Iz poglavja o inozemsklh kre- Pašičeva vlada ne uživa v večini naroda nikakega zaupanja. Vsa moč in .oblast sedanjih državnikov sloni na bajonetih in na vkorenlnjeni poslušnosti uradništva. Tudi v Srbiji, ki je zaupala današnjim vladnim strankam, — demokratski in radikalni — se je prvotno oduševljenje za sedanje oblastnike poleglo in tako smo pač edina država, ki nima na zaupanju celokupnega naroda slonečo vlado. Kakor znano, so naše čriavnt blagajne vsled koruptnega in skrajno zanikrnega gospodarstva skoraj vedno — prazne. Treba jc denarja, kreditov. Dokler so blagajne polne, je beograjski žlafati ali »porodici« lahko vzdr/evati režim, kadar pa a-ahnejo finančni viri in obštoja možnost zastoja državce mašine — takrat so tudi oblaslniki v skrbeh. Naši državi noče nobena druga država posoditi denarja. Spočetka, ko je bil v vladi zastopan sloveijski narod po dr. Korošcu, Hrvatje pa po dr. Drinkoviču in drugih je svet še Jugoslaviji zaupal, ker je videl v teb delavnih in skušenih voditeljih jamstvo za vsestracski napredek našega naroda in istočasno za vamost oziroma koristonosnost investiranih posojil. Zato so nam v prvih dnevih po «osvobojenju« ponujale veksi- Ie posojila pod ugodnimi pogoji. Tako na primer Amerika, Anglija in tudi Francija. V tistih dnevih nam je syet še zaupal. Danes pa temu ni več tako. Današnji eblaslniki, ki se ponašajo s svojim nasiljem, s teptanjem parlamenlarizma, predvsem pa s svojo ogabno korupcijo, so nam po celem svetu zaigrali potrebno zaupanje inozemstva. Finančni minister dr. Kosta Kumanudi je v Londonu iskal posojila, a vrniti se je moral praznih rok. Isto se mu je pripetilo v Parizu. Zavezniške vlade niso hotele dati kreditov, ker so se bale za svoj denar. To zadrego naših oblastnikov so opazili privatni bankirji bogate Amcrike. Rekli so: Pomagajmo jim iz zadrege, toda pod težkimi pogoji, da se bo dobro «izplačalo«. In res, oblastniki niso veliko povpraševali po pogojih, vgrizli so korajžno v kislo jabelko ameriškega posojila. Pogoji amcriške skupine. Vlada se je odločila za ponudbo kanadske bančne skupine Bler, ki je zvezana z bančnim sindikatom, kateremu uačelujeta znana rnilijarderja Vanderlip in Morgan. Zainteresirana je tndi National Gity Bank v Njujorku. Pogoji posojila so jako težki. Omenjena skupina kapitalistov zahteva, da ne sme naša vlada v inozemstvu najeti nobenega posojila vse dotlej, dokler ni to posojilo odplačano. Ta pogoj zasužnuje našo državo peščici ameriških bankirjev najmanj za 40 let! če je vlada sprejela posojilo ped tem pogojem posojilodajalcev, je ubila ves naš ugled v svetu in natn V narodno-gospodarskem oziru zadala tako težak udarec, da se bomo jedva osvestili. Posojilo znaša 100 m i lijonov»dolarjev. V gotovini bi sc izplačalo 30 milijonov, 70 milijonov pa bi se čekovnim potom nakazalo za nabave materijala, zlasti za zgradbo jadranske železnice, ki bo spajala, preko srbskega ozemlja Beograd z Jadranskim morjem. Takoj po podpisu bo Blerova skupina izplačala 10 milijonov dolarjev v gotovini. Za druge investicije bi dala 15 milijonov dolarjev. Obrestna mera znaša 8 odstot., amortizacijska (odplačevalna) doba pa 40 let. Posojilo je vlada v načelu sprejela in v kratkem se bo iz Amerike vlila «ploha« dragocenih dolarjev. To še bo krika in veselja v vladnem taboru, češ, glejte nas, mi imamo dolarje, mi smo mi! Nas, ki mislimo malo trezneje, pa obhajajo čudne misli. Z inveslicijskimi posojili imamo namreč jako slabe izkušnje. Pašičeva vlada je, kakor znano, 'svojčas razpisala državno investicijsko posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev. Vlada je zagotavljala, da rabi posojilo za zgradbo manjših železniških prog ter za obnovo že obstoječih. Kaj smo doživeli? Prometni minister je iz navedenega posojila črpal kredite za — popravila lokomotiv, vagonov ter za nabavo olja in drugih predmetov, posojilo pa sp ni porabilo za obnovo prog, predvsem za izmenjavo trhlih pragov itd., kakor je bilo zakonito določeno. Med drugimi pogoji posojila je označen tudi sledeči: država dovoljuje posojilodajalcem izkoriščanje šum in rudnikov ob «jadranski železnici« za dobo 80 Iet. Razumljivo je, da bodo ameriški velekapitalisti izrabljali naše gozdove in rudnike tako temeljito, da ob novi železnici ne boste v par letih našli niti enega gozda in neizčrpanega rudnika. Ameriško posojilo bo beograjskim porodičarjem pomagalo iz «zadrege«, davkoplačevalce prečanskih pokrajin pa že danes,spreleta\a groznica v očigled velikanskih bremen, ki se bodo narodu nalagala v bodočih letih. Posojilo je bilo sklenjeno v znamenju izkoriščanja. Narod si bo trajno ohranil «v spominu« take posojilodajalce, kakor tndi posojilojemalce.