Leto XV., štev. 116
Upravnifltvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. _ Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica It. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, četrtek 24. maja 1934
Cena t,- Din
Naročnina znaša mesečno Din 25-Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica it. 1» Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Pot v novo Evropo
Po številnih razburjenjih in razočaranjih zadnjih let, ki jih je evropska javnost doživela v zvezi z razorožitvenim vprašanjem, se je končno izkazalo nad vse jasno, da za tako idealistično izvedbo svetovnega miru, kakor si jo je zamislila mirovna konferenca, na žalost še ni mesta v današnji politiki. Čisti idealizem je v današnji realni mednarodni politiki blago, ki ne najde odjemalca. Briand in njegovi nasledniki v francoskem zunanjem ministrstvu so se zaman trudili, da preokrenejo svet, in so v tem prizadevanju šli celo tako daleč, da ie poslednji predstavnik te struje, Paul Boncour, postal celo izrečni škodljivec svoje domovine in njenih zaveznikov. V tem pogledu je moralo priti do zdrave reakcije in novi zunanji minister Louis Barthou je bil oni mož, ki je francosko razorožitveno politiko iztrgal iz miljeja mešetarstva in je postavil na stvarno podlago. Stvari vseobče razorožitve je si-eer s tem zadal najhujši udarec, toda Franciji in njenim političnim prijateljem ne more nihče očitati, da se niso dovolj zavzeli za to prevažno zahtevo človeštva.
V območju neizprosne stvarnosti se je pokazala nemožnost idealistične rešitve in od vsega kompleksa razorožitve je ostal edino toliko zametavani pojem varnosti. Barthou je uvidel, da se varnost ne da doseči po dosedanjem potu, zato se je vrnil k stari preizkušeni praksi obrambnih zvez v mednarodni politiki sorodno usmerjenih držav. Bil je to edini izhod iz zamršenega položaja, ki ga je umetnost diplomatov dobri dve leti ;£ptiskala ob stran, da se naposled nihče ai upal priznati, da so razorožitvena pogajanja v Ženevi jalovo početje. Barthou je imel prvi toliko hrabrosti, da je Izrekel to, kar je bilo že splošno spo-ananje.
V Berlinu in Rimu so se v prvem hi-l>u močno razveselili te odločitve, saj so se nadejali, da bo Francija v novem položaju prisiljena zateči se k direktori-ju četvorice velesil. Optimizem Nemčije in Italije pa je bil v tem pogledu prezgoden, čeprav je nekaj časa res kazalo, da bo Barthou moral pristopiti k Macdonald-Mussolinijevemu rimsk. konceptu. Barthou pa je s svojim posetom v Varšavi in Pragi najprej popravil pozicije, ki jih je bil Boncour tako kratkovidno zanemaril. S tem je voditelj francoske zunanje politike razločno po kazal, da mu je več za prijateljstvo naj hujših nasprotnikov četvornega pakta, kakor za papirnati pakt. Osamljena na zapadu se je Francija zatekla na vzhod in s tem definitivno izvila iniciativo iz rok Rima; Mussolinijev koncept je po stal krpa papirja in ni to prva rimska pobuda, ki je končala tako neslavno.
Povratek Rusije v politično areno Evrope, konsolidacija Male antante, vzhodni in balkanski pakt — vse to so bili činitelji, ki so prevlast evropskega za-pada pokazali v novi luči. Težišče se je pomikalo polagoma proti vzhodu, v tem ko je zapad koval preživele metterni-chovske svete alianse. Barthou je z bistrim pogledom ocenil nastajajoči položaj in v mislih mu je vstala nekdanja krepka rusko-francoska zveza, ogrodje kasnejše antante. Lanski ruski predlog za zaključitev zveze, ki je rodil samo sporazum o definiciji napadalca, je Pariz letos usvojil v vsem obsegu in sovjetski zunanji komisar Litvinov, eden najuspešnejših sovjetskih diplomatov, je porabil svojo pot v ženevo, da se mimogrede oglasi v Parizu in vidi, kakšne so sedaj tam šanse za lanski ruski predlog. Iz pisanja nemških, osobito po italijanskih listov smemo z vso pravico zaključiti, da bo beseda francosko-ruska zveza morda kmalu dobila svojo polno in re3no vsebino. Četudi so menda za sedaj še pretirana poročila ameriških listov, da je pogodba že gotova in da čakata oba pogodbenika samo še primernega dneva, da jo sporočita javnosti, vendar nedvomno niso brez stvarne podlage. Vsa ta poročila vedo celo povedati, da se bodo rusko-francoski obrambni zvezi pridružile ne samo Mala antanta in Poljska, marveč tudi Bolgarija in severni nemški sosedje.
Po vsej priliki si bodo dogodki, ki nam jih napovedujejo že od lanske jeseni, sledili hitro drug za drugim. Rusija vstopi že jeseni v Društvo narodov, kjer bi s Poljsko in Malo antanto v svetu izpolnila vrzel, nastalo po izstopu Nemčije in Japonske. S tem si je zavarovala hrbet v Evropi definitivno, da bo svojo nedeljeno silo lahko vrgla na Daljni vzhod, kjer je nje boleča točka in neprestana življenjska nevarnost. Zdi se, da je po teh dogodkih uresničen načrt regionalnih sporazumov, seveda v veliko veti jem obsegu, nego je bilo govora v pogajanjih preteklih let. Proti razcepljenemu zapadu bo stala na vzhodu in jugovzhodu trdna tvorba, organično zrasla iz posameznih sporazumov. Prijatelji miru bodo kljub neuspehu razorožitve imeli lepo zadoščenje že v samem dejstvu, da obstoj takega bloka naravnost onemogoča kake vojne avanture onih držav, ki so ra2orožitvena pogajanja zlorabljale v to, da so vedno grozile in rožljale z orožjem.
PEKLENSKI STROJI V AVSTRIJI
Pojačen hitler jevski teror - Atentati na avstrijske železnice - Raz-streljena dvorana v Ischlu - Poškodovana elektrarna
Dunaj, 23. maja. r. Dočim je v začetku letošnjega leta izgledalo, da bo prišlo do pomirjenja med Avstrijo in Nemčijo ter so narodni socialisti v Avstriji odredili nekako premirje, so začeli v zadnjem času izvajati izredno živahno teroristično akcijo, ki dokazuje, da na sporazum med Dunajem in Berlinom kljub ponudbam kneza Starhemberga za enkrat ni misliti. Zlasti od začetka tega meseca se je teroristična akcija narodnih socialistov, ki imajo mnogo simpatij tudi v komunističnih in socialističnih krogih, taiko zelo razširila, da ne mine več dan brez atentatov in drugih terorističnih demonstracij.
Za binkoštne praznike so organizirali hitler je vci celo vrsto atentatov, ki kažejo, da so v Avstriji še vedno zelo močni in da imajo kljub nasprotnemu zatrjevanju avstrijske vlade v širokih krogih prebivalstva še veliko zaslom-bo. Samo v noči od 18. na 19. maj je bilo izvršenih nič manj kakor 23 atentatov na avstrijske železnice. Posebno hudi atentati so bili izvršeni na Tirolskem, kjer so pognali v zrak tudi več železniških mostov. V Inschlu je v noči od nedelje na ponedeliek eksplodiral peklenski stroi v zdraviliškem domu ter napravil ogromno škodo. Moderno opremljena dvorana, kjer so naravni jodovl vrelci, je popolnoma demolirana. Isto noč so v Braunau pognali v zrak tudi glavni transformator električne centrale. Hudo demoliran le tudi strojni oddelek elektrarne. Uro pozneje Je eksplodiral peklenski stroj tudi v mestnem vodovodu. Samo tu cenijo povzročeno
škodo nad an milijon dinarjev. Razen tega je bilo izvršenih tudi cela vrsta napadov na predstavnike sedanjega režima, zlasti na pristaše Heimwehra m je bilo pri tem mnogo Heinrvvehrovcev ranjenih.
Do velikih demonstracij je prišlo na zborovanju Dollfussove patriotske fron-t ev Schardingu. Ko se je pričelo zborovanje, se je pojavilo nad zborovalci okrog 100 balončkov, na katerih so bile obešene petarde. Zaradi nastalih eksplozij je zavladala med zborovale! silna panika >n Je bilo mnogo ljudi v gneči pohojenih ter so jih morali prepeljati v bolnico. Zvečer je prišlo do krvavHi spopadov med narodnimi socialisti ki Heimwehrovci. Deset ljudi so z nevarnimi poškodbami prepeljali v bolnico.
V noči od petka na soboto je bil izvršen atentat na vilo dunajskega libre-tista Bede. V njegovi vrli je eksplodiral peklenski stroj, ki je porušil cel vogal in demoliral vso opravo.
Zaradi teh dogodkov so oblasti zaprle več sto narodnih socialistov in jih oddale v taborišče v Wčillersdorfu. Med njimi je več uglednih voditeljev. Uradna »Politische Korrespondenz« pripisuje to teroristično akcijo v Avstriji ner-voznosti berlinskega režima, ki da doživlja tako v svoji zunanji kakor v svoji gosipodarski politiki neuspeh za neuspehom. Po mnenju avstrijskih vladnih krogov hočejo narodni socialisti s tem preprečiti konsolidacijo Avstrije in onemogočiti, da bi ona prevzela duhovno vodstvo nemškega naroda. V drugih političnih krogih na smatrajo, da
Podpis trgovinske
pogodbe z Bolgarijo
Danes dopoldne - Veterinarska konvencija Nekatere določbe trgovinske pogodbe — Obe strani zadovoljni
Beograd, 23. maja, p. Snoči je trgovinski minister g. Juraj Demetrovič priredil banket na čast članom bolgarske delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije med obema državama. Na banketu je vladalo zelo prijateljsko razpoloženje. Poleg ministra so se ga udeležili tudi vsi višji uradniki trgovinskega in zunanjega ministrstva ter Narodne banke. Prisotni so bili vsri člani jugoslovenske in bolgarske delegacije ter bolgarski poslanik na našem dvoru Kjoseivanov.
V krogih obeh delegacij z zadovoljstvom ugotavljajo, da so se pogajanja v Beogradu vršila ne popolnih 15 dni in so že v tem kratkem času mogli spričo medsebojne lojalnosti opraviti tako veliko in pomembno delo.
Danes dopoldne sta bili trgovinska pogodba in veterinarska konvencija v trgovinskem ministrstvu parafirani. Jutri bosta svečano podpisani.
Sef bolgarske trgovinske delegacije Ka-radjov je v razgovoru z novinarji naglasil veliki pomen pravkar sklenjene trgovinske pogodbe, ker se je z njo prenehalo brezpo-godbeno stanje med obema državama. S to
pogodbo bo nastopila nova doba v medsebojnih trgovinskih odnošajih. Šef veterinarske sekcije dr. Pavlov je prav tako dal novinarjem krajšo izjavo, v kateri je poudaril svoje zadovoljstvo nad uspešno zaključdt-vijo veterinarske konvencije.
Kakor se doznava, je Jugoslavija v trgovinski pogodbi dovolila Bolgariji svoboden uvoz kockastega kamenja, cevi iz žgane gline, oljnatega sadnega semena, gumastih opank, materijala za strojenje kož in slič-no, Bolgarija pa naši državi svoboden uvo* suhih lesnih destilatov, emajlirane posode, mlinskih kamnov, radijatorjev, mavca, ocet-ne kisline in sličnega blaga. Z veterinarsko konvencijo je Bolgarija dosegla znatne olajšave za tranzit svoje živine in mesnih izdelkov preko naše države.
Nadaljujejo se še pogajanja o direktnih železniških tarifah med delegati obeh železniških uprav. Prav tako se vodijo tudi pogajanja za sklenitev klirinške konvencije. Rok za uveljavljenje sklenjenih novih pogodb in konvencij med obema državama še ni določen. Bržkone bodo stopile v veljavo že s 1. julijem t. L Konvencije bodo veljale dve leti.
Angleška razkritja o nemškem oboroževanju
Nemčija gradi skrivna letališča in se na vso moč oborožuje z vojnimi letali
London, 23. maja p. »Daily Express« Je objavil danes članek svojega posebnega poročevalca Stevensona, ki so ga nemške oblasti zprle baje zaradi Industrij-
ske špiomaže, a so ga morali na intervencijo angleškega poslanika zopet izpusti-ti h zaporov, članek je bil oči vidno napisan že pred nekaj dnevi, v času, ko je bil Stevenson še svoboden.
V svojem članku pripoveduje o silnem nemškem letalskem oboroževanju. V bližini starega mesteca Zele pri Hannovrn so Nemci zigra<Eli veliko vojaško letališče s podzemskimi skladišči. Sicer se v bližnjem Hanmovru nahaja že veliko civilno letališče, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od novega vojaškega letališča, vendar so smatrali za potrebno, da si zgrade tudi to letališče, zlasti še, ker so menili da si ga bod.0 zgradili docela skrivaj. Letališče je namreč zares tako zgrajeno, da ga je iz zraka zelo težko opaziti. Leži sredo gozdov in tudi vse ceste, ki so speljane na letališče, so zelo dobro maskira-ne. Letališča tudi ni oipaziti ne z glavne prometne ceste niti z železmiške proge. Letališče je večje kakor sta znani veliki letališči v Le Bourgetteu pri Parizu in Oreydonu pri Londonu. Na letališče ne smejo niti člani narodno socialističnih napadalnih oddelkov. Letališče še ni docela zgrajeno. Sedaj nivellrajo teren Zgradili bodo tudi velike vojašnice za vojaške pilote. V podzemskih etažah, ki bodo varne pred bombnimi napadi, bodo nredill čisto sistematično razdeljena skladišča za vojna letala
Ker neonska vlada nima dovoljenja, da
bi si gradila vojna letala, si Je naročila v posameznih tovarnah dele letal. Tako gradijo za nemško vojno letalstvo posebej motorje, drugod krila za letala, v tretjih tovarnah pa šasije. Hamburške letalske tovarne so naravnost preplavljene z naročili za nemško vojno letalstvo. V tovarnah delajo v treh posadih. V ladjedelnicah Brom & Foss gradijo šasije za letala. Za motorje in krila so iznašli posebno trdno kovino. V tovarnah v Kielu gradijo električne aparate in kapice za bombe in ročne granate. V Gliidkstadtu je zaposlenih 700 delavcev, ki izdelujejo posebne vrste papirja za razstreliva. Vsi delavci so morali podati poselimo prisego, da bodo čuvali to tajnost.
Nadaljevanje trgovinskih pogajanj med Francijo in Anglijo
London, 23. maja AA. Po vsej verjetnosti se bodo pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe med Anglijo in Francijo nadaljevala prihodnji teden v Londonu. Kakor znano, so se ta pogajanja prekinila pred osmimi tedni. Takrat so sklenili, da ostane do sklenitve nove pogodbe v veljavi konvencija iz leta 1882. med Veliko Britanijo in Francijo: ta konvencija daje obema strankama pravico do odpovedi na 14 dni, izvzemši nekatere člene o plovbi, ki so ugasnili 12. t. m. Razen tega sta se obe vladi sporazumeli da se nobena izmed obeh držav ne bo poslužUa določb konvencije zastran kvantitativnih omejitev pri uvozu blaga iz ene države v drugo.
hočejo narodni socialisti oa ta način »počastiti« Dollfussa. ka je baš te dni obhajal dveletni jubilej, odkar je avstrijski kancelar.
Telesna vzgoja pod lopatastim križem
Dunaj, 23. maja. r Vlada je sklenila ustanoviti pri uradu kancelarja poseben oddelek za telesno vzgojo naroda. Temu oddelku bodo podrejena vsa telovadna in športna društva. Vodil ga bo podkancelar Starhemberg, ki hoče na ta način dobiti v svoje roke vse organizacije, ki se kakorkoli ba-vijo z vzgojo naroda izven šole. K temu koraku se je vlada odločila predvsem zaradi tega, ker so vsi njeni dosedanji pozivi, naj se športna društva priključijo patriotski fronti, ostali brezuspešni. Ker bodo smela v bodoče obstojati samo ona športna društva, ki bodo dobila za to posebno dovoljenje, bodo na ta način onemogočena vsa društva, ki «e doslej niso dala vpreči v režimski klerofašistični voz.
Izpuščeni socialistični voditelji
Dunaj, 23. maja. r. Za binkoštne praznike je bilo izpuščenih okrog 60 bivših social-no-demokratskih voditeljev, ki so jih zaprli po februarski revoluciji. Med njimi je tudi predsednik zadnjega avstrijskega parlamenta Kari Renner ter vodilni funkcionarji bivše občinske uprave na Dunaju. Le bivši dunajski župan dr. Seitz je bil še nadalje pridržan v zaporu. Avstrijski javnosti je ostalo vse to neznano vse do danes, ker je bilo listom strogo zabranjeno o tem poročati. Šele danes je javnost izvedela za ta ukrep vlade, ker 90 listi objavili, da je več social-no-demokratskih voditeljev pobegnilo.
Zakon proti znižanju cen
Dunaj, 23. maja. r. Veliko ogorčenje v javnosti j« izzvala akcija dunajske Trgovske zbornice, v kateri že dolgo vedri jo in oblačijo dunajski klerikalci. Dočim je bU dosedaj v trgovskem svetu običaj, da so trgovci medsebojno konkurirali v cenah, je trgovska zbornica na pobudo skupine klerikalnih veletrgovcev zahtevala od vlade, da to prepreči, »ker škoduje tako početje interesom trgovcev«. Vlada, ki ji je mnogo na tem, da si ne odtuji gospodarskih krogov, je tej zahtevi takoj ugodila in že v prihodnjih dneh bo izšel zakon, ki doloma, d? pridejo tako trgovci, ki bi z znižanjem cen škodovali svojim konkurentom, pred posebno »naglo sodišče«. To sodišče bodo tvorili aodnik okrajnega sodišča in dva prisednika. ki ju imenuje trgovska zbornica.
Svoboda znanosti pod klerikalnim režimom
Dunaj, 23. maja. g. Kakor doznava val poročevalec, je bilo profesorju za nacionalno ekonomijo na dunajski univerzi dr. Otmarju Spanu odvzeto dovoljenje predavanja. Zanimivo je, da je bil profesor dr. Span pristaš starega heimwehrovskega programa in da je spisal znano politično knjigo »Stanovska država«. Nato pa je pristopil k narodnim socialistom ter se j« boril proti Heimwehru. Dalje se doznava, da je bil bivši dunajski občinski svetnik znani profesor dr. Tandler poklican na univerzo v Newyork.
Povratek nadvojvode Evgena
Dunaj, 23. maja. č. Bivši nadvojvoda Ev-gen Habsburški se je danes vrnil v Avstrijo. Zjutraj je odpotoval iz Basela. Ob 13. ie prispel v Inomost. Svojega potovanja p« tu ni Drekinil. Ker je vlada strogo zabranila vse manifestacije, mu monarhisti niso priredili nikakih sprejemov. Nekaj dni bo ostal na Dunaju. Nato se bo nastanil v domu nemškega viteškega reda v Gumpolds-kiTchenu v bližini Dunaja. Te dni se bo zaradi njegovega povratka v Avstrijo 6estal generalni kapitelj nemškega viteškega reda.
Francosko-ruski blok
Pogajanja za obrambno zvezo, ki bi obsegala večino Evrope, uspešno napredujejo
Tudi »Daily Telegraph« pozdravlja zbli-
fanje med Moskvo in Ženevo in izraža priznanje Franciji za ta uspeh. Pakt o vzajemni podpori proti napadalcem, kakor se zamišlja med Francijo in Rusijo, bi mogel v veliki meri rešiti vprašanje evropske varnosti, toda po mnenju lista bi bilo potrebno, da se ta pakt razširi tudi na neevropske države. »Times« pravi, da angleška vlada gotovo ne bo delala ovir Rusiji glede njenega vstopa v Društvo narodov, želela pa bi, da ruski mogotci zares spremenijo svoje mišljenje o ženevski ustanovi. Rusija mora iskreno sprejeti vse obveznosti, ki jih nalaga pakt Društva narodov in ne sme svojega sodelovanja v Ženevi smatrati le za okrepitev svojega zunanje-političnega položaja. List smatra, da bo francosko-ruska zvez« neposredno naperjena proti Nemčiji in Japonski. V zvezi z njo bo vstop Rusije v Društvo narodov otvoril celo vrsto novih perečih političnih vprašanj, ki jih ni Tako lahko rešiti. Eno teh je tudi stalno mesto, ki naj «a dobi Poljska v svetu Društva narodov. Končno pa bosta morali, še preden bo Rusija vstopila v Društvo narodov, Ru-»ijo priznati tudi Švica in Nizozemska.
Pariz, 23. maja «• Politična pogajanja med Sovjetsko Rusijo ln Francijo se nadaljujejo. Francoski zunanji minister Barthou Je snoči sprejel francoskega poslanika v Moskvi ter se z njim posvetoval o francosko-ruskih odnošajih. Poslaniku Je dal tudi mnoga navodila.
V krogih francoske diplomacije opozarjajo, da vesti francoske izdaje ameriškega lista »New York Heral-da« niso bile demantirane ter da Je zato očividno, da se zares vršijo pogajanja med Rusijo in Francijo za sklenitev vzajemne obrambne pogodibe. V »Journalu« ugotavlja Saint Brice, da je Rusija predstavljala za Evropo nevarnost, dokler je imela pogodbo s Nemičijo. Sedaj pa se je situacija docela spremenila. Hitlerjeva zimaga v Nemčiji je oslabila rusko-neanžke odnošaje, na Daljnem vzhodu se je silmo povečala Japonska nevarnost, istočasno pa je Rusija s svojimi nenapadal/nimi pogodbami z nekaterimi sosedi pokazala v zadostni meri svojo miroljubnost in pripravljenost sodelovati z evropskimi državami.
London, 23. maja, r. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih živahno komentirajo prizadevanje Francije, da bi pridobila Rusijo za čimprejšnji vstop v Društvo narodov. To zanimanje se je še povečalo, ko se je izvedelo, da se vrše med Parizom in Moskvo razgovori o obnovi zavezništva, kakršno je obstojalo med Fiancijo in carsko Rusijo leta 1914. Tudi angleški listi »e obširno bavijo s tem vprašanjem in poudarjajo, da bi vstop Rusije v Društvo narodov to mednarodno institucijo znatno okrepil, obenem pa bi to olajšalo tudi vprašanje razorožitve. »Observer« je celo mnenja, da bi vstop Rusije v Dništvo narodov odprl novo pot za vzporedno reševanje problema razorožitve in problema varnosti. Misli pa, da bi bil vsekakor potreben poprej še širši sestanek izven okvira razorožitvene konference, na katerem naj bi se določile v tem duhu nove smernice Rusija, kakor znano, predlaga sklenitev nekakega evropskega ne-napadalnega pakta. V angleških krogih polagoma uvidevajo, da bi sklenitev takega pakta znatno olajšala razorožitev. Obenem pa so v angleških krogih tudi mnenja, da bi vstop Rusije v Društvo narodov neizogibno prisilil tudi Nemčijo k povratku v Ženevo.
TUDI VI
obiščite
XIV,
ljubljanski velesejem
od SO. maja do 10. Junija
Železniška Izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO se dobi pri blagajnah v«eb železniških posta] tn velja Din S.—
Permanentne velesejmske legitimacije se dobe pri Putnlku. denarnih zavodih ln občinskih uradih. 40 000 m' obsega se 1 m 144e Vsakovrstno blago. 8pecljalne razstave Kartografska eosoodlnlska reklamno-propagandna ruska
Priključeno veltkomestnc rabavlS^e Zrln	irr>-'«tn<- » n<r<-w1nltn'
Iz Bolgarije
Sofija, 23. maja. p. Življenje v Sofiji kakor tudi po vseh drugih mestih poteka povsem normalno. Tudi včerai in danes red nikjer ni bil krš?n. Medtem se je pričelo v poeame®' nih ministrstvih, v novoustanovljenih pokrajinskih upravah in pri ostalih upravnih oblastih v mestih in občinah intenzivno delo za izvedbo upravne, gospodarske in socialne reorganizacije države. Večje spremembo eo bile izvršene tudi v upravi javne varnosti. V nekaterih ministrstvih so bili zamenjani nače-lniki oddelkov z novimi možmi.
Snoči ie novi vojni minister Zlatev izjavil novinarjem, da so ee v vojski izvršile naslednje važnejše spremembe: za šefa generalnega štaba je bil imenovan general To-dor Georgijev. za načelnika vojne akademije polkovnik Kolev, za šefa pisarne vojnega ministrstva polkovnik Dinčev, za načelnika vojaške inženjereke stroke general Pitrov, za inšpektorja konjenice polkovnik Zlata-nov. za poveljnika sofijske garaizije gen?-ral 9tanev, garaizije v Plevnu general Filipov, garaizije v Varni general Terzikov. Imenovani so bili tudi novi poveljniki ne* katerih polkov.
Jevtič odpotuje v Ženevo m Pariz
Beograd, 23. maja. p. Naš zunanji mini* ster g. Bogoljub Jevtič odpotuje te dni, najbrže v soboto 30. t. m., v Ženevo, kjer bo sodeloval na zasedanju glavnega odbf«?a razorožitvene konference V Ženevi ostane nekaj dni. nato pa odpotuje v Pariz, da uradno poseti francosko vlado. V Parizu se bo mudil dva dni. in sicer 11. in 12. junija.
Amnestiia na Češkem
Praga. 23. maia. h. Kakor se doznava. ee bo ob priliki jutrišnjih volitev predsednika republike izdala politična amnestija, po kateri bo izpuščeno na svobodo več nemških Hakenkreiizl-riev fcnie ee. da bo amnesti-ran tudi znani dr Voiteh Tuka. ki je bil zaradi špijonaže obsojen na 14 let ječe.
Dr. Joia Bohinjec:
Lotimo se resno dela!
Zel se rado zgodi, de n« dobre namene in načrte radi in kmalu pozabimo. Navdušeni« se hitro poleže. Človeku je prirojeno, da na nevarnosti, ki ga obkrožajo, prav nerad misli. Tako, se bojim, je usojeno tudi namenom in načrtom, katere je podčrtava! tn ustvarjal naš prvi protijetični kongres. Zelo se je bati, da bo navdušenje, ki je zvenelo iz raznih referatov in govorov, prehitro prešlo v zaspane vode. Kongres je jasno in nedvoumno pokazal na naše rane, ki kakor posejane razjedajo naš narodni organizem in mu kakor epidemija ugonab-Ijajo zdravje. Na kongresu pa je bilo tudi povedano, kaj smo v pogledu protituber-kulozne borbe že zamudili, kje in kako je pričeti s podvojenim delom in z nebrzdanim navdušenjem za stvar. Časopisi so sto* rili vse, da so javnost na problem tuberkuloze v našem narodu vsestransko razumljivo opozarjali. Podčrtavali so dolžnost vseh javnih in zasebnih činiteljev, ki z usodo naroda in z njegovo zdravstveno, moralno in gospodarsko regeneracijo mislijo resno, da vprašanje organizacije protijetične borbe nikdar več ne puste črtati ali izginiti z dnevnega reda.
Naš prvi protijetični kongres je dosegel izredno velike moralne uspehe in je bil eden najbolj manifestativnih in globoko zasnovanih kongresov, kar smo jih kdaj imeli v državi. Po svojih udeležencih je| imel pred očmi veliki namen, da dvigne vsepovsod nove energije in sproži nove iniciative ter poglobi staro začeto delo na polju naših ustvarjanj in prizadevanj v borbi proti jetiki. Kongres noče biti samo enodnevni pojav, ki pride in brez sledu izgine. če bi bilo tako, potem vaTamo sebe in svet o svoji socialni kulturi, o svoji narodni zavednosti in o svoji vdanosti državi in na-rodu.
Rekli smo, da kongres pomeni prvo mobilizacijo jugoslovenskih srl iz vseh slojev m stanov naroda, katere morajo združene in organizirane pristopiti resno k delu za utrditev ljudskega zdravja, ako naj mobilizacija doseže svoj namen. Pri nas ie problem jetike tako izredne gospodarske, socialne in končno tudi nacionalno-politič-ne važnosti, da mora borba proti jetiki postati pravi ljudski pokret resnega in pozitivnega ustvarjanja. Jetika je v enaki meri delavska in kmetska bolezen, torej vsenarodna nesreča. Zato bo to trpljenje naroda moralo v najkrajšem času priti na dnevni red vseh naših nacionalnih in nacionalističnih organizacij in bo moralo tudi trajno na dnevnem redu ostati. Temelj vsemu je koncem koncev vedno le fizično ui duševno zdravje naroda.
Slovenija je še posebno dolžna, da prvi 5r°tlJe*ični kongres, ki se je vršil baš v sre-disču Slovenije, v Ljubljani, resno smatra za izhodišče vsestransko poglobljene in intenzivirane borbe proti jetiki. Tujsko-pro-metni t. j. suhi gospodarski razlogi in motivi silijo k resnemu gledanju na problem.
društva v naših letoviških krajih morajo svoj program razširiti tudi na zanimanje za stanje in razvoj ljudskih bolezni v svojem okolišu. Tujcev ne "F"	asfaltirane ceste, udobni ho*
£ h, dobra pitna voda. zabave tn podobno; fa ™Jce fe zelo važno tudi stanje ljudskega zdravja v kraju, zlasti kako je poskrb-Jjeno za omejevanje nalezljivih bolezni. V ^Švici so dobro razumeli, kako velike važnosti je za dotok tujcev vprašanje nrezhibne asanacije tujsko - prometnih krajev. Naval tujcev, ki so v Švici iskali zdravja. je iz leta v leto boli ogražal kapaciteto tujskega prometa, dokler v zad-
njem trenutku ni • krepko roko povegla ▼ razmere zdravstvena politika javnosti In
zasebne iniciative, da j« bil na ta način ohranjen in utrjen temelj za gospodarsko življenje naroda.
Slovenija v mnofiočem aliči SvicL Nauki od tam in od drugod, kjer gospodarsko uspevanje ljudstva hočejo nasloniti n« tujski promet, morajo pri nas pasti na rodovitna tla, ker ni potrebno, da naš šele bridke izkušnje prisilijo k protiukrepom in k posnemanju tega, kar so drugod že davno spoznali za dobro in koristno. Na letnih skupščinah naših tujsko-prometnih organizacij mora biti na dnevnem redu tudi referat o zdravstvenih prilikah v naših tujsko-prometnih krajih!
Ko hočemo, da bi blagoslov I. jugoflio" venskega protijetičnega kongresa ostal pri nas trajno učinkovit, moramo zopet in oo-novno postati pri dolžnostih, katere ima v pogledu razumevanja za Ijudsko-zdravstve-ne potrebe naroda naša mlada, zlasti tekstilna in vsa ona industrija, kateri je nesreča krize v največji blagoslov ugodne konjunkture. — Vprašanje zdravja delavstva v tekstilni industriji in splošno v industriji, ki je po svoji naravi posebno škodljiva zdravju, mora biti za vso našo javnost, zlasti za zdravstveno oblast, vsa I toliko časa zadeva najresnejSe brige, dokler nimamo uvedenega invalidnega in starostnega zavarovanja, ki bo moglo nase pre* vzeti velika bremena zdravstveno- preventivne brige za delavstvo
Če industrija sama noče pokazati tega razumevanja, morajo priti banovina in občine. zlasti zdravstvene občine, ki morajo s primernimi in posebnimi zdravstvenimi davščinami zdravju škodljive industrije pritegniti k resnemu sodelovanju z« utrjevanje zdravstvenega stanja svojega delavstva. Industrije v množicah producirajo je-tičnike, nimajo pa v sebi toliko kulture in čuta socialne odgovornosti, da bi vsa! skromno subvencionirale našo protijetično borbo! Te subvencije bi bile samo neznatna protiutež veliki prištednji, katero Imajo zlasti visoko konjunkturne Industrlle I« naslova pomanjkanja Invalidnega, starostnega in posmrtnega zavarovanja. Ta dejstva dajeo zdravstvenim oblastem od države preko banovine, doli do zdravstvenih m političnih občin polno moralno, socialno in gospodarsko legitimacijo, da te vrste industrije z vsem poudarkom opozarjajo na dolnosti, katere imajo one napram narodu in zlasti napram ljudstvu svoje okolice? Upamo pa, da se bodo v kulturni Sloveniji pojavile tudi industrije, ki bodo iz lastne iniciative pokazale razumevanje za svoj« dolžnosti!
Pri vseh svojih hotenjih pa se moramo stalno zavedati: borba proti ljudskim boleznim more biti uspešna le s sodelovanjem ljudstva samega. Uradno-birokratično, nekako oficielno zatiranje ietike ne more prinest? uspehov. Vsa borba mora sloneti na zasebni iniciativi: na protituberkuloznih ljudskih organizacijah. V vsaki občin mora poslovati krajevna proti tuberkulozna liga, ki ima svoje, hrbtišče v bližnjem proti tuberkuloznem dispanzerjul
Pred vojno je »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih« v svoje knjig« rabe-leževalo velike in mnogoštevilne dobrotnike. Povoina »Narodna proti tuberkulozna liga« na dobrotnike še — čaka. kajti brez prostovoljnih prispevkov iz ljudstva samega, bodo ostala vsa prizadevanja lige neznatna in malekostna
Vse bo ostalo prazna beseda, ako s« ne bomo zavedali pomembnosti poziva: Lotimo se resno dela!
Bojevniki na umiku
Na binkoštnih shodih niso nič več grmeli nad Beogradom in ne nad korupcijo v državi — Rekli so: »Beograd je pravičen !u - Od kod spreobrnenje t
v Franciji
Velik pomen kongresa radikalne stranke — Utrditev vlade narodne sloge — Zadoščenje Herriotu
T_	Pariz, sredi maja.
Kongres radikalne stranke, ki je ravnokar zaikiljučil svoje zasedanje v Clermont Fernaldu, je zanimiv epilog b burnim dogodkom, ki so pretresali francosko javno življenje v prvih mesecih letošnjega leta. V teh dogodkih je igrala radikalna stranka eno najvidnejših vlog, saj je Imela takrat v rokah državno oblast in se je v njenih vrstah nahajala tudi večina politiko, ki so bili kompromitirani v aferi Staviskega. Ne samo vodilne osebnosti radikalne strantke, temveč tudi stramko kot tako so spravljali v neposredno zvezo s Sta viski m, češ da je iz njegovih fondov črpala svoja sredstva. Seveda je vse to močno omajalo ugled stranke
Dogodki v zvezi z afero Staviskega pa so imeli še druge dalekosežne posledice, ki so posegle v celokupni ustroj francoskega političnega življenja. Prva je bila, da je razpadla levičarska koalicija, tako zvani kartel, ki so ga tvorili radikali inr socialisti. Ta koalicija je dobila pri zadnjih zborničnih volitvah leta 1932 večino, ki je tudi do poslednjih dogodkov ostala neokrnjena, tako da bi ji po čistih parlamentarnih načelih, ki v Franciji še vedno veljajo, nihče ne mogel odvzeti oblasti. V usodnem položaju pa, ko sta padli Qa ulici dve levičarski vladi, ki sta si bili ravnokar dali izglasovati v parlamentu zaupnico, je radikalna stranka naredila veliko patriotično odločitev. Zapustila je linijo levičarskega kartela, ko je videla, da so socialisti nesposobni za pozitivno aelo, in sklenila sodelovati pri sestavi široke vlade narodne sloge,
Dalekosežnost te odločitve presodimo lahko le tedaj, če vemo za ostro črto, ki loči francosko levico od desnice. Desnica je za francoskega radikala reakcija; ona mu pomenja oblast cerkve in velekapita-la. Proti njej se je vedno boril Jakobinski in malomeščanski duh francoskega radi-kalizma. Res so se dogodili primeri, da je radikalna stranka šla preko teh predsodkov, toda to je bilo le v časih največje narodne nevarnosti, n. pr. v vojni, ko je grozil zunanji neprijatelj, in pa pred osmimi leti, ko je stala pred vrati finančna katastrofa. Sedaj pa za tak korak, trdi del -adikalov, al bilo nikakega razloga, zlasti ae, ker so bili baje februarski nemiri umetno uprizorjeni od desnice. Ta da Je -ta ta način hotela strmoglaviti levičarsko ^Udo. ki JI v parlamentu nI mogla do ži-pea Ti elementi v radikalni stranki so ' afall prestop stranke na desnico kot Iz-'a.istvo strankine ideologije in nezvestobo nad socialističnim zaveznikom. Levo
krilo, ki je že tako blizu socialistom, da je že težko potegniti jasno črto, je zaradi teh dejstev Izzvalo v stranki »por in zahtevalo sklicanje izrednega strankinega kongresa, ki naj bi odločil, ali sme stranka ostati v koaliciji z desničarskimi strankami ali pa naj se obnovi levičarski kartel.
Ak0 t>i se bil kongres odločil za povra-tek v kartel, kakor so to zahtevali tako-zvani »mladoradikali«, tedaj bi takoj padla sedanja vlada narodne sloge. Spričo nemožnosti postaviti na njeno mesto pri današnjem parlamentu kakršnokoli drugo delazimožno vlado, bi Franciji zopet grozil politični kaos, ki bi pri današnjem napetem položaju moral privesti pri vsakem popuščanju oblasti državo na rob državljanske vojne. Kongres radikalne stranke je imel v rokah ključ do celokupnega francoskega notranje-poMtlčnega položaja in je bil za vse politično življenje Francije velevažen dogodek. Od njegovih odločitev ni bil odvisen le obetoj Doumer-gueove vlade ali kake manjše notranje reforme, temveč notranji mir Francije, če ne celo obstoj tretje republike na demokratični osnovi.
že takoj pri otvoritvi kongresa ae je videlo, da hoče ogromna večina radikalne stranke državljanski mir tn sodelovanj« z vsemi strankami, ki jim Je na srou konstruktivno delo, ter da nima smisla za prenapeteže, ki bi radi nekakih meglenih idej in principov bili pripravljeni tvegati težke notranje nemire. V množici 1200 delegatov se jih Je dvignilo Ie 17, ki so glasovali proti tej poti. S te mje kongres z ogromno večino, lahfco rečemo soglasno, potrdil in odobril politiko svojih priznanih voditeljev Herrlota, Chautermpsa ln Daladiera ter se izrekel za sodelovanje v današnji vladi, obenem Jim pa tudi dal moralno zadoščenje za očitke, ki jih je bilo čuti iz nasiprotmih vrst v zvezi t afero Staviskega. Doumergueova vlada gleda sedaj lahko brez skrbi v bodočnost, ker so ji sklepi radikalnega kongresa za-jamčili čvrstost in avtoriteto. Vlada bo mogla zaradi tega vso svojo pozornost posvetiti velikim notranjim In zunanjim problemom, ki vedno bolj energično tipkajo na vrata. Razčiščen Je notranjega političnega položaja Je izzvalo v vsej Franciji zadovoljnost in veselje in se sklepi radikalne stranke na splošno komentirajo kot velik korak h konsolidaciji notranjega položaja. Le v socialističnih vrstah Je brati razočaranje, ker pomeni izid kongresa de-fiinitlvnl neuspeh kartelistlčne ln razred-n obojne politike.
Nove občinske volitve, nove zmage
Metlika, 20. maja »Jutro« je že na kratko poročalo o ponovnih volitvah v veliki občini Metlika okolica. Občina je največja v Beli krajini. Združena je iz šestih prejšnjih občin (Bo-žakovo, Črešnjevec, DraŠiči, Lokvica, Su-hor in Radovica) ter ima sedaj 5000 prebivalcev. Že pri prvih volitvah dne 15. oktobra je prišla občina v nacionalne roke. Toda lista JNS, katere nosilec je bil banovinski svetnik g. Martin Bajuk, je takrat zmagala le s 16 glasovi večine. Seveda so klerikalci zagnali velik vrišč, pa so govorili o terorju in o goljufijah ter se pritožili na upravno sodišče v Celju. Kakor v mnogih drugih občinah, so se tudi pri nas pri tolmačenju novega občinskega zakona zgodile majhne formalne napake in upravno sodišče je pritožbi res ugodilo.
Klerikalno zmagoslavje pa je bilo kratko in je končalo zelo klavrno. Prejšnjo nedeljo so se volitve ponovile. Zavedni kmetje so se hoteli pošteno maščevati za obrekovanj* lz klerikalnih vrst in so se udeležili volitev polnoštevilno. V kolonah, peš in na okrašenih vozovih, so prihajali volilci v Metliko, kjer jih je sprejemala metliška godba in spremljala do obeh volišč. Volilci iz Radovice so privedli s seboj tudi lastno tamburaško godbo. Pred onimi iz Suhorja je nosil veliko trobojnico preizkušeni nacionalist Jelenič, oče 24 otrok. Ves dan so se vršile velike manifestacije, ob 19. pa je bil proglašen izid volitev.
Izid Je bil za nasprotnike porazen. Nacionalna lista g. Bajuk a je dobila 623 glasov (lani 504), nasprotna lista g. Nemant-ča pa le 254 glasov (lani 488)! Pri prsih volitvah je bila torej razlika v glasovih 16, sedaj pri obnovljenih pa 369! Lani je dobila nacionalna lista 20 odborniških mest in nasprotniška 4, sedaj pa nacionalna 22 in nasprotniška samo 2. Res, izplačala se je pritožba! Vsa čast zavednim Belokr«-jinceml
•
.	Ljutomer, 22. maja
Včeraj so se vršile nove volitve ▼ občini Veržej. Pri prvih volitvah je lani dobila nacionalna lista z nosilcem g. Ivanom Smrekarjem 236 glasov, nasprotna lista z nosilcem g. Galunderjem pa 162 glasov. Poraženi nasprotniki so se pritožili in res dosegli, da so bile volitve razveljavljene. Kljub temu pa se včerajšnjih volitev niso udeležili in sta bila za njihovo listo oddana le dva glasova. Zato pa je dobila nacionalna lista 263 glasov in s tem precej več kakor polovico vseh volilnih upravičencev ki jih je 491.
Somišljeniki JNS v slovenjgraskem srezu!
Opozorite vse prijatelje, da se vršita v nedeljo 27. maja v slovenjgraškem srezu dva
velika manffestacijska shoda
na katerih bodo govorili narodni poslanci in ministri gg. dr. Kramer, dr. Novak in dr. Andjelinovfo Shoda se vršita
ob 10. v Velenju
ob 1530 v Stovenferadcu.
Poskrt>ite, da pridejo vsi pristaši nacionalne misli, ki so za složno delo za resnične interese vsesa prebivalstva!
Seja predsedstva JNS
Beograd, 23. maja M. Danes dopoldne se Je vršila seja predsedstva JNS. Sejo je vodil šef stranlke mindstrski predsednik Nifcola Uznnovič.
Predsedstvo Rdečega križa v avdienci pri kralju
Beograd, 23. maja p. Nj. Vel. kralj Je danes sprejel v avdienci član« predsedstva Rdečega križa. Kralju sta jih predstavila prvi podpredsednik RK senator Svetozar Tomič in drugi podpredsednik senator Josip Silovič.
Spremembe v trgovinskem ministrstvu
Beograd, 23. maja AA. Dosedanji Sef Kabineta ministra za trgovino ln industrijo dr. Boško Mašič je napredoval za svetnika ministrstva za trgovino ln industrijo ln je obenem Imenovan za stalnega komisarja Prizada. Za šefa kabineta ministra za trgovino in industrijo je imenovan dosedanji šef kabineta kmetijskega ministra g. Zvoni mir Janovič.
Doktoramfi morajo plačat! šolnino
Beograd, 23. maja AA. Na vprašanje, ali naj se smatrajo doktorandl za redne slušatelj« univerz ln ali morajo kot taki plačati šolnino, J« davčni oddelek finančnega ministrstva na podlagi mišljenja prosvetnega ministrstva Izdal pojasnilo, da se smatrajo doktorandl za redne slušatelje univerz in morajo zato plačati šolnino po določbah tarifne številk« 318-a taksne tarife ter se tudi nanje nanašajo določbe poslednjega odstavka navedene tarifne številke.
Nor npravnft umobolnice na Studencu
Beograd, 23. maja p. Za upravnika državne bolnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani Je.imenovan dr. Fran Gerlovič, dosedaj upravnik bolnice v Ko-vinu. v višjo skupino je napredoval asistent dr. Mihael Kamin pri državni bolnici v Ljubljani.
Prebivalstvo Moskve
Moskva, 23. maja č. Kakor znano, se Je vršilo 1. maja t. 1. v Rusiji ljudsko štetje. Ugotovili so, da šteje Moskva 3 milijone 600.000 prebivalcev.
Za binkoštne praznike so imeli bojevniki zopet par shodov. Čakali smo, dokler nismo zbrali zanesljivih poročil in nismo imeli pri rokah stenograi-skih zapiskov v govorih. Poročila in zapiski so značilni in poučni v marsi-kakem pogledu. Nič več dvoma ni sedaj, da bojevništvu ni prav nič za resnično izboljšanje razmer v Jugoslaviji, marveč le za to, da se razrahlja ali po možnosti celo razbije mogočna na-cionaLna fronta, ki jo v Sloveniji predstavlja Jugoslovenska nacionalna stranka, in da bi se pri ljudeh vzbudila mržnja proti njenim glavnim predstavnikom, pred vsem proti dr. KrameTju. Ti cilji so seveda tudi klerikalizmu, kolikor se ga ie ohranilo v zakrknjenosti, nad vse všeč in bojevniška akcija voda na njegov mlin. Zato je sedaj stopil iz svoje dosedanje sramežljive rezerve in kar odkrito dal bojevništvu svoj blagoslov. Na binkoštnih shodih je sodelovala tudi duhovščina in v Trebnjem je g. dekan opoldanski molitvi med zborom dodal še oče&aš, »da bi to naše delo rodilo obilen sad.« Močno dvomimo, da bi bil molil za enak sad, kakršnega si želijo vidni in nevidni bojevniški voditelji. Pa to je poglavje za sebe; za enkrat hočemo pribiti neko drugo, zelo značilno stvar.
V živem spominu je še, kako so bojevniški gromovniki na svojih prvih shodih udrihali po korupciji v državi in zlasti v Beogradu. Na shodu v Mariboru se je g. Vidmar povzpel do trditve, da bi se lahko država odpovedala pridob-nini, zemljami, uslužbenskemu davku, pa še nekaterim taksam po vrhu, »če bi bili tam doli (v Beogradu) pri jaslih vsi pošteni in vestni.« Obtoževal je »brezglavi sistem uničevanja in izsesa-vanja«, »sistematično pljačko« itd. Govoril je o Batignolu, ki je oškodoval državo za 800 milij., o »nepotrebnih izgubah Narodne banke«, o »Kadičih kradi-čih« in še marsikaj sličnega.
Enako je bilo tudi na raznih drugih bojevniških shodih. Se preteki! teden ie bojevniško glasilo v ganljivem soglasju s seperatističnim lističem okrcalo ministra Krame rja in druge poslance, ker so skušali na nedavnem zborovanju Županske zveze pojasniti, da niso v polni meri upravičeni očitki, da gre državni denar le za južne kraje, Slovenija pa'ne dobi ničesar.
Komaj pa je ta številka bojevniškega glasila izšla, so se začele širiti po Ljubljani čudne vesti. Vedele so povedati, da so bojevniški gospodje dobili od svojih botrov naročilo, naj spremenijo svoje govore. Omejijo naj se na napade na slovenske »izkoriščevalce ljudstva«, na slovenske »koritarje«, »sultane« in »»paše«, druge pa pustijo na miru, da botrom ne prikrižajo računov. Govorilo se je tudi, da bodo prišli na binkoštne shode nekaki »opazovalci«, bogve od kod, ki bi radi na !as>tna ušesa slišaH, kakšne so bojevniške pridige.
Neverjetne so se nam zdele take govorice, saj so vendar bojevniki vedno zatrjevali, da hočejo spreobrniti in ozdraviti vso državo, pa se zaklinjali, da se samega vraga ne boje. Toda izvedeli smo, da se nekateri odlični bojevniki res hudujeijo in zgražajo, da se »zahteva od njih«, naj drugače govore, offk pa, da tega ne moreio in nočejo. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, kdo ima tako komando nad njimi, da jim lahko postavlja take zahteve.
Pa naj bo že, kakor hoče, dejstvo Jet
v nedeljo m ponedeljek so bojevniki na shodih grmeli samo še proti slovenskim »izkoriščevalcem« in »stra-hovalcem«. Nič več ni bilo govora ne o Batignolu, ne o Kadičih, ne o Narodni banki in ne o tem, da »tam doli« niso sami pošteni in vestni ljudje.« Kar na enkrat je sedaj v Beogradu vse v najlepšem redu; ničesar ni, kar bi Izzivalo bojevniško kritiko in nevoijo. Da, v Domžalah se je glavni bojevniški govornik povzpel celo do slovesne ugotovitve: »Beograd je pravičen«.
Razveseljivo bi bilo tako spreobrnjenje, če bi bilo znak, da bodo bojevniki odslej razmere in dogodke v državi presojali bolj objektivno in i manj demagogije. Zlasti narodni poslanci, ki imajo nehvaležno nalogo, pojasnjevati volileem marsikak neprijeten ukrep države, bi jim bili hvaležni za tako sodelovanje. Drugačna pa je stvar, ako .ie prišlo spreobrnenje morda samo na komando nevidnih činiteljev za bojevniškimi kulisami in iz strahu, da bf utegnil priti poslušat res kak »opazovalec«. In bojevniki so se nekdaj delali za nekake revolucionarje, ki bodo ix lastne moči »napravili v državi red« ..«
Ekshumacija ustreljenih tihotapcev
Skofja Loka, 23. maja. Glede n» ustrellitev zadnjih dveh tihotapcev so raznašali razni neodgovorni ljudje po Poljanski dolini najgorostasnejše vesti, ki naj bi prikazale sicer res tragičen dogodek v fflsito drugačni luči, kakor se je v resnici pripetil. Da se napravi takim govoricam konec, ie odredilo državno oblast-vo pretekli teden ekshumacijo obeh trupel ustreljenih tihotapcev. Sodna komisija, toi jo je vodil predstojnik okrajnega sodišča dr. Jakob Prešern, je po najnatančnejši obdukciji soglasno ugotovila, da ni bilo izvršeno nad trupli nikako nasilje.
Ljudje, ki so raznašali to. »kar so slifoAi od drugih«, bodo seveda morali dajati za svoie govorjenje obračun pred oblastvi, ki so že pre} opozorile prebivalstvo, naj pomisli, da more z neosnovanimi govoricami škodovati ugledu države ln vojske. Sodišče je že izreklo prvo sod<bo. Neki D. je bil obsojen na 3600 Dim kazni ali 60 dni zapora.
Nova žrtev tuiih plačancev
Beograd, 23. maja. M. Pred državnim sodiščem za zaš$ito države se je danes vršil proces proti 38 let staremu Ivanu Mikcu iz Zlatarja, ki je bil obtožen, da je sodeloval pri emigrantskih »LTstaših«. Ivan Mi-kec je v prvi polovici lanskega leta postal član organizacije »Ustašev«. čeprav je dobro poznal njene namene. 21. maja je pobegnil na Madžarsko, kjer so ga pa takoj aretirali. Preiskavo proti njemu so vodile civilne ln vojaške oblasti. Končno so ga v Gyekenyješu izpustili iz zaporov. Izročili pa so ga dvema hrvatskima emigrantoma, ki sta se po njegovih izpovedih imenovala Karlo in Mato in ki sta ga odvedla v Janko Pusto, kjer so ga voditelji emigrantskega taborišča izpraševali o razmerah v Jugoslaviji. Nekoč je videl tudi Per-. čeca. Tedaj je moral položiti »ustaško« prisego. Na Janka Pusti je bilo 28 ljudi. Pozneje jih je več pobegnilo, tako da jih je nazadnje ostalo le še 18. Končno je pobegnil še on. Vsi so imeli madžarske vojaške uniforme. Pobegnil je iz Madžarske v Avstrijo, od tam pa je skušal 21. decembra preteklega leta priti nazaj v Jugoslavijo. Na meji je bil aretiran ter so ga takoj odvedli nazaj v Zagreb, kjer se je pričela preiskava proti njemu. Državno sodišče za zaščito države ga je obsodilo na 3 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let.
Samomor pod beograjskim tramvajem
Beograd, 23. maja p. Danes dopoldne je izvršila samomor uradnica Ljubimka Jun-kovičeva, ki je bila nameščena v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Junkovideva se je vrgla pod tramvaj, ki Jo je razkosal na tri dele. Vzrok samomora je bila baje nesrečna ljubezen.
FAC : FC Wien 2:1 (2:1)
Dunaj, 23. maja. w. Ker je ponedeljska tekma med FAC in FC Wien z 0 : 0 ostala neodločena, se je danes ponovila. Zmagal je FAC z 2 : 1 (2 : 1) ter se s tem kvalificiral kot četrti udeleženec Avstrije v tekmovanju za srednjeevropski pokal.
Strašen samomor z nožem v srce
Ljubljana, 23. maja V hiši št. 11 na Poljanski cesti, v kateri je gostilna »Koroški dom«, je izvršil danes
f opoldne mož najemnice gostilne 371etni ranče Tršan strašen samomor. France Tršan, izučen mesar, Je že dalje časa kazal znake nezadovoljnosti z življenjem. Njegova žena Rezi je opažala i»-premembo v njegovem ponašanju že mesece. Zato ga je često spraševala, kaj mu je, vendar mož ni hotel s pravo besedo na dan. Tršan se je v zadnjem času tudi večkrat opil. Nedavno se je žena odločila, da poišče druge gostilniške lokale in da se preselita. Pri tem je šlo tudi za odkup inventarja, a pogajanja niso potekala ugodno. Franceta Tršana je to še posebno jezilo.
Danes dopoldne je odšel France Tršan od doma na klavnico, kjer je dobil mesarski nož. Nato je zavil v gostilno »pri Lisjaku« na Poljanah, kjer je pil in se raz-govarjal z ljudmi. Ko se ie vrnil domov, je hotela žena baš po opravkih, a je ni pustil. Doma je spet pil in dejal ženi, ki je odšla po kosilu spat: »O, saj ne boš dolgo ležala!« Žena je nato res kmalu vstala. Medtem ko je bila v sobi, je mož v kuhinji brusil nož. Žena je naposled vendarle odšla po poslih, a mož je spet pil, n« da bi kaj kosil. Malo pred 16. je stopil v sobo in se vlegel v posteljo.
Kmalu po 17. se je žena vrnila in čez čas stopila v sobo. Takoj pa je silno zakričala, kajti zagledala je moža na postelji v spodnjih hlačah, pa brez »rajce ▼ mlaki krvi. Na njeno vpitje so takoj prihiteli posli in drugi ljudje iz hiše. Nemud-no so pozvali stražnika, ki je obvestil o dogodku policijsko upravo. V hišo je pred 18. prispela komisija, ki sta jo sestavljala policijski zdravnik dr. Pavle Avramovič in uradnik g. Peter Kette. Zdravnik je ugotovil, da si je France Tršan najbrže v duševni zmedenosti zabodel mesarski nož naravnost v srce. Rana je bila široka 3 cm, globoka pa, kakor je soditi po nožu, okrog 8 cm, tako da si je obupanec srce čisto predrl. Trupla nesrečnega moža na željo žene niso prepeljali v mrtvašnico.
Strašni samomor je zbudil v okolici hiše veliko razburjenje. Pred hišo so se pozneje zbirale velike množice. Ljudje so s« pri tem spominjali tudi umora v 1. 1921. v isti hiši, ko je pod nožem padel lastnik hiše, finančni svetnik Zaje Franc.
Zdravilo zoper trahom
Dunaj, 23. maja r. Državni seroterapevt-ski zavod na Dunaju je napravil senzacionalno odkritje. Na podlagi večletnih poizkusov dr. Krečija se je posrečilo sestaviti preparat iz strupa čebel, s katerim se da uspešno zdraviti očesna bolezen trahom, ki so jo smatrali doslej za neozdravljivo.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved ia danes: Postopoma vedno boli oblačno, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrski maksimum. ki je prevladoval nad južno in centralno Evropo. ®e je pričel pomikati proti za padu in jugozapadu. Iz severne Evrope ori tiska proti jugu barometreka depresi ja. Pritisk je padel za 0.5 do 3 mm. temperaturi pa so večinoma narasli za 1 do 3 stopinje. le lokalno so ostale nespremenjene ali pa so neznatno oadle.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Menjajoče se oblrfčno, možnost neviht.
Maši kraji in ljudje
Na Hradčanih spomladi
Bilo jo ▼ nedeljo popoldne, ko sva se bližala s prijateljem Hradčanom od severne strani. Vračala sva se iz Aleksandrovega kolegija, ki sta ga sezidali Češkoslovaška republika in Jugoslavija za naše in češko diiaštvo, da se s tem stalno goji zveza med obema državama na kulturnem polju, kakor se je to godilo že sto let, o čemer priča vsa naša kulturna tradicija. Naša »Aleksandrova kolej« leži sedaj še nekoliko osamljena na pobočju onega grebena, po katerem vodi cesta na Belo Goro, a od vseh strani se že bližajo bloki hiš, ki jo bodo prej ali slej popolnoma obdali. Vendar se bo med njimi razlikovala in
ga ministrstva trepeče ▼ svoji nežni ljubkosti znana praška Loreta. Včasih je bil tu tih kotiček med starimi palačami in zidovi, da so mogli verniki poslušati pobožno pesem loretanskih zvončkov. Zdaj prihaja sem šum sveta. Ne bo več tihega zakotja, pa tudi ne poslušalcev. Doma imajo radio in ne čakajo več na loretanske zvončke... Tu bo težka naloga za arhitekta, da spoji tiho krasoto loretanskega svetišča z impozantno tasado in reprezentančno okolico bodočega zunanjega ministrstva.
Odšla sva dalje po starih ozkih ulicah. Še vse, kot je bilo. Stopila sva na prostra-
Hradčanl
odlikovala po »voji vzneseni arhitekturi, ki ji daje že na zunaj značaj najmodernejše reprezentančne zgradbe. Okoli in okoli so še prazna polja in polzagrajena stavbišča, a vse kaže, da se bo tu severno za Hradčani razvilo novo veliko praško predmestje, ki bo segalo tja pod obronke Bele Gore. — Bela Gora! — Kdo ne pozna tega nesrečnega imena iz 1. 1620! Ta-čas, ko se je tu bila bitka med cesarsko katoliško in protestantovsko plemiško vojsko, je ležala Praga še daleč doli za zidovi ob Vltavi. Sedaj segajo prve hiše novih praških predmestij že skoraj na Belo Goro. Tramvaj vozi že do vrha. Za naših študentovskih časov je bilo tam gori še vse golo, le tu in tam kaka hišica, ob robu kapelice, ki so vodile iz Prage do Bele Gore, da so potomci premagancev 1620 ob njih v procesijah zahvaljevali Boga za zmago katoliškega orožja... Prvo nedeljo meseca novembra smo hodili po belogorski cesti na ono široko planjavo obhajat zgodovinski spomin one usodne bitke. Mrzel veter je bril preko pustih strnišč. Za Pohorekem so prenehale zadnje hiše ob cesti — potem je bilo vse na okoli prazno, da se nam je zdelo, kot da je pred par dnevi tod preko bežala razbita armada proti Pragi. Le tam v zatišju skrit samostan s cerkvico... Brevnov... In tam ob robu kraljevski dvorec Zvezda, kjer so padli do zadnjega zvesti Morav-ci... Na vrhu na planjavi je stala samotna cerkev obdana z obzidjem in po-ieg nje »Gostilna na Beli Gori«. Ob robu planjave smo stali in poslušali razlage učenih zgodovinarjev, ki so pojasnjevali, od kod je prišel sovražnik in kako so se umikale čete... Na sredi polja je bil ljudski tabor, kjer so govorniki grmeli proti Dunaju in Habsburgovcem ... Zvečer smo se trumoma vračali v Prago, polni temnih misli na preteklost in sedanjost. Iz korakajočih vrst je odmevala revoluci-jonarna pesem. Že pred vhodom v mesto na Hradčanih nas je čakal kordon policije. da nas je razgnal. Množica se je raz-valila po ulicah in nadaljevala demonstracije, dokler se niso gruče razgubile po notranjem mestu. Tako je bilo takrat pred 30 leti... Zdaj pa sega Praga že skoraj do Bele Gore. Premišljali so dolgo, kakšen spomenik naj postavijo tam na bojišču ... Pravijo, da je bila s svetovno vojno Bela Gora odpravljena ... Postavili bodo tam molčečo gomilo — vse drugo naj govori zgodovina.
Vsi ti spomini so me obhajali, ko sva stopila s prijateljem na prijazni Pohore-lec. Že ime pove, da je to nekdaj skrajno severno predmestje Prage vzrastlo na pogorišču. Same drobne nizke stare praške hišice s tistimi značilnimi strehami in fasadami. Za njimi se dviga mogočno stra-hovsko obzidje, kjer si je sokolstvo postavilo svoj štadion. Stari strahovski samostan nas pozdravlja s svojim baročnim portalom.
In že se zasvetijo za starinskimi zidovi pred nami mogočni stolpi svetovidske cerkve na Hradčanih. Tu so bile včasih kasarne. Zdaj? Čudo božje! Ravnokar re-stavrirajo in obnavljajo tkzv. Černinovo palačo, ki je več stoletij služila kot voh jašnica. Izpod starega belenja se luščijo kapiteli in stukature, da strme zidarji in umetniki. Kakšna veličastna fasada! Vrsta ogromnih stebrov se vrsti v nji, kot da hočejo šele sedaj vršiti svoje veliko poslanstvo. da zapirajo severni del Hradča-nov. ki dobivajo v tej mogočni zgradbi starih čeških plemičev svoj naravni zaključek. Tu bo ministrstvo vnanjih del.
Nič lepšega, nič veličastnejšega ni mogla najti mlada republika, da izrazi svojo voljo: igrati pomembno vlogo v družbi evropskih držav. 2e se kažejo obrisi bodoče reprezentančne zgradbe, ko bo vsa okolica primerno nreurejena -.. Pravkar so naleteli tik pred palačo na temeli sta-re cerkvice ki je tu stala v XI. stoletju. Izkopali so tudi par okostij. Takoj so w med Pražani raznesle stare zgodbe, od kod ti okostnjaki... In tudi urad za ohranitev starih spomenikov se je oglasil. Kaj je 8 tem zidovjem. ki je bog ve, koliko sto let 'ežalo pod nasipom kjer so eksercirali avstrijski vojaki?... Ako hočejo splanirati svet okoli palače, bo moralo to zidovje •zginiti...
Problemi, problemi, problemi!... Kajti Hradčani se zdaj prenavljajo za stoletja bodočnosti .. Vse, kar so prejšnja stoletja kaj vrednega nagrmadila na tem ponosnem grebenu nad Vltavo, se bo ohranilo: vse. kar je ničvrednega, bo izginilo, -la se dvigneio nad kamenito bajko ob Vltavi stari kraljevski Hradčani v vsej ;voji krasoti. Vis-a-vis prenavljajoči se palači vnanje-
ni trg pred hradčanskim gradom. Vse stare palače strme kakor okamenele na novo življenje pred seboj in premišljajo, ali bi se izpremenile v muzeje, ali bi se — modernizirale. Take kot so, niso za drugega kot za okras. Pa dobro. Gotovo je, da bo ostala njihova zunanja in notranja lepota nedotaknjena. Morda bo tu ali tam celo pridobila z malo izpremembo.
Veličastna katedrala sv. Vida, ki so jo gradili nad 300 let, je skoraj končana. Ko stopiš vanjo, se ti zdi kot stozvočna simfonija, ki je okamenela, zasanjana v nebo. Procesija, ki gre po cerkvi, se skoraj izgubi v tem neizmernem prostoru. Petje se komaj čuje do vrat, kjer občudujeva s prijateljem ogromna okna, delo če?tih steklarskih mojstrov in dar bogatih čeških tvrdk.
Še nekaj let in stoletna zgradba bo dovršena. Koliko misli, koliko rok je tu sodelovalo! Stoletja gledaje na nas s teh sten in obokov, kipov in oltarjev, slik in sarkofagov in skozi visoka okna sije v to
čudovito delo človeSkih rok solnee večnosti ...
Stopila sva na dvor. Tu se že pozna roka našega mojstra Plečnika. Nekoč je bil tod povsod tlak, ki je spominjal na beograjsko kaldrmo, zdaj je že tlakovan ves dvor tako, da občudovalci in obiskovalci Hradčan ne bodo bolj utrujeni zaradi hoje ko zaradi gledanja. Ob robu župnije se dviga monolit, ogromen kamen, ki naj kot stari obeliski — priča o češki zmagi. Ne le o zmagi orožja, tudi o zmagi tehnike, kajti spraviti tak kamen na to viSino, je vendarle dokaz — velike energije. Glede sv. Jurija, ki je stal nekoč nad baroškim vodnjakom in se sedaj dviga na visokem ravnem podstavku, so se pojavili pomisleki. Morda zato, ker smo ga bili vajeni gledati toliko časa na tistem vodnjaku Odšla sva mimo veličastnega prehoda, ki naj tvori baje nekak vhod vbodoče reprezentančne dvorane in nosi na sebi vse znake Plečnikove umetnosti, po stopnicah na prostrano balustrado, ki jo je pričaral izza zidov na svet mojster Plečnik s tem, da je združil staro arhitekturo z modernimi stopnišči. Mnogo nedeljskih sprehajalcev je sedelo po klopeh, otroci so se igrali po pesku, pred nami visoka okna španske dvorane, na levo Jelenji jarek, okrog nova kamenita stopnišča — prvi začetki bodočih Hradčan, kakršni bodo čez 20 do 30 let. Takrat bo hodil svet gledat to krasoto! To pesem stoletij.
Odšla sva ob gradu na rob obzidja, kjer se tako lepo sveti Mala Stran s svojim častitljivim Sv. Mikulašem. Tudi tu se že kažejo prvi začetki bodočih grajskih vrtov, ki se sedaj zapuščeni skrivajo pod grajskim zidovjem. Že se vidi vodnjak, nasad — da tu bo nekoč nekaj lepega, čudovitega ...
Vrnila sva se mimo cerkve k Vladisla-vovi dvorani. Se je treba odstranjevati balast stoletij, ki so ga nagrmadili ljudje brez čuta za prvotno lepoto... Tu sredi zidov se skriva Vladislavova dvorana tu bo danes izvoljen tretjič za prezidenta naš bivši profesor. Koliko misli, koliko spominov. Kaj bo tu čez tisoč let?...
Zamišljena sva odhajala po starih grajskih stopnicah navzdol.	Dr. I. L.
britvice z dolgim prerezom so priznane kot najizvrstnejše v vsej 30 let stari industriji britvic.
Dr. Ivan Gmajner f
Ljubljana, 23. maja Idealni pristaš in propagator jugoslovenske ideje, kakor sta jo učila vladika Strossmayer in veliki naš nacionalni ideolog Jovan Skerlič, je bil pokojni senator dr. Ivan Gmajne r. Že kot visokošolec v Zagrebu je stopil v javno življenje, prežet z onim jugoslovenskim nacionalizmom, ki odklanja romantiko Vrazove tn Gaieve dobe ter vsako regionalnost, smatrajoč, da se nacionalne težnje Jugoslovenov pod tujim jarmom v največji meni krijejo s socialnimi. Zaradi tega je sodeloval pri ustanovitvi Radičeve kmečke stranke in je bil tudi njen prvi tajnik. Več let se je vneto bavil tudi z novinarstvom. Urejeval je tednik »Hrvatski narod« in mesečnik »Hrvatska Danica«. Svojo odvetniško pisarno je v Zagrebu otvoril leta 1913., v začetku svetovne vojne pa je bil mobiliziran kot rezervni častnik ter poslan na srbsko bojišče. Tam je ob prvi priložnosti dokumentiral svoje nacionalno prepričanje s tem, da je s svojimi vojaki vred položil orožje. Z drugimi ujetniki vred so ga odpremili v taborišče v Niš, kjer so nanj opozorili vojaška in politična oblast-va naciopalni revolucionarji iz Hrvatske in Slovenije, ki so se že poprej rešili izpod tujega jarma.
Ko je bil v Nišu ustanovljen Jugoslovenski odbor, je postal dr. Gmajner njegov član, izdal pa je tudi za srbske kroge zelo informativno brošuro o nacionalnem življenju Jugoslovenov pod Avstrijo. S srbsko vojsko je leta 1915. dr. Gmajner prehodil albansko Golgoto ter prispel v Solun in na Krf. Iz Soluna so ga poslali v Švico in v Ženevi je bil najagilnejši so-trudnik v jugoslovenskem tiskovnem biroju, ki ga je vodil beograjski vseučiliški profesor dr. Boža Markovič. V Švici je prišel v stike s predstavniki Jugoslovenskega odbora. Poleg dela v tiskovnem biroju je dr. Gmajner iniciativno z raznimi publikacijami pojasnjeval nacionalno življenje Hrvatov in Slovencev pod Avstrijo. Bratom iz Srbije kakor tudi tujemu svetu je razlagal težavno borbo pod-jarmljenih Jugoslovenov za ohranitev nacionalne individualnosti, ki igra tako važno vlogo pri ustvarjanju jugoslovenske bodočnosti.
Ko se je po osvobojen ju vrnil v Zagreb, ni v svoji skromnosti in miroljubnosti nikdar silil v politično areno. Zagrebška organizacija bivše radikalne stranke ga je sicer izvolila za svojega predsednika, njegovo ime pa se je imenovalo v javnosti le nekajkrat, ko so v dobi sporov med vodstvom radikalne stranke listi beležili, da se je izjavljal za Stojana Proti-ča in Ljubo Jovanoviča. Svoje javno delovanje je omejil na udejstvovanje v odboru odvetniške zbornice in pri Društvu sv. Vida, ki skrbi za slepe siromake. Da bi ljudem, razvnetim od strankarskih agitacij, dal nekaj osnovnih pojmov o narodnem in političnem življenju, je izdal tudi poljudno brošuro »Politička početnica«. Pri volitvah v senat j"anuarja 1932. je bil izvoljen za senatorja. Tudi kot senator se je mirno, preudarno, pri tem pa požrtvovalno udejstvoval ter vedno skrbel, da bi v čim večji meri koristil skupnosti.
Iz tega delokroga ga je iztrgala prerana smrt, saj bi bil šele letos 24. avgusta do-
f>oInil svoje 50. leto. V grob ga bodo po-ožili jutri v četrtek ob pol 17. na Miro-goju. Z njim pa ne bodo pokopani njegovi ideali, ki jim_ je tako zvesto služil, ter svetli zgledi njegove požrtvovalnosti' Ln visoke srčne kulture.
Žalostna usoda slepega invalida
Spodnji Podkjž, 23. maja.
Slepi vojni invalid Milavnik Ivan živi pri svojem bratu Antonu Milavniku v Spodnjem Podložu, ki je tudi njegov hranitelj in skrbnik, za kar prejema letno odškodnino 1400 Din. Milavnikova sestra Marija Jazbe-čeva iz Podloža je svojega brata Ivana ie dalje časa pogrešala, ker ga ni bilo več na spregled, zaradi česar ie zadevo prijavila orožnikom na Ptujski gori, češ, da ima oče svojega sina zaprtega v sobi. Orožniki so se napotili na lice mesta tar ugotovili, da je prijava resnična, ker eo našli slepega invalida v sobi v posebnem, z latami in deskami ograjenem prostora, v katerem je bila ena postelja. Našli so tudi že več dni stare ostanke krompirja.
Invalid je izpovedal orožnikom, da je zaprt v ograjenem prostoru že dva meseca, kar je priznal tudi njegov oče, ki pa je izjavil, da ima sina zato zaprtega, ker >e malo omejen. Ker je invalid zelo slab, spada gotovo v bolniško oskrbo. Orožniki so zadevo prijavili sodišču.
Eno leto dela Dečjega doma kraljice Marije v Ljubljani
LJubljana, 24. maja.
Širša Javnost skoro ne ve za ustanovo, ki v stranskem objektu javne bolnišnice v Liiptičevi ulici skupaj z državnim zavodom za zdravstveno zaščito mater in dece pod eno streho opravlja veliko socialno delo. Tiho in brez slave vzdržuje društvo svoj dečji dom Ln zapisuje že 11 let lepe uspehe. Le nesebična požrtvovalnost in ljubezen do nebogljene dece pre-moreta tako uspešno udejstvovanje.
Delovna statistika, ki je bila podana na zadnjem občnem ziboru, pripoveduje, da je bilo v preteklem letu siprejetih v dom 164 socialne in zdravstvene pomoči potrebnih otrok, od teh 106 nezakonskih in 58 zakonskih; z materami vred Je bilo v domu 67 otrok. Zanimivo ln značilno Je, da je 70% teh malih varovancev bilo ne-donošenih in so tehtali ob rojstvu od 2400 do 2600 gramov. S posebnim ponosom beleži društvo, da so preteklo leto vsi njegovi varovanci brez izjeme ostali pri življenju, dasi so nekateri bili sprejeti v zelo slabem stanju, nedonošeni, bolehnl in ■zelo zanemarjeni. Vse leto v zavodu ni umrl niti en otrok, kar deksouje, da so nega ln oskrba otrok ln zdravstvo v hi-Ki na vtSflcu. Vodstvu zavoda, adravnl-kom in sestram moramo k temu redkemu in zelo poanemfcmem uspehu res od srca čestitati.
Tuidi izven točna ima dru&tvo veliko Število varovancev. Vzdržuje namreč dečje kolonije v zdravih vaseh, kjer so otroci pri dobrih rejnicah. Tako ima društvo dislocirane svoje rejnTce v Lukovi-ci, v Polju, na Viču in v Mostah. Na reji vzdržuje društvo 123 otrok, ki so v«i v najboljšem stanju. Veliko brlžnost zavo-dovih zdravnikov in sester in tudi ljubezen rejnlc do dece dtokaauje razveseljivo dejstvo, da je v društvenih dečjlh kolonijah od ustanovitve umri doslej le en sam otrok, ln le ta ob izredno hudi zimi leta 1929., ko »pričo snežnih žametov prevoz nežnega bolnika v bolnišnico ni Ml mogoč. Društvo oskrbuje svojo lastno kuhinjo za vse svoje gojene«, njih matere in zaščitne sestre, pomaga pri
aaba-ri perila to obtok« ---iftnl
udejstvuje m prt vseh karitativnfth akci Jah za skrb in zaSčito dece ln prirej«
božlčnice za siromašne otroke.
Društvu, ki Je pod zaščito NJ. Vet kraljice, načeljuje že od ustanovitve dvora« dama ga. Pranja Tavčarjev«, ki J« vodila tudi občnd zbor. Društven tajnik g. dr. Viljem Krejči je n« kratko poročaj o delovanju društvenega odbor«, gospodarica ga. Ivanka Leskovčeva je dal« poročilo o gospodarskem položaju društva, o vseh izvršenih nabavah, o stanju inventarja ln o svojem požrtvovalnem delu, ki ga Je vršila vse leto z oskrbo društvene imovine, a društvene finance je s spretno roko kot varčen blagajnik oskrboval ravnatelj g. dr. Janko Kersnik, ki je poročal, da Je društvo kljub veMkirn izdatkom aktivno. Revizijsko poročilo je podal ravnatelj g. Josln, ki je ugotovil, da je vse društveno poslovanje v najlepšem redu. 'Izredno lepe uspehe, ki jih izikaruje društveno delovanje, Je seveda v prvi vrsti pripisati šefu sdrsvnl-ky g. dr. Dragašu, ki je poročal o delovanju društvenega zavoda. Njegovo strokovno znanje, brižnost in obenem ljubezen do dece so v polni meri pripomogli do tega, da društvo s takimi uspehi deluje. V g. dr. Dragašu ima zavod tovrstnega voditelja, varovanci p« požrtvovalnega skrbnika. Pohvalno je treba omeniti tudi ostale adravnike ln zavodove zaščitne sestre.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanjU učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Razpečevalci ponarejenega kokaina pred sodiščem
Ljubljana, 23. maja Pred malim kazenskim senatom se je danes ob 8.30 pričela razprava o sleparijah s ponarejenim kokainom, o katerih je »Jutro« že kratko poročalo. Sleparski razpečevalci so se udejstvovali lani od februarja do avgusta ter oškodovali več oseb. Obtoženih je bilo osem oseb in je prvi obtoženec, 251etni Rudolf Torkar o sleparijah še več povedal, kakor je bilo navedeno v obširni obtožnici. Po njegovi izpovedi je kokain in zavitke ponarejal neki že pokojni dentist. Razptčavanje ni bilo omejeno samo na Ljubljano, temveč se je vršilo tudi po raznih krajih Gorenjske in Notranjske. Razpečevalci so odjemalcem pripovedovali, kako je pri kupčijah udeležen neki milanski lesni trgovec. Na vprašanje, zakaj ni vse to že poprej povedal med preiskavo, je obtoženec odvrnil, da je hotel ščititi druge, da pa jf sedaj s tem prenehal, ker vidi, da je bolje, če pride resnica na dan.
Ostali obtoženci so zatrjevali, da so prišli nevedoma v to afero, ker so jih zapeljale malenkostne provizije pri prodaji
praflc«, ki g« »ploh niso poznali. Za»lH*-nje obtožencev je bilo končano ie ob pol 14., prič pa niso poklicali, ker je državni toiilec obtožbo razširil. Razprava je bil« preložen«.
Radio kotiček
Ljubljana, 24. maja
Drevi nam prinese naš radio uro slad' kih melodij. Prvič nastopi v našem študiju pianist g. Oton Vondraček, doma iz Celja. Študiral je na dunajski glasbeni akademiji in koncertiral je že kot 121etni deček. Nastopal je na velikih koncertih samostojno ali kot spremljevalec slavnih umetnikov n« Dunaju, v Berlinu, Curihu, Parizu in Londonu. Ta odlični pianist igr« vsak dan v baru kavarne nebotičnik, let« 1917. je pa nastopil tudi v ljubljanski Filharmoniji kot spremljevalec Nore Diisber-gove in s samostojnim sporedom. Osem let je igral na Dunaju v hotelu Meissel & Schaden, kjer se zbira elit« svetovnih umetnikov.
Pel bo v uri sladkih melodij g. Mirko Jelačin, ki gostuje zadnje čase v naši opereti, večkrat pa nastopi tudi pred mikrofonom.
Kongres jvgoslovenskih esperantistov v Koprivnici
V nedeljo in ponedeljek se je vršil r, središču Podravine v Koprivnici VII. kongres jugoslovenskih esperantistov. Pokrovitelj kongresa je bil koprivniški župari g. dr. Branko Svarc, kongresisti pa so sd zbrali v lepo okrašeni dvorani pevskeg« društva »Domoljuba«. Velike zasluge pri prireditvi ima krajevni prireditveni odbor pod predsedstvom upokojenega šolskega nadzornika g. Rižnarja ter klub kmečkih esperantistov v koprivniških Bregih, ki ga vodi upokojeni železniški uradnik gospod Ilija Puhalo. Koprivniški esperantistl in člani breškega kluba so izvršili ogromno delo, vredno največjega priznanja. Slovenske esperantiste so zastopali delegati in sicer Ljubljano g. Orel, Maribor g. Ha-berman, Celje g. Musil, strokovni odsek učiteljev-esperantistov pa je zastopal Šolski upravitelj g. Golobič. Za predsednika kongresa je bil izvoljen g. Klajič iz Beograda, v predsedstvu pa je bil med drugimi tudi ljubljanski delegat. Najštevilnejše so bili zastopani kmečki esperantisti Podravine.
Kongresni odbor je dobil preko 30 brzojavnih in pismenih pozdravov iz raznih krajev naše domovine in tudi iz inozemstva. Med drugimi so pozdravile kongres zveze esperantistov Anglije, Francija, Nemčije, Nizozemske, Danske, Španije ia Bolgarije ter švedski narodni poslanec dr. Ernst Eriks. Koprivniški esperantisti so se spominjali tudi ženevskega profesorja Edmunda Privata, ki je pred 6 leti obiskal klub kmečkih esperantistov v koprivniški okolici ter se še vedno živo zanim« za esperantiste v Podravini in v vsej naši državi. Na kongresu je bil poravnan tudi spor zaradi sedeža lige. Sklenjeno je bilo, da bo do prihodnjega kongresa sedež lige prenesen iz Beograda v Zagreb, vse ostale izpremembe kakor tudi kraj prihodnjega kongresa pa bo določen sporazumno med društvi in vodstvom lige. Pri tem sporazumu ima velike zasluge dosedanji predsednik lige g. dr. Štefančič, ki se js udeležil kongresa
Vaši zobje
šoOC
o %
dragoceni kot biseri!
Zato Jih morate zjutraj In zvečer skrbno negovati z O zobno pasto, katera spada O med najboljše. Na stotisoče tjudl O navdušeno uporablja Chloro-dont, ker ta zobna pasta hitro —O temeljito čisti zobe, ne da bi 00° pri tem škodila občutljivi zobni skleninf. Napravite tudi Vi poskus s Chlorodontom na suhi ščetkl.
Še prej ko v 4 dneh povrne Chlorodont Vašim zobem njihovo naravno lepoto.
Chlorodont zobna pasta:
tuba Din. 13.— In Din 8.— Chlorodont ustna voda:
steklenica Din. 30.— In Din. 16.— Chlorodont zobne š&etke: St.1 trde Din.15.-, št.2 srednje Din,15.-
Pošljite ta bon takoj na naslov: Tvornlce Zlatorog, Maribor.
- Bon -
Pošljite ml za poskusnjo eno tubo zobne paste Chlorodont ln sicer brezplačno ln brez najmanjše obveznost! z moje strani.
Ime: - „	___j.____
Kraj:______________
Ulica:__it________
Chlorodont
Danes VELIKA PREMIERA PREKRASNEGA FILMA
HOTEL NA OCEANU
Ljubezen, ljubosumje, flirt ln strast na prekooceanskem brodu. Očarljivi prizori.	Lepa godba.
Predstave ob 4., in uri zvečer. ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24
Uomače vesti
♦	Kongres Inženjerjev In arhitektov. V
dneh 26., 27, in 28. t. m. se ho vršila v Zagrebu 15. glavna letna skupščina Združenja jugoslovenskih Inženjerjev in arhitektov. Kongresu bodo prisostvovali tožen jer ji in arhitekti iz vse države. Na sporedu kongresnih prireditev so tudi ogledii najvažnejših mestnih ustanov ter izletii v zagrebško okolico. Glavno kongresno zborovanje Tx> 27. t. m. ob 10. v dvorani zagrebške borze.
♦	Državni strokovni izpit za zdravnike se bo vršil v Zagrebu tudi za zdravnike iz dravske banovine dne 20. j-unija. Kandidati naj predlože svoje prijave pristojni banski upravi. Prijave je treba kolfkovati e kolkom za 25 Din ter priložiti potrdilo, da je kandidat najmanj že dve leti v javmi službi.
♦	Diplomski Izpit je napravil na pravni fakulteti ljubljanske univerze g. Ivan Po-liovič iz Ljubljane.
♦	Slovenska Matica objavlja: Letošnje redne publikacije so že tiskane. Poverjenikom se že razipošiiljajo. Ljubljanski članii jih lahiko dvignejo osebno v Matični pisarni (Kongresni trg 7) od danes dalje vsak delavnik med uradnimi urami (od 9. do 12. dopoldne in od 4. do 6. popoldne). Novi člani lahiko še vedno pristopajo. Člani so za članarino 50 Din deležni letos treh knjig, ki obsegajo skupno 1025 strani ln ni. del Tolstega romana »Vojna in mir« v Levstikovem prevodu, IV. (zaključni del Istega romana in Sovretov prevod »Dnevnika cesarja Marfka Aurelija«.
Pri nas kupljene filme razvijamo po Din 1.—
FOTO »VENTJS« nasproti glavne pošte.
♦	lz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 41 z dne 23. t. m. objavlja uredbo o prekinitvi zastavljanja kmetskih menic, objavo o taksni oprostitvi neposredne prodaje kmetskih proizvodov, izpremembo na-redbe o podaljšavi roka glede potrdil o vnosu tujih plačilnih sredstev, uredbo o znižanju prejemkov banovinskih uslužbencev, uredbo o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v upravni službi ali pri podjetjih ali ustanovah, odločbo glede izvoza rudninske vode Slatine-Radencev, proračun občine Bled za leto 1934/35, uredbo o izpremembi zdraviliškega reda, pravilnik o občinski trošarini na električni tok, pravilnik o kanalščini in pravilnik o občinski davščini od prenosa nepremifl lira, razglas o oprostitvi ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste, Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za leto 1934, določbe obče seje državnega sveta o štetju časa ob napredovanju, o draginjskih dokladah ter o pojmu zalotitelja ali ovaditelja po carinskem zakonu in razne objave iz »Shižbe-nih Novin«.
♦	Letošnji ljubljanski veleaejem, kd se bo vršil od 30. maja do 10. junija bo tud.l onim, ki so željni zabave, nudil dovolj pestrega razvedrila. Zato bodo skrbeli avtodromi, kitajska strelišča na žarnico, virtlijaki, iboanlbe na Monte Carlo, tobogan in drugo. Ta mali prater bo večer za večerom bajno razsvetljen s tisoči žarnicami. Plesaželjni pa bodo lahko tudi ob zvokih poskočnih melodij zarajali na prostem v baš za ta namen prirejenih1 plesnih odrih. Zabavišče bo odprto dnevno do 2. ure zjutraj.
♦	Novi grobovi. V Mreh je umrla po dolgi bolezni gospa Ivanka Dolenčeva, rojena čadeževa. Pokojna je bila iz znane zavedne In napredne Vidmarjeve hiše Iz Poljan, vsa njena družina pa je posebno tesno zvezana s Sokolom v Žireh. Njen mož, usnjarski mojster Matija Dolenc je bil ponovno njegov starosta, vsi njeni otroci pa vmeti člani. Blagopokojnlco so včeraj popoldne nesli k večnemu počitku na Dobravčevo. — Na Rakeku je umrla gospa Terezija ševarjeva, ki Jo bodo danes ob 17. pokopali na domačem pokopališču. V Dobrunjah pa je legel k večnemu počitku 75 letni tesarski mojster g. Lovrenc P a v č l č. Pokopali ga bodo dali ee ob 18. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
♦	Strašna nesreča na železniški progi pri Gospiču. Kakor že znana katastrofa blizu Broda, tal«> se je tudi ne daleč od železmišlke postaje Lički Oslk zaradi pija-
nosti pripetila nesreča, M je zahtevala tri žrtve. Kmetica Jovanjka Dimitrašino-vičeva iz Buniča Je prišla v Gospič v bolnišnico po svojo 51etno hčerko Sofijo. Otrok se je silno veselil vrnitve domov ln tudi mati je komaj čakala, da bi jo odpeljal najeti voznik Husein Pečenko-vič. Ta pa se je s tovarišem Muharemom zamudil v gostilni in s0 šele pozno v noči krenili na pot. Ko so se pripeljali do proge, so bile zatvornice spuščene, ker je bil na progi brzovlak Iz Splita. Muharem In Husein sta vinjena vso pot na verzu dremala, pred zatvornicami pa se Je Muharem zfoudil, dvignil zatvornice ter srečno prevozil preko proge. Konji drugega voza, na katerem je še vedno dremal Husein, so sami krenili za prvim vozom in je kmetica, sluteč nevarnost, napela vse sile, da bi jih pridržala. Bilo pa je že prepozno. Pred lokomotivo so se konji splašili ter poskočili napTej namesto nazaj. Brzovlaik je razfoll voz, razmesarll voznika Huseina in malo Sofijo, nesrečno kmetico pa nevarno poškodoval. Revo so v brezupnem stanju pripeljali v bolnišnico v Gospič, kjer je nekaj ur poprej s tolikim veseljem prevzela svojo hčerko.
♦	Vsak, kdor potuje v času od 28. maja
do 10. junija v Ljubljano, se lahko pelje za polovično voznino, če svoje potovanje veže z obiskom 14. ljubljanskega velesejma, (od 30. maja do 10. junija t. 1.) Pri nakupu vozne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško izkaznico, ki stane 5 D.in. če obišče velesejem, mu vozna karta velja za brezplačen po-vratek.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Predavanje 0 Ameriki, o New Yor-ku In svetovni razstavi v Chicagu z mnogimi! skioptičnimi slikami priredi Združenje trgovcev. Predaval bo profesor g. dr. Brežnlk drevi ob 20. v veliki dvorani hotela Metropola (Miklič). Predavanje bo pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ne bo.
u— Dneva mladinske glasbe. V soboto 2. junija im v nedeljo 3. junija bosta v Ljubljani dva 'koncerta, katerih sporeda bodo izvajali mladinski zbori dravske banovine. V soboto zvečer bodo imeli lasten koncert trboveljski slavčki, ki bo stoti njihov koncertni nastop. V nedeljo pa nastopi v Ljubljani 22 mladinskih zborov posamezno in v skupnih zborih.
Dojenčkom od 5 mesecev
dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfljola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom
HORDENZTM
dr. VVandera
Prikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym« se dobiva v vseh droge r i jah in lekarnah. Cena Din 39.—.
Kopališče S. K. Ilirije ODPRTO.
u— »Kraljica 6rc»« je naslov filmu, katerega bo ZKD predvajala v petek ob pol 15. v prostorih Elitnega kina Matice. Film je ljubka opereta, v kateri poje slavna pevka Gita Alparjeva. Sodelujejo Max Hansen, Ferdinad Alten in Paul Otto. Godbo je skomponirai Otto Stran-sky. Režijo vodi Frohlich. Vstopnina 2.50 4.50 in 6.50 Din.
u— Smrt neznanca. Predsinočnjlm bo
našli na cesti v Dolu pri Ljubljani nezavestnega mošlkega, ki je bil čedno oblečen. Neznanca so že istega večera odpeljali v bolnico, pa je med prevozom v mesto umrl. Truplo neznanca so nato položil! na mrtvaški oder v mrtvašnici splošne bolnišnice. Neznanec je bil star okrog 35 let; bil je močne postave, ter ima v zgornji čeljusti dva zlata zoba. Pri njem so našli tudi dobro ohranjen nahrbtnik. Ker ni Imel pri sebi nikakih dokumentov, še sedaj niso mogli ugotovi« njegove Identitete. Tudi se seveda ne ve, še, kaj je povzročilo njegovo smrt.
Danes Dolores del Rio v prekrasnem filmu
Meksikanska ljubezen
Film divnih španskih melodij ZVOČNI KINO DVOR
Predetav-c ob 4.. 7. in 9. Oen« 4.50 to «.50.
u— Nadzemski transformator na oglu Tržaške in Rimske ceste ter Groharjeve ulice so pričeli zidaj, ko so slednjič vendarle dogotovMi podzemski transformator, podirati. Kakor veleva načrt, bodo uredili na trgu, ki ga je doslej res hudo kazilo to poslopje, lep park, ki bo v okras temu delu mesta. Kdaj todo pričeli z urejevanjem parka, še ni gotovo, a najbrže ne bodo odlašali dolgo. V zadnjih letih kaže mestna občina res veliko razumevanje za olepšavo mesta z lepimi nasadi in se tudi ne straši zadevnih stroškov.
u— Pobegnil iz bolnišnice In skočil v Ljubljanico. Na obrežju Groharjevega kanala so našli te dni bolniško haljo z listkom: Mene ne beste videli več. Kakor so dognale poitzvedbe gre za 27 letnega mizarskega pomočnika Rudolfa Princa s Ko-deljevega, ki se je zdravil v bolnišnici,
aa
u— Društvo »Tabor« bolgarskim pevcem. V poročilu ponedeljskega »Jutra« o »Slavčevem« Jubileju je pomotoma izostalo, da je tudi društvo »Tabor« poklonilo venec bolgarskim pevcem. Na vencu je bil napis: Dragim bratom — društvo »Tabor«.	•
u— Društvo »Tabor«. O Srbiji s Skioptičnimi slikami bo predaval drevi ob 20. na realki (Vegova) priznani predavatelj g. Vekoslav Bučar, ki nas bo Informiral tudi o vtiskih, ki so jih odnesli bratje Bolgari iz Ljubljane. Pridite!
u— Jadranovci! Jadranovkel V petek
25. t m. ob 20. bo predaval v društveni čitalnici g. dr. Kramer. Naslov predavanju je »Moje gledanje na mladino«. Po predavanju debata. Pridite vis,i ln točmo!
u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Drevi ob 20. vaja mešanega zbora.
u— Muzejsko društvo za 8lovonljo v Ljubljani bo imelo občni zlbor danes ob 17. v Narodnem muzeju, u— »Branibor«. Občni zbor osrednjega
društva je preložen ln bo v Ljubljani 10.. junija.
i— Danes premiera velefllma, katerega dejanje se odigrava na velikem prekooceanskem brodu na poti v Ameriko. Pokaže nam doživljaje enega samega potovanja tn usodo onih, ki se ločijo, in onih, ki se tu združijo. Ljubezen, ljubosumje, flirt ln strast. Pet dni in pet noči na morju, in koliko novih dogodkov. Ta film je po svoji vsebini in svojem tempu nekaj posebnega. Film ima naslov »Hotel na oceanu«.
L Ves komfort. Zmerna vstopnina«
4758
I
ker je bolehal za Jetiko. Pobegnil je lz bolnišnice že pred prazniki ln, kakor domnevajo skočil v Ljubljanico. Njegovega trupla še nitso našli.
u— Tvrdka Alfonz Breznik, trgovina
z glasbili v Ljubljani je poklonila konser-vatoriju v Ljubljani fin instrument violo da gamiba. Za velikodušno darilo se ugledni tvrdki naj i skrene je zahvaljuje ravnateljstvo.
u— Zadnje dneve pred žrebanjem sre-čolova Belo-modre knjižnice si še oglejte glavni dobitek »Slovenske knjižnice« v ogelnem oknu Tiskovne zadruge. Glavni dobiten obsega 53 letnikov Ljubljanskega Zvona poleg izvirnega slovenskega leposlovja ln primerne knjižne omare v skupni vrednosti 25.000 Din. Srečke po 100 Din naprodaj v knjigarni in v pisarni Belo-modre knjižnice, Prečna ulica 2. Vsaka srečka zadene.
Zobozdravnik - specijalist
DR. CIRIL CIRMAN
se je vrnil s študijskega potovanja ln
zopet redno ordlnlra«
Ljubljana, Beethovnova ulica 15.
Na živilski trg prinašajo ženske že nekaj dni poleg drugega zgodnjega jago-dičja tudi rdeče jagode, ki kažejo, da bodo letos prav obilne. Siprva so Jih prodajale Dolenjke tam od Trebnjega ln okolice po 10 Din liter, zdaj je cena plemenitemu gozdnemu sadežu padla že na 6 Din. Prav tako prinašajo ženske na trg že precej gob, v prvi vrsti jurčke. Ker so pomladanske gobe redke, so tudi precej drage, merica 5 Din. Vendar pa girejo kaj hitro v denar. Cena češnjam je zdaj že hudo popustila; liter stane od 4 do 6 Din, kakršna Je pač kvaliteta.
u— Ponesrečen vlom. V pisarniške prostore tvrdfke Siemens, v palači Ljubljanske kreditne banke, je bil predsinočnjim izvršen vlom. Vlomilec, ki je prišel v pisarno s pomočjo ponarejenega ključa, se je lotil ročne blagajne. Dolgo se je moral sukati okrog nje in krivil jo je na vseh oglih. Ker se mu je ni posrečilo odpreti, Jo je skušal odnesti, kar pa tudi ni Slo, kajti blagajna je pritrjena na omaro. Vlomilec je moral naposled oditi z dolgim nosom, ne da bi se mogel dokopati do 4 tisočakov, ki so se nahajali v blagajni.
u— V Logarsko dolino Izlet v razglednem avtobusu prihodnjo nedeljo. Cena s prehran« 120 Din. Informacije v PrapTot-nikovl trafiki nasproti pošte.
I
12+ 1.- + 8.- = Din Zl.-
Hauff ortoehrom film 6X9 cm za 8 posnetkov, rok februar 1936
Din 12.—
razvijanje istega	> 1.—
8 kopij-fotografij	» 8.—
Din 21.—
Drogerija GREGORIČ
dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ul. 5
u— Predavanja o Radionu. Zanimanje za predavanje o Radionu je tako ogromno, da dosedaj niso mogle priti na vrsto vse gospodinje, ki so to želele. Sporočamo torej vsem cenjenim gospodinjam, da smo podaljšali predavanja še za en teden, in sicer od 22. do 26. t m. Nameravali smo tudi v šlški najeti primerne prostore. Ker teh žal nismo dobili, opozarjamo posebno gospodinje Iz šiške ln Bežigrada, da se naj v prihodnjih dneh udeleže predavanja v kinu »Idealu. Predavanje bo vsaK dan ob 16. In ob 20. url. Vstop prost. Zaradi velikega navala se naj blagovolijo prostori reservirati že dopoldne pri blagajni kina Ideala.
u— Avtobusni izlet v zdravilišče Dobrno 27. t. m. Odhod iz LJubljane ob 5 zjutraj, povratek ob 22. Zajtrk, kosilo, kopanje v toplicah, vožnja tja in nazaj 1F.5 dinarjev za osebo. Prijavite se najkasneje do sobote v trgovini »Lustra« poleg Sla-mičeve restavracije.
Iz Maribora
a— Apel na industrijo in obrt Prvega t m. je poteklo leto, ko je bila v Mariboru ustanovljena postaja za socialno skrb re-konvalescentnih delavcev. Razveseljivo je dejstvo, da podp-ra to institucijo pretežna večina mariborskih podjetnikov z nameščenci in delavci. Prav to razumevanje je tudi pripomoglo, da je postaja lansko leto pričela deliti podpore najpotrebnejšim, to je onim, ki so svojo zakonito pomoč pri OUZD (izčrpali, pa zaradi bolezni še vedno niso sposobni za delo. Čeprav je ustanova mlada in finančno še neutrjena, je vendar podielnla podpore vsem prosilcem, četudi niso ibili člani tali uslužbenci včlanjenih podjetij. Iz socialnega vidika bi se v tem oziru tudi v naprej ne smele delati razlike, vendar pa mora postaja v prvi vrsti skrbeti za člane in uslužbence onih delodajalcev, ki podpirajo to ustanovo. Zato prosimo in-dustrijoe u'n obrtnike ter njihove uslužbence, da pristopijo k postaji. Mesečni prispevek 50 par na uslužbenca in 1 Din na delodajalca za vsako zaposleno oseibo je tako minimalen, da ga pri dobri volji vsalk lahko pogreši. Zavedati pa se je tudii treba, da zahtevajo prav socialni posili največ skupnosti in da je le v slogi moč. Podpore deli kura torij postaje, sestoječ iz zastopnikov delodajalcev in prav tolik? delojemalcev in to na podlagi obvestil ekspoziture OUZD v Mariboru o izčrpanosti zakonitih dajatev. S tem je preprečena vsaka zloraba, ker imajo dostop in pridejo v poštev saano neozdravljene osebe, k,i so pri zavarovalnici izčrpale zakonite dajatve. — Ker je to nekaJko invalidno zavarovanje, s katerim se podpirajo res samo potrebni ljudje, je upati, da bodo pristopilli prav vsi industrijci in obrtniki in njihovi uslužbenci ter s tem izdatno podprli postajo.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Zadnje predavanje letošnje sezone bo imel v petek 25. t. m. univerzitetni profesor dr. Veber France. Govoril bo o socialnem po-
Če zobno t! meso je premehkd, otrdi ga Doramad — to je zanj lehk<5!
Sboramad
*
zobna krema s čudodelnimi žarki radija*
imenu zadružne misli. Letošnji občni ZNt Ljudske univerze t*> 2S. t m. ob 20.
a— Pravoslavnim vernikom. Danes dopoldne na god sv. Cirik m Metoda in ob priliki cerkvene slave bo služba 'božja cb 9.30 v kapelici meljsike vojašnice. Ob pravoslavnih binkoštih 27. in 28. t m. bo shiž-ba božja tudi ob 9.30.
a— Velika gasilska vaja Pod vodstvom načelnika g. Benedičiča priredi mariborska gasilska četa v nedeljo 27. t m. ob 10. dopoldne veliko gasilsko va.jo. Požarni objekt bo Nassrmbennijeva hiša in skladišče v Vrtni uirci.
a— Izredni občni zbor sokolske ga društva Maribor. Drevi ob 20. bo v mali dvorani Narodnega doma Izredni občni Zbo^, ki se ga naj člani udeležijo v čim večjem številu.
a— Sirov napad. V žikarovrih so pijan! fainfle aapadii na binkoštni ponedeljek 22-letnega delavca Jakoba Črvedca in ga> tako nevarno obstrelili, da je morai poiskal pomoč v bolnišnici.
Iz Celja
e— V Mestnem gledališča bo danes cb 19.30 pričetek javnih šolskih produkcij gojencev in gvjenk Glasbene Matice v Celju. Danes bodo nastopili gojenci nižja, jutri ob 9.30 gojenci nižje in srednje, v soboto ob 19.30 pa gojenci srednje in vič-je stopnje.
e— Strelska družina Oelje priredi v nedeljo 27. t. m. ob pol 9. dopoldne nagradno streljanje na vojaškem strelišču v Pe-čovniku.
e— V nedeljo dopoldne ne bo tokrv.
Mestna elektrarna v celju bo v nedeljo 27. t. m. od 7. do 14. zaradi popravil ca omrežju ukinila dobavo električnega toka za Celje in okolico.
e— V celjski bolnišnici so umrli; v torek 561etni posestnik in gostilničar Ivan Cverdin iz Mestinja, 471etni brezposelni tesar Ignac Gregorčič iz Gobe rja pri Celju in 351etni delavec Alojzij Vračun iz Ga-berja, včeraj pa 671etna prevžitkarica Uršula Vengustova s Ponikve in 781etni Jože Jure, občinski revež brez stalnega bivališča. Na Ostrožnem pri Celju je umrla v torek 391etna zasebnica Marija Velen-škova.
e— Opozorilo lastnikom psov. V soboto 19. t. m. dopoldne se je zatekel v mesto Celje srednje velik, črn peg brez znamke in nagobčnika, ki je kazal znake stekline. Zato se pozivajo vsi, da takoj prijavijo mestnemu načelstvu, ako le omenjeni pes ogrizel kako osebo ali žival. Obenem se opozarjajo lastniki psov in mačk na razglas mestnega načelstva z dne SI. marca glede strogega pasjega kontumaca s pripombo, da bo vsak prosto tekajoč pes, tudi če bi bil opremljen z nagobčnikom, brezobzirno pokončan.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 tn 20-C0 zvočni velefilm »Plesalka Barberina« ln. dve zvočni predigri.
Iz Kranfa
r— Avtobusni izlet v zdravilišče D°*>rno
27. t. m. Odhod ob 4. zjutraj, povratek cb 23. Zajtrk, kosilo, kopanje v toplicah, vožnja tja in nazaj 135 Din za osebo. Prijavite se najkasneje do sobote v Komatar« Jevi trafiki nasproti hotela »Pošte«.
Iz Tržiča
č— Avtobusni Izlet v zdravilišče Dobrno
27. t. m. Odhod ob pol 4. zjutraj, povratek ob 23.30. Zajtrk, kosilo, kopanje v toplicah, vožnja 135 Din za osebo. Prijavite ee najkasneje do sobote 26. t. m. na avtobusno podjetje I. Goričan.
Iz Zagorja
g— Filmsko predavanje o »polnih boleznih bo pod odkriljem Rdečega križa ▼ petek zvečer v kinu. Vstopnine ne bo, pafl se bodo za kritje stroškov pobirali prostovoljni prispevki.
z— Otvoritev letnega aofeoMiega te**, vadlšča na Lokah bo v nedeljo ob 15. e javnim nastopom zagorskega Sokola. Sodelovala bo sokolaka godba iz TrboveM.
Iz Novega mesta
i— Podružnica Glasbene Matice r Kovan mestu priredi drevi ob 20. v telovadnici osnovne šole javen nastop svojih gojencev s sodelovanjem pevskega zbora ifl sokolskega orkestra, ki bosta izvajal«, pod vodstvom gdč. Ropasove Dvofakov 149. psalm. Ljubitelji narodne in umetne glasbe vljudno vabljeni!
KULTURNI PREGLED
Lep uspeh Save Severjeve v »Glembaje-vih«. Ga. Sava Severjeva, ki zadnja leta z lopimi uspehi nastopa na odrih skopeljskega, splitskega in oeiješkega gledališča, jje v soboto s svojim gostovanjem v vlogi baronice Castelli v Krleževih >Glembajevih« prinesla naši drami praiv lepo doživetje. Že ko je pred leti nekajkrat nastopila v našem Narodnem gledališču, je ga. Severjeva napravila s svojo pojavo na odru prav simpatičen vtis. d asi n jena začetniška igra takrat £e ni mogla zadovoljiti. V tem času, kar odsotna iz Ljubljane, pa ie v veeh ozirih presenetljivo napredovala, da dane« povsem Suvereno obvlada odrski izraz in da ie sposobna kreacije, kakršno zmore samo talentirana resnična igralka. Občudovanja fa vredno predvsem, kako lepe rezultate je jra. Seve-rj&va dosegla e pozornim kulti vi ranjeni govora in glasu. Njena dikcija je čista in insna, poudarek v stavku smiseln in življenjski. gradaciia do skraine mere preudarfsna irt Mčinkovita. Kljub svojemu delu na manj rnsnih. nrnvinralnih odrih, prihaja mlada igralka očitno iz odlične vzgojno pomembne šole. ki ie znala zdramiti v nji vso dragoceno. orel^no moč živega igralskega talenta. Medtem ko niena nema igra v prvem dejja-ni>i 5p ni dala slutiti velike, izeela živeče in -.'.^tvarjajoče igralk«, je njena baronica Ca-ctPili v drugem dejanju zrasla do wdržan«. oa neposredne vernosti ter je v drastičnem.
dramatičnem konfliktu pred koncem drame mojstrsko odigrala višek svoje igralske izraznosti. Njena kreacija je zadivila in razgibala človeka in občinstvo, ki j)3 do zadnjega kotička napolnilo teater, je mlado igralko obsulo s hrupnim priznanjem in zahvalo. Hvaležni bomo vodstvu Narodnega gledališča, če nam bo nudilo priliko, da bomo go. Severjevo pogostokrat, redno videli na odrj.	Fri.
Bolgarski književniki v Jugoslaviji. Kakor nam poročajo, dospe v soboto 26. t. m. večja skupina bolgarskih književnikov, po številu 30 os?b, v Beograd. Naslednji dan ee bo tam vršila skupna seja vseh jugoslovanskih Pen-klubov, L j. beograjskega, sofijskega, ljubljanskega in zagrebškega Pen-kluba, a zvečer bodo dragi gostji? čitali svoja dela. V ponedeljek obiščejo Zagreb, v sredo 30. t. m. pa prispejo v Ljubljano, kjer bodo ob pol 9. zvečer v Filharmoniji čitali svoja dela. Podrobnosti o tam velevažnem obisku bomo Se obfatvili.
»Življenja in sveta« št. 21 (z datumom 27. maja) je pravkar izšla z naslednjo vsebino: Razprava »Čudež rv rastlinskem listu« poučuje, kako si fe rastlina izjmila list in kaj je naredila iz neea. Dr. Ernest Twr!k je začel popisovati pokret »Jugoslovanskih dobro-volicev v svetovni vojni«. Sledi zanimiv prispevek »Letalske tekme v naravi«. Rubrika Naš jezik vsebuje prispevka »Slomška ali
Slomšeka?« (dr. France Tomšič in »Roko-kojski ali rokojevski?« (k). Nadaljujejo se dr. Vlad. Travnerja »Kiga na Slovenskem«, Rudolfa Kresala novela »Mimo cvetoče jablane« in M. Matcbes »Divji paradiž«. Zvezek vsebuje poleg stalnih rubrik Tehnični obzornik, Človek in dom, Za misleče glave in Šah še prispevek »Honore DaumijT, Balzac slikarstva (G), 0 dišavah knjige in re-nrije. Kakor vselej, je tudi ta številka bogato okrašena s slikami. »Življenje in svst« ee naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Posamezne številke 2 Din.
Petar 8. Petrovič: Roča. — »Savreme-nik Srpske književne zadruge« je Izdal kot svojo 15. knjigo 4. kola spis Petra S. Petroviča: Roča. Roman je zajet Iz dobe hudih strankarskih bojev v naši mladi domovini. Opisuje mladega Intelektualca, nekdanjega dobrovoljca na solunski fronti, ki je doživel v osvobojeni domovini mnogo razočaranj ln se potem ves zagrenjen vrne v domačo sremsko vas, kamor ga povabi njegov prijatelj, ki je tam učitelj. Roča, Junak romana, opiše prijatelju svoje žalostno življenje, pirl tem pa ne naleti na pričakovano ogorčenje, marveč ga prijatelj celo pozove, da se tudi on loči od trgovcev s patriotizmom In vseh sebičnežev, ki Jih Je sreča-val v svetu ter se posveti prosvetnemu delu med narodom. Roča sprva nI mogel prav slediti nasvetu svojega prijatelja učitelja, sčasoma pa se je vanj vživel ln Je našel mir v svoji domačiji. Minilo Je nekaj srečnih tednov uspešnega prosvet-
nega delovanja, ko pa so bile razpisane volitve, sta se Roča In njegov prijatelj-učitelj nenadoma znašla v vrtincu strankarske borbe. Učitelj Je postal kandidat stranke, ki Je zapisala na svoj program najodločnejšl odpor proti samovolji, ki so jo uganjali zaupniki vladajoče stranke. Kandidaturo je sprejel zaradi tega, ker je bil prepričan, da Imajo ljudje, ki so mu jo ponudili, najčistejše namene, ln da So vsi žrtve vladajočih oblastnikov. Roča Je svojemu prijatelju kandidatu vneto pomagal ln pri svojem agltacljskem delovanju je sam okusil nebroj nasilstev ln celo zapor, iz katerega pa ga Je rešil sreski načelnik, njegov nekdanji bojni tovariš na solunski fronti, ki mu je sam priznal, da zakon nima veljave zaradi močnejše sile strankarske sebičnosti. Roča je prišel lz zapora na dan volitev, ln ko je videl prijateljevo stanovanje razsvetljeno, je mislil, da praznujejo tam volilno zmago. Vse luči pa so v učiteljevi hiši prižgali, ker je gospodar ležal na smrtni postelji, zavratno napaden od podkupljenih ljudi. Po prijateljevi smrti je zbežal Roča tudi lz svojega rojstnega kraja, bogatejši za mnogo bridkih izkušenj. Petrovičev roman je torej posnet iz resničnega življenja, a spisan je živahno in prepričevalno.	G.
Dr. V. Francollč. Protekclonlzam u pro. Slostl I sadašnjostl. Pravkar je izšla v Zagrebu 306 strani obsegajoča znanstvena razprava dr. V. Franoliča o eni Izmed važnih panog državne ekonomske
politik«. Pisec v predgovoru oenačnje po-mem ln namen svojega spisa takole: Evropa ln ostali civilizirani svet gredo ns stranpota, odJkoder ni videti Izhoda na pravo pott. Vsa nesreča Je samo v tem, da ta stranpot vodi v prepad, v kaos. Vsi to vidimo, vsi to čutimo. Danes ga ni civiliziranega človeka, ki ne bi s strahom v duši zasledoval razvoja ekonomskih ln političnih razmer v svetu. Vsak poedl-nec to spoznava In priznava, vendar Je sam brez moči in dopušča, da stvari gredo po svoji poti. Toda vsi ti poedlncl, ki skupno tvorijo narod, ne marajo in ne morejo videti teh pojavov. V življenju narodov, prav kakor v življenju velike večine poedlncev, nista nikdar prevladovala razum ln logično presojanje. Vendar še nikdar nI bilo na svetu toliko nelogičnosti, kolikor je Imamo v naših dneh Neštevllne gospodarske ln politične konJ ference za obnovo sveta, za ublažitev gospodarske krize, za razoroženje so osta le brezplodne in so tudi morale ostati take. Dokler ne bodo interesi posameznih narodnih skupin postali solidarni, toliko časa ostanejo vsi poizkusi razorožitve In medsebojnega zbiižanja narodov brezuspešni in jalovi. To delo Lma na-imen, da sprava vse te probleme v vzročno zvezo in da osvetli prave vzroke, zaradi katerih se sodoben civilizirani svet ne more pomiriti. Ali ln v koliko je pisec uspel, to prepušča objektivni sodbi čita-teljev. Spis dr. Franoliča je razdeljen v tri dele: v prvem prikazuje avtor zgodo-
Zdravi,lepi zobje
tfl PIANA ll
zobna pasta
Bojevništvo na deželi
Agitacija za shod v Kranja — Pismo z Dolenjskega
V svojih binkoštnih govorih nam je bojevniška gospoda očitala, da jim podtikamo punktaštvo, protidržavnost in ne vemo, kaj v»e še. Delali so zopet po svojem starem receptu: najprej sami naslikajo na steno izmišljenega vraga, da lahko potem streljajo v njega. V »Jutru« nismo storili ničesar drugega. kakor da smo priobčili par dopisov, ki jih dan za dnem prejemamo iz raznih pokrajin Slovenije od v vsakem pogledu neoporečnih nacionalnih ljudi. Ničesar svojega nismo pristavili .v uredništvu.
In dopisi sami tudi niso izrekali nikake sodbe, marveč so navajali le dejstva. Opozarjali so na posledice, ki jih bojevniška demagogija rodi med obubožanim podeželskim prebivalstvom, dn pa na to, kdo se je po deželi polastil bojevniških zastav. Mi ne moremo za to, ako so te posledice take. da niso v skladu z jugoslovensko nacionalno politiko in da vzbujajo odpor in ogorčenje pri vseh nacionalnih ljudeh. Mii tudi ne moremo za to, ako se za bojevništvo navdušujejo po deželi v prvi vrsti ljudie, ki niso nikdar sodelovali pri nobeni nacionalni akciji, ki so še danes n. pr. najhujši nasprotniki Sokolstva, skratka ljudje, ki jih po deželi poznajo kot najbolj zagrizene punktaše. Za kar so tem ljudem pred dvema letoma služile Korošteve proslave, za to jim služijo danes bojevniški shodi. To je dejstvo, ki ga ne more zakriti nobeno zmerjanje z denunciantstvom in ki ga vidijo danes že vsi trezni ljudje. Vidijo ga prav gotovo tudi mnogi bojevniški generali sami, a sii v svoji gorostasn' naivnosti domišljajo, da bodo sami lahko stopili na mesta gg. Korošca, Natlačena itd. ter v svoj politični voz vpregli ljudi, ki se zbirajo na njihovih shodih..
Da se bojevništvo kaže na deželi res in povsod na način, kakor so ga opisali do&e-dai v »Jutru« objavljeni dopisi, nam pričajo tudi vsa nova poročila. Objavljamo za dane« samo dve. V Kranju napovedujejo bojevniki shod,
ki se za njega seveda vrši hud« propaganda po vsem Gorenjskem. Iz predela, ki je bil gla vno torišče žalostnih šenčurskih dogod" kov, nam o tem med drugim pišejo.
»Za shod najbolj agitirajo oni ljudje, ki so pri volitvah L 193f agitirali za absninen-co in psovali g. župnika Barieta. Za shod se navdušujejo isti ljudje, ki so 1. 1932 demonstrirali z zelenimi kravatami in se udeležili »mobilizacije« v Šenčurju. Za shod agitirajo ljudje, ki so pred dvema letoma že napovedovali kaico se bodo po svoii »zmagi« znesli nad nami »izdajalci«. Kdor je bil takrat v Šenčurju, bo tudi sedaj na kranjskem shodu lahko videl popolnoma iste ooraze. Prišli pa ne bodo manifestirat za jugoslovensko misel, kakor si morda do-mišljujejo voditelji bojevnikov, marveč 1* zato, da pokažejo in sami vodijo svoje mo-
«i. Ali so gospodje v Ljubljani res slepi?« »
Tako je na Gorenjskem, tako je tudi povsod drugod po deželi, kjeT se pojavljajo bojevniki. V rokah imamo pismo iz velike dolenjske kmečke občine tam pod Gorjan" ek V pismu, ka ni bilo pisano »Jutru«, cita-tno tudi naslednja odstavka:
»Tudi pri nas snujejo organizacijo bojevnikov. Kmalu bodo imeli zbor. Za zbor in organizacijo delujejo vsi znani punktaši in taki, ki še nikoli niso bili bojevmSi, niti n.i-*o bili nikoli vojaki, pač pa so bojevniki proti nacionalni misli in sedanjemu državnemu položaju.
Ze dobro napredujoče pomirjenje političnih razmer je s snovanjem bojevnikov nekako zastalo. Nasprotniki nacionalne misli so s tem dobili dobro oporo za nadaljevanje svojih razdiralnih del in bati se je, da se znajo povrniti slične razmere, kakor je bilo pred dvema letoma v Šenčurju na Gorenjskem. V tem nas potrjujejo dogodki v Brežicah in Ribnici, o Katerih smo slišali, pa tudi grožnje zapeljanih ljudi že v naši okolici.«
zopet padel na 5,046.000. ▼ marcu pa n« 5,41)2.000 Din (nasproti 6,799.000 Din v lanskem marcu).
GOSPODARSTVO
Sezonsko nazadovanje produkcije premoga
v marcu
Iz sezonskih razlogov ja produkcija premoga v slovenskih premogovnikih v marcu ponovno nekoliko nazadovala. Kakor znano, smo v januarju dosegli sezonski višek produkcije, saj, je bilo v tem mesecu nakopa-nih v premogovnikih dravske banovine 133.938 ton premoga; v febraarju je produkcija popustila na 104.166 ton, v marcu pa je znašala 95.734 ton. nasproti 94.564 tonam v lanskem marcu. Letos v marcu je bila torej produkcija le še za malenkost višja nego laiii, in sicer za 11"0 ton, ali nekaj več kakor 1% (v februarju je bila produkcija za ll9/« večja nego v istem mesecu preteklega !e*a, v januarju pa za 16%).
Prodaja premoga, ki je znašala letos v ja-n-jarfci 128.330 ton, v februarju pa 96.914 ton, je v marcu nazadovala na 84.703 ton, nasproti 80.659 tonam v lanskem mareu Prodaja premoga je bila torei letos v marcu za 4104 tone ah za 5% večja nego lani (v februarju jte znašalo povečanje prodaje nasproti istemu mesecu lanskega leta 19%, v januarju pa 29 %).
V	prvem letošnjem četrtletju kažeta produkcija in prodaja v primeri z lanskim četrtletjem naslednje izpremembe:
produkcija prodaja I. četrtletje 1998 304.052 261.427 I. četrtletje 1934 333.838 301.007
+ 29.786 + 48.580
'+ 9.8°/o + 18.6%)
Kakor je i*z zgornje razpredelnice razvidno, je bila letos v prvem četrtletju produkcija za skoro 10% večja nego lani, prodaja 1?a za 18.6%.
V	marcu je predvsem nazadovala oddaja premoga železnicam, kar je vedno vplivalo na celotni položaj. Dočim so naši premogovniki v januarju oddati železnicam 67.779 ton, v februarju pa 42.975 ton, je oddaja železnicam t marcu padla na 35.163 ton. Naivzlic temu pa je bila ta oddaja š& nekoliko večja kakor lani v marcu, ko je znašala le 32.573 ton. Od skupne oddaje je železnicam v marcu odpadlo na ljubljansko direkcijo 16.187 ton. Skupaj so slovenski premogovniki \ prvem letošnjem četrtletju oddali železnicam 145.917 ton premoga, t. j. 36.264 ton vee nego lani v prvem četrtletju. Kakor smo gori navedli, se je skupna oddaja premoga "nasproti lanskemu prvemu četrtletju povečala zb preko 48.000 ton in odpadejo torej tri četrtine letošnje večje prodaje na večii odvzem železnic.
Oddaja premoga industriji je prav tako nasproti februarju nekoliko nazadovala
jie znašala 35.714 ton; pri tem je bila oddaja industriji za malenkost večja nego lani, ko je znašala 35.812 ton, vendar pa tudi večja nego predlanskim, ko je znašala 30.348 ton. Oddaja premoga industriji v dravski banovini je bila celo nekoliko manjša nego lani in ie znašala 23.410 ton (lani 25.311). Skupaj so slovenski premogovniki oddali industriij v prvem letošnjem četrtletju 116 ti?oč 745 ton premoga, t. j. za 11.852 ton več nego lani in za 19.499 ton več nego v prvem četrtletju leta 1932 (oddaja industriji v dravski banovini je letos znašala 77.305 ton, to je 4282 ton več nego lani v prvem čeM-letju).
V ostalem eo premogovniki v marcu oddali brodarstvu 3240 tou (lani 647), za hišno porabo 4507 ton (6305), raznim strankam 4*28 ton (5070). izvozili pa so 610 ton (285). Nadalje so rudniki sami porabili 4791 ton. za deputate pa so oddali 2701 tono. Ker se ie v teku leta prscerj, premoga pokvarilo na skladiščih, kjer je propadel in zgorel, in zaradi izgub pri transportih, so bili izvršeni v marej praiv znatno odpisi od obstoječih zalog in je bilo odpisanih 14.761 ton (lani so bili izvršeni odDisi v aprilu in juniju, skupaj za preko 10.000 ton, pozimi pa še za 4500 ton). Č& ne bi bilo teh odpisov, bi se zaloge pri premogovnikih, ki so od lanskega avgusta stalno nazadovale, v marcu prvič nekoliko povečale. Lani so zaloge ob koncu avgusta dosegle rekordno višino 155.500 ton in so letos ob konou februarja padle ž& na 76.109 ton, ob konca marca pa po izvršenih odpisih na 64.826 ton. Ce pomislimo, da v 1. 1932. niso zaloge nikoli padle pod 100.000 ton, lani pa so šele v decembru zdrknile pod mejo. tedaj vidimo, da so premogovniki slede zalog dosegli docela normalno stanje. Lani ob koncu marca so zaloge znašale še 146.944 ton. to je za 126% več nego letos
Zaslužek rudarjev.
Število zaposlenih rudarskih delavcev ee v premogovnikih v teku marca ni bistveno spremenilo in je bilo povprečno zaposlenih 5808 delavcev nasproti 6211 v lanskem marcu. Navzlic temu, da ie bila produkcija letos za malenkost večja, je bilo vendar v marcu zaposlenih za 400 radarjev manj nego lani v istem mesecu. V marcu j& bilo izvršenih 119.096 šihtov nasproti 117.273 v lanskem marcu. Na posameznega zaposlenega rudarja fe v marcu odpadlo nekaj manj nego 21 čiht/vv. nasoroti 19 šihtom v lanskem marcu-Mezdni zaslužek rudarjev, ki je dosegel «
Remonetizacija srebra
Po dolgotrajnih pogajanjih s«> je ameriški predsednik Roosevelt sedaj vendar odločil, da ugodi željam glede vprašanja remoneti-zacije srebra. Na kongres j& namreč naslovil poslanico, v kateri priporoča sprejetje zakona, po katerem naj bi se srebro znova, toda le deloma, porabilo za kritje denarja. Kongresu je bil istočasno predložen zakonski načrt, ki pooblašča predsednika, da sme prevzeti zaloge v Zedinjenih državah sa na-hajajočega srebra v svrho denarnega kritja. Nakupljeno srebro naj bi se porabilo kot kritje bankovcev, toda le do rUine ene tretjine zlatega kritja, tako da bi smelo v skrajnem primeru znašati razmerje med podlago v zlata in podlago v srebru kakor 75 : 25. Za domače srebro, ki ee odkupi v monetarne svrhe, naj bi plačal zakladni urad največ 50 centov za unčo (trenutno znaša cena okrog 45 centov). V inozemstvu pa bi smel zakladni urad nakupovati srebro po tržni ceni. Poslanica ugotavlja med dragim, da ie ameriški zakladni urad doslej prervzel že 65 milijonov 'anč srebra. Za dosego razmerja med srebrnim in zlatim kritjem v višini 25 : 75. bo potrebno nakupiti nad poldrugo milijardo unč srebra (t. J. približno šestkratna količina svetovne produkcije ▼ rekordnem letu 1929. in devetkratna količina lanske svetovne produkcije).
V svoji poslanici predlaga predsednik Roosevelt uvedbo posebnaga davka w višini 50 % na vse dobičke, ki bi jih posamezniki dosegli pri transakcijah z inozemskim srebrom. Z remonetizacijo srebra ee Amerika zopet vrača k bimetalistični valuti, ki Je bila v prejšnjem stoletju zelo v rabi, ki pa ijo je pozneje izpodrinil sistem čiste zlate valute.
Zahteve absolventov trgovske akademije
Klub trgovskih akademikov (absolventov) v Ljubljani, ki deluje sa Aoeego pravic svojih članov ln za njihovo uve-j-avljenje v poslovnem življenju, je na nedavnem občnem ziboru sfprejel daljno resolucijo, ki vsebuje glavne zahteve ln želje absolventov trgovske akademije. Ta resolucija se glasi:
1)	Jugoslovenske trgovske akademije pošljejo vsako leto iz svojih zavodov sadost-i'0 število strokovno izobraženih mladih ljudi, zato naj se na vseh merodajnih mestih upošteva upravičena želja in zahteva, da se v državnih tet samoupravnih industrijskih in trgovskih uradih, oziroma podjetjih na mesta izrazito komercljalmo-Cinančnega značaja nameščajo absolventi trgovskih akademij, ki so s svojo strokovno izobrazbo gotovo najbolj upravičeni komipetenti zanje.
2)	V trgovskih, ozrtroma splošno ekonomskih strokah Izgovor o nenadomestljivosti tujcev z domačimi močmi ne drži, zato zahtevamo, da se zlasti v teh strokah pri reševanju takih primerov postopa najrigorozmeje in se za.posle izključno naši dTžavljanl.
3)	Potem, ko smo ponovno dosegM pravico vstopa na ekonomsko-komercialno visoko šolo, zahtevamo, da se absolventom trgovskih akademij omogoči Študij tudd na univerzah po vaglediu drugih modemih dr-žav.
4)	Vse trgovske, obrtoe ia industrijske konporacije naprošamo, da pritegnejo našo organizacijo k sodelovanju pri raamo-trivanju raizmih aktualnih gospodarskih vprašanj. To posebno iz razloga, ker delujejo naši člani domala v vseh panogah našega gospodarstva in so eni ali drugI pri skoro vsakem takem vprašanju lnte-resirani bodisi kot samostojni podjetniki, bodisi kot nameščenci.
5)	Javna gospodarska knjltalca je neodložljiva potreba. Naprošamo vee naše gospodarske ustanove, da pokrenejo akcijo za ustanovitev take javne gospodarske knjižnice, kjer naj bi se po možnosti koncentrirale tudi slične že obstoječe strokovne knjižnice.
Gospodarske vesti
= Nemško - jugoslovenska trgovinska pogodba. Kakor poročajo iz Berlina, nemško - jugoslovenska trgovinska pogodba, ki je bila nedavno podpisana v Beogradu, sedaj objavljena v nemškem uradnem listu in bo stopila v veljavo 1. junija. Pogodba vsebuje dve tarifni prilogi, in sicer prilogo A, v kateri priznava Nemčija naši državi pogodbene carine za 17 tarifnih številk nemške carinske tarife, in prilogo B, v kateri priznava naša država Ne-mčiji pogodbene carine za 70 številk naše carinske tarife
= švicarsko jugoslovenski klirinški pno-met izkazuje od začetka aprila do začetka maja malenkostno povečanje neiz-ravnanega salda v korist Švice, in sicer od 566.000 na 599.000 frankov (sredi letož-
januarju 7,092.000 Din, je že v febrjarju njega januarja je znašal saldo še nad
vinski razvoj protekcionizma (merkanti-lizem, industrijski protekcionizem, imperializem, sodobni gospodarski nacionalizem). V drugem delu razpravlja o vplivu protekcionizma na obtok kapitala, v trotjem pa obsežno utemeljuje svoboden obtok kapitala kot gospodarsko, socialno in politično nujnost sedanjosti. Knjiga vsebuje potemtakem mnogo več nego bi nepoučen čitatelj sklepal po naslovu. Politika protekcionizma odipara široke poglede na sedanji položaj mednarodnega življenja: poglede, ki daleč presegajo zgolj ekonomski okvir. Raziprava dr. Franoliča je tehten prispevek k jugoslovanski eko-nomsko-sociološki literaturi in je vredna posebne pozornosti javnih delavcev. —o.
Ivan Pregelj, Izbrani spisi. Deveti zvezek: Tolminci. Izbrani spisi Ivana Preglja bodo z desetim zvezkom zaključeni: takrat se utegne ponuditi prilika, da izpregovori-ttio obširneje o tej izdaji, ki je šele v polni Tneri pokazala pripovedniški, umetniški in idejni pomen Ivana Preglja. Dotihmal so bili njecovi spisi preveč raztreseni in za čitatelja. ki se ni posebej bavil e Pregljevim delom, 6koraj nepregledni. »Izbrani spisi« (v izdaji Jugoslov. knjigarne) so predvsem velika usluga naši čitateljski občini, iz katere se včasi oglaša neupravičeno mnenje, da novejša slovenska proza ni zanimiva. Čeprav Pregelj ne oiše za najsplošnejši okus. čeprav je treba za uživanje njegovih spisov tudi nekoliko ljubezni do jezikovnih posebnosti in dasi ne zanikujemo nekih hib njegove pripovedne tehnike in drugih šib
kih strani Pregljevega dela, je vendar Ivan Pregelj korenita osebnost v naši novejši literaturi, svojsko naš. slovenski pripovednik, mož poetičnega duha in oster opazovalec ljudi. — Tadi »Tolminci« kažejo mnoge odlike Pregljeve proze: na nekaterih slikah ga občuduješ znova in znova, s kakšnim vživetjem v zašle čase oblikuje svoj pesniški priivid in kako vešče nas vodi v dobo goriških kmečkih uporov. »Tolminci« tvorijo s »Štefanom Goljo«, »Tino Matkovo« in »Zdravnikom Murnikom« Pregljevo tolminsko epopejo.
Sigrid Undset: Kristina. Lavransova hči.
Leposlovna knjižnica ie izdala drugi del trilogije velike norveške pisateljice "Sigrid Undset. Ta trilogija je bila nagrajena leta 1928. z Nobelovo nagrado. Prvi del trilogije, ki ima naslov »Venec«, opisuje mladost in mladostne zablode Kristine, Lavran-sove hčere, drugi del pa njeno zakonsko življenje z možem, ki si ga je izbrala proti volji svojega očeta. Z usodo Kristine in osebnostmi, ki so posegle v njeno življenje. 60 mojstrsko orisane razmere 14. stoletja na Norveškem. Severni svet. poln duševnih globin, pn' tem pa preprost in neoskrunjen od licemerstva, je znamenita pisateljica orisala v svoji trilogiji s čudovito plastiko.	g.
P. J. Odavič. Pod njihovim vidicima. No-Fele. P. J. Odavič je prir>ovednik tiste pisateljske generacije v srbski književnosti, ki se ie učila pri ruskih realistih in francoskih naturalistih in čije glas je v današ-
njem literatskem hrupu bolj plah ln negotov: prihaja iz ozadja in s& izgublja v tru-šču aktualizirane in bojevito nastrojene literature. P. J. Odavič j? izdal že ved knjig pesmi in novel, estetskih razmišljanj in esejev in z zgornjo knjigo je zopet opozoril na svoja, hrmpu in vrvenju žive sodobnosti res že nekoliko odtujena književna stremljenja. Zbirka »Pod njihovimi vidicima« obsega nekoliko novel, ki delno evocirajo pisateljeve spomine na mladost in vprašanja njegove predvojne generacije ter kažejo prikupno prizadevanje po solidnem in objektivnem pripovedovanju, mnogo veščine, kaltiviran okus in življenjske izkušnji. Odavičeve novele ne prinašajo ne po snovi in ne po formi novih vidikov: gibljejo se že na shojenih stezah, a tu razodevajo kulturo pisatelja, ki v zatišju svoje bogate duševno-sti po svoje doživlja, spleta in zapleta lastne prigode, opazovanja ter fantazijske like in dogodke. Kdor 8? bo hotel zabatvati 5 knjigo, ki je spisana po starih, preizkušenih književnih receptih, se bo s pridom pomu-dil pri Odavičevib novelah »Pod njihovim vidifima«	—«
citajte
tonsko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
1 mHIJon Brankov). Po Švicarski statistiki s« nate zunanja trgovina s Švico nadalje ugodno raavlja. V marcu J« Švica i »vozila ls nai« dfrtav« sa 931.000 frankov, izročila pa Ja k nam za 666.000 llrankov. V prvih 4 mesecih letošnjega leta je Švica uvozila za 4.21 milijona frankov jugoslovenskega blaga, dočim je švicarski izvoz v Jugoslavijo znašal v tem raadobju le 2.04 milijone frankov. Naša trgovinska bilanca s Švico je bila torej v prvih 4 mesecih letošmjegat leta za 2.16 milijona frankov ali za 34 milijonov Din aktivna.
h Pred Izdajo uredbe o Izvozu lesa. Kakor poročajo (lz Beograd« se pričakuje v kratkem objava uredbe o organizaciji izvoza lesa, za katero vlada v krogih naše lesne trgovine in industrije veliko zanimanje. S to uredbo bo ustanovljen poseben kontrolni nrad za izvoz lesa pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Priprave za regulacijo Savinje. Banska uprava dravske banovine je izdala razglas v »Službenem listu« (23. t m.) glede vodo-pravnih razprav m razprav za razlastitev zemljišč v zvezi z načertom za regulacijo Savinje. Da se čim prej prične z regulacijo, je mestno načelstvo v Celju zaprosilo, da izvrši vodopravna razprava v obsegu celotnega, po gradbenem ministrstvu odrejenega projekta, in sicer od km 20.4 (Tremarsko polje do km 28.7 (Medlog) in da se uvede postopanje za razglasitev zemljišč in objektov, potrebnih za izvedbo regulacije v kata-stralnih občinah Medlog Lisce, Celje, Za-ftrad, Košnica in Tremerje. Na to prošnjo je ban dravske banovine odredil, da se nameravana regulacijska dela izvrše kot ba-novinsko podjetje in da banovina nastopi pri vodopravni obravnavi kot koncesionar. Komisijske poizvedbe in razprave se bodo vršile 18., 19., 20., 22. in 23. junija.
r= Trgovci! Pred naročilom blaga si oglejte XIV. mednarodni velesejem v Ljubljani, ki bo od 30. maja do 10. junija t. 1. Tu se vam nudi popoln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po najnižjih oenah. V času velesejma morete vsakokrat potovati " Ljubljano s polovično vornino. Treba je le kupiti na postaini blagajni železniško izkaznico za 5 Din. ki jo blagajna žigosa in vpiše vanjo številko vozne karte. Na velesejmu dobite potrdilo o obisku, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek.
Borze
23. maja.
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz danes deloma popustili- V privatnem kliringu notirajo avstrijski Šilingi 9.37 do 9.47 (v Zagrebu promet po 9.4550). Za grške bone je nadalje povpraševanje po 6.45 (v Beogradu je bil pronvet po 6.45). Angleški funti pa so bili v Zagrebu zaključeni po 253.
Na zagrebškem efektnem tržišču ee je Vojna škoda nadalje trgovala po 308. Dolarski papirji so se nekoliko dvignili in ee je danes trgovalo 7% Blairovo posojilo po 52.37 in 53. 8% Blairovo posoj-lo pa po 57. Promet je bil še v delnicah Narodne bank© po 4150, v delnicah Priv. agrarne banke po 216 in v delnicah Trboveljske po 20.
Deviie.
LJubljana. Amsterdam 2311.79 — 2323.15, Berlin 1340.14—1350.94, Bruselj 796.63 do 800.67. Curih 1108.35—1113.85, London 173.14—174.74, New Tork 3368.— do 3396.26, Pariz 226.16—226.27, Praga 141.90 do 142.76, Trst 289.46—291.86 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.37—9.47.
Zagreb. Amsterdam 2511.79 — 2323.15, Berlin 1340.14 — 1350.90, Bruselj 796.63 do 800.57, London 173.14—174.79, Milan 291.86 do 294.26, NewTork kabel 3390 — 3418.46, ček 3368 — 3396.26, Pariz 226.27 — 227.39, Praga 141.90 — 142.76, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.3150. London 15.65. New-york 71.9250. Milan 26.16, Madrid 42.1250, Amsterdam 208.6250, Berlin 121.05, Dunaj 57.40, Stockholm 80.65, Oslo 78.60, Koben-havn 69.90, Praga 12.82, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05.
Dnnaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 10.60, London 27.46, Milan 45.71, Newy0rk 535.91, Pariz 35.59, Praga 21.79, Čarih 174.83, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efettf.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 308 — 309. za aivgust 306 den., za september 308 — 309. 7% investicijsko 70.50 den., 4% agrarne 36.50 den., 7% Blair 52.50 do 52.625, 8% Blair 57 _ 57.50, 7% DHB 65 do 66, 6®/» begluške 53.75 den.; delnice: Narodna banka 4100 — 4200, Priv. agrarna banka 214 — 216. Gutmann 80 bi., Šečerana Osiiek 140 — 160, Trbovlje 85 — 90, Isis 20 bi.
Beograd. Vojna Skoda 907 — 308, za avgust 308.50 zaklj., za september 308.25 zaklj, 7% investicijsko 71 — 71.50. 4% agrarne 37 — 38, 6% begluške 54 — 54.30. 8% Blair 56.50 den., 7% Blair 52.50 — 53. 7% Drž. hipotekama banka 66 bi.. Narodna banka 4070 zaklj., Priv. agrarna banka 217 zaklj.
Ljubljana. Vojna škoda 307 — 309, 7% investicijsko 70 — 71. 7% Blair 52 den., 8% Blair 56.50 den., 4% agrarne 36 — 37, 6% begluške 53.50 — 54.50.
Dunaj. Dunav-Sava Jadran 11.60, Državne železnice 15, Trboveljska 10.50, Alpine-Mon-tan. 10.90.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 23. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za fulij 88, za september 88.625: koruza: za iulij 51, za september 52.75.
+ Winnipeg, 23. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 69.50. za julij 70.50, za avgust 72.25.
+ Ljubljanska borsa (23. t, m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo ie (vse za slovensko postajo, plačljivo v 80 dneh): pšeni ca (po mlevski tarifi): baška. 79^0 k s po 182.50 - 186; baška, 80 kg po 185 do 187.50: koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za maj 135 — 137.50; moka: baška »0« po 275—280 banatska 282.50 — 285.
+ Novosadska blago ma borsa (23. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet je bil slab. P«*nirs: baška okolica Novi Sad. sr^dnie baška. gorniebaška, sremska 125 — 127.50: baška okolica Sombor. gornjebanatska 122.50 - 125: bažka potiska 130 — 132.50: ladia Tisa 135 _ 137.50: banatska 120 do 122.50: slavonska 127 — 130: banatska ladja Beeei 132.50 — 135 Oves: baški. sremski. slavonski, banatski 92.50 — 95. — Kornia: baška in sremska 77 — 79: okolica Sombor 78 — 80; banatska 74 — 76; baška ladja Tisa in Dunav 81 — 82. —
Moka: baška, banatska »0g< in >0gg< 200 - 220; »2< 180 — 200; >5< 160 _ 180; ,6« 135 — 155; >7< 100 — 110; »8< 95—100; sremska slavonska »0g< in »Ogg« 200—210; >2< 180 — 190: »5« 160 — 170, ,6« 135 do 155; »7« 100 — 110; >8< 95 — 100. Otrobi: baški, 6remski 87.50—90; banatski 85—87.50; baški ladja 97.50 — 100.
+ Budimpeštan^ka terminska borza (23. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet je bil živahen. Pšenica: za mai 12.34 — 12.35, za junij 12.26 — 12.28; koruza: za maj 9.90, za julij 10.63 — 10.65.
Obsojena tatinska tolpa
Maribor, 25. maj«.
Včeraj dopoldne se je zagovarjala pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru tatinska tolpa iz Prekmurja, ki je imela na vesti razne zločine. Obtoženi so bili 24 letni cigan Sandor Horvat iz Van-če vasi in njegovi pomočniki delavec Viktor Žemljic iz Sela, posestnika brata Franc in Tone Praudič iz Brengove, Magdalena Praudičeva in njena služkinja Matilda Ivan-kova. Iz obtožnice je razvidno, da je bii Sandor Horvat že osemkrat kaznovan. Obtoženci so v noči 20. februarja vlomili v železniški voz in odnesli raznega bLaga za 3S00 Din, naslovljenega na trgovca Šiftarja v Murski Soboti. Pri tatinskem poslu pa niso imeli sreče, ker so jih orožniki zasačili in aretirali Hrvata in Žemljica. Obtožnica tudi očita Horvatu, da je lani 8. decembra
Eosestnika Franca Praudiča in njegovega rata pregovoril za vlom v trgovino Ivana Meška pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Takrat so donesli razno manufakturno in konfekcijsko blago v vrednosti 11.000 dinarjev. Ukradeno blago so shranili pri posestniku Francu Praudiču in ga počasi razprodajali, pomagala pa je pri tem poslu tudi služkinja Matilda.
Pri razpravi so vsi obtoženci, razen Horvata, ki je dejanje priznal, tajili, dočim ao priče zanje zelo obremenilno izpovedale. Senat jih je spoznal za krive in je bil Alojzij Horvat obsojen na 7 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Viktor Zemljič na 3 leta ječe. Franc Praudič na 18 mesecev, Anton Praudič na leto dni, Magdalena Praudičeva na 6 mesecev, Matilda Ivankova pa na 7 mesecev strogega zapora.
Otvoritev vodovoda v Praprotni polici
Ljubljana, 23. maja Polnih 36 let je že, odkar se je porodila ideja za zgradbo vodovoda v tem kraju Vrli in odločni možje so vzeli to zadeva resno v roke. Preko vseh ovir je ideja in priprava tako napredovala, da se je pred dobrim letom pričelo z realizacijo projekta.
Izvršitev so omogočili razen delovnega odbora, ki so ga tvorili možje: Jerele Janez kot načelnik in Ahčin Fran, Zorman Fran, Ribnikar Janez in Kern Janez kot odborniki še to: da so prodali soseskin gozd, banovina pa je dala podporo v znesku 60.000 Din. Kar je manjkalo, so uredili in prispevali podjetni in delavoljni vaščani s tlako. Tudi sresko načelstvo jo šlo vodovodnemu odboru vedno na roka Tako je bilo delo izvršeno in na binkošt' ni ponedeljek je sledila svečanost blagoslovitve in otvoritve.
Praprotna polica, Trata, Adergas in 5® druge vasi v okolici so bile v svečanem razpoloženju. Z vseh obrazov je sijalo veselje in navdušenje. To razpoloženje j« povzdignil še prihod gostov in predstavnikov oblasti. Takoj po 15. je bil sprejem bana g. dr. Marušiča, s katerim so prispeli še gg. župnik Janko Barle, dr. Sorli, sreski načelnik iz Kranja dr. Ogrin, pod-načelnik Mahnič, ravnatelj Vidic, veletr-govec z železnino Fr. Stupica, ki je dobavil materijal in še mnogi drugi.
Bana je pozdravil g. Kern v imenu vodovodnega odbora, deklica Pavla Brezam jeva pa mu je v pozdrav izročila šopek nageljnov. G. ban se je zahvalil za pozdrav in izrazil svoje veselje nad izvršenim vodovodom, zlasti pa nad tem, da so vsi vaščani složno in marliivo sodelovali.
Nato se je razvrstil sprevod, ki ga Je spremljala godba iz Šenčurja. Množica je krenila k zajetju studenca, kjer je duhovni svetnik g. Brešar izvršil obred blagoslovitve. Besedo je zatem povzel spet gospod ban, ki je znova naglasil, da mora človek čutiti do sočloveka ter zapostavljati zasebne koristi javnim. Nato je spregovoril še mestni župnik g. Barle. Domačin g. Kern se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k dograditvi, zlasti g. banu, ravnatelju Vidicu iz Ljubljane, ki ie bil eden prvih pobornikov za stvar, ban. inž. g. Kotlušku, stavbnemu vodji g. Belcjanu, sreskemu načelstvu in drugim.
Iz Murske Sobote
ms— Slovo. Predsednik delavnega sokolskega dramskega odseka g. dr. Franjo Smerdu odhaja na novo službeno mesto t Maribor. Kmalu po prihodu v Mursko Soboto je g. dr. Smerdu prevzel vodstv> odseka, ga preosnoval in po kratkem časa so bili že vidni uspehi. Ustanovil je dramsko šolo, kjer je sistematično vzgajal igralce. Dramska dražina se je širila in kmalu je postal dramski odsek izmed najagilnejšili v društvu. Kot režiser in igralec je g. dr. Smerdu stopil pred javnost s Cankarjevimi »Hlapci«., ki so dosegli pri razprodani hiši, kar je redkost v Murski Soboti, popoln 'lspeb. Schonherrjeva »Otroška tragedija«, kjer je bil g. dr. Smerdu kot igralec in režiser na višku, ni v ničemer zaostala ia prvo uprizoritvijo. V nekaj dneh bi se morala uprizoriti »Hlapec Jernej« in Scliein-pflugovo »Okence«. Njegov nenaden odhod pa je stavil v priprave velike ovire. Za kalturno delo med nami g. dr. Smerdu ju vsa hvala! Pogrešali pa ga ne bomo samo kot kulturnega delavca, nego tudi kot prijatelja. Na novem službenem mestu mnogo sreče!
VSAK DAN ENA
Današnje volitve v Pragi
T. G. Ma$aryk četrtič kandidat za prezidenta ČSR
Danes bo čsl. narodno predstavništvo v četrtič izvolilo suverenega predstavite-ija republike in nihče ne bo presenečen nad dejstvom, da bo tudi to pot izvoljen ■ca poglavarja države T. G. Masaryk. Njegove zasluge za ustanovitev in ureditev države so izven vsake diskusije. Potrjene so v državnem zakoniku, kjer se eden izmed členov glasi: T. G. Masaryk je zaslužen za državo, potrjene pa so tudi v ustavi sami, ki izjemoma zanj dopušča opetova-no izvolitev za predsednika neposredno po dovršeni funkcijski dobi.
Letošnje volitve se bodo vršile nad vse slavnostno in je za to priliko prenovljena staroslavna Vladislavova dvorana na pra-ikem Gradu, kjer so se odigrali premnogi, za zgodovino češkega naroda vel epom emb-ni dogodki. Dvorana stoji na temeljih in obokih, zgrajenih v dobi prvih Pfemyslov-cev in sega s tem v mitološko pradavnino kneza Premyslav in kneginje Libuše. Razgled z oken Vladislavove dvorane na praško mesto je po svoji krasoti znamenitost prvega reda in malo je velemest, ki se lahko ponašajo s kako slično lepoto. Češkoslovaška država hoče z današnjim aktom priklopiti sedanjo kratko dobo po osvobojenju na davno tradicijo ter nado-vezati novo zgodovinsko obdobje neposredno na dogodke preteklih stoletij, ki so ee odigravali na praškem Gradu.
Na Hradčanih niso stolovali samo Habs-buržani, marveč je bil grad v predavstrij-skih časih še vse bolj središče in edino torišče vsega državnega življenja, ki so ga Habsburžani zavestno zatirali in ponižali staroslavno prestolnico na stopnjo popolne podrejenosti. Vlada ni hotela Hradčanom ohraniti tega prisiljenega muzejskega značaja, marveč je sklenila, da se na istem mestu zopet ustvari središče
Zgodovinska Vladislavova dvorana, prizorišče volilnega akta
vsega državnega in narodnega življenja. Dvorana, kjer se bo vršil znameniti akt, ima ime po kralju Vladislavu n. iz rodo-vine Jagielloncev, ki so vladali na češkem po smrti kralja Jurija Podčbradskega do 1. 1526., ko je zadnji Jagiellonec padel v bitki pri Mohaču.
Pred Vladislavom Jagielloncem so češki kralji po husitskih bojih bivali v kraljevem dvorcu v Pragi, ki je stal na mestu, kjer sta danes občinski dom in Prašna brana.
V husi takih bojih je bil Grad deloma razrušen, deloma pa so ga uničili česti požari. Vladislav pa ga je popravil in obnovil ter napravil zlasti veliko dvorano za svečanosti in zborovanja. Zgrajena je v poznogotskem slogu in je bila dovršena 1. 1493. Vladislavove zgradbe je vodil domači arhitekt Beneš z Loun. Pod vlado Ferdinanda Habsburškega pa so vsi Hrad-čani pogoreli ln tudi dvorana je postala plen ognja. Po 57 letih pa je bil Grad zopet popravljen pod vodstvom Italijana Gargiollija, vendar so v Vladislavovi dvorani zlasti veličastni oboki ostali neizpre-menjeni- ker jih tudi ogromni požar nI mogel uničiti.
Kakor je našim čitateljem znano že te poročil o prejšnjih predsedniških volitvah, se le-te vrše na Češkoslovaškem vsakih sedem let. V to svrho se zbereta obe zbornici, poslanska in senat, in predsedstvo pripada predsedniku poslanske zbornic®. Ta izredna čast bo doletela letos znanega prijatelja Jugoslovenov med svetovno vojno Fr. Stanjka. Doslej so se vršile volitve predsednika v poslanski zbornici, t. j. v Rudolfinu na bregu Vltave, ali pa v senatu.
Edini kandidat za predsedniški stol«« J«
Masaryk in je dosedaj gotovo, da se bodo večinske stranke izjavile zanj. Madžari, komunisti in liga Stfibrnega (3 poslanci) so proti njegovi kandidaturi. L. 1920. je glasovalo zanj 284 poslancev od 411, leta 1927. pa 274 od 432, tako da nikoli nI bilo treba ožje volitve. Letos se pričakuje Se izdatnejša večina, ki jo posebno obeležuje dejstvo, da bodo za Masaryka glasovali vsi tabori, vse stranke in frakcije z edino izjemo zgoraj omenjenih nevažnih strank, ki so po svojem razdiralnem načelu vezane na večno nasprotstvo Masaryku.
PRAVKAR KISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: K. L. Honegger: POMLADNI DAN
Naslovna slika: PRI DELU (Foto) ČUDEŽ V RASTLINSKEM LISTU (Kako si je rastlina izumila list in kaj je naredili lz njega) —Dr. ErnestTurk: JUGOSLOVANSKI DOBRO VOLJČI V SVETOVNI VOJNI (1) — NOVA INDUSTRIJA — LETALSKE TEKME V NARAVI — TEH-NIČNI OBZORNIK (Najbolj gospodarstveni silostroj sedanjosti - trna — Boj z megle - tma) — NAS JEZIK (Dr. Franci Tomšič: Slomška ali Slomšeka? — Roko-kojski ali rokokojevski? - k) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Rudolf K r e s a 1: MIMO CVETOČE JABLANE (5) — REKA POD MORJEM — M a r e i t a M a t c h e s: DIVJI PARADIŽ (19) — BALZAC IN SLOVANSTVO (D) — HONORfi DAUMIER, BALZAC SLIKARSTVA (D) _ O DIŠAVAH — JUGOSLOVANSKA BIBLIOGRAFIJA — POVZROČITELJ SENENE MRZLICE — ČLOVEK IN DOM (Molji v glasovirju) — KNJIGE IN REVIJE — ZANIMALO VAS BO — ZA MISLECE GLAVE — SAH — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRIŽALJKA Z
OBRATNICAMI Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva tfiea 6 t«- stan« na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Orjaški požar v Chicagu
Klavniška četrt, ki Je zalagala vso Ameriko z mesnimi izdelki, je popolnoma uničena
Krotiteljica Marta la C o r s e
Na njegove krike se je zbudila v mena-žeriji krotilka in planila na zverino. Kakor je mogla jo je zvezala s svojim pasom, a zver jo je pri tem težko opraskala. Pritekla je policija, ki je nevarno levinjo po kratkem boju spravila spet v kletko. Vojaka so oddali hudo ranjenega v bolnišnico.
Radio
»Pridite v mojo gimnastično šolo, pa boste tako močni in lepi kakor jaa«
Ponearefienec LonisCernetv trenutku, ko so ga pripeljali v bolnišnico. Ceraet Je bil ranjen pri reševalnih delih
500 km na uro z avtomobilom
Campbell pripravlja nov rekord
Sir Malcolm Campbell, imejitelj absolutnega hitrostnega svetovnega rekorda za avtomobile, je po svojem zastopniku sklenil s Trgovsko zbornico v Salt Lake Citv pogodbo, ki mu dovoljuje, da podvzame 24. julija avtomobilsko vožnjo, ki bo po možnosti posekala vse dosedanje rekorde.
Campbellov namen je, prekoračiti sedanjo hitrostno mejo 500 km na uro. Za takšen poskus so solne dune pri Salduru v bližimi Salt Lake Citv kakor nalašč, ker je ta teren popolnoma raven in trd ter prenese tekmovalni avtomobil, težak 4050 kg, kakršnega bo uporabil Campbell, brez ustavljanja.
Tekmovalni avtomobil »Blue Bird« so za to vožnjo popolnoma preuredili. Zdaj meri
Srečka m glavni
dobitek v grobu
več trgovcev iz Poiti-ersa je za žrebanje francoske državne loterije kupilo srečko, ki je bila nedavno izžrebana in je zadela m"TI-jon frankov. Eden izmed trgovcev pa je medtem umrl in so ga pokopali. Zdaj, ko je bila srečka izžrebana, so se trgovci spomnili, da so jo izročili pokojniku v varstvo. Toda pri trgovcu je niso nikjer našli doma. Sele po dolgem iskanju so se spomnili, da je srečka mogoče spravljena v žepu obleke, v kateri so trgovca pokpali. Oblast je zaradi tega dovolila, da se mrlič ekshumira. Res so našli v hlačnem žepu pokojnika srečko, ki so jo takoj vnovčili in odstopili dogovorjeni delež trgovčevi vdovi.
v_ dolžino 9 m, a žene ga stroj, ki razvija 2500 k. s. Njegove brzine imajo tri stopnje. V prvi stopnji vozi do 145 km. v drugi doseže 240 km, v tretji, za katero pojde zdaj, pa upajo, da bo prekoračil 500 km na uro. Zaradi te naglice v vožnji je posvetil Campbell največjo pozornost obročem avtomobila. Kolesa dirkalnega voza se namreč v najbrž j i vožnji obračajo 2300 krat na minuto. Dirkač je sklenil žrtvovati za ekspe* dicijo v Salt Lake City »malenkost« 125.000 dolarjev.
Tragična smrt radiologa
V Denverju na Angleškem je umrl radio" log Henry Konig na posledicah raKa. Bolezen si je nakopal pri svojih raziskovalnih delih in je dobro vedel, da je neozdravljiva. Kljub temu je nadaljeval s svojim delom do smrti.
Konig je bil poslednji iz skupine dvajsetih znanstvenikov, ki so prvotno delali z gospo Curie-Skodlowsko. Odkril je najcenejši postopek za pridobivanje radija. Dal je tudii pobudo za uporabo radija na številčnicah pri urah in je s tem nasvetom popolnoma uspel.
Zaman čakajo
Po streli Je spregledala
V majhnem angleškem mestecu Mickleth-wa!teju so imeli te dni hudo nevihto. Med nevihto je treščilo v hišo trgovca Fearnleya, ki je imel doma štiriletno hčerko, že "od rojstva slepo. Otrok je v trenutku, ko ga je op la ziila strela, spregledal. Oče in mati nista kar hotela verjeti, da se je zgodil čudež in tudi deklica sama je bjla tako zbegana, da ni vedela, kaj bi počela s svojimi očmi. Starši so zaradi tega odpeljali otroka k nekemu strokovnjaku za oči v London, kii je ugotovil, da je deklica res spregledala.
Z lestvijo v Pariz
Na binkoštno nedeljo ob 10. uri dopoldne j« starta 1 v Gradcu neki Franz Schaffler, ki hoče priti z lestvijo v Pariz. Schaffler je lani napravil pot z lestvijo it Ckadca v Budimpešto. Pot od Gradca do Pariza znaša 1200 km.
Svojci ponesrečenih rudarjev, ki so postali žrtve eksplozije treskavih plinov pri Monsu, čakajo, kdaj bodo pripeljali ponesrečence lz rova
Še ena žrtev rudniške katastrofe pri Monsu
Pogled na Chlcago
Kakor smo že pisali r »Jutru«, je ▼ soboto popoldne ob 17. izbruhnil v chicaška klavniški četrti ogenj, ka je uničil šestino mesta lanske svetovne razstave. Nekdo j« ▼ neprevidnosti vrgel proč ogorek tleče cigaret«. Iz tega je nastal strašen požar.
Ogenj je opustošil klavniško četrt (ki j« največja v Zedinjenih državah in zalaga s svojimi produkti ves ameriški trg), uničil 450 delavskih barak, nepregledno vrsto hlevov za živino, klavniško telefonsko in brzojavno centralo, banko itd. Pri gašenju se je smirtno ponesrečilo več gasilcev. 50 oseb so morali zaradi opeklin oddati v bolniš-nioo. Ogenj je povzročil med ljudmi in živino nepopisno paniko, ▼ kateri je zgorelo in izginilo okolu 1000 repov goveje živine in nad 500 konj.
Mogoče ne bi bil požar zavzel takšnih dimenzij, da ni vladala v Ameriki velika suša, o kateri pišejo ž« mesece in mesece. Ogenj pa je močno pospeševal reter, ki je pihal ob izbruhu požara z brzino 50 milj na uro. Zaradi njega je bila mestna četrt med klavnico in Michiganskim jezerom več
Gospodje!
Moderni vzorci blaga za letne obleke
so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pn
Drago Schwab, Ljubljana
ur r opasnosti. da bo onKena do tal. Veter j« raznašal iskre na vse stran, in barak« so se vžigale in gorele kakor slama. Gasili so vsi gasilski oddelki, so delo vajo je tudi vojaštvo c policijo. JClkrb temu niso gasilci dosegla posebnega uepe-ha. Morali so se omejiti na lokali ziran je, ki pa se je posrečilo šele tedaj, ko »o stopila v akcijo letala Ta so metala na goreče objekte kemičn« bombe, ki so dušOe ogenj.
Med požarom so se odigravaii tragični in komični prizori. Živina, ki je čutila pogi-belj, je tulila na nepopisne načine in begala ter skakala sem in tja. Vmes pa so raz-streljevali stavbe z dinamitom, da bi na ta način ustavili ognjeno furijo.
Dramatične trenutke so doživele ob tej priložnosti posebno telefoaistke v klavniški telefonski centrala. Sele ko ee je vnelo po" slopje, v katerem »o bile n« delu, so opu* stile službo in zbežale Telefonska centrala je bila do zadnjega v funkciji in nji gr« prav za prav hvala, da ni zavzela že itak katastrofalna nesreča še večjega obsega, Chicaški banditi pa so tz nesreče kovali svoj kapital. Ko je na vseh straneh gorelo in so bili ljudje zbegani, so vdirali t stanovanja in odnašali iz njih vse, kar jrm j« prišlo pod rok«.
Levinja na pariški ulici
T« dni so imeli ob Brandonskih vratih v Parizu malo običajno senzacijo. 2 leti stari ( a že 120 kg težki) levinji je uspelo, da je ušla zarana iz svoje kletke v neki manažeriji. Hip nato jo je srečal na uilici mlad vojak in hotel pobegniti pred njo. Žival ga je z enim skokom dotekla in z enim udarcem vrgla na tla ter ga ugriznila v glavo.
ANEKDOTA
Na dobrodelno prireditev, ki jo J* organizirala kneginje. Metternlch na Dunaju, »o povabili tudi lorda ASburo«., ki bil znan po syoj«ni ogromnem bogastvv še večjem stiskaStvu.
Ob pričetku siaravtl se Jb Vr^g^jn obrnila k lorda, čeft: »AH boete knpŠi to dozo za cigarete.«
Asburn se je sahvaBl, češ da as kadi.
»In ta pereentk?« j« poskoSala kajegt-nja.
»K«r ml piše tajnik m pisma, aa potrebujem peresnika,« je odgovoril Asburn.
Kneginja mu je ponudila škatlo bonbonov, lord pa Je odklonil, češ da bi ga po njih boleli zobje. Ko se je hotel potem posloviti, Je kneginja httro zagrabila zavojček mila in dejala porogljtvo:
»Mylord pa se bo gotovo umival?«
Asburn je moral eeči t žep in ktgiitl.
S P O R T
Repertoar
Državno prvenstvo v lahki atletiki za moštva
V	soboto Ob pol 6. In nedeljo ob pol 15.
na igrišču Primorja Lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije za moštva praznuje letos svojo petletnico. Ta sistem, ki posveča veliko pozornost kvantiteti in kvaliteti, je povzročil, da je atletika zlasti v Ljubljani, Beogradu in Pančevu napredovala z veli-Kimi koraki. Klubi so odkrili mnoge talente, ki bi bili sicer ostali lahki atletiki za večne čase skriti.
Medtem ko je v prvih treh letih domi-niral Zagreb, kjer sta se za prvenstvo z izmenično srečo borila Concordia in Hašk m je uspelo Primorju, ki Je bilo vselej tretje, približati se do nekaj tisoč točk obema vodilnima zagrebškima kluboma, je lani takozvana »provinca« v lahki atletiki, LJubljana in Pančevo, krepko potegnila in Primorju je uspelo, da si je s precejšnjim naskokom priboril ponosni naslov državnega prvaka. Ilirijo, ki je bila dvakrat prej čertrta in enkrat peta, je Pančevo ponovno potisnilo z neznatno razliko, točk ua peto mesto.
Da bo sistem tekmovanja Javnosti preglednejši, bolj razumljiv ln tudi bolj zanimiv, navajamo razen izidov dosedanjih tekmovanj še manimume v poedinih disciplinah, ki Jih mora nastopajoči atlet doseči, ako hoče biti plasiran, Število točk, ki si jih poedinec pribori v tem primeru spored tekmovanja in število disciplin, katerih sme vsak atlet nastopiti. Do»edanJi izidi so bili naslednji: L. 1930: 1. Concordia, Zagreb, 73,116.80; 2. Hašk, Zagreb, 68,612.63; 3. Primorje 56,247.02 ; 4. Ilirija 39,210.02. — L. 1931: 1. C. 78,910.25, 2. H. 78,329.43, 3. Prim. 46,905.92, 4. Pančevo 26,767.16, 5. Ilirija 22,986.745. — L. 1932: 1. H. 76,829.80, 2. C. 76,686.17, 3. Prim. 69,597.30, 4. Ilirija 41,977.21, 5. Panč. 30,853.44. — L. 1933: 1. Prim. 107,037,615!!, 2. C. 73,509.66, 3. H. 50,303,405, 4. Panč. 45.432.21. 5. Ilirija 44,523.65.
Letošnji izid bo popolnoma drugačen in je dvomljivo, ali bo sploh komu uspelo doseči število točk prejšnjih let. ker so smeli pri vseh prejšnjih prvenstvih tekmovalci nastopati v šestih disciplinah, skupno s štafeto, letos pa so nastopi istega tekmovalca reducirani na štiri!
V	posameznih disciplinah dovoljeni minimumi in število ustrezajočih doseženih točk so tile:
Tek 100 m, 12,6 sek., 524 točk; za vsako boljšo desetino se prišteje 23.8 točk; tek 200 m, 26.2, 494, pribitek kot zgoraj 11 točk; tek 400 m, 58, 631.52, pribitek 3.76; tek 800 m, 2:17, 623.50, pribitek 1.5; tek 1500 m, 4:50, 680.80, pribitek 0.6; tek 5 kilometrov, 18:20, 575.54, pribitek 0.19; tek 10 km, 38, 640, pribitek 0.09; štafeta 4X100 m, 50, 2200, pribitek 20; skok v daljino, 5.60 m, 510, za vsak bojši cm še '2.45; skok v višino, 1.50 m, 398, pribitek L4; skok ob palici, 2.70 m, 325, pribitek 5.4; troskok, 11.50 m, 517.6, pribitek 1.2; met diska, 28 mr 346.02, pribitek 0.38; met krogle, 10.50 m, 516, pribitek 1; met kopja, 42 m, 477.50, pribitek 0.275; met kladiva, 25 m, 107.80, pribitek 0.30 točke. Spored je naslednji:
V	soboto popoldne ob pol 16.: 1. 100 m,.
2. met krogle, 3. 400 m, 4, skok v daljino, 5. 5000 m. 6. met diska, 7. tek 800 m, 8. skok v višino.
V	nedeljo popoldne ob pol 15.: 1. 200 m,
2. met kladiva, 3. troskok, 4. 10 km, 5. met kopja, 6. 1500 m, 7. skok ob palici, 8. štafeta 4X100 m.
Da bi mogli gledalci slediti vsem fazam v boju, bo prireditelj z ojačevalci sproti objavljal vse podrobnosti samega tekmovanja, n. pr. dosežene rezultate, točke itd.
Pričakujemo, da bo občinstvo v velikem številu posetilo to dosedaj pri nas največjo lahkoatletsko prireditev, pri kateri sodeluje okoli 230 atletov obeh ljubljanskih klubov Ilirije in Primorja.
Hermes: Mars
Danes ob 18.30 na igrišču Hermesa
Gornja kluba odigrata danes ob 18.30 na igrišču Hermesa prijateljsko trening tekmo.
Hermes ki hoče za nadaljnje nastope
več ali mamj prenoviti svoje moštvo, kar mu je treba zaradi proslave njegove 15 letnice, ki bo oktobra, si je zadal nalogo, da bo z nekoliko tr&ning-tekmami, ki bodo ob delavnikih, dosegel ta svoj cilj.
Kot prva taka trentag tekma ty> danea srečanje z Marsom, moštvom, k! je znano, kot eno najbolj ambicijozmih med našimi mlajšimi klubi, tako da bo srečanje, ki je poleg tega še prvo med imenovanima kluboma prav napeto in zanimivo.
Iz delovanja motokluba »Ljubljane"
Motosport, ki ee je pred nekaj leti pričel pri nas razveseljivo razvijati in je število motornih vozafev doseglo višino, ki je dala slutiti, da bo t& vrste šport tudi pri nas postal popularen kakor v bližnjih sosednih državah na jugu, severu in zapadu, ie pred dvema letoma nenadoma ohromel. Čeprav so za razvoj motociklistike primanjkovali pogoji, ki jo v drugih državah najbolj pospešujejo, to je domača industrija motornih vozil in s t^m združena cenena nabava vozila in pa dobre avtomobilske ceste, ji je bil zadejan najhujši udarec z veliko davčno obremenitvijo, ki je večina lastnikov motornih vozil ni zmogla in jih je stavila pod plombo tako, da je pri nas komi! tretjina vseb vozil v prometu. Seveda ie imelo to za posledico, da je tudi dn-štveno življenje prič&lo pešati. Motoklub »Ljubljana« je skušal z vsemi sredstvi z neštetimi intervencijami na odgovornih mestih doseči znižanje davčnih bremen za moto-eikle, bi sorazmerno prekašajo davke na avtomobile. Klub se je zavzemal za pravih nejše obdavčenje bencina, za kar eo se zavzemali tudi drugi klubi in avtomobilske organizacije, seveda brez uspeha. Ni dvo-«<na, da ie davčni •efekt iz motornih vozil Dri nas razmeroma zelo majhen, saj je promet motornih vzil minimalen v primeri z drjgimt srednje-evropskimi državami. Državni dohodki iz obdavčenja motornih vozil bi se izdatno povečali, ko bi država ta n^kaj let motorna vozila oprostila davkov. Tako bi se število t9h prometnih sredstev v kratkem času podesetorilo. država pa
bi z znosno odmero davkov prišla do povišanih dohodkov. Za vzgled naj nam služi Nemčija, v kateri je moto- in avtosport na višku. Držaja, ki ima močno razvito industrijo motornih vozil, pa pravilno pojmuje njen razvoj, saj sta avtomobilizem in motociklistika ne le velikega gospodarskega, temveč tudi strateškega pomena. Zato bedo v Nemčiji v kratkem odpravili obdavčenje motornih vozil.
Če bi hoteli pri nas doseči kaj podobnega, so nam potrebne predvsem močne organizacije. Poživeti bi moralo klubsko življenje. Organizirani bi morali biti vsi, ki so na tem interesi rani. Motoklub >Ljubljana« je storil vse, da zopet oživi ta lepi eport. Upoštevajoč težke prilike, je na zadnjem občnem zboru 6klenil znižati članarino na letnih 30 Din, vpisnino pa na 20 Din s pri-stavkom, da bivšim članom kluba pri po-no-vnem vstopu ni treba plačati vpisnine. Odbor apelira na vse bivše člane in prijaK Ije tega športa, da pristopijo h klubi, ker le s skupnim nastopom bo pri oblastih mogoče doseči kake ugodnosti in olajšave sedanjih velikih bremen.
Motoklub »Ljubljana« je bil ustanovljen leta 1926 po prostovoljnem razpustu »Slovenije« in je štel takrat preko 150 članov. Ker večina članov ni bila za prirejanje dirk, je klub omejil svoje delovanje na kvalifikacijske vožnje, preskrbo inozemskih voznih dopustil in prirejanje skupinskih Izletov. Po uveljavljenju novega zakona o davščinah na motorna vozila pa je število Članstva tako padlo, da je bilo vsako uspešno športno delovanje nemogoče. Ker pa je bilo denarno premoženje kluba ugodno, je klub iz svojih sredstev žj predlanskim podprl SK Hermes z večjim zneskom za izgraditev dirkališča v Šiški. Istega leta je klub na kraljev rojstni dan obdaroval 54 revnih mestnih otrok z obutvijo, perilom in jeetvinaimi v vrednosti 5000 dinarjev in je na ta način človekoljubno priskočil na pomoč mestnemu socialnemu uradu. Ponovno je klub pomagal lajšati gorje struškim po-plavljencem, ki jim ie minulo jesen daroval 1000 dinarjev. Tako je klub minuli dve leti, kolikor je bil oviran v čistem športnem delovanju, toliko več storil v humanitarnem pogledu, kar naj vsem ostalim klubom služi za vzgled nesebičnega društvenega delovanja.
Na svojem pravkar zaključenem občnem zboru se je klubov odbor deloma na novo sestavil, kar jamči, da ee bo tudi športno življenje prerojilo. če bo le od strani članstva zadostno zanimanja in podpore.
Beograjska Jugoslavija v Ljubljani.
V četrtek dne 31. t. m. bo gotovala v Ljubljani beograjska Jugoslavija, ki bo odigrala revanino prijateljsko tekmo z našim Primorjem. Kakor zinano je prva tetama v zmamemju sprave v Beogradu ostala neodločena z 2:2.
Službeno lz LNP. Drevl ob 20. seja k. o., naprošajo se gg. odborniki za točno ln polno-števllno udeležbo! Na sejo se pozivajo igralci: ob 20. Klačnik Avgust, Hermes, BertoncelJ Stane. Primorje; ob 20.15 Uršič Franc, Korotan, Ljubljana, Žitnik Luce, Ilirija; ob 20.30 Stupica Leon, Grafika, Kllngenstein Karel, Mars. TaJ- ] nik in.	1
SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora bo drevl ob 20. v damskl sobi kavarne Emone. — (Plavalna sekcija.) Danes ob pol 19. sestanek na kopališču. Udeležba za vse tekmovalce ln nara-ščajnike strogo obvezen. Ob tej priliki bomo predstavili članom novega trenerja Dlebolda. — (Lahkoatletska sekcija.) Drevl ob 18. Je zadnji trening pred prvenstvom za moštva. Trening Je važen zlasti za tekače. Vadile se bodo predaje za stafetne tekače. Treninga naj se sigurno udeležijo: Orel, Otahal, Outrata, Pfeifer, Pleterskl, Rihar, Slapar, Safošnlk, Stegu I. in II., Stepišnik, Stropnik, Svetek, Svetle, Vesenjak, Verovšek, Vadnov, Valentinčlč, Vildman, Vovoko, Zupančič Lado in Neli, Zupančič Franc I. ln II., Pipan, čadež, Banko, Brnčlč, Brtlnett, Dolhar, Gerzlnič, Hablč, Jeglič, Protko, Jerančlč, Jerman, Kacjan, Kveder, Malnarlč. — Ob 19. je na igrišču sestanek vseh, ki so prijavljeni za prvenstvo za moštva. Ta sestanek Je strogo obvezen za vse. Obvestite o sestanku drug drugega ln pridite pol-noštevilno.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi trenlng-tekme z Grafiko naj bodo danes ob 17.30: Starec, Hasl, Moljk, Legovič, Pišek I., Pišek II., Vahen, Petrič, Svetec, Lazar, Sovine I. ln II., Boncelj II., Mirtič. Ostali igralci llglnega ln prvega moštva imajo trening izjemoma v petek od 17.30 dalje.
ZSK Hermes (nogometna sekcija). Za današnjo trening-tekmo z Marsom, ki bo ob 18.30 na našem igrišču, naj bodo točno ob 18. v garderobi igralci: Oblak, Klančnlk, Danev, Sočan, Košenina, Serjan, Bračlč, Brodnik, Prlmar, Loboda, škrajnar, Zalokar ln Karlž. Za vse ostale je obvezen trening v petek od 17. dalje. Prihodnje predavanje bo v sredo 30. t. m. ob 20.15 pri Kočarju. Strogo obvezno za vse aktivne Igralce 1 — (Centr. odbor). Seja centr. odbora bo v petek ob 20. pri »Kočarju«. Vabijo se vsi odbornik), da se Je zanesljivo udeleže. Na sejo se vabi tudi g. Pavlič.
SK Mars. Danes naj bodo ob 18.30 na Igrišču Hermesa Igralci: Ive, Ban, DoUnar, Jenko, Zavrl, Rud, Kllngenstein, Vrhove, Burgar, Zupane, Zlgoa, Human Ivo, Gene, Trček I. ln II. Klemenčič; Drobež. Opremo preskrbi gospodar!
SK Grafika. Drevl ob pol 18. je obvezen trening s prvim moštvom Primorja. Pozivajo se igralci: Gašparlč, Mekina, Katavič, Ustnik, Be-žan, Žagar, Verčnik, Stupica. Stromajer, Bončar, Trobevšek.
Turistovskl klub »Skala« obvešča članstvo, da bo klubov občni zbor v torek 5. Junija t. 1. ob 20.30 v kletni dvorani hotela »Metropol«.
JASO. Drevl ob 18. prva odborova seja na tehniki. Pridite točno!
dbama.
Začetek ob 20.
Četrtek, 24.: Družba. Premiera, četrtek. Petek, 25.: Zaprto.
Sobota, 26.: Beograd nekda| in sedaj. C.
Nedelja, 27. ob pol 21. na Kongresnem trgu: Slehernik. Cene od 4 do 15 Din. opera.
Začetek ob 20.
četrtek 24. ob 15.: Viljem Teli. Poslednja letošnja operna dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. Petek. 25.: Proslava akademskega društva Danic?. Izven.
Sobota, 26.: Kata Kabanova. Premiera. A. ★
Znamenito GalsworihvjeT. delo »Družba«
ima tri dejanja ali sedem slik. 1. slika: Spojnica Charlesa Winsorja v Moldon Gour-tm pri Newmarketu. neke noči v začetku oktobra. 2. slika: De Levisova spalnica, nekaj mmut pozneje. 3. slika: Igralnica nekega londonskega kluba med 4. in 5. uro popoldne, tri tedne pozneje. 4. slika: Soba v Dan-cyjevem pritličnem stanovanju, naslednje jutro. 5. slika: Soba starega gospoda Jakoba T^visdena v pisarni Twisdena & Gravitarja, London, Lincoln e Inn Fields, ob 4. popoldne. tri mesece pozneje. 6. slika: leta Poba dr igo jutro ob pol 11. 7. slika: Soba v Dan-cvjevem pritličnem stanovanju, eno uro pozneje. Nastopijo najodličnejši Člani naše drame. Režira Kreft.
ŠENTJAKOBSKO GLBDALtfčB. Začetek ob 30.16. četrtek. 24.: Vražji Rudi. Sobota. 26.: Dama na slabem glasu. Zaključna predstava.
*
»Vražji Sadi«, lzborno burko - satiro, ponavljajo poslednjič v sezoni v Šentjakobskem gledališSj v četrtek dne 24. t. m. ob 20.15. Igra je zelo zabavna in je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah popoln uspeh. Naslovno vlogo igra g. Karus, v ostalih vlogah pa nastopa skoro vse osobje odra. — V soboto 26. t. m. ob 20.15 da se ponavlja poslednjič izvrstna veseloigra v treh dejanjih »Dama na slabem glasu« z go. Ervino Wrischer-Petrovčičevo v naslovni vlogi. To sta obenem zaključni predstavi in zaključi z njima Šentjakobsko gledališče svojo letošnjo sezono. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
Sokol
Sokol v Kočevju priredi 8. Junija pri »Unionu« redni letni telovadni nastop s prosto zabavo po nastopu. Okoliška društva se prosijo, da na ta dan ne določijo svojih prireditev. Prijatelji kočevskih Sokolov se vahijo k udeležbi.
SOkolsko druStvo Žužemberk bo ▼ začetku junija proslavilo 151etnico obstoja. Ob tej slovesni priliki bo razvilo društveni prapor, ki so ga izdelale pridne domače gospe in dekleta, po načrtu Zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Kumo-val mu bo ban dr. MarušiC. Sokol se pridno pripravlja za te dni. pod vodstvom načelnika žumra in načelnice Petelinove vadijo prav vsi oddelki, celo starejši bratje so se ojunačili in bodo sodelovali pri telovadnem nastopu. Upamo, da bo ta proslava res lepa. z njo naj bo kronano delo vseh petnajstih let, a obenem lep priče-tek novega in vztrajnega dela. Obenem pa tiha zahvala vsem tistim delavcem, ki so se od ustanovitve pa do danes trudili in zmagovali, kljub mnogim težavam in nasprotovanjem. Zlasti prvemu vaditelju inž. Nacetu Perku, prvemu starosti notarju Antonu Corliju in vsem drugim s se-dajnim starosto Pehanijem. — Tudi bratje in sestre novomeške župe bodo prihiteli pod okrilje našega starega gradu, ker nas vse veže bratstvo in prijateljstvo.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: l. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura. 4 relativna vlaga, v %, 5 smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, ijrugp naintžJo temperaturo 23. maja
LJubljana 7, 767.3, 15.0, 86, mirno, 0, —, —; Ljubljana 13, 763.5, 25.5, 44, W2, 6, —, —; Maribor 7, 766,6, 16.6, 90, mirno, 0, —, —; Zagreb 7, 766.6, 18.0, 80, Wl, 5, —, — ; Beogirad 7, 76A-3, 18.0, 80, WSW1, 0, —, —; Sarajevo 7, 768.2, 14.0, 80, mirno, 1, —, —; Split 7, 763.6, 23.0, 50, NE3, 0, —, —; Kumbor 7, 763.9, 27.0, 45, NE3, 0, —, —; Rab 7, 765.6, 22.0, 60, mirno, 1, —, —.
Temperatura: Ljubljana 26.5, 12.6; Maribor &4.0, 12.0; Zagreb 26.0, 15.0; Beograd 26.0, 14.0; Sarajevo 23.0, 10.0; Skoplje 27.0 —; Spliit 28.0, 19.0; Kumfoor —, 23.0; Rab 18.0.
Radio
četrtek, 24. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: O človeku (dr. Škerlj). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Sevdalinke pojeta g. in ga. Jovanovič. — 20.30: Ura sladkih melodij, izvajata gg. Mirko Jelačin in Oton Vondrašek (pianist). — 21.15: Harmonika (g. Joža Flis). — 21.45: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, lahka glasba.
petek, 25. maja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Mladina na planinah (Josip Lapajne). — 12.15: Plošče.
—	12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Mladinski zbor M. ženske realne gimnazije.
—	18.30: Izleti za nedeljo: Po loškem go-epodstvu (Ante Gaber). — 19: Francoščina.
—	19.30: Osnoivni problemi socialne politike (dr. Bajič). — 20: Prenos iz Zagreba. — "I: Čas. poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 16: Pesmi. - 19: Plošč«;. — 20: Prenos iz Zaereba. — 22: Lahka in plesna elasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka glasba. — 20: Pevski koncert Maje Strozzi. — 21: Klavir. — 22.15: Plesna
glasba--PRAGA 19.55: Saksofon. — 20.35:
Plesna muzika. — 21.05: Orkestralen in klavirski koncert. — BRNO 19.55: Operne arije. _ 20.10: Prenos iz Prage. — 20.35: Kvintet pihal. — 21.05: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Godba za ples. — DUNAJ 12: Orkester. —17.20: Pevska ura. — 19.25: Operetni večeT. — 21.25: Koncert na dveh klavirjih.
—	22.20: Plošče. — BERLIN 20.15: Slušna
igra. — 21: HaTdn - Beethoven. — 22.20: Plošče. — K&NIGSBERG 20.15: Program iz Berlina. — 21: Programska muzika. — 22.30: Godba za p>les. — MCHLACKER 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Večer slovanske glasbe. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.15: Godalni trio. — 20: Plošče. — 20.30: Dramski večer. — 22.20: Cigansika kapela. Simfoničen koncert. — 22: Lahka in plesna — 23.15: Klavirski koncert. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45:
glasba.
r
L-
SLAVKO SMOLE
posestnik in gostilničar
FANCI SMOLE roj. RIHARJEVA
posestnica ln gostilničarka
poročena.
Logatec, dne 21. maja 1984.
4749

GOSTILNA
hl£a. enonadstropna, večdružlnsko stanovanje; 4 gostilniški lokali, velike kleti, večje gospodar sko poslopje, vse masivno ln novo zidano, sredi lepega mesta tik uradov; krasen vrt ln 6 oralov zemlje; kompleten gostilniški ln gospodarski inventar, se ugodno proda ali pa zamenja za večje arondirano vlnogradno ali drugo posestvo. Gostilna Je dobičkanoena ln dobro uvedena. Proda ali zamenja se zaradi starosti. Točne ponudbe na naslov: Roman Bendi, Gregorčičeva 7 3.
4745
Damske obleke za poletje
vsakovrstne svilene, volnene, platnene, fro-tiraste, lz krepa, cefirja, ripsa in delena, bluze od preprostih do najfinejših svilenih, damska boljša ln navadna krila, poletne plašče in kostume, otroške oblekce za dečke in deklice v vseh velikostih. Zelo velika izbira po zelo nizkih cenah nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Oglejte si veliko izbiro blaga ln nizke cene v naših izložbah.
Parketne deščice, trst je za strope,
asfaltno strešno lepenko, bitumenjut"
za izolacijo,
bitumen, lesni cement, karbolinej,
strešni lak
in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki
JOS. R. PUH, Ljubljana.
Gradaška ulica 22 Telefon St. 251S
131
GOSPE, „BALSAMETTE" POMAGA!
»Balsamette«, mesečni kozmetlkum: pra-preča bolečine!
NI več ovir pri delu in športu! Edine
sredstvo svoje vrste, ki se uporablja kozmetično in samo zunanje.
iBalsamette« Je higijenska pridobitev, Id deluje čudovito naglo, a hladi in odpravi
neprijeten duh.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah, ali v trgovinah, kjer kupu« jete mesečne pasove.
Cena originalni steklenici Dtn 28.—, Ako zahtevate, pošljemo zastonj poskusno steklenico »Balsamette« a prospek* tom in navodilom za uporabo.
Glavno aaatopstvo za Jugoslavijo: Vlgor, Service 10-N, Zagreb. Boškovitfeva 44. 4542
XVI. trivenetski vzorčni velesejem
Padova 9.-24. junija 1934 L
Najvažnejše italijansko tržišče za razpefiavanje zemljedelsklh produktov med Italijo in državami v Podu-navju in na Balkanu. Največji popusti na železnicah in ladjah za po-setnike velesejma ▼ Padovi, kamor prihajajo milijoni obiskovalcev bilo radi sejma samega bilo zaradi cerkvenih antonijanskih svečanosti.
4028
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš nad vse dobri soprog, atek, gospod
Ernest Majhenič
trgovec in posestnik
danes dne 22. maja 1934 ob pol 9. zjutraj po dolgi m mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminil v 63. letu starosti.
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek 24. maja ob 3. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v št. Vidu. Maša zadušnica se bo služila v petek 25. t. m. ob 7. v farni cerkvi v št. Vidu.
Pobrežje, dne 22. maja 1934.
Marija, soproga; Josip, Beti, otroka; Pepo Ilovšek, zet in ostalo sorodstvo.	4754
"I"
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri oče, stari oče, tast in stric, gospod
Pavčič Lovrenc
tesarski mojster
včeraj po dolgi bolezni, previden a tolažili sv. vere za vedno zatisnil oči v starosti 75 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 24. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti Dobrunje št. 28 na farno pokopališče v Sostro.
Dobrunje, dne 23. maja 1934. 4753	Žalujoči ostali.
Potrti javljamo, da nas je danes 23. maja 1934 po daljfti mučni bolezni za vedno zapustila naša ljubljena stara mama, mama in sestra
TEREZIJA ŠEVAR
VDOVA
K večnemu počitku jo položimo v četrtek, dne 24. maja ob IT. ari na domače pokopališče.
Prosimo tihega sožalja.
Rakek, dne 23. maja 1934.	4752
Gornik—Lavrič—Sevar.
Oglasi v „Jtttrn" imajo
siguren uspeh'
ZAHVALA
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane bridke izgube našega dragega soproea, očeta, brata m svaka, gospoda
PETRA KOVAČA
predsednika občine Loka pri Zidanem mostu
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Enako zahvalo tudi za poklonjene vence in cvetje. Prav posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospodu podpredsedniku Ivančiču, gospodu Zupančiču in občinskemu odboru za vso požrtvovalnost, pevskemu društvu za v srce segajoče žalno petje, železniški godbi Zidani most, požarni brambi iz Loke in Sevnice, občinskemu blagajniku gosp. Bašu za ganljiv nagrobni govor. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Loka pri Zidanem mostu, dne 23. maja 1934. 4750 ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROCI in ostali sorodniki
^AAAAAAAAAAMAMo^AAAAAAAAAAAAAAA
LICITACIJA
tvorničke zgrade kod Industrije gvoždja d« d« u Zenici.
Dne 15* juna 1394« god.
održače se pismena ofertalna licitacija za gore navedeni objekat — dimenzija cca 80X20 metara tlocrta — u Direkciji Industrije gvoždja d. d. u Zenici.
Detaljni uslovi i načrti mogu se dobiti kod iste Direkcije u Zenici uz naplatu od Din 100.—.
Reflektanti treba da polože 5% o dponudene svote kao kauciju u gotovom, a najkasnije na dan licitacije.
Zenica, dne 19. maja 1934.
4755
INDUSTRIJA GVOŽDJA D. D. ZENICA
|vvvyvyvvvvvvywvyvvyv>^^
L. Wolfl:	8
Garragan
Roman
Stari Eweding je izkušal razložiti svojemu gospodu bistvo zasege stanovanj in oblast stanovanjskih uradov, a Garraganu menda ni šlo v gjavo, kaj more biti uradom do tega, da na t roške domačega prebivalstva nakazujejo stanovanja južnoameriškim atašejem in gališkim verižnikom, ali ga pa ni poslušal.
»Gospod Rosenstein zapusti stanovanje čez teden dni,« je poročal sluga. »Gospod Espogito ostane najbrže še mesec dni. Potem bo moral gospod baron kaj ukreniti, ako hoče spet sam obdržati vse stanovanje.«
Garragan je strmel tja v en dan.
»Tu, gospod baron, so vsi izkazi o najemninskih dohodkih. Prihraniti ni bilo moči ničesar, ker so se vsi troški zelo povečali. Šele zadnje mesece sem po nasvetu gospodične pl. Queassove oddajal samo proti tuji valuti.«
»Gospodične pl. Queissove?«
»Da, gospod baron, gospodične Nikoline pl. Queissove.«
Garragan je iskal po svojem spominu. Nikolina, da, to je bilo dekletce, ki je hodilo v šolo, z visečo kito, kakopak, pred desetimi leti.
»Svet gospodične pl. Queissove je bil zelo dober, zakaj od zadnje najemnine sem mogel prihraniti štirinajst dolarjev.«
Vestno je priložil k računskim izkazom štirinajst dolarjev.
»Ali nič ne slutiš, Eweding, kle bi rdaj utegnila biti moja žena?«
»Ne, gospod baron,« je odvrnil stari sluga s tolikšno zadrego in negotovostjo, da bi bil bistrejši opazovalec, kakor je bil Garragan v tem trenutku, postal nezaupen.
»Ali smem stopiti gospodu baronu po kako jed, aK bo gospod baron zunaj obedoval?«
»In vseh teh deset let se ni moja žena nikoli zmenila za hišo?«
»Ne, gospod baron.«
»Nikoli ti ni pisala?«
»Ne, gospod baron. Gospa baronica je takoj po —« iskal je besede — »po tisti nesreči obolela.«
»Kakšna je bila bolezen?«
»Ne vem natanko, gospod baron. Baje je bila nekakšna duševna bolezen. Gospod sanitetni svetnik je dal gospo baronico takoj spraviti v svojo kliniko.«
»In potem?«
»Potem je prišel oče gospe baronice, gospod kapitan Dledrichsen, in spremil gospo baronico v Švico, v neki sanatorij.«
»In potem?«
»Potem je izbruhnila vojna, gospod baron, in od tistih dob nisem slišal ničesar več.«
Garragan je zamišljen pomolčal.
Služabnika so davile solze, ko je skrivaj opazoval ta raztrganj, upadli obraz, iz katerega so zrle ooi brez sočutja. Kako strašno se je bil gospod postaral!
»Kaj meniš ti?« je zdajci vprašal Garragan. »Kje je moja žena?«
»Ne vem, gospod baron.«
»Gotovo si premišljeval o tem, Eweding. Kje misliš, da bi utegnila biti moja žena?«
Eweding je v muki zmajal z glavo in ni mogel spraviti besedice lz sebe.
»S katero ladjo plove zdaj kapitan Diedrichsen?« »Kapitan Diedrischen ne plove več, gospod baTon. Gospod kapitan je šel v pokoj in stanuje v Blankeneseju.«
»Popeljem se v Blankenese. Morda bo vsaj kapitan Diedrichseo vedel, kje je njegova hči.«
»Mogoče, gospod baron.« se je oddahnH starec. »Ali smem stopiti gospodu baronu po kako jed?«
»Ne!« je razdraženo kriknil Garragan. Sluga je ponižno stal pred njim.
»Ali — pač, kakor hočeš, Eweding. Samo nikar me toliko ne vprašuj.«
»Prosim, gospod baron.«
Ko je ostal Garragan sam, je nekaj časa negibno sede! za pisalno mizo, igrača neurejenih misli, ki so se v vroči zmešnjavi preganjale po njegovih možganih. Nato je opazil škatlico cigaret, ki jo je bil Ewed;ng skrbljivo položil h ključem, si vzel cigareto in jo prižgal.
Nemara da je Glorija mrtva, je rekel sam pri sebi in se goreče vdal tej zapeljivi misli. Ta rešitev bi bila najboljša. Potem mu ne bi bilo treba samemu soditi. Če je res v razvoju človeških usod neka izravnavajoča pravičnost, tedaj je morala biti Glorija mrtva. Toda: ali je pravičnost? Zakaj bi bil potem Bog določil njega, naj-tišjega in najpotrpežljivejšega vseh ljudi, za morilca? Ne, Glorija ni bila umrla, to je čutil z vsemi živci. Živela je, njemu v pogubo, prihranjena zanj, da se dovrši njegova grenka usoda.
Garragan je vzel ključe in odklenil predal svoje pralne mize.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki išfejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20___
Vsi ostaU oglas) se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din ft.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17__.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	_
odgovor, priložite lilll 3«" v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Zaslužek
Beseda 1 Din. davek 2 Din. t& Slfro ali dajanje na »lova j Din. Najmanjši znesek 11 Din
Kdor želi zastopati
ca ve!esejmu patent (mno-čtneki predmet) potreben Tf&kemu gospodinjstvu — naj ee obrne na naslov: if.iler, Zagreb, ILica 210/11 14433-3

Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znese!! 17 Din
Pek. pomočnika
(sprejmem. Naslov v oglas. oiM-elkn »Ju-tna«. 14451-1
Zanesljivega šoferja
i kavči j.o takoj sprejmem ta a'Vtota.k6'i v večjem zdravilišču. Ponu.dlbe n-a oglas, odide-efc »Jutra« .pod šifro »Zane«j.i<v Šofer«.' 14431-1
Perfektno kuharico
sprejmem za večje gospodinjstvo v vili. Ponudbe pod »Va.rčma« na. oglasni oddelek »Jutra«. 14430-1
2elezninarja
perfrktne-ga. in spretnega prodajalca sprejmem na vo-dilmo mesto. Ponudbe z zahtevo plače n prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelezni-nar Ljubljana«. 14456-1
Inkasanta-slugo
i 10.000 Din gotovine
sprejmem v stalno službo. Plača in oskrba. — Točile ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lahko zočetaik«.	14460-
Avtojhibto
Beseda I Din davek 2 Din za Slfro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Motorno kolo
novo, 350 ccm, prodam ali zamenjam za 500 ccm. — Vodmatska ulica 12, Moste' Ljubljana.	14446-10
Frizerko
perfektno ond-uter-ko. in ma-jlikerko, event. z znanjem vodne ondulacije, ^prejime ITreuilefikii Peter, frizer v Murski Soboti. 14435-1
2 mizar, pomočnika
» svojim orodjem, sprej-trem takoj s hrano v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »ilizaria«.
'14455-1
Gospodinjo
sred,njih let. zdravo in po Ste.no, neodvisno, sprejme takoj trgovec in posestnik na deželi. Vajena trgov i ne, s kapitalom, lahko SO' deluje. — Ponud.be na podružnico »Jutra < v Mani> b*ra pod »Redka prilika 44«.	14472-1
Čevljar, pomočnika
perfek^toesa na kom.Mni,-ranem čistilnem stroju (Aus-rmfczinMschine) sprejme P. Gregorc, Maribor. 14476-1
Frizerka
in brivska pomočnic« doki službo takoj proti plači po dogovoru. Po možnosti ž-na.nje nemščine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14459-1
Pletilje rokavic
dobro izurjene za stalno oprejmem v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta štev. 21.
14453-1
Absolventi trg. šole
(samo m-očki) nezaposleni — popolnoma zmožni nemščine, naj se »glase v pisarni drž. dvo-re z, redne trg. šole v Ljubljani!. Italijanščine sposobni se bodo predvsem vpo-»teivali.	14450-1
Frizerko
sprejme boliSi sM.rnn r stalno slu.žbo. Ponudbe na osrlae. oddelek »Jutra« pod »Damski salon«. 14432-1
Hotelsko perico
tmdi začetmico srednjih let takoj spremnem. Ponudbe na podruJmico »Jutra« v Mariboru pod »Hotelsko perica«.	14475-1
Beseda SO para davek
2 Din za Slfro aH da tanje naslova 3 Din. Naj-manlSf rnesek i? r>ln
Boljše dekle
vajeno vseh gospodinjskih del, ki zna tudd kuhati, išče službo e 1. junijem — najraje v Mariboru ali pa Ljubljani. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »(Pnid,na«.
14395-2
Ljuba Jurkovič:
(Ilustriral V. Masi)
92
Ko sta priplula v jezerce, polno krasnega lotosovega cvetja, sta jima prišla naproti dva mlada krokodila, ki sta ju pozdravila z globokim priklonom: »Prinašava vama pozdrave svojega deda Vodnega konja in babice Vodne kobile, ki vaju prosita, da ju počastita in prideta k njima na obed ter se pri njiju spo&ijeta od dolgega potovanja«. — »Sprejmeva povabilo,« je takoj odvrnil šarik, ki je bil že pošteno lačen, in tudi Lili se je ljubko priklonila in zahvalila.
Motorno kolo
znamke Motosacoche. pro-dem-o tudi proti vl-ožni knjižici Ljudske posojilnice, Mestne hranilnice K metek e posojilnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	14466-10
Kupim
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Kopalno peč
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kopalna peč«. 1443.-7
Drobilec kamenja
s sitom, na bencinski pogon, ee išče pro.ti odškod. nini, po možnosti skupnt z vrtalno napravo na stisnjeni zrak (Bohrani'a.ge). Ponudite tako] pod šifro »Kamnolom« na oglas, oddelek »Jutra«. 14440-7

beseda 1 Din davek 2 Din ■a šifro ali dajanje na
nova 5 Dtn Najmanlš-snpselr 11 nin
30.000—45.000 Din posojila
i i č e m pro ti vknjižbi na prvo mesto rentabilnega posesava. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam po dogovoru«.
14445-16
Družabnika
s 30—50.000 Din v dobička nos-no vpeljano podjetje, radi povečanja sprejmem a.koj s sodelovanjem ali brez. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Vspeh dokaiz-an«. 14449-16
10.000 Din posojila
i^č-em protti zastavi nepremičnine. Ponudbe na ogl. oddeletk »Ju.tna« pod šifro »Varno«.,	14453-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 13. 14463-16
Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dalanje na slova S Din. Nalmanlšt meseg 17 Din
Norveško ribje olje
najfinejše, gveie. vedno t zalogi. Naročila bočno proti povzetju. Pico-old. Tfršev« .'Dunajska} eesta štev. 6 548 6
Zelo poceni se oblečete pri Preskerju
Ljubljani. Sv. Petra ee ste 81. 14.	183 6
Brinjevo olje
pristno kupim vsako množino. Ponudbi Je navesti količino ter ceno postavno v drogerl-lo A. Plorjančlč, Ljubljana. Sv. Petra c. 19.
14137-6
12 oken s šipami
1.15 1.60
ia pletiini stroj
»Wed>&rma.ttn« 8/50, na dva ni+ovoda. ve« v najboljšem stanj« prodam. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod Res vredno«. 13877-6
Fotoamaterji!
Lepi posnetki zimskih motivov v velikosti 10 X 15 aH 9 X 12, se dobro ho-norirajo. — Informacije v papirnica M. Tičar, Ljubljana.	14454-6
Travo — košnjo
na prvovrstnem travniku ugodno prodam. Pojasnila v trgovini Josip Krempl, Zg. Kad vonj e 63 pri Mariboru.	14-477-6
Malč&li
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovino
s popolno opremo in stanovanjem, na dobni točki ugodno takoj oddam v najem. Naslov pove og"asni oddelek »Jutra«. 14434-19
Brivski salon
za dame i.n gospode, dobro idoč, na prometnem krajn v Ljubljani prodam za 55.000 Din — delno tudi na knjižice, alii zamenjam proti doplačilu za briv.nico na deželi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« -pod šifro »Česalni» 14465-19
Novo hišo
enodružinsko, z 1800 m' njiv« proda Končan, Kožarje 87, požta Dobrova pri Ljubljani. 14373-30
Lepa hiša
primerna za gostilno, H že več Jet obstoji, zraven lepa kovač ni ca, poleg tega 10 parcel njiv, oddaljenih Vi kilometra, naprodaj za 275.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
14427-20
Beseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. NajmantS" znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
Beseda J Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Seno
prvovrstno konjsko mrvo. Ea, travnikih prodam takoj ali v nedeljo popoldne ne dražbi. Ižanska cesta 159.
14447-38
Suhe gobe
po-nzorčeno kupuje po najvišji ceni Artur Nachbar, Radeče.	14426-33
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nova hiša
enonadstropna, s 3 etamo-vanjii v Vodanatu naprodaj. Delno plačljivo z vloinimi knjižicami tukajšnjih hranilnic. I. Oražem. Moste.	14396-20
U Zagrebu
na najlepšem dijelu grada Zvonimirova ulica br. 46 prodaje se
kuča - novogradnja
na 4 kata, sastoječa od 10 stanova i 3 lokala sa svim komf-ortom i nti7,prostorijama. Plativo jedan dio u gotovom, a -ostalo u knjižicama Zadiruž. gospodarske banke d. d., Ljubljana Informacije daje Amte An-tič, Zagreb. Zvonimirova 46, ili Šibenik, ulica Ivana Marnaviča br. 5TII.
14443-20
Kupim hišo
b trgovskim lokalom, po možm-nsiti i vrtom, v Ljubljani!. Ponud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«	14464-20
Stanovanja
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na
»lova 5 Din. Najmanjši znesek ••• Din
3—4 sobno
Enosob. stanovanje
odda J. Mahnič, treovec, Zaloška cesta 8. 14460-21
Trisob. stanovanje
lepo in solmčno. z vsemi pritiklinami, elektriko, pi.i-r.om in parketom oddam e 1. ali 15. junijem mirni in čist/i stranki. Prednost imajo odrasle osebe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	14467-21
^^ffTffm
Beseda 2 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Samostojen obrtnik
star 30 let, želi poročiti gospodično s cc« 15.000 Din gotovine. Pon-ud.be na oglas, odd-elek »Jutra« pod »Obrtnik«.	14441-25
Besed« SO para. davek
i Din za šifro ali dalanje naslova 3 Din Na)-maniši znesek 1? Din
Prazno sobo
e kopalroioo, i i č e m. Ponudbe n« oglasni odde'ek »Jutra* pod iifro »Junij«.
14470-23/a
Soliden gospod
išče opremljeno ali prazno čisto in zračno sobo. Po nud-be e ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »-Lepo«	14471-23/a
V J J UMU'T*
stanovanje z veem komfortom, ▼ bli-tini Tabora »M vojaSnic-e Vojvode Mišiča išč^m. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prikladno stanovanj««. 14f413-21/e	Beseda 50 para davek •d Din ca Slfro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din Sobo e -posebnim vbodom poceni oddam v centru mesta. — Istotam sprejmem tudi sostanovalko Naslov pove og!ae. oddelek »Jutra«. 14434-23
[Stanovanje ]	
L odda I	
Beseda 1 Din davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanj&i znesek 17 Dtn Dvosob. stanovanje s kabinetom — in enosob. za 2 osebi oddam na Rimski ce*ti 23 14444-21	
	Opremljeno sobo veliko, mirno in čieto, s posebnim vbodom, parketom ter elektriko, v centru mesta oddam e 1. junijem stalni boljši osebi. Event. tudi i 2 posteljama. Naslov pove og^as. oddelek »Jutra*. 14257-23
Stanovanje dvn- ali trisobno, »e<paT«t-no, šolnino, pankotira.no, « 1. j-u li j-em oddam v Rožni dolini, oesta IV/25. 14466-21	Lepo sobo r L nadstroipjn oddam enemu ali dvema gospodoma v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutira«. 14481-23
Sobo
s posebnim vhodom, t vso oskrbo, brano in perilom oddam solidnemu gospodu za 550 Din mesečno. — Ljubljana. Zaloška cesta 3. nasproti bolnice. 14452-33
Obrt
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najman.a znesek 17 Dtn.
Slaščičarna
dobro vpeljana v centru Zagreba naprodaj. — Ponudbe pod »Br. 37.556« na Publicštee, Zagreb.
33986-30
Dražbe
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na sIovb 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dražba košnje
sen« in otave na parcelah
Kmetijske družbe — Cesta v mestni log — ▼ nedeljo 27 maja ob 3. popoldne. Kupci se vabijo.
14363-32
Beseda i Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 14 Din.
Najditelj naočnikov
v Kamniški Bistrici, dobi nagrado. R. Mlakar, Ljubljana VH.	14457-26
Informacije
Informacijski zavod
Glocke Hlnko, Zagreb, Baruna Jelačlča 2, obvešča o imovini, dohodkih, zasleduje, nadzira, spremlja način življenja. zveze in odnošaje (nezvestobo, zakono-lom) vsake osebe v vseh krajih v naš' ln v tujih državah proti zajamčeni dlskrecljl. Pismenim ali osebnim vprašanjem absolutna dlskreclja.	11416-31
Rdzno
prvovrstna bela ln črna vam ugodno nudi od 50 litrov naprej
Belokranjska klet
vinarska zadruga
LJUBLJANA VII. Gasilska ulica štev. 3.
Premog drva in KARBO PAKETI
pri
IV. SCHUffl
Dolenjska cesta Telefon 29-51
GOLAŽ
EKSTRAKT
4 dinarje samo to stene 8 oseb sitih od mize vstane
»Ekstrakt družba«
Ljubljana Gosposvetska c. 8
VRTNE SOLNČNHCE
tadefe}«: BELA FBTTMANN
Maaarjkov« «. I.
PrevifiiA Kjdd pr*-rioke. — Z&hterr^ji«
t>re*pd«ča! fio»tro»r»-ni eenikl	121
Na križišču centroma Ljubljane oddamo za 1. avgust v I. nadstropju
komfortno stanovanje
obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale zai zdravnike z o bo zdravnike zavarovalnice odvetnike agenture
modne salone.	474(J
Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«.
i II
Tovarna lesenih pet in kalupo¥
Industrij. Trgovskega k. d. v Zaječaru se odda v zakup
s strani upravitelja stečajne mase Mike Miioševida in d. — even.tuel.no se tudi proda. Glede pogojev se je obrniti na Milana Stevanoviča advokata v Zaječaru.	4727
OBJAVA.
Zelo ugoden nakup
Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maja 1934 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču, Krk soba št. 5 prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem.
Pojasnila daje iz prijaznosti
»HRANILNICA KMEČKIH OBČIN"
V LJUBLJANI, poštni predal 297.
3960
V katerem mesecu ste rojeni ?
hranitev mladostno lepe polti je odvisna od te SKRIVNOSTI
ALI STE DANES GLEDALI SVOJO KOŽO ?
Astrologi so ugotovili, da je brez pomena, pod katerim nebesnim znamenjem ste rojeni, ker je sedaj mogoče z lahkoto doseči, da postane. Vaša pojava očarljiva in privlačljiva in sicer enostavno z dnevno nego Vaše polti kar doma. En sam poizkus nove metode, ki jo v naslednjem objasnjujemo, bo Vas pre-pričal.
Hitro lahko podvojite lepoto svoje kože in svoje polti t novo kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna). Ta krema vsebuje sedaj pre-
delano mlečno smetano in oljčno olje. Njen učinek pa je v tem, da hrani in beli kožo, zožuje razširjene znojnice, odstranjuje taje-dalce in gube, ki so posledica otrujenosti ter beli tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo. Vaše lice doseže ▼ treh dneh nepo-pisljivo novo lepoto. Poizkusite še danes to novo kremo Tokalon. Bodisi plavolaska ali črnolaska, vsaka žena lahko sedaj zbudi globoko, strastno in trajno ljubezen v srcu mo> ža, po katerem hrepeni.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. dr kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y. Ljubljani.