Poitnina p.atana v gotovtn. leto LVIll. y Liubllanl. v nedeljo, dne 22. Junija 1930 Št. 141 2. izdaja st. 3 om Naročnina Dnevna Izdaja u kraljevino Jugoslavijo meseCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo meseCno 40 Din nedeljsko Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov t stolp, petll-vrsia mali oglasi po 1'30 In 2 D, veCfl oglasi nad 45 mm vltlne po Din 2-SO, ve Uiti po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zlulroj rožen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopttar/evl altcl it. 6//IJ K okoplsl se ne vračalo, nelranklrana ptama se ne spre/ema/o Uredništva telefon it. 20S0, apravniitva it. 2992 Naša beseda Zadnje čase sc od raznih strani priporoča mir Slovenccin. Bivše stranke, ki jili je januarski manifest pred dvema letoma jx>slal v pokoj, nehote spominjajo človeka na umirajočega leva iz znane basni, ki si jc moral po svoji odstavitvi pustiti dopasti brco že od vsakega svojega bivšega najpohlevnejšega in naj-pokornejšega podanika. Eni so odkritosrčno tega mnenja, da bi slovenski narod odslej mogel živeti tudi v najdaljnejšo bodočnost brez strank, poiJolnoma nediferenciran, v absolutnem miru in slogi, nekaka gens saneta dn jiopulus electiio-nis. To so idealisti, ki so narodu nujno |>otrcb-ni, da sc v človeških dušah ohranja zavest, da borba ni sama sebi namen pa da se nasprotja do prave mero ublažujejo. Drugi oznanjajo narodno slogo bolj iz skritega sebičnega namena, da se ob odsotnosti konkurence sami narodu postavijo nu najbolj cenen način na čelo, kakor so svojčas narodni prvaki poveličevali slogo in sc zanje sveto ogorčevali, zato da bi sc na svojih stolih ohranili. Seveda jo bil tisti mir gnil mir, I tod katerim so nemoteno bohoteli uepotizem, korupcija in izkoriščanje, dokler ni v to za-tolilino zapihal svež veter kakšne več ali menj načelne ločitve. Te ločitve bodo v narodu ostale, četudi za tcč ali menj časa v lutentnem stanju; življenje brez notranjih razlik in napetosti, ki v medsebojni borbi življenje razvijajo dalje, ga modificirajo in jircnavljajo, je načeloma nemogoče; čisto nedifercnciranega stanja ali pa absolutne harmonije ne poznata ne živa narava nc zgodovina, in kjer so je skušala doseči taka človeška družba, se je kmalu izjalovila v kaos, ker ljudje niso niti angeli niti stroji. Drugo vprašanje jo, j>o kakšnih vidikih se ljudje ločujejo ali naj se ločujejo, in v tem j>ogledu imamo danes cel kup ljudi, ki nam svetujejo najrazličnejša stališča, na katera naj bi sc naš narod pro futuro jKistavil, o čemer jjn danes nimamo namena govoriti. Danes nam jc na srcu nekaj drugega: Naj bo narod diferenciran med seboj tako ali drugače, podlaga vsaki stranki, vsaki struji, vsakemu udruženju v narodu, naj bo tudi čisto gospodarskega karakterja, mora biti nek trden, izdelan in pristen etičen nazor, ki korenini v osrčju ljudske, narodove duše, in ki mu mora stranka bodisi izrecno programatično, bodisi samo .iniplicitc' jx> neki samoposebi umevni praksi svojega javnega udejstvovanja, pripomoči kolikortoliko do izraza v vsakem svojem članu. Tako, mislimo mi, jc treba ta pereči problem v našem narodu postuviti. Če bo vse naše javno življenje narekovano od resnično krščanskega, resnično kulturnega in narodnegu etosa, če bo vsak posameznik pu vsako javno udruženjc sjioštovulo svojega partnerja, njega iz poštenega prepričanja izvirajoč program in teženja, če sc bomo navadili vpo-števati vsak nazor, ki je utemeljen v visoko razviti vesti, in ga, čeprav je našemu več ali menj nasproten, po njegovih dobrih straneh pozitivno ocenjevati, čc bomo razumeli, tla vsako udruženje, ki sc ravna po nekih iz globin vesti prihajajočih moralnih smernicah, v narodu opravlja neko zdravemu življenju in njega razvoju potrebno in koristno funkcijo — poteni nobena politična ali kulturna različnost in raznolikost ne bo ovira k složnemu sodelovanju, kadar jc potrebno; potem se nobeno medsebojna borba ne bo izrodila v malenkostno prerekanje ali razdirajoče sovraštvo ali pa tudi v plašč, za katerim se pogostokrat igrajo najsebičnejši in najumazanejši posli, ampak bo pomenila lo medsebojno izravnavanje, izčišče-vanje in plodoviito iskanje vrednot, ki so v končnem rezultatu vsem skupne — lo da so spričo dane človeške narave najdejo [io različnih potili. In tistemu bomo rekli, da je pravi prerok in odrešenik slovenskemu ljudstvu, ki ga bo naučil v strankarski borbi fair plava --poštene igre iin poštenih metod, ki so plod globoke srčne kulture, naj so potem ljudje bodisi po veri bodisi po vsem svojem siceršnjem nazoru o svetu bodisi po razrednih težnjah raz-duljeni drug «1 drugega magari kakor dve skrajni točki na premici. Težko je to našemu človeku dopovedati, toda nujno potrebno je, če hočemo biti v istini kulturen in politično zrel narod kakor so'starejši kulturni narodi Evrope, mod katerimi jc taka jiolitična polemika, kakršna jc bila časih med nami, že samo iz este-tičnegu stališča čisto nemogoča. Pa ne samo v borbi nasprotujočih si strank, ampak tudi v strankah sumili morajo vladati etični odnosi visoke kvalitete, možnost samostojnega presojanja in uveljavljanja neizogibnih struj in strankarskih odtenkov pa zmožnosti, da sc ne Szkvuri splošnemu blagru potrebno telo v mehanizem, ki služi samo eni osebi ali eni skupini in njenim osobitim interesom. Lc tako je možno zdravo narodno življenje, v katerem so ločujoči, izči.šču joči in nezdrave kali uničujoči viharji prav tako potrebni ko ona slogu, ki nam veli: In necessariia unitas! Da h koncu preidemo na čisto konkreten slučp-l vprašamo vsakega izobraženega in omikanega človeka: ali je prav in ali jc koristno za d.ijf bodisi našega kulturnega nivoja bodisi naš .i političnega življenja, če so o enem najbolj >omenljivih, najbolj povzdigujočili in obenem najbolj ljubkih praznikov krščanskega C prava le vKopliarlevt ul.it.fi Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. IO.GSO In 10.349 xa Inserate, Saralevo «/.7563, Zagreb it. 39.011. Vraga In Dunal i,t. 24.797 Resen položaj v Španiji London, 21. jun. d. Tukajšnje kroge je zelo presenetila vest, da je kralj Allonz španski 19. t. m. zapustil Madrid in se preko Pariza odpeljal v London. Kakor pravi komunike predsednika vlade, generala Berenguera, bo kralj ostal v Londonu do 20. julija, to je, bo odsoten ves mesec. Ta dogodek spravljajo resni angleški politični in diplomatični krogi v zvezo z alarmantnimi govoricami, ki so te dni razširjene po Španiji in so seveda našle pot tudi v inozemstvo, predvsem v Anglijo, ki se od nekdaj živo zanima za deželo, v kateri se nahaja najvažnejša pomorska postojanka Velike Britanije. Doslej še neznani dogodki iu razmere so v zadnjem času zopet izredno okrepile republičansko propagando v deželi. Vlada splošno prepričanje, da ne preteče niti en teden, ko se bo v Španiji zgodila velika politična in ustavna sprememba. Splošno prepričanje je, da kabinet generala Berenguera nikakor ni kos sedanjemu položaju, ki zahteva hitrih in odločilnih sklepov. Ne bodo se veliko motili oni, ki sedanji kritični položaj v Španiji izvajajo iz vedno bolj naraščajoče gospodarske krize, ki se izraža in ima obenem svoj vzrok v neustavljajočem se padanju pezete. K temu pride žitna kriza, ki je tako velika kakor že dolgo ni bila. Vse to zahteva alternativno odločitev: ali takojšnja vpostavitev parlamentarnega ustavnega režima ali pa druga diktatura. Diktatura pa je kljub temu, da se prizadevajo zanjo nekatere vojaške osebnosti, v sedanjem momentu |x>jx>lnoma izključena, kajti pezeta pada dalje na vseh internacionalnih borzah in ponovna vojaška diktatura ne bi zadovoljila gospodarskih krogov, ampak nasprotno, gospodarsko krizo le še povečala. V Londonu so pa zlasti v skrbeh, ker se zaradi tega položaja silno ojačuje republičansko gibanje, ki dozdaj v ljudstvu ni imelo prave za-slombe. Angleški prijatelji kralja se bojijo, da ne bi republikanci odsotnosti kralja izrabili za državni udar. Splošno menijo v Angliji, da se za Španijo pripravljajo burni dnovi. Kralj Alfonz je medtem 20. t. m. dospel v Pariz. Nastanil se je v velikem hotelu v Rue de Ri-voli. Kralj ostane v Parizu do ponedeljka opoldne in je v soboto, 21. t. m. imel dolg razgovor z bivšim liberalnim politikom Santiagoin Alba. Od tega razgovora, kojega rezultat še ni znan, jc odvisno, kako se bodo stvari v Španiji odslej naprej razvijale. Nasproti novemu republičanskeinu valu se skušajo v Španiji združiti vsi inonarhistični elementi, da ohranijo dinastijo. Grof de la Mortera, sin rajnega konservativnega politika Maura, je prevzel vodstvo vseli elementov, ki sestavljajo desno krilo monarhistov in ki bodo odslej tvorili koalicijo onih skupin, ki so pred prvo diktaturo tvorile staro konservativno stranko. Monarhisti poudar- jajo potrebo protiakcijc proti obrisujoči se repu bličanski alianci, ki skuša ustvariti [politično zvezo s socialisti in staro liberalno stranko. V Madridu se tudi zadnje dni organizuje levo krilo monarhistov, obstoječe iz desnega krila bivše liberalne stranke, ki ga vodi general Santiago Alba, ki je bil minister za zunanje zadeve v septembru 1. 1923, ko je bil prišel na oblast pokojni Primo de Rivera, in je jiotem bil prisiljen ukloniti se diktatorju v izgnanstvo v Franciji. Zaradi tega je razumljivo, da kralj Alfonz predvsem išče o|x>re v grofu Santiago Albi. Kakšen bo rezultat, to se bo v najkrajšem času pokazalo, ker so duhovi v Španiji tako razgreli, da je hitra in nujna rešitev najsi bo v katerem že koli pravcu, neizogibna. Madrid, 21. junij. x. Vse politično zanimanje Španije je osredotočeno na razgovor kralja Alfonza z vojvodo Santiago Alba. Listi že pripravljajo javno mnenje na to, da bo Alba najbrže prevzel ministrsko predsedništvo. Mnogi so presenečeni, da so ravno oni politiki, ki jih je preganjala diktatura, sedaj prišli na jirvo mesto. Alba, ki je zelo inteligenten, pa tudi častihlepen, izhaja iz bivše liberalne stranke ter ga podpirata sedaj Ro-manones in Alhuzema. Prejšnji mesec je v časnikarskih člankih ostro kritiziral diktaturo. Kljub temu mu jo sedaj kralj radi teh člankov častital, kar se potrjuje, tudi v oficijelnih krogih. Priprave za vrnitev Habshuržanov na madjarski prestol Praga, 21. junija. x. Jutranja izdaja :>Pravo Lidu-* objavlja senzac-ijonalna poročila o nameravanem madjarskem puču za v|)ostavitev Otona kot madjarskega kralja, in sicer s pristankom Italije, Nemčije in Anglije. Pri tem bi imeli biti Francija in Mala antanta ne samo zavedeni v zmoto, temveč tudi jiostavijeni pred gotovo dejstvo. Nadvojvoda Oton bo prišel na Madjarsko z belgijskimi študenti. Pred tem j>a bo prišlo na Madjarsko polagoma 35 tisoč italijanskih častnikov in vojakov v civilnih oblekah, in sicer častniki kot turisti, moštvo pa kot poljedelski delavci za veleposestnike. Na dan, ko dospe Oton na Madjarsko, bodo vSo deželo zasedle madjarske in italijanske čete, da preprečijo vsak protinačrt. Nadalnje nastopanje italijanske vojske se bo vršilo strategičnim potom po južni štajerski in Koroški. Za to potrebna sredstva so se zaenkrat dobila polom državnega posojila 120 milijonov penge-jev pri Madjarski komercijalni banki v Budimpešti, seveda v pričakovanju inozemskega posojila, za katero je kredit pri komercijalni banki samo predujem. List trdi dalje, da je predsednik komercijalne banke Filip \Veiss, tast zunanjega ministra Valka, za posredovanje posojila dobil 3%, Valko sam pa 5% provizije. Honvedski minister Gombos je v zadnjem času izdal naredbo, da se imajo vse madjarske vojaško organizacije združiti v enotno vodstvo. Zdi se, da Gombos pripravlja lastno akcijo v senci Italije. Zadnji obisk italijanske vojaške misije je bil popolnoma tajen in je ostal neznan ludi madjarski javnosti. Vse to je delo Gombosu blizu stoječega društva Move, ki šteje 80.000 članov. Prvi znaki prihoda Otona bodo akcije izven Madjarske, t. j. aktivna iredntistična dejanja v Erdelju, na Hrvatskem, Slovaškem in Pod-karpatski Rusiji. Jeseni pa se ima delo dokončati. Informator lista pravi dalje, da se Oton ne bo poročil z italijansko princesinjo, temveč z romunsko princesinjo, ker mislijo na Madjarskem, da bodo s tem lažje dosegli, da se Erdelj vrne Madjarski. Končno pravi list, da računajo na Madjarskem tudi s tem, da se bo akcija ponesrečila. V tem primeru bi Italija storila vse, da se doseže revizija mirovnih pogodb. a Opisuje maAešhi problem od januarja 1929 do masa 1930 Malta dobi novo ustavo Mesto Vatikan, 21. junija. x. Osservatore Romano objavlja v izvlečku papeževo belo knjigo pod naslovom: »Opis malteškega problema od jan. 1029 do maja 1930. Knjiga ima jiredgovor in 3 poglavja in se bavi z dogodki do odpošiljatve apostolskega delegata msgr. Robiiisona na Malto in z rezultatom te papeževe ankete o verskem stanju na imenovanem otoku, dalje pa tudi s koraki, ki jih je poteni storila sveta stolica ter navaja tudi korespondenco med kardinalom Gasparijem in angleškim poslaništvom pri Vatikanu. Končno govori o premirju povodom političnih volitev in o izmenjavi dokumentov, ki so se vršili neposredno jiotem med kardinalom Pacellljem in angleškim poslaništvom. V uvodu pravi bela knjiga, da zasleduje samo namen, da izrazi javno mnenje, da s tem prepreči, da se ne bi sveti stolici podtikali nameni, ki jih sveta stolica nikdar ni imela, niti ni mogla imeti. Belo knjiga napada posebno ostro guvernerja otoka, lorda Stricklanda, kateremu očita posebno dvojno igro v od noša jih nasproti katoliški cerkvi. Vatikan ni mogel vzeli na znanje načrla konkordata, ker je iz njega jasno izhajalo, da hoče lord Strickland katoliško cerkev izstaviti v službo svoje politike. • London, 21. junija. x. Na Malti je včeraj medlem, ko je bil odsoten ministrski predsednik lord Strickland v Londonu, prišlo do presenetljivega razvoja stvari. Kabinet je odstopil in popoldne izročil svoje porlfelje v roke malteškega guvernerja. Ustava je bila ukinjena za dobo, ki se dosedaj še ni ugotovila. London, 21. junija. AA. Poročilo o demisiji maltskega kabineta demantirajo. Včeraj popoldne je imel maltski guverner dolgo sejo in je prejel dolgo brzojavko iz Londona. Trdovratno sc vzdržuje vest, da lio maltska avtonomija ukinjena in bo uveden na Malti ponovno kolonialni režim za dve leti. V razgovoru z dopisnkom Reulerja jc lord Strickland izjavil, da ne bo odstopil človeštva sploh iu slovenskega narodu posebej piše v takem nizko stoječem tonu kakor jc (o storil ljubljanski popoldncvnik, poročajoč o procesiji svetega Bcštijcga Telesa — kakor du l>i ga bodlo, čc se v slovenski jirestolici versko mišljenje in življenje po vojni stalno izboljšuje iu dviga jia čedaljebolj očitno prihaja do izraza! Tukaj jc uprav klasičen eksempel fanatizma zagrizene, omejeno in nepristne svobodomiselnosti, ki jc tudi eden izmed tistih či-nitcljev, ki jc politično življenje naše prošlosti zastrupljala, mogoče bolj nego katerikoli drugi fanatizem ali pristransko gledanje sveta. Mori čistost in teženje po njej, pobožnost, vera v božjo voliičastvo in vsepričujočnost, prizadevanje Sveto čimbolj počastili iu ga nositi v naše življenje — ki vrhtegu tako označuje naš slo- venski ljudski značaj — mar vse to niso neprecenljive vrednote slovenske narodne kulture? Ali pa naj naša kultura obstoja v tem, da sveto smešimo, tlu iui vsak pojav religioznosti brizgamo znake svojega nespoštovanja in nc-pojmovaiija, da za vsakim teženjem iz z.cmske-ga blata zopet vidimo lo — blato? Zato bi hoteli k sklepu povedati: da imajo vse stranke kulturnega naroda, naj bodo med seboj v gotovih momentih narodnega življenja v šc tako ostni borbi, vodno in vselej eno skupno točko složnega tlela: složno borbo zoper vsako ni/ko gledanje življenja pa zoper vsako nepoštenost, nevestno«! in nekulturni To je stvor politične pedagogiko, ki nam jo nujno potrebno, do ustvarimo za bodoče neobhodno pogoje -.dravega narodnega življenja T. Nova vlada v Egiptu London. 21. jun. x. V Egiptu je sedaj Sidki paša sestavil tako zvani »nevtralni« kabinet, ki sc bo danes predstavil egiptskemu kralju Eua-tlu. Najvažnejša mestu so zasedena tako: ministrski predsednik, obenem finančni in notrunji minister je lsmo.il Sidki jiaša, zunanji niinistei llafcz Afiti paša, vojni minister Tevfik Rifaad paša. Dosedaj vlada |K>vsod mir. V Kairi so lis vseh križiščih postavljene policijsko straže. Pabst se ne sme vrniti Dunaj, 21. jun. x. Vesti neke korespondence, da se je pri današnjih razgovorih dr. Schobra % voditelji Heimvvehra dalo majorju Pabstu dovoljenje za bivanje na Tirolskem, se z merodajnegt mesta označujejo kot tendencijozne in neresnično. Maniujeva stranka je enotna Bukarešta, 21. junija. AA. Rador jioroča: V zvezi z zadnjo ministrsko izpremembo v Romuniji je jugovzhodna agencija razširila vest o tem, da obstoja kriza v narod no-poljedelski stranki. Kriza jo baje nastopila radi nesoglasja med predsednikom romunske vlade Maniuoin in ministrom za poljedelstvo Milialakejem radi sodelovanja zastopnikov nekdanje narodne stranke in predstavnikov nekdanje jKiljedelske stranke v sedanji vladi. Ti dve stranki sla se ujedinili že pred enim letom. Vladni krogi, ki so o tej stvari poučeni, ugotavljajo, da izhajajo le tendenčne vesti iz interesiranega vira ter jih formalno demantirajo. Edinstvo narodne poljedelske stranke ni bilo niti hip ogroženo. Baš nasprotno zadnji dogodki so učvrstili to edinstvo in povečali ugled te stranke, ker je bila na čelu pravkaršnjih dogodkov in ima za seboj ogromno večino javnega mnenja v Romuniji. H konferenci Mate antante Pariz, 21. junija, p. »Echo de Pariš« prinaša uvodnik o bližnji konferenci Male antante in izraža misel, da se bo na tej konferenci v glavnem razpravljalo o Briandovi spomenici in o morebitni restavraciji Habsburžanov na Madjarskem. List povdarja glasove, ki so v zvezi z nadvojvodom Otonom, in naglasa, da se bo zaročil z najmlajšo hčerko italijanskega kralja. List pravi, da bo Francija gotovo imela toliko moči, da bo preprečila dogodke, ki se tu razvijajo. 8 urnik za rudarje Ženeva, 21. junija. AA. Komisija za pronfe-vanjc vprašanja delovnega delavnika na mednarodni konferenci za delo jc določila, da traja dnevno delo v rudnikih 7 ur in tričert. Upor na Kavkazu Berlin, 21. jun. p. Social. demokratski »Vor-vviirts« prinaša vest, da so v Kavltaziji, Gruziji in Armeniji izbruhnili kmetski upori, ki že delj časa trajajo, in sicer radi kolektivizacije kmetskih posestev. Rdeči gruzinski vojaki so se pridružili vsla-šem in sedaj vodijo gerilske vojne iz gozdov. Vlada je poslala nad 1500 političnih ujetnikov v Rusijo. Njihova usoda je neznana. Odstop nemškega financ, ministra Dr. Mvjdcnhauer, nemški finančni minister v Pninningovem kabinetu je podal svojo ostavko in zapustil za seboj tako težko situacijo, da ni u-kliuien« kriia celotnega Briinningovega kabineta. Finančni položaj Nemčije je zelo težaven. Še meseca aprilu, ko ie g. Moldenhauer prevzel finančno ministrstvo, je pred zbornico zagotavljal, da bo že letu 1931. mogoče misliti na znižanje državnih davkov. Tako ie tedaj g. Moldenhauer preračunal, da upa znižati davščine za kakih 500 milj. zlatih mark. Mesto tega ie pa sedaj po nckai mesecih isti finančni minister zahteval novih davkov in t",; odtegljaj na uradniških plačah, ki naj se porabi za brezposelno zavarovanje. Ta žrtveni davek uradništva — *Notopfer« ga imenujejo — je naletel na silen odpor pri socialistih, nacionalistih, demokratih in tudi ljudski stranki. In ker ie g. Moldenhauer sam član parlamentarnega kluba ljudske stranke, mu ni kazalo druzega, da se je odzval pozivu načelnika.stranke dr. Scholza in podal demisijo. Ljudska stranka, ki ie pred nekaj meseci vrgla finančnega ministra Hilferdinga, zasleduje sedaj isto taktiko, da vrže kabinet g. Brilnninga. Kaj bo v tem težkem položaju storil g. Briin-ning, se še ne more vedeti Treba je omeniti, da je padel Miillerjev kabinet radi tega, ker je zahteval, da se za pol procenta zvišajo davki v prilog brezposelnega zavarovanja. Položaj je torej sedaj že mnogo gorši. Kdorkoli bo prevzel Molden-hauerjevo nasledstvo, bo moral računati z istim problemom. Najprej bodo skušali dobiti primernega naslednika. Ako ga ne bi našli, potem bo g. Brtnning podal demisijo celotnega kabineta, — kar bi pomenilo, da se ne smatra kos težavnemu finančnemu problemu, ali pa bo segel po finančni diktaturi in razpustil parlament, kar je grozil že pred tremi meseci. A to bi bil silno nevaren eksperiment, ki si ga v samih centrumaških krogih prav nič ne žele. Ali ie kaka rešitev iz prekernega položaja? Parker Gilbert je v svojem poslovilnem poročilu opozoril na nekaj nujnih ran, na katerih boleha nemško narodno gospodarstvo. Pred vsem bi se morala po njegovem mnenju izvesti stroga javna kontrola nad vsemi izdatki tako države kikor todi občin. Državne in občinske finance so potrebne temeljite reforme. Država je zviševala izdatke leto za letom in segala po izrednih kreditih. Polom prejšnje marke io je sicer rešil nekdanjih državnih dolgov, toda v zadnjih letih se je na novo zadolžila za več kot 10 miljard zlatih mark, ne da bi upoštevali redna reparacijska odplačila. Jako široko finančno politiko vodijo tudi posamezne občine. Nemška industrija v marsičem sledi metodam ameriške, ki je lani doživela tak velikanski polort in povzročila gospodarsko depresijo v Ameriki. Vse je preračunano na to, da se v občinstvu vzbujajo nove potrebe, da se na ta način dvigne domači delovni trg. Seveda se pa dohodki konsu-mentov ne večajo vedno tudi v sorazmeri z njihovim apetitom in njihovimi željami. Življenj* čez razmere je sploh značilen povojen pojav skoraj pri vseh narodih. Od tod tudi vsesplošno zado'ženje. Nemški zakon o brezposelnem zavarovanju, ki je bil sprejet pred tremi leti. ie predvideval najvišje stanie 1 milj. 600 tisoč brezposelnih letno. Toda že sedaj poleti je to število visoko prekoračeno in bo še mnogo slabše na zimo, ko se obeta več kot tri milijone brezposelnih. Tem brezposelnim delavskim množicam je treba n<«. vsr.k način preskrbeti ali zaslužka ali podpore, al.o noče dežela zapasti notranji revoluciji. Proti temu ne pomaga nobena demonstracija težke industriie. ki jo zastopa ljudska stranka. Noben kabinet in noben finančni minister ne bo mogel iti mimo tega vprašanja in bo moral iskati denar kjerkoli že. Italija vznemirjena radi izdatkov Francije za narodno obrambo Pariz, 'JI. junija, d; Tukajšnji Sasnlkafskl in politični kiogl se bavijo s pisanjem fašističnega časopisja, ki se kaže jako vznemirjeno radi kreditov, katere je namenila francoska vlada obrambi državnih meja. Francoski časopisi se seveda Cnrlllo alarmantnim poročilom italijanskega časopisja, ki bi pač moralo pomisliti, da jc ojaČeua skrb francoske države za varnost svojih meja nujna posledica agresivnih in provukantnili govorov mero dajnih Italijanskih politikov v zadnjem čn.«u. Italijansko časopisje se zelo bavi z vprašanjem, kam je izginilo Iz francoskega državnega zaklada sedem miljard frankov, kakor je bil odkril poslanec Oeorges Bonnet v časopisu *>SMv. Knšlstlčni listi trdijo, da g. Tardieu na seji finančne komisije 20. 1. m., kjer je la stvar bila naknadno postavljena na dnevni red, o tem ni dal zadovoljujočega pojasnila. Zato je fašističui tisk poln citatov iz listov francoske skrajne desnice in levice, ki i/, te slvari dela afero. Fašistični listi sklepajo iz lega. ker je g. Tardieu v finančni komisiji zahteval dodatni kredit 1 miljarde za nove potrebščine državne obrambe, da na la načini pridemo do onih 7 miljard, ki so iz državnega zaklada porabljene. Evidentno je namreč, pišejo italijanski listi, da je francoska vlada že vnaprej uporabila iz zaklada 6 miljard /,a izredne vojaške potrebščine in da se bo še ena miljarda v najkrajšem času v isti namen uporabila. Toda fašistični tisk bi moral vedeti, da razen komunistov nobena francoska stranka v stvari no oporeka temu izdatku, ampak da so samo kritizira način tozadevne fiitančne operacije vlade. Tudi so nekateri ne morejo sprijaznili z zahtevo g. Tardieuja, da naj se v času, ko je mednarodni položaj zelo delikaten. o takih stvareh najrajši nič ne govori in nič ne piše. Dasi bo lo francoskemu časopisju, ki ni vajeno a., ničemer molčati, zolo težko, jo vendar brez dvoma, da se bo navodil, oziroma nasveta, mi-miiiiijtr.skeau predsednika držalo. Cela zftdova pn tndlrektno dokazuje še to. da s,i finance francoske države uprav sijajne, Kateri državni proračun v Evropi se mor« pohvaliti z nad ."> milijardi prebitka? Sicer pa se bo francoski državni zaklad v kratkem pomho*lf še za 80 milijonov dolarjev od reparacijskega posojila. Francija ima zadosti sredstev, da brez vsake škode za svoj budžet ojači obrambo svojih meja. Pariz, 21. juuijn. AA. V finančni komisiji zbornice so ministri Tardieu. Reynaud. Germain in Martin dokazovali, da bo mogoče kriti izdatek v višini 5 milijard za narodno obrambo, ne da bi pri tem trpel načrt o pospeševanju narodnega gospodarstva. Francija zniža kadrski rok Pariz, 21. unija.'AA- Uradu L list priobčuje dekret o načinu, kako naj se prihodnjega oktobru izvrši prehod od vojaškega službovanja v trajanju 18 mesecev na enoletno vojaško službovanje. Gandijevi pogoji za prekinjenje sovražnosti Vršc se fafna pogajanja — Novi nemhi Pariz. 21. jun. v Posebni poročevalec lista »Petit Parisien« poroča iz Boinbava, da so v jetnišnici Yerawada v teku oficiozna tajna pogajanja /. Gandijeni o prekinjenju sovražnosti. Gandi ' ''t>il pogoje: l. da »konferenca ob zeleni sestavi za Indijo ustavo, ki bo In- diji d osnove indijske neodvisnosti, 2. da se ukine t.avek na sol, da se prepove uvoz alkoholnih pijač in uvoz tkanin, in "J. d.i se izda amnestija za vse politične obsojence. Pariz. 21. jun. AA. Ilavas poroča iz Boinbava. da je prišlo med [>olicijo in neko grflpo manifestantov. do spopada, pri čemer je bilo ranjenih sto oseb. Malo pozneje je prišlo do ponovnih s|H>padov s policijo, tako da je morala policija streljati. Ob tej priliki je bilo ranjenih 12 oseb. Ivondon. 21 junija. A A Reiiler poroča iz Bombaya, dn so se navzlic prepovedi manifestacij zbrali člani kongresa ter na tisoče gledalcev v okraju Esplanade-Majdan. Policija na konjih in peš. oborožena z bauibusi je razpršila demonstrante. Nad 200 ljudi, med njimi več žensk, je bilo ranjenih in odpeljanih "v bolnišnice. Novi Delili. 21. junija AA. Danes zjutraj je eksplodirala bomba v neki prazni hiši. Žrtev ni bilo. Policija vodi preiskavo. London. 21. junija. x. V Bombayu je prišlo do resnih spopadov med prostovoljci in policijo, pri katerih jc bilo ranjenih 500 oseb, od katerih so jih morali 150 prepeljati v bolnice. Prostovoljci so pred svoje vrste postavili ženske, da bi jih ščitile pred policijskimi gumijevkami, radi česar je bilo ranjenih ludi več žensk. Simonova komisija ne priporoča domihiona London. 21. jun. d. Glede drugega delu Simonovega poročila, ki izide 24. junija in ki ima igrati odločilno vlogo v vprašanju, katera ustu-\u naj nj podeli Ind« j i. se izvejo sledeče p<> ■ d rob nosi i: Indija naj dobi široko avtonomijo - posia-vodajalnim parlamentom iu njemu odgovorno vlado, Volitve \ parlament naj l>i bile indi-rektne. Direktni voli vini sistem nai -e ohrani v provinciuliiih zborih. I kine naj se tako /Mini diurliični sistem, ki vlada sedaj v provincah in po katerem je proviincialiiu uprava odgovorna deloma direktnim angleškim oblastem, deloma posla vodu j tilni centralni oblasti parlamenta. Nadomesti nuj se z enotnim sistemom, po katerem bo celokupna provincialna upiuvu direktno < I govorna posta-vodujulni oblasti, o/i roma centralni avtonomiji. Odgovornost /a javili mir in red pa je absolutno v rokah centralne vlade, ki jc za to odgovorna angleškemu kabinetu. Birma se ima od Indije popolnoma ločiti iu poslati kolonija krone, z ustavo podobno kukor (,'ejlon. Vojska jc neposredno podrejena podkralju, oziroma angleškemu vojnemu ministru, ki razmerje med domačimi iu beHmi četami urejuje po sv<^ji lastni uvidevnosti. Najvažnejša misel drugega dolu .Simonovega poročila pa je, da mora supremucija imperialnega parlamenta v Londonu tuul indskimi zadevami ostati neokrnjena. Pripominjati pa jo. da vlada nu to poročilo ni vezana iu da jo njena končna odločitev odvisna bolj ud pogajanj, ki sc bodo glede bodočo ustavo Indijo vršila \ Londonu meseca oktobra. Proti gospodarskemu nadvladju Amerike Evropa čud, da ji grozi propast, a ni edina Kongres Penhluba v Varšavi Varšava. 21. £jir»ija. AA. Poljska agencija poroča: Včeraj dopoldne je bila v sejni dvorani sejma otvorjena na svečan način prva seja kongresa Penkluba v prisotnosti ministra zunanjih zadev Zaleskega, ministra prosvete Cervinskega. predsednika sejma Dalčinskega, predsednika senata Simouskega predstavnikov tiska ter Umetniških krogov. Ob tej priliki so imeli govore predsednik mednarodnega odbora Penkluba Gals-\vorthy, predsednik sejma Dalčinski. zunanji minister Zaleski, ki je pozdravil kongres v imenu vlade, predsednik varšavske občine Slavinski ter predsednik poljskega Penkluba Gepel. Po seji je bila prirejena zakuska v prostorih sejmske restavracije. Kongresa se udeležuje razen |>oljskih delegatov 74 delegatov iz inozemstva, ki zastopajo 23 drža\. Varšava, 21. junija. AA, Kongres Penkluba sc je pričel včeraj dopoldne pod predsedništvom predsednika poljskega Penkulba Gepla. Za člane izvršilnega odbora za leto 1930-31 so bili izvoljeni predstavniki Pcnklubov Velike Britanije, Nemčije. Francije, Holandske in Poljske. Zvečer je bila prirejena v parku Lazienkl svečana baletna pred--ilava. Po predstavi pa je priredil predsednik vlade Sla vek članom kongresa svečan sprejem. Pariz, 21. junija. x. O položaju, ki je nastal za Francijo radi nove ameriške carinske tarife, izjavlija danes .Intransigeant . da bo francoska vlada sistematično poslala okrožnice vsem francoskim trgovinskim zbornicam in potem v oficiel-nem meniorandu. obrazložila ameriški vladi svoje zahtove in želje. Ce se to v Ameriki na bo vpo-števalo. bo francoska vlada iskala druga sredstva in pota, da bi prišlo do kake poravnave. V tej zvezi opisuje tudi trgovinski minister neprestano p6-slabševanje francoske trgovinske bilance nasproti Ameriki. Leta 1028. je uvozila Francija iz Amerike za 2.9 milijarde več, kakor je izvozila. Leta 1929. je ta razlika narasla že na 3.3 milijarde in je v prvi četrtini leta 1930. dosegla že t.3 milijarde, kar bi, proračunano za celo letošnje leto v tem razmerju doseglo že ogromno vsolo 5.2 milijarde. Dohodki, ki jih dobiva Francija od ameriških turistov, še daleko ne dosegajo one višine, da hi se pokrila ta ogromna izguba, posebno ker je število ameriških turistov v zadnjem času zelo padlo. Milan, 21. junija. x. llailija hoče na ameriški carinski zakon odgovoriti z enakimi sredstvi s tem, da hoče zavreti uvoz ameriških izdelanih fabriktov. kakor posebno avtomobilov itd. V loj smeri hoče Italija postopati samostojno, kor Mus-solinijev Popolo d' Italia smatra, da je ustanovitev enotne evropske fronte nemogoča, ker bi potem Francija prevzela, vodstvo. škega teritorija. Dva strela sta bila oddana iz največje bližine iil vsekuko po gori iiavedni osebi, ki je nato pobegnila in se skrila v visoki travi. Poljska nota navaja dalje šest drugih primerov in izgredov na inejj v zadnjih mesecih in predlaga, naj se' la1 večini pol oblačno, topleje. Dunajska vremenska napoved: Vetrovi bodo hitro prenehali. Postalo bo zopet topleje in verjetnost neviht bo precejšnja. Južne Alpe: Dosedanje vreme se "e bn mnogo spremenilo, Pobuda za gospodarsko konferenco llelgrad. 21. junija, z. V tukajšnjih diplomatskih krogih se v poslednjem času mnogo dela na tem, da bi se v drugi polovici ,ulija uli v začetku avgusta sklicala v Ženevi konferenca \seh evropskih držav, na kateri bi se razpravljalo o vprašanju obče ekonomske krize v Evropi. Na loj konferenci bi imela biti zastopana vsaka država po svojih strokovnjakih, ki se posebno pečajo z evropskimi problemi. Konferenca bi imela najti načinov, kako bi se la obča kriza ozdravila. Ako pride do te konference, bo na njej zastopana ludi naša država )hj svojih gospodarskih strokovnjakih. Občni zbor sodnikov Belgrad, 21. jun. u. Pod predsedstvom kasa- cijskoga sodnika Volilnim liističa so je danes tukaj vršil prvi občili zbor združenja sodnikov kraljevino |ut?o«diiv i je. Občnega zboru se udeležujejo deleguti i/ Slovenije, Južne Srbije, Bosne in Hercegovine. Vojvodine in Dalmacije. — Predsednik llistie je pozdravil /borovnice. Nato so bili poslani po/d ra v i Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta generalu Petru ?.iv-koviču iu ministru za pravosodje Srsklču. Pri volitvah je bil i/voljen nov odbor. Zu predsedniku belgrnjski sodnik Itusoinir Junkovie, /a podpredsednika sodnika Milko koseče in dr. Josip Kavčič. Seja VZS Belgrad, 21. junija. AA. Plenarna seja vrhovnega zakonodajnega sveta je sklicana za prihodnji čolrtek 26. I. m. Dnevni red le seje je pretres zakonskega nučrlu o javnih železnicah. Revizija socialne zakonodaje Belgrad. 21. jun u. Delo na reviziji socialnega ziikonodnjstva v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje so bližajo koncu. V začetku prihodnjega mesecu bo nninistrstvo sklicalo šir>o konferenco zastopnikov gospodarskih organizacij in strokovnjakov ministrstva, na kateri sc bodo končno obravnavali vsi izdelani zakonski načrti. Razpisane ustanove Belgrad, 21. jun. AA. Minister prosvete jc l.i/pis il u !>• e,ij /a šo»i -.lipi ndij fondu (loslu-ništvti v Londonu. Od teh niesl sta dve mesti določeni a študij icdugv.gike nit univerzama v I oiulontl iil Kd-iuibnurgu. ono mesto /a filo-zofijo na univerzi v Londonu, dve mesti z« angleški jezik v Biriniiiglmiiu iu eno mesto z« gozdurstvo in kmetijstvo v Londonu. Natečaja se lahko udeležijo moški državljani kraljevine Jugoslavije, prvenstvo imajo oni i/ predvojne Srbije in Črne gore, ki so končali akademske študije la semester ali pa so še redni slušatelji kako jugoslovansko fakultete. Ureditev glavnih cest Helffrad. 21. junija, p. V ministrstvu za javna dela so končana dela mi določitvi načrta za uro. ditev glavnih cest v državi. Predvsem je treba pričeli z razširitvijo in asfaltiranjem cest Skoplje —Niš in Belgrad—Zagreb—Ljubljana Delu bi se imela izvršiti postopoma Zato je potreben tri-milijonski kredit. Načrt bo predložen v odobritev gospodarsko finančnemu odboru ministrov. t,Mlada Jugoslavija" Zagreb. 21. junija, z. Seljački glas poroča, da je novo mladinsko društvo Mlada Jugoslavija dobila potrjena pravila. Sedaj se bodo v vseh krajih začela ustanavljati društva po odobrenih pravilih v svrho širjenja bralstvu, slogo iu ljubezni med vsemi Ireini brali zedinjene domovine Jugoslavije.« Spor v nogometu Zagreb, 21. jun. z. Kakor se je v poslednjem trenutku zvedelo, je zagrebška policijska uprava dostavila jugoslovanski nogometni zvezi in zagrebški nogometni podzvezi rešitev, s katero se ne dovoljuje glavni občni zbor ZNP, ki ga je sklical upravni odbor ZNP za 28. junija. Razlog je ta, ker je ZNP bil takrat, ko je sklical ta občni zbor, po JNZ suspendiran. Belgrajske vesti Bidgrad. 21. jun. u. Sem je prispel profesor praškega vseučilišča Krautišek Novak, ki bo s svojimi asistenti napravil daljšo znanstveno potovanje po Sandžukii, da prouči tamošnjo floro. Kakor Novak izjavlja, misli, da bo našel tam posebno floro, ki do sedaj še ni znana. Belgrad. 21. jun. p. Kmetijsko ministrstvo je izdelalo pravilnik o izvršitvi zakona o vinu. Ta pravilnik jc poslalo predsedniku vlade, finančnemu ministru in pravosodnemu ministru v odobritev. Pravilnik vsebuje navodilu vinogradnikom in kontrolnim organom glede pridelovanja in prodaje, vinu. Belgrad, 21 jun. m. Danes so sem prispeli češkoslovaški mali sokoli, ki so se danes udeležili sokojskili vožb in jih bodo jutri nadaljevali. Belgrad, 21. jun. AA. Ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo uvažanje in razširjanje v naši državi jugoslovanskega lista »Naša nada«, ki izhaja v Chicagu. « Divjanje hudournika Ženeva, 21. junija. x. Proga- siluploiiske železnice jc prekinjena pri SI. Moritzu radi gorskih plazov z ledenika Dent du Midi. Gorski potok iz-l>od ledenika je popolnoma porušil progo zn več sto metrov in jo zasul s kamenjem in skalami. Tudi avtomobilska cesta je popolnoma zasuta. Vsi vlaki so morali kreniti po progi skozi Bern. Popravilo zasute proge je še nemogoče, ker trnja povodenj gorskih hudournikov še dalje. Velikanski požar v Varni Sofija. 21. jun. A A. V Pavlikenrji v bližini Varne jo izbruhnil v zgradbi, v kateri se nii-hnja sodišče za nesporno delil iu javni notar, požar, ki jo vpepolH 1500 aktov in velik > Up-v rlo menic, .škoda sc ceni nn sto milijon« v levov, predvsem radi zgorelih menic. Kulturna avtonomija gradi-ščanshih Hrvatov lj>oii-tadt, 21. junija, p. Z naredbo grndi-5r.in-.ko deželne vlade se je ustanovilo mesto šol->kcga nadzornika za avtonomne hrvatske šole v v«, m Gradišču. .Na to ineslo je izbran en hrvatski učitelj, ki mu je dodeljen poseben strokov-njaški odbor za setavo in izdajanje hrvatskih šolskih knjig za ljudske in meščanske šole v Gradišču. Razen tega se bo na učiteljišču v Eisen-siadtu za hrvatske pripravnike in pripravnice imenoval poseben profesor za hrvaščino in hrvatsko književnost. Posebna pozornost se bo postavila pouku hrvatske zgodovine, ki se je bodo učili tudi nemški pripravniki, da spoznajo preteklost hrvatske«" naroda, ki z Nemci živi v lifa-dišči. Poljska nota o ob Postavi naj se mešana komisija, Varšava. 21. junija. A A. Poljsko-telegrafska agencija poroča: V zvezi z incidenti, ki so sc nedavno odigrali na poljsko-nemški moji, zlasti pa radi izgredov dne 13. junija v Vjelkih Vjoslih v okraju Gnjeva, je pomočnik ministra za zunanje zadeve Visočkj izročil danes nemškemu poslaniku v Varšavi Uauscherju noto, ki je v njej določeno stališče poljske vlade glede teli dogodkov, Glede incidenta v Vjelkih Vjoslih se v loj noti ugotavlja, da je preiskava poljske vlade v nasprotju s poročilom o teni dogodku po nemških oblanlvih dognala, da je poljski obmejni stražnik Bjentek na dan incidenta prijel neko ženo in moža, ki sla bila brez dovoljenja za prehod preko meje. Pri tem je bil napaden iu obstreljen od prebivalca nemške obmejne vasi Kauizeu. Sodila pn-isknva o tem incidentu je nadalje dognala, da so 4 biU.oddani na stražnika B,',enJ.vku ,1 Mieli z nem- me§nih incidentih ki bo objektivno preiskala vzroke