m ~7^AND s-VUA&Ce..* NO. 161 lUfctW . l$KA OVIIVA a m.m€RSCAN SN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAG6 ONLY Reiving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 22, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Indija in Pakistan govorita o Bihardh Indija in Pakistan iščeta rešitev za svoje spore in za vzpostavo rednih medsebojnih odnosov. NEW DELHI, Ind. — Zastop-ki Indije in Pakistana so se v teku zadnjega leta ponovno sestali tu in v Pakistanu, da 'bi rešili sporne zadeve in vzposta-vili med obema državama redne odnose. Stvar ni lahka, kajti Pakistan Indiji nikakor ne more pozabiti, da je pomagala u-pornikom v Vzhodnem Pakistanu do odcepitve in vzpostave neodvisne države Bangladeš. Še Vedno je okoli 90,000 pakistanskih vojakov v indijskih ujetni-ških taboriščih. Pakistan zahteva njihovo vrnitev kot pogoj za priznanje neodvisnosti Bangladeš. Ta zahteva priznanje kot pogoj za izpust njetnikov, pri tem pa še zahteva, da pride okoli 200 ujetnikov Pred posebno sodišče za “vojne zločine”. V Pakistanu proti temu protestirajo in napoveduje-1° enako sojenje “vojnih zločin-cev” iz Bangladeš, ki so v Paki-stanu. Ko so se tu zopet zbrali zastopniki Indije in Pakistana, da Prekinjene razgovore nadaljuje-1°,. so se tokrat lotili vprašanja Hiharcev. To so muslimani iz mdijske države Bihar, ki so leta 1947, ko je bilo nekdanje Indijsko cesarstvo razdeljeno v Indi-1° in Pakistan,' bežali pred pre-ganjanjem iz Biharja v muslimanski vzhodni Pakistan. Ben-galcem v Vzhodnem Pakistanu so po rasi in po preteklosti tuji, zato se tudi niso priključili upo-Pi Bengalcev proti Zahodnemu akistanu. Ta je voljan sprejeli 2a začetek le 40,000 Biharcev, med tem ko bi se jih Bangladeš mebil rad vsaj 260,000. Pakistan hoče, da vprašanje marcev prouči posebna komi-slja in da ta tudi ugotovi, kdo ^d njih v Bangladešu dejansko 2eli selitev v Pakistan. Pakistan fe koji vseh teh beguncev, ki jih 1 ° treba prerediti in jim oskrbe-1 delo in stanovanja. Bangladeš rez dvoma nima sredstev, da bi Im oskrboval zadovoljivo, kot de oskrbuje Pakistan zadovolji-v° Bengalcev, ki čakajo na nje-S°vih tleh na vrnitev “domov”. Prašanja so zapletena sama e sebij važno vlogo pa igra na e'h straneh tudi užaljen ponos, .ato s° rešitve še daleč, četudi stiska na obeh straneh huda. Obrambno tajništvo °mejilo služabništvo vojakov generalom Washington, d.c. — Na-p estnik obrambnega tajnika W. vj ^dments je pred nekaj dne-lzdal odredbo, ki prepovedu-»P°raba vojakov za osebne ^jrh častnikov izven i ovega službenega posla. pr'f^r.e^ba Je bila izdana zaradi n . °®b v Kongresu, da uporab-del° ^oki častniki vojake za 111 Postrežbo v njihovih Privatnih domovih. ^rernenski prerok to&STLY CLOUDY WeIn° oblačno, milo. Naj višja ^Peratura okoli 75. Novi grobovi Stanley F. Lipnos Včeraj zjutraj je v Marymount bolnišnici umrl 60 let stari Stanley F. Lipnos s 5087 Miller Avenue, Maple Heights, rojen v Clevelandu, mož Mildred, roj. Glavic, oče Louisa, Marilyn Lenar-do, stari oče, brat Louisa, Johna, Edwarda, Alberta in Frances Stavec. Pokojnik je bil zaposlen pri Lempco Products Co. Kot strojnik in bil član ADZ št. 50, KSKJ št. 227, Pevskega društva Planina in Atletskega kluba pri SND na Maple Heights. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd. v petek ob 9., v cerkev sv. Venceslava ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Frank Svigel Sr. V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl včeraj 79 let stari Frank Svigel Sr. s 5814 Prosser Avenue, mož Anne, roj. Derganc, oče Franka Jr. (Kalif.), Rose Godič, pok. Williama in pok. Ann, stari oče Edwarda Godič Jr., brat pokojnih Josephine Maček, Victorija, Johna, Louisa, Ludwiga in Rudolpha. Pokojnik je bil rojen v okolici Trsta, od koder je prišel v ZDA 1. 1910 in bil do svoje upokojitve pred 12 leti zaposlen pri Steel Improvement & Forge Co. Bil je med ustanovniki pevskega društva Lira, ki poje pri Sv. Vidu, član ADZ št. 1 in St. Anthony Catholic Knights of Ohio. Pogreb bo v soboto ob 8.30 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Clarence P. Stanton Sr. Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 67 let stari Clarence P. Stanton Sr. s 5238 St. Clair Avenue, vdovec po pok. Carolini, roj. Avsec, oče Claren-cea P. Jr., 3-krat stari oče, brat pok. Johna, Therese Sheehan, Rite Johnson, Thomasa in pok. Esther. Rojen je bil v Clevelandu in je bil zaposlen kot električar do svoje upokojitve pred dvemi leti in pol. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v petek ob 8.45, v cerkev sv. Roberta v Euclidu ob 9.30, nato na Kalvarijo. Fred W. Stark V Woman’s General bolnišnici je umrl 86 let stari Fred W. Stark s 1121 E. 72 St., vdovec po pok. Molly, roj. Arnold, brat Henryja, Agnes Christian, Rose Carpenter, Julie Kempke, Leona, Alberta, Helen Scheuring, Edwarda in pokojnih Charlesa, Elmerja, Adolpha, Williama in Louise Meinke. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 11.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Frančiška opoldne, nato na Kalvarijo. Senatni odbor proti preiskavi zlorab FBI v razdobju FDR In LBJ Senatni odbor, ki preiskuje Watergate zadeve, ne bo objavil podatkov o tem, kako naj bi bila FBI zlorabljala v politične namene FDR in LBJ. WASHINGTON, D.C. — Tekom zasliševanja pred senatnim odborom o Watergate zadevah je prišlo ponovno na dnevni red vprašanje, ali niso sličnih stvari, kot jih očitajo sedanji administraciji, zagrešili že tudi drugi predsedniki. Ugotovljeno je bilo, da je FBI uporabila tudi nezakonita sredstva, če se ji je zdel smoter dovolj važen. Bivši dolgoletni uslužbenec in pomožni direktor FBI William C. Sullivan, ki je v zadnjih letih zašel v odprt spor s pokojnim direktorjem FBI Hooverjem, je zbral podatke o tem, kako sta predsednika F. D. Roosevelt in L. B. Johnson uporabljala FBI za preiskave svojih političnih tekmecev in nasprotnikov ter njihovega življenja, pa zavirala in ustavljala preiskave proti svojim prijateljem. Rufus L. Edmisten, namestnik glavnega pravnega svetovalca senatnega odbora, je dejal, da odbor ne bo porabil teh podatkov, ker da niso dovolj podprti z dokazi, “so izrazito osebni in neokusni”. “Mi ne sodimo, da bi mogli služiti kakemu koristnemu smotru,” je dejal Edmin-sten. Sulli vanov memorandum je bil med dokumenti, ki jih je izročil senatnemu odboru Nixonov pravni svetovalec v Beli hiši John Dean v preteklem juniju. Judge John L. Strica ZVEZNI SODNIK JOHN L. SIRICA v Washingtonu je zaradi vodstva razprave in obsodbe vlomilcev v Watergate postal splošno znana oseba v ZDA. fjlalsid narednik obložen vohunjenja AGNEW SE PRITOŽUJE NAD "SOJENJEM" PO ČASOPISJU Podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew je včeraj na tiskovni konferenci obsodil pravosodno tajništvo, od koder naj bi prišle vesti o preiskavi proti njemu v časopisje. O-značil je to za “sojenje” po naslovih in zahteval, da pravosodno tajništvo ugotovi, kdo je dal časopisju “podatke” o preiskavi. ! nost razgovora. Eno od nereše-, nih vprašanj je tudi način, v katerem naj bi bil tak razgovor voden,” je izjavil G. Beall. Podpredsednik S. T. Agnew se je posebno pritožil nad sestavkom v tedenskem časopisu “Time”, ki nosi naslov “Proti obtožbi?” in v katerem je rečeno, da je po “sodbi uradnikov pravosodnega tajništva v Washingtonu, slučaj proti njemu vedno močnejši in da izgleda obtožba neizbežna”. Agnew je včeraj dejal znova, da se bo “boril, da dokaže svojo nedolžnost” in da “ima namen ostati v visokem uradu, v katerega je bil dvakrat izvoljen”. luMjsan© ameriške poipere pdrelnšm ZDRUŽENI NARODI, .N.Y.— Ameriške dobrodelne organizacije, predvsem CARE in Catholic Relief Services, so podpirale po vsem svetu okoli 100 milijonov ljudi s hrano. Pomoč je v prvi vrsti namenjena otrokom in starim ljudem, ki si sami ne morejo pomagati. Te organizacije so dobivale hrano v dobri meri od poljedelskega tajništva. Bili so časi, ko to ni vedelo kam z obilnimi pre-viški deželnih pridelkov. Zdaj teh ni več, ko je pomanjkanje živil občutno v tolikih delih sveta. V takih razmerah bi bila pomoč v hrani posebno dobrodošla in potrebna, pa je poljedelsko! i tajništvo dobrodelnim organiza-, . cijam sporočilo, da jih ne bo mo- i glo več v dosedanji meri oskr-! 'bovati s hrano. Tako bo podpi-' Narednik z 18 leti službe v Letalskih silah je bil prijet, ko je izročal vojaške skrivnosti sovjetskemu diplomatu. WASHINGTON, D.C. — Narednik James D. Wood, 35 let star, iz Tacorne, Wash., je bil pretekli teden prijet, ko je skušal predati neke vojaške tajne sovjetskemu dipl:.matu. V petek je bil obtožen izdaje vojaških tajen tuji sili pred vojaškim sodiščem. Če bo spoznan krivim, ga lahko doleti smrtna kazen. Narednik J. D. Wood je bil zadnja tri leta zaposlen pri Letalskem uradu za posebne preiskave, nekaki detektivski službi, slični FBI v okviru Letalskih sil. Ko so ga prijeli v Queens, N.Y., so našli pri njem ključe najetega avtomobila, v katerem je FBI našla kup tajnih dokumentov, pretežno s protivohun-skimi podatki ZDA o sovjetskih vohunih v ZDA. Oblasti sodijo, da Woodu ni uspelo predati sovjetskemu diplomatu kaj prida podatkov. Prijeli so ga namreč, ko je ravno bil pri tem, da mu preda glavno, kar je zbral. Imena sovjetskega agenta niso objavili, je pa moral takoj zapustiti ZDA. Postal je sumljiv, ko je nenadno zaprosil dovoljenje za pot v New York. Ko se je tam sestal po predhodnem telefonskem klicu z Woodom, so ob?, prijeli. WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew je na svoji tiskovni konferenci 8. avgusta dejal, da se ne čuti krivega v zvezi s preiskavo proti njemu v Marylandu in da zaupa sodnemu sistemu naše dežele. Včeraj je sklical novo tiskovno konferenco, na kateri je obsodil “obsojanje po naslovih” v časopisju in zahteval od pravosodnega tajnika, da ugotovi, kdo je pustil “podatke” o preiskavi proti njemu v časopisje. Dejal je, “nekateri uradniki pravosodnega tajništva so se odločili, da me obtožijo po časopisju, pa naj obstojajo za to kaka dejstva ali ne”. Na tiskovni konferenci, ki jo je prenašala televizija, je Agnew zahteval, da pravosodni tajnik Elliot L. Richardson preišče, kdo WASHINGTON D.C. ____ Dr- je pustil v časopisje vesti o pre- j žavni tajnik je na svoji tiskovni oliaodi! zločine v imensi ‘narodne varnosti’ ranje močno omejeno, če ga bo sploh mogoče v sedanji obliki nadaljevati. iška vi proti Agnewu. Nekaj ur nato je Richardson na tiskovni konferenci, ki jo je sklical nalašč v ta namen, izjavil, da vesti v časopisju niso prišle iz pravosodnega tajništva. Vsako zvezo s temi vestmi je zanikal tudi zvezni javni tožilec George Beall, ki vodi preiskavo v Balti-morju. Podpredsednik ZDA je bil hudo nejevoljen tudi zaradi izjave zveznega javnega tožilca G. Bealla, da “še ne ve, če želi zaslišati” podpredsednika samega v zvezi s preiskavo. “Jaz mislim, da, če hoče on slišati samo eno stran zgodbe, je to njegova zadeva. Rečem le, da se to zdi meni zelo čuden način preiskavanja,” je dejal Agnew novinarjem. E. Richardson je na svoji tiskovni konferenci pozval poročevalce, naj bodo umirjeni in zadržani v svojih poročilih o preiskavi v Baltimorju. Dejal je, da ni nobene trdne osnove za sum, da bi vesti o preiskavi prišle od teh, ki pri preiskavi sodelujejo. Pravosodni tajnik ni vodil kake široke preiskave, da bi to dognal, on je enostavno, po vsem sodeč, vprašal te, ki pri preiskavi sodelujejo, če je kdo kaj povedal osebam, ki niso vključene v preiskavo. Vsi so zanikali, da bi bili kaj takega storili. G. Beall je zanikal, da bi njegov urad ne maral sestanka z Agnewom. “Mi še nismo prišli do odločitve . konferenci ta teden odklonil zločine v imenu “narodne varnosti”. Ena od stvari, ki varuje našo varnost v ZDA, je spoštovanje zakonov in treba je temeljito premisliti in imeti res zelo tehten vzrok, če se dopušča njihovo kršitev od strani odgovornih. W. P. Rogers je dejal, da ni prepričan, da bi bile zadeve narodne varnosti res toliko prizadete, da bi opravičevale vlom v urad zdravnika dr. Ellsberga. Posebno skrbnost je priporočil tudi pri dovoljevanju prisluškovanja telefonskim razgovorom. Odklonil je tudi dvojno poro- IzClevelanda in okolice Sedemdeset let je dopolnil— G. Janez Ovsenik, zastopnik Ameriške Domovine za senkler-sko področje, je preteklo soboto, 18. avgusta dopolnil 70 let. Rojen je bil v Predosljih v Sloveniji, se kot mlad fant in mož udejstvoval v javnem in političnem življenju ter bil tako izvoljen tudi za župana v domačem kraju. Preko Koroške je prišel po drugi svetovni vojni v ZDA in se naselil v Clevelandu. Sem mu je sledila kasneje tudi žena Ivanka iz ugledne Tavčarjeve družine iz Zaloga pod Str-žičem z delom otrok. G. Janezu Ovseniku, ki je še vedno poln delovne vneme in vstrajen delavec na narodnem in kulturnem polju, k 70-letnici toplo čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v petek, 24. avgusta, od 5.30 do 8. zvečer v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Iz bolnišnice— Rojak John Sluga, 18309 Marcella Road, se je vrnil iz Woman’s bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, posebno rev. V. Tomcu, in za pozdrave. Graduirala bo— Jožica Marija Vrtačnik, 22 let stara hčerka g. Jožeta in ge. Danice (roj. Milavec) Vrtačnik s 13235 Puritas Avenue, Cleveland, bo v soboto graduirala na Kent State University in dobila “Bachelor Degree in Elementary Education”. Jožica je sestra Janeza, ki je senior na Kenyon College, Stankota, ki je so- čanje o letalskih napadih na phomore na Case Western, in Kambodžo in dejal, da njemu o Rudija, ki je junior na St. Igna-tem ni bilo nič znanega. Rogers, tius High. Jožici k lepemu us-ki je znan kot osebni prijatelj Pehu nase tople čestitke! predsednika Nixona, ni maral odgovoriti, na vprašanje, če res misli letošnjo jesen odstopiti kot državni tajnik, je pa potrdil, da se ne zanima za imenovanje v vrhovno sodišče ali za poslanika. Dejal je, da se strinja s predsednikom Nixonom, da smo res “preveč obsedeni z Waterga-tem” in da bi to moglo oslabiti zaupanje v ameriško vodstvo, pa dodal, da doslej kaj takega “še ni čutil”. je še v proučevanju, tudi mož- Latinska Amerika se pripravlja na konferenco neuvrščenih v Alžirju Obresti posojil 9.5% NEW YORK, N.Y. — Komaj deber teden potem, ko so banke povišale obresti za posojila na 9.25%', sojih sedaj povišale zno-vsa preiskava va na 9-5%. Prva je bila First vsakih javnih izjav v podporo National Bank v Chicagu, naglo podpredsednika Agnewa, ko je pa so ji sledile banke v drugih bilo potrjeno, da se vrši proti mestih po vsej deželi, tudi cle-' M. Laird odsvetoval podporo za Agnewa Predsdenikov svetovalec za domače zadeve je odsvetoval vodnikom Kongresa izjave v podporo Agnewa, ko je ta prišel v preiskavo. WASHINGTON, D.C. — Melvin R. Laird, glavni svetovalec predsednika Nixona za domače zadeve v Beli hiši, je sporočil kong. Johnu B. Andersonu, republikancu iz Illinoisa, ki je načelnik republikancev v Predstavniškem domu, naj se izogiba BUENOS AIRES, Arg. — V septembru, prav v času, ko se bodo v Ženevi v Švici zbrale na delo delovne komisije zahodno in v z h o dnoevropskih držav ter ZDA in ZSSR, ki so se udeležile Evropske varnostne konference v Helsinkih na Finskem, da znova razdelijo Evropo odnosno, da potrdijo delitev Evrope na dve vplivni področji, se bodo države takoimenovanega tretjega sveta zbrale na svojo konferenco v Alžiru, v severni Afriki. Na alžirskem zasedanju nameravajo 1 a t insko-ameriške države igrati odločilno vlogo in sprožiti močan napad na razvite države, se pravi na Evropo, ZDA, Kanado in Japonsko. Trenutno je znano, da se bo alžirskega zasedanja “neuvrščenih” držav udeležilo šest južnoameriških držav, menijo pa, da se jim bodo pridružile še druge, ki smatrajo, da jim zlasti sedanja mednarodna denarna kriza, združena z gospodarsko nestabilnostjo celotnega južnoameriškega kontinenta, vedno hitreje prazni že itak revne državne blagajne. Latinskoameriške države nameravajo na alžirskem zasedanju zahtevati od razvitih držav, da naj z njimi delijo svoje bogastvo čim prej in čim obširnejše. D e 1 e g acije pripravljajo načrt za zadevno akcijo ter nameravajo dati poseben poudarek resnosti zasedanja s tem, da se ga bodo udeležili tudi predsedniki posameznih držav. Čilski marksistični predsednik Allende je že naznanil svoj prihod, prav tako kubanski komunistični diktator Castro in perujski predsednik Mercado J a r r i n . Meksiški predsednik Echeverria se še ni odločil, prav tako ne panamski diktator Torrijos in argentinski vodja Peron. Alžirskega zasedanja držav “tretjega sveta”, med katere se vdinja tudi komunistična Jugoslavija, se bo predvidoma udeležilo 76 držav. Ker bo na zasedanje prišlo okoli 60 predsednikov držav, — jugoslovanski komunistični diktator Tito se ga zaradi starosti zaenkrat ne namerava udeležiti .— se zlasti meksiški predsednik Echeverria pomišlja priti na zasedanje. Echeverria si namreč noče zmanjšati ugleda, ki si ga je bil pridobil na nedavnem zasedanju konference ZN o trgovini in razvoju v Čilu, kjer je predložil izglasovanje Listine ZN o gospodarskih pravicah, ki naj bi ščitila majhne države pred gospodarskim izkoriščanjem velikih sil. po velandske. To je v letošnjem letu že 14. povišanje obresti, pa trdijo gospodarski in finančni strokov-jnjaki, da še nismo pri kraju. Na-J povečujejo, da bodo obresti dosegle 10%, predno bodo začele zopet padati. njemu preiskava. Sličen klic iz Bele hiše je dobil tudi sen. Robert P. Griffin iz Michigana, namestnik vodnika republikancev v Senatu, vendar ni znano, če je tudi njega klical M. Laird. Ta je priznal časnikarjem, ki so ga vprašali, da je klical kong. Andersona, pa se izognil vsem podrobnostim. Upor v Boliviji ni uspel Tudi kong. Anderson je pri-LA PAZ, Bol. — Vlada je ob-j znal klic od Lairda, pa zanikal, javila, da je zadnjo soboto strla upor, katerega cilj je bil vreči vlado predsednika Huga Banzer-ja, ki je prišel prav pred dvemi leti na oblast potom sličnega u-pora. da bi imel ta kako ost proti S. T. Agnewu, bilo je bolj svarilo k previdnosti, dokler se vsa reč ne razčisti. Ker predsednik Nixon sam ni dal nobene javne izjave v pod- Pri sedanjem poskusu upora j poro S. T. Agnewa, so nekateri naj bi bili sodelovali levičarji in sklepali, da upa Bela hiša, da bo desničarji skupno pod vodstvom ! preiskava proti Agnewu odteg-Carlosa Valverde, vodnika neza-1 nila del pozornosti v zadevah dovoljnega krila vladne stranke. Watergate od Bele hiše. a AMEKIŠKA DOMOVINA, AUGUST 22, 1973 Ameriška Domovina /Ir/l/l1 JE I

83 No. 161 Weds., Aug. 22, 1973 Indija po 26 letih neodvisnosti išče pot iz vsakovrstnih težav Pretekli teden je Indija obhajala 26. obletnico svoje neodvisnosti v potlačenosti, polna težav, zagrenjenosti in nezadovoljstva. Očitno je veliko pomanjkanje živil, delavstvo je nemirno in nezadovoljno s svojim položajem, četudi skuša liberalno in socialistično usmerjena vlada vsaj nekaj storiti zanj, pritožbe nad vladno nesposobnostjo, podkupljivostjo in neodločnostjo ter nad rastočo inflacijo so vedno pogostejše in glasnejše. Pri tem ni minilo še niti dve leti od indijskega zmagoslavja v vojni s Pakistanom in oznanjevanega zmagoslavja nad pomanjkanjem hrane, ko je ugodno vreme s podporo “zelene revolucije” prineslo bogato letino. Indira Gandhi je odločno zmagala pri volitvah po teh uspehih in izgleda-lo je, da gre Indija lepim časom naproti. Iz tega optimizma in samozavesti je padla Indija v težko potlačenost, množice v stiski so začele dvomiti v sposobnost in poštenost svoje vlade, svojega vodstva, kateremu so še skoraj včeraj vzklikale. Posledice zmagoslavne vojne še vedno niso urejene; v Indiji je še vedno v taboriščih nad 90,000 pakistanskih vojnih ujetnikov, Pakistan še vedno ni priznal neodvisnosti Bangladeš, vprašanje selitve Bengalcev v Bangladeš in Biharcev iz tega v Pakistan še ni niti dobro načeto. Indija, ki je pomagala Bangladešu do neodvisnosti, je vsaj moralno dolžna to državo podpirati, četudi je v stiski. Sovražnost Pakistana do Indije je rajše večja kot manjša. Tudi s Kitajsko se Indija še ni pomirila vse od vojne leta 1962. Ob priložnosti obhajanja 26. obletnice indijske svobode so politiki, časnikarji in ljudje, ki se zanimajo za javno življenje svoje domovine, razpravljali o položaju Indije v sedanjem času in se odkrito spraševali, kaj je Indija prav za prav v 26 letih svoje svobode dosegla? Indija je bila biser Britanskega imperija, v njej je vladal red, predstavljala je enotno državno ozemlje, ki je obsegalo sedanjo Indijo, Pakistan in Bangladeš. Gospodarstvo je počasi napredovalo, četudi je bila življenjska raven dosti nizka in socialni red v močnem nasprotju s sodobnostjo. Nekdanje cesarstvo je razpadlo v Indijo in Pakistan, od katerega se je pred dvemi leti odcepila republika Bangladeš. Odnosi med tremi nasledstvenimi državami niso taki, kot bi bilo za nje koristno, namesto, da bi med seboj sodelovale, se pisano gledajo in druga drugi ne zaupajo. Eden od nekdanjih vodnikov boja za neodvisnost je dejal: Nimamo demokracije, ki smo si jo predstavljali ob zori naše neodvisnosti, niti ne živimo dosti boljše — vsaj večina izmed nas — kot smo pred četrt stoletjem. Nismo se premaknili posebno daleč! Indira Gandhi, na katero leti največ in najglasnejša kritika, je na dan praznovanja neodvisnosti pred Red Portom, simbolom nekdanje moči Velikega mogula, ki je nekdaj vladal Indiji, pozvala narod k žrtvam. Skupaj smo stali pred hudimi ovirami. Včasih smo prišli iz njih zmagovito, drugič je uspeh izostal. Zdaj smo pred svojo najtršo preskušnjo kot država, če smo jo sposobni reševati odločno in pogumno, bo bodočnost pred nami svetla in bleščeča kot zlato preskušeno v ognju.” je hrabrila Indira Gandhi svoje poslušalce. Nato jih je opozorila, da stoji Indija kot dežela pred odločitvijo, ali hoče biti narod tistih, ki jokajo in se pritožujejo ali omagajo pred težavami in preskušnjami ali narod pogumnih, ki pogleda nevarnostim pogumno v obraz in se jih loti premagovati. To vprašanje je treba rešiti, nanj morajo odgovoriti vsi, mladi in stari. Od tega odgovora zavisi bodočnost Indije, je dejala Indira. Predsednica vlade je priznala, da trpi država od vrste pomankljivosti. “Cene so porastle, porastle ogromno. Mi ne maramo tega skrivati. Živimo v trdih časih... Nekateri obtožujejo vlado izrednih izdatkov. Sprašujejo, kje je ves ta denar?” je govorila Indira. Opozorila je na izredne in velike stroške z vzdrževanjem 10 milijonov ljudi, ki jim je suša lani onemogočila obstoj. Spomnila je poslušalce na velike izdatke, ki jih je imela Indija z begunci iz nekdanjega vzhodnega Pakistana, predno je postal ta neodvisna republika Bangladeš. Vse to bi bilo premagano in pozabljeno, da smo imeli le eno dobro letino, pa je namesto nje prišla suša, ki ni uničila te pridelka, ampak je osušila tudi studence in reke ter pospešila inflacijo, je razlagala predsednica vlade. i Nato je opozorila na sebičnost, ko vsakdo gleda samo na svojo korist, skupnost pa ga nič ne briga. Trdila je, da vlada stori, kar more, četudi jo kritiki dolže vseh mogočih pomankljivosti pri vodenju države s 570 milijoni prebivalci, ki se vsako teto pomnože za novih 13 milijonov. Indija je danes revna dežela, kritiki vlade trdijo, da živi v njenih mejah preko 220 milijonov, ki ne zaslužijo letno niti $40. Narod je izgubil pogled v bodočnost, izgubil idealizem, ki ga naj bi gnal k naporu za boljšo in lepšo bodočnost. Indija ima skromna lastna sredstva, pa jih bo morala letos dati vsaj polovico, če ne več, za 4 milijone ton živeža, ki ga mora kupiti v tujini, če naj reši milijone svojega prebivalstva pred lakoto. Indira Gandhi je Indijcem za 26. obletnico neodvisnosti dejala jasno, prepričevalno in bridko grenko: Nima smisla, da se pritožujemo in nergamo nad težavami in vprašanji. Nikogar ni, ki bi jih rešil in premagal za nas! | BESEDA IZ NARODA i ftšova maša in nekrvava ialika v Slovenskih goricah DAVENPORT, Wash. — Ko je letošnji novomašnik mariborske škofije Jciže Urbanič zvedel, da sem nameraval letos obiskati svojo ožjo domovino, Slovenske gorice, me je povabil, da bi se naj udeležil njegove maše pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Povabil je bilo tako prisrčno in vabljivo, da sem si čas svojega obiska uredil tako, da sem res prisostvoval tej novi maši, ki je bila 8. julija. In ta nova maša je povzročila neke vrste vojno stanje med dvema sosednjima slovenjegori-škima župnijama: Sv. Ana in Sv. Benedit. Zakaj? Novomašnik Urbanič je bil rojen v bene-dišl i župniji; v tej župniji je bil krščen, birman; v tej župniji je živel do konca svojih gimnazijskih študijev. Zato benediški župljani trdijo, da je novomašnik Urbanič njihov novomašnik. A pred nekaj leti so se starši in vso družina preselili v anovsko župnijo in v tej župniji sedaj živijo. Zato anovski župljani trdijo, da je novomašnik Urba-mič njihov novomašnik. Kako pa j je novomašnik odločil? Svojo oblečeni. Na dan nove maše so se vsi gostje kakih 350, zbrali na domu novomašnikovih staršev. Seveda je vsak gost dobil lep pu-šeljc (nagelj z zelenjem) od deklet-strežnic; in vsak gost je nagradil dekle, ki mu je pripela pušeljc, z nekaj dinarji. Obilen zajtrk je bil v veliki uti, ki je bila zgrajena za to slovesnost; pozneje bo služila kot garaža za poljske stroje; notranjost te lesene stavbe je bila vsa okrašena z zelenjem in razsvetljena z žarnicami v velikih rešetih. Po zajtrku je bil pred hišo sloves od doma. Godba je zaigrala slovesno melodijo; voščila dveb deklet v narodnih nošah in podelitev novomašniškega križa novomašniku; materin in očetov blagoslov: križ na čelo, blagoslov z blagoslovljeno vodo. Nato pa peš k anovski cerkvi; kakšno dobro uro hoda; pa nekateri so se “modernizirali” in se z avti peljali k cerkvi. Slovesno zvonenje se je vedno bolj slišalo. Cerkev je seveda bila nabito polna in še precej ljudi je bilo pred glavnimi vrati. Cerkev je bila okusno okrašena z • prvo mašo,) novo .mašo, je imel v anovski cerkvi; podobica, raz-1 dol§imi venci> Potrjenimi na deljena ljudem, je povedala, da str0Pu cerkve; dekleta so splet-,je spomin na novo mašo novo- vence °b večerih pred no- mašnika Jožeta Urbaniča pri vo mašo; rabile so pušpan, ki so Sv. Ani v Slovenskih goricah ga nabrali otrocL Z novomašni- kom je koncelebriralo kakih 8 8. julija 1973. Teden pozneje pa je v benediški cerkvi ponovil duhovnikov; tudi podpisani. To svojo novo mašo in ljudje so le seveda velik dan tudi za dobili podobico s sledečim be-' zllPnijski cerkveni zbor, ki je ! pokazal vso spretnost in moč. sedilom: iSv. Benedikt v Slov. goricah, 15. julija 1973, Jože Pridigarje bii dr. Tone Trste-i Urbanič, novomašnik. Na dan nove maše pri Sv. Ani je ta problem med dvema i župnijama prišel na dan v šaljivi obliki. Lenarški dekan Janko njak, redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani, ki se je lepo prilagodil svojim poslušalcem. Še stara navada: med povzdigovanjem so se oglasili Kotnik je pote. « ^ J tev: novomašnik Urbanič ni ne v ^ . j, • J , . . , . k obhajilu. Zelo redki so naka- anovski in ne benediški novo-teoi- ^ i. -i ] v ... . .. , v , , izal1 duhovniku, da želijo imeti masmk, ampak novomasnk le- iv , narške dekantje, ker oke žup„iji ZTJfZ pripadata tej dekaniji. Pozneje j venlji) Proti toncu ma|J ri P„Ve petje postalo le bolj slovesno, gal, da novomašnik Urbanič m ker se je zboru pridružila godba, ne anovski m ne benediški in Po maa pa s0 ljudje s|. ,fnek. ne dekanijski novomašnik, am-' TrT.„i.„ ••• ■ J f v „ v .. ’ . | vrste procesiji mimo novomasni- pakcia je novomašnik vesoljne ka (bli2u oltarj ljubm • I Cerkve. Pa se ,e zdelo, da dekan go,v novom!J ^ ^ ZZ- aCmna “atria PIteam T* ^ ^ «■«»!»*> nema zatrla te šaljive, nekr-' no podobico_ vave bitke med anovsko in be- > i v ^ nedisko župnijo. Gotovo je ta nosti so se ]judje p^. začeli ^orbabiia zgovorno znamenje, vračati na novomJnikov dom_ Jke dfi] Jk T6 n0VQmaS', Pa Pež- Avti in avtobusi so nike, aa je vsaka fara ponosna, ako ima novomašnika. Sedaj pa nekaj spominov na to novo mašo pri Sv. Ani, kjer župnikuje prodekan Jože Horvat. Podpisani je z veseljem ugotovil, da se obhajanje novih maš na Štajerskem ni veliko spremenilo od leta 1938, ko je on irbel novo mašo, premicijo, v benediški župniji. Godba je bila celo ista: Slavekova od Sv. Trojice. Ples “čindara” še vedno priljubljen pri mladih in starejših, ceremoner je še vedno važna oseba, fotografiranje cele skupine še smeha poln dogodek, slavoloki s priložnostnimi pozdravi in voščili. Ni pa pri tej novi maši bilo družic (belo oblečenih deklet); dekleta so pomagala streči gostom pri mizah; vse strežnice enako oblečene; naredili povratek hitrejši in u-dobnejši. Po povratku na dom so se ljudje zopet počasi podali v uto. Strežniki so že ponujali vino m radensko slatino, kar se je potem dogajalo ves dan in tudi prihodnji dan. Težko je reči, ali so ljudje spili več vina ali več radenske slatine. Vse mize v uti so bile okusno okrašene in pripravljene za obed. Pri glavni mizi so bili novomašnik, njegovi starši, bratje in sestre, drugi sorodniki, sosedje, duhovniki. Godba je prispevala k slovesnemu razpoloženju in čakanju na trenutek, kp so strežniki in strežnice začeli prinašati velike sklede z odlično juho. Malo pozneje so postavili na mize velike pladnje z govedino in prikuhami.^ Tudi svinjska pečenka je prišla na mize. Naj omenim, da tudi strežniki — fantje — enako ie kuhanje za toliko ljudi prava umetnost. Glavna kuharica in njene pomočnice pač morajo vedeti in presoditi, koliko jedi pripraviti: ne preveč, ne premalo. Odkod pa vsa hrana? Veliko hrane je podarjene od sorodnikov in drugih gostov (krava, vol, teleta, svinje,, perutnina; tudi pecivo). Tudi vino je navadno podarjeno; pa za to novo mašo ga je bilo potrebno kupiti radi lanskoletne toče v tem predelu Slovenskih goric. Po končanem obedu je bilo več časa za čindaro. Ta ples je neke vrste dolga veriga, ki se pač podi po tempu melodije, ki jo igra godba. Vrstni red, vsaj i v začetku, je sledeči: ceremo- j nier, dekle, fant, dekle ... Pa kmalu se pridružijo tudi otroci, starejši moški in ženske, mlajši duhovniki, novomašnik; na tej novi maši tudi 2 nuni iz Gradca. Važen dogodek popoldne je seveda fotografiranje cele skupine; ker ni bilo kakšne vzpetine blizu, je fotograf imel veliko dela, da je razporedil vseh 350 gostov tako,, da bi se vsaj vsi obrazi videli na fotografiji. Proti večeru je bil eden najbolj prisrčnih dogodkov na tej novi maši. Vsi gostje so se podali peš h kakih 20 minut oddaljenem križu na odprtem polju za večerno pobožnost. Pete litanije Matere božje. Novomašnik in drugi duhovniki so vodili, vsa množica je odgovarjala in po vsaki šesti prošnji so vsi zapeli kako Marijino pesem ob spremljavi godbe. Bil je lep večer, ne prevroče. Pesmi so donele čez polja; vse je bilo mirno. Po litanijah so ljudje še kar naprej peli, seveda tudi vedno lepo pesem “Je angel Gospodov oznanil Mariji...” Potem peš nazaj v uto za večerjo. Razne jedi so si sledile. Vmes kakšen govor. Župnik Vogrin pa je skrbel za zabavo (npr. opis novo-mašnikove preteklosti v šaljivi obliki). Anovski cerkveni zbor prepeva. Kadar imajo strežniki in strežnice le kaj prostega časa, pregovorijo godbo, da zaigra melodijo za čindaro; ta veriga postaja vedno daljša, ker vedno več ljudi vstopa v njo, ki se pomika med mizami, okoli ute, pred uto, kjer je pač kaj prostora. Ako se predolga veriga pretrga, pa se dve verigi podita in srečujeta. Gotovo ima čindara tudi praktičen pomen; je dober pripomoček za prebavo. Proti polnoči se novomašnik dvigne; govor veselja in zahvale. Obenem naznani, da je prvi dan nove maše končan in da se naj prihodnje jutro zopet vsi zberejo v uti za zajtrk pred odhodom k anovski cerkvi za mašo. Počasi se ljudje začno poslavljati in si žele nekaj ur dobrega počitka. Tudi v ponedeljek je bilo veliko ljudi pri maši ob desetih. Podpisani je imel presenečenje; tik pred mašo ga je novomašnik vprašal, če bi mu bilo mogoče, da bi pridigal med mašo; dva problema: podpisani ni že nad 20 let pridigal v slovenščini — in kdaj in kako se pripraviti, ker je podpisani bil med konce-lebranti; na drugi strani pa je bilo težko odkloniti novomašni-kovo prošnjo; odgovor je bil bom”; spomnil se je nekaj točk iz pridige novomašniku Mc-Greevy-ju v tej deželi; in je šlo: pridiga je imela začetek in konec in je bila kratka. Po maši zopet na novomašni-kov dom. In ponovila se je gostija prejšnjega dneva; vse je bilo manj 'slovesno, pa mogoče bolj prijetno, bolj domače. O-bed z raznimi jedili. Godba je bila neutrudljiva, pa tudi ljubitelji čindare so bili neutrudljivi, in vedno več ljudi se je vključevalo v ta ples. Ker je vreme bilo lepo, so po obedu ljudje bili zunaj ute: obiska vanj e med sorodniki, kramljanje med sosedi. Župnik Vogrin je organiziral “brivnico”, ki je spravila ljudi v res dobro voljo. Pozneje čas za večerjo. Zopet več vrst jedil in seveda vedno dovolj vina in slatine. Med večerjo in po večerji zopet petje (celo benediški cerkveni zbor je začel peti). Godba še vedno junaško igra; kadar je kaj časa za čindaro, je čindara. Kapucin Kraner od Benedikta govori o Slovencih v Švici, kjer je on njihov župnik. Novomašnik je zaključil svojo večerjo s posebno jedjo: po njegovi želji so postavili pred njega veliko skledo mleka; bilo je videti, da mu je mleko ugajalo. Počasi so se začeli kazati znaki utrujenosti. Nekateri, posebno starejši in otroci, so dremali sede ob mizah. Godba je redkeje igrala; vedno manj petja; tudi navdušenje za čindaro se je pomirjalo. Strežniško osobje je začelo pospravljati mize. Nekateri so se začeli poslavljati s trdnim prepričanjem in pritrjevanjem, da je bilo lepo, da ta nova maša ne bo dolgo pozabljena. In seveda vprašanje: Kdaj bomo zopet imeli novo mašo. Pa le ob 1. uri. Opravil jo bo Father Jože Simčič. Po maši bo o mor, med katerim bo vsak lahko dobil pri sestrah kosilo, vendar se mora zanj cimprej Prl glasiti, da bodo vedele pripra viti koliko in kaj. Na voljo 0 namreč ali goveja pečenka ($3.50) ali pa kurja ($2.95). Ob treh popoldne bodo s o venske pete litanije; razen tega pa bomo opravili na romarskem kraju tudi svoje redne molitve kot udje ML. Na romarski kraj pojde večina s svojimi vozili; drugi . Pa pojdemo z avtobusi. Za vožnjo z avtobusom je treba plačati ze pri priglasitvi po $1.25 za osebo. Priglase za kosila in za avtobuse sprejemata gdč. Pavla Rte tar, tel. 432-2041 in pa ga. Lojzka Sever, tel. 431-4233. Posebno želimo, da bi se nam pridružile v velikem številu ce le družine, da okrepimo svojo duhovno1 povezanost. Naših peV so Benedičani hitro odgovarj a-1 m pevcev pa, mislimo, da li: Mi jo bomo imeli čez dve leti (jezuit, ki , sedaj študira v tujini). Ponovitev te nove maše pri-1 priljubljene Marijine pesmi- treba posebej vabiti. Tako Prl maši kakor pri litanijah bomo peli samo najbolj poznane te hodnjo nedeljo v benediški cerkvi je bila omejena na cerkveno slovesnost; tudi pri tej maši je bilo veliko ljudi, tako da je cerkev bila natrpana in še precej ljudi je bilo zunaj cerkve. Pred mašo voščila novomašniku pred oltarjem. Pridigal je benediški domačin župnik Pivec. Lepo petje. Poljub novomašniko-vega križa po maši. Po maši pa je benediški župnik Zanjkovič povabil novomašnika, njegove ožje sorodnike, farni cerkveni zbor, duhovnike, cerkvene ključarje, župnijski svet na obed v svoje župnišče. Vsi so preživeli Romanje bo seveda v vsakem vremenu. J. S- Večer baSinearjev in njih prijateijev! CLEVELAND, O. — V sob°' to, 25. avgusta 1973, ima Ba a carski krožek Slovenske P1’*5, f ve svoj “Večer”, ki naj d°vveCge veselja in zabave. Ta ve^erv,vj bodo vršile tekme med mos Ob tem čate- balincarske lige. dragi prijatelji balinearjev, ima' mo priliko, da nekako prisest^ popoldan v dobri volji, ob petju,! jemo pri teh igrah s svojo raznih jedilih, šalah z isto ugo- ko in svojimi nasveti. Paziti tovitvijo: bilo je lepo. ’ ^ 1------- na Letošnja nova maša v Slovenskih goricah se ni veliko spremenila od časov pred vojno in pred revolucijo. Kaj pa prihodnost? Ali se bodo nove maše obhajale v tolikem obsegu (število gostov, čas — dva dni) tudi v prihodnje, ko se bo tudi podeželje bolj “moderniziralo”, bolj “pomeščanilo”, bolj “televizijo-niralo”, ko bo tudi kmet bolj izpostavljen “diktaturi” strojev? To bo pokazala bodočnost. Mogoče pa bodo vsi bodoči slovenski novomašniki sprejeli spremembo, ki so jo letos sprejeli pri neki novi maši v Savinjski dolini: vsi navzoči pri novi maši so bili povabljeni na prigrizek zunaj cerkve takoj po maši. Baje je ta sprememba bila dobro sprejeta pri ljudeh. Mogoče bo nova generacija bolj navdušena za ta način proslavljanja nove maše. Za zaključek pa tole: Anov-ska nova maša letos bo dolgo ostala med najlepšimi spomini mojih počitnic v Slovenskih goricah. A. Breznik ije treba, komu dajete svoj ^ svet ali koga kritizirate, Fa] vsi so naše vroče slovensk krvi. ItaaRj® k Liriki lata' h@žji Prijatelji balincarskega Fro ka in njegovih članov, prijate^ Slovenske pristave, pridite ^ večer na -Slovensko pristavo, se s elani Balincarskega Fr°z^ v prostosti narave naužijete ^ selja in smeha. Vemo tudi, ^ se ne moremo vsi zabava igranjem, zato smo preskr muzikante “Veseli svatje , . lepe nam bodo igrali vesele in slovenske melodije. Vse bo preskrbljeno glede dače in pijače. Imeli bomo ^ vejo pečenko, “steak” te ilS^ dobro in okusno “asado”, Fa ro bodo pripravili člani kro Listki za to večerjo se lahko bij o pri članih krožka. Sed-aj verjet0 gl at' novica, ki je skoraj ne' posebno za sedanje čase: ® na večerja bo le $3.50. £>erV:?e. nje večerje se bo pričelo ob b stih zvečer. _ B. K- S- P’ Žepni telefoni Čez nekaj let se bo začete^ rijska proizvodnja radij telefona, ki ga bo človek n°^ v žepu kakor zdaj transist0 . j sprejemnik. Aparat napal iaj0 CLEVELAND, O. — Slovenci baterije, gre za kombtea' cij° radi romamo. Romajo doma, ro- majhnega telefona in razi0' mamo pa tudi mi v zdomstvu. | ma močnega oddajnika. V tem tudi clevelandski Sloven-! Naprava spreminja gtes v e?0' ra' ci prav nič ne zaostajamo za' dijske signale, ki jih ultra drugimi rojaki. Redke so naše organizacije, posebno še cerkvene, katere ne bi vsako leto napravile svojega romanja na ta ali drugi romarski kraj. Najbližja clevelandska božja not za nas Slovence je k lurški Materi božji na Chardonski cesti, ker je ta veliki večini rojakov najlaže dosegljiva in z najmanjšimi stroški. Na to božjo pot popelje Marijina legija župnije sv. Vida v nedeljo, 9. septembra t. L, svoje članstvo, lepo pa vabi, naj se Legij inim romarjem in romarkam pridružijo tudi drugi farani kakor tudi vsi slovenski Marijini častilci iz Clevelanda in okolice. Ker ni bilo mogoče dobiti dopoldne časa za sv. mašo, bo naša slovenska romarska sv. maša še- ki valovi prenašajo do p° sebte < v — 1^ central, priključenih na ° no telefonsko omrežje. airati bo mogoče od doma pisarne, iz taksija, restavra parka itd. ^ ^ei r'oOp" Konstruktor Martin °' pravi, da je novost oi izpopolnjena elektronska te y ka s čedalje manjšimi sest mi deli, zaradi katerih je vse skupaj spraviti v razmer majhno in lahko škatlo. 5{i Radiotelefon bo koristil z -p poslovnim ljudem na vsem tistim jejo telefonsko zvezo na razdalje. pot .trebu' ki nujno P°-_ ---;—o------ — Kašljanje utegne P° yy do človekov krvni pritisk kratno. Ž IZKORIŠČEVALCI ssastnnmmmimntmttnnmmimmmnntntttw I | Nekaj pivcev je sedelo okrog Na Kraševčevem hribu je Ko-, činkove mize. V kotu je sedel reninec klepal koso. Jednako-; mož zabuhle glave in mračnega ftlern° je udarjal s kladivom po J pogleda, pridno potegujoč žga-Jeklu, da se je razlegalo doli po no pijačo. Poleg njega je premi- Podolju. Daši je postavil kle-Pišče pod hrastovo senco, kapal 11111 je vendar le znoj raz čelo. Soparen poletni dan je bil. °košeno seno se je zvijalo pred s°lnčnimi žarki, in travnati °grebki so se sproti sušili od ju-tranje rose. Mož v hrastovi senci je bil ^lad. črni lasje so se nepoče-San° spuščali po temenu in til-Mku, in brke pod kratkim no-Soiai niso kazale, da jih gospodar PNdno gladi in više. Sicer pa bil čedno opravljen, in rdeča rilM se mu je podajala, viseča 0 <(Vrata črez prsi. Ah, še bi kosil, še dva dni ahko! Tako pa bode moje koš-kmalu konec. In vendar gle-a Cink, kako bi se polastil še vruge polovice travnika! Pa ne, ^ Bog da, ne! Dovolj mi je, da 6 morem imeti četvero govedij hlevu. Naj mi Cink vzame še del, potem nimam dati kaj hi dvema kravama.” . Tam za grmom je tičal devet-eien fante. Na hip lahko spoz-am°, da je kosčev sin. , uce, ščinkovec ima mlade v grmovju.” Tonček, pusti ščinkovce, naj 6 izležejo. Pokaži, da imaš več ^miljenja do živalij, kakor l|)k do človeka.” Ode,” prihiti deček h koscu, c hsj bodemo zopet mi kosili po e<(ern travniku?” toH^6 ^Ve Sin' ^olgi sta, sma ^°^akaii ju bodemo, ker ° dočakali že deset let.” a dečkovih trepalnicah je 2a zablestela. “Kar grablje jj. ^i in razmetaj travo v ograb- Sin fja ^ ^re za cieiom, °^e Pa ucia" lini. P° kosi, da odmeva po do- V dar 0reninec je bil dober gospo-Vj..' Ali oče njegov je bil zapra-je 1Vec- Vdal se je pijači in se je fa^°Mil do vratu. Skrajni čas h’ da je izročil gospodarstvo letU v r°ke. Že je preteklo pet Pori °^kar ie počival njegov oče in g2Meno rušo. Sin se je oženil, ^ eila mu je prinesla 800 gld. HOrm' kai ie bila ^ svota za st0tk-§1d‘ (i0l§a’ Ženitnina, od-ški ^ PrePisi in drugi taki stro-fesp0 0111 vzeli erez 200 gld. Ob- kal v jednomer svojo steklenico mladenič tridesetih let, rjave kože in rdečih les. Tema nasproti se je vsedel vstopivši Ko-reninec k rdeče pobarvani mizi. Čink mu je prinesel merico vina. “Rad bi vedel, čemu piješ vino, Koreninec, ki je tako drago. Treba ga je vliti vase najmanj dva litra, ako ga hočeš občutiti. Te-le kapljice pa je dovolj nekaj požirkov, da se človek okrepi in pogreje.” Tako je izpre-govoril mož z zabuhlo glavo. “Hočejo, da bi vino pili, a zakaj? Ali ni v vinu ravnotako alkohol, kakor v žganju? Le manj ga je v vinu, ki je pa vendar dražje, ne ceneje. In zakaj bi ga pili? Kdo nas more siliti, da bi pili vino?” poprašuje mladenič rdečih las. “Toda vino je zdravo, žganje škodljivo,” pripomni Koreninec zamišljenega obraza. “E, kdo pravi, da je žganje škodljivo? Poglej Murjeka tule, kakšen korenjak je, zdrav kakor riba, a pije žganje vsak dan. Smetovec pa pije vino, a je taka tršljika, da mu škoduje vsaka sapica,” odgovarja mladenič. “Murjekova sreča je ta, da težavna dela opravlja, ker dan na dan vlači drva s hriba. Starosti pa vendar ne bode dočakal.” “Seveda je ne bodem, ker trpim, kakor živina.” “Delo ti ne škoduje, Murjek, žganje pa.” “No, modrijan, kaj pa porečeš o Smetovcu?” “On je bolehen, in njemu je zdravnik priporočil, naj pije vino.” “Pa naj pije žganje, bode še prej zdrav,” vtakne se vmes krčmar Čink, in pivca se zakroho-tata: Dobro, dobro, čink jo je zadel.” “Žganja ne prenese Smetov-čeva narava,” 'nadaljuje mirno Koreninec. “Sicer pa veš, kaj so gospod župnik povedali ono nedeljo na prižnici?” “E, župnik lahko razgraja črez žganje, ker ima vina dovolj. Mi ne zaslužimo tako lahko krajcarjev, kakor on,” odreže se mladenič. “Veš kaj, Kvakovec, tega pa Škof Friderik Baraga je brez dvoma najpomembnejša misijonska osebnost v zgodovini ameriške katoliške cerkve. Bil je Slovenec in ves predan za božjo stvar. Bil je rojen v Sloveniji 29. junija 1797. Odpovedal se je svoji bogati dediščini in se popolnoma posvetil Bogu. Sedem let po posvetitvi v duhovnika je zapustil svoje domače kraje in dospel leta 1830 v takratne ameriške Združene Države. Vse svoje delovanje je od tedaj naprej posvetil Indijancem, živečim ob zgornjih Velikih jezerih. Med Chippewa Indijanci je začel svoje neumorno delo. Njegova zadnja večja misijonska postaja je bila ustanovljena 1843 v L’Anse, ki se nahaja v Keenaw zalivu ob Gornjem jezeru. V L’Anse je ostal do 1. novembra 1853, ko je bil posvečen za prvega škofa Gornjega Michigana in vseh sosednih otokov. V 37 letih je Baraga prehodil ne samo vso obširno trikotno ozemlje, katerega površina je več kot 80,000 kvadratnih milj, visoko. Vse to sedi na betonskih šotorih, ki predstavljajo 5 večjih Baragovih misijonov. Nujna potreba sedaj je razsvetljava kipa in okolice, ureditev zemljišča, parkirnega prostora, gledališča na prostem, prostora za premišljevanje, cest ter poti. V nedeljo 16. septembra 1978, ob 4h popoldne bo odkritje Baragovega spomenika. Za uresničitev celotnega načrta je potrebna pomoč. Morda hoče kdo izmed Vas darovati v poseben namen, kot na primer, v spomin kakega umrlega člana v družini ali kaj podobnega. Vse podrobnosti lahko dobite pri svetišču samem. Baragova ustanova, ki je odgovorna za svetišče, je dobrodelna ustanova, katere cilj je ustanoviti in vzdrževati ta versko zgodovinski načrt. Darove zbira Bishop Baraga Foundation Inc., Box 47 Baraga, Michigan 49908, kjer lahko dobite tudi vsa nadaljna pojasnila. Vsem Slovencem, rojenim v starem kraju ali pa tu- ampak tudi večji predel ostalega kajšnjim ljudem slovenskega Michigana, Wisconsina, Minnesote in Kanade. Njegov edini cilj je bil, da bi posredoval Boga in njegovo ljubezen tudi tistim, ki ga še ne poznajo. pokolenja, se nudi prilika, da pripomorejo pri stvari; saj Baragova zadeva ima poleg verskega značaja tudi vse slovensko narodni in kulturni pomen. Po- taka po vaših žilah slovens kri. Majhna je Slovenija, a škofa. Nam vsem naj bo v nos in vzpodbudo k gorečno: Ob vašem povratku dor vzemite cesto št. 41 in se u: vite v mestu Marquette, na raga Avenue, kjer se nar zamudite priložnosti, ko ste tem mestu, in si oglejte hišo kateri je živel škof Baraga. V pohištvo in druge pritikline : Soo Locks po katerih prihaja prekooceanski parniki prav osrčje Amerike. Ladjam se la ko približate v razdalji nek čevljev. Govorite lahko z mc nar ji, če znate njihov jezik. ( tukaj se lahko potem vrne proti domu po istih cestah ; katerih ste prišli. Lahko se i Povsem se je posvetil svojim | vejmo svetu, da je bil škof Ba-Indijancem. Obvladal je njiho- raga o katerem upamo, da bo 60n ^ Plačal za tri leta kakih UU Siri T\/ri- ■, , . °St; CIq] —, usbcu. mu. je xc kag' Orodja je bilo malo, hlev|morei° Privoščiti kozarec vina, ln.,eil> žena slaba gospodinja. nai S1 §a 1®’ sai 50 šestnajst let da se je preril. Pridno diij.:6 M’ varčeval, vodil gospo-ŽiVe|)’.SOsedje so mu šli na roko, j M bil tudi nle§ov prijatelj. Želel je in dobiti v svoje pesti, bol0v0rninala ga je tudi druga Vejv, /Ca senožeti na Kraševče-^ hribu. dnevi so nastopili — Se letlVese^a za kmetovalca, ako bi Sej prišli do svojega kruha. Ti pa služiš že iz mladih let, in vendar nič nimaš.” “No, Koreninec, ti že veš, ki so te župnik gotovo že večkrat povabili na kosilo,” odgovarja Murjek z zasmehom. “Mene niso, tebe še manj, ah ou mu bil iičt iuivu, j 7 i® v miru, le krčmar čink l brat ie služil več let v žup- 1 nišču in ve, kako je.” “Ino, seve,” poprime zopet besedo Kvakovec, “ti z gospodom držiš, mi pa si ne damo ukazovati, kaj bodemo pili. Župnik naj ostane pri svojem in razlaga krščanske resnice, ne pa našteva, kakšne tvarine so v žganju.” “E, Kvakovec, pusti župnika pri miru! On že ve, kaj je njegova dolžnost,” poseže vmes krčmar čink. Nato zašepeče Kore-nincu nekaj na uho, in odšla sta v postransko sobo. “Prosim vas, boter čink, počakajte do sv. Pavla, da prodam voliča.” “Koliko pa si namlatil ovsa?” “Nekaj črez petdeset mernikov.” (Dalje prihodnjič) tist na obnese dobro. Pa se - - ° Krompir je pognil :iCo ezevnega vremena, tur-SaditvS° •Vrane hudo obdelale ob bha si °h zoritvi, pšenica je ve jezike do potankosti. Za Chippewa Indijance je celo napisal slovnico in slovar, in tudi molitvenike ter katekizme in knjige pridig. Njegovo misijonsko delo med Indijanci posnemajo še danes mnogi misijonarji. Škof Baraga je umrl 19. januarja 1868. Njegovo življenje je bilo polno junaških del, njegova neugnana gorečnost za pridobivanje duš za Boga je bila brezmejna. Zemski ostanki tega velikega misijonarja počivajo danes v kripti katedrale Sv. Petra v Marquette, Michigan. Vse od njegove smrti dalje’ se njegova svetost in priljubljenost širi med ljudmi bolj in bolj. Zbiranje dokumentov o njegovem življenju in delu, ki je potrebno pri beatificaclji, je bilo zaključeno in odposlano papeškemu Nunciju v Washington, D.C. Leta 1969 je nekaj mož, katerim se je kasneje pridružila večja skupina dobromislečih državljanov, zasnovala načrt za graditev svetišča (božje poti) v čast “The Snow Shoe Priest”. Zemlja, nekaj materiala in prostovoljno delo so bili darovani. Prostovoljni prispevki so se zbirali in najeli so kiparja. Delo se je začelo. Svetišče se dviga 6 nadstropij visoko nad “Red Rock Bluffs” med vasjo Baraga in mesto L’Anse ob prelepem Keweenaw zalivu. Roka, izdelana iz medene kovine, drži 7 čevljev visok križ in 26 čevljev dolge snežne čevlje. Kip škofa Barage je 35 čevljev visok in tehta 5 ton. Plava med oblaki, katere podpira 5 velikanskih lesenih lepo obdelanih stebrov, ki so dvigajo 25 čevljev kmalu prištet med svetnike, sin slovenske matere. Molimo tudi v ta namen. Več kot 100 let je poteklo od njegove smrti. Baragovo ime je tako priljubljeno v državi Michigan, da so mnoge javne ustanove prevzele njegovo ime. Na zemljevidu Gornjega Michigana boste našli Baraga County-in mestece Baraga; mnoge ceste, šole, knjižnice, državni park nosijo njegovo ime. Ob zaključku bi vsakemu bralcu tega članka iz Clevelanda in okolice toplo priporočil počitniški izlet v Baragovo deželo. Med potjo se ustavite tudi v mestecu Frankenmuth, Michigan, kjer imajo Božič vsak dan v letu. Vzemite cesto št. 75 do St. Ignace in prenočite tam ali pa napravite izlet z brodom (ferry boat) na Mackinac otok, kjer se nahaja svetovno znani Grand Hotel. Naslednjega dne se obrnite proti zapadu in vzemite cesto- št. 2, katera vas poveže s cesto št. 141 in ta vas popelje prav v mestece Baraga. Narava tod naokoli je svojevrstno lepa. Mnogo divjadi se skriva po gozdovih. Tudi opuščene železne ali bakrene rudnike je videti. V Baraga in L’Anse je mnogo motelov. Obiščite Baragov muzej, kjer boste dobili vsa navodila in podrobnosti za ogled prvotnega indijanskega misijona, katerega je ustanovil škof Friderik Baraga. Pokazali vam bodo tudi druge zanimivosti. Prijetni občutki vas bodo navdajali, ko boste stali ob vznožju spomenika škofa Barage. Navdušeni in polni občudovanja ter ponosa boste odhajali na svoje tem preko Sudbury, ( Toronto in Niagara Falls domov v Cleveland. Vemo, da je bilo že prošenj naslovljenih n bili darežljivi. Darovali ste najrazljčnejše namene, kadar šlo za slovensko stvar. Uparr da boste našo prošnjo blag teku, rabi nujno pomoč, morebitne darove pošljite zacije in njene podružnice vlju dno vabimo, da podprejo ta z; nas vse zelo pomemben načrt. Frank Krainz 592 Strumbly Dr., Highland Hts., Ohio 44143 iixonovih odvetnikov? NEW YORK, N.Y. — Zna se je podpredsednik S. T. Ag-new obrnil na predsednikove odvetnike, da bi mu pripravili obrambo v okviru ustave, ki naj bi ustavila proti njemu vsako sodno postopanje, dokler je podpredsednik ZDA. Time trdi, da odvetniki Nixo-na niso bili te prošnje prav nič veseh, ker imajo že brez tega dovolj posla. Preiskava v Baltimorju je med tem tako daleč, da pričakujejo, da bo skora podpredsednik obtožen pred veliko poroto, ki vprašanje podkupovanja preiskuje. Kot znano je S. T. Agnew kmalu po objavi vesti o preiskavi proti njemu iz časa, ko je bil na čelu uprave okraja Baltimo- 5 re in nato guverner Marylanda - zanikal vsako krivdo in izjavil i da ima popolno zaupanje v ameriški sodni sistem. Prostovoljne je dal preiskovalcem na razpolago vse osebne in druge privatne papirje, ki so jih ti želeli imeti. MALI OGLASI J Lastnik prodaja Zidano hišo, 3 spalnice, dvojna priključena garaža, 9 let stara, na E. 216 v fari sv. Kristine. Kličite 946-6166 med 1. in 4. uro pop. (163) MALI OGLASI Hiša naprodaj Dvodružinska, garaža za 2 kare. Najboljša ponudba. Kličite 884-7369 (163) INCOME BRICK: 3 suites, 1 store front, fully occupied, good return on your investment. YAKKEL REALTY 944-5440 x(w) For Rent Apartment, two bedrooms, modem kitchen for rent per Sept. 1. Collinwood area. Call 692-1515 (165) V najem Pet sob in kopalnica, spodaj, furnez, za odrasle, na Bliss Ave. Kličite 361-5426 x (mwf) V najem 4 sobe zgoraj na E. 63 St. Vpraša se na 5611 Prosser Ave., ali kličite 881-7494. -(163) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, plinska gorkota, mirnim odraslim, nič živali. Na 1231 Addison Rd. 486-0400 -063) Lastnik prodaja j Hišo, v E. 185 St., okolici, zidana, za eno družino, blizu šol, bus in trgovin. Kličite od 3. do 7-'30 zvečer 486-6540. -(163) St. Mary’s Parish Aluminum-sided 6-6 duplex, fully carpeted, living and dining rooms, cheerful kitchens, lots of extras. Must see to appreciate this well cared for home. W. T. BYRNE REAL ESTATE 261-5100 (163) HELP WANTED, General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) V najem Oddamo šest sob, spodaj, furnez na plin, garaže, na E. 74 St. Kličite 944-2043 (162) Help Wanted — Female Help Wanted Female CUTTING ROOM HELPER Sorting and piling cloth. Prefer experienced, but willing to train. Call 881-5459 (163) HIŠA NAPRODAJ Lepa dvo stanovanjska hiša v dobrem stanju z garažo za dva avta naprodaj na Edna Ave. po šest sob vsako stanovanje. Visoka najemnina. Dobra klet, z vsemi pritlikinami za dve družini. Veranda zaprta zadaj, dva okna in še kaj. Kličite vsak čas 431-6865. (164) Woman wanted to live in with elderly lady for companion. 28501 Lake Shore Blvd. Call afternoon 943-0860 (163) Male Help Wanted HIŠA NAPRODAJ dvo-stanovanjska hiša naprodaj, tri sobe spodaj, velik porč, zgoraj štiri sobe in mali porč, privaten vhod, dve garaži, lot 50x-120. V zelo dobrem stanju na Grovewood Ave. Kličite med 4. in 6. uri pop. 261-1849. WELDER-FITTER Experienced in structural welding. Union shop, sick benefits. Paid hospitalization. Full time. Day shift. Apply in person. Cleveland Beacon Products Co. 860 Addison Rd. (163) snetjav ra, rž je pozebla. Le bodila ^ °hnesel, in repa je ^obj 2erbnfc I6 računil, koliko ^oda ^ T®enico, odločil, koliko llieg0viCroi^Pirja, a jeseni je bil težh ra®Un prekrižan. Čink hepa ° čakal na obresti in ne- rj ^0kliCa]n® °krog sv. Uršule je v S teI Koreninca na obračun. ^ePom 2 lrn srcem in praznim Ilikqi sloPal dolžnik k up- Obvezna služba v porotah V 16 državah Unije je služba v porotah obvezna tako za moške kot za ženske. Hiša naprodaj Zidana 4-družinska, 5 sob vsaka, 4 zidane garaže. Na 1110 E. 64 St. — 361-9640. _______________-(161) BLIZU E. 185 ST. Mlajša ranč hiša z dvemi spalnicami, velika deželna kuhinja, predeljena klet, breezeway, priključena garaža, blizu transpor-tacije in trgovin. EUCLID Zidan duplex, 6-6, na novo vpisan, samo 8. let star, tri velike spalnice, iy2 kopalnica, samo en lastnik, klet. V jako dobrem stanju. MENTOR Krasen split level, z tremi spalnicami, dve kopalnici, dvojna priključena garaža. Velik lot. Dobra okolica. Lastnik izven mesta hoče hitro prodajo. RUSSELL RAZVOJ Približno 1818 E. 250 St. imamo različne nove hiše za izbrati. Kličite za informacijo. mm flEALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. ure zj. do 9. ure zvečer ______________________ (163) V najem Dve sobi in kopalnica blizu sv. Vida. Kličite po 3. uri popoldan 944-3108. (163) Part time or full time. For information come to Grdina Bowling Lanes, 6017 St. Clair Ave. or call Johnny Tratnik 361-9398. (x) Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) STOCK MOVER Must be experienced. Excellent fringe benefits. LUCAS MACHINE DIVISION World famous builders of the precision boring machine. 12302 Kirby Ave. Clqve, O. 44108 An equal opportunity employer (164) PRODUCTION ELECTRICIAN Must be experienced 25^ night shift premium LUCAS MACHINE DIVISION World famous builders of the precision boring machine. 12302 Kirby Ave. Cleve, O. 44108 An equal opportunity employer (164) VSE SVOJE NOSIJO S SEBOJ — Kar jim je ostalo od vojnega uničenja, skušajo begunci v Kambodži vzeti s seboj na beg v varnajše kraje. Slika je bila posneta na cesti 5 kakih 10 milj severozahodno od glavnega mesta. . b IŠČEMO URADNIŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 22, 1973 RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN j John Gerl, tajnik in blag. “Ali se boste tedaj, ako se vrne Mme Darras domov, vi smatrali prostega svoje dane besede? . ..” “če se vrne? ...” reče Darras živahno. “Ali vam je naročila, da me to vprašajte? Ali hoče ona nazaj ? .. .” “Zašla sva od bistva svojega razgovora,” reče Euvrard, ne da bi odgovoril na vprašanje Albertovo. In zopet je pričel metodično in jasno, kakor pri predavanjih pred črno tablo: “Pojasniti sem vam hotel glede njenega bega, kaka čutila so jo privedla, ne da bi bila stvar kaj premislila, do tega drznega sklepa, ki je njenemu značaju popolno nasproten. Pamet ji je takoj velela, da pri tem ne more ostati. To vam dokaže kraj, kamor se je zatekla; tudi tedaj je mislila na vas in na hčerko. Hčerki, učiteljici in sobarici je hotela povedati le navidezen i vzrok, zakaj da je z njimi odpotovala. Ona je sedaj v Ver-, . sailles, v hotelu . . . (On je ime-( J6 blla tvo^ Ponos in tv°ja 1^- šali njene vzdihe, gotovo bi ji ne odrekli, ozirajoč se na njeno vernost, za kar vas tudi sedaj prosi po mojem posredovanju. Ali je pravično gledati, kako naj voli uboga duša ali svojo vero ali ljubezen, krščansko vest ali svoje najdražje srčno čutilo, ako se lahko z eno samo besedo konča ta strašni boj. Jaz se sklicujem pri vas na čut pravičnosti, gospod Darras, ker vem, da vam je pravičnost vaša vera. Ali je to pravično? ali bolj točno: ali je to človeško?” KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU I Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, Predsednik Anton Perusek, pod-) zapis Mary Bozich, nadzor odbor: predsednik Louis Kastelic, tajnik in Ed. Leskovec, Joe Primc, poročeval-blag. Andrew Rezin Jr., 15701 Rock- cj. Tone Novak, Mary Bozich. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene Tone Milan Smuk, Nežka Sodja, gospo-' dar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Gorenc, Mary Sham-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v nasladnih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. “In jaz, gospod Euvrard,” odgovori Darras, “vas vprašam, ali je to človeško, ali je pravično, če kedo komu reče: “Glej, dvanajst let je odkar si si ustanovil svoje domače ognjiče z vso iskrenostjo in ljubeznijo, katere si zmožen, dvanajst let si se trudil, delal, živel, samo za to rodbino. Branil si njeno čast pred predsodki ljudi. Rodbina noval hotel.) Rekla je, da mora k zdravniku, in da se jim tam tudi vi pridružite. Ko je vso stvar trezno prevdarila, spoznala je takoj, da si je s svojim nenadnim begom sama skovala orožje proti sebi. Pred vsem pa jo tira v obup misel, kako je vam hudo. Mislila je vrniti se, kakor je odšla, le skrb za vzgojo hčerke jo je pretresla in zadrževala. .. Lahko si mislite, koliko je trpela. Bala se je, da ji vi v svojem srdu po pravosodni oblasti odvzamete hčerko, in. zopet je upala, da v vas premaga ljubezen in da ji privolite, kar tako iskreno želi. Bežeč si je dejala: Hči je moja in jaz jo bom branila .. . Hotela je iti k odvetniku, toda ni se mogla odločiti za to. Prehudo bi jej bilo komurkoli pripovedovati to žalostno dogodbo. Meni je nekaj od tega že zaupno povedala, ko je pri prvem svojem obisku videla, kako živo čutim ž njo. Vedela je, da vi poznate moje ime in moja dela; tudi je z vami govorila o tem obisku .. . Tako se je sedaj v tej strašni nemirnosti zatekla k meni. Včeraj popoldne je prišla. Sedela je, kjer vi sedaj sedite. . . Ah, gospod, ko bi bili videli njene solze, in sli- bezen. Edini razlog da si živel, edino veselje tvojega življenja je bila misel, da si soprog in oče,..” Nato pa kedo pravi: “Ta zakon ni bil zakon, ti nisi imel pravice, da bi ga sklenil, tvoja žena ni bila tvoja, ona je bila teh dvanajst let žena drugemu in priznati moraš, da je tvoja hčerka sramotno rojena izven zakona. Da, priznaj to očitno, ne da bi veroval, pred zastopnikom vere, ki nasprotuje tvojemu najbolj vtemeljenemu prepričanju, to se pravi onečasti sani svojo preteklost in svojo sedanjost. Ako tega ne storiš, gre žena od tebe stran. Silili te bodo, da se s postavo v roki boriš za svoje dete. Ti boš sam čuval ob ognjišču, ki ti je bilo tako drago .. .” To je vendar ultimatum, ki ga je stavila Mme Darras, .ker je zapustila dom in ki ga stavi sedaj po vas. Nisem ga vsprejel takrat in ne vsprej-mem ga danes. Vi ste izvršili svojo nalogo po njenem naročilu in jaz vam zanjo to-le naročam: (Dalje prihodnjič) KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Mary Jeraj tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Anthony J. Pirc, podpredsednik Louis Dular, tajnica-blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica Ursula Branisel, poročevalec Matt Penko; nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Anthony Pirc in Louis Dular, zastopnik za SDD Frank Zavrl; dru;abni odbor Mary Dolšak, Mary Troha, Frances Strel, kuharica Antonia Vrh. Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kuhavica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki kra-jevnili odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd, Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. Jabolka iz Washingtona V državi Washington pridelajo okoli eno četrtino vseh jabolk v ZDA. Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVEN SKm UPOKOJENCEV V EUCLID U Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Joe Birk. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društ KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave. Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St, tel.: 486-6090; zapis Josephine Magajna nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Al Sajevec. 1. podpredsednik Atltpn Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724’; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: John Habat, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi, Poročevalec Frank Česen. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinj^ ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E, 157 St, Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za’ zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar, odbornici za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar. Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj, za zbiranje nagrad in srečolov: Agnes Leskovec, Janez in Mary Prosen, Vida Švajger, Lojze Petelin. Nadzorni odbor: Štefan Marolt, Frank Mlinar, Marica Lavriša, Ivanka Tominec. PLESALNA SKUPINA KRES Predsednik Peter Dragar, 29308 White Rd., Willoughby Hills 44092,, Tel.: 943-0907; Podpredsednica [ Annie Potočnik; Blagajnik John P. Vidmar; Odborniki: Tone Ovsenik, Bernarda Mejač, Mitzi Zabukovec, 1 Ronni Peklar. Frank Zalar, Jr. ! SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Janez Žnidaršič, podpredsednik Janez Vidmar, blagajnik Frank Cerar, tajnica Mitzi Zabukovec, 16207 Trafalgar Ave. 486-4333, preglednik Metod Ilc. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, ta j. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine'1 iri organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije Stroške za delo za priglašenj* škofa Baraga blaženim in svetni kom. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko. podpreds Joseph Shega, taj. - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platnar, Mary Lauter, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. venem Domu (AJC) Recher Ave. CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL ENGINEER-DESIGNER MACHINE, TOOL, OR DIE POWDERED METAL A minimum of 10 years experience required in development of powdered metal tooling and related tools or dies. Also requires — experience in powdered metal process and necessary equipment. A technical bachelors degree preferred and some technical college work helpful. Please forward your resume in confidence to: SALARIED EMPLOYMENT DEL00 MORAINE DIVISION GENERAL MOTORS C0RP. 1410 WISCONSIN HI,™. DAYTON, OHIO 45401 An Equal Opportunity Employer (162) Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od '6. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnino in $7 na teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni t odja, Key. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie blagajnica Mrs; Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne, v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi KristavnLc gospodar Jože Zelenik: odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Hutar, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, PASJI DNEVI — Vroči poletni dnevi so polni zabave za Che-sterja, ki ga Vidimo, ko še vzpenja po lestvi, da se bo nato z vrha spustil po deski navzdol. Na spodnji sliki vidimo Tino Langianese, ko gleda, če sta Chester in njegov mladi spremljevalec pri igri varna. Za vsakovrsina tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-062S TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepča Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postr«2 NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVIN# [ NOVA MODNA NEUMNOST — Dekleta si pustijo rati na svoje telo razne podobe in potem pustijo na oblekah luknje, skozi katere je mogoče opazovati to ^ šoto. Slika kaže dekleta v taki obleki skupaj s krojilo6 nove mode Spider Webbom v Mt. Vernon, N.Y. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIRI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, NY. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voliteljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, podpred. “PLES PERES” — imenuje mehiška baletna folklo rna skupina nastop v opravi, kot ga vidimo na sliki. Tekom svojega gostovanja v Londonu na Angleškem je mehiška skupina žela lep uspeh. L