KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23. letnik Ljubljana 1975 3. zvezek PARTIZANSKA BOLNIŠNICA JESEN LOJZE PENIČ Ob 30-letnici osvoboditve je mariboerska univerza prevzela patronat nad bolnišnico Jesen, Iki je edina obnovljena partizanska bolnišnica na vzhodnem Pohorju. Letos je bilo urejeno okolje ter bila pripravljena maj- hna razstava v baraki za ranjence. Najbolj prizadevni zbirajo še zadnje predmete iz bolnišnice, da bi z njimi dopolnili razstavo. Ob vseh teh delih se je izkazalo, da ljudje le malo vedo o partizanskem zdravstvu na Pohorju, ki je povezano z imeni zdravni- kov dr. Ivana Kopača-Pavčka in dr. Hermana Sldkana-Zmaga. Dr. Pavček je vodil parti- zanske bolnišnice na zahodnem Pohorju, ki so jih ob koncu vojne označevali s skupniin imenom sektor P 1, dr. Zmago pa bolnišnice na vzhodnem Pohorju — sektor P 2. Slo- kanove bolnišnice Tihi dol, Leto, Zaklon, Zi- ma, Pomlad, sprejemna bolnišnica Košuta ter terenska apoteika Granit in eikonomat Košuta so bili med Jurgovim in Lovrencem oziroma Ribnico na Pohorju. Bolnišnico Jesen so pa na ukaz štaba IV. operativne cone zgradili bolj proti vzhodu blizu Smartnega. i Gradbena ekipa je pričela graditi bol- nišnico v drugi polovici oktobra najprej v Grilovi frati pod Velikim vrhom. To grad- bišče je kmalu opustila, ker so okoliški kme- tje že ob začetku gradnje zvedeli, da gre za gradnjo partizanske bolnišnice. Ekipa je pois- kala nov prostor v Atemsovem gozdu v smre- kovem mlaju na pobočju nad potokom kakih 400 m severovzhodno od kmetije Lepe (Pla- nina pod Šumikom 1). Ker so jo začeli graditi v jeseni, je dobila ime Jesen.' Ko je prišla ekipa na gradbišče, je morala najprej dobiti gradbeno orodje. Pri okoliških kmetih je do- bila ikrampe, lopate, motike, žage, sekire, ži- co ipd. Najprej je izkopala useke v strmo pobočje in tako naredila majhne terase. Na njih je ekipa do začetka novembra že posta- vila ogrodje za barake. Pri gradnji barak so tramove vezali s trtami. Izjemoma so jih zbi- jali z lesenimi klini. Zebljev niso uporabljali, ker bi z zabijanjem lahko izdali gradbišče. Okrogli les je ekipa požagala skoraj pol ure daleč v smeri proti Kurji vasi in ga znosila na gradbišče. 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Bilizu bolnišnice graditelji niso smeli se- kati, da ne bi spremenili okolja bodoče bol- nišnice ter da ne bi s sekanjem 'in žaganjem ponovno izdali gradbišča. Deske! je elc\pa vzela na Smogavčevi (Skrinjarjevi) ter Gri- lovi žagi. Vozil jih je kmet Franc Mušič, gospodar na kmetiji Lepe. Za bolnišnico sta vedela le Franc Mušič in njegova žena Olga, ki sta bila glavna obveščevalca. Obveščanje je bilo potrebno že v normalnih okoliščinah. Tokrat je bilo še boli potrebno, ker je zače- tek gradnje oktobra 1944 sovpadel z začet- kom nemških hajk, ki so zlomile osvobojeno ozemlje na Pohorju. Mušičeva sta se dome- nila z graditelji, da jih bosta opozarjala na nevarnost z napajanjem živine. Ce sta pri napajanju kričala na živino ali pokala z bičem, je bilo varno. Ce pa sta napajala tiho, je bilo znamenje za nevarnost in ekipa je prenehala delati. Zavladala je stroga tišina. Ko so spre- jeli Franca Mušiča med osebje bolnišnice, je vse obveščevalno delo opravljala njegova žena. Poleg tega je Olga Mušič pekla kruh za bolnišnico, v času hajk, ko v bolnišnici niso smeli kuriti, pa tudi kuhala hrano. Leta 1944 je že v začetku novembra zapadel sneg. Treba je bilo zakrivati sledove, ki jih je puščala ekipa v snegu. V takšnem primeru je navadno Mušičeva zapregla vola in po partizanskih stopinjah zapeljala hlod, iki je zabrisal sledove do potoka. Naprej jih je , morala zakriti ekipa sama. S snegom je na- stopil tudi mraz, ki je članom ekipe močno poslabšal delovne pogoje in še zlasti bivanje pod šotorom iz padala. Spali so na smreko- vih vejah pogrnjenih s šotorskim krilom. Kljub izredno hudim pogojem (nepresta- ne nemške hajke in sneg) je ekipa do konca decembra 1944 zgradila blizu kmetije Lepe majhno naselje za bolnišnico Jesen. Pripra- vila je barako za ranjence z manjšim pro- storom, ambulanto, barako za kuhinjo in raz- kuževalnico, barako za osebje, zemljanko za živila in zemljanko za evakuacijo ranjencev. Največja je bila baraka za ranjence, ki je bila dolga nad 8 m in široka okoH 3 m. Od tega je zavzemala ambulanta kakih 6 m"-. Ba- raka je bila visoka 2 m. Imela je izhod na obeh straneh. Skozi štiri okna je vanjo priš- lo precej svetlobe. Vrata in okna je ekipa prinesla iz prazne Atemsove lovske koče v Kurji vasi. Za težje ranjence je pripeljal in- tendančni vod postelje s posteljnino iz neke lovske koče blizu Sumika. Za lažje ranjence je ekipa pripravila pograde nad posteljami. V sobi je bila peč, miza s stoli in polica s knjigamL V ambulanti je bila operacijska miza, ki so jo partizani izdelali sami, potem pa še police za instrumente in zdravila. Ku- hinja je bila dolga 4,30 m, široka pa 3,20 m. Opremljena je bila z mizo, s stoli, s polico za posodo in z zidanim štedilnikom, ki so ga tudi odnesli iz Atemsove lovske koče in ga zazidali v bolnišnici. V bližini kuhinje so pois- kali izvirek vode. Zraven nje je bila razku- ževalnica, ki je bila dolga 3,15 m in široka 2,40 m. Služila je za razkuževanje oblek, za kuhanje perila, za kopanje ranjencev in oseb- ja in za sušenje drv. Kuhinja je imela dve okni, razkuževalnica pa eno. Baraka za oseb- je bolnišnice je bila dolga 4 in široka 3,15 m. Imela je dve okni. V niej so bili pogradi v nadstropje. Vse barake so imele zadnje ste- ne vdelane v zemljo. Blizu barak je bila majhna zemljanka za hrano. Ob bolnišnici i;ta bili še dve stranišči ter jama za odpadke. Na mestu, kjer je skozi smrekov mlaj posi- jalo sonce, je ekipa iz hlodja pripravila za- silna ležišča za sončenje. Kalkih 200 m od bolnišnice je bila zemljanka za evakuacijo ranjencev. Imela je dvojne pograde, nad njimi^ pa je bila polica za suho hrano in sa- nitetni material. Za odtok vode, ki bi se na- birala v zemljanki ob velikih nalivih, so gra- ditelji zgradili kanal. Zemljanka je bila sko- pana okoM 4 m globoko v zemljo in prekrita z debelo plastjo zemlje, v katero so graditelji posadili smreke. Nad barakami so postavljali stražo. Barake same so znotraj oblepili s papirjem in platnom, od zunaj pa obložili s praprotjo, kar je služilo za markiranje pa tudi za toploto. Za notranje olepšave je po- skrbela bolničarka Angelca Gril. Spomladi leta 1945 je bolniško sobo krasila tudi zastava, ki so jo naredila dekleta z okoliških kmetij. Po navodilih referenta za bolnišnice pri štabu IV. operativne cone z dne H. avgusta 1P44 je gradbena ekipa po končani gradnji postala osebje bolnišnice. S to odredbo je referent za bolnišnice dosegel, da so bile gradbene ekipe pri gradnji bolj previdne, saj so gradile bolnišnice tudi zase. KonspiraCija se je s tem povečala. Tudi gradbena ekipa bolnišnice Jesen se je preosnovala v osebje te bolnišnice. Ze v času gradnje so imeli graditelji posebne funkcije. Bolnišnico Jesen so gradiU: Jože Kalan — upravnik, Ivan Strehar-Zupan — sekretar, France Kune — vodja gradnje, Jože Zibert — vojni refe- rent, Franc Urnaut — dezinfektor, Jože Hra- stnik — kamufler, Oton Albreht — kinir, Anton Somrek-EHišan in Anton Smogavec ■— intendanta, Marija Podstenšelk — kuharica. Januarja 1945 je bilo zamenjanih nekaj članov osebja v bolnišnici. Upravnika Jo- žeta Kalana je zamenjal Božo Jamovič- Miha, ki je bil prej vodil centralni ekono- mat Košuta. Odšla je tudi kuharica Marija KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 135 : Podstenšek. Zamenjal jo je Ivan Kranjc. Ekipo so okrepili še domačini Jože Smogavec, Jože Kresnik in Franc Mušič. Po prihodu prvih ranjencev v bolnišnico sta prišli tudi bolničarki Angelca Gril in Julij ana Kovač. Med osebje je treba prišteti tudi zdravnika dr. Hermana Slokana-Zmaga, ki je po potre- bi prihajal v bolnišnico Jesen, čeprav so ga pri tem večkrat ovirale sovražne hajke. Pot v bolnišnico Jesen je bila že brez hajk zelo naporna. Po globokem snegu je moral pre- hoditi šest ur, da je prišel od drugih bolni- šnic sektorja P 2 do bolnišnice Jesen.^ Po izjavah bolniške ekipe so prišli prvi ranjenci v bolnišnico konec decembra 1944, medtem ko partizansiki dokumenti omenjajo prve ranjence šele 6. januarja 1945. To so bili borci Šercerjeve brigade,^ ki je blizu Križ- nega vrha napadla vlak ter imela pri tem ranjene in mrtve. Ko je ekipa nosila ranjence v bolnišnico, se je strogo držala navodil konspiracfije. Sercerjeva brigada je prinesla ranjence do javke pri Smogavčevih, po do- mače Skrinjarjevih. Tam so ranjence pre- vzele ekipe bolnišnice, jim zavezale oči> in jih nesle uro daleč v bolnišnico. (Pozimi so po debelem snegu za to pot porabili se- veda mnogo več časa.) Za nameček so morale ekipe prehoditi zadnji del poti od kmetije Lepe do bolnišnice po potoku, da niso za seboj puščale sledov. S hojo po potoku so preprečile sovražniku zasledovanje s policij- skimi psi. Prenos ranjencev v bolnišnico je bil zelo naporen. Ekipe so morale premago- vati velike napore še zlasti takrat, ko je bilo več ranjencev in so morale z njimi na rame- nih večkrat prehoditi to pot. Veliko previd- nost je zahtevalo tudi odpuščanje ranjencev iz bolnišnice. V bolnišnici so ranjencem za- vezali oči, jih vodili v krogu, jiih med potom večkrat zavrteli, da so izgubili orientacijo, nato so jih navadno po daljši poti zapeljali na kurirsko javko, kjer so jim odvezali oči. Kurirji so jih odpeljali v vojaške enote. Ka- dar so vodili odpuščene ranjence iz bolniš- nice, so se izogibali hiš. Ranjenci niso smeli vedeti, kje je bolnišnica, ker bi jo lahko iz- dalii, če bi bili ujeti. Zato niso smeli vedeti za imena kmetij blizu bolnišnice. Da se je lahko osebje bolnišnice med seboj sporazu- mevalo in govorilo tudi o okolišikih kmetijah, so te poimenovali s partizanskimi imeni;. Najbližji kmet Mušič je dobil ime Lesjak, javka bolnišnice pri kmetu Smogavou, po domače Skrinjarju, je dobila ime Dragonar (Smogavec je služil vojsko pri konjenici in je imel na steni sliko iz tega časa). Maksa Turner ja, p. d. Smolarja so prekrstili v Jaz- beca, Božidarja Smogavca s Planine v Pe- telina, Stegneta v Zajca. Domačija Pepce Korošec, p. d. Grilove Pepce, je dobila ime Volk. Kljub previdnosti je bila bolnišnica več- krat v veliki nevarnosti. Kmalu po spreje- mu prvih ranjencev v bolnišnico so Nemci januarja 1945 ujeli apotekarskeg^ kuriirja Franja Skočirja. Peljali so ga na javko h kmetu Skrinjarju in ga začeli zasliševati. Vprašali so kmeta in njegovo družino, če poznajo ujetnika. Kljub temu, da so ga že večkrat videli, so celo otroci odgovorili, da ga ne poznajo. Nemci so zahtevali, naj jim pokaže bolnišnico. Ker je imel pri) sebi pre- pustnico iz Šercerjeve brigade, se je izgovar- jal, da je iz te brigade. Odpeljali so ga v zapor. Bolnišnica je bila v strogi priprav- ljenosti. Drugič je bila bolnišnica v nevar- nosti v tako imenovani ukrajinski hajki/ spo- mladi leta 1945. Tedaj so prišli Ukrajinci prav pod bolnišnico ob potoku, po katerem so ekipe nosile ranjence. Tam so se ustavili ter si ogledovali zemljevid. Osebje bolnišnice je bilo na položajih pripravljeno na brez- upen boj. Opazovalo je Ukrajince in z ne- strpnostjo pričakovalo njihovo odločitev. Ra- njenci niso vedeli za nevarnost, a so jo Partizanska bolnišnica Jesen 136 ^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 slutili. Medtem jim je bolničarka brala knjigo. Eno samo nepremišljeno dejanje bi izdalo bolnišnico. Po krajšem postanku so Ukrajinci nadaljevali pot ob potoku. V času te hajke v bolnišnici več dni niso kurili. Življenje v bolnišnici je bilo svojevrstno. Dan so zamenjali z nočjo. — Dneve so prese- deli ali prespali zavti v odeje v mrzlih baralkah, kjer podnevi niso smeli kuriti. Po- dnevi so kurilii le, če je bilo treba operirati kakega ranjenca. Tedaj so na koncu dimnih cevi mahali z vejami, da so razgnali dim, ki se je kadil iz zemlje. Dimne cevi so bile speljane pod zemljo, da se je čim več dima izgubilo v njej. Zvečer so pa barake zaživele. Zakurili so peči, prižgali petrolejke, karbi- de vke, sveče ali treske, če je vsega drugega zmanjkalo. Vsak večer so seveda pregledali zatemnitev oken, da ne bi svetloba izdala barak. Imeli so politične ure, igrali šah in brali knjige. Kadar je bil v postojanM dr. Slokan, je imel poučna predavanja. Življenje v postojanki je trajalo le krajši čas, ker je bilo treba zaradi štednje kmalu ugasiti luči. Medtem so v kuhiniji pripravljali večerjo (kuhali so le ponočii). Za kurjenje so uporabljali olupljena suha drva, da se je čim manj kadilo. Ko so skuhali večerjo, so do svita skuhali še zajtrk in pripravili že kosilo (mrzlo). Kuhali so največ mesa, krom- pirja in fižola. Težji ranjenci so imeli vedno kaj za priboljšdk (kavo, sladkor, med in dru- go). Delovna ekipa bolnišnice je zvečer od- hajala po ranjence, zdravila in hrano. Člani ekipe so morali pohiteti, da so se še v temi vrnili in da so do jutra zabrisali sledove. Pozimi so sledove zabrisali s snegom, ki so ga z rešetom sejali na gaz, spomladi pa so na pot natrosili iglic. Vsak član bolnišnice je moral zabrisati sled za seboj. V bolnišnici je bil še fcamufler, ki je odgovarjal za mas- kiranje poti. V ta namen je imel vedno ig- lice na zalogi. Spomladi leta 1945, ko ni bilo več tako mrzlo, se je način življenja spre- menil. Tedaj so delali tudi podnevi. Čeprav v zadnjem mesecu vojne ni bilo več hajk, v bolnišnici niso pozabili na previdnost. Bolnišnica Jesen je bila zgrajena na videz na zelo izpostavljenem mestu. Pokazalo pa se je, da je bilo mesto dobro izbrano. Na takšnem kraju je okupator ni pričakoval. Dobra lokacija je osebju olajšala obvešče- valno službo prdk kmetije Lepe. Pristop v bolnišnico je bil možen tudi pozimi. Par- tizani so prišli po shojeni poti do kmetiie Lepe in šo morali na sledove paäti le zadnji del poti. Druge boliiišnice so bile pOtzimi skoraj nedostopne zaradi snega in še zlasti zaradi sledov, ki so jih puščali v snegu.* Glavno delo bolnišnice je bilo zdravljenje ranjencev. To delo so uspešno opravljali, če- prav bonišnica ni bila najbolje opremljena. V njej sta umrla dva ranjenca: borec Šer- cerjeve brigade Avgust Zobec iz Sv. Mohorja pri Rogaški Slatini, in Intendant bolnišnice Jesen Anton Somrek-Dušan iz Brezja pri Op- lotnici. Avgust Zobec je bil ranjen skozi pljuča 5. januarja 1945 ob napadu na vlalk pri Križ- nem vrhu. Zdravil ga je najprej dr. Slokan, dokler ni odšel v druge bolnišnice. Nato ga je pregledal še dr. Dušan Seber, ki je pri- šel za krajši čas v bolnišnico Jesen. Ranjencu pa ni bilo pomoči. Umrl je 25. januarja 1945. Začasno so ga pokopali blizu bolnišnice kar v snegu. Ko ni bilo več tako nevaimo in ko so vremenske razmere dopuščale, so ga po- kopali v zemljo. V grob so položili tudi ste- klenico s podatki o umrlem. Ekonom Anton Somrek-Dušan je bil ranjen 1. marca 1945 v Tinju, ko je šla ekipa bolnišnice tja po hrano. V Tinje so šli v skupinah v časovnih razmikih. Skupina Antona Somreka je pri šoli naletela na nemško mitralješko zasedo, ki je partizane napadla iz neposredne bližine. Somrdk je bil ranjen v nogo. Tonček Smoga- vec ga je odnesel v gozd, mu dal prvo po- m.oč ter ga skril V grmovju. V bolnišnico ga ni mogel nesti, ker so pričeli Nemci zasledo- vati partizane. Ekipa je prinesla hudo ra- njenega Somreka v bolnišnico šele 3. marca 1945. Kurir je šel po dr. Slokana, ki pa za- radi hajke ni mogel takoj priti v bolnišnico Jesen. Ko je prišel, je ranjencu odrezal nogo nad kolenom. Ker bolnišnica za amputacijo ni imela primernega orodja, je dr. Slokan upo- rabil kar Lepeievo žago. Zdravniški poiseg je bil prepozen. Somrek je umrl zaradi zastru- pitve 13. marca 1945. Pofcopalii so ga zraven Avgusta Zobca. Po vojni so svojci prekopali posmrtne ostarike obeh umrlih.' Iz seznama pacientov sektorja P 2 je raz- vidno, da se je v bolnišnici Jesen zdravilo 25 ranjencev. Za te borce so ohranjeni tem- peraturni listi. Po izjavah članov bolniške ekipe pa naj bi se v bolnišnici zdravilo več ranjencev. 17 ranjencev je bilo iz Šercerjeve brigade, ki je v začetku leta 1945 večkrat minirala železniško progo med Pragerskim in Poljčanami in napadala vlake. Pri tem je imela veliko ranjenih. V bolnišnici Jesen so se po seznamu pacientov zdravili naslednji borci: Alojz Klančnilk, Martin Kores, Mirko Podpečan, Vinko Rebevšek, Avgust Zobec, Anton Hojšek, Stanko Kos, Jože Polanec, Jakob Kolbašnej, Ivan Cesarko, Ivan Drvo- delič, Alojz Graoner, Pavel Kozmek, Sil- vester Podbršček, Stanko Stajnko, Anton So- mrek-Dušan, Vladimir Iršič, Alojz Pušnik, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 137 : Ernest Hag, Mirko Pravdič, Roman Sprenger, Alojz Vahter, Anton Stoj an, Maks Pogačar in Olga Nikolenko. Ranjenci so razvrščeni po datumih prihodov v bolnišnico.* Nevarnost za bolnišnico še tudi prve dni po osvoboditvi ni minila. Cez Pohorje so se umikale posamezne ustaške skupine, ki bi bile ranjencem nevarne. Ena takšnih skupin je izpraznila zemljanko gospodarske komisije na Tinju. Bolnišnica je še to zadnjo nevar- nost srečno prestala. Osvoboditev so tudi ra- njenci lepo proslavili. Dekleta iz okoliških kmetij so jim prinesla pečene kokoši, potice in druge priboljške. Nič niso obžalovali, da so še nekaj dni po osvoboditvi ostali v bara- kah bolnišnice Jesen. Čakali so, da so se razmere v dolini nekoliko uredile in da so pripravili dovolj prostora za vse ranjence v mariborski bolnišnici. 18. maja je bil izdan ukaz upravniku bol- nišnice Božu Jarnoviču-Mihi, da mora takoj predati vse posle komisarju bolnišnice Ivanu Streharju in oditi na novo službeno dolžnost v Maribor. Tedaj je zapu.stil Pohorje tudi vodja sektorja P 2 dr. Slokan ter se peljal skozi Oplotnico in Slovensko Bistrico v Ma- ribor, kjer je organiziral saniteto. Konec maja 1945 so bolnišnico Jesen zapustili tudi ra- njenci. Premeščeni so bili v mariborsko vo- jaško bolnišnico na Gosposvetski cesti. Objekti bolnišnice so ostali po osvoboditvi nepoškodovani do leta 1949, ko se je pod težo snega porušila streha barake za ranjence. Leta 1950 je bila ta baraka prvič obnovlje- na. Vsi objekti bolnišnice pa so počasi propa- dali. Zrušili sta se zemljanki, podirale so se barake. Leta 1961 so bile barake v celoti obnovljene. Zaradi trajnosti obnove so barake postavili na betonske temelje, ki jih seveda med vojno ni bilo. Tudi streha med vojno ni bila pokrita s pločevino. Okna na barakah so bila večja, kot so sedanja. Zemljanki nista obnovljeni. Operacijska miza bolnišnice Jesen je v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. V obnovljeni bolnišnici je kopija operacijske mize, ki je bila narejena po vojni. Obisko- valce obnovljene bolnišnice je treba še opo- zoriti, da se je od leta 1944 močno spremenilo okolje. Smreke so zrasle in ne zakrivajo več barak.^ OPOMBE 1. Dopis sanitetnega odseka IV. operativne cone dr. Pavčku z dne 25. 9. 1944; v arhivu In- štituta za zgodovino delavskega gibanja (dalje navajam: IZDG); maturitetni nalogi Albine Kra- mar in Angelce Zaletel: Partizanske bolnišnice na Pohorju, v arhivu Muzeja narodne osvobo- ditve v Mariboru (navajam: MNOM); Ivan Stre- har, Opis partizanske bolnice na Pohorju; Glas- nik (Slovenska Bistrica) 22. 7. 1961. — 2. Seznam osebja sektorja P 2, v arhivu MNOM; izjave Ivana Streharja, Angelce in Boža Jarnovič, Franca Mušiča in Franja Skočirja ter načrt za obnovo partizanske bolnišnice Jesen, v arhivu MNOM; Stane Terčak, Bolnica P 2 Jesen. Iz naše krvi, Celje 1955, str. 12; dr. Metod Mikuž, Oris partizanske sanitete na Slovenskem, Ljub- ljana 1967, str. 309; Milan Zevart, Po sledovih NOV v mariborskem okraju, Maribor 1962, str. 215. — 3. Na seznamu ranjenih sektorja P 2 pi- še, da so ti ranjenci bili borci Tomšičeve bri- gade. Na bolniških listih bolnišnice Jesen, ki so v muzeju revolucije v Celju pa je pravilno zapisano, da gre za borce Sercerjeve brigade. To potrjujejo tudi ustni viri. — 4. Dr. Slokan, Ne- kaj spominov iz kronike vojnopartizanskih bol- nic sektorja P 2 na Pohorju in Kronika posto- jank sektorja P 2 na Pohorju, v arhivu IZDG, fasc. 417. — 5. Seznam pacientov sektorja P 2 in seznam osebja sektorja P2 v arhivu MNOM; Stane Terčak, zapiski bolničarke Angelce; Iz na- še krvi. Celje 1955, str. 14—16. Bolničarka An- gelca Gril (sedaj Jarnovič) opisuje v zapiskih življenje v bolnišnici Jesen približno od 10. ja- nuarja 1945 do smrti ranjenca Avgusta Zobca 25. januarja 1945 oziroma do nemške hajke v tem času. Odlomek iz zapiskov je objavljen tudi v Zborniku Slovenke v NOV II — 2, Ljubljana 1970, str. 966 pod naslovom Iz dnevnika bolni- čarke v partizanski bolnišnici Jesen. V Zborniku pomotoma piše, da je dnevnik pisala Angelca Zaletel. — 6. Seznam pacientov sektorja P 2 v ar- hivu MNOM. — 7. Dopis vodje sektorja P 2 upravniku bolnišnice Jesen z dne 18. 5. 1945 in delovodnik gospodarske komisije v Tinju, oboje v arhivu MNOM.