeni in nekaterimi drugimi zastopniki Narodnega Vieča. na katerem so bili navzoči razen enega v>i tukajšnji člani izvrševalnega Odbora S. R. Z. oficijelno. Slov. Rep. Zdr. jc pripravljeno sodelovati na širokem jugoslovanskem programu, ki nuj bo izdelan od obeh prizadetih strank sporazumno. Odborniki Nur. Vieča so izjavili, da so navzoči neofieijelno, i da pa z nami soglašajo, (»lede tega bodo poročali ostalim odbornikom in nam naznanili o rezultatu. Posedaj nismo dobili od njih še nob^ nega odgovora. Sklonjeno je bilo, da poizvemo. kako je bilo s stvarjo, tla je S. K. Z. pripravljeno sodelovati, toda ne kot kaka podrejena organizacija. Razpravlja se o neopravičenem ali pretiranem strahu Slovencev, da Italjani anektrrajo kraje na slovanskem jugu. ki jih je zasedla zavezniška armada, katero tvorijo povečini Italjani. ltaljanski neod-reaenei kriče, da je to italjanska zemlja, toda meje se bodo določile na mirovni konferenci tako. kakor zahtevata pravičnost in trajen mir. ne pa po željah vročekrvnih šovinistov. Amerika je šla v vojno /n svobodo vseh narodov in njena beseda bo odločila na mirovn* konferenci. Geslo*Amerike je. da m* noben narod ne sme siliti pod vlado, katere ne mara. V Združenih državah imamo najboljšega zaveznika in variha naših pravic Slov. Rep. Združenje, ki je že storilo vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče, da bo ameriški vladi znan lesni, ni položaj na slovanskem Jugn in bo s podvojeno močjo delalo v bodoče. Napravil se je ton j prvi korak k Združenju m skupnemu delovanju Sporazum me l Slovanskim Narodnim Svetom in Slov. Rep. Združenjem je bil že od nekdaj naša želja. C'e hočemo res kaj storiti Kiimi zase in za naš narod, je ta sporazum absolutno potreben in skupno delovanje življenjske važnosti. Vsaka stranka naj uela š zanaprej v svoji smeri, le tistega ne sme biti, tla l>i hotel«; prva stranka izpodbiti ali omalovaževati to. kar je druga stranka dobrega napravila. Beseda, o neupravičenem in pretiranem strahu Slovencev je pa nekoliko pn-drzna. Ta strah je opravičen in ni popolnoma nič pre-liran. Vsak, kdor pozna Italjane pa naših krajih, posebno v Trstu in (Jorici. bo vedel, česa se bojimo. Treba je Le zasledovati delovanje italjanske propagande v Zdi-, državah. Treba je samo pogledati v velike ameriške liste, pa bo vsakdo videl, kako pišejo in kaj pravijo o naših krajih. Ali je bilo morda že kdaj v nevvvorškem "Tirnesu", "Globe". "Evening Mail"' itd. zapisano, da je v Italiji približno 50.000 Slo-venoev in da ni onstran Soče, v osrčju Istre in na Kranjskem.nobenega Italjana. Vsi listi pišejo, da so te zemlje italjanske in da jih morajo dobiti Italjani. Ti listi pa reprezentirajo ameriško javno mnenje. Ti listi prestavljajo mnenje ameriškega prebivalstva. In če čitate. te liste, boste kmalo izvedeli, kakšno je javno mnenje v Ameriki glede naših krajev. V zadnjem času smo veliko zamudili ravno v tem ozirn. Lc lepo priznajmo, da smo zamudili po naši lastni krivdi. Sedaj je pa treba popraviti, če se da. Zato je treba delati in prepričati javno mnenje, tla je v zmoti, in da je z našo stvarjo vse drugače kot pravijo Italjani. i Amerikanci so slišali dosedaj samo en glas — italijanski — in so mu vrjeli. Ne sme se reči, da smo mi molčali, toda, če smo govorili, nismo dovolj glasno, tako da naše zahteve niso prišle do veljave. In zgodilo se je, da so uredniki največjih ameriških časnikov in revij, kateri zastopajo ameriško javno mnenje oziroma uplivajo nanj. h enostransko poučeni in da prodajajo ameriški javnosti le ti-to modrost. katero so jim italjan.ski propagatorji radovoljno dali. Apel slovenskim patrijotom v Ameriki Odkar se je začela svetovna vojna leta 1914. in posebno še od kar je Amerika stopila v to vojno, so se slišali glasovi slovenskih pa trijotov v Ameriki, katerih posledice so bile vstanovitve dveli strank ki sta navidezno skušali, vsaka po svojem prepričanju pomagati našim rojakom v starem kraju do svobode.. I)a je delo obeh teh strank veliko pripomoglo do vzbujenja slovenskega javnega mišljenja,-se ne sme zanikati, vendar pa je vsled našega razkosanega mišljenja, največje in najbolj važno delo veliko zaostalo, kar se je posebno pokazalo, ko je prišla vojna do tako nepričakovanemu hitrega in dramatičnega konca, ki preti da pride vedel slovenske dežele v tuje roke. Danes več ni čas za razkosano mišljenje, ampak za združeni na slop vseli moči in vseh strank. Danes se godijo velikanski preobrati kakoršnih še svet videl ni in danes je treba može velikih mož, ki bo do kos nalogi, mož katerim bode rešitev naroda bolj pri srcu kakor vse osebno prepričanje ali osebne koTrsti. Ali imamo med nami Slo venei v Ameriki može takega kalibra? Fvažujoc **krajno potrebo združenega nastopa, tempotom ape liramo z vso našo močjo na voditelje vseh strank našega naroda v Ameriki, združite se za veliko delo. Bodite veliki v svojih mislih in v svojih srcih. Sklici te shod vseh slovenskih narodnjakov v kako centralno mesto Ta ahod naj izbere odbor in depntacijo. ki se naj takoj poda v Washingtin, D C. v posvetovanje z ameriško vlado in z ameriškimi diplomati, kateri bodo imeli veliko besedo pri mirovni mizi. Stvar je nujna, čas je kratek. Storimo nekaj, da nam ne bodo naši potomci predbacivali, da smo bili mali možje v velikem času in dasi živimo v prosti deželi, da nismo imeli toliko patrijotizma do naše domače grude, da se nismo mogli združiti, ko se je šlo za življenje aH smrt naše ljube stare domovine. My, Minnesota, dne 18. novembra 1918. Geo. L. Branch. Joseph Fishier. j -" ■tis Si 1 r Dopisi Bryant, Okla. Ker se nikdo ne oglasi iz naše 1 naselbine, hočem pa jaz poročati, j Ja ne boste mislili, da smo za-i mrli. Tudi tukaj sme se borili .proti španski influenei. Pri našem rojaku Levstiku je umrla hčerka, i stara 13 mesecev. Izrekam mu so žrl je. Med drugimi narodi jih je : mnogo pomrlo. Vsak dan je bile pokopanih do h mrličev. Nobene hiše ni. pri kateri ne bi bili imeli vs«» i enega bolnika. Večinoma pa 'so bili vsi bolni. Ponesr<*čil se je John Susman: pri avtomobilu si je zlomil desno nogo. Želimo mu, da bi kmalu okreval. Tukaj nas je približno 40 slov družin in imajo večinoma vsi svo je hiše Pozdrav vsem čitateljem in č: tateljicain G lasa Naroda. Frank Masel. Sheboygan, Wis. Pred dvema tednoma sem čita v Glasu Naroda dopis iz shebov •,'aiia, v katerem se omenja moj t ime kot velikega nasprotnika tu k&jšnje strojarske unije. Teuiu .nekoliko pojasnila! Takoj v začetku sem so javu< izraizil. da sem proti vpeljavanju unije V VOJNEM ČASI, ker b o znalo vplivati na produkcijo ! usnja in bi na ta način ovirale Združene drža\e pri uspešnem na daljevanju vojne. Posebno sem o-pomnil rojake nedržavl jasne, da naj se ne vmešavajo v delavsk« agitacije in da naj bodo zauo-volj ni. da Združene države s Slovan vse drugače postopajo kakor i Neme i. Vse to je bil samo opomin kajti jaz sem te jasno izrazil, d; naj se vsak ra\ua po svoji prost volji. Razlika je bila v tem: I da sem jaz bolj strogo razumeva lojalnost našega naroda napran Združenim državam kakor unijsk agitatorji in 2. da sem jaz ime pred očmi veliko jugoslovansk« idejo, kateri naj se podvržejo v teb velikih časih druga vpra šauja Želel sem samo to. da bi ni shebovganski Jugoslovani ne ^>ri šli na slab glas v Washington!* radi- delavskih razmer. O tem se delavskim agitatorjem niti sanjalo ni. Fakt je. da tukajšnje strojame v tej agitaciji niso ji delale toliko usnja, kakor bi se ga izdelalo v lormalnih razmerah. Kdo je temu krv? Al' agitatorji, ali kompanije *? To naj presodi United States War Labor Board. Vse ni tistim rojakom, ki m? dolžijo. da sem podkupljen «xi kompanije. raj bo tnkaj slovesno porvedano, da je bil vaš župnik ti--sti, ki je v Washingtonu. D. <\, T'RVI poučil, da je vi JUGOSLOVANI in NF AUSTRIAN S, ;dien enemies, kakor so v;ts kompanije označile. (Ce«f>rav nekateri imena Jugoslovan niti zaslužili niso. kajti oni so še vedno prisenrali zvestobo pokojnemu Franc Jožefu.; Ako ima kdo \zmed vas dokaze črno na belem, da sem vam kako kriv ko delal, potem na dan z dokazi! Vedite, da tu se ne gre za mojo osebo, temveč jrri t«*m trpi cerkveno gospodarstvo. Zakaj ste spali, ko sem vam svetoval, da si dobite drugega župnika? Jaz vem. da sem se vam za-mc-ril preti štirimi leti. ko sem na shodu, katerega je priredil Hrvatski Sokol, neusmiljeno udrihal po Avstriji in sem vam -sJikri 1 svobodno Jugoslavijo. Da. zelo počasi se narod prubuja in m*le;z tejra se dobijo voditelji, ki svetujejo župniku. da naj s*- v politiko ne vmešava. Ali naj vsi spimo? Kar se tiče strojarske unije in kompaiiij, vctai konstatiram. da nimam ničesar opraviti niti z.eno niti z drugo stranko in da nisem dobil niti enoga centa od obeh strank skupaj. Pozdrav! j. C. Sheboygan, Wis. Radi tako razširjajoče se š|»"i. ske infludice smo tudi tukaj v Shebovganu izgubili približno 120 oseb. med katerimi je tudi precejšnje število Slovencev. Martin Za gore zapušča, ženo in! i male hčerke ter brata. Frank Matevži« zapušča ženo iu ! odrastlo hčer. Joe in Helena Hočevar sta -ch- , pustila 4 otroke, očeta in mater, j Frank Jernianeie, oženjen v j starem kraju. Mary Jeršič zapušča moža in 2 otroka, kakor tudi očeta, iu mačeho ter vee bratov. John Novak, star 51»let. rojen| i v Kaplji vasi, fara. Sv. Trojica! I ■jri Mokronogu na Dolenjskem.: -»ženjen v starem kraju: tukaj v Ameriki zapušča 2 brata. | Prank Rezel. doma iz Hmeljčič. ara Mirna jhv na Dolenjskem • ukaj zapušča enega brata m strica. Na j bol: žaloatni slučaj smo doživeli tukaj v Sheboyganu. kar lam ne b<» šlo iz spomina, ko sta i' ill I v hiši dve krsti matere in h če- j .*c. Ta novier. je pretresla vsakega -loveka. ki je» slišal ali videl ta prizor. *»!;iti Jožela Žc-lezuik za-utšča moža in <>; I rast lega sina. ■ lči Marija >! lander zapu-ča žalujočega moža in 2 nedora-t.la s'n--ka Srečna -ta sina da je ostal "s;ij oče pri življenju, ker tudi on i e je boril z boleziv.jo v holiižol :*i ^er se zavel jo bolezni ni mogel 'deležiii pftgreha. Ranjki sta bili :elo p1. i!j'ib?j."ii mr-d tukajšnjimi rojaki. Cd Slov. mlad. pudp. (injšiva Nada smo tudi v kratkem iagui«il: Iva izvrstna člana, namreč Marina Zagori- in Fr;i ika liezel ka-, erimc j«* društvo Nada preskrbe-o krasen pogreb. Društvo viwr.a .dičer spavajta v -.uiru! l^ahka iaj bo vama ameriška zcml j:i ! Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike. Jotin Zoran. Clevelandske vesti V žuimiji sv. Vida je mnogo »olnikov na poti okrevanja, kljub enui pa je tudi dolga vorsla •cinnih slučajev. 1'mrli so slede-ti' Kristina Žele. stara 1 leto in 2 neseca. — Viktor Puzeljnik, star t leta. — Jolm Bečaj. s.ar 36 let. loma Hrušiee j)ri Cerknici. — John Piltauer, star 28 let, doma z Krške vasi, župnija Cerklje na Jolenjskeau. — Jožet" Kastelic. tar 3 leta. — Jolm Ž;iiilai"šič. tar 3S let. i Maine, župnija Trebelno. — stefan Gruden star 40 let. — Ja-šper Dodič, star 28 let. doma iz Gradišča, župnija Dob. — Feliks Kineze. star 43 let. doma iz Kom-,ia. — Vineenc Žitnik, star 25 let. doma iz vasi 3Iali vrh, Šmarje pod Ljubljano. — Frank Zakraj-šek\ star 32 let. doma iz Krkove-ga, župnija \>1. Ijašče. — Avgust Budan. star 47 let. doma iz Žužemberka. — Jožef Zakrajšek, star 42 let. doma iz Bistrice, župnija Št. Rupert — Frančiška Ku-kee. stara let. doma iz vasi Podeerkev, župnija Stari trg. — Karoi Dragan, star 36 let. uoina iz Martin je vasi. župnija Mokronog. — Marko Čam p a, star 66 let. doma iz Žigmare, župnija Sodra-žšca Iz Newburgha. Danes, hvala Bogu, je že drugače pri nas, kakor zadnjih par tednov, (mamo sicer še precejšnje število bolnikov, ki pa so vsi na potu okrevanja. Imamo tudi še nekaj smrtnih slučajev, vendar pa je sedaj mrtvaški zvon utihnil in življenje se izopet začenja. Ljudje dobivajo nazaj svoj pogum, cerkev in šola sta odprti in tako bo kmalu zopet prišlo v stari tek. Marsikje, seveda, je poprejšnja sreča i:: veselje nepovridjivo. Kjer manjka kakega člana v družini. ali pa se"celo očeta ali mater, tam razmere no bodo nikdar več, kakršne so bile. Sta rišem Martiušek na 81. cesti je umrla Marica, stara 2 leti. Marica je prišla ravno v leia, ko je otrok v veliko zabavo in veselje starššem, Uo se začenja zavedati in izgovarjati besede. 31. okt obra je umrla Marija Market, ki :sc je po steriših pisala Zupančič. V otroških letih je stanovala v Randall uT poznejše pa z i možem nekaj časa v Clevelandu i in sedaj nekaj mesecev na i^ei ' [Road blizu Randalla. Umrla zapušča nioža in dva mala otroka. Naj I podiva v niiru! i 1. nov. je umrl iz okolice Woodland Ignacij Urbaneič v starosti 41 let Pokojni je zbolel za influ-eneo. kateri se je pridružila pljučnica, nazadnje pa še zlatenica. Bo-; lan je bil kaka dva tedna ali malo i več in dasi je imel najboljšo pt»- j strežbo od domačih, je vendar na i zadnje podlegel bolezni. Pokojni .je bil skrben ode in -dober soprog. ( Po njegovi varčnosti in pridnosti, kakor tudi po dobrem gosj>odiiij-anč:č je bil tudi več lot cerkveni zastopnik okolico Wo«k1-land. kjer je bil vedno skrben ter NotavIjj NajslEibše je moi da pri družini Sraj, kjer sta oče in mati bolna; vendar pa"se jima boljša stanje i;: bosta kmalu na nogah. Precej hudo je obiskala bolezen. ( t:i»l: družino C"ir^ol i..i šl. kjer sta istotako bolna oče in mati iu povrhu tega pa je prišla še mala Karolkica, ki hoče kar tam '•»stati. Tukaj ^e je par dni mudil liev. Alt.izij Jllin-'r \/. Taeome. Wash., nakar je «mK.>| v IJarbcrton. kjer iuisii ostati ined tamkajšnjimi ro-j iki. Iz Collmwooda. j S pričet kom meseca oktobra do zdaj se vrstijo v naši naselbini nreccj žalostne novice. Nekaj pa je tudi veselih. Iz krstne knjige vidimo, da so bili kršč eni v okto-'»ra sledeei: Frančiška Perko, Friderik Mario Prjav«Frank t^eopohl Ostrelič, ^Margareta Marij.1. KarioviČ, Anton Karol Novak. Jennie Valenčrč. Emil T>i ija-telj, Ana Di*agoša. Alojziju Jožefa Perko. Mihael Hrlan in Edvard V'bert sinkovič. Mlademu naia-ščaju želimo zdravja in sreče! Iz mrtvaške knjige beremo, da je umrl Leopopld Kcvxs- v 26. letu svoje starosti dne 18. okt.: bil ie pokopan 21. okt. ir:t Calvaiy pokopaliseu. — Johana Julija Ba-vec. stara 7 mesecev, je umrla 16. okt., bila jc pokopana 18. okt. na Fuelid pokopališču. — Slaviea Manka J era j. stara 2 leti, je umrla 22. okt.. bila je pokopana 23. •ikt. na Calvary pokopališču. — Frances Cigoj je umrla 23. okt. t Pokojniea jc nesla s seboj v na-r-očju 2 otroka, novorojenčka in 14 meset ev starega Edvarda, ki je umrl 25. okt. Pokopana je bila 25 okt. na Calvary pokopališču -Anton Turk, star 31 let, je umrl 23. okt. — - Mary Kastelic. stara |-'58 let. je umrla 24. okt. — Jennie Kuiistelj. stara 22 let. je umrla 25. okt. — Frank Gerbic, star 7 let. je umrl 25. okt. Bil je jako marljiv učenec 2. razreda St. Mary's šole -- Fiuil Klander. star 21) let je umrl 28. okt. Alojzij Sto ranču'-, star 27. let. je umrl 28. okt — Alojzij Pajk, star 37 let, je umrl 26. okt.; padel po stopnicah tako nesrečno, da se ;e ubil. Pokojnim želimo večni mir in pokoj! Bolnikov je toliko, da bi lah!;«> cele litanije imen navedli. Eni so na potu okrevanja, drugi bore s življenjem in smrtjo. V \Yri«ht bolnUniei zdravita b? ata lJletui Maks in 11 letni Jožef Čivka it Ehielida, ki sta bila L okt/ povožena od avtomobila Cenik Knjig katere Ima v zalog1. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 C«rttandt St, New Y«rfc. N. Y. POUČNE KNJIGE: ihao? neaiSko-angL tolmaC tmu f—JK Domači sdravnik mali Hitri rafonar (neaftMigL) vexmn JJO Poljedeijstvo <~.B0 Sadjereja t pocovorlh .25 ^lov. angL In angl. bIot. Bom $1JW Veliki slov. ang. tolmač $2.50 ZABAVNE Bi KAZNI DKCQI KNJIGE: Slpnotlaem >—Jt& Dve fialoigrl: "Cartljev« lenfter^ In "Trije Ženini" —ja Postrežba bolnika« —.50 "Trtna n5. In trtowil —jjo Vaju na Baltua 13 tre» tUH RAZGLEDNICE -SewyorSke, bodtttee, TcllkocoSn« in novoletne komad po —.05 docat _ BMUKVIDI: Iritro-Italljancka vojna mapa f—J29 intnHvnU, veliki van —jjo Celi svet mali 10 Celi svet veliki Evrope vex\n •—j|o Vojna stenska "jt 530)0 Vojni atlas f-jR Vojni atlas dot «-JM> Zemljevidi: Alt; Arls^ Oois, GaL ltd. po js Zdreienlh držav sili t— .10 -—-, Jugoslovanska f^^^jKatol, Jednefa ---j— B I,_____ Ustanovljena leta !S9S - tokorperirana leta 1900 Cilavni urad v TJ.Y, MINN.J GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL BOVANSEK, box 251, C »nemau-b. Pa. Podpredsednik • LOTIŠ B ALAN T. box 106. Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISDLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BR0ZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih snrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo. VEHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GBAHEK, 643 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. ) NADZORNIKI: JOHN G0UŽE; Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9541 Ave 'M', So. Chicago, III. IVAN YAROGA, 5120 Natrona Ailey, Piitsbargh, Pa. POROTNIKI: • GREGOR J. PORENTA, box 176, Black D.auiond, Wash. LEONARD SLABODNIK, box 4S0. E!v, Minn. JOHN SUPN1K, S. R. box 24, Export, P% PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-Tth St., Caiumet, Mich JOHN MOVE UN, 624-2n jm t.*r>5. Chicago, III ZDRUZEVALNI ODE OR: RUDOLF PEIiDAN, 6026 St. Clair Ave. N E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAREC, Stk. Yds. Sta. box 63. Denver, Colo. GREGOR HEEŠČAK, 407 - 3th Ave.. Johnstown, Pa. .Tcdnotino GIa.dlo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči sp uradnih zadev kakor tudi denarne posiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na prfSse-tnika porotnega c Ibcra. Na osebna ali nen-radna pisma od strani članov se n" bod? oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jed no ta se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jedncta posluje po "National Frn temal Congress** lestvica V blagajni ima okrojr $300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor. />oškodiiin in smrtn^n je že Izplačala do .f1.500.000 (en mi'.jon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. V^aK opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po radiih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jih ša i;i, priporočamo vstanovitev oovih. Društvo se lahko vstanovi z ^ člani ali članicami, /a nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. skupno z Edvardom škotVa. MaK> ■ n do-:io no-j iro Skuf-a J »r* jt- /.«■ d •. i: :*. — Tudi Larolina V«d!;;*.vr!i bi!a^j»»:vo-žena . i okrevanja. —- Župnik d.»sip Šk > j-i že tudi zdrav. Naj debelejše ddkle. Decatur, 111.. 21. '..»vein" ;•. — Mi>s E-nia Moore, ki - . z oo-kim cirkusom nahajal v tukajšnjem mestu, j-' zl»o!<*la z.i influeu i eo in umrla. Tehtala .j«* 7(>-l fun J tov in je bila tako obilna. če poznanega i »•« mH' uisa iz New ^ •>)•, ;,. v.'-eraj povila krejtkega sinčka Materi, l;akor tmli j»onos-nemu -*ar<-mii očetu i pardon: jc Šc- ii, if ■. iskreno čestitamo. TFiSrZIJA 1'EŠKIi: in Jt »SI!' PESKl'L' naj mi naznaiiita. k.j--bivata, rad ;»i ir» • dd za njun -- J.M- Jeke. 4020 \Vil-l'.w Sr . Pitisburirh. Pa >■> 2»'—11 Previdne gospodinje inijo doms v~dno no •tekI*r:co Dr. R'chtcr}e\ejca PAIN-EXPELLEB Zai.eil;:vo sr»«!st»o zr Tir : * jir; r«—r: "i'zi'.z j b l'iir.ih jir^Mjtd-1 zr \ tren«> znamko - idri 35f r. t eatskih mest je seveda druga povest. Dokler pa so ostala ta mesta kot središča proste trgovine v njego-f vein cesarstvu, suverene države tako dejanski kot postavno, bi razvoj teh središč uplival le indirektno na cesarstvo. Luebeek, wkozi stoletja glavno mesto ITansa lige. je propadlo ter s.- skrčilo na polovieo svojega prejšnjega obsega. Bremen, ki se je bal trgovskepa uničenja je bil pripravljen ukloniti se Potsdamu. — Oba mesta sta sprejela carinsko zvezo, ki je uničila njih prostost v I trgovskih podjetih. Edinole Hamburg je vzdržal do leta 1888, ko je tudi to me^tr« postalo žrtev velikosti nemškega cesarstva. Žrtev je bila tako velika, da je kajzer osebno prišel v mesto ter čestital | meščanom, da so se uklonili cesarskim potrebam. V znamenje svoje hvaležnosti jim je dal številno obljub. Vnaprej je treba razumeti, da ta mesta niso bila nikdar demokrat ična v molernem smislu besede in da ni bila Hansa lipa. koje edini dediči ko ta mesta, nikdar i>ostavna organizacija v okvirju rim skega cesarstva nemške narodnosti, dasiravno je pošiljala kraljem svoje poslanike ter se jo je omenjalo v pogodbah med evropskimi vladarji v Srednjem veku. Ta mesta so bila trgovske r<*publikeT ki so vladale Baltiku kot so vladale Benetke Jadranskemu morju. Njih upliv je sepal od Londona do Arhanpelska in od Rige do Bergena. Te republike so vladale s silo, kadar so mogle, s prigovarj janjem. če je tilo mogoče in s korupcijo, če je bila to najlažja pot.! Kaj pa je bila torej ta Hansa liga? • * • Bila je to zveza trgovcev, ki je mogoče nastala v renski dolini za medsebojno zavarovance proti piratom na morju in tatovom na suhem. Njih organizacija je bila tajna, njih moč prikrita, njih podjetnost pa tako velika, da je kmalu obsegala severna trgovska središča. Liga je postavljala svoje agente, kjerkoli se je obetal kak dobi^ ter je imela svoje lastno brodovje. Liga je vedno izjavljala, da je le zveza trgovcev in vladajoče zastopstvo v Luebeeku je celo na višku svoje moči ohranilo v svojih pravilih izjavo, da 4 se nahaja v vseh važnih zadevah, odločitev v rokah naroda, ne pa generalnega sveta". Zastave so nosile geslo — Prostost za navadnega trgovca doma in zunaj. Na Podlagi tega elastičnega ugotovila je rasla liga, počasi in previdno, do vedno večje moči. Ime Hansa samo se prvič omenja v mirovni pogodbi v Stral-sundu. koncem vojne med trgovci ter Valdemarjem Danskim, leta 1370. Pomen besede same je dvomljiv Obstoječa mesta so stremeli za tem. da postanejo člani lige. ki je v manj kot sto letih ustanovil; 14 novih mest na 250 milj dolgi baltiški obali. Če pa se jih je vpra šalo glede članstva, so načelniki lige odgovorili, da "so Hansa me sta ona, ki so se borila pod njenim praporom." Pri ustanovljanju zunanjih podružnic so skušali Hansa trgov«?1 uvesti občinsko življenje naravnost meniške strogosti. Od mladih ljudi se je zahtevalo dolgo vajensko dobo. Študirati so morali jezik in navade ljudi, med katerimi so bivali. Privilegiji naseljenja. kat? re so ti trgovci tako željno iskali, niso bili nikdar recipročni ali med sebojni. Pripravljeni trgovati celo leto za blago aH plačati v pnto vini. so bili trgovci dežel, kojib postoljubnost je uživala Hansa, oroe jeni le na dve letni dobi bivanja v hanzeatskih mestih, kojih vsaka ni smela presegati šestih tednov. | Kjerkoli se je Hansa vgnezdila. je gerraanizirala domače prebivalstvo v kolikor je bilo to mogoče ter uvajala običaje in pijače. Nemci so germanizirali Livonijo. London se je naučil od hanzeatskih trgovcev piti rensko vino in Hamburg je postal veliko pivovar-sko središče. Tz Rusije je importirala Hansa vosek, kože, loj in vsake vrsV maščob, za kar je dajala v zameno blago iz Nemčije. Anglije in ■: Flandrije. Svila in platno sta bila skoro izključno monopol Hanse i i izvoz iz mest Hanse je vključeval tudi kovinske izdelke in igrače, baker in sodo. Hansa je povsod nakupovala surovine ter prodajala izdelane predmete za precejšen dobiček. Nikjer niso trgovci Hanse boljše uspevali kot v Angliji. Naselbinam Hanse se je dajalo velike privilegije. Prav posebno privilegije je mel takozvani "steel yard" kateri privilegiji so ostali veljavni do leta 1853, ko je neka angle-ška korporacija plačala mestom Luebeek. Hamburg in Bremen svo-to 72.000 funtov za to londonsko tvornico. ; Kar je storila Hansa v Angliji, je tipično za to, kar je delala' ali skušala storiti, kjerkoli se je vgnezdila. Tako je leta 1554 ek~-portirala iz Londona 36.000 kosov blaga proti 1.100 kosom, kater • je eksportirala Anglija na svoj lastni račun. Hansa je plačevala majhno pristojbino za vsak kos. katerepa je izvažala, dočim -o morali plačevati drugi tuji izvozniki veliko večje svote. Hansa j'1 smela nadalje tudi sama spravljati blago v zavoje, s čemur se je izognila carinskim stroškom, katere so imeli drugi njeni tekmovalci. ' ^^fir Vse to se je zdelo Preveč angleški kraljici Elizabeti, ki je spoznala, da so tudi angleški trgovci upravičeni do svojega d-leža pri angleški eksportni trgovini. Lord Burleigh ji je prigovarjal, na j razveljavi vse privilegije, katere je imela Hanea in Sir T. Greshain, ustanovnik londonske borze, je povdarjal potrebo zgrajenja angle ške trgovske mornarice. Prihajali so dolgi in ostri protesti od strani Hansa mest. a ko-nečno je vendar obveljalo to. kar je hotela kraljica Elizabeta. Trgovska ekskomunikaeija, katere se j? poslnžila liga. da zatre rastoči ponos Bremena in ki je povzročila, da je pričela rasti trava na glavnih trgovskih cestah tega mesta, je bil zadnji udarec, naperjen proti Angliji. Bil je — brezuspešen. Izgon angleških trgovcev iz nemškega e"varstva ni mogel omajati sklepa Angležev, da hočejo biti sami mojstri svoje trgovin^. S porazom prve španske armade (to je vojnega brodovja) pa je tudi Prišla prva nemška prošnja za prostost morja. Hansa trgovci so zakladali Špansko z žitom, ladijskim materi-! jalom in vojno municijo, kar seveda ni bilo ljubo angleški kraljic?. ' Sir Francis Drake, ki je sledil španskim ladijam prav do ustja Ta-ga, je zajel 60 ladij Hanse, ki so bile obložene z zalogami za sovražnika. Hansa je trdila, da je njih dobra pravica kot nevtralei trgovati s Špansko in da se ne more pričakovati od nje, da bi opustila to dobiekanosno trgovino. Elizabeta je vzela to na znanje, a obdržai.i I tako ladije kot tovor. \ S pričetkom angleške pomorske sile so doživela mesta Hanse1 svoj prvi poraz v tekmovanju za kontrolo svetovne trgovine. Tridesetletna vojna, ki je skrčita prebivalstvo Nemčije na polovico ter dovedla do stagnacije v vsake vrste podjetih. je storila ostalo. t Vedno brez materijalne podpore ali bodrila od strani nemškega in rimskega cesarstva, v katerem se — kot še omenjeno -- Hansi ni priznavalo postavnega mesta, so si mesta llanse vsled svojega boga-] stva in baliarstva nakopala sovraštvo majhnih prince v in. Plemen: -tašev. Vsled tega je njih moč v primernem času izginila. Konee je prišel tako počasi in nevidno kot se je dvignila ligi lo moči. Vsled tega se ne ve ničesar o nje nastanku in nje koiyni. i Zgodovina nje vlade je še vedno zapečatena knjiga in o njenem •elein velikanskem trgovskem mehanizmu ni ostala niti ena sled. ki bi nosila pečat Hanse. * S Preživelo je le ime, a ideja, na kateri je bila Hansa zgrajena, š« nvi. — Ideje so včasih nesmrtne. Vznemirjena Francija — ! Francija je vznemirjena vsled poskusa Nemcev, da ujamejo Wilso-na ▼ zanjko. , Pariz, Francija, 21. novembra. — Večina časopisov je omenila dejstvo, da bo prišel predsednik Wilson v kratkem v Evropo in da so tozadevne prejšne vesti potrjene. Pretirano navdušenje ki je vla-j dalo spomladi, ko se je prvič izvedelo za načrt, je izginilo. I Zadnji koraki, katere je storil Wilson, so izzvali velikansko odo-brenje od strani tukajšne socija-. listične. stranke. Na drugi strani pa je rekel danes zjutraj Alfred Ca pus, urednik "Figaro": — Mi vemo z-'lo dobro, da dolgujemo velikemu predsedniku Združenih držav večno hvalo, — vendar pa ne mislimo, da vklju-i čuje to slepo podrejenje ali zah-l tevo, da opustimo svoje pojmova-l nje glede francoskih interesov. • Pariz zasleduje z velikim veseljem poskuse nove tafcozvane --nemške — vlade, da stopi v sepn-ratna pogajanja s predsednikom Wilsonom z namenom. (Ta ve napoti tem potom ameriškega predsednika, da založi Nemčijo z živili. Tej veselosti pa je primešana nervoznost radi učinka, katerepa bodo morda imela tozn-devna pogajanja na splošni polo-' žaj. | Nikdo ne veruje tukaj poročilom, katera je spustil v sv.-t Ebert. da Nemčiji v resnici pri-' manjkuje hrane. Nemška uradna poročila, katera se je objavilo koncem septembra, so javljala, da je bila nemška letina za 1.~» odstotkov boljša kot ona v pred id o-čera letu. j Dne 1. oktobra je bil živilski položaj v Nemčiji tako ugoden, da se je zopet uvedlo stare krušne racije in dne 9. novembra j* nemški živilski administrator objavil, da se bo od 1. decembra naprej zvišalo dnevno racijo ino-ke za 40 gramov. Zakaj je torej Ebert brzojavil predsedniku Wilsonu ter ga prosil. naj tn nemudoma pošlje živila v N<- ji j o ? Tako se vprašujejo tukaj lj'i-1 dje. — Zakaj je prav posebno pro-1 sil. naj mu predsednik direktno odgovori potom brezžičnega br-zojava ? "Temps*' izjavlja, da se glasi v določbah premirja, da bodo zavezniki dobavili Nemčiji toliko hrane kot jo bo dejanski potrebovala. Zakaj torej ta nujen poziv na Wilsona ? i — S tem, da se je obrnil direk-| j t no na Wilsona. — pravi Temps' — skuša Ebert nadaljevati privatno konverzacijo z Združenimi, državami, katero je pričel kanec- j lar Maks Badenski. ko je naprosil j dne 4. oktobra za premirje. Nemci skušajo s tem pretvoriti raz-j sodnika v zagovornika nemške stvari, dobrotnika v zakladnica in! družabnika. Zakaj hočemo Slovenci demo i kraciio? Ker smo bili od nekdaij demokratični, ker ne poznamo med [seboj plemstva. — To je dokazano v članku "Poglavje o stari sloven ski demokraciji", priobčenem v j Slovensko-ameriškem Koledarju za leto 1919. Par vprašanj Ali bi ne bilo dobro, da se č in prej vrši >estanek zastopnikov Slov. Rep. Združenja in Jugoslovanskega Narodnega Sveta? Na ite sestanku naj zastopniki določijo pot in splošen način skupnega dela. tičočega se našega jugoslovanskega vprašanja. ' Ali bi ne bilo dobro, da se čimprej vrši sestanek zastopnikov ,vseh -Jugoslovanskih podpornih or-iganizacij. ki naj se pogovore, kako bi bilo mogoče kaj napraviti 'pri merodajnih krogih glede jugo slovamko-italijan-vkega vprašanja, j Al bi ne bil«, dobro, da bi vsak po svoji moči prispeval v poseben fond. ki bo namenjen edinole v Ipiopapandne >vriie? t e so Italjam žrtvovali milijone, da nam odvzamejo zemljo, tudi mi lahko žrtvujemo par tisočakov, da jo ohranimo. — Ali bi ne bilo dobro, da bi vsi slovenski časopisi, lega ali onega političnega in verskega prepriča->nja delali po posebnem in točnem na«*rtu slede določitve bodoče ju-goshivansko-italijanske meje t Ali bi ne bilo dobro, če bi v«a jugoslovanska društva in jugoslovanske organizaeije na sistematičen narin protestirale na pristojnih mestih in dokazale, da se god i našemu narodu vnebo vpijoča • ki ivica * To je par vprašanj, na katera je vsak rojak dolžan odgovoriti v svojem listu in odgovoru pridjati j še par svojih nasvetov. Bosenski romanopisec radi svojega romana pred sodiščem. Koncem prošlega 1-ta je muslimanski književnik A. Hifzi Bje-Jevae izdal zanimiv roman "Min-ka" iz življenja bosensko-musli* manske aristokracije. Roman, ci- ■ gar ein se vrši v Travniku, v Ilid-I žali. v Turzli in Carigradu, sloni na dogodkih, o katerih je avter 'pred leti slišal pripovedovati v .Travniku. Za model mu je služil ■ veleposestnik Asmanbeg Rasan-pašič. ki se v romanu imenuje s tein pravim imenom. Sin Osmat;- I begov toži sedaj pisatelja radi žalitve poštenja svojih roditeljev, j Razprava se je zač -la dne 9. juM-ija. Obtoženec je dosegel. d:i se bo eital kot dokazilo — ves roman. Roman ima namen, pokazati so-eijahii položaj muslimanske žene j in problem muslimanske aristokracije sploh. j Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih drŽavah. 5EYQI.ITZ ■M m,..- ::- V.Ti*;-:;: Str fRIEPRJCH \JDER GROSS^f Fi;>y- ................~ KO H Ig > MARKCRAF BBMtnnB VOH PEft 7AHN • W Vi f/A .... 1 . ■■ I , ■ I mi II m . um ' /^flj OAVIP // ©catty flw 11 * -JN^7 v H ^ BREMEH Največja mornariška predaja, kateri je bil priča svet. se je izvr Šila. ^'clika nemška mornarica, bojne križarke, lahke križarke in rušilei s«» poklale na nek prostor, kjer se srečale z angleško mor-iwtrieo. Angleško mornarico >o spremljale ameriške in francoske bojne ladje. Nemci so morali izročiti sledeč« bojne ladje: Kaiser. Kai-s« rin, Koenig Albert, Kronprinz Wilhelm.P rinz Regent LuitpoM, Markgraf, Grosser, Kurfuerst, Hayern. Koenig in Fried rich dt%*. Orosse. — Križarke: Hindenburg. Derflinger. Sevdlitz. Moltke in Von den Taniu — Lahke križarke: Bremen. Brummer. Frankfurt, Kolen, Dresden in Eniden. Glede predaje neifreke mornarice je pisal časnikarski poročevalec enega najbolj uglednejših londonskih listov; Predaja, kot jo določajo pogoji, navedeni v pogodbi glede premirja, se je izvršila v kombinirani sili, katero so tvorile francoske, ameriške in naše ladje. Ta manifestacija je bila pomembna in najbolj značilni dogodki so bili -ded''ei : — Nemške b:dje -»o priplule v jlolgi vrsti; na sebi so imele le malo popadke in nobenega orožja. Zavezniški mornarji so šli na ii» mške ladje, odvzeli nemške zastave ter jih nadomestili ■/ zavezniškimi. Ta predaja je pa št drugega velikega pomena, \ern-č:ja je zgradila svoje ve: i ko brodovje v namenu, da ščiti nemško trgovino na morju in nemške kolonije. Vojna je je končana, in Nemčija je izgubila svoje kolonije in svojo trgovino. Izgubila je najbo'j uspešen del »voje mornarice. Angleška mornariea pa ni izgubla ničesar. Da. še več: ni samo tako močna kot je bila pred vojno, ampak je znatno močnejša. Pogajanja ic vodil Sir David Beattv, ki se je nahajal na angleški zastavni ladji. GLAS NABADA. 33. NOV. 1918.- r :---- Slovenska-Hrvatska Zveza (▼ Združenih Državah Ameriških in CmuJ. Ustanovljena I. januar- /ŽU&V ta 1903 v Calumet I^korporirana U. junija Michigan. 1906 v državi Mich.* GLAVNI ODBOK: Predsednik: FRANK GBBGOKICB, Bok 2S, Dod«MrlIl* Mkl. Podpredsednik: GGOBGE KOTZE. 115 Oiut Area na, Svaleth, MlMN Prvi tajnik: »NTON GESHEL, Borzo Block, Calumet, Mlch. Zapisnikar: MATH I AS OZAN1CH, Seventh Street, Calomet, Mick. Blagajnik: VINCENT ARBANAS. First National Bank, Oslsmst, Mtak. NADZORNI ODBOB: I. nadsornlk: ANTON GERZIN, Ereteth, Mina. II. nedsoralk: JOHN B. MALNAB, Calomet, Mick. tli. nadzornik: PAUL SHALTZ. 20» Seventh St, Cahuaet, Mick. POROTNI ODBOB: L porotnik: MATH. ZGONC. Bos 423 Ely, Mina II. porotnik: VILJEM MIHELlC, Calumet, Mleta. III. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mine. jr - , POMOŽNI ODBOB: JOHN KAMBTCH, 417 Osceola SL, Leurtum Vlak LUKAS STEFANEC. Calumet, Mleta. MASKO JOTICH, Calumet, Mleta. - - %* VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. jr,HN S STEFANEZ, 268H First Arenue, MllwaufcM, Wis. ODVETNIK: AwTHONT LUCAS, Oalumet, Mleta. i .t Opomba.—Vm dopisovanja, kakor tudi spremembe (Sinov tn člaafe asj se pošiljajo na glavnega tajnika: Anton Geabel, Slorenlc Croatian Union, Borgo Block, 5th St., Calumet, Mleta. Denarne poRilJatre naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanas first National Bank. Calumet. Mich. Prošnje sa noro pristople flane In Planice na] m podiJaJo na rrtaor-nega ed ravnika: John S. Štefane*, 268% First Are, Milwaukee, Wis. Vse pritoCbe naj se pofilljajo na predsednika porotnega odbora: Math Zgonc. Box 423, Ely. Minn. Uradno glasilo: GLAS NARODA. IZ GLAVNEGA UBADA SLOV.-HEV. ZVEZE Potop pravil imajo voliti društveni odbori v mesecu decembru vsakega leta. Društveni tajniki >o prošeui. da novoizvoljene odbore takoj p t izvolitvi naznanijo na glavni urad Zveze, tako da nam l>ode ob pravem času mogoče sestaviti imenik istih. V ta namen so razposlane posebne listine na vse društvene tajnike. Pri voleiiju drutvenih odborov >e opozarja članstvo na pa 7. n ost da se voli v urade le delavne in zanesljive Mane. Posebno se pa o-pozarja glede tajniškega urada. Znano je lahko vsakemu, da danes > tajnikov urad zahteva paznosti, zmožnosti, treznosti, veliko ]M>trpljc i nja in dela. Zaradi tega je potrebno, da -.e postavi v i a urad člana 1 kateri ima v resnici voljo do dela in zmožnost. V zadnjem meseeu so bile razposlane listine za naslovnik elan stva na vse društvene tajnike. Tajniki >o prošeni. da iste pravilno iz polnjene povrni jo na glavni urad Zveze, vsaj do ali n« 15. decern bra. lako da bo mogoče naslovnik članstva urediti ob pravem času Aston Geshel, tajnik. IZ GLAVNEGA URADA SLOVENSKO-HRVATSKE ZVEZE. SPREM Ril BE V ( LANSTVU. Društvo sv. Jožefa, št. 1. Pasivni član: Joseph Hrvat. eerl. št. :U79. Zopet sprejet: Anton Peeavar. cert. št. 257. Izključen: .Mike Speliar, cert. št. 76; -Jacob Paulin, certč št. 4136 ! Društvo sv. Nikole štev. 6 Izključen: Mane Stanich. cert. št. 12S93. Društvo sv. Lovrenca, št. 7. Umrl: -Matija Zgonc, certč št. 885 Izključeni: Božo Slavušič, ct»rt. št. 4147; Andrej Žagar, eert št. 3371. Društvo sv. Ivana, št 8. Zopet sprejeta: Margareta Južina. edA. št. 3926. Umrla: Marija Cernivee. certč št. 4140. Druitvo iv. Obitelj, št. 14. Zopet sprejeta: Jobana liolf, cert. št. 3917; Frank Borich, cert št. 3947. Suspendiran • Nick Spol iari.li. eert. št. 3917. Izključeni: George Maljkuvich, cert. št. 3622; Nick Maljkovieh. eert. št. ;»64ti. Društvo sv. Jožefa, št. 15. Suspendiran: Luka Pavelič, eert. ši. 378-"». Društvo sv. Matere Božje Lurdake, št. 16. Suspendirane: Jiozalija 1'hopp. cerl. št. 3705; Frančiška Bolf eert. št. 1334. Izključena: Alojzija Tomac, eert. št. 23j>6. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 17. Suspendirana: duhu DetiUchnan. cert. št. 3939; Anton Crnek cert. št. 3l*40. Društvo Srce Marijino, št. 18. Zopet sprejeta: Alojzija* Hrtra ček. cert. št. 2592. Društvo sv. Barbare, št. 19. Suspendirana: -loim Senicb. cert. št. 397». Društvo sv. Jeronima štev. 22 Zoj»et sprejet: .lovo (ilumac, cert. ši. 4007. Društvo Podporna Zveza Slovenskih Fantov, št 23. Pasivni član: Paid Shalt*. cert. št. 3697. Zopet sprejeti: Andrew (»ombaeli. cert. št. 3Sf44; Frank Matko \ich. eert. št. 3»7S. Suspendirani: .loseph P. Agnieb. eert. št. 3892; -Jofwph Ben » čieh. eert. it. 3211; Jo4in Frankov i el*. eert. št. 3731; l-«vrenc Deržaj j eert. št. 4055; John Kosielie. cert. šr. 4013. Društvo sv. Petra ii. Pavla štev. 24 Pristopili člani: Mile Sop. cert. št. 4263. star 35 let; Ana Ruka vina, eert. št 426Ž, stara 42 let; Ana Eliaš. eert. št. 426-"». stara 41 let; Luka Mrtkevieh, cert. št. 4266. star 31 let: Ferade Hečmovieh eert. št. 4267, Mar 24 let; Ivan Rukavina. eert. št. 4268. star 17 let: Mila Rukavina. cert. št. 4269. star 22 let; John Lulich. eert. št. 4270 star 22 let. Zopet sprejeti: X. Bukovac. cert. št. 3*03; L. Jurkovich. eert. št 4086. — Suspendirani člani; A. Pleše. eert. št. 3169; I. Vukelieh. cerl. št 3564; Blaž Vukelieh. eert. št. 3563; 1. Mišk o I in, eert. št. 3995; G. Sa-maržija. eert. št. 3587: P. Starčev i cb. eeit. št 4186. Izključen - Thom Marinich. eert. št. 3056, Društvo >v. Isus in Marij a, št 26. Suspediran: Fabo Nekich. eert. št. 3998. Anton Geshel, gl. tajnik: IST ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", MAJVEČJI 8L0VENBKI DNEVNIK V ZDE. M*auaj RAČUN MED DRUfiTVl Df SLOVENSKO HRVATSKO ZVEZO ___ZA MESEC OKTOBER IMS." VPLAČALI PREJELI IZPLAČILO ZA Ime drušva: Svota Ime prejematelja Svota L»r. sv. Jožtfa. št. 1 $ 228.03 Stephen Agnich * 48.00 Bolniška podpora __ . , „ ^ George Zalac 35.00 Bolniška podpora Dr. sv. Matije, st. 2 82.29 % I>r. sv. Frančiška, št. 5 56.63 *" Dr. sv. Nikole. št. 6 96.74 Dr. sv. Lovrenca, št. 7 182.46 Nick Popovieh 18.90 Bolniška nodpora D, sv. Ivana. št. 8 204.50 ' ^^ ^^ Dr. sv. Roka. št. 9 390.80 Thom Lesk 25.00 Bolniška podoora Joseph Mihelčič 18.00 Bolniška podpora ^ibpBrrški 33.67 Bolniška podpora - Ch°PP 23.00 Bolniška podpora Mike Malnar J3.00 Bolniška podpora Peter Grgurieh 57.00 Bolniška podpora Stanko Abramovich 34.00 Bolniška podpora Jakob Stiglich 13.00 Bolniška podpora Aalentm Jakovac 24.00 Bolniška podpora John Ceneieh 6.00 Bolniška podpora Antonia Rapmac 100.00 Pogreb J. Rapinac •Math Ozanich 50.00 Poškodninska j^ltK.ra w Math Ozameh 51.00 Bolniška podpora t * 32 Mike < "en c h n* h 19.00 Bolniška podpora Ivan Radoševich 3.00 Bolniška podpora Anton Stiniac 19 67 • Dr. sv. Anna. št. 10 ^ 104.40 Dr. sv. Anna. št. 11 128.53 ------ Dr. sv. Alojzija, št. 12 6.43 Brniška podila r. sv. Trojs vo at. ]3 70.99 John Borich 35.00 Bolniška podpori Dr. sv. Obitelj. st. 14 163.27 George Pize.it 39.00 Bolniška Niek i>leshe 1G.00 Bolniška podpora - Kosanovich 13.00 Bolniška podpora r raneiska StefančieU 18.00 Bolniška podpora Frank Cmkovich 54 00 I>r. sv. Jožefa št 15 44.02 Bolniška podpora Dr. sv. M. B. L . st. 16 87.75 Mamla Lopac 22.00 Bolniška podnora Elizabeta Jakovac 38 Oo Dr. sv. C. in M št. 17 35.40 Bolniška podpora Dr. sv. S. M., st. 29.66 Luc.ja Radoševich 30.00 Bolniška podpora Dr. sv. Barbare, st. 19 23o.61 Uršula Mervar 24.67 Bolniška podpora ;^nton Mihelilh 3.00 Bolniška podpora nrf^ST« Peter Prijatelj ].oo Revizija „ ^ Dr- sv Barbare 1.0O Pristopnina' Dr! sv! ^aiia^l ' ^ 22 00 ^^ Dr. sv. Jeronima. št. 22 168.9* John Jurajevieh 5.50 Bolniška podpora Mike Mesieh 55.00 Bolniška podpora Kazimir Marolinieh 34.66 Bolniška nodpora Dr P 7 S F št 00 Krznarich 15.00 Bolniška podpora Di.P. / s. K st 3 114.2o John F ret z 25.67 Bolniška podpora Dr. sv. P. m P.. si 24 426.02 Joseph Rozandieh 3.00 Revizija Kami Gobac 1.0O Revizija Toma Rozman 1.00 Revizija Luka Krmpotich 1.00 Revizija , • « v „ l)r- sv Peter in PaveI Pristopnina Dr. sv. I. in M., st. 2o 61.45 Božo Samardjija 15.00 Bolniška podpora _____Stefan StefanČich__ 26.00 Bolniška pfcdpora. _-$3208.41 Skupaj... .$1.096.84 Anton Geshel, tajnik. ~ ' __ Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let venavadno zaupanje. — In ___ to tisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje In Hfj ■![' « posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. —, KI B Mi 8m° d°lg0 Ča8a «>PerstavljaU naraščanju cen vseh potrebščin ■T 1 PS ** ^Pošiljanja, toda novi vojni davki so naa prisflOi nekoliko sviiati cenf* — VBak Prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora ■IS tadi lekarnar plakati vec, če smo mi prisiljeni plačati več in da m temn na noben način ni mogoče izogniti — Toda izvntna kakovost i* pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od- iemmIcA* 2 KM ill H TRIISER-JEV JB^ »eriiki fllilr grtiltga tIh j^Mfi^B^^^^H^ ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezsn svoja izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-HJBn^Hllfl ostalo stvari ter strupeno substance, ki so izvor uničujočih bacilov, SSSSSSI^ uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobeno tRlNCRl H kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeča Iwtf^SRfC^ 1*™°- ^ »Prtjo, neprebavi, glavobolu, migreni, novoznosti, splofal 1 oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja ^____lisnsk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo B'TTER-WlHE ■ vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega sdravila. JL 9 I V vseh lekarnah. < j^fet ^ I HUNERJEV LINIMENT X '^RSfiKv % V IP^odre Tedno T PraTi sedel bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, *y \ I nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomol / ^txilTwl^ V Jbitra In u^eina. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti isvinjteju, **mZmvo 0 I napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopdi nog od-H0RKE VINO |rtra*i vso utrujenost. V vseh lekarnah. , ^ i 1 m 1 ■ I ^ I TlIHHtAV AimPURIH je zelo uspešno in pomirjujoče snfl- ^J^jSMAiii^l^ I septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se sa grg> ■gJjjJJ^JjjljJj^M Uanjo, Ispiranjo-ost, izpiranje ran, ulj« itd. V vseh lekarnah. ^^H^^^^^Hf Zadnja najviijs odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom u mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand < Wi — Panama 1916. - ~ f * - > JOSEPH tRlNER, MMOIactttflng Chemist, «5 /1 j 1333-1343 SO. ASHUND AVE., CM6A6I, IU. MVHHIIMMHMHagHMHMHlMHHiMMi Silna naloga, katero so izvršili Amerikanci dele sedaj je bilo mogoče dobiti natančne podatke o velikanski nalogi, katero so Amerikanci uspešno izvršili na evropskem bojišču. — Transport in preskrbovsaje mili-"jonske .armade. Ameriški glavni stan, 22. nov. Velikost in obsežnost dela, ki so ga napravili Amerikanci v Franciji do sklenitve premirja, sta razvidni iz statistike, katero je ravnokar priobčil Associated Pres. Kdor citate številke se more nehote čuditi, kako je bilo mogoče, da je en sam narod izvršil tako veliko delo, toda pomisliti je treba, da predstavljajo te številke le majhe*? drobec vsejra onega, kar je žrtvovalo vse človeštvo v tej največji vojni svetovne zgodovine. Zjutraj dne 11. novembra so imele Združene države na bojišču v Franciji 78,391 častnikov, in en miljon 881.375 navadnih vojakov. Torej vsegra skupaj približno dva niiljona mož. Kot je bjlo že prej sporočeno, se je vdedežilo bojev v Argonskem gozdu 750.000 mož. To število pa ne vsebuje onih ameriških čet, ki so bile zaposljcne na drugih sektorjih. Toda armada je predstavljala samo en faktor ameriškega sodelovanja v sedanji vojni. Ti vojaki so bili silen obratovalen stroj moderne vojske. Amerikanci so delali železniške proge, navadne ceste, ceste za avtomobile ter so prevažali iz Amerike lokomotive, tire in vsakovrstne avtomobile. Pripomniti je tudi, da je bilo treba preskrbovati armado s hrano municijo, obleko in drugimi ]»o-trebščiiiami. Ameriška armada, ki se je izkrcala v Franciji, je privedla seboj 967 širokotirnih lokomotiv ter 13,17 voza**. K temu pride še 350 lokomotiv in 973 voz iz drugih dežel. Ker ni imela Franeija dovolj železnie so jih zgradili Amerikanci. Izza prvega julija pa do sklepa premirja so položili 843 milj lira. Poti, katere so nanovo zgradili, so dolge 115 milj ter so popravili nemške poljvske železnice v razdalji 140 milj. To je pa le, kar se tiče železnic. V sedanji vojni se niso vojaki toliko posluževali železnic kot [so se posluževali avtomobilov. — i Lahko se reče. -da je bila to prav-, zaprav avtomobilna vojna. Kar so pa dosegli Amerikanci na tem polju, 111 skoraj mogoče označiti s šte vil kam i. Ameriški pijonirji so delali dan ; inoč nove poti, gTadili nove ceste. , popravljali porušene, postavljali I mostove itd. Prostor za ameriško č^-to je ves prenapolnjen z najmodernejšimi ameriški stroji, ka-jterih v Evropi spioh nikdar niso videli. Da je zamogla ameriška armada ! napraviti to velikansko delo, je imela dne 11. novembra letošnjega let-a na razpolago 53,000 razno vn>t nili avtomobilov. Kljub temu, da je že sklenjeno premirje, se vseeno še nc «me poro-_čati, koliko municije in koliko o-rožja so imeli'Amerikanci na razpolago. Kljub temu je pa "Ass. i Press" dovoljeno približno ceniti množino tega inaterijala. Iz teh ce- ■ nitev je razvidno, da ameriški ar- , uiadi ni pretila nevarnost, da bi , bila postavljena na polovične z o-ziroraa manjše racije kot so bile že vnaprej določene za vsakega posameznika. Pri tem je pa treb«. ] vpoštevati, da niso imeli Amerikanci skrbeti sami zase, pač pa tudi skoraj za vse zaveznike. V vojaškem jeziku pomeni beseda racija' množino vseh pojedinih živil, ki so dnevno določena za vsakega moža. Tsk*> ima naprimer ameriška B armada: 390.000,000 racij fižola. 183.000.000 racij moke. ; 267.000.000 racij mleka. I 161,000,000 racij masla. 143,000,000 racij sladkorja. 89,000.000 racij mesa. 57,000,000 racij kave. 113.000.000 racij riža, krompir . ja, zelenjave itd. 761,000,000 racij cigaret in vsa-kovrstnegh tobaka. Za časa argonskih bojev je re-, kol nek vjeti nemški polkovnik j nekemu ameriškemu Častniku: — j Mi vemo, da bomo brezpogojno j poraženi. Mi vemo, da napadata zdaj vaša prva in druga armada ter do bo kiualo sledila vaša tre-jtja. Mi vemo nadalje, da dobivate [preko oceana še neprestano svoje ( vojake.-Mi-vemo približno, koliko1 Izborno mazilo. Ako vas tare rermatirem. pro tin in »•»ralfij*. potrebujete kako dobro olje. s katerim se maže te zunanje. L To Bdrmvilo rabite morda že takoj; poskusite ga. m se boste prepričali o njegovi izbomesti. Ni vam treba odlaiaU. Vzemite Severa's Gothard Oil (Severoro Qothardsko olj«), katero ■ ne potrebyje nikakega posebnega k priporočila. To rdravflo se santo P priporoča kot najbolj L liniment za ■ take bolezni. Izborno zdravilo, ako \ imate okorele mifiice in sklepe, kake P poškodbe, in vsakovratne droge bo- ■ ledine na telesu. Vzemite ga. ka- E darkoli ja vam treba kakega mazil- p nega krepita. Prodaja se v vseh ■ lekarnah. Cena SO in 60c. i 11 znaša vaša sila Iz vsega pa zaklju-► čujemo, da vse to ne more več dol-» go časa trajati, i _______ I Strah pred boljševiki » Nemci se boje boljševizma. — Ru-l ski položaj bo najtežje vprašanji; na mirovni konferenci. — Lenin 1 • je ponudil žito. I London, Anglija. 21. novembra. ' Sedanja nemška soeijalistična vlada gleda z veliko pažnjo na bolj-1 ševizem in je etlina z zavezniško željo preprečiti njegovo gibanje, da bi se razširil še dalje. Največji problem na mirovni konferenci bo ruski položaj. Pred mirovno konferenco se ne bo o tem nič odločevalo, i Za sedaj so Nemci sklenili, du • ne dovolijo v deželo i^^ebnemu I boljševikemu komisarju, pri tem se pa boje, da bi socijaliisti Spar- « i tarns skupine (radikalni socialist i i razžaljeni. Da bi položaj še bolj zmedel. je Lenin ponudil nem ški vladi žito; logično pa mora . vlada ponudbo zavrniti. Nemški i boijševiki *e poslužujejo le zavrnitve. da spodbujajo lačno prebivalstvo k upom. Največ prihaja boljševizem od Lenina, Čičerina in Radeka. Troeki se je umaknil v o zadje. Boljševiki nameravajo Radeka poslati v Nemčijo, kajti do-, sedanjega boljševiškega poslani-i ka v Nemčiji Joffeja ne smatrajo za dovolj vplivnega, da bi mogel >am izpreobrniti celo Nemčijo. Radek je poljski žid m ga opisujejo kot hriljantnega. toda nevarnega moža. Zadnji potniki, ki prihajajo iz Rusije in ki dobro po- j znajo Lenina, pripovedujejo, da je i znamenit mož, katerega zavezniki ; ne smejo podcenjevati. Je globok mišice in dalekoviden politik. Kot posebno značilnost se navaja, da je , Lenin navzlic hudemu nasprotovanju mnogih, vključno Trockija. podpisal Brest-litovski mir. Iz boljševiškega stališča se more trditi, da jc njihovo stališče o- j pravičeno. Ne more se pričakovati, I da bi zavezniki poskušali odpravi- I ti boljševizem s surovo silo. kajti j pri tem podjetju pride v poštev j na miljonc življenj. Kakor pra\ijo zadnja poročila. I rdeča armada stalno narašča, kaj ti Lenin se poslužuje ženijalnega fl načrta, da je razdelil prebivalstvo I v skupine za razdeljevanje hrane. I Najboljšo hrano dobivajo rdeča I garda in delavci, ki opravljajo za I boljševiško vlado težka dela, nato 1 pridejo boljševiški delavci z laž- I jimi deli in nazadnje še-lc o»ii. ki I samo podpirajo vlado. Boljševiški j nasprotniki dobijo to. kar je ost a- I lo, potem ko so vsi drugi že dobili I svoj delež . O Leninu se poroča da je popol- v •noma okreval od rane. ki mu je > bila zadana iz take bližine, da je I šla kroglja skozi njegovo telo in j ubila neko ženo, ki je stala za J njim. I Parada v Haagu. Haag, Nizozemsko, 22. nov. — I Danes se je zbrala tisoč glava mno- 1 žica na paradnem prostoru, da ^ I pokloni kraljici Viljemini. Med J mno/jeo je bilo mnogo katolrča I nov, protestantov in vojakov. Ljii-I djc so nosili znake oranžne barve ■ v čast Oranške hiše. Ko je prišel kraljevi voz s kra-fl ljico Vlljemino. njenim možem in 1 prtncesinjo -Tulijano. so bite velike 1 ■ deVnonstracije. Množica je spregla 1 i konje in peljala voz na pactfdni J »prostor. i PEAS XABODA. 23. SOV. 1918T Konečno je prišel "Der Tag" 1 Piše Frank H. Simonds. ! *fT f r < "lov.k mora pox*či nanj do vojn rued Rimom in Kanaso. d.i najde ]-g» pogoji j-- morala izroditi Rimljanom vse svoje bojno brodovje. izvz*-mši trkl«-s<-t galej. Tako je bilo uničeno zadnje r^no izzivanje od strani organiziran^ dr/ave ua na&lov rimske svetovne nadvlade iu sie«-r za stoletja. ena generacija tega. ko j«? izdal kajzer "\oj poziv na ua-* l o v Angležev in steer v onem zjrodoviiskem govoru. v katerem je iz javil, da leži bodoeti.i«t >M"mčtje i»a morju. (M onega dne naprej pa - bila ta trditev. I>*->iravno n«- poznamo >ora/mernih izgub ob oni pomembni priliki. vemo vendar, da nemško brodovj- od on«- ure naprej ni ver upalo spustiti " • vboj s -o-vražnikom. Vemo pa še več. K«« je bilo vse izsrubljt-uo ua kopnem, no mornarji nemške momari«-e raji** uprli kot da bi ubogali poveljem, naj slede vzgledu CVrvere pri Sautiagu ter odidejo rajše v gotovo smrt kot da bi se sramotno podali. Posledice bitke pri Jutlaudu so bile natančno one bitke pri Tra falgarju. Pomorska sila je ostala Pod kontrolo Anglije. Nemčija ni mogla zlomiti blokade. S svojega stališča na severu angleških otokov* .p« veliko angleško brodovje vstrajalo na straži, dočiiu je za njegovim zagrinjalom trgovsko brodovje in manjše bojno spremilo 22.000.000 zavezniških vojakov na bojno polje. Stradajoč doma, premagana vsled mas zvežili čet, katere se je privedlo iz vseh delov sveta, je n**mška vojaška sila ginila do ure, ko ji ni preostajalo ničesar drugega kot iti v Senlis ter se udati kot se je vdal Lee v Appotomax sodnem poslopju.; Ko je dne 1. avgusta 1914 odšlo že mobilizirano angleško brodovje na svoje bojne postojanke, je bila vojna na morju že izgubljena za Nemčijo. V teku kratkih par mesecev je bila zadnja nemška ladija na morju potopljena ali pa internirana. Nemška zastava je izginila z oceana. — Winston Churchill in številni drugi govorniki si izustili bedaste besede glede "izkopavanja podgan", a te besede so zgrešile celo dejstvo položaja. Dokler bi Nemčija ne mogla izvojevati -Salamisa, je bila njena usoda zapečatena. Angleška mornarica jo je prijela za vrat ter jo hotela držati, dokler bi ne bile organizirane zavezniške armade in dokler bi ne izvršile svoje naloge. Vojna s podmorskimi čolni je bila smrtna nevarnost, kar Pa se je spočetka le nedoločno spoznalo. To je bil najbolj smrtonosni udarec Nemčije po bitki pri Marni. A tudi tej nevarnosti s*e je ustavljala angleška mornarica, pri čemur sta ji pomagali francoska iu ameriška mornarica, kojih dragocena pomoč pa je bila majhna. Vojevanje na morju je bilo delo Anglije in kako dobro je izvršila svojo nalogo, vidimo danes, ko plovejo najboljše nemške bojne ladije v angleška pristanišča, da se predajo brez enega strela, iste la-dije. katere se je tako skrbno pripravilo za dan končnega obračuna Nemčije... Tu najdemo novo potrdilo vsega, kar je trdil Malian v dnevih pred sedanjim konfliktom. Tu je najti konečni dokaz resnične sile Anglije. Njeno brodovje je r« šilo vojno, njeno brodovje je izvojevalo vojno, ne na način Trv , fiilgarja ali Salamisa Po štirih letih neprestanega pritiska, neprekinjene blokade, brez bitke, se je nemško brodovje predalo na podlagi najbolj poniževalnih pogoj- v, kar jih pozna moderna mornariška zgodovina. Ce bi bile nemške armade zmagovalne na kopnem v tolikem obsegu kot so bile one Napoleona, bi trajala svetovna vojna toliko časa kot | so trajale vojne velikega Korzičana. Edinole zmaga na kopnem je mogla izpopolniti zmago na morju. ___-------i Za staro pravdo POVEST IZ LETA 1515. Spisal Peter Bohinjec. Že o se odpirala VTata. Krištof, stisne krepko deklici roko ter ji ^ J cče: 44 Torej ne pozabi name, ljub;. Svetkii ? ' "Ne boui vas pozabila, gospod Krištof!" Mladi vite' %c .-«e poslovi on go-j spodarju in jfosapodiuji, seže v roko krojaču Trski, ki je preoočil pri Klandrovih, vzame klobuk, ki g;i je ipoložil na ognjišče. 'tej' zasede sv o jetra belea. Veselo se je hlapec zasmejal.! i/azr>i v roki svetli denar, ter gaj Iiitel kazat S\etki. ki jo izza ka-j šee zrla za vitezom. "To ti je ir«**ood. Sv.'tka! !n| kdo mu je pripel šopek za klo-! buk? T.» aru je oglodaval, kakor jaz srebrno dojačo! Zlate penice so se lesketale na (peresih in i< srede je štrlel zeleni rožmarin." Svctka sc je zasmej al a in molčala. Mladi ^riŠtof se je ozrl in zacepetal : "Lahko noč. Svctka!" Srebrn fflas — »rebrne besede! Luna pa je svetila na nebu . svetila mlademu jezdecu, ki je po-( časi jezdil sk'jfci drevje i:: čez( travnike, 5£uzibai se je v v prijetne sanje in gradil gradove, ura-, dil tja v sive oblake. VIT. j VIKAR PLAHUTA. Milo j> o sv. Trek Kraljih leta. 1515. Sneg je šc ležal po hribih in dolinah, a sctncc je veselo žarelo; /. neba iii ogrevalo prijetni zimski dan. ki je privcbil na stotine lju-j di v farno cerkev sv. Petra v Radovljici. O velikih pravnikih je bil vselej vikar mv. Trojiee cerkveni go-' vornik, odkar je cesar Maks L dne 26. decembra 1509 bratovači- , ui sv, Trojice postavil stalnega i vikarja. Pod mestom ira travniku iLodniei" je imel svojo hišico vi-j kar Janez Plahuta. Ta se torej pokaže ob !). uri na leči «v. Pefcra. J!il je krepke rasti. srednje po-1 sta ve, star pri tridesetih letih. I Okroglolični, potlačeni obraz je kaznil mirne poteze, a izpod kostanjevih obrvi se je vvitalo dvoje | •tako živih, modrih oči, da so oea- j ra!e \sakogar. Prebral je. evangelij z enako-i mernim glasom: zdaj odloži knji-i go, naravna štolo, ki mu je visela j jol> ramah, nekoliko p*:lir';ne tei ptrve rele svojemu govoru - "In so snu darovali zlata, ka lih: in mi-' rc.'' (Mat., 1L) "Kristjani svete katoliške eer-1 k ve! Modri so bili trije modri iz j Jutrove dc/.ele. Modri bodite tudi ! vi' *4Toda nikar ne modrujte bolj k koi- se sjxMlobi''. svari sv. Pa-; vel. \l;o hočete pravo modrost. . začnite od konca: "'Začetek modrosti je strah božji", govori modri Sirili. Z v« '.Ja modrosti se je i prikazala na Jutrovem Sv. Trije 'Kralji so -li za njo. Iu niso se va-. I ra i. Pojdite tudi vi za zvezdo, J pojdite 7.:\ Kri-tom pojdite za .•tremi modrimi! a Niso se ustra-. šili pota. ker so bili modri; b) da j 'ovali so zlata, kadila in mire. ker }«o bili modri: c^ vrnili so se po [drugi poti, ker *o bili modri. A ko vam je na pravi modrosti, [otroci božji poj te za svetimi4 Tre-t , [mi Kralji! [j a* Niso se ustrašili pota. ker so i |bi'i modri. i! Dolga je bilu pot iu Jutrove de - žele v Jeruzalem. Dan je preminil - za dnevom, a pota le ni bilo ko-| Tier. Tuji. neznani kraji. samotni ■gozdi, I'.'dkc hi£e. ne-izhojene ste- - /e, vse to jih je navdajalo z grozo. ..Tuji ljudje, cestni roparji, divje - zveri, skrb aa živež —,* « to jih f^JQ5£PH. jF^ SMITH ^7*xci ;HlS jrAMiLy J& eV R^t^^-W gj^ ff Mormonski glavar umri. Salt Lake City, 1 lah. 1 ;>. nov. Joseph F. Smith, glavar cerkve Jezusa Kristusa svetnikov .so«J.nje-ga dne (Mormoncev), je p(» tlolgi bolezni na svojem domu umrl. — Smrt je bila posledica mrtvouda. ki ga je zadel v aprilu. Dasiravno je bil zelo bolan, se je vendar še vdeležil polletne konference mormonske cerkve v oktobru in je tedaj imel oster govor proti mno-gožeiistvu. ki se je zadnja leta ; skrivoma širilo. I Herbert J. Grant, predsednik ikvoruma dvanajstih apostolov S mormonske cerkve jc vsled Smi-tliove smrti postal glavar cerkve. Potrjen pa bo najbrže j>ri prihodnjem polletnem zborovanju v aprilu. Zaradi španske influence se bo vršil Smilhov jiogreb pri-v atno. Joseph Fk-ldiiig Smith j»> bil vnuk vst^liovitelja mormonske cerkve Josepha Smith-a. V Utah jc šel kot 8Jetui deCek leta 184G. goneč ]>ar volov čez planjave, ko so pripadniki te vere bili pregnani iz srednjega zapada Bil je že 1a-ko poznan, da je bil kot deček 15. let poslan na misjon na Havajsko otočje. Leta 1874 je povzročil veliko zanimanje vsled svojega misijonarskega delovanja v Angliji. Pri cerkvenem svetu je bil vedno od svoje prve mladosti in vos čas. ko so vladali Bringham Young. Wilford Woodruff, John Taylor in Lorenzo Snow, kateremu je tudi sledil kot glavar, ko je Snow, umrl leta 1901. Leta 1857 se je pridružil mor. inon-ki vojski, katr r«> je zbral gl;-var Young, da .se upre federativni vojski, ki je bila |K*?laiia. da za-tre versko sekto. Poligamija jc bi' povml. da so bile poslane vladne čete in trditev, da Mornnniei niso izvršili uikakega o ohupav.ili i:is,, dvomili; srčno so
  • o vaših ulicah iu skriva po va-'ib !ti"::!i! IJazkoy'iesi. kake j si s.' vgiii- .>jele pod svojo streho. Knezi i;i vitezi -e >o]»irijo v razkošnih oi>l"kah. ' žamet in damust se izkušata. zlato in srebro se jmlita za svoje prvetu Jst.\o. Mestne gospe polne biserov in dra«ih kanicnov. rubiii in I sinarigd jemljeta vid. nojeva pe-j resa in hermclin se kosajo med se-boj. llogate kiaeti<*e s<- oblačijo v zlato in svilo, i opoč' jo s srebrnimi pa.sovi in razpenjajo drage! tkanine pa zlikane mreže. Srečna priprostost, blažena sk^»nmiost. krščanska čeninost - icam si |i'-e-51 a Kosati pav kaž'- na dvorišču svoj !-.j'i«"eči glas. pri]>iosto edetij j slavček pa se skriva v zclctuMii ti*\ i j ju. — Pot rata, kako si so udoma---ila ! i'oji'dina sc vrsti za poj< »lino in ni ga najman.j«ega dogodky j (xl ki-sta do zakona od z.:!'oua do | pocreba, la se ne bi dogajal s to! največjo zapravljivostjo i:i }>o-j trajnostjo. Pijanosti te ni več J j sram, oj. li človek ui ču.b-š na; ime kristijana. bogokletstvo in si-' : novost se uiliVa iz tvojih \ioya so odločili najeast'i^jsi \ prostor v svojih časnih in v;*čuih zadevah. Pa vi. Kristijani' Ali ;>te nio-j dri.' Kaj šl-, i ore i ste. ker molite ■ zlato teie ! 15«sg vas je. udaril s slepoto. ker vam je denar \ ^ . iiogj pa samo zlate penice, ki vise ob 1 robovih vaših oblek, nojevo perje,' ki Štrli iz vaših pokrival. Ktšč; i-| • sko ljudstvo, kani si dol o svojega Boga ' Zakovalo si ga v zlato o-i limro iu ga hočeš gb-dat, ne [>a daj bi >e za kova'o v njegov«* zapovedi iu da bi te 1 log liodil gledat; ne | da bi kadilnico dvigalo proti ne preiti Uogii. zahtevaš samo za j se kadila da bi te sv t h\aliL Mi-, i "C n" privoščiš llogn. ;inn;;k se. niaž.e-Š sam z tb.igimi tlišavanti. da! i hi lepše, ničvrulni zendjan. dišal ljudem. Iiogu pa — snird; l. Po- i jštenost, kani so te poti-nil i Sko-j puštvo dosega v.voj vehuu-tc. Tr- 1 ircjvske družbe so potegnile nase j .. . , vso kupčijo za razkošje: cene sia- be«ga blaga so »zvišale, živila popa-ičilc. Dolgovi se niuože davki se ! večajo, obie-iii rastejo. Zavist in lakomnost vladata med trgovci, slcnari sc in goljufa, da je str š-jno. Kar je domačega ni nič vredno. le kar se pripelje iz Benetk, iz Lizbone in drugih krajev, tisto' velja. Cene so grozno poskočile r samo sladkor se je v dveh letih j podražil za še-st goldinarjev . In j | kaj še! Poper, žafran. iii pošteni trgovci, a oropajo v: c-nem lotu več kakor cekini ropar-I • I | ji, ki samo nekaj ljudi v letu oro- • ipajo Kaj Čuda. ki .ščaikski pošdn- j jšalci, da taki trgovci hitiv bogate: I in cl'.i morejo celo cesarja kupiti.j < stari poštenjak rimske lebe. J ti modri Katon, ti bi dandanes ne j j govoril drugače, kakor si povedal i>red petnajstst.o leti: "Skrivni !:>tje leže v stopili in zaporih, a javni tatovi hodijo okrog v zlatu .in svili." In ali so dosti bol ji od »trgovcev kremarji, ki krsčujejo vino z vodo in ga barvajo z bar-jvili i pekarji ne peko majhnega j kruha ali m—sarji ne pi (Klajajo slabega, mesa. ali kmet uc prodaja i neočiščeneira žita. črvivega le;;a. znotraj vlažne, zunaj lope sla;:ie: sneoent- od miši. ali je sadje in 1 jajce vselej pošteno in dobro? t i --- i (Pride še.) -- j Slovenske novice Lorain, Ohio. Krščena sta bila: Martin Toma-/.:'■ '»otri Martin in Frances Kne-|Z!*1ič, te1' Karolina Božičevič, bo-jtri John in Karolina Pribamč. | l'mrli sir Jožef Šnajder. star 140 let: Nik. Tulile, star JO let: I Mat. 1'jlaki. star 28 let: Katarina j w ' Kos. stara *Ji let. Vsem naj sveti 'večna luč! j - Bolnih je veliko število, vendar •o trdni/ spanje, da bodo vsi o-jzdravcli. Doma e zdravijo? Mrs. jVidiih, Mis. Sušt-iršič Štefan Jicg. Mrs. Mahnič. (Elizabeta Buri«'-. Mrs. < >strognaj. il is, Škrjauc, 'Mary Muc. družina Stare ter Mr in M rs. Milek. — V bolnišnici so: I"?(mI Kukee, ^Lrs. (.'ulik in Mrs • Ant. Tie. liavno ko smo skončali te vrstice. smo izvedeli, da je umrla Mrs. iKose Milek ua inlluenei. Naj ji sviti večna luč! •los. Virant. naš dober in mlad faia.n. je odšel na Fraaieosko. kot je bilo že poročano. Dospel je »rečno v Fr.indio. od koder je p.i-sal. da se niu dobro godi, zanima se, kaj je kaj novega v naši župniji. misli pogosto na prijazno cerkvico sv. Cirila in Met< da. trdno zaupa v Boga, da bo prišel zopet čas. ko se bomo vesel i sešli |zej«et pri eerkr iei slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v Lo-jrainu. -Toe je bil vedno fant na I pravem mestu. Na svidenje! Barberton, Ohio. Žrtev strašni* bolezni je postal roje k Frani. Bcrtonce-lj. Bil je močan in vedno zdrav-, samo tri dni se je nahajal v postelji in je 17. okt. ob 1».20 zvečer, previden j s sv. zakramenti, v Gospodu za- • spa1. Pokojni je bi-l star 40 let. I Doma je bil if' wisi Stermie« na : Gorenjskem. V Ameriki je bival [11 let. Tul.aj zapušča ženo. :J otro-j ke in '1 4 e-t> i. Pokojni je bil jako J ! jnbl jcu med Slovenci, kakor tudi pri drugem narodu. Bil je član dveh društev: sv. Jožefa št. \\i' KSK-J in sv. Martina št. 44 JSKJ. Pil je ustaHwvitelj društva sv. Jožefa in je ves čas opravlja! t "len ali drugi urad pri društvu. Ni prizadeta rt rno žena i«» ctroei.1' ker so izgubili moža. oziroma oče • ta. prizadeta je cela naselbina ker je izgubila trk«, blagega nio ža Bil je nii-d prvimi ust t".? ' i*" ji -vloi žuj-r. Je !V>di ittu i.Jik:: , ipisljita' l#: ura /::. v je bil Alojzij M g lic. sr;»r ^7 let d.Jina iz l^a «»r; Ljubljani. Z. ::š*-a ženo. I ",t«!e otr«»:»e ii ."i br;'ic. I»il je člaii df -ištva Tritrl iv SNPJ. lili j«- >.i :t iti -krU-n drj!ži".ski »»če S\—*i um v«--na hi'-* 1 t-T ,a žrtev je bil Matevž K'v."ar. jtar !»•:. i. u. i/ B!./k • Nt ;»i»j k: Z .L-.-n ž.-:i.. in ! .«d«>ra-i V ni l..| L . . - » f •i, ».<-'». t- 'II T«» -t" p* —11 T-* ža!.. t i.i •.-t-., :■,hh. 7. [po---*, s- um w-skris ii ter. ti« *»r: !u».>if ki šti .» t d • . !.*~i.v : ■ v:;: |r.»k#:>a!L Kak«»r isj*«i. 'i. š.i'. iičr "MU-* t: ' ' j u tb-tim. k. n:--> še pri iu 'v.'-nem društvu. letrta žrtev je bil Frank švi-gelj. doma iz Pod peči. Bil j- »ic-oženjen in kakor je znam*, ne nobenega ožjesri s-«:-od:iik-: tukaj. N.ij počiva v mu ul Iščem svojega prijatelja KILVN-KA KKŽIŠNIK.\doma iz Pod strune pri Zagorju ob Savi. Letos mesh-ca junija u»i je pisal, da se seli iz Kausasa v Illinois in tudi jaz sem se ravno isti dan. j ko sem dobil njegovo pismo, selil iz Pennsylvanije v Wyoming in sedaj zopet ne veva eden jta drugega Prosim cenjene rojake. če ve kateri za njegov naslov. da mi ga sporoči, ali naj se pa sam javi svojemu pri j« te lju: Frank Skubie (podomače Mottes^, Gunn, Wvo. f:>3-26—11) Iščem svojega prijatelja LADISLAVA KOČ EV AR doma nekje pri Ribniei. Lansko leto me seen julija sva skupaj potovala iz Colorade v Pennsvlvanijo in doli na Herminic. Pa.. >e mi je pa lcar naenkrat izgubil. Mislim. da je potem šel v Cleveland, ker ni i je med potjo govoril. da itn a tam iz svojega kraja ljudi. Prosim cenjene rojake. če ve kateri za njetrov naslov. naj mi blagovoli sporočiti, ali naj se mi pa sam javi. Na-siov: Frank Skubie. Gunn. Wvo 11) NAZNANILO. < lanom društva Boritelj št. 1 SDPZ. v Conemaugh. Pa., tem potom naznanjam, da se vsak vde-leži prihodnje seje. ki se bo vršila v nedeljo 1. decembra ob 1». uri dopoldne, ker imamo več važnih stvari rešiti, ko že nismo imeli '2-krat nič seje: obenem imamo tudi volitev d?uštvonega (Klbora za leto 1M1M. Kdor se ne vdeleži t«* je, se bo ž njim postopalo po društvenih pravilih. V slučaju, da hi se bila dvorana zapita in bi se se 1 ja ne smela vi*šiti, bo prihodnja seja dne 5. januarja lf)P». Prosim vse član" da to naznanilo vpo.šte-vajo. 7. hralskim pozdravom Fr;.nk Dremelj. pre-dseilnik. 4Chestnut Si.. Conemaugh. Pa. (2:i ?5—11) Iščem svojega brata FRANKA ZADX1K. Doma je iz Prcgarja na Primorskem. Kdor zna za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležna, ali če sam čita: naj se mi oglasi, ker poročati mu hočem o smrti najinega svaka A-loj-dja Konestabo. — Mary J>e-kleva, Box 93, East Hiawatha. Utah. (21-23—11) VABILO na hasar aii cerkveni semenj z igrami, petjem in pk-soni v South Side Turn Hall, National Avenue, med 2. in 3. Ave., West All is, Milwaukee, Wis., v sredo 27. novembra, začentcjv ob 7 uri zvečer, te* iia praznik Zahvalnega dneva 28 novembra (Thanksgiving Day,., začetek oh 1. uri popoldne iu ob 7 uri zvečer. K obilni vdeležb' vljudno vabi Cerkveni odbor. West Allis Milwaukee, Wis. (22-23—11) IsČem RUDOLFA OBREZA, po-domače Krajač iz Prezida. Češe živi, n.ij se oglasi, ako ne, P»og mu daj pokoj. Midva spodaj podpisana sva mu poslala denar za dolg. a nisva prejela nobenega potrdila. Zato prosiva, da se oglasi, ali pa ako kdo ve za njegov naslov, naj ga nama blagovoli naznaniti. — Vid Pope in Frank Ožboit, 932 East 93rd Street, Chicago, 111. (21-23—11) VAŽEN SHOD ZA NEWYORSKE SLAMNIKARJE. V perde jek. dne 25. novembra ^b osmih zvečer se "vrši v sioven ski dvorani na 62 St. Marks Place važen shod slovenskih slamnikar-jev. Pridite vsi ki ste v tej obrti. &«šiti imamo več važnih točk, ki so za nas neprecenljive važnosti. Odbor. Hala FRANKA "dli^r*1"!.. ia a K »privnn-e. Pr«-i dxi i.ia h-totan -c >e naiia-ja! v Vou:.g^tuw>ui ali Clc -Inndu. o. Ni.«!* ie AN«» - :tn . aLi j ?»a »l.t^ia i a j Miš':o S-.-;. ". .V.M Savn; St.. M'wia-ua'ca. l?:d _»1 L'3—111 Zakaj moramo biti prosti? — Odgovor na to najdete v Sioven-sko-ameriškem Koledarju za leto 1819. v članku "JUGOSLOVANSKI PROBLEM". VABILO na plesno in zabavno veselico, katero priredi društvo sv. Alojzija št. JSKJ. v Coneinaugh, Pa., dne 23. novembra 1918. JVm potom vljudno vabimo vse člane iu i članice ter tudi vse ostale? rojake •in rojakinje iz okolice, da se bla-srovolijo ^4^lležati omenjene vese-|lice ter nam pripomorejo do boljšega uspeha. Igrala bo izvrstna. 10f od ha pod vodstvom Mr. Viktor j Navinšeka, Vstopnina za moške "jO*5, dame in otroci so vstopnine prosti. Začetek ob 7. uri zvečer. Za dobro in obilno postrežbo bo skrbel v to odbrani odbor. (21-23—11) UBF" Za takojšen nastop se išče UREDNIK in UPRAVNIK. STA I*N \ ST/TŽBA. Ponudbe z o-značbo plače, katero se pričakuje, se nai pošlje na: SLOVEN u) A, 38 5 First Ave.. Milwaukee. Wis. (22-25—11) Rade. bi izvedela zn nasi lov svoje-ira brata KAROLA LEVSTIK, doma iz Ribnice. Njeg"Vt» zadnje pismo dobila pred devetimi leti iz N« w V.'vka. Prosim ako kdo ka j \e o njem. naj mi blagovoli naznaniti,, ali naj so p:i sani oglasi svoji sestri: Mrs. Marv Ažman. 200 Jaeksmi St.. J.diet. 111. (22 25—11 * Kje je moj brat ANTON BAM-BIC? Doma je iz Šmavče vasi št. 1. pošta št. Jernej na Dolenjskem. Pred 11 leti j»* bival v okolici Pittsbursrlia. Pa. kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosil • cenjene rojaki1, ako kateri ve ra njegov naslov, da m: blagovoli naziuMiiti. ali pa naj se sam oarla-i svoji sedaj omo-že:ii sestri: Mrs. Mary Suštar-šič. P-'>:: 87, Cornwall, Pa. (22-25—11) Pozor! Pozor! Moški in ženske, ki trpe na kakršnikoli zunanji ali krvni bolezni, pridite k nam ali pa pišite; d2 odlajšate. PELIX TASOTO DRUG CO., 65 Stanton Ave., Akron, Ohio. I Dr. Koler 9LOVENSK1 7DRAVNDC 63S Penn Ave.. PiiUkrih. Pa t Dr. VikM T HrvrtN ■ krti JStfTartT Miltai wt, H a» )• brni «r. »««1 «rll«k. ft* ««HUI til MkO tkm w him. r trta. tapalmaf* Im koMUt t keftak, yrt«lto la MWk wum Im tot Ki WalU. kM to to- fw wMm > lil—I KwtHi »a mi tesJ M*ta«L Kakor hlto* opmCI*, M . >rn>til* MnvK M ItkalU WHl Kf^tf. ________ ____ « *» ara t* ttmt tow wt^li Mml atkvft, kS ponroUJi t*«a* v krfta In MMta wt "RtmtHwti ^ fcgHiHBb taftUaw. ir>»ll»i. lltr>fla In ulM mm»i, id MrtiiiH nM m- «>*» km wfcuto v >nikw im 1 IO ri i m i>»i WML Urates ara: milil Ml. Ml«* I. iiilm v nitl ai Br n] «• t NKMwt «1 MMWt M I *V71tmm* ESm^mimm m i mmmSmmS^SSS^JSSS^L^^^^^mmmmmm > / OTiAS NAHODA. 23. NOV. 1918. * i Zadnji rodbineJAontberthier Spisal Jean Rameau. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. 16 (Nadaljevanje.) — In vi se hočete poročiti žnjo? — Zelo srečen bi bil, če bi se mogel. — Koliko »te pa stari? ■ — Petindvajset let. — Vi *te sirota, kaj ne, če se ne motim? — I>a, go>pod grof. — Žal mi je. — Ce bi imeli očeta ali kakega dobrega svetovalca. bi v«* gotovo odvrnil od tega sklepa. — Zakaj pa? — je vprašal Mihael presenečeno. Zato. ker izda moja hči za svoje jnitrebe na leto štirideset tisoč frankov. — Nikdo. kdor ji ne more zagotoviti te svote vsako leto *>v ne more poročiti /njo. — Ali ji lahko daste vsako leto štirideset tisoč frankov i — To je poglavitno vprašanje. — Ce je tako. sem pa r* s predrzen, ako si upam prositi za roko gospodične hčerke. - - Mislil sem. da ni tako zelo potratna. — Kaj? — m* je oglasila Nina .— Moj Bog. kaj bi |*>če!a s štirideset tisoči franki na leto? — Zadovoljna sem. če imam vsak dar« krtih in surove maslo in vsaki dve leti eno obleko. — To so moje zahteve. — Na sol si pozabila — j«' pripomnil grof pikro. — Gospod Valili — je nadaljeval ter :-<> obrnil k Mihaelu — vedel sem. da vas moja In*i rada vidi in tudi jaz nisem imel ničesar proti vam. — 1'gajate mi. ker st<- priden mlad mož in bi bil vesel, če bi prišli v mojo družino. — Toda stvar se je tekom treh mesecev zelo izpremenila. — Zakii i »e je izpremenila? — je vprašal. — Sprva ini je bilo rečrno. da ^e vaš gospod strie zelo zanima >a vas, prt d kratkim sem pa slišal, da se moram temu upanju popolnoma odreči. Z veseljem bi dal svojo hčer dedičem go pada Saveriu velik osel hi pa hil, e« bi jo dal človeku, ki nima iiiče,sar in mu nt p rest a no preti nevarnost, da bo izgubil svojo službo. — Če prekriža-te gospodu stricu račune, bo neizprosen. Vedite, tla je o tem že go--\oril z menoj. — Brez dvoma vam je znano, da tudi on ljubi mojo hčer in da so njegov.i^ust va ravnotako upravičena kot so vaša. Vr-jemite mi. da l»i bilo /Ho nevarno za vas. če bi mu kljubovali. — In t prost it e mi. da sem napram vam tako odkritosrčen. — Jaz sem očt. vi ^te pa muho ljubive«-. Kot očetu mi je pa težko postavljati na korgo sr<*eo moje li«Vre. Življenje stavi svoje zahteve. Če hi bil l>o-jjat. I»i se uiti trenutka ne pomišljal in hi vam izročil svojo hčer. Če bom živel še deset let, mi bosta oba hvaležna. Vsakemu posebej voščim svojo >rečo Mihii'-I .le skloni! g'avo. X'na j.- pa zakrila svoj obraz ■/, rokama. Stopi sem, hčerka — je nadaljeval grof z mehkim glasom; stopil je k nji ter jo objel. — Menda sedaj sama izprcvidis. na je ta zveza nemogoča. Ne. ona ni tega izprevidela. Pozabila je na njegove dolgove in ni mislila več na tristotisoč frankov. Ni," več ni mislila, da sta grad in go/d v ne' irnosti. Vedela je samo. da ljubi Mihaela in da ne mo te brez njega živeti. Ti torej nočeš: — je lvkla očetu. — Dobro torej, se bova pa poročila brez tvojega dovoljenja. — Toda otrok •— je začel ugovor jat i grof. Da. kljub temu se bova poročila. — Dobro, le dogovorita se z gospodom Saverne glede moje poroke, le vse pripravita, toda ko bo napočil odločilni trenutek, bom rekla "ne". In če na vsak način hočeš imeli ški.ndal. oče. ga boš imel.... Oprosti mi. ker tako govorim, toda. ;.. služabnik j'1 naznanil gospodu Saverne, da ga čaka njegov tajnik v predsobi. (iospod Saverne je vztrepetal, toda hitro se je ojunačil ter za-povedal. naj vstopi. Na prvi pogled je spoznal gospod Saverne. da je njegovemu nc-< aku vse jasno. Neumno bi bilo tajiti ali prikrivati. Ali 1 i je kdo brzojavil? — ga je vprašal osorno. — Da. strie! - Ti si torej izvedel, da sem zasnubil gospodično Molit beiv thier? — — Da. to sem izvedel. — Toliko boljše, fant. potem mi že vsaj ni treba na široko razkladati. P« teh besedah je sklenil Saverne roki na hrbtu in se začel izprehajati semtertje po sobi. Mihael je bil zelo presenečen. — Mislil je. da bo njegov strie v zadregi, namesto tega je bil pa še bolj ponosen in osoren kot ponavadi. — Stvar je torej resna? — je vprašal mladenič s pridušenim glasom. — Vi uit hočete torej odvzeti Nino. kljub temu. da veste, kako zelo jo ljubim — Fant. meni se pa zdi. da mi jo hočeš ti vzeti. — Tudi tebi je menda znano, da jo obožujem. — -laz sem se prvi zaljubil v njo in sem jo hotel prvi zasnubiti. Jaz sem vas seznanil žnjo. — Če se boste poročili ž njo, boste v mojih očeh najnesramnejši človek. — Kaj? — je zakričal Saverne. — Ti si nesramen, fant, ti, in nihče drugi: — Ce sem nesramen, je to vaša zasluga. — In t veja zasluga bo, če ti pokažem vrata. — Poberi se. poberi se in sicer zelo hitro! — Toda, poslušajte, stric! — -laz tem že veliko in preveč slišal, ljubi moj nevak. — Kakšen mož ete pa pravzaprav? — V Anglijo ste me poslal« i #pno da ate mi lažje ukradil nevesto. Sedaj, ko sem pa tukaj, zalite i vate. da se ne smem tožiti in da vam ne smem ničesar očitati. — Vi j ste znoreli, moj ljubi stric. — Ali res ne veste več, kaj delate; — Ko s sem odpotoval, ste mi s častno besedo zagotovili, da hočete mene in i gospodično Nino osrečiti. — Ali imenujete to najino srečo? i — Da. poba. s tem si jaz predstavljam srečo. — Nino bom že ja. 1 osrečil, stokrat boj kot bi jo mogel ti. — Kar se pa tvoje sreče tiče. pa sam preskrbi zanjo. — Žal mi je, ker sem ti šel na roko. — Poveriti sem ti hotel mline v Oise in ti hotel dati petnajst tisoč frankov j na leto. Razen tega pa še precejšen del čistega dobička. — lil s t«n i denarjem bi iahko dobil lepša dekleta kot je pa Nina. — Sedaj pa nimaš ničesar, ker si osel. --I (Dalje prihodnjič.) Slavne stave iz preteklih dni Pristašem stav v dobrih starih časih bi se zdele današnje stave malenkostne in uboge glede iznajdljivosti. V p rej šn i h časih so bili ljudje, ki so sklepali drzne stave, veliko bolj pogosti ter kazali več originalnosti in domišlji je. Strasti stavijanja so se v prej-šnih stoletjih udajali visoki in ni-ki iu seznam najbolj slovitih stavbi napolnil celo knjigo. Kraljica Elizabeta je bila zelo udan« stavam in stave, katere je sklenila, so se tikale najbolj raznovrstnih stvari. Ob neki priliki je Stavila s Sir Walter Raleigh-em glede vprašainja, koliko dima je vsebovanega v enem funtu tobaka. Zažgalo se je funt tobaka ter stehtalo nato pepel. Zadevo teže dima se je smatralo za zadovoljivo določeno potom eksperimenta, dasi-ravno bi se današnji šolarček sme-jtC taki metodi ter jo proglasil za varljivo. Klasičen vzgled drznih stavee\ nam nudi mlad človek, ki je stavil veliko svoto denarja, da bo stal celi dan na londonskem mostu ter ponujal srebrnike narvnost iz nov-čarne zapenije, ne da bi dku- pai! Tebi pa. nikdar pozabljeni mož j in oče, naj bo lahka ameriška zemlja, v miru počivaj* Žalujoči ostali: Annie Pogorele, soproga. Annie, hčerka. Tony, sinček. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem uaznaaijam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je umrla moja žena oz. mat ar ROZI ŽLAJPAH, roj. SAMEC. dema iz fare Struge na Dtdenj skem. stara 37 let. Umrla je za in-! flueneo. Tukaj zapušča mene ža-uijočega moža in 4 otroke, stare 16, 10, 7 in 1 leto. Tem potom se lepo zahvaljujem vsem, ki so na.s obiskali ter tola ! ž ii v tako težkih tre«notkih in jo [spremili na pokopališče, kakor [tudi za podarjene vence. llanjks. je bila pri društvu Slovenske Dobrodelne Zveze štev. 6 , Slovenski Dom. Podi ji lahka žemljica, v miru naj noči/a! Žalujoči ostali: Frank Žlajpah, soprog. Frank, Stanislav in Albsrt, sinovi. i P. O. liox rekrasni venec in tolažbo. Hvala tudi vsem tistim, ki so • ga spremili k večnemu počitku 1 12. novembra. 1 Ti, dragi sin in brat, pa sladko spavaj v ameriški zemlji! Hog da. da Me enkrat A-idimo nad zvez-1 i dami. Žalujoči ostali: Uršula Germik, mati. Mary oinožena Okorn, sestra. ' j John, Frank in Martin, bratje. 1022 S. Jefferson St., ; '22-23—11 > New Castile, Pa. i f NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem "in znancem žalostno vest, da mi je umrla soprosra JERA MATKO. Ran jI: a je šla dno 8. novembra zdrava :n vesela spat. Zj'.itiaj jo *la peč kurit in je polila z oljem ter podžgala. Toda na nesreče olje v k a. ni se je vnelo, k an v o razneslo, goreče olje jo je pobriz-galo, da je naenkrat stala vsa v plamenu. Dobila je tako hude po- : škodbe, da jc Še samo 24 ur žive la. nakar je v strašnih bolečinah ; ur.:rla.~ Kanjka je bila doma z Otoka, Kara liočna na Spod. Štajerskem. Rojena je bila 31. decembra 1Š92. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga, dva otroka, eno sestro in brata, ki je pri vojakih, v starem kraju pa 3 sestre, očeta in mater. Pokopali smo jo 12. nov. na katoliškem pokopališču St. Brendan's v Klkinsu. W. Va. Na tem mestu se srčno zahvaljujem vsem. ki so mi kaj pomagali in tolažili v urah žalosti tei j raznjko spremili na zadnji poti j Priporočani jo vsem v blag spo- j min. Tebi, nepozabljena soproga in j mati. bodi lahka žemljica in v mi-i ru počivaj! Žalujoči ostali: Fritnk Matko, soprog. Frank in Victor, sinova. Harding, W. Va^ Box 66. (21-23—11) SLOV. DELAVSKA d^l PODPORNA ZVEZA Ua»oavlj«tm dn« 16. i»|Mta ^KftiJSm^ Inkorporlnm« 22. aprila 1909 ^^ ▼ držaTl PMI ' Sedež; Johnstown, Pa, GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'd., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 2, Bor 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa 1. Pom. tajnik: FBANK PAVLOVOlC. 634 Main St., Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street, Conemangh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELK, 6502 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport Ohia NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL. Box 93. Willock. Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St_, Numrey Hill, N. S. Pitts- burgh, Pa. * « 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St^ Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Eaat Mineral. Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ', R_ 1. Bononga. Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St. Springfield, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., Pittsburgh. Pa. Glavni urad: 634 Main St.. Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street. New York City. Cenjena droStva. oziroma njih uradniki so nljndno proSeni, pošiljati »'se dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se poSlje edino potom PoStnih, E^ppesnih, ali BanCnlh denandh nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj m naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gL tajnika. V slučaju, da opazijo drnStvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega fajuika, da se v prihodnje popravL ------- Nov socijalističen tednik "Novo društvo" je začel v Zagrebu izdajati Vitomir Korač. Ko-rač zastopa stališče narodne koncentracije Jugoslovanov in skupnega dela z liacijonalitičnimi strankami. Njemu luisprotna stra-ja ki izdaja "Pravdo", tava brez programske jasnosti sem in tja. Sedaj, ko ste zadostili svoji dolžnosti glede četrtega posojila svo-| bode, kupujte vojno-varčevalne j znamka. , —----i ' flHHHHHHHHI^^^^^^HHk t NAZNANILO IN ZAHVALA. ( /' žalostni.u srcem naznanjajii .sem prijateljem, znancem in so-i-otinikoin prtažalostno vcNt. da mo je za verlno zapustila moja so-proga AGNES JUSTIN, rojena URBAS. Po kratki epidemic ni boJezui influenci je za vedno zaspala dne IG. novembra, stara šele 17 let; ■ torej v najlepši dobi svojega življenja je zapustila mene žalujočega soproga, stariše in tri brate. Pokojna je bila rojena v Calume-tu, Micli. Kila je člani-a društva "Zdrami sc, trjun" >t. SXPJ, katero ji je položilo krasni vcnec na njen mrtvaški oder in jo tudi spremilo k zadnjemu počitku dne 1[>. nov. na katoliško pokopališče v f'ecil, I*a. Iskreno hvalo izrekam vsem so-bratom in prijateljem za njih po žrtvovaluo delo za časa bolezni., takor tudi vsemu občinstvu za tolažbo ob žalostni uri. Lena hvala rudi društvu št. 265 SNPJ. za prekrasen venec, kakor tudi vsem so-bratom, prijateljem in znancem, kateri so jo spremili k zadnjemu počitku. j Tebi, draga soproga, oziroma hčerka, bodi Lahka svobodna ame-, riška zemlja, na kateri si zajjle-, djtla svetlo t^s^ sveta, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti! Zaltijoči ostali: Pavel Justin, soprog Neža in Martin TJrbas, stan-ši. I i Martin, Janez iu Jožef, bratje, i South view, Pa.. 20. nov. 1018. \ NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikoi i, znancem in prija-tcljcjn naznanjam žalostno vest. da je umrla moja hči, oziroma mati MARIJA SIRK, sedaj omožena JABLAN O VSKI, dne 30. oktobra v starosti 22 let. Tukaj na Penn Station. Pa., zapušča žalostnega soprosra, 3 otroke v starosti od G tednov do 2 let iu pol ier niatT Oče ranjke j-* umrl nekako jjred štirimi leti. Tem potom se lepo zahvaljujem vsem /*i darovane vence, kakor tiuli vsem onim. ki so se vdeležili p greha in me tolažili v tem žalostnem času. Tebi pa. draga hči. soproga in mati. naj bo lahka ameriška žemljica ! Žalujoči ostali: Edmund Jablanovski. soprog. Edmund, Frederick, Mary, otroci. Anna Sirk, mati. Penn Sta., Pa., 20. nov. 1H1S. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznar.jam<» sorodnikom, prijateljem in znancem. da sta nam umrla dva sina, oziroma brata JOSIP in STANISLAV KIRN. Prvi je irurl dne 11. novembra v starosti fi let. drugi pa 20. nov., star teta. Oba sta bila člana Mladine JSKJ. društva sv. Pavla Št. 116 v Delmontu, Pa. j Tem polom se lepo zahvaljujemo vs^m kateri so nas obiskali v ( bolezni in smrti najinih ljubljenih otrok. Žalujoči ostali: Joseph Kirn, oče. Therese Kirn, roj. Slabe, mati. Josephine, Rosie, Angola, sestre. Eddy, brat. White Valley — Dclmont, Pa., 20. novembra 191S. Dr. LGRENZ££fc 644'Penn EDINI SLOVENSKO JL. B ~ GOVOREČI ZDRAVNIK AVeDUC n^BBomn Pittsburgh,Pa. MoJa stroka J« adravijenje akutnih lik kroaiteih boleaoi Jas ■am le adrarim nad 23 let ter Imam skutoje v vseli bolemlb 1» ker mam slovensko, sate vas moron popolnoma rasnmeti In »po-■natl vajo bolezen, da vas oedravlm ln vrnem moč ln ndravja. 8kosi 23 let aem pridobil posebno sknSnjo pri ■dravljenjn mnflktk bolesnL Zato m morete popolnoma canestl na mene, moja skrto p« K da vas poopolnoma oedravlsa Ns odlaMJta, ampak pridite preja. 4 Jas osdrarlm ssstmpljeno kri, snaulje In Use po telesu, to-(eenl v grlu, lspadanje las, bolečine v kosteh, stare rana, BvSas bolesnl, oslabelost, bolesnl v mehurja, ledlcsh, Jetrab la fcaslodsa, menico, revmatlaem. katar, slato tUo, navdubo Itd. tr Undue on ss: V ponedeljkih, tredah ln petkih od I. m Sjntraj do B. popoldan. V torkih. Četrtkih tak sobotah od ft. an ■JntraJ do & nre svefier, ob nedeljah pa do 2. are popoldna Ps pofttl ne edravim. Pridite osebno. Ne posablts tans la naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn m„ PittsUargn, Pi. Mekatsrl dra^l sdravnlkl rabijo tolmač da ras iwa^a Iss snam hrvatsko Is Is starem krala. sals ni laijft fteft« ___fcsr m t—___