čevljar letnik ;)<,.1NSKA knjižnica mare» —— glasilo delovne organizacije tovarne obutve m W ■ V trzic TOZD BUDUĆNOST TRI DESETLETJA USPEŠNEGA DELA s______________________________________________J Ob 80 letnem jubileju Peka slavi ludbreški tozd Budučnost 30 letnico. Trideset let v zgodovini delovnega kolektiva je sorazmerno malo, toda za Budučnost, ki danes zaposluje več kot 1300 delavcev, je to veliko. Začetek organizirane proizvodnje Budučnosti je bil v majhni obrtni delavnici, ki jo je ustanovilo sedem lud-breških čevljarjev leta 1953. V zgodovini Budučnosti je bilo nekaj prelomnih trenutkov; prehod iz male obrtne delavnice v podjetje, uvedba industrijske proizvodnje, preselitev v večje proizvodne prostore leta 1972, tesnejše povezovanje z vodilnimi jugoslovanskimi podjetji za proizvodnjo obutve in prav tako leta 1972, ko se je začelo sodelovanje s Pekom. Najpomembnejše leto za tovarno obutve Budu-čnost pa je prav gotovo 1976, ko je bila zgrajena nova tovarna na novi lokaciji in podpisan Samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev Peka in Budučnosti. Od leta 1976 do danes je bila tovarna že dvakrat razširjena in je med tem časom zaposlila 735 novih delavcev. Ob združitvi je bilo namreč zaposlenih 558 delavcev, konec decembra 1982 pa že 1297 delavcev. Letna proizvodnja v Budučnosti je 1.779.400 parov obutve in zgornjih delov. Lani so izvozili 625.439 parov obutve in zgornjih delov, predvsem DVE NAGRADI V Zagrebu je bil od 22. do 28. februarja teden »KOŽA I OBUĆA«. Na razstavo, oziroma tekmovanje, ki je bilo v okviru sejma smo poslali deset modelov. Za nagrado sta bila izbrana modela SIMONA in METOD. na konvertibilna tržišča. Na zaposlenega so lani ustvarili 260 tisoč dinarjev dohodka, povprečni mesečni čisti osebni dohodek je znašal 10.543 dinarjev. Samo nekaj naštetih podatkov kaže kaj je Budučnost dosegla v preteklih tridesetih letih. Slavnostni jubilej — 30 letnica obstoja in dela bo imel predvsem delovni značaj. To pomeni prizadevanje vseh zaposlenih, da bo realiziran letošnji plan dela. Zadolžitve niso majhne. V težki gospodarski situaciji se planira povečanje proizvodnje, zboljšanje kvalitete, pove- čanje produktivnosti in povečanje izvoza. Z boljšimi rezultati bo večji dohodek in s tem tudi osebni dohodek delavcev. V tovarni so po preselitvi v nove prostore zboljšani delovni pogoji, velik poudarek pa je tudi na izboljšanju standarda zaposlenih. Urejena je družbena prehrana, zdravstvena in zobozdravstvena zaščita. Tovarniški okoliš je posajen s cvetjem in zelenjem, kar je del akcije samih delavcev. Kolektiv je kot velika složna družina, najštevilnejša in naj mlajša v občini. ZOBNA AMBULANTA V ponedeljek 7. marca je začela obratovati dolgo in težko pričakovana zobna ambulanta Peko. Oprema je bila naročena več kot dve leti. Neresnosti dobavitelja so bile vzrok, da se je vsa stvar tako zelo zavlekla in povzročila toliko nepotrebnih razburjanj in ostrih besed. Toda danes je vse za nami. Z veseljem smo pozdravili zdravnico — stomatologinjo Mileno Smolej, zobno asistentko Danico Švare in zobnega tehnika Marto Kovačič. V ORODJARNI V torek dopoldne sem se namenila na klepet k delavcem orodjarne. Toda zgovornosti ni bilo. Orodjarji sploh niso bili razpoloženi za razgovor, čeprav je znano, da so njihovi zbori in sestanki dokaj živahni in kritični. No, mogoče so imeli slab dan: Tudi na nekatera vprašanja nisem dobila odgovora, čeprav jih marsikaj žuli. Prostorsko so v razvoju omejeni. Dolgoročni razvoj pa je odvisen od projekta Loka. Pred nedavnim so uvedli evidenco delovnega časa z urami z namenom, da se bodo navadili osnovnega reda, predvsem zaradi boljše samodiscipline. Če se bo pokazalo, da so zreli, bodo predlagali gibljiv delovni čas in svoje izkušnje predlagali tudi drugim. Še vedno imajo probleme, ki so posledica režijskega načina dela. Danes je že 70 % dela normiranega. Osvajajo nove tehnologije po idejah iz drugih orodjarn, predvse m tistih, ki imajo izkušnje in tradicijo v izdelavi orodij. Kapacitete imajo izkoriščene. Nabava novih strojev za enkrat ni predvidena, oziroma onemogočena zaradi prepovedi iz konvertibilnega uvoza. Vsaj četrtino kapacitet porabijo za popravila orodij. Je že res, da popravilo plača uporabnik, toda to v končni fazi bremeni celotno delovno organizacijo. Pri uporabi bi morali bolj paziti, da na orodjih ne bi bilo toliko poškodb. Jezi jih, da je postopek preizkušanja in prevzemanja orodij včasih daljši od izdelave, preveč je vmesnih členov med uporabnikom in izdelovalcem. V oddelku orodjarna. Nagrajevanje kontrole kvalitete se ne izvaja. Določili so kriterije po principih kovinske stroke. Organizirali so meril-nico in določili človeka z zadolžitvijo za izvajanje kontrole kvalitete. Nezadovoljivo je rešen problem proizvodne delovne prakse za učence iz šol usmerjenega izobraževanja. Včasih jih pri delu »Zvije« zaradi sezonskih nihanj. V letu sta dve »špici«, ki nas še vedno najdeta nepripravljene. To občutijo predvsem izdelovalci sekalnih nožev, ko morajo v izredno kratkem času pripraviti veliko serij orodij. Orodjarna, oziroma tozd ORODJARNA je po kvalifikacijski strukturi najmočnejša. Znajo in naredijo vse kar je potrebno za našo proizvodnjo. C \ DVAJSET STOLETIJ LUDBREGA V_____________________ ____________________J Ludbreg in ludbreška občina zavzemajo severozahodni del socialistične republike Hrvatske v Gornji Podravini. Občina šteje okoli 22.300 prebivalcev, sam Ludbreg pa nekaj več kot 3000. Do nedavnega je bil to izključno poljedelski kraj. V zadnjem času se razvija kovinska, kemična, obutvena, tekstilna, grafična, opekarska in mlinska industrija, razvita pa je tudi obrt, poljedelstvo in živinoreja. Pod obronki Kalničke gore, ki prehaja v podravsko ravnino, ob reki Bednji je nastal Ludbreg, občinsko središče. V krožni razdalji desetih kilometrov je še 40 ludbreških vasi in zaselkov. Kraj je od nekdaj poznan po kmetijstvu, živinoreji, vinogradništvu in sadjarstvu. Prvi znaki naselitve segajo v zgodnjo kameno dobo, kar potrjujejo najdbe predmetov ob Dravi na severni meji občine. V prazgodovinskem obdobju je bilo na področju občine Ludbreg več naselij. Po arheoloških najdbah sodeč jih je bilo največ okoli Martijanca, Sigeca in Svetega Petra. Pri Svetem Petru je najdena velika prazgodovinska železarska delavnica v kateri so vlivali predmete iz železa v sedmem in osmem stoletju pred našim štetjem. Trdnjava Ludbreg je bila zgrajena nekje v 13. stoletju, mesto pa je nastalo, verjetno že prej v 11. ali 12. stoletju. Ludbreg stoji na mestu starorimskega naselja Castrum Io-via, ki je ob reki Bednji obstajalo od L do 5. stoletja. Za Rimljani so v ta kraj prišli Slovani. Najstarejši poznani gospodarji Ludbrega so bili plemiči — Paližne. Leta 1370 je Ludbreg prešel v lastništvo Ivana Ćuza, za njim pa je še večkrat menjal gospodarje vse do leta 1923, ko je bilo plemiško posestvo in dvorec prodano podjetju »Brača Berger« iz Zagreba. Ludbreg se je razvijal kot trg okoli župnijske cerkve. V 19. stoletju je postal središče okrajne oblasti, okrajnega sodišča in občinskega glavarstva. Tokrat je dobil pošto, lekarno, štirirazredno šolo, ustanovljeno je bilo prostovoljno gasilsko društvo in dve denarni ustanovi. Prva polovica 20. stoletja je bila polna dogajanj in sprememb. Vse to je pustilo sledove, Ludbreg je postal gnezdo re-publikalizma in boljševizma v viharnem letu 1919. Velika oktobrska revolucija je oplazila tudi Ludbreg. Komunistična partija Jugoslavije je tu našla veliko število simpatizerjev in kasneje članov. To so potrdili usodni dogodki leta 1941 in ves narodnoosvobodilni boj, v katerem je sodelovalo mnogo Lud-brežanov in okoličanov. Na področju nekdanjega okraja je bila ustanovljena prva partizanska enota — Kalnički partizanski odred, kasneje pa brigada »B. Radič in 10. zagrebški korpus. V novejši zgodovini Ludbrega so pomembni datumi 3. oktober 1943 — prva osvoboditev in 6. maj 1945 — končna osvoboditev. Na temeljih rimskega naselja raste danes novi Ludbreg, gospodarsko, politično in kulturno-prosvetno središče občine. Na koncu naj spomnimo, da se letos pripravlja izdaja posebne knjige — monografije o Ludbregu, v kateri bo obdelana bogata zgodovina, revolucionarne težnje, kulturna dediščina, gospodarski razvoj Ludbrega in okolice. Franjo Vrtulek, novinar INVESTICIJE V TOZDU OBUTEV Delavce v montažnem oddelku 521 zanima, kako je z investicijskimi vlaganji v tozdu Obutev, posebno še v montažnih oddelkih. Delovni pogoji v montažah so izredno težki, prostorsko stisnjeni. Že nekaj let se pripravlja projekt Loka, zato se v posodobitve montažnih oddelkov ne vlaga. Vemo, da do realizacije Loke, vsaj v tem srednjeročnem obdobju še ne bo prišlo. Zaradi splošnih gospodarskih razmer bo investicijska poraba v letu 1983 zelo omejena. Koliko in v kaj bomo vlagali smo določili z letnim poslovnim sporazumom in planom investicij. O tem bomo odločali na delavskih svetih, zato sestavek o tem v prihodnji številki. Spominski posnetek pred upravno stavbo. SEMINAR ZA PRODAJALCE Mreža je za namestnike poslovodij in prodajalce v prvi grupi organizirala v hotelu Jelovica na Bledu seminar, ki je trajal od 21. do 23. februarja. Seminar je bil organiziran z namenom, da bi udeleženci spoznali delo v proizvodnji in znali razreševati vsakodnevne probleme. Organizacija je bila dobra, le premalo časa je bilo da bi vse temeljito obdelali. Predavatelji so s svojo strokovnostjo na strnjen način uspeli predstaviti vse kar nam pri delu koristi. Dnevi skupnega dela in učenja so prinesli svoje rezultate. Udeleženci smo se vključili v delo seminarja, diskusije po posameznih področjih pa so bile žive in obširne. V razgovoru s posameznimi udeleženci seminarja je prišlo do zaključka, da so taka srečanja potrebna zaradi spoznavanja, izmenjave izkušenj in reševanja skupnih problemov. V čeprav kratkem srečanju se je pokazala naša povezava in stremljenje za boljši napredek naše delovne organizacije pri doseganju začrtanih planov in nalog. Obiskali smo Tržič, obšli proizvodne obrate in si ogledali proizvodnjo obutve. Udeležence je pozdravil tudi vodja tozda tov. Janez Kališnik in se z njimi zadržal v kratkem razgovoru. Zadnji dan seminarja smo se odpeljali v Zagreb na sejem »Koža, obuča i odječa«. Ogledali smo si razstavljene modele in revijo modelov na našem razstavnem prostoru. Po ogledu je prišel čas odhoda. Vračali smo se polni novih spoznanj, novih poznanstev in želja za ponovna srečanja, skratka z besedami — nasvidenje. Vladimir Bogovič DEJAVNOST MLADIH V_____________________________J Verjetno vas ni veliko, ki veste veste, da v DO Peko deluje tudi osnovna organizacija ZSMS TOZD Komerciala in Mreža. Šteje 47 članov. To so v večji meri člani mladih družin. Toda kljub temu so mladinke kot tudi mladinci zainteresirani in aktivni pri svojem delu v aktivu. Tako smo se v preteklem letu udeležili številnih pohodov, med njimi: Pohod na poimenovanje karavle »MARŠAL TITO«, pohod po Poteh karavanških graničarjev itd. Največjo aktivnost pa smo pokazali v športu in na družbeno političnem področju. V športu smo se udeležili tekmovanja v kegljanju ob dnevu mladosti, na igrah Brez meja — Gorenjske regije in na športnem tekmovanju med OO Peko in OOUR Budučnost. Na družbenopolitičnem področju pa smo se udeležili izobraževalnega se- minarja na Ljubelju, kot tudi številnih sestankov na OK ZSMS Tržič, kjer je bilo največ govora o gospodarskem in političnem položaju Jugoslavije doma in v svetu, ter problemi mladine v sodobnem svetu. Razprave so bile zmerom zelo živahne in pestre po vsebini, saj si tudi mladi prizadevamo pri reševanju problemov. Tako bomo mladi OO ZSMS Tozd Komerciala in Mreža tudi v letu 1983 uprli vse sile v reševanje gospodarskega položaja, to se pravi delovanje na gospodarskem in družbenopolitičnem področju, kot tudi v športno in kulturno dejavnost. Želja mladih v naši osnovni organizaciji pa je tudi sodelovanje oziroma pomoč pri organizaciji raznih prireditev ob praznikih in jubilejih. V mesecu marcu imamo namen organizirati za mladino celotne DO Peko tekmovanje v veleslalomu, ki bo predvidoma na Zelenici. Udeležite se ga v čim večjem številu. MLADINCI POZOR! Pričnite z dopisovanjem v glasilo DO Peko »ČEVLJAR« in mladinsko glasilo »TANGENTA« tako da bo z vašimi prispevki le-teh branje zanimivejše in v veselje vsakemu bralcu. Mladinski zdravo! V VALJEVU NOVA PRODAJALNA Poslovalnica Peko v Valjevo je bila izredno slabe gradbene izvedbe. 8. julija lani so jo zaprli in začeli z rušenjem. Do 26. oktobra, ko je bila otvoritev, so na istem tlorisu sezidali nov objekt, ki ima 35 m2 prodajnih površin, v nadstropju pa enak obseg skladišča, sanitarije in garderobe. Investicija je bila upravičena in se že obrestuje. Zgoraj objekt pred rušenjem, spodaj ob otvoritvi novogradnje. ZAGREB I. - VODILNA PRODAJALNA »Zagrebška enka« je trgovina v naj strožjem centru hrvaškega glavnega mesta. Petindvajsetčlanski kolektiv je lani ustvaril največji promet. Z »vodilnim« poslovodjem je stekla beseda o delu in življenju v prodajalni Zagreb I. Marjan Horvatič je deset let poslovodja naše vodilne prodajalne. Na vprašanje kako se ustvarja promet je dejal: Da prodajalna dosega zadovoljive rezultate je potrebno: 1. Prodajalna mora biti na prometnem kraju 2. Kolektiv mora biti enoten in zadovoljen z delom 3. Zadovoljiva mora biti ponudba. Ko se pokrijejo ti trije pogoji je uspeh zadovoljiv. Seveda je tu še mnogo drugih stvari. Naprimer medsebojni odnosi v kolektivu morajo biti na najvišji ravni. Če odnosi ne klapajo, adijo uspeh. Veliko dela posvetim prav odnosom v Mira Trkulja našem kolektivu. Veliko se dogovarjamo, dogovorjeno pa dosledno spoštujemo. Ne trdim, da ni več rezerv pri našem prizadevanju, toda rezultat je zasluga vsakega posameznika in vseh skupaj. Da bi bili prodajalci čim mani obremenjeni, pri nas nihče ne dela deljen delovni čas. Če moraš priti dvakrat dnevno na delo se preveč časa zgubi na poti. Popoldne se prodajalec vrne nervozen, ženske utrujene. Več nas dela popoldne, ko je promet večji, manj dopoldne, ko promet ni tako velik. Red in disciplina je poglavje zase. Medsebojno smo se dogovorili, da bomo vsako neutemeljeno zamudo in izostanek kaznovali. Vsako odsotnost mora nadoknaditi nekdo drug in zato veliko več delati. Kršitelj naprimer, zgubi prosto soboto. Jaz kot poslovodja v imenu kolektiva izvajam ukrepe. Verjemite mi, da poklic prodajalca v tako prometni trgovini ni lahek. Po mojem prodajalec ne sme dočakati starostne upokojitve za prodajnim pultom, sicer se kronično utrudi. Naše nagrajevanje nekako ni najboljše, čeprav je dobro. Prodajalci so razporejeni v grupe. Mlajši imajo več moči, niso še nervozni, skratka lažje in boljše opravljajo svoje delo, so pa slabše nagrajeni, ker so v nižji grupi. Poslovodja se mora hočeš-nočeš preveč ukvarjati z administracijo, njegovo mesto pa bi moralo biti v prodajalni. Ne trdim, da nimamo dobrega pregleda po vseh mogočih šifrah, trdim pa, da imamo najobsežnejšo administracijo med prodajalci obutve v Jugoslaviji. Kolekcija jesen-zima 83/84, katero prav danes izbiramo, je bolj obsežna od prejšnjih. Imamo občutek da, če bo pravočasno in v zadovoljivi količini v trgovinah bo sezona Ob blagajni Mirjana Vdovič. dobra. Več je atraktivnih modelov, ki bodo vžgali. Če je kolekcija dobro zadeta, pravočasno v trgovinah, tudi cena ni važna. Na splošno gledano ig:a Peko vodilno vlogo v modi in kvaliteti. Modeli so glede na to, da so modni, tudi dragi. Konkurenčni proizvajalci vgrajujejo manj kvalitetne materiale. Na splošno se v svetu in tudi že pri nas boljše prodaja dobra, kvalitetna roba, taka pa je naša. Včasih smo se »mrežarji« strogo ločili od proizvodnje. To je bilo zgrešeno. Vsi smo »Pekovci«. Brez haska bi poslovodja stal nasmejan med vrati prodajalne, če bi imel na zalogi nekvalitetne proizvodne artikle, zato je sodelovanje in povezava še kako potrebna. Kako gre ta artikel? Razgovor med Zdenko Gospočič iz »en-ke« in Borislavom Debeljak iz zagrebške trojke. ZDENKA GOSPOČIĆ, namestnik poslovodje v poslovalnici Zagreb I. Kvaliteta proizvodov se je izboljšala. V letu 1981 smo imeli 1.060 reklamacij lani pa le 742, kar ni pretirano število. Novoprispelo robo pregledamo, mnoge drobne napake sami popravimo. Lani smo bili celo pohvaljeni, ker nismo imeli velikih stroškov. Reklamacije so pri vseh proizvodih, kako ne bi bile pri čevljih. --------------------------------------- SPREMLJAMO DOGODKE s______________________________________> 18. marca 1871 je bila ustanovljena Pariška Komuna, najvišji demokratični organ revolucionarnega pariškega prebivalstva, ki je izvedlo prvo proletarsko revolucijo na svetu. Komuna je ostala na oblasti 72 dni (do 28. maja 1871, ko je podlegla združenim silam versajske reakcije in pruske vojske), toda v tem kratkem času je izvedla številne družbene reforme, ki so nakazale smeri socialističnega razvoja. Uvedla je volilnost vseh uradnikov v državnih službah, določila višino najvišje plače, ločila je cerkev od države in šolo od cerkve, uvedla brezplačno šolanje, odpravila nočno delo itd. 21. marca 1889 so v Parizu odprli znameniti Eifflov stolp. 23. marca 1880 se je rodil slovenski literarni zgodovinar Franc Kidrič. Svoja znanstvena spoznanja je povezal v »Zgodovini slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti«. Pomembne so njegove študije o življenju in delu Franceta Prešerna in Primoža Trubarja. Umrl je leta 1950. 24. marca 1905 je umrl francoski pisatelj Jules Verne, pionir znanstvenofantastične književnosti. Napisal je 57 romanov, v katerih opisuje nenavadne avanture in bodoči znanstveno-tehnični napredek človeštva. Mnoge tedaj fantastične ideje so bile do danes že uresničene (potovanje na Mesec, 20.000 milj pod morjem idr.). Glavna dela: »Pot okoli sveta v 80 dneh«, »Potovanje na luno«, »Potovanje v središče zemlje«, »Pet tednov v zrakoplavu«, »Otroka kapitana Granta«, »Skrivnostni otok« idr. 25. marca 1957 je bil v Rimu podpisan sporazum o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS). 27. marca 1977 se je na letališču Santa Cruz na otoku Te-neriffe zgodila najhujša nesreča, kar jih pomnijo v zgodovini letalstva. V trčenju dveh »jumbo jetov« (nizozemske družbe KLM in ameriške Pan American) je v požaru na vzletni stezi izgubilo življenje 582 ljudi. 1. aprila 1946 so mladinske delovne brigade začele graditi železniško progo Brčko—Banoviči 1948 leta pa avto cesto Beograd—Zagreb, ki jo je gradilo 320.000 mladih. 1. april je DAN BRIGADIRJEV. 6. aprila 1490 je umrl hrvaško-ogrski kralj Matija Korvin, Slovencem bolj poznan kot kralj Matjaž. Bil je dober vojskovodja, zakonodajalec in organizator. Uspešno se je bojeval s Turki, pospeševal je napredek mest in v Bratislavi ustanovil univerzo, knjižnico in prvo tiskarno. 7. aprila 1963 je Zvezna ljudska skupščina sprejela ustavo SFRJ. 8. aprila 1965 je začel veljati temeljni zakon o delovnih razmerjih. 11. aprila 1920 je bil v hotelu Tivoli v Ljubljani prvi kongres Delavske socialistične stranke za Slovenijo. S sklepom o združitvi s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) je bila ustanovljena komunistična partija v Slove- mji. r NAŠI A L PETDESETLETNIKI J ČESEN JERCA — lepljenje sestavnih delov v šivalnici 512/1 POKLUKAR FRANCKA — zagibanje ročno v šivalnici 512/1 SNEDIC JOŽEFA — vodenje fakturnega oddelka 600 OVSENEK JANEZ — popravljanje vrnjene obutve v montažnem oddelku 520 SMOLEJ MARJAN — vodenje priprave sestavnih delov in oblikovanje petnega dela v sekalnici 510 BRZAK JELENA — tozd Budučnost NAT ABONJI JENE — poslovodja v poslovalnici Subotica ISKRENE ČESTITKE ŠPORT REKREACIJA ŠPORT REKREACIJA ŠPORT ___________________________________________J Navodila ob prihodu. ŠUŠTAR IADA V organizaciji Konusa iz Slovenskih Konjic je bila v soboto 26. februarja na smučiščih Roglje letošnja SUŠTARIA-DA. Naši tekmovalci so se izredno dobro odrezali in premočno zmagali. Rezultatov tekmovanj še nimamo, vemo le, da so se nastopajoči dobro pripravili in osvojili najboljša mesta. Nestrpnost pred startom. SMUČARSKI TEČAJ Tudi v letošpnjem letu je bil organiziran smučarski tečaj za naše delavce, katerega se je udeležilo 76 smučarjev. Zanimivo je, da so bile to predvsem dekleta. 8 smučarskih učiteljev in vaditeljev je teden dni skušalo dopolniti znanje tečajnikov, kar jim je v veliki meri uspe- lo. Zadovoljni udeleženci tečaja so ob koncu priredili smučarsko tekmo v kateri je v začetni šoli zmagal Jurkovič Božo pred Leontič Marto in Sedminek Marušo, v nadaljevalni šoli pa je zmagal Marin Jože pred Sova Metko in Klemenčič Jožetom. Smučarski tečaj v zadnjih dveh letih ni več samo učenje smučanja, ampak tudi prijetna rekreacija, saj so nekateri udeleženci tečaj izrabili za priprave na sindikalna smučarska tekmovanja. Božidar Meglič REKREACIJA VRPS V četrtek 3. marca je razvojno pripravljalni sektor pripravil že tradicionalno tekmo v veleslalomu in kegljanju na Ljubelju. Tekmovanje je bilo uspešno izvedeno, udeležba je bila dobra, organizacija tekmovanja pa odlična. Želja vseh udeležencev je bila, da bi bilo takih tekmovanj še več. V veleslalomu je pri ženskih zmagala Milena Dolčič pred Metko Sova, Polonco Ahačič in Dragico Lapanja. Pri moških v kategoriji super veterani je bil najboljši Nande Kramar sledijo pa mu: Vili Špehar, Jože Marin, Pavel Podlipnik, Janez Gol- majer, Marjan Dolžan, Jože Klemenčič, Janez Ažman, Janez Ambrož, Viktor Zaplotnik, Marjan Zaletel. V kategoriji starejši mladinci pa so bili rezultati: Anton Primožič, Anton Meglič, Zdenko Jerman, Bogdan Brodar, Miro Novak, Drago Kristan, Ludvik Perko, Janez Rozman, Iztok Gortnar, Igor Stanj ko, Anton Rozman, Miroslav Stojanovič in Boris Šinko. Po proglasitvi rezultatov in po tem, ko so se tekmovalci opomogli od napornega vijuganja po Zeleniških strminah smo organizirali tudi mini tekmovanje v kegljanju in sicer deset metov na polno in deset metov na čiščenje. Pri ženskah je zmagala Ivi Perko (75 podrtih kegljev), sledijo pa Metka Sova (66 podrtih kegljev), Polonca Ahačič^ (58 podrtih kegljev), Rozi Žnidaršič (54 podrtih kegljev), Milena Dolčič (51 podrtih kegljev) in Lapajna Dragi (35 podrtih kegljev). Pri moških pa je zmagal Zdenko Jerman (91 podrtih kegljev), sledijo pa Anton Rozman (87), Vili Špehar in Rajko Sajovec (82), Anton Primožič in Bojan Vrhovnik (81), Ludvik Perko in Nande Kramar (79) itd. Na tekmovanju se je zbralo in sodelovalo 44 delavcev iz RPS. S. U. VELESLALOM V Hrastjah je bilo 19. februarja smučarsko tekmovanje, ki sta ga združila splošni sektor in elektrodelavni-ca. Skupno tekmovanje je zelo pozitivno, kajti s tem se krepijo medsebojni odnosi kot tudi stabilizacija. Progo z dvajsetimi vratci sta postavila Franci Stritih in Marjan Valjavec. S časomerilno napravo pa sta upravljala Anton Ive in Iztok Ahačič v pomoč pa jima je bil neuničljivi Janko Januš. Tekmovanje je potekalo brez večjih zastojev in se končalo brez poškodb. Najboljši čas v dveh tekih je dosegel Ivan Zaplotnik iz skupine elektrodelavnice. Rezultati: Elektrodelavnica 1. Ivan Zaplotnik, 2. Marjan Valjavec, 3. Drago Rajsar, 4. Franci Štritih, 5. Marjan Saifert, 6. Bojan Ropoša, 7. Iztok Ahačič, 8. Stojan Verč; odstop: Janez Uzar, Janez Vogelnik in Drago Črtalič Splošni sektor — moški 1. Pavel Perdan, 2. Tomo Zupan, 3. Miloš Kaplan; odstop: Mladen Makarov in Franc Grašič ženske: 1. Štefka Gros, 2. Silva Stritih, 3. Vida Razstresen, 4. Breda Miščevič, 5. Lija Rozman TT T SANKANJE V soboto 19. februarja je bilo mednarodno sankaško tekmovanje v Savskih jamah na Jesenicah. Tekmovanje je bilo za memorial Jožeta Jelovčana, lani preminulega predsednika sankaškega kluba Jesenice. Na 1350 m dolgi progi in z 13 % padcem, sta sodelovala v skupini starejših mladincev, Jože Klemenc iz mehanične delavnice, ter v skupini članov, njegov sodelavec Albert Perko. Na štartu je bilo 26 mladincev, ter 36 članov. Vozili sta se dve vožnji, Klemenc je bil odličen 2, Albert pa je zasedel 6. mesto. Naslednji dan, je bila na isti progi še dirka za Pokal mesta Jesenic. Tokrat so morali tekmovalci progo prevoziti trikrat, ponovno pa sta bila odlična naša sodelavca. Klemenc je bil ponovno 2, Albert pa je na koncu zasedel 5. mesto. Zadnjo nedeljo v februarju je bilo sankaško tekmovanje na progi od »Tiča« do Loma za sankače tozda PUR. Startali so samo moški in se uvrstili: Mirko Meglič, Franci Meglič, Stane Dolinar, Milan Zupan, Silvo Medič, Jože Teropšič, Darko Žakelj, Janez Carman, Mato Leontič, Bruno Lenič, Milan Kokol, Stanko Mozetič, Marjan Seifert, Miran Tišler, Ludvik Kadivnik, Peter Urbanc, Smail Rošič, Anton Teropšič in Miro Tišler Kljub temu, da je letos zima pokazala svoje roge šele v mesecu februarju, so tekmovanja v sankanju že v polnem razmahu. Naš sodelavec iz mehanične delavnice ALBERT PERKO, ki je član sankaškega kluba Tržič seje udeležil več tekmovanj s tekmovalnimi sanmi na naravni progi. 30. januarja je bilo tekmovanje v koroški vasici Svečah, katere so se udeležili sankači iz Avstrije in Jugo- slavije. Za Medvedov pokal je bilo na startu blizu 100 tekmovalcev, Albert pa je zasedel zelo dobro 11. mesto. Dan prej je bila na isti progi dirka za »Zlatorogov pokal« katera bi morala biti pri nas v Podljubelju, vendar je odpadla, saj na progi ni bilo sledu o snegu. Ob istem številu tekmovalcev je 8. mesto zasedel Albert Perko, v skupnem seštevku obeh tekmovanj pa je bil na 14. mestu. Teden pozneje so se sankači udeležili Dobraške turneje na Avstrijskem Koroškem. Tekmovanja se je udeležilo 140 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. V soboto je bilo tekmovanje za pokal ALPE — ADRI-JA. Albert je dosegel 14. mesto. V nedeljo pa je bilo tekmovanje za pokal PAULA NÖTSCHA. Tu je bil Albert še boljši, saj je dosegel 10. mesto. 13. februarja je Albert sodeloval na 10. evropskem prvenstvu v sankanju na naravnih progah, katero je bilo v mestu St. Konrand v Avstriji. Na tekmovanju so sodelovali tekmovalci iz 12. evropskih držav med 9 tekmovalci iz naših klubov je Albert zasedel dobro 29. mesto, pred njim so bili samo trije naši tekmovalci, kateri so se uvrstili na 20, 22, 23 mesto. Na prva mesta pa so se uvrstili avstrijski in italijanski tekmovalci, saj so imeli tudi boljše snežne razmere za trening. Naši tekmovalci, pa so imeli le štiri tekmovanja, katere rezultate smo že objavili. Albertu Perku za dosežen uspeh in zastopanje jugoslovanskih barv iskrene čestitke. OOZS v TOZD Orodjarna, so tako kot vsako leto, tudi letos pripravili sankaško tekmovanje za svoje delavke in delavce. Ob lepem sončnem vremenu in dobri progi, se je na štartu v Zgornjem Veternem javilo 35 tekmovalcev. Najboljši čas, med vsemi nastopajočimi je dosegel Anton Kokalj — čas 1,08.44 ostali so se uvrstili: Moški do 35 let: 1. Anton Kokalj 2. Jože Neme 3. Vinko Kokalj 4. Bojan Vrhovnik 5. Slavko Dolžan 6. Matija Radon 7. Stane Sova 8. Janez Gregorc 9. Vladimir Gosar 10. Ivan Zaplotnik Moški nad 35 let: 1. Rudi Veršnik 2. Lojze Lauseger 3. Herman Stepišnik 4. Jože Markič Ženske: 1. Rezka Kralj 2. Branka Perko 3. Francka Mravlje Naslednji dan, pa so se tekmovalci iz TOZD Orodjarna udeležili občinskega prvenstva v sankanju na isti progi od Zgornjega Veterna. Kot ekipa so zasedli 2. mesto — prvo mesto je osvojila ekipa tovarne »TRIO« Tržič. Uvrstitve pa so bile sledeče: Ženske nad 40 let: 2. mesto FRANCKA MRAVLJE Moški 40—50 let: 9. mesto HERMAN STEPIŠNIK Moški do 30 let: 1. mesto ANTON KOKALJ 3. mesto JOŽE NEMC 4. mesto VINKO KOKALJ 8. mesto CIRIL ROPRET Ženske 30—40 let: 4. mesto REZKA KRALJ Moški 30—40 let: 1. mesto — RUDI VERŠNIK IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV NESTRPNA PRED TV SMUČARSKI TEČAJ NA ZELENICI Zjutraj sem se zbudila ob 8. uri, kot je ob sobotah moja navada. Po zajtrku sem odhitela v trgovine. Povsod je bilo veliko ljudi. Spotoma sem kupila časopis Delo. Doma sem pogledala, kaj je dopoldne na televiziji. »Ali je res smučanje?!« sem vzkliknila veselo. »Da, zares. Šlalom za moške v Marksteinu! Toda prvi tek se bo začel šele ob 10. uri. Kaj naj delam tačas?« sem se zgovarjala sama s seboj, saj sem bila sama doma. A komaj sem pospravila svojo sobo, že sem zaslišala zvok mednarodnega evrovizijskega znaka. Vse sem pustila, češ bom že potem nadaljevala. Pripravila sem si še jogurt in piškote ter sedla na stol pred televizor. Tekma se je začela. Kot vedno sem tudi tokrat navijala za Bojana Križaja. Imel je startno števlko 11, Stenmark pa 12. Startal je. »Joj, da vsaj ne bi pojahal palice, kot se mu je to že zgodilo.« Kar tresla sem se. »Drugi vmesni čas, saj to je imenitno! Bo zdržal do cilja?« Na koncu je imel drugi čas. Napovedovalec je povedal, da bo prvi tekmovalec gotovo diskvalificiran. To pomeni, da bo Bojan prvi. Med prvim in drugim tekom sem spet pospravljala. Pa kako mi je šlo delo od rok! Še nikoli nisem bila tako hitro gotova. Kasneje me je mamica pohvalila, ker sem bila dovolj natančna. Pravočasno sem navdušena spet sedla pred televizor. Bojan je startal peti po vrsti. »Sedaj skoraj ni več mogoče, da bi šel s proge, saj je prvo tako dobro zvozil,« sem razmišljala. Stal je na startu. Stekla sem v kuhinjo, tako sem bila razburjena. Nisem mogla več gledati. Ko sem zaslišala veseli glas napovedovalca, sem takoj vedela, da je Bojan dobro uvrščen. Bil je prvi. »Bravo!« sem vzkliknila. Neizmerno sem bila vesela. Čez dobro uro po tekmi je po Trgu svobode pripeljal avto s slovensko zastavo, plakatom Bojana Križaja in je hupal. Vse popoldne je vozil od Zvirč do Raven. Tako veseli smo bili prav gotovo vsi v Tržiču. Polona Zupan, 6. b OŠ heroja Grajzerja Bilo je sončno zimsko jutro. Sedela sem na sedežnici in opazovala sledi raznih živali. Kar naenkrat pa me zmoti klic prijateljice Maje, naj se pripravim na izstop. Kmalu smo se že peljali po strmini Zelenice, večkrat pa je kdo tudi padel, zato smo se ustavljali. Imeli smo se zelo lepo, saj smo si pripovedovali šale. Kadar pa smo bili že utrujeni, smo bili bolj tiho, saj smo komaj čakali, da pridemo do vznožja strmine, kjer je sedežnica. Na njej smo se lahko spočili. Tako smo smučali ves teden, na koncu tečaja pa smo imeli še tekmovanje, kjer smo pokazali svojo spretnost v smučanju. Katja Rezinger, 5. a OŠ heroja Bračiča OSTALA SEM BREZ STOLA Bila sem sama doma. Sedela sem na stolu v svoji sobi in brala knjigo. Tako sem bila zatopljena vanjo, da nisem vedela, da se gugam na stolu. Gugam se in gugam, takrat pa naredi: »Resk!« Padem čez stol na glavo in obležim na trebuhu. Po prvem presenečenju opazim, da imam na glavi veliko buško. Hitro se poberem in pogledam stol. Tudi ta ni ostal nepoškodovan. Polomljeno nogo ima. Stečem po orodje. Zabijam žeblje v stol, toda namesto da bi udarjala po žeblju s kladivom mahnem po prstu. Vreščim in skačem po sobi, dokler bolečina ne preneha. Stola se lotim še enkrat. Lepo zabijem vse žeblje vanj in se že veselim, kako dobro sem opravila de- lo. Vsedem se, toda joj, stol se zopet podre in še drugič obležim na tleh. Vsega mi je že dosti. Poberem polomljen stol in ga nesem ven v smeti. Komaj pa ga spustim v luknjo, mi je že žal. A zdaj je prepozno. Tako grem žalostna nazaj v sobo. Sedaj vem, da je treba stvari, ki jih ne znaš popraviti, pustiti pri miru. Če bi to upoštevala pri stolu in pustila popravilo atiju ali mizarju, bi imela cele prste in popravljen stol. Saša Kramarič, 5. a OŠ heroja Grajzerja NAGRADNA KRIŽANKA PEkO- 1903~ 1963 OBLIKA IMEIIAAIEK SAkIDRA GLEDALIŠKA IGRA STARO LJUDSTVO V MEHIKI KARDELJ EDVARD DOMAČE ŽEN. IME PEKO-80 LETI KAM UIT KRA5KI SVET K0LUICA BARAKA VRSTA METLA GL. MESTO FRAHCIJE fl A' . - X'.'-' -xX-x-. • -XX .VW W'-i '•••*• P0RVEUA SPAČEK ZAJEDAIEC V KOŽI 1 **-*» • . ‘ SIVKASTA STRUPEUA PRVIMA RIM-ORIGIU VOLKULJA IZ.KUJIGE ODZIIUGLI’ Vf LJUDSKO IME ZA ZAKOVICO TOVAR.OLJA IME PEVCA DERMOTE RIMI VMJH OGMISCA lili 9 ► IME IGRALCA RAUERJA POKRIVALO ZA UAMIOU FEA$KI KRALJ IZ HOMERJEVEGA EPA .ODISEJA' PRVI OČAK 111 PRAOČE IZRAELCEV VOJAŠKO POLJSKO STRANCE - KRAJEVHA 5KUPU0ST 3AP0USKI BISMARCK' ’hirobumi; MEA5KAČ 0BRTUA ZADRUGA ORCA 11 ZA V0H TUJE M0S. IMELKAREL) 1 ČLOVEK. KI TIRA JEZERO V HAKFD0UI] AM.TILM5. KOMIK (BUSTER) IZVIR lil SAVE PRI B0HNJÜ 5IBAUJE PO PODPLATIH 5TAREJ?! MADZ.VELE- M0JSTER (LA5ZL0) CA5TUI UASLOV TUR5KIH SULTAU0V »HEP5Z III IRAHOM. IVAkIKA A k OZEK K0UEC POLOTOKA 50V3. PISEC NIKOLAJ) POVRŠNA AREAL POMA V mmu MIG. REKA V 5TRATF0RDU PREDUJMI, WAPLA- ČILA ILOVICA IME lil PRIIM UA> SMUČARKE P05EBUEŽ DOLGO- LASEC R05TILJ PR0VIUCA V 5EV.5PAUIJI A V TAVČAR IVAH VEZUIK SAMO, ZGOLJ KRALJ ELVIRA SUR0VIWA IA IZDELAVO BARV BELIČUIK, ČLOVEK Z AIBWIZM0M KOklJSKA ODEJA VR5TA DEBELEGA K05TAUJA VRSTA STEKLA ZA 50UCUA OČALA O i Za zadnjo križanko smo dobili 58 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka iz splošnega sektorja MAGDA MENEGALI-JA. Razdelila pa jih je takole: 80 din — GROS JANKO — 500 60 din — SLAPAR HINKO — 529 40 din — SLUGA MARIJA — 524 20 din — GRGURAŠ ROMAN - 522 20 din — MASTIKOSA PETER Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja najkasneje do 2. aprila 1983. ZAHVALE Ob smrti najine drage mame ANE BLAŽIČ roj. Valjavec se zahvaljujeva vsem, ki ste sočustvovali z nama, vsem, ki ste se še zadnjikrat poslovili od drage marne, delovni organizaciji Peko za pismeno sožalje, finančnemu sektorju in oddelku 512/1 pa za podarjeno cvetje. Vsem iskrena hvala. Tončka Blažič in Ančka Benedik Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene GRETI ŠARABON se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali, jo imeli radi. Hvala delovni organizaciji Peko in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: hčerka Marjetka z družino, bratje in sestre Ob smrti dragega očeta PAVLA ŽAKLJA se sodelavcem in sodelavkam iz tozda Poliuretan zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. sin Dare Ob izgubi dragega očeta FRANCA RAKOVCA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 523 za izrečena sožalja in denarno pomoč enako tudi delovni organizaciji Peko za izročeno sožalje, ter obratni ambulanti za podarjeno cvetje in izrečena sožalja žalujoči hčerki Magda Pagon in Vida Raztresen Ob smrti dragega očeta JANEZA JEZERŠKA se sodelavkam in sodelavcem v oddelku 510 lepo zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Hčerka Milka Podlipnik Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 523 iskreno zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov. LITERARNI KOTIČEK DOMOVINA Ko sem bil majhen, je bila moja domovina še mlada. Bila je lepa kot gospodična, ki gre na prvi ljubezenski sestanek. Mama mi je govorila, da domovina ni samo lepa, ampak je tudi dobrega srca, ker najde za vsakega otroka toplo besedo. Rekla je še, da takrat, ko mi bo najbolj hudo, naj pogledam v njeno milo obličje in žalost bo v hipu izginila. Zdaj, ko sem starejši, domovina ni več tako mlada in mama je imela le delno prav. Moja domovina še vedno skrbi za svoje otroke in za vsakogar ima pripravljeno lepo besedo. Obraza, pa že dolgo ne kaže več, ker ga skriva v dlani. Ne vem, ali jo je sram gub na čelu in povešenih vek, ali pa, kar je bolj verjetno, že nekaj časa po malem joče. Vo PROLETARSKA Proletarci vstajajo tako zgodaj, da skoraj nima smisla, da bi šli spat. Doma imajo učesa navita na pet in na stenah pajke iz kovanega železa. Ob nedeljah polivajo na bele prte vino in po zobeh premlevajo otroštvo. Proti večeru tolčejo ob mizo in vpijejo; »Prmejkrvavdušentepengajžlankrižankronanduš da ne.« V ponedeljek odrastejo, da vidijo kje so, in če kje kaj visi v zraku. Maršalu Pilsutskemu je Antun Augustinčič skoval dolgo bronasto sabljo. Vo V _________________________________________J ( ^ PRIŠLI ODŠLI V ______________________________________J VTOVARNO Godnov Franc, Perko Romana, Štucin Robert, Dolinšek Miljana, Besednjak Andreja, Plajbes Peter, Peternel Andrej, Kopač Robert, Pintarič Tomaž, Jurjevčič Cvetka, Ahačič Izidor. V TOZD BUDUĆNOST Curila Miroslav, Žunko Ivica, Krušeč Zdravko, Novačič Josip, Ozimec Andreja, Jadanič Jadranka, Namesnjik Katarina, Križanič Ljubica, Piškrec Branka, Safarek Stjepan. V MREŽO Pirot Denkovič Nenad IZ TOVARNE IZ TOZD BUDUĆNOST Petrič Stjepan, Djurin Djudja, Puklavec Marijana, Kla-dič Dražen IZ MREŽE Beltinci Kranj I Ludbreg I Split III Skopje I Bersak Marjeta Gartnar Jana Funtek Ljiljana Bašič Vesna Ginovska Marika Zemlja naredi v enem dnevu na svoji poti okrog sonca več kot 2,413.950 kilometrov. Luna vpliva s privlačnostjo na kopno, zrak in na morja na zemlji. Zaradi nje se oceani dvignejo za tri metre, celine za 15 centimetrov, plast ozračja pa se odmakne od zemlje za nekaj kilometrov. Prometna sredstva na kolesih so gradili že tisoč let pred izumom ceste. Cenijo, da je med epidemijo kuge v 14. stoletju po svetu umrlo 75 milijonov ljudi. V Evropi vsak četrti prebivalec. Med hudim neurjem je leta 1968 v Lapelu (Francija) strela zadela čredo ovac in pobila vse črne, medtem ko so bele ostale nepoškodovane. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV ENOLETNA DEJAVNOST Zadnji ponedeljek v januarju smo člani kluba zdravljenih alkoholikov Peko pregledali naše dosedanje enoletno de- lo. To je bila prva letna skupščina, kjer smo pregledali plan, ki smo si ga zastavili na ustanovni skupščini in njegovo realizacijo ter finančno poslovanje, katero je bilo v skladu s pravili. Program lanskoletnega dela ni bil postavljen preveč široko, ampak je bil prilagojen več ali manj pionirskemu delu — začetniškemu. Zaradi tega smo se omejili na ožjo problematiko kluba. Le-ta je zajemala: medsebojno spoznavanje članov in povezovanje našega kluba s klubi ki so vključeni v zvezi kluba zdravljenih alkoholikov Gorenjske. Lahko rečemo, da so nam načrti, ki smo si jih zastavili v celoti uspeli. Pri tem pa moramo povedati, da je bil to plod celoletnega dela kluba in terapevtskega tima, ki so težavam, ki so nastale tekom leta, uspešno kljubovali. Delo našega kluba v preteklem letu je bilo z odobravanjem sprejeto od vseh vabljenih gostov, kar je znak, da smo z delom našega kluba krenili po pravi poti. Vendar se nam je po skupščini vseeno porajalo več vprašanj in kdo naj podpira dejavnost našega kluba; komu ne sme biti vseeno, ka je z zdravljenimi alkoholiki ko pridejo iz bolnice; kdo je dolžan sodelovati v boju proti alkoholizmu. Mislili smo, da nam bo udeležba občinskih strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij dala odgovor na ta vprašanja. A na skupščini ni bilo predstavnikov občinske zdravstvene službe, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference SZDL. Prav tako so bili tudi naši vodilni delavci slabo zastopani, da o predstavnikih samoupravnih organov ne govorimo. Škoda. Menili smo, (ta so prav te strukture najbolj zainteresirane za uspešno delo našega kluba. A kot kaže, smo se zmotili. (PISALI SO NAM \________ Iz Zagreba se nam je s pozdravi oglasil Lado Zara-bec. Za kartico se mu lepo zahvaljujemo in želimo da bi mu hitro minili dnevi v vojaški suknji. Lad0 Zarabec V. P. 3678/3 B 41127 ZAGREB NAGRADNA KRIŽANKA PEKO- 1903~ 1963 POKVEKA, SPAČEK SIVKASTA STKUPEUA] PRVIMA FEAŠKI 1KR4L3 IZ HOMERJEVEGA EPA .ODISEJA' IZRAELCEV VOJAŠKO POLJSKO 5TRAUl5CE KRAJEVUA 3AP0U5XI 5KUPUOST ^R0BUMlj MLASKAŠ ORGAU ZA VOH 05ÜKA IIMAAIEK SAUDRA GLEDALIŠKA IGRA ČLOVEK. RITIRA 5TARO LJUDSTVO V MEHIKI IME PEVCA DERMOTE RIM5.V/ . OGU313CA KARDELJ EDVARD DOMAČE liti. IME PEKO -80 LETI ZAJEDALEC V KOŽI »«n KAMUIT KRAŠKI SVET VOLKULJA IZ .MIGE m" Ul IME IGRALCA RAUERJA POKRIVALO ZAKAHIOU OBRTUA IZAPRUGA TUJE MO? «KAREÜ KOLkllCA. BARAKA VRSTA METLA fiL.ME5TQ FRAKCIJE I JEZERO V MM 5TAREJ?I MADZ.VELE-MOJSTER (LASILO) CA5TUI KASLOV TURSKIH SULIAUOV REKAMEP 5Z IU IRAUOM AM.TILM5. KOMIK BUSTER) IZVIR IU SAVE PRI BOHI UJE) 5IBAUJE PO PODPLATIH IVAkJKA A K SOVJ. PISEC Nikolaj) POVRSIUA AREAL OZEK KOUEC POLOTOKA POKRAJIUIW SEV.GRCIJI MIG. REKA V STRATFORDU PREDUJMI KAPLA-ČILA ILOVICA KAŠE SMUČARKE TAVČAR IVAM P05EBI4EZ DOLGO-' LASEC ROŠU L J PROUIUCA V SEV.SPAUIJI VEZUIK 5AM0, ZGOLJ KRALJ ELVIRA SUROVIMA ZA IZDELAVO BARV BELlCUlK, ČLOVEK Z AIBIUIZMOM KOklJSKA ODEJA VRSTA DEBELEGA K05TAUJA VRSTA 5TEKLA ZA50UCUA OČALA Za zadnjo križanko smo dobili 58 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka iz splošnega sektorja MAGDA MENEGALI-JA. Razdelila pa jih je takole: 80 din - GROS JANKO - 500 60 din — SLAPAR HINKO — 529 40 din — SLUGA MARIJA — 524 20 din — GRGURAŠ ROMAN - 522 20 din - MASTIKOSA PETER Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja najkasneje do 2. aprila 1983. ZAHVALE Ob smrti najine drage mame ANE BLAŽIČ roj. Valjavec se zahvaljujeva vsem, ki ste sočustvovali z nama, vsem, ki ste se še zadnjikrat poslovili od drage mame, delovni organizaciji Peko za pismeno sožalje, finančnemu sektorju in oddelku 512/1 pa za podarjeno cvetje. Vsem iskrena hvala. Tončka Blažič in Ančka Benedik Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene GRETI ŠARABON se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali, jo imeli radi. Hvala delovni organizaciji Peko in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: hčerka Marjetka z družino, bratje in sestre Ob smrti dragega očeta PAVLA ŽAKLJA se sodelavcem in sodelavkam iz tozda Poliuretan zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. sin Dare Ob izgubi dragega očeta FRANCA RAKOVCA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 523 za izrečena sožalja in denarno pomoč enako tudi delovni organizaciji Peko za izročeno sožalje, ter obratni ambulanti za podarjeno cvetje in izrečena sožalja žalujoči hčerki Magda Pagon in Vida Raztresen Ob smrti dragega očeta JANEZA JEZERŠKA se sodelavkam in sodelavcem v oddelku 510 lepo zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Hčerka Milka Podlipnik Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 523 iskreno zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov. r n LITERARNI KOTIČEK DOMOVINA Ko sem bil majhen, je bila moja domovina še mlada. Bila je lepa kot gospodična, ki gre na prvi ljubezenski sestanek. Mama mi je govorila, da domovina ni samo lepa, ampak je tudi dobrega srca, ker najde za vsakega otroka toplo besedo. Rekla je še, da takrat, ko mi bo najbolj hudo, naj pogledam v njeno milo obličje in žalost bo v hipu izginila. Zdaj, ko sem starejši, domovina ni več tako mlada in mama je imela le delno prav. Moja domovina še vedno skrbi za svoje otroke in za vsakogar ima pripravljeno lepo besedo. Obraza, pa že dolgo ne kaže več, ker ga skriva v dlani. Ne vem, ali jo je sram gub na čelu in povešenih vek, ali pa, kar je bolj verjetno, že nekaj časa po malem joče. Vo PROLETARSKA Proletarci vstajajo tako zgodaj, da skoraj nima smisla, da bi šli spat. Doma imajo učesa navita na pet in na stenah pajke iz kovanega železa. Ob nedeljah polivajo na bele prte vino in po zobeh premlevajo otroštvo. Proti večeru tolčejo ob mizo in vpijejo; »Prmejkrvavdušentepengajžlankrižankronanduš da ne.« V ponedeljek odrastejo, da vidijo kje so, in če kje kaj visi v zraku. Maršalu Pilsutskemu je Antun Augustinčič skoval dolgo bronasto sabljo. Vo \_________________________________________/ r 'N PRIŠLI ODŠLI v_________________________________________J VTOVARNO Godnov Franc, Perko Romana, Štucin Robert, Dolinšek Miljana, Besednjak Andreja, Plajbes Peter, Peternel Andrej, Kopač Robert, Pintarič Tomaž, Jurjevčič Cvetka, Ahačič Izidor. V TOZD BUDUĆNOST Curila Miroslav, Žunko Ivica, Krušeč Zdravko, Novačič Josip, Ozimec Andreja, Jadanič Jadranka, Namesnjik Katarina, Križanič Ljubica, Piškrec Branka, Safarek Stjepan. V MREŽO Pirot Denkovič Nenad IZ TOVARNE IZ TOZD BUDUĆNOST Petrič Stjepan, Djurin Djudja, Puklavec Marijana, Kla-dič Dražen IZ MREŽE Beltinci Kranj I Ludbreg I Split III Skopje I Bersak Marjeta Gartnar Jana Funtek Ljiljana Bašič Vesna Ginovska Marika Zemlja naredi v enem dnevu na svoji poti okrog sonca več kot 2,413.950 kilometrov. Luna vpliva s privlačnostjo na kopno, zrak in na morja na zemlji. Zaradi nje se oceani dvignejo za tri metre, celine za 15 centimetrov, plast ozračja pa se odmakne od zemlje za nekaj kilometrov. Prometna sredstva na kolesih so gradili že tisoč let pred izumom ceste. Cenijo, da je med epidemijo kuge v 14. stoletju po svetu umrlo 75 milijonov ljudi. V Evropi vsak četrti prebivalec. Med hudim neurjem je leta 1968 v Lapelu (Francija) strela zadela čredo ovac in pobila vse črne, medtem ko so bele ostale nepoškodovane. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV ENOLETNA DEJAVNOST Zadnji ponedeljek v januarju smo člani kluba zdravljenih alkoholikov Peko pregledali naše dosedanje enoletno delo. To je bila prva letna skupščina, kjer smo pregledali plan, ki smo si ga zastavili na ustanovni skupščini in njegovo realizacijo ter finančno poslovanje, katero je bilo v skladu s pravili. Program lanskoletnega dela ni bil postavljen preveč široko, ampak je bil prilagojen več ali manj pionirskemu delu — začetniškemu. Zaradi tega smo se omejili na ožjo problematiko kluba. Le-ta je zajemala: medsebojno spoznavanje članov in povezovanje našega kluba s klubi ki so vključeni v zvezi kluba zdravljenih alkoholikov Gorenjske. Lahko rečemo, da so nam načrti, ki smo si jih zastavili v celoti uspeli. Pri tem pa moramo povedati, da je bil to plod celoletnega dela kluba in terapevtskega tima, ki so težavam, ki so nastale tekom leta, uspešno kljubovali. Delo našega kluba v preteklem letu je bilo z odobravanjem sprejeto od vseh vabljenih gostov, kar je znak, da smo z delom našega kluba krenili po pravi poti. Vendar se nam je po skupščini vseeno porajalo več vprašanj in kdo naj podpira dejavnost našega kluba; komu ne sme biti vseeno, ka je z zdravljenimi alkoholiki ko pridejo iz bolnice; kdo je dolžan sodelovati v boju proti alkoholizmu. Mislili smo, da nam bo udeležba občinskih strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij dala odgovor na ta vprašanja. A na skupščini ni bilo predstavnikov občinske zdravstvene službe, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference SZDL. Prav tako so bili tudi naši vodilni delavci slabo zastopani, da o predstavnikih samoupravnih organov ne govorimo. Škoda. Menili smo, da so prav te strukture najbolj zainteresirane za uspešno delo našega kluba. A kot kaže, smo se zmotili. ( PISALI SO NAM Iz Zagreba se nam je s pozdravi oglasil Lado Zara-bec. Za kartico se mu lepo zahvaljujemo in želimo da bi mu hitro minili dnevi v vojaški suknji. Lad0 Zarabec V. P. 3678/3 B 41127 ZAGREB VTISI IZ MODNIH REVIJ čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno. Zagrebški sejem »KOŽA I OBUĆA« se je končal. S tem je za nami tudi prvi poskus organizacije lastnih modnih revij na sejmih. Z eno besedo lahko rečemo, da smo na modnih revijah v Zagrebu uspešno prezentirali svoje izdelke. Vsak dan so bile tri modne revije, ki so bile zelo dobro obiskane. Vsako revijo si je ogledalo ca. 300 obiskovalcev, t. j. okoli 900 obiskovalcev dnevno. Ko smo odhajali v Zagreb, smo le upali, da bo zagrebško občinstvo navdušeno nad baletno skupino, ki bo prikazovala naše modele; natrpanost ljudi okrog odra, kjer so se odvijale modne revije in aplavz, pa sta nam potrdila naše upe pred odhodom. Nekateri iz PEKA ste si revijo ogledali in jo sami lahko ocenite, vsem drugim, ki si jo niste, pa še predstavimo dekleta, ki so nastopala: Alenka Dolenc — koreografinja, plesalka, celotno revijo pa je tudi povezovala kot napovedovalka in plesalke Daša Tomazin, Bojana Kališnik, Meglič Jolanda in Meglič Irma iz Tržiča, Miran Kodrič iz Ljubljane. Za piko na i pa je poskrbela simpatična pevka Romana Ogrin, ki je s svojo točko pripomogla, da je celotna modna revija še bolj izstopala iz okvirov klasičnih modnih revij. Kazalo bi, da se tak način prikazovanja modelov še nadaljuje, saj se na ta način obiskovalcem sejma še bolj vtisne v spomin ime naše delovne organizacije. Tatjana Gosar Z modne revije. Razstavni prostor Peko. Revijo je poživila Romana Ogrin.