PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj<i 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je 'edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 212 (12.244)
Trst, torek, 24, septembra 1S
I TAST
I Ul. Montecchi 6 PP 559
[ TJ m,™	........j)
O* -i O- X'
O O O
- 2 ij]
-s
e e
Ji ■
5.
c
I
C >
D
!-*
—
1
I
5
I
C-
r-i
h-r.
Z
r-;
S
•vi
I
Ob splošni mednarodni solidarnosti in pomoči
Mehika se s težavo dviga iz žalosti in morja ruševin
CIUDAD MEXICO — Še vedno ni dokončnih podatkov o dejanskih razsežnostih razdejanja, M sta ga v četrtek in petek povzročila rušilna potresna sunka v Mehiki in še zlasti v njenem glavnem mestu. Po dosinoč-njem uradnem štetju naj bi ugotovljenih smrtnih žrtev bilo 2.832, pogrešanih pa 4.180. Toda mnogi neuradni viri navajajo veliko hujše'številke, češ da je katastrofa zahtevala celo več kot 20 tisoč človeških življenj.
Uradni viri nadalje govore o več kot 10 tisoč ranjenih,
Pomoč iz Jugoslavije
BEOGRAD — ZIS je preučil poročilo o posledici ka tastrufalnega potresa v Mehiki in sklenil, da tej državi takoj pošljejo pomoč v zdravilih, krvni plazmi, ustrezni medicinski opremi in materialu, ter da ji Jugoslavija nudi druge oblike ekonomske pomoči. Medicinska in ekonomska pomoč je trajnega značaja in skupno znaša 200 milijonov dinarjev. ZIS je tudi sklenil dati Mehiki na razpolago strokovno ekipo inštituta za potresno inženirstvo Ciril in Metod iz Skopja.
Skopje pa prebivalcem porušenega Ciudad Mexica pošilja zdravila in strokovno pomoč. Člani izvršnega sveta skupščine makedonskega glavnega mesta so tudi sklenili odpreti žiro račun, na katerega bodo Skopljan-ci lahko vplačali prostovoljne prispevke, skupščini mesta pa so predložili, da bi priporočila zaposlenim, da kot solidarno pomoč prizadetim v Mehiki namenijo e-nodnevni zaslužek, (dd)
brez strehe pa naj bi ostalo 250 do 300 tisoč prebivalcev. Potres naj bi poškodoval 807 večnadstropnih zgradb, od katerih naj bi bili le 102 popravljivi. Pod ruševinami so s pomočjo sonarjev in posebnih psov našli do včeraj več kot tisoč bolj ali manj čudežno preživelih, veliko večje pa je seveda število trupel. Posmrtne ostanke zbirajo v stadionih, na katerih dolge vrste ljudi čakajo, da bi identificirale trupla umrlih sorodnikov. Pet dni po katastrofi pa na odprtem trohneča trupla predstavljajo nevarnost za epidemije, zato so oblasti prisiljene odrediti njihov pokop v skupna grobišča, v ševilnih primerih tudi brez ugotovitve njihove istovetnosti. Po drugi strani pa se življenje v številnih manj poškodovanih četrtih mega-lopole postopoma vrača na stare tirnice. Včeraj so mnoge trgovine prvič odprle po potresu, kakor je tudi redno steklo delo v mnogih tovarnah in na drugih delovnih mestih. Postopno se obnavljajo tudi javni promet in telefonske povezave.
Vse to v Ciudad Mexicu. Rušilni sunki pa so prizadeli v večji ali manjši meri ves jugozahodni del države. Med najbolj razdejanimi mesti je Ciudad Guzman, vendar tudi v tem primeru ni zanesljivejših podatkov. Izven glavnega mesta so do včeraj ugotovili kakih 300 smrtnih žrtev. Potres je povzročil žrtve in škodo tudi na ladjah, ki so plule v bližini epicentra, kjer so se dvignili do 30 metrov visoki valovi, še vedno pogrešajo najmanj 11 mehiških ribiških ladij, medtem ko 4 tovorne ladje, ki jih je katastrofa oplazila in katerih usoda je bila dalj časa neznana, plujejo z lastnimi močmi proti mehiškim pristaniščem.
Po vrhu 5 bogati r dolar cenejši za iuu m
NEW YORK — Vrh finančnih ministrov in guvernerjev državnih bank 5 industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda je po vsem videzu prinesel pravi preokret v mednarodnem gospodarstvu, oziroma vsaj v pristopu bogatejših do reševanja številnih kriz in težav, v katerih se otepa že mnogo let. S strogo zaupnega in 5 ur trajajočega posveta so izšli z dogovorom, ki se sicer omejuje na »načelne namene«, za uresničevanje katerih bo bržkone treba počakati na dolgoročnejše preveritve, katerih prvi učinek je pa bil že močno viden v včerajšnjem hitrem padcu tečaja dolarja.
Najpomembnejša odločitev nedeljskega vrha je bila namreč ravno ta, da je Reaganova administracija naposled sprejela stališča zahodnih zaveznikov, da je treba zaustaviti in preokreniti gospodovanje močno precenjenega dolarja v mednarodnih izmenjavah, kar je po eni strani kvarno vplivalo na ameriški izvoz, po drugi strani pa močno oškodovalo druge države, zlasti dežele v razvoju. .
V skupnem sporočilu so zastopniki ZDA, Japonske, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije našteli, kot smo dejali, zgolj načelne obveze, ki naj omogočijo znižanje
vrednosti dolarja in bolj uravnovešeno rast svetomega gospodarstva. Tako so se ZDA obvezale, da zmanjšajo državne izdatke in primanjkljaj, Velika Britanija na znižanje davkov, ki naj bi spodbujala ekonomijo, prav tako tudi Zahodna Nemčija, Francija da bo odprla svoja finančna tržišča. Japonska pa da bo pospešila uvoz in liberalizirala finančna tržišča. Bistveni so pa dogovori, kot se je izvedelo od prisotnih ministrov, da so ZDA sprejele načelo, naj državne banke popravljajo s prodajo dolarjev njegov neupravičen vzpon (precenjen je za okrog 30 odstotkov) in da bo glavno vlogo pri uravnovešanju denarnih menjav nosil podcenjeni japonski jen.
že včeraj se je torej videl učinek nedeljskih dogovorov: tečaj dolarja je padel na 1.831,50 lire, najnižjo raven v zadnjih 13 mesecih in Mr 107 lir manj kot v petek, enako je strmoglavil v menjavah z nemško marko, francoskim frankom in vsemi ostalimi trdnimi valutami. To naj bi bil le prvi korak k postopnemu (skokovito bi bilo škodljivo) vračanju ameriške valute v njeno realno vrednost, kar bi močno prispevalo k ureditvi svetovnih gospodarskih razmer.
Jutri predhodna parlamentarna razprava
Pred dokončnimi sklepi o finančnem zakonu 1986
RIM — Do 30. septembra, ko. poteče rok za predstavitev finančnega zakona v parlamentu, je le še nekaj dni in večinske stranke so pred ključnimi odločitvami o zasnovi celotnega državnega gospodarskega manevra. Na zahtevo KPI bo jutri in v četrtek v senatu parlamentarna razprava o finančnpm zakonu. Za to priložnost je pričakovati, da se bodo stranke, tako večinske kot opozicija, predstavile z izpiljenimi predlogi in stališči glede potrebnih ukrepov v zvezi z gospodarsko politiko.
Po socialistih in republikancih, ki so svoje dokončno stališče že izoblikovali na sestankih vodstvenih organov strank v prejšnjih dneh, se bodo danes sestala vodstva KD, PLI in KPI, za četrtek pa je napovedana seja vodstva PSDI. Konec tedna se bodo torej stališča strank glede spornih vprašanj v zvezi s finančnim zakonom verjetno dokončno razjasnila. V vladni večini so dokaj optimistično razpoloženi. Ugotavljajo namreč, da ni razhajanj glede splošnih obrisov gospodarske politike se-
danje vlade, glede načrtovanja konkretnih posegov za brzdanje državnih izdatkov, okoli katerega so bile v zadnjih tednih polemike najbolj vroče, pa- so še vsa vprašanja odprta in jih bo mogoče rešiti s poglobljeno konfrontacijo.
V ta namen tio parlamentarna razprava prišla prav ne samo opoziciji za postavitev pomislekov in popravkov, pač pa tudi večini. Kot ugotavlja minister Carta, je ob določeni složnosti vodstev strank vladne koalicije občutiti negodovanja v parlamentarnih skupinah, še posebno znotraj KD.
S pismom pristojnim ministrom in parlamentarnim skupinam so sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL zahtevale, naj vlada v pričakovanju reforme INPS že s finančnim zakonom predvidi ukrepe za učinkovitejše po-. slovanje socialnovarstvene ustanove. Država naj bi tako neposredno krila stroške za nekatere socialne posege, INPS pa naj bi z aktivom nekaterih področij delovanja krila deficit drugih.
Po javnem priznanju predsednika vlade Fabiusa
Kdo je ukazal francoski DGSE naj potopi ladjo Greenpeacea?
Reakcije v Novi Zelandiji
WELLINGTON — Uradno priznanje Francije o odgovornosti svoje obveščevalne službe pri atentatu na pacifistično ladjo Rainbow Warrior v pristanišču v Au-cklandu je takoj izzvalo odgovor Nove Zelandije. Prvi minister David Lange je dejal, da je absurdno misliti, da zgolj izvajanje ukazov lahko komurkoli dovoljuje zločinska dejanja na tujem. S tem je odgovoril francoskemu ministrskemu predsedniku Fabiusu, ki je izključil odgovornost izvajalcev atentata, češ da so samo izvrševali ukaze.
Lange je dal razumeti, da bodo atentatorjem sodili zaradi sabotaže in umora portugalskega fotografa, Francijo pa je obtožil, da izvaja državni terorizem. Nova Zelandija zato zahteva uradno opravičilo od francoske vlade, obenem pa se postavlja tudi vprašanje primerne denarne odškodnine. Enako misli tudi avstralska vlada, ki prav tako zahteva opravičilo Francije.
Odškodnino za potopitev ladje zahtevajo pripadniki Greenpeacea, ki so včeraj izjavili, da bi bilo najbolje, ko bi Francija po tej aferi preklicala napovedani jedrski poskus.
PARIZ — Odstop obrambnega ministra Hemuja in odstavitev šefa obveščevalne službe DGSE admirala La-costea očitno nista zadosti, da bi bilo afere »Rainbow Warrior« konec. Dramatični nastop prvega ministra Laurenta Fabiusa na koncu nedeljskega večernega televizijskega dnevnika — »Ladjo so potopili agenti DG SE« — zadevo kvečjemu načenja, kajti glavno vprašanje, ki se zastavlja zdaj, je: »Kdo je dal povelje? Kdo je odgovoren?«
Operativni del afere je zaključen — ne glede na zanimivost vseh zapletov cele zgodbe, kadar in če bodo znani — odpira se politični. Fabius je v svoji izjavi izključil »zgolj izvajalce« potopitve ladje gibanja Greenpeace: »Bilo bi nesprejemljivo, če bi izpostavljali vojake, ki so samo ubogali na povelje in ki so v preteklosti opravili zelo nevarne naloge v prid naše države«. Koncesija Laurenta Fabiusa zahtevi obveščevalnih služb in glavnemu generalštabu oboroženih sil, ki ne dovolijo nobenih kazenskih sankcij zoper »male ribe«?
Ostane potem bistveno vprašanje: kdo je ukazal sabotažo ladje v Aucklandu? »Male ribe« so izključene, potemtakem je treba iskati krivce na civilnem ali na vojaškem vrhu države. In iz tega izhaja drugo vprašanje: ali je ta skrivnostni krivec civilist ali vojak? Na tej
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tudi septembra inflacija nad načrtovano stopnjo
RIM — Tudi prvi podatki o gibanju maloprodajnih cen v štirih velikih severnoitalijanskih mestih (Milan, Bologna, Turin in Genova) potrjujejo težnjo o postopni upočasnitvi inflacije, saj so se cene zvišale za 0,4 odstotka, kar pa je več kot avgusta, ko so bile podražitve le 0,2 odstotka.
S sedanjimi podražitvami je letna stopnja inflacije nekaj pod 9 odstotki, kar pa je še daleč od načrtovanih 6 odstotkov. Malo je verjetno, da bi bile.cene v preostalih mesecih stabilne. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da se bo za trimesečje avgust - oktober draginjskla doklada zvišala le za eno točko.
Pri uvajanju nove tehnologije so na našem sedežu v teku večja preureditvena dela, ki zahtevajo tudi začasno selitev uredništva v višje nadstropje, pri čemer je bilo treba urediti tudi nove telefonske priključke. Ob tem so možne začasne težave pri sprejemanju pozivov, za kar prosimo čitatelje za razumevanje.
Evroposlanee Tortora napovedal svoj odstop
MILAN — Bivši televizijski zvezdnik Enzo Tortora bo izstopil iz evropskega parlamenta, v katerega je bil lani izvoljen na listah radikalne stranke. S tem bo seveda izgubil imuniteto in bo moral prestati kazen 10 let zapora in 50 milijonov lir globe, na katero ga je obsodilo neapeljsko sodišče na »maksiprocesu« proti kamari.
Odločitev je sprožil sam Tortora v intervjuju televizijski mreži »Canale 5«, pri kateri je delal, preden je bil aretiran. Pristavil je, da bo datum in kraj odstopa odločil v popolnem soglasju s stranko, kateri' pripada. Pred tem bo vsekakor nastopil na tiskovnih konferencah danes v Bruslju in v četrtek v Parizu, na katerih bo skupaj S tajnikom PR Negrijem in zgodovinskim voditeljem stranke Pannello tujemu tisku obrazložil ne samo svoj primer, marveč nasploh »barbarstvo, v katero je padel italijanski- sodni sistem«. Tortora je razsodbo neapeljskega sodišča označil kot »absurdno« in »grozljivo« in dejal, da so se sodniki pri njenem izreku opirali izključno na skesane kamoriste, v številnih primerih že obsojene zaradi lažnega pričevanja in mitomanije. S svojim odstopom Tortora ne namerava prenehati boja
Danes na naših športnih straneh
Tokrat več prireditev
Ta konec tedna pri nas je bil ze-Ml bogat s šport-nimi dogodki. V *'	organizaciji ZSŠDI
in ob 40-letnici o-svoboditve je bil v soboto in nedeljo na Goriškem in Tržaškem že 19. odbojkarski turnir za Pokal prijateljstva. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila združena ekipa Mebla, ki je v velikem finalu odpravila Novo Gorico. Mlado moštvo Friul-exporta pa je bilo šesto. V moški konkurenci je zmagala šesterka O-patije, ki je. v velikem finalu odpravila Bled. Bor JIK banka je o-svojil četrto mesto, štandreški Val pa je bil peti.
Zelo uspela je tudi prireditev ob 90-letnici ustanovitve kolesarskega društva Gorica. Na startu v Sovod-njah se je zbralo kar 300 udeležencev iz raznih krajev iz dežele, več pa jih je bilo tudi iz Slovenije.
Na prvi regati optimistov za osnovnošolsko olimpiado, ki sta jo priredila Športna šola Trst in TPK Sirena, so bili zanesljivo najboljši predstavniki šole Bazoviški junaki.
V nedeljo pa se je začelo tudi prvenstvo druge nogometne amaterske lige, v kateri nastopata le dva naša predstavnika:	bazoviška Zarja in
kriška Vesna. Medtem ko so Križani uspešno startali (v gosteh so premagali moštvo Campi Elisi z 1:0), pa je pri Sv. Sergiju bazoviško moštvo ostalo praznih rok (1:3).
Izjava predsednika ZSO na Koroškem Wieserja
TUDI 40 LET PO ZMAGI NAD FAŠIZMOM HOČE AVSTRIJA ASIMILIRATI SLOVENCE
BILČOVS — Po nedeljskem občnem zboru slovenskih izseljencev v Bilčovsu, na katerem so ponovno izvolili Jožeta Parila za predsednika, in hkrati obudili1 spomin na 40. obletnico povratka iz pregnanstva, je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem danes objavila tiskovno izjavo z izvlečki iz govora njenega predsednika Feliksa Wieserja, v katerem je poudaril, »da je tudi 40 let po zmagi nad fašizmom, avstrijska manjšinska politika naravnana tako, da želi rešiti tako imenovano 'koroško vprašanje’ z asimilacijo koroških Slovencev. Najbolj nazorno nam to potrjujejo dogodki o-koli dvojezičnega šolstva,« je dejal Wieser, »ker s strani strank ni slišati stvarnih pedagoških predlogov in argumentov, temveč stoji v ospredju taktiziranje z nem-škonacionalističnimi glasovi. Vse to medsebojno tristran-karsko obračunavanje in prerivanje pa poteka na hrbtu
slovenska narodnostne skupnosti, koroškega demokratičnega tabora in seveda predvsem na hrbtu in v škodo šolarjev. Razprava v zadnjem letu je potrdila, da govorijo vsi pedagoški, didaktični, sociološki in drugi argumenti v prid ohranitvi in zgraditvi obstoječega dvojezičnega šolstva. Zato pozivamo odgovorne v deželi in republiki, da storijo vse, da bi v interesu enakopravnega sožitja in v interesu mlade generacije ohranili skupno šolo. Nemškonacionalistične hujskače iz vrst KHD in FPOE pa je treba zavrniti.«
»Bojimo se,« je dejal Wieser, »da se bo zaradi agre-siynega nemškega nacionalizma narodnopolitična situacija na Koroškem še bolj zaostrila, kar nedvomno škoduje celotni Koroški. Krivdo za tak razvoj nosijo koroške deželne stranke, ki ne iščejo dialoga z manjšino, temveč jo hočejo poriniti v kot.« (bg)
V kraju Rožek na Koroškem odprli razstavno galerijo
ROŽEK — V nedeljo zvečer je predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca dr. Janko Kerzer odprl novo galerijo v Rožeku, pravzaprav pogumen podvig zakoncev Marije in Zvonka Šikoronje, ki sta bila že pred petimi leti kupila staro kmečko hišo — v njej je bila nekoč gostilna — in jo počasi spremenila v privlačno razstavno galerijo. Kot prvi je v novi rožeški galeriji, ki prav gotovo pomeni za Rož in širšo južno Koroško in predstavnike slovenske narodnostne skupnosti, ki tod živijo, veliko pridobitev, razstavil znani koroški slovenski slikar Valentin Oman. K rojstvu galerije je prispeval posnetek zidnih fresk iz stare hiše, ki jih je s posebno tehniko prenesel na platna. Med premnogimi gosti, ki so se otvoritve udeležili, je bil tudi generalni konzulu SFRJ v Celovcu Marko Kržišnik, Marija Šikoronja, ki sicer slovi tudi kot požrtvovalna upravnica dvojezičnega vrtca »Naš otrok - Unser Kind« v Celovcu pa je v znak priznanja za ta kulturni prispevek v Rožeku prejela velik šop rož iz tamkajšnje občine. B. G.
Ob neugodnih svetovnih trgovskih tokovih
Jugoslovanski izvoz se bori s konjunkturo
BEOGRAD — Jugoslovanskemu izvozu letos poleg domačega tržišča, ki zaradi visokih cen omogoča višji zaslužek od svetovnega, niso v prid niti dogajanja v mednarodnem gospodarstvu. Konjunktura in trgovina v svetu sta namreč zašli v fazo o-hlajevanja in upočasnjevanja.
Vodilna svetovna središča za ekonomike raziskave ocenjujejo, da bo ob kbncu tega leta mednarodna trgovina dosegla šele polovico lanskega povečanja. Gospodarska rast v industrijsko najrazvitejših državah bo znašala največ 2,8 odstotka, kar bi bilo za 3 odstotke manj kot lani, pravi samostojni raziskovalec beograjskega inštituta za zunanjo trgovino Mihajlo Jovanovič.
V takšnih razmerah je pogosto najprej prizadet izvoz surovin in reprodukcijskega materiala, ki je pretežni del jugoslovanskega izvoza. Kanali
mednarodne menjave postajajo ob starih in možnih novih protekcionističnih ovirah ožji in otežujejo pot do tujega kupca, kateremu koli blagu, še posebej pa blagu držav v razvoju. Glede na takšna mednarodna gibanja je 7-odstotno povečanje jugoslovanskega izvoza v letošnjih 8 mesecih solidno. Konec avgusta je vrednost jugoslovanskih pošiljk tujim kupcem znašala 6 milijard 516 milijonov dolarjev. Uvoz pa se je v tem času povečal za 6 odstotkov in dosegel 7 milijard 656 milijonov dolarjev.
Močnejši kazalec uspešnosti izkoriščanja mednlarlodnega trgovinskega prostora je delež posamezne države v svetovni trgovini, jugoslovanski delež pa je še nadalje manjši kot pol odstotka. Najverjetneje Jugoslavija letos ne bo dosegla resolucijskega cilja, da bi izvozila za 12 odstotkov več blaga kot lani. (dd)
Kriminalci ali teroristi?
Bančni rop v Rimu
RIM — šest oseb je včeraj nekaj minut pred 12. uro oropalo denarni zavod »Banca nazionale delle comunicazioni« v Ulici Campania v Rimu. Rop je bil bliskovit, peterica je z orožjem v roki vdrla v bančne prostore, onesposobila dva zaprisežena stražnika in se polastila denarja v predalih in v blagajni. Medtem pa je neko dekle pazilo pred poslopjem, da ne bi prišlo do kakega presenečenja.
Trenutno ni še znano koliko denarja je izginilo, a po pričevanju oropanih uslužbencev bi morala biti vsota bolj borna, približno deset milijonov Ur. Nedvomno bi bil plen precej višji, da se ne bi zaradi gostega prometa zakasnil blindirani kombi, ki je z denarjem prispel pred banko, ko je bilo vse končano.
Po ropu je šesterica zbežala z nekim »fiatom 127« in z »minimetro«, ki so ga kasneje preiskovalci našli kak kilometer od kraja ropa. Še prej pa je prišlo do streljanja, ko je eden od zapriseženih stražnikov takoj po roku stopil iz banke, da bi si zapisal številke evidenčnih tablic. Roparji so namreč pričeli streljati, k sreči pa ni bil nihče ranjen.
Vso zadevo poleg letečega oddelka rimske kvesture raziskuje tudi Di-gos, saj obstaja upravičen sum, da je rop služil za »samofinansiranje« kake teroristične skupine, zaradi prisotnosti mladega dekleta in ker niso bili roparji zakrinkani.
• Kdo je ukazal francoski DGSE
NADALJEVANJE S 1. STRANI
liniji dedukcije Fabius ni povedal nič novega, kajti odstavitev admirala Lacostea je bila že sama po sebi dovolj zgovorna kar se tiče »zgolj izvajalcev«.
Nad njim ostaneta po vojaški liniji le general Lacaze in Saulnier, bjv-ši in sedanji šef glavnega generalštaba — in celo državni svetnik Bernard Tricot (Fabius: »To resnico (o agentih DGSE) so mu prikrili.«) prihaja v svojem poročilu do sklepa, da sta Lacaze kot šef generalštaba in Saulnier kot šef predsednikovega o-sebnega štaba (njuni tedanji funkciji) morala dati na razpolago sredstva. Na civilni strani je mogoče pomisliti le na bivšega obrambnega ministra Hemuja in generalnega sek-retarija predsednika republike Jeana - Louisa Bianca.
Splošno mnenje je, da lahko strela udari le na te visoke vrhove. In tu se zastavlja novo vprašanje, ob katerem bodo merili Fabiusovo nedeljsko obljubo »Gospe in: gospodje, resnica o tej aferi je zelo bridka, toda, kot sem obljubil, mora biti ugotovljena jasno in celovito«.
Kdo bo to opravil? Novi obrambni minister Paul Quiles, ki je v nedeljo stal poleg Fabiusa, ali parlamentarna preiskovalna komisija? Quiles, ki je čez konec tedna — kot mu je bilo naročeno —• vodil »pospešeno preiskavo« ministrstva niti prevzeti ni
utegnil, in vrhu tega socialistični vladi ni niti malo do tega, da bi si nakopala jezo generalov s petimi zvezdicami, ki hudo žalujejo za Hernu-jem.
Parlamentarna komisija, v kateri bodo seveda zastopane vse stranke, je vešča koncesija zahtevam opozicije — tako desne kot komunistične. Toda komisija ima omejene možnosti, predvsem nikogar , ne more prisiliti, naj uboga poziv na zaslišanje v skupščini.
Če sklepamo po nedeljski izjavi zunanjega ministra Dumasa, tudi Mit-terrandovega intimusa, da je zadevo treba obdržati »v pravem okviru«, po njegovem pa je to zgolj vodstvo DGSE, išče vlada srednjo pot med iskanjem resnice in interesi glavnega generalštaba — to dvoje pa se očitno ne strinja.
Tako se na koncu zastavlja še eno vprašanje, ki ga nekateri zastavljajo naravnost, drugi pa z namigovanjem: če je general Saulnier priznal državnemu svetniku Tricotu, da je dal na razpolago denar za »operacijo Rainbow Warrior« in če je za to nakazilo moral vedeti generalni sekretar predsednika republike, mar...?
A mar bi se Laurent Fabius spustil v tako nevarno igro, če ne bi imel še kakega aduta v rokavu? Pravijo, da bomo odgovor na to dobili v dveh, treh dneh.
JAKA ŠTULAR
e
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
PONUDBA OBČINSTVU ZA 800 MILIJARD LIR
OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1985-1995-2000
(lil. emisija)
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
za 150% Izplačilo nominalne vrednosti kapitala In plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti
Koriščenje s l. Oktobrom 1985 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1. aprila in 1. oktobra. Svežnji: po 1.000 in 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir.
OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI
Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šest mesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,06%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih blagajniških zapisov (BOT) in efektivnega povprečnega donosa vzorca davkov oproščenih vrednotnic »Titoli esenti da imposte«, ki ga izračunava zavod Banca d’Italia.
Obresti za prvi kupon, unovčljiv 1. aprila 1986, znašajo 6,70%
POVIŠANJE KAPITALA
Pri izplačilu se bo prinosnikom priznal, poleg nominalne kvote, še celoten odstotni povišek, ki odgovarja seštevku vseh poviškov, ki so nastali ob vsakem šestmesečju, v katerem so obveznice ostale v veljavi, z aplikacijo 10% alikvote obresni meri, določeni za isto šestmesečje po zgoraj navedenem postopku. Povišek, ki je dozorel od 1. oktobra 1985 do 30. septembra 1995. bo izplačan s kuponom vnovčljivim 1. oktobra 1995; povišek, ki je dozorel po tem datumu bo upoštevan pri izplačilu vsake kvote.
Za šestmesečje 1- oktober 1985 - 31. marec 1986 zna ša povišek 0,67% (kar odgovarja 10% obresti za prvi kupon).
AMORTIZACIJA
V dveh šestmesečnih kvotah z izplačilom 1. aprila in 1. oktobra 2QOO polovice obveznic. Ustanova bo anticipirano izplačevala posojilo od 1. aprila 1988. Obvezničarji lahko povprašajo za anticipirano izplačilo od 1. oktobra 1995.
Emisijska cena Efektivni donos
Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg poviška na račun kapitala, ki odgovarja 0,67%, znaša letni donos
1.000 lir
13,85%
DAVČNE OPROSTITVE
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka, na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek.
DRUGE PREDNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisij ski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
•
* *
Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA - BANCO DI SICILIA - BANCO DI SARDEGNA - CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI ROMA - CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI - BANCA POPOLARE DI NOVARA - BANCA POPOLARE DI MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO - BANCA POPOLARE COMMERCIO & INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA - BANCO DI SANTO SPIRITO - BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA -BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCO S. GEMMANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO -BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - CREDITO BERGAMASCO - BANCO DI CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA DI LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA - BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANCA MANUSARDI & C. - BANCA C. STEINHAUSLIN & C - BANQUE IN-DOSUEZ-ITALIA - CITTE ANK N.A.
Naročila se bodo sprejemala od 25. do 27. septembra 1985 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 30. septembra 1985.
Kriza deželnega odbora povzročila potres v PSI
VIDEM — Danes pozno popoldne se bodo v Vidmu sestali deželni tajniki KD, PSI, PRI, PSDI, PLI in Slovenske skupnosti, da preverijo možnosti za izvolitev novega občinskega odbora po krizi, ki je prisilila k odstopu predsednika Biasuttija. Položaj je vsekakor zelo nejasen in tudi dogodki zadnjih dni dokazujejo, da se za afero Vespasiano skriva le porazdelitev odbomiških mest in drugih funkcij znotraj deželne uprave, medtem ko vsi dosedanji zavezniki (to je značilnost ali absurd te krize) trdijo, da je Biasuttijev odbor dobro delal in da je zgledno izvajal zastavljene programe.
Ogledalo tega, kar se trenutno dogaja na deželi, so ostri spori znotraj PSI, kjer je posl. De Carli z odkrito režijo Vespasianovega prestopa iz PSDI v Crasijevo stranko postavil na tehtnico ves prestiž in ugled stranke. De Carlija pa je sedaj naenkrat spravil v težave predsednik deželnega sveta Manzon, ki mu je deželni tajnik PSI Trombetta celo zagrozil, ga bodo izključili iz stranke, če ne takoj odstopi s tega mesta. Manzon, ki baje nima nobenega namena odstopiti, ima za sabo v Rimu samega strankinega podtajnika Mar-tellija, De Carli pa baje skupino De Michelis - Formica, ki na tihem že nekaj mesecev (zaman) pripravlja
hipotetično Crasijevo nasledstvo na čelu PSI. Verjetno se bo končalo tako, da bo volk sit in koza cela, to se pravi, da bodo Manzonu v zameno za odstop ponudili odborniško mesto, predsedstvo deželnega sveta pa dali LpT ali PLI.
Med včerajšnjimi številnimi srečanji velja le omeniti sestanek delegacij LpT in PSI, na katerem je De Carli uradno potrdil, da socialisti ne nasprotujejo več vstopu melonarjev v deželno vlado, kar pomeni, da bodo listarji sedaj vzajemno podprli vstop PSI v tržaško koalicijo. Dokončno zeleno luč za vstop Giuricina v deželni odbor morajo sedaj prižgati demokristjani, ki so včeraj dali vedeti, da bo tržaški župan v skladu z dogovori konec leta odstopil in prepustil mesto Cecoviniju.
Zelo kritični do položaja na deželi so medtem komunisti, ki so posvetili včerajšnje zasedanje deželnega vodstva temu problemu in pripravam na državni partijski kongres. KPI ostro obsoja »arogantno zadržanje« KD in PSI in solidarizirajo s predsednikom deželnega sveta Manzonom, katerega pozivajo, da kljub pritiskom in grožnjam ostane na svojem mestu. Za vsem tem, pravi KPI, se skriva zgolj cinična delitev oblasti, o programih pa ne duha ne sluha, (st)
V organizaciji Kulturnega krožka »Rozajanski dum«
Ljudsko kulturno izročilo na uspeli prireditvi na Ravenei
Nastopile so glasbene in folklorne skupine iz Rezije in Kanalske doline
RAVENCA — Ob prisotnosti številnega pozornega občinstva je bila v soboto v Kulturnem domu na Roventi zborovska in folklorna prireditev, katere se je udeležilo nekaj skupin iz komprenzorija Kanalske doline. Pobudo za manifestacijo je dal kulturni krožek »Rozajanski dum«, ki je bil ustanovljen prav z namenom, da bi zaščitil in razvijal rezijansko ljudsko kulturo v vseh njenih oblikah.
Kulturni krožek je bil ustanovljen mešeca januarja 1984; predseduje mu Aldo Madotto, zavzeti proučevalec in avtor važnih publikacij o Reziji. V svojih dveh letih dejavnosti je krožek priredil vrsto zanimivih pobud; med temi gre omeniti predvsem natečaje za spise v rezijanščini, ki so bili v prvi vrsti namenjeni šoloobveznim otrokom in ki jih je bilo moč izpeljati z aktivnim sodelovanjem šolskih oblasti. Letošnje natečaje so pripravili zelo pozorno s ciklusom konferenc: med drugimi je v tej pripravljalni fazi govoril profesor Matičetov iz Ljubljane, ki je poznan kot priznani proučevalec rezijanskega jezika, rezijanski pesnik Renato Quaglia in tudi sam predsednik Madotto.
Decembra lani je »Rozajanski dum« priredil v kraju Magnano in Rivera srečanje vseh Rezijanov, ki so se preselili v nižinski predel Furlanije, pripravlja pa že podobno srečanje Rezijanov, ki trenutno živijo v
Posočju. Pozabiti ne gre tudi na originalno revijo rezijanskih ljudskih pesmi, ki jo je krožek priredil ob letošnjem velikem šmarnu: na odru so se predstavile rezijanske žene, ki so občinstvu neposredno posredovale mnogo tistega, kar so se naučile od svojih dedov.
Kar pa se tiče sobotne prireditve na Ravenei gre predvsem zabeležiti veliko raznolikost raznih nastopov, kar je sicer treba pripisati prav karakteristični raznolikosti tredicij in narečij Kanalske doline. Najprej se je predstavil pevski zbor »Monte Canin Val Resia«, ki je poleg starih rezijanskih pesmi izvajal tudi izvirne in pred nedavnim sestavljene skladbe, vendar v rezijanščini. Pevski zbor »Zaradini« iz Tahija se je predstavil s klasičnim furlanskim repertoarjem: skladbe, ki jih je izvajal je v veliki meri uglasbil Artudo Zardini na besedila furlanskih avtorjev, kot sta Chiurlo in Zarutti.
Moški pevski zbor iz Žabnic pa se je predstavil s petjem, ki nazorno označuje to obmejno jezikovno in kulturno področje, na katerem deluje: predstavil je koroške pesmi, tako slovenske kot nemške, pesmi iz Slovenije in Furlanije. Kot zadnji so nastopili plesalci in muzikanti folklorne skupine »Val Resia«. Sobotni večer pa se je med navdušenim ploskanjem občinstva zaključil z izvajanjem pesmi »Lepa ma Marica«.
Množična mladinska komemoracija v Kranju ob prvem antifašističnem spomeniku v Evropi
Na Obali
Trgatev zaenkrat odlična
KRANJ — Kot smo že poročali je bila v petek v Kranju množična mladinska komemoracija pred prvim spomenikom, ki so ga takratni emigranti s Primorske postavili prvim žrtvam fašističnega terorja: Vladimiru Gortanu, Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimiru Milošu in Alojzu Valenčiču. Zaradi zgodovinsko pomembne vsebine slovenskega govora nekdanjega soborca petih padlih in soustanovitelja ter takratnega člana glavnega odbora tajne organizacije »Borba« Draga Žerjala, bomo njegove misli podali v sicer nekoliko skrajšani obliki, da bo tudi širši krog borcev seznanjen s tem novim doprinosom pri osvetljevanju tega obdobja naše zgodovine.
Drago Žerjal je najprej prikazal položaj po prvi svetovni vojni, ko je po zaslugi revolucionarno nastrojene mladine oživelo kulturno in prosvetno delovanje. »Zelo žihavna in delavna je bila mladina v mladinskih socialističnih krožkih in v komunističnih delavskih odrih, toda nič manj ni bila živahna manjšinska mladina, ki je ustanavljala mladinska društva širom po deželi. Starejša generacija nazadnjaških narodnjakov iz bojazni za svoje imetje, sploh ni delovala«.
Govornik je nato spregovoril o porajajočem se fašizmu, o nasilju fašističnih škvadristov, ki je prisilil k molku socialistične in komunistične mladinske organizacije. V tem obdobju pa je slovenska mladina kljub izrednim težavam nadaljevala svojo pot in ustanovila Zvezo mladinskih društev in Športno združenje.
Prelomnica v tem javnem delovanju je bil avgust 1927 leta, ko je fašizem razpustil vse' narodno manjšinske organizacije in društva. Ta ukrep pa ni presenetil revolucionarne mladine. »Posamezni mladinci
smo razpravljali o možnem ilegalnem delu«. Že konec oktobra 1927. leta so po vrsti tajnih sestankov na domu Žvdnimira Miloša sprejeli dokončna pravila ilegalnega boja, tajni organizaciji pa nadeli naziv »Borda«, ki naj bi delovala na Tržaškem
Mina čaka na varnem
PIRAN — Da je morje ob slovenski obali še vedno polno o-stankov iz preteklih vojn, dokazuje nenavaden ulov Dragomira Segariča iz Lucije, ki je preteklo sredo skupaj z ribami na krov svoje ladje potegnil tudi približno 500-kilogramsko morsko mino.
Mina se je v mrežo za globinsko kočarjenje zataknila kake tri milje stran od Pirana, skupaj z ulovom pa " jo je Segarič okoli 23. ure pripeljal v piransko pristanišče. 0 nenavadnem ulovu so bili seveda takoj obveščeni miličniki, ki so ladjo z nevarnim tovorom imeli vso noč pod nadzorstvom, naslednji dopoldan pa so zadevo prevzeli v roke pirotehnik koprske poklicne gasilske brigade, prodstavniki luške kapitanije in oddelek za SLO pri piranski občinski skupščini. Zaradi velike teže mine (za dvig in pre-voz na Obali ni primerne naprave) so se strokovnjaki odločili, da bodo uničenje mine prepustili specialistom iz puljske e-note jugoslovanske vojne mornarice. Mino so zato ponovno spustili v vodo.
(mk)
m v Istri. »Načelno je lahko bil vsakdo član, neglede na svetovni nazor, lahko je bil narodnjak, socialist, komunist ali katolik, samo da je bil antifašist«. Iz Žerjalovih besed je tudi razvidno, da je moral vsak član pred sprejemom v »Bordo« izvršiti vsaj eno dejanje proti fašizmu, obenem je moral biti borben, zaupen, predan in samski. Pravilnik je tudi določeval: »Vodstvo 'Borbe’ deluje in odloča kolektivno ter ima svoj glavni odbor, ki je sestavljen iz načelnikov srenj. Vsaka srenja ima celice, te pa v svoji sredi strogo zaupne trojke. Njeno delovanje so akcije za uničenje potujčevalnih otroških vrtcev in osnovnih šol, v presledkih pa tudi sabotaže in razdiralne akcije.«
Drago Žerjal je nato spregovoril o fašističnih volitvah marca 1929 leta, o incidentu, v katerem je bila vpletena sedma istrska srenja ter o procesu proti Vladimiru Gortanu in njegovim tovarišem, ki se je končal z Gortanovo usmrtitvijo 17. oktobra 1929 leta.
»Kljub temu udarcu je ’Borba’ neomajno nadaljevala svoje delo. Toda naslednje leto je zaradi goriške izdaje spet padla v težave. V aprilu in maju 1930. leta so bile množične aretacije članov tajnih organizacij: goriške 'Organizacije’ in tržaške ’Borbe’«. V svojem izvajanju je Drago Žerjal podrobno prikazal potek prvega dela procesa od 1. do 5. septembra 1930. leta, ki se je končal s smrtno obsodbo štirih bazoviških junakov.
V svojem zadnjem zgodovinskem delu slavnostnega govora pa je Drago Žerjal prikazal napore emigrantskih organizacij v stari Jugoslaviji, da bi žrtve puljskega in tržaškega procesa kljub nasprotovanju oblasti najbolj dostojno proslavili, (voc)
Trgatev na Obali je v polnem teku, spremlja jo lepo, sončno vreme, ki je tako drugačno od lanskega, zato so tudi delovni učinki in razpoloženje trgačev odlični, pravijo na Vinu Koper. Trgajo v Ankaranu, Purissimi, na črnem kalu, v Škocjanu, Tomažu, Kortini, Sergoši, v Dobravi nad Izolo. Začeli so z merlotom in malvazijo, potrgali so tudi nekaj kaberneta, ta teden pa bo na vrsto prišel tudi refošk. V kleti sprejmejo dnevno od 200 do 2X1 ton grozdja in ker kooperanti, ki imajo pretežno refošk, še niso začeli s trgatvijo, delo poteka nemoteno in brez zastojev. Za kakovost grozdja pravijo, da je super, saj sega sladkorna stopnja čez 18, zelo je zdravo in s prijetno, najustreznejšo kislino. Količinsko je pridelek povprečen oziroma dokaj dober.
Grozdje trga čez 200 ljudi iz Srbije, domačini pa se obvestilu na radiu in na zavodu za zaposlovanje skoraj niso odzvali in na Vinu Koper so precej razočarani, saj menijo, da so letos pogoji ustreznejši kot lani. Za kilogram grozdja dobi trgač od 2,10 do 2,30 dinarjev, na dan lahko potrga od 800 do 1200 kilogramov in, če sodeluje na trgatvi od začetka do konca mu plačajo še deset odstotkov povrh. Trgatev ponavadi traja 22 delovnih dni.
Kooperanti bodo za kilogram malvazije ali refoška dobili približno 90 dinarjev, kar bo odvisno od sladkorne stopnje. Plačilo bodo dobili decembra, medtem ko so lani dobili 70 odstotkov takoj, ostalo pa kasneje. V oktobru bodo verjetno naredili tudi poračun za letnik 1984. (bv)
DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
ZAČETEK TEČAJEV 1. OKTOBRA
tudi dopoldne
yoga
psihofizična uravnovešenost harmonija telesa in duha
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
107.
Katica je odmajala z glavo. »Ne svetujem ti. Prosim te. Kako bi ti mogla svetovati kaj takega in ako ti sam ne bi hotel prositi, da bi se vrnila, jo vsaj poišči in potem pridi pome. Jaz jo bom prosila. Meni ne bo hudo, če bi bilo tebi neprijetno in pretežko.«
Ivan se je zamislil. Naposled ji je rekel:
»Katica, vedno sem te imel rad; poslej te bom imel še rajši, vendar te prosim za eno stvar: da mi namreč ne bi nikdar ničesar svetovala zastran Marte. Obljubim ti pa, da jo bom brez vsakih očitkov sprejel, če se bo kdaj sama od sebe vrnila. Se malo se ne bom kesal, že zaradi tebe ne. Iskat je pa ne pojdem nikdar. Nikdar je nisem podil od	r11*1
nisem bil kako drugače nasilen, kar sama dobro ves, samo prosil je ne bom nikdar, naj se vrne. Ce je usojeno, da se ne bova nikdar več srečala, se bom sprijaznil tudi s tem. Bila je lepa ženska, toda kaj drugega mi je podarila kakor bolečine, ki jih ne bom
mogel nikdar preboleti? — Naposled imam tebe in vesel sem, da je tako.«
Katica je molčala. S tem ni mogla biti zadovoljna. Zdelo se je, da mu ne bo mogla dati roke v slovo. Ko jo je prijel za desnico, je čutil, kako mu jo hoče odmakniti. Boleče je rekel:
»Si jezna name?«
»Ne,« je rekla in odmajala z glavo. »Razumem te. Vendar mi zdaj ne bo ostalo nič drugega, kakor da jo grem sama iskat.«
Pobožal jo je po roki in se nasmehnil. »Kam, Katica? Ali poznaš svet?«
»Ne poznam ga. Toda spraševala bom dobre ljudi in povedali mi bodo in pokazali ceste.«
Za trenutek je spet premišljal, dokler ni rekel:
»Katica, rajši oba pozabiva nanjo... Bilo je, pa je minilo. Marta se ne bo več vrnila pa se tudi ne more. In če bi se vrnila, bi bila nesrečna, če ji moreva kaj dobrega storiti, ji lahko samo s tem, da je ne bova nikdar več iskala in si je želela k sebi... Veruj mi, saj je ne sovražim in čeprav mi je še tako hudo: Pozabiva. — Zdaj pa zbogom, Katica. Jeseni se srečava. Sedla bova v Koštrčevo sobo, za zdaj še tia' ker svoje še nimava, jaz bom igral, ti boš pela. Nekoč pa bova sedla k topli peči v najini sobi in
tam bo mnogo lepše in mnogo laže boš zapela.» Potem je tiho dodal: »Vedno sem te imel rad in pri tem se ni nič spremenilo.«
Stisnil ji je roko, ki je bila nekam mrtva in hladna, zaradi česar je rekel otožno.
»Nimaš me rada, Katica.«
Njen obraz je bil obrnjen k njemu, oči so se uprle vanj, kakor bi ga hotele videti. Potem je rekla tiho in z občutkom:
»Zbogom, Ivan.«
Obrnila se je.
Že na cesti je Ivan obstal in se ozrl za Katico. Še vedno je stala na nasipu, kakor bi se razgledovala po lepi pomladi, ki je ležala okoli nje. Pred njo je ležala stara struga Mure, z mimo sinjo vodo, kjer je ob bregovih trstje in cmudje; po sredi so plavale divje race in črne kokoške. Nad vodo so letali beli galebi.
Katica je samo slišala šumenje trstja in klice kokošk. Videla vsega tega ni. Zdaj ji tudi ni bilo do tega; rajši je mislila o mnogih stvareh, ki so se ji vsiljevale.
Peter postaja čedalje večja uganka za Koštrčeva. Kako naj ga konec koncev ocenita, ko ga niti malo ne poznata.
V Devinu-Nabrežini je še vse na slepem tiru
V soboto in nedeljo v Hribenci
Nesoglasja med strankami ustvarjajo pogoje za začasno manjšinsko upravo
Tudi petkovo srečanje delegacij KPI, SSk in PSI za izvolitev nove devinsko-nabrežinske uprave ni privedlo do potrebnih in pričakovanih razjasnitev, tako da ostajajo politične perspektive še zelo nejasne in zavite v zelo gosto meglo, iz katere v tem trenutku ni videti izhoda. Po štirih mesecih jalovih pogajanj in brezuspešnih srečanj bo v Uii pogojih de-vinsko-nabrežinska občina zelo težko dobila večinsko in stabilno upravo, tako si sedaj utirajo pot celo možnosti začasnega manjšinskega odbora, ki bi v pričakovanju razčiščenja upravljal vsakdanje posle do proračunske razprave.
Zadnje stališče KPI, ki se je za rešitev napredne uprave odpovedala županskemu mestu, ni pospešilo pogajanj za rešitev zelo zapletenega položaja, saj tako PSI kot Slovenska skupnost odločno zahtevata zase župansko mesto. S tem v zvezi je prišel do izraza tudi predlog za štafeto, za katerega pa baje ne vlada veliko navdušenje.
Položaj je še toliko bolj zapleten tudi zato; ker devinsko - nabrežinski socialisti puščajo še dalje na.stežaj odprta vrata možnosti uprave brez komunistov in so se s tem v zvezi sinoči srečali z demokristjani, ki pa so že baje dali vedeti, da bi v pri-
meru vstopa SSk v levosredinski odbor za župana raje podprli Brezigarja kot Caldija. Slednji uživa sedaj veliko podporo pokrajinskega tajnika PSI Segheneja, medtem ko se nekateri drugi člani strankinega tajništva ogrevajo za kandidaturo Igorja Tute.
Situacija je kot vidimo popolnoma na slepem tiru, številni občinski problemi pa že trkajo na vrata, župan Fonda, ki že več kot štiri mesece upravlja občino, kljub temu da ni več občinski svetovalec, bo vsekakor moral prej ali slej sklicati prvo sejo občinskega sveta, do katere bo baje prišlo v ponedeljek, 7. oktobra. Tako bo v petek skoraj gotovo stari občinski odbor, seveda v upanju, da bo v teh dveh tednih prišlo do kakršnegakoli sporazuma.
Jutri se bo medtem prvič sestal miljski občinski svet, ki bo v drugem sklicanju skoraj gotovo izvolil enobarvni občinski odbor Liste Frausin in potrdil za župana komunista Bordona. To bo seveda začasna rešitev, saj bo nova uprava razpolagala le s polovico svetovalcev v občinskem svetu in bo, če ne pride do neke vrste sporazuma, pri ključnih glasovanjih podvržena milosti in nemilosti opozicije.
KD bo spoštovala dogovor z LpT
Krščanska demokracija bo spoštovala sprejete obveze in bo konec leta ali pred proračunsko razpravo predala »župansko štafeto« Listi za Trst. To je včeraj izjavil pokrajinski tajnik KD Raoul Pupo, potem ko so se v prejšnjih dneh širile govorice, da mnogi tržaški demokristjani imajo velike dvome ali je prav in umestno žrtvovati Richettija na oltarju »višjih političnih ciljev« in tako Spet predati mesto v upravo melonarjem. Pupo je tej svoji lakonični izjavi dodal le, da predaja štafetne palice ne sme izneveriti politike in usmeritve občinske upilave, ki je bila že sedaj (Pupo je očitno na to pozabil) pod strogim nadzorstvom LpT.
Vzporedno z občino bo tudi na pokrajini v skladu z odgovori prišlo do zamenjave nta vrhu. Melonarja Marchia bi moral zamenjati demokristjan Locchi, seveda če v teh treh mesecih ne pride do političnega potresa, ki bi postavil v dvom celotno »filozofijo« štafete.
Prijetno vzdušje na prvem prazniku slovenskih motoristov
V soboto in nedeljo je bil v Hribenci v Zabrežcu prvi Moto miting, ki ga je priredil tržaški Primotor club. Neobičajni praznik je privabil veliko število o-biskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali razstavljene stare motorje. Nad razstavo so bili najbolj navdušeni stari člani nekdanjega slovenskega Moto cluba. V nedeljo popoldne pa se je pozornost obiskovalcev strnila okrog odra, ko je bil na vrsti čarodej Viky, ki je s plesom in magijo razvedril občinstvo. Na sporedu je bilo še tekmovanje v vlečenju vrvi, v katerem se je pomerilo šest moštev in dve ženski ekipi. Zmagovalci so bili nagrajeni s pokalom. Po nagrajevanju se je večer nadaljeval s plesno zabavo z ansamblom Nočni skok. Prijetno vzdušje je torej spremljalo praznik mladih slovenskih motoristov, ki se v imenu društva zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli, da je prvi praznik Primotor cluba tako dobro uspel.
BARBARA BONETA
Na sliki: razstava starih motorjev je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev.
Kljub nekaterim še odprtim vprašanjem je pouk na šolah stekel hitreje kot lani
Na dvorišču Ljudskega doma
Veliko število obiskovalcev na kriškem festivalu Unità
Na slovenskih šolah je dobrih deset dni po začetku novega šolskega leta pouk stekel že s polno paro. Na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah so dobili učenci in dijaki izpopolnjene umike; le na nekaterih srednjih šolah se srečujejo še z nekaterimi malenkostnimi težavami, ki jih bodo po vsej verjetnosti prebrodili že v prihodnjih dneh.
Na osnovnih šolah so vsi učitelji nameščeni, tako da poteka pouk po normalnem urniku. Z razliko od lanskega leta, ko se je vprašanje zavleklo za precej tednov, so bile letos že
Nujno je treba obnoviti
prehode za pešce
na Narodni ulici na Opčinah
Povod za te vrstice mi je dal dogodek pred nekaj dnevi na Opčinah, ko bi nek avtomobilist kmalu povozil pešca — in bi ga, če se le-ta ne b| z vratolomnim skokom rešil na pločnik. To se je zgodilo na križišču Narodne in Proseške ulice, kjer so nekoč obstajali rebrasti prehodi za pešce, danes pa jih ni več. Diskusija med skoraj povoženim pešcem in avtomobilistom se je vrtela prav okoli tega vprašanja; pešec je trdil, da je bil na zebrastem prehodu, avtomobilist pa mu je odgovarjal, naj mu vendar pokaže, kje so te črte. V bistvu sta imela oba prav, kajti pešec je pokazal na začetku cestišča osta-
dodeljene tudi dodatne učiteljice za posebni pouk s prizadetimi otroki. Tudi v otroških vrtcih je bilo vprašanje pouka s prizadetimi zadovoljivo rešeno.
Letos se je povečalo število osnovnih šol s podaljšanim umikom. Na nekaterih šolah (na primer na Opčinah, kjer poteka podaljšan pouk že tretje leto, v Nabrežini, v Dohni, v Ul. Donadoni, v Skednju in pri Sv. Ani) so dopolnilne dejavnosti že stekle, na drugih šolah (v Bazovici, v Trebčah, pri Sv. Ivanu, v Sesljanu in v Devinu) pa so učiteljice žć pripra-
nek črte, avtomobilist pa je trdil, da ostanek ene črte nikakor ne pomeni prehod za pešce.
Verjetno je bilo v času poletja takih ali podobnih primerov več. Toda sedaj se je začela šola in Narodna ulica je ob vseh urah — zlasti pa zjutraj in okoli poldneva — polna otrok. Nujno bi bilo potrebno spet zarisati prehode za pešce, saj je to edini način, da se poskrbi za varnost otrok in seveda tudi odraslih, prj čemer je treba upoštevati, da je prav v tem času promet motornih vozil najbolj gost. Zato prosimo ANAS oziroma občinsko upravo, da nemudoma vzpostavijo prehode za pešce in se tako razbremenijo odgovornosti, ki je sedaj izključno na njihovih ramenih. Upajmo, da do takrat ne bo prišlo do nesreče, ki — kot vemo — nikoli ne počiva, (en)
vile programe za popoldansko delo. Na teh šolah bo podaljšan pouk »star-tal« v začetku prihodnjega tedna.
Na nižjih srednjih šolah se bo položaj v nekaj dneh povsem normaliziral. Na tržaškem skrbništvu so že poskrbeli za imenovanja profesorjev, saj so nam najavili, da so že vse stolice »oddane«. Le za pouk italijanščine in nekaterih drugih predmetov je še nekaj ur »prostih«.
Na višjih srednjih šolah ostaja odprto vprašanje nekaterih mest za poučevanje tujih jezikov, kar je neposredno povezano s problemom tujih jezikov na trgovskem tehničnem zavodu. Vse kaže, da bodo sedanje težave premoščene z uvedbo eksperimentalnega tečaja, da bi tako ohranili isto število ur kot lani.
Na šolskem skrbništvu sedaj še čakajo na odlok z ministrstva za šolstvo za oprostitev šestih naših stalnih profesorjev od pouka, da bi se lahko udeležili izpopolnjevanja slovenskega jezika v Ljubljani, za kar so jim bile že dodeljene štipedije. Te profesorje (pet z višjih in eden z nižjih srednjih šol) bodo nato nadomestili z letnimi suplencami.
Kljub nekaterim še odprtim vprašanjem je skratka položaj na naših šolah neprimerno boljši kot v lanskem šolskem letu. Lani so morali ponekod tudi več kot mesec čakati na namestitve profesorjev zaradi težav, ki so se pojavile ob vključevanje učnega osebja v stalež po predpisih zakona št. 270 o nestalnem osebju. Letošnji začetek pouka je torej vsaj po tej plati obetavnejši.
Na dvorišču Ljudskega doma v Križu se je v nedeljo zvečer zaključil tridnevni festival komunističnega tiska, kj ga je priredila vaška sekcija KPI Josip Verginella. Prireditev je zelo dobro uspela in lahko mirne duše rečemo, da Ljudski dom že dolgo let ni sprejel toliko obiskovalcev, kot jih je sprejel od petka do nedelje. V soboto je bil gost festivala dekliški zbor Doma pionirjev iz Prage »JuMs Fučik«, ki je pravkar zaključil večdnevno gostovanje v naši deželi. Češkoslovaškemu zboru je dobrodošlico
zapel dekliški zbor Vesna.
Na veliko zanimanje mladih je v nedeljo naletel video ekran, na katerem so predvajali najpopularnejše rock kasete. Za to pobudo je poskrbel kriški mladinski krožek, ki je imel v režiji vse tri glasbene koncerte, ki so obogatili festival. Zaradi tehničnih težav pa je odpadlo predvideno predvajanje TV oddaje o kraški arhitekturi.
Na političnem shodu sta spregovorila posl. Antonino Cuffaro in deželni svetovalec Boris Iskra.
Lep praznik grozdja v Podlonjerju
V času, ki je namenjen trgatvi in vinu, je povsem razumljivo, da so le-tema px>svečeni tud; razni nedeljski prazniki in sagre.
Tak praznik, oziroma družabno prireditev z nagrajevanjem naj lep« ih grozdov, so v soboto in nedeljo imeli v Ljudskem domu v Podlonjerju. Organizatorji te prireditve so bilj domači vrtnarji, vinogradniki in p» uprava Ljudskega doma.
Prireditev se je začela že v soboto zvečer z nastopom harmonikarke Neve ter njenih spremljevalcev Mare in Germana. Že ta večer je dobro uspel ter se je na vrtu pred Ljudskim domom zbralo lep» število ljudi.
Še večji obisk pa so organizatorji doživeli v nedeljo, ko se je na prostoru pred domom zbralo toliko ljudi, da so jim bili pridni delavci in kuharji pri kioskih komaj kos. Domače kuharice so pripravile mineštro iz sirka, pa kalamare, brodet, sip>e v solati in številne druge dobrote na žaru, spekle so tudi nič koliko palačink, a vsega je proti večeru zmanjkalo, tolikšni sta bilj »lakota« in žeja.
Domači vinogradniki so na prireditvi razstavili tudi svoje grozde. 26 izredno lepih in bogatih grozdov se je potegovalo za nagrado. Vsj so bili res lepi, tako da je bilo težko izbrati najlepše. No, prvo nagrado so podelili Miranu Mezgecu, drugo Mariu Čoku (Učotu), tretjo nagrado pa ie prejel Franc Mlač.
Za prijetno razpoloženje in ples je v nedeljo poskrbel ansambel Pomlad, ki je do pjoznih večernih ur igral vesele in poskočne, da so se zavrteli stari in mladi. Lep praznik torej, kj je terjal od organizatorjev veliko truda in dela, ki p>a sta bila p»plačana z uspjehom.
pismo uredništvu
Nekoč zvesti in požrtvovalni, danes lepi
V velikem razstavišču tržaškega velesejma je v nedeljo mrgolelo ljudi ali bolje ljudi in živali. V prijetnem jesenskem soncu so se namreč predstavili radovednim Tržačanom pasji lepotci iz najrazličnejših krajev Ev-rop>e. Mednarodno razstavo je, kot je že v navadi vsako drugo leto, priredilo Tržaško kinološko društvo, vabilu pa se je odzvalo kar 540 razstavljal-cev in rejcev z več kot šeststotimi četvercnožci, predstavniki najrazličnejših pastira in podzvrsti. Zvedeli smo, da je med njimi veliko število jugoslovanskih rejcev, saj slovijo nekatere jugoslovanske pasme širom po svetu tako po letopi, kot p» vzdržljivosti in sposobnosti. Res so naša pozorna ušesa kmalu ujela znano srbohrvaško govorico, lastnik čudovitega čavčava pa nas je z zadovoljstvom pjovabil, naj si ogledamo njegovega ljubljenca. Zvedeli smo, da je to Taurus Tan, eden izmed najlepših primerkov te pasma, ki je že osvojil celo vrsto mednarodnih nagrad.
»Čisto miren in družaben pies je to,« nam je pjovedal gospjodar, ko smo hoteli več zvedeti o tej novi in
izredno svojevrstni pasmi. Pojasnil nam je, da so čavčavi doma v tibet-skih gorah, da jih sicer naše toplo podnebje nekoliko moti in da so, podobno kot vsi »južnjaki«, nekoliko leni. Taki pvsi nimajo posebnih zahtev glede prehrane in nege, huje pa je z nakupom. Lepotec Taurus Tan velja pjreko 70 milijonov starih dinarjev, za mladiča p>a je treba tudi v Italiji odšteti nekaj stotisočakov.
Ponos jugoslovanskih rejcev in privlačnost razstave so bili seveda tudi letos šarplaninci in kraški ovčarji, saj gre za dve pasmi, ki sta v Italiji skoro nepoznani, ki pja zaslužita precejšnjo pozornost tako zaradi lepote, kot zaradi svojih spretnosti.
Med šarplaninci je kraljeval zmagovalec Sem, ki je v Trst prispiel, oziroma pricapljal, kar iz Oreškovica. Sedemletni Boris pa nam je pjonosno predstavil svojega kraškega ovčarja Fida ter nas pjovabil na obisk v Senožeče.
Psov je bilo seveda na razstavi za vse okuse; starejše ženice in bogatejše gospe so z ljubeznijo opazovale male dolgodlake maltežane, vsako-
vrstne kodre in pekineze, ki so se skupaj s staroangleškimi ovčarji (v Trstu je ta p>es znan pjod imenom bobtail), pehali v pravem pasjem frizerskem salonu. Za tiste, ki ne
marajo psov »s trajno pričesko«, pa so bile seveda zanimivejše planšarske pasme, severni pjsi, lajke in bernardinci, ki so s svojo dobrohotno lenobo pritegovali otroke.
in ošabni
V zgodnjih popoldanskih urah se je pozornost obiskovalcev obrnila na pse tržaške finančne straže, ki so prikazali svojo spn-etnost pri iskanju mamil. Pasji praznik se je proti večeru zaključil z mimohodom najlepših primerkov posameznih pasem. Žirija je imela sicer z ocenjevanjem veliko dela, saj je morala podeliti nagrade v kategorijah lovskih pjsov, hrtov, jazbečarjev in terrierjev, planšarskih pjsov, pjsov za obrambo in vsakovrstno korist, ter malih in plašnih družabnih pasem. Nazadnje je prišla na vrsto še pjodelitev priznanja Best in show, to se pravi, srebrne kolajne, ki jo je ob priložnosti poklonil sam predsednik republike. Najlepjši med najlepjšimi naj bi bil p» ocenah žirije, irski setter, last italijanskega rejca, za njim pa sta se uvrstila še črni koder in afganski hrt. Prijetno doživetje torej, vedar ne brez majhnih razočaranj, saj je marsikdo med obiskovalci u-gotovil, da se zvesti, stari Bobi, spjreminja v predmet razkošja in družbenega prestiža.
s.p.
Pogovor z meteorologom prof. Pollijem
Sončno poletje in obenem obilica padavin pripomogla, da ponovno cvetejo majence
S klimatskega in statističnega vidika smo v jeseni že od prvega septembra, z astronomskega od včeraj, toplo in sončno vreme teh dni pa nas odvrača od misli, da je jesen resnično pred vrati. V nedeljo je bilo vroče kot avgusta, tako da je bila obala natrpana s kopalci, prijetna temperatura morja pa je kar vabila na osvežitev, še najbolj pa presenečajo kostanji, majence in trte, ki so ponovno začeli poganjati cvetove. Kako jemati ta pojav, gre za izreden fe-nometn ali pa je za njim preprost zakon narave? Ko si v uredništvu postavljamo podobna vprašanja, najdemo ponavadi odgovor pri prijaznem profesorju Pobiju, ki se ukvarja z meteorologijo že več desettetij. Tudi tokrat nam je postregel s kopico podatkov.
»Najprej {»glejmo, kako je bilo vreme junija, julija in avgusta,« je začel prof. Pobi. »Tam bomo našli odgovor na naše vprašanje.« Junij je bil hladen (srednja temperatura je znašala. 20,1 stopinje Celzija in je bila torej za 1,4 stopinje nižja od normalnih vrednosti), izredno deževen (153 mm dežja) in spremenljiv. Kar sedem dni je bilo nevihtnih, takrat je tudi voda globoko prepojila
zemljo. Julij je bil topel, suh in sončen. Srednja temperatura je znašala 25 stopinj, kar je približno za eno stopinjo več kot običajno. Avgust je bil topel (24,4 stopinje na običajnih 23,6), kar pa je bilo značilno zanj, so bile zelo visoke maksimalne temperature, tako da smo dosegli rekord: letošnji veliki šmaren je bil namreč najbolj vroč v zadnjih 145 letih, saj so namerili na tisti dan 36,2 stopinje. Avgust pa je bil poseben tudi glede padavin in sončnih dni, saj je bilo obeh veliko. Na 31 dni je bilo kar 20 dni popolnoma sončnih, padlo pa je 95 mm dežja in torej okrog 40 odst. več kot običajno. Padavine so bile običajno ponoči, tako da je voda lah ko prodrla v globino in ni takoj izhlapela. Površina zemlje je res bila izsušena, ni pa veljalo isto za globlje plasti, kjer je humus ostal vlažen. In prav v tern je treba iskati razlog za tako nenavadno cvetenje kostanjev, majenc, trt in drugih rastlin, ki pa imajo vse globoke korenine. Sonce in voda sta torej opravila čudež, ki pa za naravo sploh ni tak.
»Kaj pa september?« smo vprašali prof. Pollija. »Prvih dvajset dni je bilo za eno ali dve stopinji toplejših
kot običajno, saj je srednja vrednost znašala 20,2 stopinje. To vsekakor ni nič izjemnega, povsem nenavadno za ta mesec pa je, da je doslej bil tako sončen (na 22 dni kar 13 jih je bilo brez oblačka) in suh (le 16 mm dežja). Fronte visokega zračnega pritiska, ki so zajele celotno subalpsko področje, so zelo visoke in stanovitne, tako da preprečujejo vdor hladnega zraka in slabega vremena. Za prihodnje dni lahko torej pričakujemo še naprej lepo vreme, nato pa bo prav gotovo potrkala na vrata jesen.«
Še nekaj pa nas je žulilo: »Je po toplem poletju pričakovati hladno zimo?« »Ko bi to vedel, bi postal milijonar,« nam je v smehu odvrnil prof. Polli. »Nihče, niti ameriški znanstveniki, ki imajo na razpolago drage in kompleksne aparature, ne more predvideti, kakšna bo zima. Ljudski pregovori so povsem nezanesljivi, znanost pa je na tem področju brez orožja. Sam sem dolga leta proučeval sosledja in vplive letnih časov, uspelo pa mi je le ugotoviti, da se nič ne da ugotoviti. Iz poletja ne moremo ugibati, kaj bo z vremenom jeseni ali pozimi. Pa kaj hočemo, glavno je, da se vseh darov narave veselimo in jih znamo uživati.«
Poučni dvodnevni izlet v Milan
Dijaki zavoda J. Stefan na sejmu informatike SMAU
Kakor že v prejšnjem šolskem letu,. se je tudi letos skupina 30 dijakov zadnjih letnikov državnega poklicnega zavoda »J. Stefan« v spremstvu profesorja F. šturmana, P. Čoka in R. Guliča udeležila tradicionalnega milanskega velesejma o informatiki SMAU. Cela dva dneva, v petek, 20., in v soboto, 21. septembra, smo si ogledali vse, kar je novega na tem področju. Velesejem je med največjimi v Evropi. Na njem razstavljajo mednarodne tvrdke. Že sam podatek o 91.000 kvadratnih metrih razstavišča pove, kako velika prireditev je to. Velesejem je v zadnjih treh letih zelo napredoval, ker se je razširil kar za 40 odst. Temu je seveda botroval velik napredek informatike. Novosti je Mio veliko tako iz soft-warskega kot iz hardwarskega področja. Zanimivost, tudi za širšo javnost, so PGE (Pagine Gialle Elettroniche). Pobuda sloni na programu Telematike, ki se v zadnjem času vedno bolj širi. Pri tem programu sodelujeta tudi RAI s televideom in SIP z videotelom. PGE so torej namenjene vsem, ki potrebujejo podatke iz telefonskega imenika. Povezava z PGE je kar s terminalom, povezanim z telefonom. Najbližji vhod v računalniško mrežo je za nas v Padovi.
Na velesejmu je bilo neizbežno, da
ne bi z računalnikom pomagali o-blikovalcem. Na razpolago so bili namreč terminali, s katerimi si je lahko obiskovalec začrtal smer obiska. Seveda mu je računalnik začrtal smer, tako da je upošteval njegove želje. Ta pobuda je bila koristna posebno za tiste, ki so imeli na razpolago malo časa. Na podoben način so delovali tudi drugi terminali, ki so podajali obiskovalcem raznovrstne podatke o velesejmu.
ANDREJ SANTIN
Začetek sezone gledališča Cristallo
Gledališče Cristallo bo začelo novo sezono 3. oktobra s komedijo v tržaškem narečju »E no la me vol più ben«, katere avtor in režiser je Silvio Petean. Predstava se bo začela ob 20.30. Pred začetkom predstave bodo imeli gledalci možnost, da kupijo abonmaje gledališke skupine »La contrada« in tako izkoristijo popust že za prvo predstavo.
Zadnja koncerta Chopinovih del
V petek seja občinskega sveta v Dolini
V petek, 27. septembra, ob 18.30 se spet sestane dolinski občinski svet. Dnevni red obsega poleg raznih vprašanj običajnega upravnega značaja tudi nekaj pomembnih točk, ki zadevajo najetje posojil tako za razširitev in ureditev občinskega pokopališča v Borštu kot za nakup posebnih vozil in opreme za razne občinske službe. Nadalje naj bi se občinski svet izrekel o izvršilnem načrtu za uresničitev naturalistične steze in za namestitev didaktičnih tabel v dolini Glinščice ter o določitvi novih področij ohranjevanja obstoječe gradbene in urbanistične dediščine.
Semafor na cesti Nabrežina-Sesljan
Pod železniškim nadvozom na pokrajinski cesti št. 1 med Nabrežino in Sesljanom so včeraj zjutraj postavili semafor, ki bo urejeval promet na thj cesti. Ukrep je sprejela pokrajinska uprava zaradi vzdrževalnih del na mostu na železniški progi Trst - Benetke, ki bodo baje trajala nekaj tednov. Med vzdrževalnimi deli se bo tam promet odvijal enosmerno.
Fotografska razstava Francesca Pasinettija
Kulturno združenje L’Ojjicina bo posvetilo večjo razstavo Francescu Pasinettiju, eklektičnemu umetniku iz Benetk, ki je še mlad tragično umrl leta 1949. Pasinetti je bil še posebno znan kot Jotograf, ukvarjal pa se je tudi s jilmsko režijo, publicistiko, dramaturgijo itd. Tako bodo v soboto, 28. septembra, ob 18.30 odprli v umetnostni galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 fotografsko razstavo, ki jo bo spremljala vrsta drugih prireditev. Že v petek, 27. septembra, ob 17. uri bodo namreč v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 predvajali nekatere Pasinettijeve najpomembnejše dokumentarne filme, kot na primer
»Po sledovih Giacoma Leopardija« (1941), »Beneški golobi« (1942), »Gondola« (1942), »Trg sv. Marka« (1947) in druge. Sledila bo okrogla miza, ki se je bo udeležil tudi Pier Maria Pasinetti, Francescov brat in tudi sam uveljavljen vsestranski umetnik. Na okrogli mizi bo posegel tudi znani zgodovinar kinematografije Carlo Montanaro, ki je oskrbel fotografsko razstavo. Razstavljenih bo nad sto fotografij, od katerih je 89, ki jih je iz negativov ponatisnil tržaški fotograf Piccolo Sillani. Gre za negative, ki so jih čudežno rešili iz požara, ki je pred leti skoraj popolnoma uničil Pasinettijev arhiv.
Nosilka helikopterjev Garibaldi na obisku v našem pristanišču
Kakih tisoč radovednih Tržačanov je včeraj opoldne na nabrežju pri Pomorski postaji pričakalo prihod nove »kraljice« italijanske vojne mornarice, nosilke helikopterjev Giuseppe Garibaldi. Ladja, ki so jo zgradili v tržiški ladjedelnici, bo za en teden privezana ob pomolu Pomorske postaje: prav v ponedeljek, 30. sep-
Smrtna nesreča včeraj popoldne v Ulici Valerio
Mlad motorist trčil v avtobus
tembra, jo bodo namreč uradno predali italijanskim vojaškim oblastem. Predaje se bosta med drugim udeležila tudi ministrski predsednik Craxi in obrambni minister Spadolini, medtem ko bo že napovedani obisk predsednika republike Cossige po vsej verjetnosti odpadel.
Nosilka helikopterjev Garibaldi meri 195 metrov v dolžino, njena nosilnost znaša 14 tisoč ton, šteje pa nad 800 mož, posadke.
Ob predaji Garibaldija vojni mornarici bodo priplule v Tržaški zaliv še nekatere druge italijanske vojne ladje, godba italijanske mornarice pa bo imela v tem času dva koncerta na Trgu Unità.
S koncertoma jutri, 25., in v soboto, 28. septembra, ob 20.30 se bo zaključil ciklus Chopinovih klavirskih koncertov v evangeličanski cerkvici na Trgu Panfili. Tudi na zadnjih dveh, kot na prejšnjih, bo Chopinova dela izvajala argentinska harfistka Marta Noguera.
Koncerte je organizirala Turistična ustanova skupno z Združenjem za glasbena srečanja. Vstop je prost, vendar je število mest v cerkvici o-mejeno.
Tržaška galerija antične umetnosti odprta ob nedeljah
Galerija za antično umetnost na Trgu Libertà 7 (v 2. nadstropju palače Economo) bo odslej odprta tudi ob nedeljah od 9. do 13. ure, medtem ko je ob delavnikih galerija odprta od 9. do 13.30.
V galeriji so razstavljena dela u-metnikov različnih italijanskih šol, ki obsegajo obdobje od 15. do konca 19. stoletja.
■	Zapustila nas je naša ljub-
ljena mama, tašča, nona in * pranona
Marija Senica vd. Petaros
Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev.
Jutri bi praznoval svoj 28. rojstni dan Giacomo Raul Canova, ki je stanoval v Drevoredu XX. septembra 1. Toda kruta usoda je poskrbela, da tega rojstnega dneva nd učakal.
Včeraj popoldne malo pred 16. uro je s težkim motorjem kawasakijem vozil po Ulici Valerio proti centru mesta s precejšnjo Mtrostjo. Ko je prispel v bližino vhoda v bivšo psihiatrično bolnišnico, je v dvojnem ovinku začel prehitevati avtobus, ki je prihajal iz Sežane. Canova zaradi prevelike hitrosti ni mogel dobro izpeljati ovinka in je zapeljal povsem na drugo stan ceste, kjer pa je v istem trenutku pravilno po desni strani pripeljal nasproti avtobus ACT št. 39, ki ga je upravljal Marco Corrado, ki stanuje v Ulici Apiari 4. Obe vozili sta se le oplazili med seboj, vendar je bilo to dovolj, da je nesrečnega Canovo vrglo z motorja in je končal pod zadnjimi kolesi avtobusa, ki je zapeljal čez fantovo glavo.
Ponesrečencu sta takoj priskočila na pomoč šofer sežanskega avtobusa in pa šofer avtobusa, v katerega je Canova trčil. Toda fantu ni bilo več Pomoči in tako je zdravnica Angela Bontidean, ki je takoj nato prispela z Rdečim križem na mesto nesreče, lahko le podpisala mrliški list. Vzroke nesreče so raziskali policisti iz Trsta in pa karabinjerji od Sv.
Ivana, ki pa so na podlagi izjav prič lahko le ugotovili, da je hudi nesreči botrovala prevelika hitrost mladega motorista.
Neprijetno presenečenje po končanem vikendu
Zadnji vikend bo ostal v kaj slabem spominu družine Antonia Colje, ki stanuje v Ulici Moreri 26. Med njihovo odsotnostjo od petka zvečer do nedelje, ko so se ob 23.30 vrnili domov, so neznani tatovi vdrli v stanovanje in odnesli plen v skupni vrednosti 10 milijonov lir. Colja je bil tako ob 2 fotoaparata minolta, eno podvodno kamero in ob številne zlate predmete. Leteči oddelek policije je ugotovil, da so tatovi prišli v stanovanje preko balkona v 1. nadstropju in nato razbili steklo na balkonskih vratih.
Odkrili mladoletnika krivca več ropov
Sodni oddelek komisariata San Saba je po natančni preiskavi odkril dva mladoletnika, ki sta odgovorna za številne rope, ki so se v zadnjem času dogajali v Trstu. Gre za mladoletna G. M. in. W. B., ki so ju policisti prijavili sodišču za mladoletnike. Oba fanta se bosta pred ob-
tožbo branila s prostosti.
Njuna tehnika ropov je bila preprosta. Z motornim kolesom piaggio sta krožila po mestu in iskala predvsem starejše ženske, katerim sta nato iztrgala torbico. Priznala sta rope na ulicah Baiamonti, Servola, San Marco, Italo Svevo in na Istrski ulici. Policistom sta dejala, da sta kradla zato, ker sta M la v stalnih finančnih težavah. Po poklicu sta pomočnika. .
Prečkal cesto izven prehoda
v noči z nedelje na ponedeljek so malo po polnoči pripeljali na nevrokirurški oddelek katinarske bolnišnice 55-letnega upokojenca Albina Ba-reco, ki stanuje v Ul. Ponzanino 1. Bareca ima poškodbe po celem telesu, sumijo pa, da ima tudi zlomljeno zapestje lerve roke. Okreval bo v 30 dneh.
Bareca se je poškodoval v prometni nesreči, ki se je zgodila malo prej na Trgu Libertà, ko je izven prehoda za pešce prečkal trg. Takrat je mimo s svojim fiatom 500 pripeljal 23-letni Sergio Gabrovez, ki stanuje v Ul. San Marco 38, in pešca zbil na tla.
• Zaradi vzdrževalnih del na prezračevalnih napravah bo predor Montebello zaprt za ves promet (tudi za pešce) jutri, 25. t.m., od 23. ure do 5. ure zjutraj v četrtek, 26. t.m.
Danes in jutri posvet o informatiki
Danes se bo na Pomorski postaji začel posvet o uporabi sistema za avtomatizacijo Ascot, ki ga uporablja že 430 italijanskih ustanov. Pod geslom «Informatika Furlanija - Julijska krajina« bodo proučili vse možnosti, ki jih hudi ta sistem pri avtomatski obdelavi podatkov v raznih javnih ustanovah.
Današnji in jutrišnji posvet ima kot glavno nalogo zagotoviti vso podporo ustanovam pri investiranju v avtomatizacijo raznih služb v javnih u-stanovah.
•	Jutri, 25. t.m., ob 19. uri se b,o na svojem sedežu na Opčinah v Pro-seški ulici 28 sestal rajonski svet za vzhodni Kras. Med drugimi točkami je na dnevnem redu tudi problematika v zvezi s širjenjem Znanstvenoraziskovalnega centra na Padri-čah.
•	V četrtek, 26. 9., bo po poletnem premoru zasedala glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT), ki ima na dnevnem redu številna upravna vprašanja. Seja se bo začela ob 19. uri.
•	V petek, 27. t.m., ob 19.30 se bo sebtal rajonski svet za Sv. Ivan. Sestanek bo na sedežu sveta na Rotondi del Boschetto 3/f.
Za njo žalujejo Nadja z možem Leandrom, vnukinja Marina z možem Robertom in ljubljena pravnuka Andrea in Massimo ter sestra in brat.
Ricmanje, 24. septembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
T V 81. letu nas je mimo za I pustil naš dragi
Mario Zivic
Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hči Malvina, sinova Mario in Nello, sestra Mercede z družinami ter vsi sorodniki.
Trst, Melbourne, 24. septembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Predsedstvo SDGZ izreka globoko sožalje odborniku sekcije na drobno Ivanu Taučerju ob prerani izgubi drage žene Tatjane.
Priprave kulturnih društev na novo sezono
KD Prešeren bo skušalo s pomlajenim vodstvom uresničiti obsežen program
KD F. Prešeren iz Boljunca začenja svojo dejavnost, s pomlajenim odborom. Po občnem zboru ob koncu prejšnje sezone, se je v vodstvu precej stvari spremenilo. Dejavnost, ki je bila v zadnjih letih dokaj skromna (poleg štejanovanja, običajne sagre in pustnih prireditev se je društvo lotevalo le nekaterih drugih manjših kulturnih dejavnosti), naj bi zaživela z novimi močmi.
V	odbor so stopili mladi ljudje, ki jim je pri srcu kulturna rast, v društvo samo naj bi vnesli vrsto novih idej in prizadevanj. To ne pomeni, da je bil prejšnji sestav neaktiven, vsi pa čutimo potrebo, da se stvari razvijajo, prenavljajo.
V	Bol juncu, kot po vseh vaseh Brega in okolice, dela ne manjka. Zgodovina, skrb za ohranjanje narodnostne zavesti, vaških običajev in kulturnega izročila, ob vsem tem pa še zabava, zato da postane kulturno društvo zanimivo tudi za ljudi, ki niso od mladih nog-vključeni v tako dejavnost.
Društvo mora nuditi 'možnost, da se uresničijo tudi nove, neobičapie pobude. Delati moramo za razširitev naših kulturnih obzorij, za čimvečjo povezanost med različnimi dejavnostmi.
Podobne misli so privedle do preoblikovanja notranjega sestava KD F. Prešeren. Dejavnost je sedaj razčlenjena na več odsekov, ki so za letošnjo sezono predstavili svoje programe. Veliko stvari še ni gotovih, nekatere bo treba še natančneje izdelati, a v glavnih obrisih so že začrtani.
V	okviru glasbenega odseka že vrsto let deluje tamburaški ansambel. Sestavljajo ga stari ljubitelji te glasbene zvrsti, pred leti pa se je krepko pomladil. V glavnem izvaja slovenske, grške, dalmatinske, pa tudi italijanske in ruske pesmi na instrumente, ki so za tako igranje tipični: bisernice, brači, kitare, berda, čeloviči, bugarije in včasih tudi violina. Vaje potekajo redno dvakrat tedensko, včasih brez poletnega premora. Letos so boljunski tamburaši ob Kmetijskih dnevih povabili na krajše gostovanje metliško folklorno skupino Ivan Navratil, s katero že nekaj časa vzdržujejo prijateljske stike. Za naprej je načrtov veliko, predvsem glede izbire novega repertoarja, prav to pa rojeva nemalo težav, saj je skladb za take glasbene zasedbe zelo malo.
V	glasbenem odseku naj bi v kratkem začel delovati tudi mladinski pevski zbor, tudi pri tem pa so organizacijski problemi. V sklopu društva je že dolgo let aktiven dramski odsek, ki vsako leto redno pripravlja odrske postavitve za običajno štefanovanje. Poleg tega si letos zastavlja uresničitev obsežnega programa, v katerega so mladi ustvarjalci vključili ceh vrsto dramskih gostovanj, poleg proslave 40-letnice osvoboditve, miklav-ževanja, proslave Dneva slovenske kulture, dneva žena
Veseli godci iz Boljunca
in bogatega kulturnega programa, ki ga bo dramski odsek pripravil s sodelovanjem ostalih društvenih odsekov za praznovanje 85-letnice ustanovitve KD F. Prešeren.
V lanski sezoni je ta odsek začel prirejati plesne tečaje. Tudi letos se bodo kmalu začeli in bodo obsegali poleg začetniškega še izpopolnjevalnega. Odsek, ki se je letos skoraj na novo ustanovil, je foto-kino. Začel bo z oktobrskim, 4-dnevnim tečajem za začetnike in fotoamaterje v sodelovanju s Fotoklubom Trst in DZL. Po tem začetnem koraku naj bi fotografska skupina skrbela za razstave ob društvenih prireditvah. Novo pot 'začenja tudi odsek za stike z osnovno šolo, ki bo skušal prirejati zabavna srečanja, izlete in ekskurzije na osnovno-šolčke z namenom, da utrdi povezavo med društvom samim in boljunsko osnovno šoh. Poleg tega so na sporedu še predavanja, glasbeno-dramska dejavnost, filmi, tekmovanja in predavanja za otroke italijanske narodnosti,. ki naj bi spoznali slovensko kulturo, vaške običaje, našo zgodovino in jezik. Za strokovna predavanje bo skrbel poseben odsek, ki misli skoraj vsak mesec povabiti v društvene prostore predavatelje aktualnih tem. Med temi je izredno privlačen zgodovinski oris pusta v Boljuncu. Ob vsem tem pa bo zgodovinska skupina skrbela za zbiranje gradiva o običajih, razstavah itd, skratka gradiva, ki naj bi služilo za izčrpno zgodovino Boljunca in društva.
Načrtov je res veliko, volje ne manjka, nad vsem pa bedi trojica predsednikov, trojica tajnikov in trojica blagajnikov. V razporeditvi funkcij so si torej izbrali število 3, ki naj bi bil simbol popolnosti, (dam)
gledališča
VERDI
Jesenski koncerti
Danes ob 20.30 bo v Gradežu (Kongresna palača) nastopil orkester gledališča Verdi s simfoničnim koncertom, ki ga bo dirigiral Gustav Kuhn. Na sporedu bodo skladbe R. Straussa, A. Berga ter Musorgskega in Ravela. Ponovitev koncerta bo jutri ob 20.30 v Trstu ter pojutrišnjem v Verdijevem gledališču v Pordenonu ob 21. uri.
Za koncert, ki bo v Trstu, so vstopnice na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 631-948).
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 24. t. m., ob 19.30: Jan Van Mol, orgelski recital.
Predvežje Velike dvorane
Do 26. t.m.: Razstava fotografij italijanskega avtorja Gianfranca Mansuttija.
Sprejemna dvorana
Do 29. t.m.: Mala plastika - s 7. jugoslovanskega bienala v Murski Soboti
L preddverje
Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev.
Srednja dvorana
Jutri, 25. septembra, ob 19.00: Potapljaški izlet po Rdečem morju in Sinaju, reportaža v dveh delih. Avtor filma je preminuli inž. Zvonko Klemenčič, film bo predstavil Vlado Je-zovšek.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 24. septembra NADJA
Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 18.59 — Dolžina dneva 12.05 — Luna vzide ob 17.32 in zatone ob 1.25.
Jutri, SREDA, 25. septembra UROŠ
Vreme včeraj: temperatura zraka 23,5 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23,2 stopinje.
Prireditve ii| sporočila kulturnih druitev in organizacij
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: teL 299-197.
kino
Eden 15.30 — 21.00 »Aspettami, sto venendo« in «Melissa«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 — 22.15 »La miglior difesa è la fuga«.
Excelsior 16.00 — 22.00 »Legend«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia - N. 2«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22,00 »Le ragazze pullover«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 17.00 — 22.00 »L’occhio del gatto«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Tex e il signore degli abissi«. Giuliano Gemma.
Grattacielo 16.00 — 22.15 »Perfect«. John Travolta, Jamie Lee Curtis.
Capitol 17.00 — 22.00 »Scuola guida«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Ulla, manicure in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.00 »R libro della giungla«. Walt Disney.
Alcione 16.00 — 22.00 »007: Si vive solo due volte«.
Ariston 17.00 — 22.00 »Coca-cola Kid«. Režija Dušan Makavejev. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 22.00 »Capriccio... di Paola«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tek 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Otroški pevski zbor Slovenec vabi vse otroke in tudi nove pevce na prvo redno vajo, ki bo danes, 24. t. m., ob 16. uri v srenjski hiši v Borštu.
Mešani pevski zbor Slovenec obvešča, da bo prva redna pevska vaja danes, 24. t. m., ob 20.30. Vabljeni tudi • novi pevci.
V četrtek, 26. t. m., ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) seja Slavističnega društva v Trstu. Dnevni red: razprava o slavističnem zborovanju v Novi Gorici, udeležba na slavističnem kongresu v Sarajevu, razno.
KD Lipa obvešča vse pevce in pevke, da bo pevska vaja danes, 24. t. m., ob 20.30 v bazoviškem domu.
Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel sporoča, da se redne vaje v novi sezoni pričnejo jutri, 25. septembra, ob 20.30 v Soščovi hiši na Proseku. Vabljene so tudi nove pevske moči!
KD F. Venturini - Glasbena šola za harmoniko in klavir. Vpisovanje ob sobotah od 14.30 do 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju, tel. 281-196.
KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom
prirejata zabavo in ples z ansamblom »Plava trava zaborava« v občinski telovadnici v Repnu v soboto, 28. t. m., ot 20.30. Vabljeni!
čestitke
razna obvestila
Danes praznujeta 25-letnico skupnega življenja SILVANA in BRUNO ŠKRK. Še na mnoga srečna, zdrava in ljubezenska leta jima kličeta mama Ema in brat Elio z družino.
ALEŠU čestitamo ob 3. _ rojstnem dnevu mama Mirjana, oče Duilio, nona Marčela, pranono Albin in pranona Justina.
V Repnu praznujeta danes 25-letnico poroke NERINA in FRANCKO RAVBAR. še veliko srečnih let jima želijo sestra Julka z možem Alojzijem, Boris in Milojka ter Milko, Deni in Deborah.
izleti
razstave
Do 7. oktobra je na Gradu sv. Justa v oddelku »Bastione fiorito« odprta razstava, ki jo je pripravil LUCA ALI-NARI pod naslovom »Razgledi iz avtomobila«.
Društvo slovenskih Upokojencev v Trstu priredi 2. oktobra izlet v Brežice in okolico. Vpisovanje v četrtek, 26. t. m., od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicerone 8.
SPDT prireja v nedeljo, 29. t.m., tradicionalni avtobusni izlet v neznano skupno s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr., tel. 767304) ob uradnih urah. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred tržaške sodne palače. Izlet je primeren za vse. Vabljeni!
Repentabrska občinska uprava sporoča, da bodo od 1. oktobra dalje občinski uradi odprti vsak delavnik od 9. do 12. ure. Tehnični urad pa vsako sredo in soboto z istim umikov.
Godbeno društvo Prosek organizira tečaj za mlade godbenike. Vpisovanje v Sošču/i hiši do 28. t. m. do 18. do 19. ure.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu
bo delilo tudi letos omejeno število denarnih prispevkov za nakup šolskih ' potrebščin za slovenske dijake. Reflek-tenti naj vložijo prošnjo na Slovensko dobrodelno društvo, Ulica Machiavelli 22/11. Uradne ure so ob sredah od 16. do 18.30.
KRUT sporoča, da se začne v četrtek, 10. oktobra 1.1., tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpiso-vanje in potrebne informacije na sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6. tel. 795-136, vsak dan, razen sobot, med 9. in 12. uro.
T P P Z »P. TOMAŽIČ«
V petek, 27. t.m., ob 20.30 bo v partizanskem domu v BAZOVICI
GENERALNA VAJA
za nastop v obnovljenem domu pri SV. SERGIJU, ki bo v soboto, 28. t.m., ob 17. uri.
Prosimo' točnost in polnoštevilno udeležbo!
mali oglasi
menjalnica
22. 9. 1985
Ameriški dolar •							1.820,—
Kanadski dolar							1.320,—
švicarski frank							819 —
Danska krona .							. 182.—
Norveška krona							224,-
Švedska krona							221.—
Holandski fiorini							595.—
Francoski frank							217,—
Belgijski frank							31,50
Funt šterlmg .							2.600,—
Irski šterlmg .							2.080.—
Nemška marka							670,—
Avstrijski šiling							94,50
Portugalski eskudo							9,—
Japonski jen							6,50
Španska pezeta							10.—
Avstralski dolar							1.250,—
Grška drahma							13 —
Debeli dinar							5,25
Drobni dinar .							5,25
. 1HJ®
BANCA 01 CPEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. KIL2MO -	G1-4Z3E
Tel. 775-275
PRODAM golf GTD turbo diesel 55.000 .km, v odličnem stanju, letnik november 1982. Tel. 040/227-284.
PRODAM autobianchi 112, 70 hp, letnik 1979, 60.000 km, v dobrem stanju. Tel. 040/227-284.
PRODAM kamper fiat 238 letnik 1978. Telefonirati po 20. uri na št. 040/ 812-956.
54-MOŠKI išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/211-221 ali 003866/32226.
NUDIM pomoč iz matematike. Telefonirati popoldne na št. 003865/21972.
UPOKOJENEC s prostim časom bi se rad zaposlil 2-3 dni v tednu ali po dogovom. Tel. 227-138.
MLAD PAR išče majhno stanovanje ali hišico v najem, tudi potrebno popravil, po možnosti na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. 828-251.
PRODAM ford fiesta 1100 L, letnik ’79, v odličnem stanju. Tel 825-656 v večernih urah.
PRODAJAM kad 17 hi in sod 7 hi po ugodni ceni. Tel. 227-404.
V NAJEM dajemo poslovne prostore na Opčinah, Narodna ulica, nova zgradba. Informacije po telefonu na št. 751-684 ob urah kosila.
PRODAJAM avto fiat 127/C, letnik 78, v odličnem stanju. Tel. 727-837 ob urah kosila.
KUPIM staro hišo v okolici Trsta, po možnosti z vrtom. Telefonirati po 20. uri na št. 911-335.
PRODAM malo rabljeni motokultivator goldoni, 14 konjskih sil, s prikolico in priključki. Tel. 229-407.
GROZDJE ZA VINO prodaja Riolino, Zgonik. Tel. 229-331.
PRODAM nezazidljivo parcelo v okolici Padrič (2.800 kv. m). TeL na št. 226-355 po 20. uri.
HILDEGARD BAYER — dnevni In večerni tečaji nemškega jezika za odrasle, dijake in otroke. Vpisovanje: ponedeljek - petek od 16. do 19. ure. TRST - Ul. Ginnastica 3 - TeL 730-037
darovi in prispevki
V	spomin na Ivana Sosiča, Rudija Vremca, Vincenca Miliča in Marija Dolenca darujejo Fulvia, Liiiana in Walter Berginc 15.000 lir za SKD Tabor in 15.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na drage prijatelje daruje družina Emest Malalan (Opčine) 15.000 lir za SKD Tabor.
Ob 5. obletnici smrti Mare Milič por. Ostrouška daruje hči Marta 50.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na preminule vaščane darujejo Zora Hrovatin (Štefena), Zdenka Sosič z družino ter Vanda in Ugo z družino 10.000 lir za sklad M. čuk,
75.000	lir za SKD Tabor in 45.000 lir za OPZ Vesela pomlad.
V	spomin, na Radija Dolenca daruje Valerija Hrovatin z družino 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Tatjano Taucer darujejo Roža, Snežka, Sergij in Devan Cesar 25.000 lir za SPDT.
V	spomin na Tatjano Taucer daruje Adalgisa Biekar 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na prijateljico Slavo Žerjal daruje Adalgisa Biekar 10.000 lir za KD L Grbec.
V	spomin na Jožeta Cesarja daruje Aleksandra Rajkovska 2.000 lir za Društvo zamejskih likovnikov.
V	spomin na drago Tatjano Blažič por. Taucer darujeta družini Škerl in Dudine 30.000 lir za Center za rakasta obolenja in 30.000 lir za ženski pevski zbor I. Grbec iz Skednja.
V	spomin na Tatjano Blažič por. Taucer darujeta Olga in Tanja 10.006 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Tatjano Blažič por. Taucer darujeta Avgust in Marija Castellani 10.000 lir za SPDT in 10.000 hr za ženski pevski zbor I. Grbec iz Skednja.
Namesto cvetja na grob Tatjane Blažič por. Taucer darujeta Sergio in Savina Milič 25.000 hr za Dom J. Ukmarja, 25.000 hr za ženski pevski zbor I. Grbec, 25.000 lir za 'Center za rakasta obolenja in 25.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Angela Guliča daruje Olga Demark 10.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Tatjano Taucer in na Venceslavo Žerjal darujeta Vida in Marčela 30.000 lir za ženski pevski zbor I. Grbec iz Skednja.
V	spomin na Tatjano Taucer daruje družina Sigulin - Giorgi 20.000 lir za ženski pevski zbor I. Grbec.
Ob 4. obletnici smrti dragega očeta Danila daruje Boris Simoneta 50.000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina Tatjane Blagi darujeta Milka in Isa Arban 20.000 lir za sekcijo KPI M. Matjašič - Barkovlje in 20.000 lir za ženski pevski zbor I. Grbec.
V	počastitev spomina tete Viktorije, Johance Švab - šemec, Gigija Hrovatina, preminulih letnikov 1919 in openskih ponesrečencev daruje Dušan Košuta z družino 25.000 hr za VZPI-ANPI Križ, 25.000 lir za ŠD Mladina ter
50.000	lir za ŠD Polet.
V	spomin na Tatjano Taucer daruje Josipina Žnidaršič 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Tatjane Blažič por. Taucer darujeta Valerija in Mariza 30.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na drago Tatjano Taucer darujeta Vida in Rudi Kovačič 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Tatjane Taucer daruje Velox - Trst 50.000 lir za SPDT.
V	spomin na dragega moža in očeta Marja Bemetiča daruje družina 50.000 lir za KD Krasno polje, 50.000 lir za cerkev na Pesku in 50.000 lir za sklad M. Čuk.
Ob 10. obletnici smrti nepozabnega Emila Regenta darujeta žena Draga in hčerka Nadja z družino 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel,
20.000	lir za ŠD Primorje, 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Tatjano Taucer daruje družina Igor Čuk 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomina na Angela Guliča darujeta družini Romano in Žuljan 20.000 lir za KD Slavec. V isti namen darujeta Valter in Bonja Romano 20.000 lir za KD Slavec.
V	spomin na nepozabne Opence daruje gostilna Dolenc 40.000 lir za ŠD Polet - Opčine.
V	počastitev Spomina tragično preminulih 4 vaščanov darujeta Pavla Gruden in živa z družino 50.000 lir za sklad M. čuk.
TEORETICNO/PRAKTICNI TEČAJ
SPLOŠNEGA KNJIGOVODSTVA
IVA
PLAČE
DAVČNE DAJATVE
začetek v oktobru ŠOLSKI ZAVOD
enenkel
Ul. Battisti 22 - TRST - Tel. 761989
koncerti
Šola Glasbene matice - Trst jutri, 25 t. m., ób 20.30 v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 DIPLOMSKI KONCERT: PETER FILIPČIČ - violončelo, šola prof. Nereo Gašperini; pri klavirju prof. Mojca šiškovič. Na sporedu: J. S. Bach, L. Boccherini in D. Ka-balevski. Vabljeni!
^GROZDJE ZA VINO ^
^w5superortofrutticolo ~ Tr9 Ca9nl 1
( zadnja postaja It. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
Slike, ki niso le spomin
Edini kinematograf v lastni zgradbi; posebne slike, žive in govoreče; zdelo se vam bo, da ste v gledališču. Tako se je predstavljala kinematografska dvorana, ki jo vidimo na razglednici. S plakatov pred kinom v Istrski ulici 6 se da razbrati, kaj so tistega dne vrteli: I due monelli in L’uccello azzurro. Na podlagi teh naslovov bi morda lahko ugotovili, kdaj so posneli pisano publiko, otročad in odrasle, ki po predstavi zapušča kinematografske prostore in se gnete na ulici. Temu kinu, ki mu je bilo ime CINE MUSIC HALL MONDIAL, so pravili kar po domače KINO MUZIČ; tako so namreč brali takratni obiskovalci angleško besedo, o kateri so menili, da gre za priimek na IČ. Polovica Trsta je imela priimek na -ič, in tu naj bi šlo za enega izmed takih primerov.
Nekaj desetletij potem pa so ljudje dobivali na dom takale uradna sporočila:
Tržaška občina
Trst, 27. sept. 1934, XII.
V smislu druge točke ministrskega dekreta z dne 5. avgusta 1926 mi je v čast, da vas seznanim z dekretom njegove ekscelence prefekta tržaške pokrajine z dne 26. julija 1934, XLL., št. 11419/4860, ki zadeva POVRNITEV VAŠEGA PRIIMKA Sosič v ITALIJANSKO OBLIKO SOSSI. . .
Leta 1934 je bilo Tomažu Sosiču z Opčin 60 let. Po toliko desetletjih so mu oblasti končno POVRNILE italijansko obliko priimka, ker, revež, le pomislite, kako mu je bilo do takrat nerodno zaradi tistega -ič.
Z istim dekretom je doletela enaka »sreča« tudi njegovo ženo in petero otrok.
Verjemite mi, če vas je doletela taka »sreča« ali ste jo podedovali, noben zakon, pa naj bo še tako izpolnjen in globalen, vam ne bo izbrisal te »sreče«, če se ne boste sami za to pobrigali oziroma dali komu mandat, da se pobriga za vas. Zadeva bo morda dolga, vendar pa se je lahko, vsakdo loti, če le hoče. Poverite to nalogo nalašč za to izvoljenemu odborniku svojega društva, veznemu členu, ki naj stopi k odvetniku ali na sodnijo ali urad, ki to opravlja.
F. F.
■ ©v. 1. N.s 11419
' ■? ,

R. PREFETTURA DELLA RROVTNGIA 'D! TRIESTE
«W-;-
IL PREFETTO
DELLA PROVINCIA DI TRIESTE
\
1111
*
Vedut« l'elenco dei counorm di rentrtoife in tortna itala*», a:impt|tó a *«'»1 Sei ftar. i delT). M. 5,‘Agosto’l926,4Lt}t«K	istmriom (w la éeciizìone deSf. U t.
^ v, '• S	'	•
10 Ot-nniio 1920 N.* 17 «stesa.,« .tutti i ferri! 1927 N.* 404
iloti’Me mww provine» con -IL D 7 Aprile
ili*:
11»
IH
‘ič.
cognome del
c Rcta'^"

Sit

!
e residente
dr ,	....... r.
• *} UgMte ttsmzkmt ì drsfiostS pèr i àguenti suoi famigliari
IT *
j:||
r-*-
■m
.isti il : ||
4.v -	1
Il presente žeret« farà, ì eorr.A^aiNrtH.oumunatc. notiBcal» .ilf interessato nei modi Mica«	S M «fato D. ivUltAgétoJ» ed avrà ogni altra esecuedune
prescritto nei sueéewid par. IV e SI,
rn^te, l': *	' :’AX
i**|
...
HI “. - -a.'Mi'HtffJr-
radiotelevi&ija
italijunsha televizija
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenska slika
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Dnevnik 1 - Aktualnosti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.00	Čudovita zgodovina Italije
15.00	Ital. kronike
15.30	Skede, ekonomija, dokumenti
16.00	Trije nečaki in majordom -TV film
16.30	Grof Montecristo - 4. nadalj.
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Action- now: questa pazza, pazza America
17.35	L’amico Gipsy - TV film
18.05	Le meravigliose storife del prof. Kitzel - risanka
18.20	Spaziolibero - aktualnosti
18.40	Sette spose per sette fratelli -TV film
20.00	Dnevnik
20.20	Quark - poljudnoznanstvena oddaja
21.25	Sa vage - TV film
22.40	Dnevnik
22.50 Ma che colpa abbiamo noi -variete
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.10 Uno stile, una città - dokumentarec
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Lady Madama - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Come noi
13.30	Capital - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - popoldanski program
L|ubl|ana
9.00 in 10.35 TV v šoli
TV koledar, Jugoslavija, Kemija, Risanka, Knjižni molj
12.30	Poročila
17.15	Teletekst
17.30	Poročila
17.35 Naša pesem - Maribor ’84
18.05	Miti in legende - Biblijski miti: Stvarjenje sveta - Adam in Eva
18.25	Celjski obzornik 18.40 Periskop
19.10	Risanka
19.24 TV in RA nocoj -
19.26	Zrno do zma
19.30	TV dnevnik
20.05	Suturp - Ljubezenska povest - TV drama
21.45	Omizje
23.45	Poročila
Zagreb
16.10	TV v šoli
17.30	Poročila 17.35 TV koledar
17.45	Mali svet
18.15	čas knjige
18.45	Noč mediteranskega rocka
19.30	TV dnevnik
20.00 Dialogi - notranjepolitična oddaja
CANALE 5
10.30	General Hospital - TV film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	R pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Natura selvaggia - dok.
17.00	Hazzard - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Falcon Crest - TV film
22.30	Dallas - TV film
23.30	La costanza della ragione -film
RETEQUATTRO
10.15	Disonorata senza colpa - film
12.15	Vicini troppo vicini - TV film 12.45 Ciao Ciao - risanka
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.40	Io, mammeta e tu - film
17.30	Lucy Show - TV film
18.00	Vicini troppo vicini - TV film
18.30	Ai confini della notte - nadalj.
19.00	I Ryan - nadalj.
19.40	Febbre d’amore - nadalj.
20.30	Zio Adolfo in arte Fiihrer -film
22.30	Oltre il destino - film
00.30 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
10.30	Operazione ladro - TV film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Quincy - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria -TV film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanka
20.30	Simon & Simon -• TV film
21.30	Hardcastle and McCormick -TV film
16.00	Nova - L’alternativa degli insetti - 1. del
16.30	L’estate azzurra - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta
17.40	Risanke	‘
18.00	I figli dell’ispettore - TV film
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Braccato - film
Igrata: Alain Delon in Anne Parillaud
22.30	Dnevnik 2 - Vesti
22.40	Gremo v kino
22.45	Potovanje v kraje Etruščanov - dokumentarec
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tret|l kanal
11.45	Televideo
15.50	Atletika
16.10	I mestieri dell’artigianato artistico - 7. in zadnji del
16.40	R mondo dei piccoli animali -dokumentarec
17.10	Dadaumpà - varietejski program
18.20 Speciale orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3 - Vesti
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.32 La rosa d’oro di Szentendre -
2. del
20.05	Nove tehnologije - dok.
20.30	Dnevnik 3 - Aktualnosti
21.30	Jazz
22.30	Dnevnik 3 - Vesti
23.05	Stravinsky - človek in glasbenik - 2. del
20.55 Zločin Pierra Lacaza - 2. del 22.25 TV dnevnik
Koptr
14.20 Detektiv v copatah - TV film
15.00	Devica in Cigan - film 16.40 Risanke
17.30	Na meji verjetnega - Nenavadni podvigi
18.00	Tom Sawjer - TV film
18.30	Pacific International Airport -TV film
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
REZLJA — Kulturna prireditev »Ro-zajanskega duma«
REPEN — Prvi koncert stare glasbe na Taboru
TRST — Najlepši psi na ogled TRST — Razgovor z mladim deskarjem Davidom Poljšakom
19.30	TVD stičišče 19.50 Življenje v dvoje
20.30	V precepu - TV film
21.40	Poslednji jezdeci - dok.
22.20 TVD vse danes
B2.30 Izpovedi pustolovca Felixa KruRa - TV nanizanka
23.40	Zdravnik in pacient
22.30	Masquarade - TV film
23.30	šport
1.00	Mod Squad i ragazzi di Greer - TV film
TELEFRIULI
12.25	Buongiorno Friuli
12.30	Victoria Hospital - nadalj.
13.00	Hanna & Barbera Show
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Povera Clara - TV novela
15.30	Risanke
17.00	Victoria Hospital - nadalj.
17.30	Povera Clara - TV novela
18.30	L’ispettore Dante - TV film
19.00	Deželne vesti 19.20 Deželni šport
19.30	Andrea Celeste - TV novela 21.15 Speciale discoteca
21.45	Dnevnik
22.30	Vesti
22.45	Nogomet:
Triestina - Monza
TELEPADOVA
8.00	Sam, il ragazzo del West 9.30 TV film
'12.00 Chips - TV film
13.00	Sam, il ragazzo del West
14.00	Innamorarsi - TV novela
15.00	Skyways - TV film
15.30	I nuovi Rookies - TV film
17.30	R magico mondo di Gigi
18.00	H ritorno deU’Uomo Tigre -risanka
18.30	Sam, il ragazzo del West
19.00	BeRe e Sebastien - risanka
19.30	Carmin - TV novela
20.30	Morte in Vaticano - film
22.30	La talpa - nadaljevanka
23.30	Šport
TRIVENETA
12.00	H sospetto - film
13.25	Horoskop
14.30	L’ultimo quarto d’ora - film
17.30	Amore mio - film 19.35 Dokumentarec
20.30	Se io fossi onesto - film
22.00	Dražba slik
radio
RADIO IRSI A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.10 -
10.00	Poletni mozaik: »Šivala je deklica zvezdo, oj, zvezdo, rdečo ko kri...«; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Slavčka v viharju, vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu; 11.10 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik; Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva, vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Ribe našega morja;
14.30	Mladi mladim; 16.00 Mit in slovenska ljudska pesem; 16.20 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Tončka Curk: »Neznani zločinec«. Radijska drama; 18.35 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna;
15.00	Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe;
18.00	Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov; 6.30 Koledar; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 9.03 Nobelovci; 9.15 Edig GaRetti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Carlo Goldoni;
17.00	Gulp; 18.00 Glasba; 18.32 Klasično; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 11.00 I baroni - radij, priredba; 11.30 Trentatrè trentine; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master; 15.00 On thè road; 16.00 II Paginane estate; 17.30 Radiouno jazz; 18.00 ... Anta ma non li dimostra; 18.22 Musica sera; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 21.00 Sapore d’estate;
21.30	R fantasma del loggione - 11. nadalj.; 22.00 Acchiappafrequenze; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi;
8.00	Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 La scalata, radij, priredba; 9.10 TuttLtelia ... parla; 10.30 Motonave Selenia; 12.45 Tuttitalia ... gioca; 15.00 Accordo perfetto; 15.42 La controra - glasbeni program; 16.35 La strana casa della formica morta -radij, priredba; 19.50 Simfonije; 21.00 Presenečenje; 22.50 Piano, pianoforte; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob
17.00,	glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Green-tonn jazz band; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 21.56 Glasbeni intermezzo; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba.
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
Danes seja občinskega sveta
8 porazdelitvijo resorjev med odbornike končno normalno poslovanje na občini
Goriški občinski svetovalci se bodo nocoj, ob 18.30, sešli, na njihovo prvo redno sejo po prvi, umestitve-ni, ki je bila pred približno petnajstimi dnevi. Na dnevnem redu razprave imajo eno samo točko: ratifikacijo sklepov, ki jih je ožji občinski odbor odobril na svojih sejah od 2. aprila do 30. avgusta letos, v času torej ko se občinski svet ni sestajal. Gre za zajeten skupek sklepov, saj se občinska struktura v tej petih mesecih ni ustavila. Svetovalci bodo morali torej potrditi sklepe s področja javnih del, šolstva, kulture, financ, pa še s cele vrste drugih področij.
Nocoj bo župan Scarano tudi uradno povedal kako je porazdelil v odboru resorje. Pravzaprav, čeprav to zakon izredno določa, ni resorjev podelil župan. O resorjih so sklepah tajniki strank prejšnji teden in tam tudi odločili kako in kaj. Včeraj je bila, po povratku župana s počitnic, seja ožjega odbora in tam je Scarano že povedal odbornikom za kaj bodo skrbeh. Tako včeraj kot danes bo zadoščeno uradnim formalnostim.
Po petkovem sestanku med zastopniki petih strank, ki sestavljajo večinsko koalicijo, je prišlo do nasled-nej porazdelitve resorjev: podžupan
Del Ben, socialist, bo odgovarjal za javna dela in za popravljalna dela na javnih stavbah. Demokristijan Obit bo vodil resor za finance in ekono-mat; njegov strankarski pristaš Cu-lot bo vodil resor za socialne službe. Demokristjan Nicolò Fomasir pa bo vodil resor za urbanistiko, skupaj bo odgovarjal še za programacijo in decentralizirane službe. O splošnih vprašanjih, ki bodo združena z ekologijo in raznimi servisi bo odgovarjal socialdemokrat Zucalh. Njegov strankarski kolega bo, kot že v prejšnjem mandatu, odgovarjal za osebje. Republikanec Obizzi bo še vnaprej odgovarjal za kulturo, šolstvo in šport. Bratuš od Slovenske skupnosti pa bo odgovarjal, kot že prej njegov strankarski kolega Paulin, za trgovino in mestno policijo.
Prišloi je torej do nekaterih sprememb znotraj odgovornosti v odboru. To na izrecno zahtevo, in rekli bi tudi na pritisk krščanske demokracije, ki je hotela dobiti več pristojnosti. Prejšnje odbomištvo za servise (vodil ga je demokristjan Jakončič) je bilo razkosano na tri dele, ki so jih po-razdelih trem različnim odbornikom. Kar je od tega preostalo je dobil socialdemokrat Zuoalli. ki ima tako o-kmjene pristojnosti. Prav tako je bi-
la sociahstu Del Benu odvzeto odgovornost za urbanistična vprašanja, ki je bila prej vedno zvezana z javnimi deli. Očitno je bilo na sestankih precej hude krvi okrog tega. Zmagali pa so demokristjani. Njihov tajnik mestnega odbora Leardi je namreč oviranjem deal, da je porazdelitev resorjev bila narejena zato, da bi bil občinski stroj bolj uspešen, in da je v zvezi s tem pomembno dejstvo, da sta resorja za urbanistiko in finance bila vrnjena krščanski demokraciji. Tako rečeno se zdi, kot da bi bil tajnik KD rekel, da nista prejšnja odbornika (socialist Del Ben in socialdemokrat Zucalh) uspešno vodila teh dveh resorjev. Medtem ko so petkov sporazum podpisali le po en zastopnik vsake stranke sta ga za socialiste podpisala dva: pokrajinski tajnik Blasig in mestni tajnik Bruneho. To je najbrž znak, da v tej stranki hoče pokrajinsko vodstvo povedati svoje o vodenju pohtike v goriški občini in najbrž tudi znak da odnosi med Gorico in pokrajino niso rožnati.
Tajniki strank so zaključili delo o porazdelitvi resorjev v občinskem odboru. Nadaljevali pa bodo z delom ker se morajo še domeniti o porazdelitvi odgovornosti v nekaterih drugih ustanovah.
Prevzame jo direktno trgovinska zbornica
Sprememba v vodenju goriškega sejma Espomego
Že nekajkrat smo pisali, da stvari na goriškem sejmišču Espomego niso najboljše. Na zadnjih sejmskih prireditvah je kvaliteta p»adla, na sejemskem prostoru je bilo videti vedno več kramarjev, ki so ponujali zares pwceni pia tudi ne kdove kaj kvahtetno blago. Ni bil več to sejem, ki smo ga bih vajeni videti v prejšnjih letih in kakršnega smo vajeni videti v drugih mestih. Brez dvoma je k temu pripomogla odsotnost jugoslovanskih obiskovalcev, saj so ti prej na goriških sejmih bih stalni in številni gostje. Zaradi tega se je tudi docela spremenil jesenski sejem kmetijske mehanizacije. Zaradi tega marsikateri razstavljalec iz drugih-pokrajin oziroma dežel ni več prisoten v Gorici. Upravitelji pa so seveda morah napolniti razstavni prostor. Zaradi tega so sprejeli ponudbe številnih kramarjev. Vrh vsega pa so se upravitelji sejma menjavah. Lastnik sejmišča je goriška trgovinska zbornica. Na goriškem sejmišču Espomego pa smo doslej imeli že več upraviteljev. Zadnja je bila družba GEGO. O zamenjavi se je sicer govorilo že več kot leto dni.
Pri goriški trgovinski zbornici so zaradi tega ustanovili lastno družbo. Ta bo neposredno odgovarjala za sejmišče Espomego in za vse prireditve, ki bodo v tem prostoru. Pred nekaj dnevi so na trgovinski zbornici ce-
Mednarodni
posvet
o računalništvu
V Novi Gorici se danes, v torek, 24. septembra, začne mednarodno posvetovanje o računalništvu in uporabi računalnikov, združeno z razstavo računalniških sistemov in tehnologije. Gre za srečanje strokovnjakov, proizvajalcev, uporabnikov in drugih interesentov v alpskojadranskem prostoru. Sodeluje okoli 200 izvedencev iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in iz Madžarske. Organiziralo ga je Slovensko društvo Informatika, ki je prostovoljno združenje vseh, ki so zainteresiram za napredek računalništva in infomatike v -gospodarstvu in družbi.
Posvetovanje bo trajalo do petka 27. septembra, poteka pa v novem mednarodnem izobraževalnem centru za računalništvo Iskre - Delte v Novi Gorici. Slednjega so uredih v obnovljenih in preurejenih prostorih nekdanjega turističnega in rekreacijskega središča »Argonavti«.
(m.d.)
• Policijska obhodnica je v soboto zvečer aretirala 43-letnega jugoslovanskega državljana Petra Boruta Lazarja. Polastil se je motornega kolesa, last 17-letnega Uga Pauhna. Lazarja so kmalu po tatvini prijeli, včeraj dopoldne pa so ga že obsodih na tri mesece zapora pogojno ter ga pospremili preko meje.
Ob sodelovanju borcev iz Štand reza in Romansa
■v
V Šempetru odkrit spomenik padlim na Goriški fronti
V okviru krajevnega praznika, praznika novogoriške občine in ob obletnicah drugih zgodovinskih do-godkoy iz polpretekle zgodovine na Primorskem, so v soboto na ploščadi pred Zdravstvenim domom, v središču Šempetra, odkrih spomenik, ki je razen borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja iz tega kraja posvečen tudi padhm borcem z Goriške fronte. Goriška fronta je nastala neposredno po kapitulaciji Italije 8. septembra leta 1943,- ko so ljudske množice v zanosu prve svobode poskušale osvoboditi Gorico, kjer so partizanske enote tudi zasedle nekaj pomembnih strateških in ostalih objektov. Poglavitni vojaški, strateški in politični pomen Goriške fronte pa je v tem, da so sicer dobro oborožene nove enote partizanov, ki pa seveda še niso imele vojaških izkušenj dobrih 14 dni zadrževalne nemške okupatorje v Gorici, da se ti niso uspeh prebiti in zasesti obsežnih osvobojenih področij na Vipavskem, trnovskobanj-ški planoti, na Krasu in drugod na Primorskem.
O takšnem poslanstvu Goriške fronte je na slavnostni seji Skupščine
Krajevne skupnosti, vodstev druž-benopohtičnih organizacij, borcev in zastopnikov družbenopolitičnega življenja novogoriške občine in Slovenije, govoril Ciril Bavčar, predsednik odbora za zgraditev spomenika. Poudaril je, da je bilo v Šempetru skupaj z Rožno dolino eno izmed središč Goriške fronte, in to zaradi zemljepisne lege tega kraja, promet nih tokov oziroma smeri ter spričo neposredne soseščine Gorice. »Markov hrib nad Špetrom in Rožno dolino je branil s svojimi bataljoni kraški junak Anton Šihelja - Stjenka, na jugu, od Mima do Rupe in Tržiča pa so organizirah fronto in se na njej bojevali delavci tržiške ladjedelnice, Furlani in Italijani«, je nadaljeval svoj govor Ciril Bavčar in se zatem zahvalil zamejskim borcem iz Štandreža in iz Romansa, ki so pri-spevali del sredstev za spomenik, ki ga je zasnoval in izdelal akademski kipar Negovan Nemec iz Bilj .
Slavnostni govor ob odkritju spomenika je imel Robert Čeme, predsednik Republiške konference Zveze sociahstične mladine Slovenije. Tudi on je razčlenil vlogo Goriške fronte
pri razvijanju boja proti okupatorjem in njeno mesto v zgodovini narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji. Dejal je tudi, da »Goriška fronta simboh-zira visoko narodno zavest zatiranega slovenskega prebivalstva na Primorskem, neomajno zaupanje v moč narodnoosvobodilnega gibanja, privrženost ciljem OF in KPS in množično, lahko rečemo, plebiscitarno opredelitev, da tudi za ceno vehkih žrtev in trpljenja, v revolucionarnem osvobodilnem boju proti fašizmu in nacionalizmu uresniči dolgoletne težnje po ozemeljskem zedinjenju vseh Slovencev v okviru nove, demokratične Jugoslavije«.
Na spomenik padlim bprcem in žrtvam okupatorjevega nasilja iz Šempetra in padhm borcem Goriške fronte, so vklesane zgodovinske Titove besedo Tujega nočemo - Svojega ne damo, zraven pa verzi pesnika Cirila Zlobca: Brez straha padli ste za domovino; vsi v istem boju: oče, mati, sin, brezimni se vpisah v zgodovino, zazrti v večnost, ki je naš spomin.
MARJAN DROBEŽ
Zdravniki v bolnišnicah za zaprtje kirurškega oddelka v Gradežu
Zdravniki, člani sindikata ANAOO-SIMP se strinjajo z zaprtjem in kasnejšo ukinitvijo kirurškega oddelka v bolnišnici v Gradežu in tudi v drugih ustanovah, kolikor ni možnosti, da bi pacientom zagotovili neprekinjeno in predvsem kvalitetno oskrbo. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila, ki bo po vsej verjetnosti sprožilo nove polemike, poleg tistih, ki so že v teku. Zdravniki namreč kritizirajo v dokumentu tudi stališče, ki ga je glede odločitve upravnega odbora KZE sprejel sindikat FISOS - CISL, po katerem bi morah v Gradežu spet vzpostaviti prejšnje stanje, dokler ne bo izdelan jasen in sprejemljiv načrt preureditve javne zdravstvene službe.
Zaprtje kirurških oddelkov, kjer zaradi pomanjkanja osebja ni mogoče zagotoviti ustrezne oskrbe je v tem trenutku edina in realna rešitev. O-sebje bi našlo ustrezno in svoji usmeritvi odgovarjajočo zaposlitev v bolnišnicah v Gorici in Tržiču, kjer bi se nedvomno zvišala kvaliteta zdravstvene oskrbe na kirurških oddelkih.
Tako menijo zdravniki asistenti. Medtem se je pa polemika okrog reorganizacije zdravstva spet zaostrila in to do take mere, da je morala nastopiti sodna oblast. Predsednik gori-ške KZE Calzolari in župan v Gradežu Reverdito sta namreč te dni pre-
jela telegram z zahtevo, da se kirurški oddelek bolnišnice v Gradežu spet odpre. Menda besedilo telegrama vsebuje neprikrito grožnjo do obeh predstavnikov, ki sta zadevo prijavila sodnim organom, ki so sprožili preiskavo, kdo je avtor besaiila. Podpisan je namreč Odbor za obrambo bolnišnice v Gradežu.
Predstavniki Sovodenj na prazniku v Medicini
Predstavniki sovodenjske občinske uprave so se tudi letos udeležih zaključnih prireditev in srečanja ob občinskem prazniku občine Medicina pri Bologni, s katero imajo že vrsto let tesne prijateljske stike. Kulturne, športne in druge manifestacije so letos trajale od 11. do 16. septembra. V ponedeljek, 16. septembra je bilo .tradicionalno srečanje predstavnikov pobratenih in prijateljskih občin, kjer so se pogovorih o raznih obh-kah sodelovanja in izmenjav. Predstavnike Nove Gorice, škofje Loke, Smederevske Palanke, Sovodenj, Ro-miera in še nekaterih drugih krajev je pozdravil novi župan Tiziano Tassoni.
Sredi prihodnjega meseca se bodo
predstavniki sovodenjske občine predvidoma udeležih slovesnosti ob občinskem prazniku Smederevske Palanke.
Promet v Tržiču
Kljub slabim rezultatom v minulem avgustu v tržiškem pristanišču upajo, da bodo konec 1985 dosegh lanskoletni promet. Avgust, tako pravijo v Tržiču, je bil v primerjavi z lanskim enakim mesecem negativen za vsa pristanišča severnega Jadrana. V Tržiču so se sicer reših z izredno količino raztovorjenega premoga za tamkajšnjo termoelektrarno. Raztovorili so namreč 110 tisoč ton premoga, lani v istem času pa 23 tisoč ton premoga. Kljub temu pa so letos v avgustu vsega skupaj manipulirah 139 tisoč ton blaga, lani pa 141 tisoč ton.
Rezultat bo boljši, če ga primerjamo za osemmesečno razdobje. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so namreč v tržiškem pristanišču Portorose-ga raztovorili oziroma natovorili 1 milijon 184 tisoč ton raznega blaga, lani v istem času pa 1 milijon 142 tisoč ton. V teh dneh je v pristanišču vse polno ladij.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
Marchio v Tržiču
Na včerajšnjem sestanku med tr-žiškim županom Saccavinijem ter predsednikom tržaške pokrajine Mar-chiom na tržiškem županstvu ni bilo goriškega pokrajinskega predsednika. V petek je bil zadržan, zaradi tega ga v Tržiču ni bilo. Saccavini in Marchio, oba z nekaj sodelavci, sta proučevala vprašanja, ki so skupna Trstu in Tržiču. Govor je bil o krizi tovarn z državno udeležbo, o krizi ladjedelstva, o nujnosti sodelovanja med pristanišči, o železnicah in drugih prometnih infrastrukturah, o skupnih pobudah na turističnem področju. Po tem je sledil ogled pristanišča. Marchio je Saccavinija in Cumpeto povabil na sestanek v Trst.
Prošnja za prispevke za strokovni in glasbeni pouk
10. oktobra poteče rok za predložitev prošenj za dodehtev finančnih prispevkov za vzdrževanje šol s tehnično, poklicno in umetnostno usmeritvijo. Prošnjo je treba vložiti v tajništvu pokrajinske uprave do 12. ure 10. oktobra letos skupaj s poročilom o dejavnosti v šolskem letu 1984/85, o učnem načrtu za šolsko leto 1985/86, ter proračunom za šolsko leto 1985/86 in obračunom za prejšnje šolsko leto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute. Ul. C. Cosulich 117, tel. 711315.
lo odločih, da skrb za sejmišče prevzemajo sami takoj. Odpovedali so zaradi tega pogodbo z družbo GEGO leto dni pred zapadlostjo.
Seveda bo treba vnaprej videti kakšne pobude bo neposredno dala trgovinska zbornica. Bo ohranila dosedanjo strukturo sejmskih prireditev, bo dala pobudo za nove sejme, itd.? Bo nova uprava uspešnejša od dosedanjih?
Tatovi v Štandrežu
Tatovi so v nedeljo zvečer vdrli v stanovanje Lucijana Kerpana v Štandrežu, v Ulici Reggimento Piemonte Reale 23. Ukradli so 650 tisoč hr v gotovini in nekaj zlatnine v vrednosti od 2 do 3 milijonov lir. V hišo so prišli tako, da so s silo odprh vhodna vrata. Podvig so izpeljah med kratkotrajno odsotnostjo stanovalcev, ki so, kakor so nam sami povedah, nekaj po 20. uri odšh na praznik KD Oton Župančič, vrnili pa so se /e okrog 22.30. Tatovi so imeli torej dovolj časa, da so vdrli v hišo in tudi dodobra preiskali vse prostore, zlasti pa še spalnice. Očitno so bih storilci dokaj predrzni, ah vsaj prepričani, da jih nihče ne more presenetiti pri nečednem opravilu. Na dvorišče hiše sta bila namreč parkirana oba avtomobila, ki ju premorejo pri hiši, iz česar bi lahko sklepali, da lastniki niso odšh daleč; poslopje je bilo osvetljeno.
razstave
V Galeriji Meblo v Novi Gorici razstavlja Lucijan Bratuš. Prikazuje slike in risbe. Razstava bo odprta do 5. oktobra.
darovi in prispevki^
Namesto cvetja na grob Jordana Cotiča daruje bratranec Janko s sestro Jožico 50.000 hr za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-o-22.00 »Pomo giochi d’amore sulla neve«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Scuola di poh-zia n. 2 — prima missione«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Vizi del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
IS ova Gorica
SOČA 18.30 »Zehg« in ob 20.30 »Kali-guline sužnje«.
SVOBODA 20.30 »Zadnja priložnost«. DESKLE 19.30 »Dekleta s plaže«.
POGREBI
Ob 11. uri Galliano Stabon iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
Ob izgubi dragega očeta izrekajo sinu Miru globoko sožalje uslužbenci prevoznega podjetja La Goriziana.
Kolektiv Agorest se klanja spominu
MIRKOTA HMELJAKA
in se pridružuje žalovanju Mira, Vere in Nade ter drugih družinskih članov.
Odbor in člani Športnega društva Sovodnje izrekajo družini Cotič sožalje ob smrti
JORDANA COTIČA
dolgoletnega odbornika in delavca društva.
Predsedniku nadzornega odbora Miru Hmeljaku ob bridki izgubi očeta
MIRKOTA
izrekajo iskreno sožalje nadzorniki, u-pravitelji in uslužbenci Kmečko-delavske posojilnice in hranilnice v Sovodnjah. Pridružuje se predsedništvo deželne federacije kmečko-obrtnih posojilnic Furlanije - Julijske krajine.
Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje svojemu sodelavcu Mirotu Hmeljaku in družini
direkcija in uslužbenci Centralspeda
V tretjem kolu italijanske nogometne A lige
Prepričljiva zmaga Udineseja
V 3. kolu druge italijanske nogometne lige
zmaga in odlična igra
Tretje kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige ni pripravilo posebnih presenečenj. Na lestvici vodi osamljen Juventus, ki je doma z dvema goloma Serene in zadetkom mladega tujca Laudrupa »rutinsko« premagal požrtvovalno Piso. Le s točko razlike mu sledi Maradonov Napoli, ki je sicer s težavo doma obračunal s solidno Atalanto. V derbiju kola med Fiorentino in Milanom so gladko slavili domačini iz Firenc, največ je presenečenje pa verjetno prihaja iz Barija, kjer je domača ekipa z lahkoto (z dvema goloma Angleža Rideouta) premagala Ramo, ki je razočarala na vsej črti. Inter je z dvema zadetkoma Rumeniggeja premagal Avellino, Verona pa je končno dosegla svojo prvo prvenstveno zmago proti Comu, ki brez točk sameva na dnu lestvice. Lecce pa z vso najboljšo voljo (in ob zgrešeni enajstmetrovki) ni mogel doma premagati Torino, ki je tudi zgrešil nekaj zrelih priložnosti za zadetek.
V	Vidmu je Udinese ob dobri in prepričljivi igri premagal »ošabno« Samp-dorio, za katero je ob koncu tekme trener Bersellini izjavil »da se je sramuje«. Rezultat 2:1 za domačine je še pretesen, saj bi lahko ob vodstvu 2:0 dosegli še kak gol in predčasno zaključili tekmo. Svoje moštvo je v 40. min. povedel v vodstvo Carnevale, v začetku drugega polčasa pa je še podvojil branilec Galparoli, medtem ko je častni zadetek za Ge-novežane dosegel Pari.
REZULTATI 3. KOLA: Bari - Roma 2:0; Fiorentina - Milan 2:0; Inter - Avellino 3:1; Juventus - Pisa 3:1; Lecce - Torino 0:0; Napoli - Ata-lanta 1:0; Udinese - Sampdoria 2:1; Verona - Como 3:0.
LESTVICA: Juventus 6 točk; Napoli 5; Milan, Roma, Torino, Inter in Fiorentina 4; Verona in Udinese 3; Lecce, Sampdoria, Avellino, Atalan-ta in Bari 2; Pisa 1; Como 0.
Zmaga Cividina na tujem
V	prvem kolu itabjanskega rokometnega prvenstva je tržaški Cividin na tujem premagal ekipo Conversana.
IZIDI: Conversano - Cividin 17:20; Cottodomus - Ortigia 24:23; Fabbri Rimini - Gassdr 19:29; Marianelli -Filomarker 17:22; Rovereto - Fabia
Ob sklenitvi letošnje atletske sezone na odprtem je goriško društvo Atletica Gorizia - Cassa di Risparmio pripravilo v nedeljo na Rojcah zanimivo srečanje, na katerem so nastopile nekatere najmočnejše postave v Italiji ter Atletski klub iz Nove Gorice, ki je bil ob tej priložnosti ojačen z nekaterimi slovenskimi atleti iz drugih krajev.
Goriškega memoriala Marcili so se udeležile postave Fiamme Oro Padova, Carabinieri Bologna, Coin Mestre, CUS Trst, AK Nova Gorica in Atletica Gorizia.
Med najboljšimi rezultati gre omeniti čas 21”3 Goričana Fabia Milocca v teku na 200 m, ki je tako izboljšal rekord, ki ga je v Gorici leta 1961 dosegel bivši olimpijski prvak Livio Ber-rutti.
IZIDI:
Tek na 100 metrov: 1. Franco Zuc-chini (Fiamme Oro Padova 10”5); 2. Alessandro Coppola (Cus Trieste) 10”9; 3. Roberto Gemo (Coin Mestre) 10”9.
21:20; Volksbank - Loaker Bocen 25:27; Wampum Teramo - Parimor Bologna 29:29.
Zmaga Šmida v Ženevi
ŽENEVA — čehoslovak Tomas Šmid je z zmago v finalnem dvoboju proti Švedu Matsu Wilandru s 6:4, 6:4 osvojil mednarodni teniški turnir v Ženevi ter tudi 100 tisoč dolarjev nagrade. V dvojicah pa sta v finalu Španca Sanchoz in Casal premagala Brazilca Kirmayra in Motto
totip
1.	—	prvi	Ttheodros	2
drugi Micol	X
2.	—	prvi	Feralia	1
drugi london Lad	X
3.	—	prvi	Cineska	1
drugi Apache K. S.	2
4.	—	prvi	Indo	2
drugi Chaparal	1
5.	—	prvi	Camairago	X
drugi Maronio	2
6.	—	prvi	Batacosa	2
drugi Battaio	X
KVOTE:
12 — 8.964.000 lir 11 —	515.000	lir
10 —	76.000	lir
Michael Spinks je z zmago nad Larryjem Holmesom osvojil naslov svetovnega prvaka v težki boksarski kategoriji. V trdem dvoboju je v Las Vegasu po točkah po petnajstih rundah izbojeval naslov, s katerim je dejansko postal živeča legenda. Spinks je namreč prvi boksar, ki je poleg svetovnega naslova v srednjetežki kategoriji osvojil še tistega v težki. Poleg tega pa je tudi drugi »družinski član«, ki osvoji naslov v isti kategoriji. Njegov brat Leon Spinks je namreč osvojil isti naslov leta 1978, ko je premagal mitičnega Muhamma-da Alija.
Tek na 110 metrov z ovirami: 1. A. leš Kolar (A.K. Gorica) 14”5; 2. Mau-rizio Pecorari (Ati. Gorizia) 15”1; 3. Romano Pacca (Carabinieri Bologna) 15”2.
Štafeta 4x100 metrov: 1. Fiamme Oro Padova (Navarra, Zucchini, Fan-ton in Pedrelli) v 41”; 2. Carabinieri Bologna (Parravicini, Montanari, Scotto, Brunelli) V 42”; 3. A.K. Gorica (Kolar, Urbančič, Blazej in Vukovič).
Tek na 1.500 metrov: 1. Martin Kavka (A.K Gorica) 3’51”6; 2. Lorenzo Rosati (Carabinieri Bologna) 3’52”5; 3. Stefano Forcolin (Ati. Gorizia) 3’53”7.
Tek na 5.000 metrov: 1. Marco Chini (Carabinieri Bologna) 14’31”5; 2. Leandro Croce (Fiamme Oro Padova) 14’32”3; 3. Sergio Lena (Ati. Gorizia C.R.) 14’50”.
Skok v višino: 1. Marcello Benvenuti (Carabinieri Bologna) 2,12; 2. Moreno Martini (Fiamme Oro Padova) 2.06; 3. Sašo Apostolovski (A.K.
Triestina:
Triestina — Monza 1:0 (0:0)
STRELEC: v 55. min. Cinello.
TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Chiarenza, Dal Prà, Cerone (v 33. min. Salvadè), Menichini, Scaglia (v 76. min. Di Giovanni), Strappa, Cinello, Romano, Braghin; Gandini, Orlando, Zanin.
MONZA: Torresin, Fontanini, Lau-reri (v 77. min. Rossi), Catto, Gasparini, Dondoni, Boliš (v 69. min. Lori-rii), Papais, Antonelli, Saini, Ambu.
V tretje gre rado. Triestina se je držala tega pravila in je po Arezzu in Campobassu odpravila še Monzo in se tako uvrstila na 1. mesto lestvice.
Triestina je v tej tekmi dokazala, da razpolaga z dobrim kolektivom, ki je zmožen brez večjih teJžav nadoknaditi odsotnosti ključnih igralcev, kakršna sta De Falco in Costantini. Posebno Scaglia, ki je zamenjal kapetana De Falca, je zapustil zelo dober vtis in bil med najboljšimi v svojem moštvu.
Pravo presenečenje pa je bila tokrat obramba, ki je predvsem po zaslugi odličnega Menechinija precej popravila slab vtis o svoji stabilnosti. Nekoliko manj blesteča je bila igra na sredini igrišča, kjer je Romano
Spinks je svojega tekmeca premagal gladko. Razsodba je bila namreč e-notna. Tako so namreč ocenili trije sodniki: Dave Moretti 143 - 142; Ha-rold Loderman 143 - 142; Lawrence Wallace 145 - 142. Za Michaela Spink-sa, ki ima 29 let, je to osemindvajseta zmaga v 28 nastopih.
Larry Holmes s tem porazom bržkone zaključuje izredno bogato športno kariero: pri 36 letih je namreč v 49 tekmovanjih osvojil 48 zmag in le poraz proti Spinksu. Na ta način mu je spodletela osvojitev rekorda 49 zaporednih zmag, ki ga ima Rocky Marci ano:
Gorica) 2’06.
Skok v daljino: 1. Renato Furlani (Fiamme Oro Padova) 7.34; 2. Angelo Parravicini (Carabinieri Bologna) 7,16; 3. Ivo Makarovič (A.K. Gorica) 7,03.
Krogla: 1. Roberto Incardona (Carabinieri Bologna) 15.58; 2. Bruno Zecchi (Cus Trieste) 15,29; 3. Paolo Fadedld (Atletica Gorizia C.R.) 13,68.
Met kopja: 1. Flavio Bardella (Coin Mestre) 65,18; 2. Lovro Umek (A.K. Gorica) 65,12; 3. Franco Michielon (Fiamme Oro Padova) 61,98.
Tek na 200 metrov: 1. Mauro Fan-ton (F.O. Padova) 21”7; 2. Alessandro Coppola (Cus TS) 21”8; 3. Peter Vukovič (A.K. Gorica) 22”3.
Tek na 400 metrov: 1. Giovanni Corti (F.O. Padova) 48”2; 2. Peter Blan-zey (A.K. Gorica) 48”7; 3. Giacomo Bertossi (Carabinieri Bologna) 49”77.
Tek na 400 metrov z ovirami: 1. Giorgio Rudi (F.O. Padava) 51”1; 2. Davide Štrukelj (Carabinieri Bologna) 53”; 3. Ivo Frisano.
igral nekoliko slabše kot ponavadi. Na splošno pa je Triestina zapustila zelo dober vtis, kar daje precej dobrih izgledov za nadaljevanje prvenstva. (I. Pavletič)
IZIDI 3. KOLA: Bologna - Empoli 1:1; Cagliari - Canoa 1:0; Catania -Cesena 2:4; Catanzaro - Brescia 0:2; Lazio - Campobasso 2:0; Palermo -Cremonese 2:1; Perugia - Ascoli 0:4;
totocalcio
Bari - Roma	1
Fiorentina - Milan	1
Inter - Avellino	1
Juventus - Pisa	1
Lecce - Torino	X
Napoli - Atalanta	1
Udinese - Sampdoria	1
Verona - Como	1
Cagliari -	Genoa	1
Perugia -	Ascoli	2
Triestina - Monza	1
Trento - Parma	X
Cosenza -	Salernitana	1
KVOTE:
13 — 1,740.000 lir ^
12 —	76.000 lir
FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski nogometni prvoligaši zaradi priprav na sobotno kvalifikacijsko tekmo z reprezentanco NDR v četrti skupini v Beogradu niso igrali, »Modri« so prejšnji teden trenirali v Beogradu, zdaj pa jih je selektor Miloš Milutinovič odpeljal v Vmjačko Banjo na zaključno piljenje. V soboto jih čaka zares težko delo, saj preprosto morajo zmagati — in nato osvojiti še točko v Parizu s Francozi — če želijo potovati v Mehiko.
V generalki za sobotni nastop so »modri« premagali moštvo beograjskega Partizana s 5:1 in prikazali kar dopadljivo igro. Ob tej priložnosti se je od nogometnih igrišč poslovil nekdanji Partizanov igralec in reprezentant Momčilo Vukotić. Gole za reprezentanco so dosegli: Nikolič 2, Baž-darević, Gračan in Skoro, najboljši igralec tekme pa je bil Beograjčan Nikolič, med boljšimi v moštvu »modrih« pa je bil tudi Ljubljančan Elsner. Toda zvezni kapetan Milutinovič ima kljub temu precej problemov, kajti ostal je brez Vokkrija in Zajca, ki sta težje poškodovana in zanesljivo ne bosta nastopila. Treba pa je vedeti, da sta bila prav ta dva igralca med najboljšimi na prvi tekmi z NDR v Leipzigu, ki jo je Jugoslavija dobila s 3:1. V jugoslovanskem moštvu tako ne bo nobenega igralca iz tujine, čeprav Kranjčar, Halilovič (Rapid), Susič (Paris SG) in Halilhodžič (Nantes) igrajo zelo dobro. Na srečo sta vsaj Gudelj in Zlatko Vujovič zacelila rane, pa tudi Milko Djurovski je spet v formi. Milutinovič in reprezentanti seveda napovedujejo zmago, vendar pa igra z moštvom, ki je premagalo Platinija in tovariše, ne bo lahka.
Drugoligaši so igrali 8 kolo, Koprčani pa so v gosteh spet visoko izgu-
Pescara - Arezzo 2:2; Sambenedette-se - Vicenza 1:0; Triestina - Monza 1:0.
LESTVICA: Triestina 6 točk; Ascoli, Cesena, Brescia, Lazio, Sambenedet-tese in Cagliari 4; Genoa, Pescara, Bologna, Palermo, Empoli, Vicenza, Catania in Catanzaro 3, Arezzo in Monza 2, Cremonese in Perugia 1, Campobasso 0.
V MEDDEŽELNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Prvi poraz Gorizie
Bassano — Gorizia 1:0 (0:0)
GORIZIA: Ermacora, Rugo, Gruzzolo, Lazzara (Giacomin), Macuglia (Pittozzi), Fedele, Bertolutti, Beltrame, Brugnolo, Dreolini, Del Degan.
Gorizia je s porazom pričela letošnje meddeželno prvenstvo in že od vsega začetka ugotovila, da bo letošnja sezona dokaj naporna. Tudi v prvem 'uradnem srečanju so Goričani nastopili brez Voljča, ki nima še urejenih dokumentov za nastop.
Kar zadeva srečanja, je treba povedati, da je Bassano igral bolj agresivno, kar je na koncu kronal z zmagovitim zadetkom.
bili. Banjaluški Borac jih je doma premagal s 5:2, gostje pa so nastopili brez dveh ključnih igralcev Hrovatiča in Voljča. Tokrat jih je oškodoval tudi slovenski sodnik Martun, ki je pri rezultatu 2:1 proti njim dosodil 11-me-trovko, ki je sploh ni bilo. Pokopal pa jih je tudi njihov vratar Grahovac, ki je zamenjal sicer bolj zanesljivega Zunana. Strelca golov za Koprčane sta bila tokrat Zulič in Omanovič z bele točke, nasploh pa Koprčani tekme niso igrali slabo. Moštvo brez gol-geterja Voljča ne gre in ne gre. Nekaj problemov bo morda rešil novinec Poljanšek, ki so ga Koprčani naknadno registrirali.
Zelo zanimivo pa je tudi prvenstvo v slovenski nogometni ligi. Olimpija tudi v tej konkurenci ne gre najbolje, tokrat je z velenjskim Rudarjem že drugič ostala praznih rok, tako da je Maribor, ki je doslej vse tekme dobil, že 4 točke pred njo. Brez poraza so tudi goriška Vozila, ki za Mariborom zaostajajo za točko, ljubljanski Slovan pa je za njim za 2 točki
REZULTATI 8. KOLA v 2-ZNL ZAHOD: Novi Sad - Jedinstvo (Bi) 2:0 (0:0; Gošk Jug - Jedinstvo (Br) 0:0; Vrbas - Iskra 1:0 (1:0); Famos - Ki-kinda 0:0; AIK - Split 2:0 (0:0); Proleter - Rudar 3:0 (2:0); Zadar - Leo-tar 1:2 (1:0), Borac - Koper 5:2 (2:1); Šibenik - Spartak 0:0.
VRSTNI RED: Leotar in Šibenik 12, Spartak 11, Proleter in Vrbas 10, Iskra 9, Novi Sad, Rudar, Borac in Split 8, Famos, Gošk Jug, Jedinstvo (Br), Koper 7, Zadar in Kikinda 6, AIK 5, Jedinstvo (Bi) 3.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (29. t.m.): Koper - Šibenik; Spartak - Novi Sad, Leotar - Borac, Rudar - Zadar, Split - Proleter, Kikinda - AIK, Iskra - Famos, Jedinstvo (Br) - Vrbas, Jedinstvo (Bi) - Gošk Jug.
Atletski memorial Marchi v Gorici
Z zmago proti Holmesu v Las Vegasu
Michael Spinks v legendi
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
V soboto Jugoslavija-NDR
Na atletskem mitingu v Vzhodnem Berlinu
Odbojka: svetovno mladinsko prvenstvo v Milanu
TRIJE SVETOVNI REKORDI
VZHODNI BERLIN — Ta nedelja je bila za svetovno atletiko dokaj svetel dan: na državnem tekmovanju v Vzhodnem Berlinu so namreč padli kar trije svetovni rekordi: v metu krogle moški, v teku na 400 m z ovirami ženske ter v skoku v daljino žeinske.
Rekord v metu krogle je z znamko 32,22 m pripadal Vzhodnemu Nemcu Beyerju, v nedeljo pa ga je njegov r°jak Ulf Timmermann popravil za celih 40 centimetrov ter tako dose-Sel znamko 22,62 m. V ženski konkurenci pa je Vzhodna Nemka Sabine Busch na teku na 400 m z ovirami dosegla čas 53”36 ter torej znatno mižala prejšnjo svetovno mejo so-vjdtske tekmovalke Ponomarejeve, ki je pred dobrim letom pretekla isto razdaljo v 53"58. Tretji svetovni rekord pa je postavila spet Vzhodna Nemka Drechlerjeva, ki je v skoku v daljino z znamko 7,44 m za centimeter presegla Romunko Cusnurje-
vo. S tem rekordom se zaključuje romunski monopol v tej disciplini.
Atletika: zmaga SZ nad ZDA
TOKIO - Tradicionalni atletski dvoboj med SZ in ZDA se je po pričakovanju končal z zanesljivo zmago sovjetske reprezentance. SZ je zmagala z 221:164. Med moškimi so bile ZDA uspešne s 106:104, med ženskami pa SZ s 117:58.
To je že petnajsta zmaga SZ od skupno 19 srečanj med obema atletskima velesilama.
C. zvezda med moškimi Slavonija med ženskami
Beograjska Crvena zvezda je osvojila ekipni naslov državnega prvenstva v atletiki, med ženskami pa so bile najboljše atletinje Slavonije. Ekipna prvaka Slovenije pa sta ljubljanska Olimpija med moškimi in Nova Gorica med ženskami.
Naj omenimo, da je Partizanov metalec kopja Sead Krdžalič s 85,10 m izboljšal svoj državni rekord, ki ga je lani zabeležil z znamko 83,70 m.
SZ med moškimi, Kuba med ženskami
MILAN — Mladim odbojkarjem ni uspel veliki podvig, da bi v finalu svetovnega mladinskega prvenstva premagali. . . nepremagljivo Sovjetsko zve-
^___	zo. Ta je zmagala s
V\/—-nn3:1	(15.9.	15.6,
12:15, 15:8), uspeh pa ni bil pravzaprav nikoli v dvomu, saj so bili Sovjeti v napadu in zlasti v bloku odločno boljši. še pred nekaj leti bi bili Italijani z osvojitvijo drugega mesta naravnost navdušeni, letos pa so na tihem celo upali, da bodo končno premagali nasprotnika, ki jim je na članski ravni pred sedmimi leti preprečil, da bi postali svetovni prvaki. Milanski turnir je vsekakor potrdil, da italijanska odbojka nezadržno prodira proti svetovnemu vrhu.
Isto velja tudi za ženske, ki so sicer osvojile šele sedmo mesto (v nedeljo so s 3:1 odpravile Peru). Tudi
v tem primeru so v taboru »azzurri« na tihem računali, da bi pred domačim občinstvom dosegle kaj več, saj se jim je v kvalifikacijskem delu celo ponudila priložnost, da bi se uvrstile v četverico ekip v boju za kolajne. Dejstvo je, da je bila italijanska ženska odbojka še pred nedavnim prava pepelka, sedaj pa ni dorasla le izrednim azijskim in srednjeameriškim ekipam, ki so posegle po kolajnih, še od teh pa je ne loči več brezno. Posebej važno je tudi to, da se sedaj ItaUjanke odločno kandidirajo kot vodilna evropska velesila.
Kar se tiče prvenstva samega treba še reči, da so se gledalci odzvali predvsem na finalni tekmi v moški konkurenci, kjer jih je bilo skoraj pet tisoč, kar za mladinsko prvenstvo ni zanemarljivo število.
V nedeljskih finalnih nastopih so se tekme končale z naslednjimi izidi: MOŠKI
Finale za 1. mesto: SZ - Italija 3:1; finale za 3. mesto: Kuba - Južna Koreja 3:0; finale za 5. mesto; Brazili-
ja - Bolgarija 2:3; finale za 7. mesto: Kitajska - Nizozemska 3:2; finale za 9. mesto: Francija - Japonska 3:0; finale za 11 mesto: Argentina - Čile 3:0.
KONČNI VRSTNI RED: 1. SZ, 2. Italija, 3. Kuba, 4. Južna Koreja; 3. Bolgarija, 6. Brazilija, 7. Kitajska, 8. Nizozemska, 9. Francija, 10. Japonska, 11. Argentina, 12. Čile, 13. S. Arabija, 14. Mehika, 15. Turčija, 16. Egipt.
ŽENSKE
Finale za 1. mesto; Kuba - Japonska 3:1, finale za 3. mesto: Kitajska-ska - Brazilija 3:1; finale za 5. mesto: Južna Koreja - SZ 3:2; finale za 7. mesto: Italija - Peru 3:1; finale za 9. mesto: Bolgarija - ČSSR 3:1; finale za 11. mesto: Avstrabja - Mehika 0:3.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Kuba, 2. Japonska, 3. Kitajska, 4. Brazilija, 5. Južna Koreja, 6. SZ, 7. Italija, 8. Peru, 9. Bolgarija, 10. ČSSR, 11. Mehika, 12. Avstrabja, 13. Avstrija, 14. Finska, 15. Nova Zelandija.
KLJUB POTRESU
Potrjen »mundial« v Mehiki
ZuRICH — Kljub katastrofalnemu potresu, ki je te dni prizadel deželo, bo svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki steklo po programu, in sicer 31. maja prihodnje leto. Tako je sklenila mednarodna nogometna zveza na včerajšnjem izrednem zasedanju, katerega so se udeležili tudi predsednik organizacijskega odbora svetovnega prvenstva Guillermo Canedo, predsednik mehiške nogometne zveze Rafael De Castillo Hershmith in glavni tajnik FIFA Joseph Blatter.
Predsednik mehiškega organizacijskega odbora Canedo je pojasnil, da bodisi stadioni kot tiskovni uradi in hoteli, namenjeni igralcem, niso u-trpeli takih poškodb, da bi preprečili regularen potek prvenstva. Blatter je pri tem pripomnil, da FIFA m mogla odreči organizacije, ker bi to zgledala nekakšna kazen. Niso pa sprejeli nobene druge odločitve, ki bi se nanašala na morebitne izredne finančne posege.
V nedeljskem 1. kolu 2. amaterske nogometne lige
Uspešen nastop Križanov, spodrsljaj Bazovcev
Campi Elisi — Vesna 0:1 (0:1)
STRELEC: v 7. min. Bruno.
CAMPI ELISI: Calligaris, M. Sossi, Zacchigna, Ambrosetti (od 54. min. Gregori), Garofalo, Miozzo, W. Sossi, Canàglia, Cesar, Predonzani, Suerzi.
VESNA: Negrini, Tucci, S. Sedmak, Verbich, Penco, Pipan, Flori-dan (od 70. min. Picchieri), Potas-so, Bruno, F. Candotti, N. Sedgiak.
Prva prvenstvena preizkušnja se je za kriško Vesno dobro končala. Tekmo je vseskozi ovirala huda vročina, ki je igralcem otežkočala hitro in agresivno igro. Zadetek je padel že v 7. minuti, ko je levi branilec lepo prodiral proti nasprotnim vratom, močno streljal, žogo pa je v mrežo preusmeril Bruno.
Križani so po vodstvu igrali zbra-neje saj jih je predvsem zanimalo, da ubranijo rezultat. Obe ekipi sta se merili v glavnem na sredini igrišča, kjer je bilo žal videti tudi veliko grobih prekrškov, predvsem s strani Tržačanov.
V drugem polčasu se razmerje ni bistveno spremenilo, saj Tržačanom ni uspelo prelisičiti kriške Vesne, ki se je dobro branila predvsem na sredini. Resnejših priložnosti tako v
nadaljevanju ni bilo, razen redkih protinapadov, ki pa niso nič obrodili,
(A. Kostnapfel)
S. Sergio — Zarja 3:1 (2:0)
STRELCI: v 10. min. Punis, v 31. min. Paolich, v 55. min. Sossi, v 72. min. Punis.
S. SERGIO: Fonda, Giacopic, Pod-gomi, Paganini, Coccoluto, Piccinino,
Lacalanrita, Dussi, Punis, Pozzecco, Paolich.
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, Borelli, Sossi, Gotti, Bon, Piščanc, Sulčič, Terčon.
SODNIK: Franzin iz Tržiča.
Že v prvi tekmi letošnjega prvenstva je Zarja pokazala, da se bo morala pošteno potruditi, če se bo hotela rešiti izpada. Zarjani so v nedeljo pokazali vse hibe in napake,
TAKO V NEDELJO V 2. AMATERSKI LIGI
IZIDI 1. KOLA
C.E. Prisco - Vesna	0:1
Arrigo Sport V. - Fogliano 0:2 Begliano - Muggesana	2:4
Fortitudo - Isonzo	1:0
Libertas - Opicina	2:0
Vivai Busa - San Luigi	2:1
San Sergio - Zarja	3:1
Stock - Domio	2:1
PRIHODNJE KOLO (29. 9.) Fogliano - Libertas, San Luigi -Begliano, Muggesana - C.E. Prisco, Vesna - Stock, Zarja - Arrigo Sport V., Isonzo - San Sergio, Domio - Vivai Busà, Opicina - Fortitudo.
LESTVICA
Fogliano	1	1	0	0	2:0	2
Libertas	1	1	0	0	2:0	2
Vivai Busà	1	1	0	0	2:1	2
Stock	1	1	0	0	2:1	2
Vesna	1	1	0	0	1:0	2
Fortitudo	1	1	0	0	1:0	2
Muggesana	1	1	0	0	4:2	2
San Sergio	1	1	0	0	3:1	2
Zarja	1	0	0	1	1:3	0
Begliano	1	0	0	1	2:4	0
Isonzo	1	0	0	1	0:1	0
C.E. Prisco	1	0	0	1	0:1	0
Domio	1	0	0	1	1:2	0
San Luigi	1	0	0	1	1:2	0
Opicina	1	0	0	1	0:2	0
Arrigo Sport V. 1		0	0	1	0:2	0
ki jih lahko pokaže začetniška- ekipa, ne pa 11 izkušenih igralcev, ki že dolgo let nastopajo v tej ligi, in ki bi morali pregaziti mlado in neizkušeno ekipo S. Sergia. Zgodilo se je prav obratno. Tržačani so zarjanom pokazali, kako se igra nogomet in bi bila z malo sreče njihova zmaga lahko še izdatnejša.
Zarjani so začeli tekmo brez jasnih idej, s počasnim ritmom, kar je hitrim nasprotnikom prijalo, saj so se dobesedno razigrali in začeli oblegati bazovska vrata. Kar dvakrat so morali celo branilci poseči na sami gol črti, da rešijo lastno mrežo. Gol pa je padel v 10. min. po zaslugi Punisa, ki je popolnoma neovirano streljal iz neposredne bližine bazov-skih vrat.
Po golu so se zarjani nekoliko opogumili, toda premalo, da bi lahko u-pali v izenačenje. Nasprotno, domačini so v protinapadu malo pred iztekom polčasa podvojili. V drugem delu so se zarjani vrgli v napad in zaostanek znižali z Mauriziom Sossijem in bi lahko v naslednjih minutah tudi izenačili. Toda prav ko so zarjani najbolj napadali, so domačini s prostim strelam postavili rezultat na varno. (Big)
Košarka: jutri ob 20.30 v prijateljski tekmi v Repnu
Jadran proti ljubljanskemu Slovanu
V okviru priprav na bližnje drugo-ligaško prvenstvo bodo Jadranovi košarkarji jutri ob 20.30 v rep>enski telovadnici igrali prijateljsko srečanje proti moštvu ljubljanskega Slovana.
Za Žagarjeve varovance bo to zelo pomembna preizkušnja, saj je trenutno Slovan res v izredni formi. Ljubljansko ekipo letos vodi bivši Olimpijin košarkar in državni reprezentant Vinko Jelova c. Leta se je zelo resno lotil dela pri Slovanu. In to se je kaj kmalu poznalo. Slovanovi košarkarji so namreč osvojili mednarodni turunir za Wallasov memorial, ko so premagali videmskega prvoligaša Fantonija in nato še v finalu ljubljansko Smelt Olimpijo, ta konec tedna pa so ponovili podvig in na ljubljanskem turnirju zopet osvojili prvo mesto. V izločilnem srečanju so premagali goriški Segafredo s 75:63, v velikem finalu (po podaljšku) še ljubljanskega prvoligaša s 97:94. Sicer pa Slo-
vanovo moštvo sestavljajo nekateri izkušeni in kakovostni košarkarji,
med katerimi naj omenimo Volaja, Blaznika, Janžka, Komparo in Muho. To so igralci, ki so že z ljubljansko Olimpijo nastopili tudi v prvi jugoslovanski ligi.
»Za nas bo to srečanje zares zelo pomembno. Preveril bom lahko v formo svojih igralcev. Slovan je namreč na zadnjih turnirjih premagal tudi prvoligaše. Taka tekma bo kot nalašč, da ugotovimo svojo formo in še popravimo pomanjkljivosti pred začetkom prvenstva. V soboto in nedeljo nas sicer čaka nova preizkušnja, nastop na turnirju Del Negro v Trstu. Tam pa bo konkurenca nedvomno lažja, saj nastopajo le tretjeligaška moštva. Od srečanja s Slovanom torej pričakujem odgovor na našo trenutno formo,« nam je dejal Jadranov trener Andrej Žagar.
Medtem pa jadranovci nadaljujejo s trdimi treningi, (bi)
V jadranju na deski
Poljšak (Sirena) prvak
PORTOROŽ — Na tridnevnem državnem prvenstvu Jugoslavije za jadralce na deskah, ki ga je v Portoroškem zalivu priredil Klub jadralcev na deskah Keka iz Pirana, so zaradi pomanjkanja vetra izpeljali samo tri od predvidenih šestih regat. Na startu je bila tudi češka državna reprezentanca, nekaj italijanskih deskarjev in seveda vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci. Prisotna sta bila tudi David Poljšak in Aleš Žetko (TFK Sirena).
Po pričakovanju sta v težki in lahki kategoriji zmagala Dušan Puh in Helena Burger (oba Bum Koper), v lahki kategoriji pa je presenetil David Poljšak, ki je osvojil dve od treh preizkušenj in si tako zagotovil naslov. Sedaj se Poljšak že pripravlja na italijansko državno prvenstvo, ki bo od 28. 9. do 4. 10. v Liguriji.
VRSTNI RED - LAHKI RAZRED: 1. Poljšak (Sirena), T. Hrdina (ČS
SR), 3. Stepanov (Keka); TEŽKI RAZRED: 1. Puh (Bum), S. Srdoč (Volosko), 3. Medved (Sidro); ŽENSKE: 1. Burger (Bum), 2. Pašek (Izola), 3. Valant (Keka). (A.D.)
Edi Rupel spet prvi
Edi Rupel, ki tekmuje za tržaški Cottur, se je uveljavil tudi na kolesarskem tekmovanju za pokal Alleanza Assicurazioni, na katerem je zmagal med naraščajniki. Dirka se je odločila malo pred ciljem, ko je glavnini ubežala skupina sedmih tekmovalcev, med katerimi je bil tudi Rupel, ki je bil najhitrejši v zaključnem sprintu. Na drugo mesto se je uvrstil Teat (Pieris Arredamenti Teliini), tretji pa je bil Truant (Pedale Sanvitese).
kratke vesti - kratke vesti
Nogometni turnir v Zdravščini
Juventina klonila v finalu
Jutri Italija proti Norveški
LECCE — Italija bo jutri v okviru priprav na svetovno nogometno prvenstvo odigdala v Lecceju svojo prvo prijateljsko tekmo, in sicer proti Norveški.
Srečanje proti Norveški bo jutri zvečer ob 20.30 in ga bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija na prvem sporedu.
Prav tako jutri bo tudi prijateljska tekma »under 21« med Italijo in Norveško, in sicer v Foggii s pričetkom ob 16.00. Neposredno jo bodo prenašali na drugem sporedu italijanske televizije.
m
Nogometaši grozijo
MILAN — Glavni odbor italijanske nogometne zvene (AIC) je včeraj za-
grozil, da bodo prvenstva v A ligi 6. oktobra zakasnili za pol ure, isto bodo storili v B ligi naslednjo nedeljo; 20. oktobra pa sploh ne bodo igrali, če ne bo rešeno vprašanje nogometašev Marca Pige in Giambattista Rape. Kot znano, ju je Siracusa odslovila pod pretvezo, da telesno nista primerna za igranje. Predsednik AIC Campana je pojasnil, da društveni zdravnik Siracuse ni u-gotovil nobene pomanjkljivosti, zato ga je tudi odslovila. Njegov »naslednik« je bil nasprotnega mnenja in Piga in Rapa sta se znašla na cesti.
Oersted premagal Moserja
KALI — Na kolesarskem tekmovanju v Kaliju je Danec Oersted v vožnji za posameznike za štiri sekunde prehitel Moserja. V zasledovalni vožnji ekipno je Italija (Moser, Bidinost, Grdnsandi in Bincoletto) zasedla drugo mesto za Sovjetsko zvezo.
V okviru priprav na prvenstvo, ki se bo pričelo v nedeljo, sta Juventi-na in Mladost sodelovali na turnirju Barbieri, ki ga je v Zdravščini priredilo društvo Poggio. Poleg dveh slovenskih predstavnic sta na turnirju sodelovali še domači Poggio in Sa-grado.
Po polfinalnih srečanjih (odigrali so jih prejšnjo nedeljo) sta se v veliki finale uvrstili Juventina in Sagra-do, Mladost in Poggio pa sta igrala za 3. mesto.
Štandrežci so proti Sagradu sicer izgubili, pokazali pa so, da razpolagajo z dobrimi igralci, zaradi česar lahko dokaj optimistično gledajo na bližnje prvenstvo.
Nekoliko bolj zaskrbljujoče je stanje pri Doberdobcih, ki nastopajo s pomlajeno postavo, tako da bodo mo-
rali plačati davek neizkušenosti.
FINALE ZA PRVO MESTO Sagrado — Juventina	2:1 (1:0)
JUVENTINA: Di Dionisio, Trava-gin, Šturm, Medeot, Kerševani, Del Negro, Chizzolini, Olivo, Lauri, Acconcia.
STRELEC za Juventino: Olivo.
FINALE ZA 3. MESTO Poggio — Mladost	3:1
MLADST: Zanier, Lakovič, Devetak, Gergolet, Devetak, Jarc, Košič, Černič, De Lutti, Marušič, Scoch.
STRELEC za Mladost: Lakovič.
Panatta boljši od Vilasa
BARCELONA — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja je Itahjan Claudio Panatta v treh setih z izidom 6:3, 6:1, 6:4 izločil Argentinca Vilasa.
V NEDELJO ZJUTRAJ
Planinski pohodni maraton Pavla
IDRIJA — Planinsko društvo Idrija bo v sodelovanju z Radio klubom Idrija organiziralo tretji planinski pohodni maraton, poimenovan po slovenski vojaški partizanski bolnišnici Pavla, in sicer v nedeljo, 29. t.m., s startom ob 8. uri izpred športnega centra v Idriji.
Maraton bo potekal po dveh progah, in sicer maraton Pavla (42 km) in mali maraton (15 km). Prvi trije uvrščeni v ženski in moški konkurenci na 42 km bodo prejeli diplome in zlate znake slovenske vojaške partizanske bolnišnice Pavla.
Planinski pohodni maraton Pavla, ki sodi v okvir prireditev ob prazniku občine Idrija, poteka mimo številnih obeležij narodnoosvobodilne borbe na Idrijskem in pomeni tudi plemenito negovanje tradicij in izročil narodnoosvobodilne borbe. (S. Kovač)
Mednarodni šahovski turnir obmejnih mest
Piran pred Tolminom in Idrijo
pismo uredništvu
TOLMIN — V odlični tehnični in organizacijski izvedbi občinskega šahovskega društva Tolmin, je v o-kviru tekmovalnega programa Primorske šahovske zveze in ob praznovanju 40. obletnice delovanja tolminskih šahistov v hotelu Centroslavija v Tolminu potekal 22. moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest in krajev.
Na turnirju je sodelovalo šestnajst štiričlanskih moštev iz Slovenskega Primorja, dežele Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške. Ob odsotnosti šahistov Trsta so Mii po šahovskih kategorijah prvi favoriti šahisti Kopra, vendar so prvo mesto na turnirju, ki je potekal po Bergerjevem sistemu ob upoštevanju match točk, osvojili šahisti Pirana, ki so nastopili v postavi Golja, Vasic, Ve-
ber in Žnidaršič, ki so zmagali v vseh dvobojih. Drugi so bili šahisti Tolmina, tretja je Mia Idrija. Končni vrstni red ekip: Piran 30 točk, Tolmin I. ekipa 25, Idrija 23, Koper 21, Anhovo 20, Nova Gorica, Portorož, Ajdovščina 18, Tolmin H. ekipa 14, Šempeter in Ilirska Bistrica 12, Slovenska športna zveza Celovec 11, Cerkno 9, Gorizia 4, Solkan 3, Sežana 2.
Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Andrej Žnidaršič iz Pirana, ki je zbral 14 točk iz petnajstih partij. Najboljših šest moštev je prejelo pokale pokrovitelja turnirja hotela Centroslavija iz Tolmina in časopisne delovne organizacije Primorske novice. Vsa moštva pa so prejela diplome Primorske šahovske zveze. Trije najboljši posamez-
niki na vsaki šahovnici pa so prejeli spominske medalje. Zbrane šaMste treh sosednjih dežel je v pozdravnem nagovoru ob praznovanju 40. obletnice uspešnega dela šahovskega društva Tolmin pozdravil Marjan Rozman, predsednik skupščine občine Tolmin.
Ob tej priložnosti so dolgoletnim in aktivnim članom kluba ter nekaterim šahovskim društvom in organizacijam na Primorskem ter slovenski športni zvezi iz Celovca in Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji iz Trsta podelili posebna priznanja. Mednarodna šahovska prireditev v Tolminu je izredno lepo uspela, v zadovoljstvo organizatorjev in številnih ljubiteljev šahovske igre iz sosednjih dežel, ki se je že več kot dvajset let redno udeležujejo. (S.K.)
Spoštovani!
Sem reden bralec Primorskega dnevnika že dolga leta. Vaš časopis mi je zelo všeč kakor tudi mojim sodelavcem. Ker se precej zanimamo za italijansko nogometno prvenstvo, bi Vas v svojem imenu in imenu sodelavcev prosil, da poleg športnih rezultatov od nedelje objavite ob torkih tudi vnaprej pare za športno stavo »Totocalcio« za naslednjo nedeljo. Prepričan sem, da je poleg nas še precej drugih, ki bi jim tako naredili veliko uslugo. Za razumevanje se Vam zahvaljujem!
Tovariški pozdrav
sledi sedem podpisov
Svojim zvestim koprskim bralcem se zahvaljujemo za laskave ocene o našem dnevniku in se rade volje obvezujemo, da bomo odslej objavljali tudi pare naslednje nedelje glede športne stave ■»Totocalcio«.
NEDELJSKI PARI (29. 9.)
»TOTOCALCIA«
Atalanta — Pisa Bari — Como Fiorentina — Lecce Milan — Avellino Napoli — Roma Tarino — Sampdoria Udinese — Inter Verona — Juventus Cagliari — Triestina Campobasso — Empoli Genoa — Palermo Livorno — Messina Alessandria — Pistoiese
Fantoni prvi
VIDEM — Na košarkarskem turnirju v Vidmu je domači Fantoni v finalu za 1. mesto s 120:104 premagal Arexons. V finalu za 3. mesto je Bancoroma s 106:92 odpravila Che-sterfield Ali Starš.
Na 19. odbojkarskem Pokalu prijateljstva v Dolini in Gorici ob 40-letnici osvoboditve
Meblo nam je po enajstih letih spet priboril pokal
V moški konkurenci se je uveljavila Opatija, Bor JIK banka četrti, Val pa peti
Igralke Mebla in Nove Gorice po finalni tekmi
Združena ekipa Meblo je zmagovalec 19. izvedbe ženskega dela odbojkarskega Pokala prijateljstva. Natančno 11 let po zmagi Bora se torej prestižni prehodni pokal spet vrača v Trst. Gre nedvomno za spodbuden uspeh, če pomislimo, da se tradicionalnega turnirja udeležuje kakovostna konkurenca, saj sta Slovenijo zastopali Nova Gorica in Fuži-nar, t» čas druga oziroma tretja najboljša šesterka v republiki (za državnim prvakom mariborskim Branikom), Istro pa ob drugoligašu Mar-čani, celo reški prvoligaš, kar dva-najstkratni osvajalec turnirja. Tudi šesti udeleženec tekmovanja, združena mladinska ekipa Friulexport, je navkljub zadnjemu mestu s prikazano igro dokazal, da ne zaostaja za ostalimi.
V nedeljskem finalnem nastopu za 1. mesto proti Novi Gorici v Dolini je Meblo že pokazal precej šm napredek v primerjavi z nastopom na Slo-ginem pokalu Bazoviških junakov, vtis p» je, da ima ekip» še precej možnosti, da še izboljša svojo igro, kar je pred prvenstvom nadvse spodbudno. Z Markovičevo in Žerjalovo je Meblov blok letos znatno bplj nevaren, kot kdajkoli prej, Beograjčanka pa je prepričljiva pjrav v vseh elementih, zlasti dobra p»a je v polju. Ko se bo ujela še s podajačico Grgi-' čevo utegne biti nezadržna tudi na mreži. Klemšetovi pirehod na položaj pomožnega podajača ne povzroča večjih težav, z delom lahko samo še napreduje, saj takšne zamenjave zahtevajo svoj čas, učinek Kraljeve in Maverjeve na krilu p» je že tako znan. Ob začetni postavi tudi menjave dajejo dovolj jamstev, tako da so pxredprvenstveni obeti kar dobri in kljub pomladitvi ter odhodu nekaterih izkušenih igralk kaže, da ni ekip» letos nič slabša.
IZIDI
Finale za 5. mesto: Fužinar - Friulexport 2:1 (9:15, 15:12, 15:5).
Finale za 3. mesto: Rijeka - Marčana 2:0 (15:12, 15:8).
Finale za 1. mesto: Meblo - Nova Gorica 3:1 (10:15, 15:7, 15:10, 15:5).
POSTAVE
MEBLO: Kralj, Maver, Mira in Neva Grgič, Pertot, Pešič - Markovič, Žerjal in Klemše. NOVA GORICA: Vidič, Merljak, Kamec, Pahor, Gregorič, Birsa, Bukovec in Stefanič. RIJEKA: Fadljevič, Z. in V. Milanovič, Kovačevič, Zeljak, Karan, Marušič, Jikič. MARČANA: Sankovič, Boško-vič, Viškovič, Marčeta, Perkovič, Pauro in Kuftič. FUŽINAR: Goltnik, Gostenčnik, Štekamik, Kaspjer, S. in G. Lorber, J. in A. Bavče, Ačnik, Pavšek. FRIULEXPORT: .Umek, Fo-raus, Garbini, S. in V. Stop)er, Ušaj, Ukmar.
SODNIKI: Rossi, Pipan, Bertocchi, Malorgio in Cannavo (FJ-K), Maksimovič in Niessner (Istra), Demšar in Kolenc (Slovenija).
IZJAVE
Drašič (trener Mebla): »Bil je to dober test, med katerim smo že prokazali zrelost v igri, ki jo lahko še izproprolnimo. šlo je v bistvu za prvi pravi prredprvenstveni nastop px> obdobju priprav. Tehnično in kondicijsko smo bili najboljši in to smo tudi dokazali.«
Kovačič (trener N. Gorice): »Kaj naj rečem? Meblo je dobra ekipa, mi p» v prvenstvu štartamo brez velikih ambicij.«
Mijaljevič (trener Rijeke): »Poznala se je odsotnost Radjovičeve, ki je naša najboljša igralka. Letos smo o-slabljeni, v resnici mislim, da se bomo le s težavo obdržali v prvi ligi.«
Petrinčič (trener Marčane): »Zadovoljni smo s turnirjem in z organizacijo. Nastop sam prò sebi je relativen, saj smo šele v obdobju piri-prav.«
Pečnik (tehnični direktor Fužina-rja): »Zaradi težav .pri zamenjavi trenerja smo šele pred kratkim začeli s treningi, zato tudi rezultati niso takšni, kot bi pač morali biti, px>-vrhu smo nastopili še brez dveh standardnih igralk, štiri jih študira v Ljubljani, zato malo trenirajo. Kljub temu štartamo na prvo ligo.«
Kalc (trener Friulexporta) : »Glede na okrnjenost ekip» smo igrali zelo
dobro, zlasti v soboto. Zato bi px>-hvalil vse igralke, zlasti dobro p» sta igrali Forausova in Ušajeva, ki zna biti v odločilnih trenutkih dobra i-gralka.«
Prof. Ivan Peterlin, ki je' sledil večini tekem, je pjodal splošno oceno o turnirju: »Tekmovanje se je odvijalo v znamenju pjresenečenj. Pomembno je to, da so sedaj naše šesterke kom-petitivne, da ne rečem enakovredne boljšim ekip»m iz Slovenije in Hrvatske. Nismo bili pripravljeni na takšno razmerje sil. ki p» je za nas spodbudno.«
Po tekmovanju je bilo v boljunskem gledališču Prešeren na vrsti nagrajevanje. V imenu organizatorja je spregovoril predsednik TO ZSŠDI za Trst Jurij Kufersin, ki je med drugim poudaril pomen podobnih prireditev pni utrjevanju prijateljskih vezi z matično domovino. Dejal je tudi, da je sodilo tekmovanje v sklop proslav ob 40-letnici zmage nad fašizmom, s čimer se želijo tudi naše športne organizacije oddolžiti spominu na svetle dni osvoboditve, (ak)
MOŠKI
Opatija je letošnji zmagovalec, v moški konkurenci, 19. odbojkarskega Pokala prijateljstva. Zmagovalci so v finalnem srečanju odpravili odpor ekip» iz Bleda, ki je v teku turnirja pwkazala najzanimivejšo igro in to še jjosebno v obrambi. Po vsej verjetnosti so Blejčani plačali davek utrujenosti, saj so v Gorico dosp»li le v šestih, tako da niso mogli opraviti nobenih menjav. Kljub končnemu izidu, p» velja pjovedati, da sta si bili ekipi enakovredni vse do konca.
V srečanju, ki je veljalo za 3. mesto, so igralci Bora JIK Banka zapravili edinstveno priložnost, da bi dosegli prestižen plasma. Grilanc in tovariši so namreč v odločilnem setu vodili 14:8. Te porednosti pa niso znali obdržati in pxj številnih menjavah servisa in dokaj živčni igri, so Rečani slavili zmago.
Zaradi odsotnosti Fužinarja je štan-dreški Val brez boja zasedel 5. mesto. Ob zaključku turnirja so se igralci in njihovi spremljevalci zbrali v goriškem Kulturnem domu, kjer so do-
bili pokale in priznanja prirediteljev. Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Naj pjovemo, da so se v soboto zvečer na srečanju sešli predstavniki ZSŠDI ter odbojkarskih zvez Slovenije in Hrvaške in razpravljali o Pokalu prijateljstva ter o drugih vprašanjih, ki zadevajo medsebojno sodelovanje.
Preden prepustimo mesto rezultatom, je pjotrebno, da se px>vmemo k vprašanju, ki smo ga načeli že v nedeljskem pjoročilu: pjomanjkanje občinstva.
Slišali smo več opravičil, dejstvo p» je, da imamo na Goriškem približno 30 odbojkarskih ekip) (mladinci, člani, ženske itd.), kar naj bi px>menilo najmanj 200 aktivnih šp»rtnikov. Obenem velja, da okoli teh ekip kroži večja skupina organizacijskega in tehničnega kadra. Če k temu dodamo še običajne ljubitelje tega Spxjrta, lahko rečemo, da imamo najmanj 500 oseb, ki na eni ali drugi način sledi tej panogi. Kje so bili v soboto in nedeljo?
Za prireditelje, oziroma za vse, ki skrbijo za razvoj telesne kulture, je ugotovitev, da na tako px>membni prireditvi in občinstva, res žalostna. Ali je pwtem vredno, take prireditve u-resničiti?
Finale za 1. mesto: Opatija - Bled 3:0 (15:13, 17:15, 15:4)
Finale za 3. mesto: Rijeka - Bor JIK banka 2:1 (15:13, 14:16, 16:14)
POSTAVE
Opatija: Magaš, Dragojlovič, Su-šani, Tomlenovič, Brenčič, Demaru, Šestan, Pupavac, Petričič, Mateševac.
Bled: Torkar, Mavrič, Ferjan, Zupan, G. Ferjan, Veskovič.
Rijeka: Crnkovič, Brankoč, Amau-tovič, Frandolič, Lencovič, Longin, Mileušnič, Milunovič, Velača.
Bor JIK banka: Budin, Pernarčič, Stančič, Zubin, Škabar, D. Gasparo, G. Gasparo, Grilanc.
Sodniki
Brezigar, Totaro, Garofoli, Knez, Štipaničev, Brankovič.
Rudi Pavšič
Prireditev ob 90-letnici ustanovitve kolesarskega društva Gorica
Pobuda (300 udeležencev) dosegla
Lep» sončno vreme, kot nalašč naročeno, je botrovalo uspahu kolesarske prireditve, ki je v Sovodnjah pri-vabila skoraj 300 udeležencev in raznih krajev dežele, več pa jih je bilo tudi iz Slovenije. Pobuda Združenja slovenskih špartnih društev v Italiji, ob sodelovanju sovodenjskih športnikov, je usp»la v vseh svojih odtenkih in povedati je treba, da so pxriredi-telji ravnali prav, ko so se junija odločili, da bodo pobudo prenesli na jesen. V primerjavi s prvo izvedbo se je število udeležencev podvojilo, kar je jamstvo, da bo pastela prireditev tradicionalna za vse ljubitelje kolesarjenja.
Devetdesetletnica ustanovitve kolesarskega društva Gorica je doživela svoje pravo slavje. Kolesarstvo je namreč prav v zadnjih letih dobilo tudi pri nas veliko privržencev, tako da je vedno več takih, ki se za rekreacijo ali za kaj več odločijo za kolesarjenje. To smo opazili tudi v nedeljo pred sovodenj skim Kulturnim
domom. Medtem ko so nekateri prišli z običajnimi turističnimi kolesi ter v navadni športni opremi, smo pri drugih zasledili vse kar najnovejšega ponuja kolesarska oprema.
Prireditev je bila razdeljena na tri proge, prvi dve, družinska in rekreacijska, sta bili bolj sprostitvene narave, rekli bi izletniški. Tretja pa je zahtevala že trenirane kolesarje, ki
svoj namen
so svoje sp»sobnosti morali p»kazati predvsem pri vzpmjanju na Vrh. Za to progo se je odločilo več kot 80 udeležencev, ki so p» dveh krogih okrog sovodenjske občine preizkusile moč na letečem in gorskem cilju, p»tem pia še v sklepnem finišu pred Kulturnim domom. Povedati je treba, da so se najbolje odrezali kolesarji z onstran meje, saj so zasedli najvišja mesta.
Kar se tiče ostalih dveh skupin naj p»vemo, da je bila najštevilnejša skupina sestavljena iz novogoriških up»kojencev (55), članov domačega društva (35) in predstavnikov Mebla (20). Najstarejši udeleženec je bil 83-letni Franc Sedej, med ženskami pa Nada Brajdot.
Za vse je ob koncu bila na voljo p»-štašuta, spjominska kolajna, ki ponazarja grb prvega goriškega kolesarskega društva, ter vrsta pxjkalov in plaket.
Za dobro voljo so p»skrbeli udeleženci sami.
Rudi Pavšič
Na prvi regati optimistov za osnovnošolsko olimpiado
Premoč šole Bazoviški junaki
Ropret prvak na kronometer
Na cesti med Kobaridom in Tolminom je bila v nedeljo kolesarska dirka na kronometer. V boju za državne in repjubliške naslove je bil pri članih najusp»šnejši Bojan Ropret (Sava - Kranj), pri starejših mladincih Idrijčan Valter Bonča — oba srebrna sobotne gorske preizkušnje, pri mlajših mladincih pa Kranjčan Aleš Ga-lof, sobotni bron. Tekmo je ob 10-let-nici ustanovitve vzorno pripravil kolesarski klub Soča iz Kobarida, spopade najboljših jugoslovanskih kolesarjev p» so si ogledali tudi številni gledalci.
MLAJŠI MLADINCI (22 km) : 1. A-leš Galof 29’36” (p»vprečna hitrost 44,090 km na uro); STAREJŠI MLADINCI: (27 km): 1. Valter Bonča (Sloga 1902) 36’44” (povprečna hitrost 44,010 km na uro; ČLANI: (44 km) ; 1 Bojan Ropret (Sava) 56’43” (povprečna hitrost 46,060 km na uro) ; 2. Sandi Pap»ž p» 21”; 3. Jože Smole (oba Vojna p»sta Kranj) p» 1’16”.
(Gomišček)
Pred sedežem TPK Sirena se je v soboto dop»ldne odvila prva regata v razredu opkimist za učence slovenskih osnovnih šol, ki so vključene v športno šolo Trst. Regata je potekala v sodelovanju Špxrtne šole Trst in TPK Sirena, veljavna pa je bila za osnovnošolsko olimpiado 1985/86.
Letošnja regata je bila nekako v »preizkusni fazi«. Od vsega začetka je bilo mišljeno, da bi vsaka šola, ki prip»da Športni šoli Trst, sodelovala z dvema jadralcema. Ker pa se je prijavilo za regato samo šest od desetih šol šp»rtne šole, ste organizatorja pripustila k regati vse prijavljene jadralce.
Na regati so bile zastopane šole Fran Šaleški Finžgar iz Barkovelj s štirimi jadralci, Bazoviški junaki iz Rojana s šestimi, Karel širok iz Ulice Donadoni in Dragotin Kette iz Ulice sv. Franiška obe z enim jadralcem.
Marica Gregorič Stepančič od Sv. Ane s petimi in Josip Ribičič od Sv. Jakoba s štirimi jadralci.
Lep» vreme, a žal premalo vetra, in lep» število otrok, ki so v spremstvu svojih učiteljic prisostvovali proteku regate za osnovnošolsko olimpia-doi> sta botrovali lepemu uspehu prireditve.
Po prvi preizkušnji, druge ni bilo mogoče speljati, ker je veter p»pol-noma penehal, je svojo premoč dokazala rojanska šola Bazoviški junaki. Njeni jadralci so zasedli mesta v prvi p»lovici lestvice. Vsi jadralci na regati so se dobro izkazali, saj je izredno težko jadrati v skorajšnjem brezvetrju.
Splošna lestvica jadralcev je naslednja:
1. Certa Meucci (BJ), 2. Majda Brecelj (F), 3. Vanja Čuk (G-S), 4. Marjana Debel juh (BJ), 5. Alex Žer-
jul (GS), 6. Mauro Nadlišek, 7. Saška Ažman (oba BJ), 8. Davide Marconi (R), 9. Ivana Milič, 10. Tatjana Dolhar (obe BJ), 11. Morris Hervatin (R), 12. Max Černigoj (F), 13. Werner Sancin (š), 14. Gunther Hervatin (R), 15. Alex Žerjul (GS), 16. Marko Papucci (F), 17. Marko Crisman-cich (GS), 18. Pavel Bandi (R), 19. Katja Vodopivec (F), 20. Maksi Ba bich (K), 21. Štefan Samec (GS).
K uspehu prve regate za osnovnošolsko olimpiado sta pripomogli tudi jadralni društvi Čupa iz Sesljana in ACEGA, ki sta TPK Sireni dali na razp»lago nekaj jadrnic, da so jadralci istočasno nastopali na regati.
(A. D.)
KRATICE: BJ — Bazoviški junaki; F — Finžgar; GS — Gregorič - Stepančič; R — Ribičič; š — Širok; K — Kette.
obvestila
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT
vabi drevi svoje člane in tečajnike na predavanje Igorja Škamperleje o opremi in tehniki v alpinizmu. Predavanje bo na sedežu SPDT ob 20.30.
SK DEVIN
prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Za začetnike osnovnošolce bo tečaj brezplačen. Za informacije telefonirati na št. 200-236 ali št. 200-771.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
ŠZ BOR
obvešča, da so redni treningi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v telovadnici na liceju. Vabljeni tudi začetniki. Rekreacija za mlajše in starejše ob istih dnevih od 19. do 21. ure. Tel.: Raseni, 745-092.
BALETNI ODSEK ŠD MLADINA obvešča svoje člane in vse, ki bi se radi pridružili, da se začne vpisovanje v novo baletno sezono 85/86 v prostorih bivšega vrtca A. Sirk v Križu 25. in 27. t. m. od 15. do 17. ure ali pa telefonsko na št. 220-222.
MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI
Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi i-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon-tovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mladina izpod 16 let bo imela prost vstop.
ŠD MLADINA
organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Zainteresirani naj se javijo v društvenem baru od 23. do 27. septembra od 19. do 21. ure.
ŠD MLADINA
organizira šahovski tečaj. Zainteresirani naj se javijo v Domu A. Sirk do 26. t. m. od 19. do 21. ure. Vabljeni!
OD ŠZ BOR
obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok, ki bi radi gojili odbojko, in sicer dečki (letnik 1970 in mlajši) ter deklice (letnik 1973, 1974 in 1975). Vpisovanje je v tajništvu ŠZ Bor, Vrdel-ska cesta 7, tel. 51377, vsako popoldne.
ŠD KONTOVEL
organizira ob torkih in četrtkih v telovadnici Silvestri (Naselje sv. Nazaria) sledeče tečaje: ritmično telovadbo za deklice od 5. do 9. leta starosti (prvo srečanje bo 2. oktobra ob 16. uri, vabljeni tudi starši); moderni ples (disco dance) istega dne ob 19. uri in telovadbo za ženske istega dne ob 20.30.
ŠD SOKOL
obvešča, da bodo treningi minibasketa potekali v nabrežinski telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi se bodo začeli jutri, 23. septembra.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardelieva 8/li. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 inodul (šir 1 st., viš. 23 mmj 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglas* iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST t. iz vseh drugih dežel 'v Italiji pri podružnicaM- SPI
primorski
M	*	dnevnik
24. septembra 1985
TRST UL Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JzTT m tiska Trst
Cbn italijanska zveze časopisnih založnikov REG
Zadnjič so ga videli pred šestimi meseci
Kam je izginil sovjetski znanstvenik V. Aleksandrov
LONDON — Šest mesecev po skrivnostnem izginotju sovjetskega znanstvenika Vladimira Aleksandrova, se njegovi kolegi na Zahodu in na Vzhodu zaskrbljeno sprašujejo, kam je izginil. Prevladuje mnenje, da Aleksandrov ni imel nikakršnega interesa, da bj dezertiral in pobegnil na Zahod. Njegov sloves je bil tesno povezan s teorijo o »jedrski zimi«, po kateri naj bi se naš planet po jedrskem spopadu spremenil v ledeno puščavo, kjer bi življenje bilo praktično nemogoče.
Sovjetski znanstvenik je izginil medtem ko je bil na potovanju po Španiji, kjer se je udeležil konference županov mest, ki ne razpolagajo z jedrskim orožjem. Konferenca je bila v Cordobi, nakar so ga.še videli v Madridu 1. aprila. Potem ni bilo za njim več nobene sledi. Dejstvo, da ga ni na spregled že šest mesecev, seveda ne izključuje domneve, da je pobegnil na zahod, vendar je ameriško zunanje ministrstvo odločno demantiralo vse glasove, po katerih naj bi Aleksandrov
pribežal v ZDA
S svoje strani pa so v SZ izjavili, da so storili, kar je bilo v njihovih močeh, da bi odkrili nekaj v zvezi z usodo Aleksandrova. Pri tem je treba omeniti, da je baje imel nalogo, da odkrije, kaj je z Aleksandrovom tudi sovjetski diplomat Vitalij Jur-čenko, ki je v začetku avgusta izginil v Rimu, kar je potem povzročilo množičen beg sovjetskih in vzhodno nemških agentov iz Zahodne Nemčije, vključno s su-peragentom Tiedgejem. Jurčenko je namreč pribežal na Zahod in njegova pričevanja so povzročila pravi preplah med vzhodnimi a-genti v državah NATO.
Kakorkoli že, tako na Vzhodu kot na Zahodu izražajo dvome o tem, da bi Aleksandrov zbežal na Zahod. Frederick Warner, ki vodj mednarodni inštitut, ki proučuje nevarnost »jedrske zime« s tem v zvezi pravi, da je bil Aleksandrov velik izvedenec na področju računalnikov, to pa je področje, na katerem imajo na Zahodu odločno prednost pred Sovjetsko zvezo.
Civilizacija belcev uničuje indijansko kulturo
Brazilski Indijanci zahtevajo izboljšanje razmer v rezervatih
RIO DE JANEIRO — Medtem ko se v Južni Afriki črnopblti domačini borijo proti sramotni politiki južnoafriške vlade, ki temelji na apartheidu, se pravi na popolnem ločevanju med črnci in belci, bi brazilski In-diosi z veseljem sprejeli neke vrste apartheida, ki bi jim zagotovil, da se razvijejo ločeno od belcev. To je teorija, kj jo razlaga Jorge Miles da Silva Terena prvi Indijanec iz brazilske džungle, ki je študiral v Združenih državah.
Ko je Portugalec Pedro Al ves Cabrai leta 1500 odkril Brazilijo, je tam
živelo kakih pet milijonov Indijancev-domorodcev. Brazibja šteje danes kakih 100 milijonov prebivalcev, število Indijancev pa se je zaradi preganjanja in bolezni skrčilo na borih 220 tisoč. Država jih ima za nezrele in z njimi ravna kot. z mladoletniki, ne morejo se niti zagovarjati pred sodiščem, češ da niso prištevni. Vendar je kljub vsemu protizakonito zapostavljati jih in jim nuditi nižje mezde, kot jih predvideva zakon.
BrazOski Indijanci bi hoteli predvsem ostati v svojih rezervatih in se
tam razvijati. Trenutno imajo še samo 7 odst. brazilskega ozemlja za indijansko ozemlje, vendar če bi jim priznali pravico do izkoriščanja te zemlje, ki predstavlja le majhen del Brazilije, bi vsi Indijanci, trdi da Silva Terena, bili milijarda. V globini indijanske zemlje ležijo ogromne količine zlata, bakra, svinca, mangana, tungstena. Samo letos je bilo nad 400 prošenj, seveda ne s strani Indijancev, da bi lahko začeli z eksploatacijo teh bogastev. Prošnje mora preučiti najprej organizacija za zaščito Indijancev, vendar v njej dela 420 belcev in samo deset Indijancev. Da Silva Terena pripoveduje tudi o teževah, ki jih je imel na ameriških collegih, Kjer so bili vsi prepričani, da so brazilski Indijanci manj vredni, tako da je bil večkrat na tem, da pobere šila in kopita. Vendar se je vsakič ustavil, saj se je dobro zavedel, da je študij edino orožje, ki ga ima če hoče pomagati svojim brazilskim sobratom. Zadnja leta je vedno več Indijancev iz amazonskih pragozdov, ki jim uspe študirati. Prav ti so najbolj goreči zagovorniki zahteve po ohranitvi izvirne indijanske kulture, ki jo prodirajoča konsumistična civilizacija vedno bolj ogroža.
Dolgovi nerazvitih naraščajo
WASHINGTON — Skupni dolgovi 40 afriških držav znašajo že 120 milijard dolarjev, navajajo statistike Mednarodnega monetarnega fonda. Za nekatere države predstavljajo ti dolgovi izredno breme, saj presega višina obresti skupni izvoz nekaterih zadolženih držav.
Izvedenci pa opozarjajo, da bo to vprašanje butnilo na dan z vso svojo dramatičnostjo šele v prihodnjih dveh letih, ko ne bodo več dobile kreditov 'za izplačevanje zapadlih dolgov. Statistiki pri MMF navajajo, da že danes ne uspe pet afriških držav (Sudan, Liberija, Čad, Ekvatorialna Gvineja in Gambija) odplačevati zapadlih dolgov. Prihodnje leto bi lahko znašali neplačani obroki že 800 milijonov dolarjev, da ne bo MMF afriškim dolžni-cam bržkone reprogramiral dolgov, pogoji za nove kredite pa bodo izredno težki.
Miguel De Cercante»	33.
DON KIHOT
Na področju mode nas čaka dolga in vroča jesen
RIM — Vreme je lepo, vroče, poletno tako, da smo skorajda pozabili, da smo pravzaprav že na pragu jeseni. Da je konec poletja, nas opozarjajo le trgovine, kjer so se polet ne razprodaje že končale in kjer so se pojavila jesenska oblačila.
Ste videli (tu imamo v mislih predvsem ženske) nove modne barve za jeseh? Potem ko so nas modni ustvarjalci skozi vse poletje zasuli s svetlimi, sončnimi, pastelnimi in mehkimi barvami, se bomo morale za jesen odločiti za odločne, težke in močne barve, med katerimi so na prvem mestu rdeča v vseh niansah, pa močno zelena in vijoličasta v pravtako zelo močnih barvnih odtenkih. Pravijo, da so takšne barve bolj jesenske, da bolj odgovarjajo našemu razpoloženju in seveda našemu zunanjemu videzu.
Bo že držalo, le težko je nenadoma preiti iz vse te svetlobe, te pestre, in ogoreli koži zelo primerne barvitosti, na barve, ki so že same po sebi težke, predvsem pa zahtevajo čisto posebno ličenje — torej posebne pudre, rdečila itd.
To so seveda le novosti za letošnjo jesen. Modni ustvarjalci pa že mislijo na prihodnjo pomlad in poletje. V prihodnjih tednih bodo tako v Italiji, pa tudi v Franciji številne prireditve, namenjene ženski in moški modi, pa tudi otroški modi, pričeskam in usnjenim izdelkom. Kakih 40 takšnih prireditev bo v kratkem samo v Firencah in v Rimu, medtem ko bodo v Parizu v kratkem podeljevali tudi
letošnje oskarje za najboljše modne stiliste in za najizvirnejše pričeske.
Številni italijanski modni ustvarjalci, ki so se s svojimi kreacijami že uveljavili tudi drugod po svetu, bodo odprli tudi svoje podružnice v Londonu, New Yorku.in Parizu, med temi bo znani modni krojač Valentino, stilist za modne pričeske Sergio Valente pa bo v New Yorku odprl celo svoj »lepotni center«, v katerem bo delal in ustvarjal štiri mesece na leto. Z njim bodo delali razni frizerji iz številnih evropskih držav, ki bodo od tu prenašali nove tendence za modne pričeske v razne evropske države.
Med raznimi modnimi razstavami naj omenimo tisto, ki jo je pripravila monaška princesa Stephanie in ki obsega modele novih kopalnih oblek, ki naj bi bile, po njeni zamisli, okrašene celo z dr agii! ji.
Na programu so tudi razstave zlatih okraskov in draguljev, pa tudi razstava novih oblačil za zdravnike in zdravniško osebje. Gre za oblačila iz čisto posebne snovi, ki jih je mogoče takoj uničiti. Pravijo, da bo imela ta zamisel v zdravstvu velik uspeh, saj bo poskrbljeno, da bodo vsa oblačila vedno sterilizirana in jih ne bo mogoče večkrat uporabiti. ,
Torej vroča jesen tudi na področju mode. Pravijo, da se je za razne razstave in revije prijavilo že okrog 200.000 klientov iz raznih držav in kontinentov. Če bodo tudi toliko nakupili, potem se italijanskim in francoskim modnim ustvarjalce, obetajo lepi časi.
Val podražitev v Bolgariji
SOFIJA — Prebivalci bolgarskega glavnega mesta so prejšnji ponedeljek neobičajno rano v dolgih vrstah čakali pred časopisnimi kioski, da bi se podrobno seznanili z najnovejšimi podražitvami, ki bodo huda prizadele njihov standard. Znatno so se podražile cene bencina, dizelskega goriva, pitne vode, svinjskega mesa, mesnih izdelkov, konzerv, gradbenega materiala, električnih aparatov za gospodinstva, osebnih avtomobilov in raznega blaga kemične industrije. Prav tako so zvišali maloprodajne cene uvoženih žganih pijač in piva, cigaret, čokolade in drugih prehrambenih izdelkov in to od 25 do 42 odstotkov.
Kot je bilo uradno sporočeno se bo od 1. oktobra podražila električna energija, in sicer: 41 odstotkov za gospodinjstva in kar 58 odstotkov za podjetja. Za 13 odstotkov se bodo podražile vse javne storitve.
Ta udarec pa kot kaže ni presenetil Bolgare, saj so podražitve že dalj časa pričakovali. Izjalovili so se namreč vsi pozivi, naj prebivalstvo varčuje s tekočimi gorivi, z električno energijo in s pitno vodo. Te podražitve pa kot kaže ne bodo zadostovale. Bolgarija je baje že zaprosila za posojilo na Zahodu, da bi ublažila težke posledice skrajno neugodnih vremenskih razmer. Že tri leta pestijo Bolgarijo izredno ostre zime, poletja pa so sušna, kot jih ne pomnijo že desetletja.
V vladnih krogih vlada prepričanje, da bodo prihodnji zimski meseci izredno težki za vse. Prav tako ne skrivajo, da bo Bolgarija potrebovala nekaj let, da odpravi posledice skrajno neugodnih vremenskih razmer, ki so v bistvu ukinile tradicionalni izvoz bolgarskih prehrambenih artiklov v tujino. .