3tsy. 325 M trmm, v petek 2?. novembra 1919 LatftiH XlVI Lch3j» vsak dan. udi ob «»4*ijth ia pesnikih, ajutraj. — UreArfttvo: aHca m. rit-uiJra A*?k«ga irev. 70. I. nadstropje — Dopi« naj se pelljajo ured-■Kivu. — NeL taki?aaa pUma se ne sjircjesaajo, rofc*piJi m ne vračajo. — !*daj3ie:j tn odgovorni urednik Šteiaa Godina. — Uatrtik konsofldj Hrta Bdkio^i — Tiak Uakarne Edinost — NajoCnina zatša na mesec L 3 —, pol fotJ L 18— in ctlo Jek' L 36. —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stottuk, — s« računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 30 itoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot.. oglasi denarnih zavodov mm pe> 80 stoL Mali oglasi po tO stot. beseda, najmanj pa L I'—. Oglase sprejema (nseratdl oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije st> pobijajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frauč^ka A» 2QL Kolkootmje kronskih Mooteo u JušostogiJI. CiJirenie potnih IBtai oDurtavlJeno do K. detsmbra t L V znrslu vladne naredbe se je pričelo v Jugoslaviji kolkovanje kronskih bankovcev. Ta odredba je bila nujno potrebna, da se končno vendar reši država neprestanega uvažanja nepre~»ečatenih in zlorabno prepečate-nih kronskih bankovcev, katerih se je vsled prvotne kratkovidne valutne politike prejšnje vlacle zaneslo že več milijard v državo, tako da je nj^no gospodarsko stanje v resnici že resno ogroženo. Pozno sicer, a vendar je prišla sedaj ta odredba, in seveda žnjo tudi vsi iz nje izvirajoči ukrepi, med prvimi — za-pretje meja, s čimer se hoče preprečiti uvoz kronskih ba.koviev v r'avo za časa \olko-vanja, kar je nujno potrebno, ker je več ko gotovo, da bi {mi brezvestneži, ki so doslej na tako nevaren način o^rožavali državne koristi v zadnjer% hipu še storili prav vse, da spravijo v državo kar največ mogoče nepre-peeatenih ali zlorabno prepečatenih kronskih bankovcev. Zapretje meja je torej neobhodna potreba, da se reši država nadaljne ogromne škode, ki bi jo mogla zadeti še tik pred uredbo valutnega vprašanja. Za nase zasedeno ozemlje je prava posledica zapretja meja ta, da je obustavljeno vidiranje potnih listov za potovanje v Jugoslavijo. Delegat vlade kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Trstu, gospod Brano Marković, je prejel včeraj 27. t. m., dopoldne od vlacle SHS v Ljubljani brzojavni nalog, da takoj ustavi vidiranje potnih listov. Vidiranje je popolnoma obustavljeno do 14. , decembra t. 1. Ker jc potovanje iz zasedenega ozemlja v Jugoslavijo nemogoče brez pritrdila delegata vlade SHS v Trstu in ker delegat vlade SHS do vštetega 14. decembra t. 1. v zmislu naloga vlade SHS ne sme izdajati pritrdila, je potemtakem potovanje iz zasedenega ozemlja v Jugoslavijo nemogoče do vštetega 14. decembra t. 1. Razumljivo je, da osebe, ki imajo že vidirane. petne liste za potovanje v Jugoslavijo, morejo potovati tjakaj. Opozarjan o pa jih na naredbo vlade SHS, s katero je strogo, z zapretitvijo težke kazni, prepovedano uvažanje kronskih bankovcev v Jugoslavijo, in na de;stvo, da vsakogar, kdor bo v tem roku potoval v Jugoslavijo, Čaka prav gotovo onstran preraime črte najstrožja preiskava. Glede putovanja skozi Jugoslavijo, ne da bi potnik izstopal z vlaka, 3 katerim se vozi v kako sosedno državo, delegat vlade SHS v Trstu še ni dobil nikakršnih navodil in je zato tudi takoj brzo'a^o zaprosil vlado SHS zanje. Ker se glasi prvotno navodilo, da naj se nemudoma ustavi vidiranje potnih listov, je ustavljeno zaredaj seveda tudi viJiranie potnih listov za potovanje skozi Jugoslavijo v sosedne drŽave. Ako in kakor hitro dobi delegat vlade SHS v Trstu v tej stvari kaka posebna navodila, obvestimo nemudoma občinstvo. Zasedaj pa je, kakor rečeno, obustav- ljeno tudi vidiranje potnih listov za potovanje skozi Jugoslavijo. Obustavi te\ vidirania polnih listov po delegatu vlade SHS*v Trsta je zaradi vesti, ki so prihajale zadnje dni in še prihajajo iz Bel-grada in o a druged, po-budila med občinstvom neko vznemirjenost, ki je pa popolnoma neutemeljena. Iz najzanesljivejšega vira doznavamo, da ta obustavitev ni v prav nikakršni zvezi z resničnimi, izmišljenimi ali domneva-nimi dogodki, ki so se ali ki naj bi se bili d-godili v Dalmaciji, na Reki ali kje drugod, in ki se baje pripravljajo ali ne pripravljajo, temveč ima svoj vzrok edino le ▼ kolkovanjn kronskih bankovcev. Glede kolkovanja kronskih bankovcev in žnjim zvezanega bančnega poslovanja je ljubljanski dopisni urad objavil 24. t. m. naslednjo vest iz uradnega vira: "Deželna vlada za Slovenijo se je obrnila na ljubljanske bančne zavode, naj nekoliko omilijo prakso glede 20% pridržka pri novih vlogah. Včeraj (23. t. m.) so ti zavodi sklenili, da se pri vseh vlogah, kjer se stranka podvrže šestmesečni odpovedi, opusti 20% pridržek, t. j., vpis v knjižico se glasi na celokupno vloženo vsoto -brez odbitka, in prevzame banka nase, da pri sedanjem kolkovanju dobi sama za 20% priznanico. To velja tudi za vloge v zadnjih dveh tednih, ako stranka izjavi, da se podvrže odpovednemu roku.« Razvidno je torej, da pri kolkovanju dobi stranka 80 odstotkov v kolkovanje predložene vsote v kolkovanih bankovcih, za 20 odstotkov v kolkovanje predložene vsote pa priznanico. Na ta način vzame država 20 odstotkov, torej eno petino kronskih bankovcev iz prometa in izda zanje svoječasno izplačlji-ve priznanice. Končno naj še pripomnimo, da nam je znano iz najpristotnejše^a vira, da se valutno vprašanje v Jugoslaviji končno veljavno uredi v najkrajšem času, in sicer tako, da se sedaj kolkovani kronski bankovci takoj po novem letu zamene z novimi državnimi bankovci. O stvari izpregovorimo, ko dozori. MINISTRSKA NAREDB/ n?OTI UVAŽANJU KRONSKIH BANKOVCEV. BELGRAD, 23. fUradnc.) Financtio ministrstvo naznanja: Na podlogi pooblastila ministrskega sveta je finaiiihii minister najstrože prepovedal, od danes naprej pa dokler ni končano kolkovanje bankovcev do nadaljnje edredbe uvažati na jugoslavensko ozemlje brn".ovce Avstroogrske banke, bodisi nepre-pečatene, ali opremljene s kakršnimkoli pečatom. Carinske in red-rske oblasti se po-zivijcjo, da najstrože izvršujejo te naredbe. Ministrski svet. BELGRAD. 23. Včeraj dopoldne je ministrski svet ime1 sejo pod predsedstvom regenta Aleksandra. Seja je traja do 12'30. Predmet so bila vprašanja zunanje politike. Položaj v Dalmaciji zelo resen. BELGRAD, 23. Včerajšnji ministrski svet je vzel na znanje poročilo o položaju v Dalmaciji. Položaj je zelo resen. — Vlada se je na tej seji tu:"i bavila z odgovorom na protest opozicijonalnih skupin. BELGRAD, 2Z. O včerajšnji seji ministrskega sveta poroča današnja »Politika« nastopno: Na snočni seji ministrskega sveta so se med drugim reševale tudi odredbe, ki jih vlada namerava ukreniti, da prepreči vpad D'Annunzije ih čet na jugoslovensko ozemlje. Kakor doznava presbiro, bo naša vlada znala preprečiti vpad D Annunzijevih čet na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Voiaa odškodnina. BELGRAD, 26. Kakor je znano, mora ju-goslovenska mirovna delegacija v Parizu razen mirovne pogodbe podpisati še dve posebni konvenciji. Cesar se tičejo ti koncenciji, se ne more natančno doznati, toda zdi se, da se ena konvencija nanaša na vojno odškodnino, ki jo ima Srbija zahtevati od Avstrije. Po odredbah te konvencije se bo ta vojna odškodnina cd rila od one vsote, ki jo mora Jugoslavija plačati za svojo osvoboditev. Ju-goslovenska delegacija, ki je dobila navodila, da podpiše dogovor, je glede teh konvencij stavila neke pridržke in o tem obvestila vlado v Belgradu. Regent odlikoval Denjikina. BELGRAD, 26. Regent Aleksander je generalu Antonu Ivanoviču Denjikinu, poveljniku ruske južne armade, podelil red belega orla prvega reda z meči. Načelnik generalnega štaba pri regentu. BELGRAD. 23. Regent Aleksander je sno-či ob 20 sprejel v avdijenci načelnika generalnega štaba vrhovnega poveljmštva generala Pečiča. Jugoslovenska pesem v Splitu. SPLIT, 26. V nedeljo je mestno pevsko društvo »Guslar« pod vodstvom komponista Josipa Hatzeja priredilo svoj prvi koncert, na katerem so se proizvajale jugoslovenske pesmi. Koncert, na čigar sporedu so bile izbrane narodne pesmi iz Slovenije, Koroške, Medmurja, Bosne, Slavonije Srbije in iz mesta Splita, je uspel nad vse pričakovanje dobro. Mnogobrojno občinstvo, ki je napolnilo vse gledal šče do zadnjega mesta, je burno pozdravilo pevce m dirigenta, ki so bili prisiljeni. da vsled zahteve navdušenega občin- stva ponove dober del sporeda. Koncert je bil triurni komponista Hatzeja in društva »Guslar«. Drugi koncert, ki bo v kratkem, bo imel na sporedu pesmi iz ostalih naših krajev. Dalmatinska pokrajinska vlada. SPLIT, 26. Po kratki odsotnosti se je vrnil v Split delegat osrednje vlade pri dalmatinski pokrajinski vladi general Ljubo Milič. Semkaj je dospel komandant jadranske divizije general Gjuro Dokič, da inšpicira tukajšnje čete. Opozicija o položaju. BELGRAD, 23. »Pravda« javlja: Glede položaja vlada v opozicijonalnih krogih naslednje naziranje: Doznavamo, da bo vlada v enem do dveh dneh negativno odgovorila na protest opozicijonalnih skupin, ki so ga bile poslale ministrskemu predsedniku Davidovi-ču. Sicer pa Protič in tovariši dobro vedo, da njihov protest nima upanja, da bi prinesel kak stvaren uspeh. Parlament je dokazal, da je popolnoma nesposoben za delo. To so uvideli tudi načelniki opozicijonalnih skupin, ki so povodom rešavanja krize zahtevali tudi mandat za razpust zbornice in za razpis novih volitev. Zato je tudi popolnoma umljivo, ako vLada na protest opozicijonalnih skupin odgovori z odgoditvijo parlamenta in s pripravami za nove volitve. Sklicanje Narodnega predstavništva. BELGRAD, 23. Politika« javlja: Ministrski predsednik Davidovič je včeraj dolgo časa konferiral z ministri Svetozarom Pribičevi-čem, Miloradom Draškovičein in Kosto Ti-motijevičem. Snoči je bil ministrski svet, na katerem so med drugim obravnavali vprašanje delo%-anja parlamenta. Kakor smo doznali, meni večina članov kabineta, da je treba seje parlamenta odgoditi za dva meseca in da je treba čimpreje izvesti volitve. Drugi ministri so bili za to, naj vlada dela skupno s parlamentom in naj se parlament šele takrat odgodi, ko bi opozicijonalni blok poizkušal sabotirati delo parlamenta. Definitivna odločitev o tem vprašanju še m padla. V Belgradu se pričakuje prihod poslancev Demokratske zajednice, in ko Demokratski klub o tej stvari odloči, tudi ministrstvo končnoveljavno reši to vprašanje. BELGRAD, 23. Predsednik (Varodnega predstavništva je včeraj poslal voditeljem opozicijonalnega bloka pismo, v katerem odgovarja na zahtevo opozicije, naj se skliče parlament. V tem pismu pravi predsednik Narodne skupščine med drugim: >Ker sem hotel doznati, kedaj namerava naša vlada sklicati Narodno predstavništvo, sem se obrnil na ministrskega predsednika, ki mi je odgovoril, da mi pred pretekom 15 do 20 dni ne more dati zaželjenega odgovora. Jaz sem to takoj, t. j. 21. oktobra naznanil gospodom iz opozicijonalnega bloka. Potem sem se ponovno neoficielno obrnil na ministrskega predsednika in dobil sem odgovor, da se bo vprašanje o sklicanju Narodnega predstavništva v kratkem rešilo v ministrskem svetu in da me bodo o tem takoj obvestili. Ko sem čakal na to obvestilo, je dospelo Vale pismo, ki ste ga skupno s svojimi interpelacijami predložili vladi. Kot predsednik Narodnega predstavništva moram smatrati Narodno predstavništvo in vlado za dve separatni oblasti, čijih odnošjfH so določeni po ustavi in po z »konu. Pota, na katerih se manifestirajo ti odrtošaji med Narodnim predstavništvom in vlado, se v normalnih razmerah ne smejo zapustiti, in jaz kot predsednik Narodnega predstavništva se nisem mogel poslužiti drugega pota, kakor onega, ki sem ga naznačil v početku pisma. Regent r >seti Zagreb. BELGRAD, 26. »I^poha« javlja: Doznavamo, da regent Aleksander v par dneh poseti Zagreb. Žal so dosedanje prilike bile take, da se je to potovanje moralo toliko časa odlagati. Praznik proglašenja države SHS. BELGRAD, 26. V ponedeljek popoldne je imel odbor belgrajske občine sejo. na kateri se v • posvetoval o svečanostni proslavi narodnega praznika dne 1. decembra. Uradniško vprašan je. BELGRAD, 23. Vlada tudi včeraj še ni rešila uradniškega vprašanja. Minister za pravosodje zastopa namreč stališče, da je sedaj samo potrebno povišanje draginjskih doklad vse ostalo pa da mora biti pridržano posebnemu zakonu. O tem vprašanju se bo končno reševalo v današnji seji. Izpremcmbc ▼ uradništvu. BELGRAD, 23. Kakor doznava presbiro, je načelnik belgrajskega presbiroja Dušan Lončarevič odpuščen iz službe. — »Pravda« javlja, da bo za načelnika belgrajskega presbiroja imenovan pooblaščeni minister Dra-gemir Stefanovič. Ta vest pa Še ni potrjena. " BELGRAD, 23. Kakor doznava presbiro, je tajnik v ministrskem predsedmštvu dr. Ri-nald Čulič odstavljen od službe. Ravnotako je odpuščen drugi tajnik v finančnem ministrstvu dr. Gospodnednič. Vdanostna izjava iz Prekmurja. LJUBLJANA. 26. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je prejelo nastopno brzojavko: »Prekmurski narodni svet v Dolnji Lendavi je na shodu zaupnikov danes soglasno sklenil, poslati dež. vladi udanostni pozdrav in zahvalo za rešitev izpod tujega jarma. Bož. Sever, gerent občine Dolnje Lendave kot tajnik, dr. Josip Kočar, namestnik civilnega komisarja kot predstojnik.« Izpuščeni boljševiki. BELGRAD. 26 Iz oseškega divizijskoga zapora so bili izpuščeni dr. Ernest Fischer, Adolf Stumpf. Ivan Golovac, Josipovič. Kor-dič in Tabakovič. ki so bili meseca aprila L I. aretirani zaradi boljševiške propagande. Julij L usti g, ki je bil v istem času aretiran, je bil pridržan v zaporu. Nov denar. BELGRAD, 26. Iz Zagreba je dospela v Belgrad prva pošiljatev državnih novčanic po pol dinarja, ki za nekaj dni pridejo v promet Na ta način se hoče odpomoči občutljivemu pomankanju drobiža v Srbiji. BELGRAD, 26. Težkoče, ki so doslej ovirale prevoz novih jugoslovenskih državnih bankovcev iz Pariza v Jugoslavijo preko Italije, so odpravljene. Italijanska vlada tc dovolila prosti prevoz. Za nekaj dni dospe v Belgrad večja pošiljatev novih bankovcev. Gledališče ▼ Skop'ju. BELGRAD. 26. Za upravitelja gledališča v Skoplju je imenovan znani književnik Andrija Milčinovič. Slika Matere Božje s Svete Gore. — Ameriški Slovenci svojim rojakom. — Proti zločincem na srbskem narodu in njegovem imetju. »Nazioni« brzojavljajo iz Trbiža, 26. t m.: Iz Ljubljane poročajo, da se je mudil tamkaj te dni dekan Josip \Viesinger iz Pule, da bi pospešil izročitev slike Matere Božje s Svete Gore. ki so jo odnesli tekom obstreljevanja samostana na Kranjsko. Predsednik deželne vlade dr. Žerjav je odgovoril dekanu, da ni niti govora o kaki izročitvi, ker bi smatral nared to zahteva za nič manj nego izzi\anje. TRBI2, 26. Vest iz slovenskega vira javlja, da zbirajo ameriški Slovenci darove, ki jih pošljejo za Božič v dar svojim rojakcmi. Samo v Clevelandu, središču slovenskih izseljencev, se je nabralo za 150.000 dolarjev raznih darov (živil, oblek, obuval itd.), za katere je treba 1150 zabojev. Darovi se pošljejo v Trst s posebnim parnikom, ki odpluje iz New Yorka 30. novembra. Darove bodo soremljali trije ameriški Slovenci. CURIH, 26. Iz Belgrada javljajo: Srbska vlada zahteva izročitev kakih 600 avstrijskih in madžarskih častnikov, civilistov m vojakov, ki so počeli nezakonita dejanja proti Srbom. V seznamu se nahajajo med drugimi grof Berchtold, feldmaršal Koevess, bivši vojaški gubernator v Belgradu, generalni polkovnik von Rhemen. general Potiorek in Li-borij Frank. Angleški kredit za Jagoalavijo. BELGRAD, 25. Angleška vlada je odobrila kredit 26 milijonov funtov ŠierKngov kot pomoč za uvoz blaga iz Anglije v dežele zaveznikov, zlasti v Jugoslavijo, češko in Poljsko. V Belgrad sta dospela ravnatelj angleške ustanove, ki bo izpeljal kreditno operacijo in ravnatelj belgrajske filialke. ki bo skupno « prvim organiziral kredit za naše trgovce. IZ iEHOSLOVAŠKE. Pogajanja z boljševiško Rusijo. PRAGA, 26. Angleški list »The Observer« predlaga, naj se imenuje za predsednika komisije, ki se bo pogajala s sovjetsko Rusijo o miru, predsednik čehoslovaške republike Masaryk o katerem pravi, da je najboljši poznavalec ruskih razmer, in naj se namesto otočja Prinkipo določi Praga kot mesto, kjer naj se vrše pogajanja Današnji socijainocle-mokratični listi odobravajo ta predlog in pričakujejo, da se bo strinjalo z njim iudi ostalo ententno časopisje. Posojilo 30 ciilijcmov kron odobreno v narodni skupščini. PRAGA, 25. (S.) Narodna skupščina je enoglasno odobrila posojilo 30 milijonov kron za kritje stroškov, povzročenih po uveljav-ljenju mirovne pogodbe, in predvsem za stroške ,ki so potrebni za zasedbo ratiborskega ozemlja, katero je bilo prisojeno Češkoslovaški. Razun tega je narodna skupščina pooblastila vlado, da sklene začasne trgovinske dogovore z inozemstvom. Moravski socijalni demokrati. PRAGA, 27. Na neki seji moravskih socijalnih demokratov j-e bilo po neki statistiki ugotovljeno, da se je .;tev»Io čtenov socijalne demokracije podvo;ilo. Z.l časa 'pre-d voj-no so imele politične orffankz^ciie 70.000 mož, 27.000 žen ia 254>0 mladeničev; strokovne orean-izacije imajo 160.000 vpisanih, od k.ater:h je 30.000 žen. V zadnjih občinskih volitvah je bilo izvoljenih 7000 socijalnode-mokrats.kih zastopnikov z 222.000 glasov. Naorc-defc stran-ke dokazuje tudi naraščuječe število strarknih Hst^v. Trgovinske pogodbe. PRAGA, 26. (S.) Narodna SLkupščina je poohla stila via-do. d.i sklene začasne trgovinske dogovore z inozemskimi vladami. PRAGA, 27 (S.) Tngovmsika minister dr. Hein-dler je dokrrr! v nekem govoru v narodni skupščini. da tvori češkoslovaška država neodvisno carinsko ozem! č. Vendar — }e dostavil — ne sme Češkoslovaška estati izoHrana, temveč mora kolikor mogoče iiitro i>otcm trgovinskih- i>ogodeb stopiti v žive gospodarske stike z drugimi drža vami. Trgovinska bilanca, ki je bila dosedaj aik-tivn-a. obete v tem oziru najboljše nade. Priznati ie treba ^e dr- go stvarno podlago, to je. da ne motijo več rv>!inčni dogodki stikov gospodarske vzaremnosH, kar potr'uje predvsem deistvo. da ostane vzGc nno-orom. da bi se dala Češkoslovaškemu 'izvozu smer proti zapadu, vendar ozemlje bivše avsiroogr-ke monarhije naše glavno tržišče Ker so nekatere določbe mirovne pogodbe prehiteli doged-ki, bi ne bilo pravičn i gojiti preti rane nade v carinski režim, ki bi imel sa podk go •prost promet m bi Istočasno hotel vzdržati konkurenco državne industrije na sveovnein ržišču. Zvirnnie produkcije orenioga. PRAGA. 26. (S.) Produkcija premoga v ostrov sko-karvinski kotlini postaja vedno večja vsled naraščajoče delavnosti rudarjev, ki sc lenili delati s svojimi sk'Mvnr.mi za jutranji turnus v vseh okrajih rudi oo nedeljah. 12 RUSIIS, Letiš! zavzeli Mltau. Nemška grozodejstva pri umiku. KOPENHAGEN 26 (S.) Letiši so zavzeli Mitau; zaotenifr so 20 topov. 1 oklopni vlak. 200 vagonov, velško število pu«ek in strojnic in mnogo streliva. Na-predov&oie LeHšev se nadat'ire: zasedli so Tirkkum in Sehrunden. Nemci se umikajo in plenilo do deželi; postreriali in pobil-i so mnogo prebivalcev V Mitauu so Nemci zažgali zgodovinski grad m mnogo lepih poslopij. Boji z boljševiki. NAUEN. 26 Po poročilih iz Helsingforsa se je preselil štab generala Judeniča v Reval. Položaj severno-zapadne armade je resen. KO D AN J, 26. General Denjikin poroča, da je njegova vojska prebila boljševiško fronto med Orek>m in Tambovom. Tukajšnji letiški poslanik javlja, da so letiške čete zavzele Mita vo Datif!*a noče ruskih boljševlkov. KOPENHAGEN. 26 (S.) Danska vlada ni dala 5 ved .o'emu hnHSeviškemu soci'alisfu Strončiu dovoljeni. da bi prišel na Dansko, k er bi se moral se?rati z Lit vinov Lm; nameščenec pri ruski pomorski delegaciji na Svtcisikem, Srakovič. namerava baje tu-di oditi. Is f"emč'j3. Izvažanje in uvažanje pod nadzorstvom industrijalcev. NAUEN. 25. Zastopniki glavne zveze nemških industrijalcev so izjavili v svoji petkovi seji. da bodo potom samouprave določili skupno množino uvoza in izvoza, da izboljšajo na ta način nemško valuto in da preprečijo nepotrebno nakupovanje v inozemstvu, kakor tudi trošenje nemškega blaga v inozemstvo. Večinsld socijalisti proti nepotrebnem stavkanju. NAUEN, 25. Zaupniki kovinarske zveze, ka se priznava k večinski socijalni demokraciji, so te dfii zborovali v Berolinu. Pri tem se je povedalo, da je stavka, ki je potekla skoro brezuspešno, veljala nad 20 in pol milijona mark in da so sedaj zvezne blagajne prazne. ' Predlagalo se je, naj se voditelji starvke, ki so hujskali delavstvo k brezuspešni stavki, izključijo iz stranke in napravijo s tem neškodljivi. Kakor je znano, so se večinski socijalisti, ko so bila urejena mezdna vpra-šanja, izjavili proti nepotrebnemu nadaljevanju stavkarskega gibanja, zlasti proti propagandi za splošno stavko in proti preokretu stavke z gospodarskega na politično polje. Chnrtin zanika vesti o skrivališčih orožja f v .Nemčiji. LONDON, 26. (S.) Dolara zbornica. Churtin za-Koljševiško str^n — piše list — moramo vendar žnjim ugotoviti, da je znala italijanska »Journal des Debats - izraža svoje zadovoljstvo, da je nasledil Tittonija Scialoja, ki se je kazal pripravljenega za sporazum z Jugcslo-vi ni, in zaključuj« z željo, da bi tudi sedaj, kot predsednik italijanske delegacije v Parizu, deloval za sporazum. Jndraasfco vprašanje, RIM, 26. Današnje seje ministrskega sveta se je udeležil tudi senator Scialoja, ki je predložil svoj program za rešitev jadranskega vprašanja, o katerem se je nato podrobno razpravljalo. Vlada želi bržkone rešiti jadransko vprašanje še pred volitvami. ■Načelnik DAnnunzijevega štaba, major Giurati se je nahajal te dni v Rimu, kjer se je pogajal z vlado glede reškega vprašanja. Pogajanja so se baje prekinila, in major Giurati je odpotoval nocoj nazaj na Reko. Zdi se, da je vlad^ sklenila, da prepreči vsako nadaljnjo D Annunzajevo .pustolovščino; v ta namen je baje imenovala generala Badoglija ca poveljnika čet v zasedenem ozemlju in ob premirni črti. Nkti kliče Ameriko na pomoč. NEW YORK, 22. Ameriško Ča-sopisie priobčuje pogovor, kl sa je ime! italijanski ministrski predsednik NItti te dni v, Associated Presso*: Ministrski predsednik je izjavil, -da se ne čudi socialistični zmagi v nrinuhh votftvah, ker tud! italijanski narod da ne želi več vojne in da zato gla-•ute za stranko, ki je najbolj protivna vojni, socijaliste. Toda to ne pomeuja, da žele vsi volilci, Sti so glasovali za socijaliste udejstvitcv tocija-fema. To )e samo izraz r.cza-dovotjstva. ki je zavladalo v Italiji .po vojni. T»ci katoliki bodo hrvcli v novi zbornici vetfko moč. je nadaljeval ministrski predsednik, toda katoliki so vladna stranka, dobri .patriioti *n večinoma r^krcni demokrati Tako bo tore1! v novi zbornici ivasproti 150 socijalistom fn nc&oiiko republikancem 350 demokratov Jn konservativcev vštevši katolike. O gla.-ovih, ki se Sirijo v inozemstvu in posebno v Ameriki o predstojeći revoluciji v Italiji, je izjavil Ni'tti, ck)žaj,i. Nitti se obrača na predsedii&a Wilsona in ameriški narod kakor k prijatelju za pomoč m ugotavlja, da Italija noče nove vojne niti z Jugoslovani in da želi prijateljskega sporazuma. Nitti je nato govoril o finačnem položaju Italije in rekel, da je ItaHja pripravljena prenesti največ* žrtve, in da postane v fhračnem oziru ena izmed prvih evropskih držav, če se ne zgodi kaj nepričakovanega. Italija bo omejila stroške, u-vedla nove davke, razpisala pc-sojilo, rwreji!a promet papirnatega denarja m naredila vse, da izboljša svoje finančno stanje, toda za to ji ie nujno potrebna ^omoč Amerike, ki naj ji dovoli kredit za dobavljanje sirovin. Italiji y mir živ-ljenski pogoj, ona nima imserijalastičnih ciljev, je proomnil Nitti in zakl učH. da itaKianski na^o-d računa tudi na pomoč romanah sester Brazilije, Argentine, liraguaja, Cileja m Peruja, kjer se čuti vsak Italijan kakor doma. Iredealizem na Gornjem Adiškem. MILAN, 26. »Secolo« poroča iz Bolcana: Semkaj prispeli listi iz Inomosta priobčujejo poročilo o dosedanjem delovanju društva, ki si je nadelo ime Andreja Hoferja, in ima namen vzdrževati iredentizem na Gornjem Adiškem. V ta namen skrbi za propagando v ententnih državah in v Nemčiji. Poročilo, ki ga prinašajo Usti pravi da ni treba izpodbujati na iredentizem, ker leta že v resnici obstoja vsled italijanske zasedbe. Treba pa podpirati — pravi društvo — odpornost potlačencev preti nasilnim poizkusom raznarodovanja s strani novih gospodarjev. Da se Adižani moralno podkrepe, bo poskrbelo, da obrne strujo nemških potnikov proti južnim Tirolom in da se duh Adižanov venomer krepi z nemškim duhom. Predvsem je treba vzdrževali — nadaljuje društvo — z vsemi sredstvi nemške šole in nemške učitelje na Gornjem Adiškem in braniti imovinsko last. Društvu so že prišle ponudbe nemških in avstrijskih Nemcev za nakup zemljišč in nastanitev na Gornjem Adiškem. Adižani, ki bi prodali svoja zemljišča Italijanom, se bodo preganjali. Nemškim potnikom se bodo pripor oče v aLi narodni hotelirji in gostilničarji, a drugi se bodo bojkotirali. Društvo namerava vzdrževati zveze z rojaki onstran Brennerja in na vsak način ohraniti narodni čut na Gornjem Adiškem.« Obravnava proti madžarskim boljševikom. BUDIMPEŠTA, 23. V ponedeljek pričnejo pred javnim sodiščem v Budimpešti prve obravnave proti članom rdeče garde Bele Kuna. Domaie vesti. Smrtna kosa. Preminul je včeraj po daijši bolezni Matej Lah, posestnik in glavar odlične in zavedne družine v Rocoh?. Pokojnik je bil škom znan -kot razumen gospodar, kot pošten in odločen značaj ter vzoren Todoljub. Svojčas je oče Lah marttrvo pomagal pri narodnem delu v okolici in me?t.u. Žalujoči rodbini in posebno sinu inže-nerju Rodetu, tajniku kmetijske družbe v Ljubljani, naše iskreno sočutje. JugosJoveiiski! Na kongresu }ugo>lovenskih novinarjev v Zagrebu se je sprejel sogi£»no predlog glavnega urednika ljubljanskega ^Slovenskega Naroda r, Rasta Pustoslemška. da naj se namesto -dosedanje trojne pisave besede »jugeslovenski« (sfovertski: »jugoslovanski«, hrvatski: »jugoslavenski«, srbski: »jugoslovesski«) uporablja v vsem južoslovenskem časopisni edino le »jugosiovenski«. Taiko bomo pisali odslej tudi mi. Samo po sefoi je umljivo, da velja ta enotna -pisava tudi za besedo »jugosloven«. ki smo jo pisali doslej Slovenci »Jugoslovan«, Hrvatje »Jugoslaven« in Srbi -Jugosio v en«. Disciplinarne in kvalifikacijske komisije pri generalnem civilnem komlsaiijatu. Pri generalnem civilnem fcomisaritatu za Julijsko Benečijo so se ustanovitve naslednje komisije: 1) Višjta csdidpli-naraa komisija, pod predsedstvom generalnega civilnega komisarja, za državne uradnike vseh upravnih (kategorij, ki so bile podrejene prejšnjemu režimu in so sedaj« v službi v ozemlju Julijske Benečije, izvzemši sodno osobje; 2) disciplinarna komisija prve instance za vse urednike -prejšnjega režima, ki so nameščeni pri generalnem civilnem komisarliartu in pri odvisnih civilnih komisarijafrh; 3) kvaipfŠjeacijska komisija !. razreda za činovnike prejšnjega režima, ki so se'ćaj v službi pri generalnem civilnem komisarijatu in pri od\isnih civilnih komisarijatih; in 4) kvalifikacijska komisija II. razreda za činovnike bivšega režima, ki spadajo -sedaj v vse upravne stroke, vštevši sodno stroko. Kupčija je kupčija! Prejel; smo: Non oJet! Ne smrdi! Tako ste napisali v mščni zigod-bici o Darku in Ne ve; tki, ponudi v ši iistu »Nagone* ogledalce, v katerem je odsevala —■«■ nje podoba. Niste pa krivi vi, če ta podoba ni posebno simpatična, marveč ugabna. Gesta >-ne smrdi« — slovenski denar namreč — se pe dtže tudi mnogi nacijonaJisfrrčnf kremenjaki sledeči sicer ne^snim vzorom tista »Nazione«, ki p« so vendar vsa ta zadnja leta radi hodili v naše kraje po — kupčijah! Nacionalno navdušenje lista »Nazione« je ohlapni-!©, ko sta mu Darko in Nevenka prineslo — denarja. Tako je tudi kremenjaštvo onih kremenjaikov ne-hovalt>, ko je šlo za dobičkonosno kupčijo tam zunaj v naših krajih! Radi so eatrjevali iz polnih prs: Veste, jaz se ne bavim s .politiko, ker živim rad v miru z vsemi ljudmi! In to so bili ljudje, ki so nss poprej vedno naganjali »v Ljufrljano*. Potom pa so sami hodili v Ljubljano, polni spoštovane do nas — na jeziku. In koliko jih je bilo. ki bi bili stradali, da ni naših krajev ki njih pridelkov! In koliko jih )*■, ki sedaj, ko so prišli drugi čcisi, slede zopet vzorom lista »-Nazione«! In če nanese jo razmere — to na bo gotovo — da Tx>do •zopet potrebovali naših krajev in našega ljudstva, bodo tam zunaj zopet delali nedolžne obnaže in bodo govorili, da »se ne bavijo s poetiko«! Slovence se že more mrziti, ali njihov denar, njihovi pridelki — non olet! Kupčija je kupčija! S skrajnega vzhoda_ ob enajsti urL Led je torej — prebit! Vsaj upam to z ozirom na dopis v št. 321 Vašega cenj. lista, v katerem se nov dopisnik, ne samo strinja s prejšnjimi dopisi pod gornjim nadpisom, temveč iah še izpopolnjuje. Ne bo prezgodaj, ako se vzdnamijo še drugi dopisniki n z njimi vred naSa mnogoštevilna kulturna društva, čitalnice, krožki itd. Dopisniki! Najprej z dobrimi nasveti v »E;et«l kr etaoovanja; ker ga ni bilo dolgo časa domov, je naznanila hišna gospodinja na Trevesovo (postajo, kar se je dogodilo. Dva Trevesova strežnika Rta šla iskat nesrečnega kapitana, katerega pa nista našla. Neki policijski agent pa je zapazil v $>fižini drž v nega kolodvora moža, ki je plezal po drevesih in se čudno vedel. Stopil je k njemu in, ker mu is odgovarjal na vprašanja popolnonra napačno, ga je vzvl s seboj in ga spremil na Trevescvo postajo, odkored so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Med delom. Albertu Martelancu, staremu 16 let, mehaniku, je skočil med delom košček železa v obraz in ga ranil had desnim očesom. Ko bi bHo žele2vS zadelo nekoliko ni'že, bi bU mladenič izgubi! oko. ker je bil udarec precej močan in 2e-iezo vroče. Vojaški avtomobil je včeraj popoldne povozil v ulici Oiuli-a Jurija Vatovca, starega 35 let, ki je dobil znatne poškodbe na obeh ramah. Prvo pomoč je dobil na rešilni ipo-itaji; nato se je peljal na svoje stanovanje. Neznani tatovi so včeraj dopoldne odprli vagon na južni postaji «n odnesli različno blago za obleko, v skupni vrednosti 550 Kr. — Včeraj zvečer so odnesli neznani tatovi G v idu Pel&razu v Rojanu 296 nekoliko zajcev, vrednih 400 Ur. Pelarazo je naznanil tatvino orožnikom. Porotno Iz strasti do bazardtte Igre. Včeraj je bil pred sodiščem Marij Morfn, star 21 !et, visokošolec, ki ie obtožen tatvine. Dne 5. marca t. 1. se je obtoženec pogajal za jako dragocen prstan z brSjantom s svojim iznancem Arri-gom Kramerjem; pogodila sta se, da plača Morm Kramerju 11.000 &r z«a prstan. Morin je nato prosi! prodajalca, naj mu dovoli, da pokaže, preden mu izroči svoto, prstan cznanermi lekarnarju, ki stanuje v bližini Morinovega stanovanja; Kra-mer mu je seveda dovdil, ker si ni misli!, da bi ga prijatelj mogel opehariti, in počakal v Morinovi sobi. Cez 10 minut pa mu prinese neki delavec pismo, v katerem pravi Morin. da odide iz Trsta in da mu da do 11. marca 20.000 lir za prstan, in ga prosr naj ga ne naznani, ker denarja da ne iz gubi. Kramer pa je takoj u-videl, da ga je prijatelj Moril osleparil, ter ga naznanil. Nekoliko ted-dnev ^pozneje bH Morin aretiran. Pred preiskovalnim sodnikom je izpovedal, da je storil pre-grešek, ker se je nahajal vsled velikih izgub v igri v težavnih denarnih stiskah, in da je imel namen vrniti Kramerju denar. Prstan je prodal v Benetkah za 2900 lir in ko je .potrosil tudi ta denar se je povrnil v Trst, kjer so ga arethaJt. Pred sodiščem je obtoženec na dolgo in Široko govori? o svojem prejšnjem Življenju. Bavil se je tudi s trgovino in zaslužil veliko denarja. Začel je igrati. Strast «&> »gre je v njem venomer rasMa in pos-tai je nepoboljšljiv hazardni rgralec. Izposojal si je večkrat ve&ke svote od svojih prijateljev, ki so mu zaupali. Danes je imel «gromno svoto denarja v žepu, jutri je i,))).0>J. KJ.jJUJjO Centrih: T t i T ffa Cini di .litinij 5 - /ii J. 1 Podružnice: Dubrovnik, Du iaj. Cotir, LJua -ljana, Metković, )?itij> Spit. SiK.ii; iaJar Ekspoziura: Kranj. Obavlja vse v b uičio str>,> >c» i J i j a: s p>*la ___J j Hou čeiiotl mMi in mm UDlnsn'S srajc, g -d § Prodaja na tie&alo. □ SD » g? ProUala na fleuel!?. 1 „ Torina RAIHOHOO MSLOIfi & ti g I Zalosa: M ulica Sen Lužam šisv. 10, Trst. |