Izhaja r s & k o irtdo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo D:n 64.—v Poštno-čekovni rač. 10.803.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo In npravništvo: Maribor, Koroška 5. T«l«fon 2113.
Cen* Inssratom: cela strafl Din 2000.—, pol strani Din 1000.—» četrt »trani Din 500.—, V» Stranj Din 250.—, V« strani Din 125.-*, Mali ogla«! vsaka beseda Din 1.—*
slo^enslco šolo I
Najosnovnejše narodnostno pravo je pravica do maternega jeziika. Brez na^ rodnega jezika ni narodnosti. Borba zoper narodni jezik je borba zoper narodnost. Vsak narod čuva svoj jezik kot največjo svetinjo. Kdor mu to svetinjo hoče ugrabiti, njega smatra kot svojega nasprotnika. Pravo do mater-nega jezika ne obstoja v tem, da sme kdo jezik svoje matere govoriti med 4 stenami svojega stanovanja. Tudi zunaj hiše ima narodni jezik svoje pravo, ki sega tako daleč, kot sega ozemlje, ki na njem prebiva dotični narod. To velja tudi in, to moramo poudariti, predvsem za narodno manjšino, ki biva v nacionalni državi tujega naroda. ' Pravo do maternega jeziika vsebuje osobito pravico do vzgoje in pouka otrok v maternem jeziku. Zato mednarodne določbe o zaščiti narodnih manjšin kot najbistvenejšo točko poudarjajo manjšinske šole s poukom v maternem jeziku. Vesoljno nemštvo pazi z največjo pozornostjo, da se te določbe natančno izvršujejo po vseh državah, kjer stanujejo nemške manjšine. Ako se kje to ne zgodi, zažene ¡krik, ki sega do Ženeve, kjer je kot na sedežu Zveze narodov tudi vrhovna instanca v zadevah zaščite narodnih manjšin. Vesoljno nemštvo še zahteva več ko mu gre: ne samo zaščito svoje manjšine, marveč pravico do ponem-čevanja drugorodcev.
Kar pa velja za nemštvo, mora veljati tudi za slovenstvo: saj smo vendar pred Bogom vsi enaki, in tudi pred Ženevo bi morali biti vsi enaki. Slovenci na Koroškem pa niso. Celo vrsto let se že bojujejo za najosnovnejše narodno pravo: za pravico slovenskega jezika v šoli. Borijo se, potegujejo se, moledujejo, pa ga niso dobili do danes. Mesto pravic se jim nudijo take-le besede, kot jih je spregovoril nedavno dobrlovaški župan Taurer na zborovanju domovinske fronte: »Vlada se na nekaj tisoč koroških Slovencev ne more ozirati. Če pa bi ugodila šolskim zahtevam koroških Slovencev, bomo nastopili s silo in jih onemogočili s šolskim štrajkom.«
Spričo taJkih razmer je nujno potrebno, da se uveljavi načelo vzporednosti med koroškimi Slovenci in nemško manjšino v naši državi. Pred 10 leti so Nemci v naši državi priznali to načelo ter so se potrudili, da bi pregovorili pristojne činitelje med Nemci na Koroškem, da priznajo dejanstveno manjšinsko pravo koroškim Slovencem. Niso uspeli in zato sedaj molčijo o tej vzporednosti Mi pa ne smemo molčati ter tudi ne bomo molčali. Naša zahteva, ki se opira na določbe mednarodnega prava, se glasi slejkoprej: Slovencem na Koroškem slovensko šolo!
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
ZMAGA VLADE V SKUPŠČINI.
Med izredno močno navzočnostjo poslancev iz obeh taborov, iz vladnega bloka in iz parlamentarne opozicije, so se vršile volitve 13. XI. v stalne skupščinske odbore. Kako veliko je bilo zanimanje za te volitve, dokazuje dejstvo, da so napolnili galerijo in diplomatske lože domači ter inozemski Časnikarji in zastopstvo tujih držav. Klopi poslancev so bile zasedene. Od 313 poslancev, ki se udeležujejo dela v narodni skupščini, je bilo 311 navzočih. Dva poslanca nista glasovala radi bolezni in tudi ne 50 iz dr. Mačkove skupine, ki sploh ne zahajajo v zbornico. Volitev v odbore se Je precej zavlekla In je prinesla vladi zmago. Vladna
skupina je dobila pri volitvah v posamezne odbore najman 158 in največ 164 glasov, parlamentarna opozicija pa 145 do 147 glasov. Razlika je znašala 11 do 19 glasov. Na podlagi tega zaključka volitev je dobila vladna skupina v vsakem odboru po en glas večine In povrh ji je zasigurano še tudi predsedstvo. Izvoljeni so bili: veri-fikacijski, upravni, imunitetni, finančni in odbor za prošnje in pritožbe. Izid volitev je sprejela vladna večina z navdušenimi klici polnoštevilno navzoči vladi in še posebno njenemu predsedniku dr. Stojadinoviču.
Predsednik skupščine je nato zaključil sejo z izjavo, da se bo vršila prihodnja seja z volitvijo posvetovalnih odborov za posamezne že predložene zakonske osnutke.
Seja, na kateri so izvolili odbore za pet predloženih zakonskih načrtov, se je vršila 14. XI. Vloženi sta bili dve listi: lista kluba vladne večine in lista
opozicije. VrSilo se je poimensko glasovanje in Je dobila vlada v vseh od-" borih 40 glasov večine.
Naša država in sankcije proti ItalijL.
Ministrski svet prepoveduje z 18. XL uvoz vsega blaga iz Italije in njenih! kolonij. Poleg knjig ter časopisov j« izvzeto od te prepovedi tudi blago, ki je bilo v celoti plačano pred 19. X. t. 1. in blago na potu, Iki mora biti uvoženo najdalje do 18. XII. Od uvozne prepo-vedi je izvzeta prtljaga potnikov. Izvoz, za katerega se zanimajo naši izvozniki, ostane prost. Naša vlada je uredila vse potrebno, da dobi za našo državo vsa mogoča nadomestila ali kompenzacije kot odškodnino za izgube, ki bi jih trpela radi izvedbe teh izjemnih ukrepov.
Narodna skupščina bo celotno zborovala šele v decembru. Zgoraj poročamo, kako so bili izvoljeni stalni odbori in odbori za proučevanje zakonskih osnutkov. Odbori, ki so prevzeli zakonske predloge, bodo potrebovali za svoje delo dalje časa in radi tega se bo sestala skupščina šele v prvi polovici decembra.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Grški kralj Jurij II. se vrača v Atene. Ljudsko glasovanje v Grčiji je pozvalo zopet na prestol kralja Jurija II., ki je zapustil London 14. XI. Na po-vratku se je pomudil dva dni v Parizu, odkoder je odpotoval v Florencoin Rim. V Italiji s« bo vkrcal 22. XI. na grško vojno ladjo In bo v grški presto-lici v nedeljo dne 24. nov., kjer bo slovesno sprejet.
Italija grozi In napoveduje, da bod« ustavila ves uvoz iz vseh držav, ki bodo proti njej izvajale sankcije.
Skupščinske volitve so imeli sred! minulega tedna na Agnleškem. Po ugotovljenih izidih je dobila vlada pod predsedstvom konservativca Baldwins ogromno večino. Popolnoma je propadel bivši dolgoletni ministrski predsednik in vodja delavske stranke Mac-donald. Slika po volitvah je tale: Vladni blok 428 mandatov (70%) in okrog 11,800.000 (54%) glasov, od teh imajo konservativci 382 (64%) mandatov z 10,500.000 (48%) glasov. Opozicija ima 183 (30%) mandatov in 10,150.000 (46%) glasov. Od teh poslancev je članov delavske stranke 153 (25%) z 8,300.000 (38%) vseh oddanih glasov. Volilna udeležba znaša nekaj nad 70%, dočim je pri volitvah leta 1931 dosegla 80%;
Nemiri v Egiptu. Na predvečer parlamentarnih volitev na Angleškem ja sklicala neodvisna egipčanska stranka
veliko zborovanje na prostem v Kairi. Na zboru pod milim nebom so skušali govorniki zbuditi med številnimi poslušalci smisel za popolno neodvisnost Egipta od Anglije. Eden od glavnih govornikov je zahteval od zbranih množic, naj bojkotirajo egipčansko vlado, ki je naklonjena Angležem. Take besede so razljutile množice in so grozili najtežji nemiri. Policija in vojaštvo sta posegla vmes in izpraznila zborovalni prostor. Prišlo je do spopada med oboroženo silo in zborovalci, ki je zahteval 8 mrtvih, 16 težko in 100 lažje ranjenih. Egipčani so po pravici razburjeni, ker se zavzema Anglija za neodvisnost Abesinije, o samostojnosti Egipta pa noče ničesar slišati.
Udarec manjšine proti večini. V našem listu smo že obširno poročali o volitvah v deželni zbor v Klajpedi ali Memelu, ki spada k Litvi. Pri volitvah so dobili Nemci 2i mandatov, Litvanci pa samo 5. Guverner ozemlja Memel je poveril poslancu litvanske manjšine, Endriji Borhertasu, nalogo, da sestavi takozvani memelski direktorij ali vlado. Radi tega imenovanja so Nemci zelo razburjeni, ker Borhertas ne bo užival zaupanja deželnega zbora in bo vladal kot od litvanske vlade v Ivovnu imenovani komisar. Iz omenjenega slučaja je razvidno, da litvanska vlada noče sporazuma z Nemci v Memelu in v Nemčiji sami. Z a deželno-zborske volitve v Memelu se je zelo zanimal sam Hitler.
Nova neodvisna država. 37 let soZe-dinjene ameriške države vladale na Filipinskem otočju v Tihem oceanu. Filipinski otoki, katere tvori 7000 otokov, so tako veliki kakor naša država in prebiva na njih 13 milijonov ljudi. Amerika je dobila to otočje leta 1896 v vojni s Španijo. Združene države so dale Filipinom neodvisnost in bodo obdržale na enem izmed otokov oporišče za svoje bojno ladje.
Minister fir. rt. Kren m
HW€l SEtOffih.
Zadnjo nedeljo je imel marljivi g. minister dr. Krek zopet dva sijajno obiskana shoda v Slov. Bistrici predpoldne, popoldne pa v Ormožu.
Za sprejem g. ministra je bila Slov. Bistrica v zastavah. Dvorana okrajne hranilnice je bila premala za toliko udeležencev iz mesta samega, Hoč, Slivnice, s Pohorja in z Dravskega polja. Zborovanje je otvoril ob 10. uri dopoldne predsednik okrajnega odbora JRZ dr. Boštjan Schaubach, ki je pozdravil vse navzoče in predvsem ministra g. M. Kreka. Prosil je tudi g. ministra, naj izroči g. dr. Anton Korošcu pozdrave vseh zbranih zborovalcev, ki so prepričani, da bo on popravil sedanje težko stanje. Naprosil je podpredsednika okr. organizacije JRZ mladega I. Jerovšeka, da je prevzel vodstvo zborovanja.
Burno pozdravljen j«, nastopil kot glavni govornik g. minister, ki se je dotaknil uvodoma klevet, katere so metali nasprotniki na dr. Korošca. Povda-ril je, da pripada večina takozvanih slo renskih poslancev opoziciji, ki je poiz-
kušala zadnji teden vse, da bi zrušila sedaj no vlado in bi se zopet uvedla diktatura nekaterih izbranih. Diktatura, katero so imeli v načrtu, bi morala biti ali oborožena ali pa diktatura kapitala. Oba ta dva načina vladanja sta smrt države in vsake državljanske blaginje. Edini pravi način vladanja je državljanska svoboda in poštenje.
Samo z ljudsko politiko bode mogoče urediti naše politične razmere in zbolj-šati današnje strašne gospodarske prilike.
Za navdušeno pozdravljenim ministrom, kateremu se je zahvalil za temeljita izvajanja g. predsednik zbora Je-rovšek, so nastopili kot govornik: dr. J. Leskovar iz Maribora, dr. Fr. Schaubach, bivši veliki župan, in g. Marko Krajnc.
Iz Slov. Bistrice se je odpeljal g. dr. M. Krek v Ormož, kjer se je vršilo ob treh popoldne drugo zborovanje. Mesto je bilo v zastavah, godba je svirala, v pozdrav je deklamirala deklica pesmico in je poklonila ministru šopek.
Prostorna dvorana Kletarskega društva je bila nabito polna.
Minister g. dr. Krek je dalje časa govoril o izdajalski akciji v ormoškem
KATOmKUM
Froyiasitev blažene Heme za sveto.
Hema je bila slovenskega plemiškega rodu. Njen ded je bil Svetopolk, ki mu je nemški cesar Arnulf podelil 1. 898 okrožje Breže ali Krško grofijo z glavnim gradom Seliče na Koroškem. Rodbina je imela obsežna posestva tudi v Pilštanju, kjer je bila Hema od gro-fovskih staršev Engelberta in Tute okoli 1. 983. rojena. Poročila se je z mejnim grofom v Savinjski marki Viljemom, ki je tudi bil potomec domačega slovenskega rodu. Ko ji je umrl soprog na povratku z božje poti v Rim ter sta ji tudi bila ubita sinova Viljem in Hartvik v uporu rudarjev v rudniku za zlato in srebro blizu Selič, je Hema ostala brez otrok: zadnja svojega rodu. Ker ni imela dedičev, je sklenila vse svoje veliko premoženje porabiti za dobre namene. Med raznimi dobrimi deli je bila ustanovitev nunskega samostana v Krki na Koroškem. Grofica Hema je sama vstopila v samostan, prejela redovno obleko in je 29. junija 1045 umrla. L. 1174 so njeno truplo prenesli s pokopališča v ra-kev krške stolnice ter ga položili na kraj, ki se imenuje oltar blažene Heme, kjer je ljudstvo blago rajno že od nekdaj častilo. Že leta 1229 se je sestavil zapisnik izrednih ozdravljenj in čudovitih dogodkov, ki so se izvršili na njeno priprošnjo. Za proglasitev Heme za svetnico se je tudi zavzemal nemški cesar Friderik III., iki se je z utemeljeno prošnjo obrnil na papeža Pavla II. (1464—1471). Do proglasitve pa ni prišlo, ker so neugodne razmere, osobito turški navali na naše kraje in protestantovske homatije to preprečile. Dovoljeno pa je češčenje blažene Heme po nekaterih škofijah, med dru-
okraju, ki se je skrivala za imenom dr. Mačka. To, kar se vsiljuje med Slovence kot dr. Mačkovo gibanje, ni ne hrvatsko in ne slovensko, ampak so samo obupni poskusi političnih prihajačev, ki rahljajo složne narodne vrste celo na narodnih mejah, kjer je sloga najbolj potrebna.
V drugem delu svojega govora je pozival g. minister k vstopu v JRZ, ki je že tako močna združitev ljudstva, da je ne bodo razbile nobene spletke.
Za dr. Krekom so še nastopili drugi govorniki.
Ob koncu zbora je bila sprejeta resolucija, ki izreka neomajno zaupanje voditelju Slovencev g. dr. A. Korošcu.
gimi v naši, kjer se njen praznik obhaja 27. junija. Sedaj pa se poroča iz Rima, da se bo proces za proglasitev Heme kot svetnice nadaljeval. Papež Pij XI. je določil posebno zgodovinsko komisijo, ki je natanko proučila stare listine, ki se tičejo Heminega življenja, delovanja in čudežnih dogodkov, ki so se zgodili po njeni priprošnji. Ta komisija je zdaj končala svoje delo ter izrekla ugodno strokovnjaško sodbo. Nato je papež Pij XI. odredil, naj se proces za proglasitev blažene Heme kot svetnice vodi naprej in dovrši. Za nas Slovence je to nadvse radostna vest.
Domača duhovščina v mišljenih. —
Duhovnik, ki vzraste iz naroda ter deluje med narodom, ima na ljudstvo večji vpliv ko duhovnik, ki je tuje krvi. To velja tudi za področje misijo-nov. Misijonar-domačin je tudi svojim poganskim rojakom mnogo bližji kot tisti, ki je prišel od drugod, morda iz drugega dela sveta. Zato je bila od nekdaj težnja katoliškega misijonstva, da vzgoji čim več misijonarjev-aoma-činov. Zadnja leta se ta težnja vedno bolj uresničuje. V misijonskih področjih, podrejenih rimski kongregaciji za razširjenje vere, deluje 16.050 duhovnikov, med njimi 5384 domačinov, v 400 misijonskih semeniščih se pripravlja 18.000 semeniščanov-domačinov na duhovski stan. Med kitajskimi katoličani so zastopani duhovniki-domačini s 40% (celokupne duhovščine), med indijanskimi s 25%, med afriškimi s 15%. Tudi ostalo misijonsko osobje vedno bolj prihaja iz vrst domačinov: med 7305 misijonskimi brati je 2333 domačinov, med 38.504 misijonskimi sestrami je 18.144 domačink. Učitelji (61.730) in katehisti (74.127) so skoro vsi iz vrst domačinov.
slabi prehatu
»»
1210
Planirala" - čaj Mr. Bahovec.
Skatlja Din 20 —
v apotekah.
Reg. S. Br. 2007, 8. It. 1932.
Osebne vesti.
Duhovniške vesti. Umeščen je bil g. Štefan Lejko, provizor v Dobrovniku v Prekmurju kot župnik istotam. — Nastavljeni so bili gg.: p. Miriko Godina, gvardijan minoritskega samostana v Ptuju, za kaplana pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju; p. Danijel Tomšič, mino-ritski duhovnik, za prvega ¡kaplana v Št. Vidu pri Ptuju; Ivan Vodeb, drugi kaplan pri Sv. Petru pri Mariboru, za prvega ¡kaplana istotam; Karol Ober-žan, ikn.-šk. duhovni svetovalec in bivši izseljeniški duhovnik v Holandiji, za drugega ¡kaplana pri Sv. Petru niže Maribora z delokrogom v župniji Sv. Magdalene v Mariboru; Ivan Žličar, novomašnik, za kaplana v Šoštanju. — Prestavljena sta bila gg. ¡kaplana: Fr. Smole od Sv. Pavla pri Preboldu ¡k Sv. Rupertu v Slov. goricah, in Martin Uranjek iz Šoštanja ¡k Sv. Pavlu pri Preboldu.
Smrt znanega sodnika. V Mariboru je umrl dne 13. novembra 641etni g. dr. Franc Pajtler, vpokojeni starešina mariborskega okrajnega sodišča. Rodom je bil od Sv. Marjete na Dravskem polju. Sodnik je bil na raznih mestih na Slovenskem Štajerskem in Kranjskem. Ob prevratu je bil predstojnik sodišča v Černomlju. Poklican v Maribor, je bil predstojnik okrajnega sodišča do 1. 1933, ko je stopil v pokoj. Rajnemu svetila večna luč!
Nesreče.
Padec z voza. V Zgornjih Žerjavcih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je padel 501etni posestnik Peter Pečar tako nesrečno z voza, da si je pri padcu pretresel možgane in so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Splav se razbil — 10.000 Din škode. Ob leseni most med Vuzenico in Muto je zadel splav lesnega trgovca Brohar-da in so razbil. Sunek je bil tako silovit, da je eno ¡kozo prelomil in jo je voda odnesla, drugi dve pa sta rnočno poškodovani. Splav je-zasukala Drava počez in tako je obvisel na mostu. Pretežni del lesa pa so odnesli valovi. K sreči ni zahtevalo razbitje splava nobene človeške žrtve. Škoda znaša 10 tisoč Din. Most je toliko poškodovan, da so ga zaprli za promet, dokler ga ne bodo zopet popravili.
Požarna nesreča v Gornjih Kočah pri Mariboru. V Gornjih Iločah pri Mariboru je postalo ¡kup pepela kot žrtev po-žigalčeve roke gospodarsko poslopje posestnika Ferdinanda Tomažiča. Na pomoč prihiteli gasilci so rešili hišo. Škoda znaša 40.000 Din.
Smrtna nesreča. Po cesti pri Sveti Barbari v Slov. goricah je gnal 351etni Jožef Jug par mladih volov. Voli so se splašili in so vlekli Juga za vrv. Nesreča je hotela, da sta zdrveli živali mimo težkega dvovprežnega voza in Jože je padel konjema pod kopita. Konj je stopil Jugu z ostro podkvo na glavo in mu prebil lobanjo. Težko po-
Zakaj se smehlja gospa Ivanka i
Zlobni jeziki sosed pravijo, da gospa tyankq obeša samo lepše kose, - zaprane pa, da skrr» vaj suši. Temu se gospa Ivanka smeji: Hoja tajnost imeti lepo belo perilo je pri vsakem trgovcu naprodaj, imenuje se terpentinovo milo Ziaforog, ki opere vse povrsti tako teme* Ijito, da je po pranju lepše kot pa novo.
škodovanega so spravili v mariborsko bolnico, kjer je podlegel poškodbi.
Namesto zajca cbstrelil Človeka. V
Trničah na Dravskem polju je bil večji lov. Pri lovu je bila usodna nesreča. Neki stari lovec, ki že močno peša na vidu, je naperil puško proti bežečemu zajcu in po nesrečnem naključju so zrna zadela Premzl Tomaža, posestnika iz Trnič. Zrna so se mu zarila globoko v prsa in nadlakt desne roke ter so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico.
Hiša in gospodarsko poslopje zgorela. V Skorbi pri Ptuju je uničil ogenj gospodarsko poslopje in hišo posestniku Vidu Vidoviču.
V gozdu smrtno ponesrečil. 301etni oženjeni delavec Jakob Arh je podiral drevje v gozdu Franca Hrastnika, posestnika v Šmarjeti pri Celju. Pri delu se je spotaknil ob korenino in padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja in je izdahnil na mestu nesreče.
Smrtna nesreča rudarja. V rudniku v Motniku je podsulo rudarja Antona Groznilka.
Sreča v nesreči. Franc Kržan starejši, posestnik in trgovec z apnom v Cun-drovcu pri Brežicah, na železniškem prelazu pri Zaprešiču radi megle ni zapazil prihajajočega vlaka. Lokomotiva je zavozila v voz, ubila enega konja in razbila sprednji del voza. Kržana je pognal snnek daleč proč, kjer je obležal nezavesten. Dobil je le lažje poškodbe.
iazne novice.
Odbtitje spomenika kralju Aleksandru. Zadnjo nedeljo so odkrili med veličastnimi slovesnostmi in ogromni ude ležbi na Sušaku spomenik rajnemu našemu kralju Aleksandru. Govoril je član kraljevega namestništva g. dr. Pe-rovič.
Podlegel poškodbam. V mariborski bolnici je umrl radi poškodb na glavi posestnik Jožef Kropej iz Boča pri Selnici ob Dravi. Domači pravijo, da je padel po strmini in se pobil. Državno pravdništvo je odredilo preiskavo.
Trije naplavljenci. V Vidmu pri Krškem je naplavila Sava truplo 35—40 let starega moškega, ki je bilo v vodi kak mesec dni. Pri Blanci pri Rajhen-burgu so potegnili iz Save truplo neznane 201etne ženske. Pri Starem trgu je izvrgla Kulpa truplo 30—351etnega moškega, ki je imel na glavi ureze z nožem.
Obravnava proti morilcem našega kralja. V Aixu na Francoskem je pri-
čela 18. XI. obravnava proti morilcem našega kralja. Na zatožni klopi sedijo: Pospišil-Novak, Rajič in Kralj. Policija je ukrenila vse, da bi ne prišlo ob te;' priliki do kakih neprijetnosti. Sodna palača je zastražena od vojaštva. Z& navzočnost pri obravnavi so izdane posebne izkaznice.
Rekord dviga v izredne zračne višine. Ameriški stratosferski balon, ki se je dvignil v stratosfero, da bi dosegel nov rekord, se je dvigal 4 ure in 20 minut. Balon je varno pristal. Ko je dosegel višino 22.570 m, je kapetan Stevens sporočil po radiu, da se bo začel spuščati. Letalski ¡krogi ugotavljajo, da je kapetan Stevens s svojim poletom prekosil dosedanji svetovni rekord, ¡ki so ga dosegli rusiki stratosfer-ci leta 1934, ko so se dvignili 18.330 m visoko.
Oglas. Dr. Alfonz Wankmuller ordinira oc' 2. do 3. ure popoldne v Mariboru v Gosposki ulici 23, v hiši Spodnještajerske ljudske po sojilnice.	135':
Proti zaprtja, motnjah in prebavi vzemit^ zjutraj na pvazen želodec kozarec naravn Franz Josel grenčlce. Odobreno od ministrstv socialne politike in narodnega zdravja, S. br 15 485 od 25. maja 1935.
Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1S35 j izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasl. Ljubljana, Breg 19 in v vse!, večjih trgovinah. Ta naš najstarejši sloven ski ljudski koledar je re3 praktičen in zani miv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsak:; slovenska družina. Letos mu je dodana št večbarvna reprodukcija lepe slike »Pokioi; Modrih«.
Žepno ogletlalce s sliko g. dr. Korošca za htevajte v vsaki trgovini .Trgovci naj jih naročijo v Tiskarni ev. Cirila. Tudi organizaciji-JRZ naj jih skupno naročijo. Cena je Din 2.—.
Igre za dom in družbo. V dolgih zimskih večerih v družinah in društvih večkrat n>: znajo nobene razvedrilne igre Izšle 60 po sebne zabavne igre: št. 1: Šah, št. 2: Človek no razburjaj se!, št. 3: Damska igra, št. 4: Mlin št. 5: Domino, št. 6: Tombola, št. 7: Kitajske uganke, št. 8: Igra 15, št. 9: Črni maček, št. 10 Zložljive kocke. Vsaka teh iger stane samo Din 2.— in obsega vse potrebno pripravo ko: tudi tiskano navodilo, kako se igra. Naročil; sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Vsakemu brezplačno pošljemo seznam n; ših knjig! Pišite ponj! Tiskarna sv. Cirila * Mariboru in Ptuju.
Sanaiorij v Maritciu, Gosposka ulica 49, ts
lefon 23—58. Najmodernejše urejen za opera cije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja Spe-
tialiet za kirurg'jo dr. Cea-nič. Prosta izbira «dravnikov.	10
Slovenske gorice v fotografiji. Prejeli smo Izredno lepe posnetke eledečih krajev: Sveti Miklavž pri Ormožu, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah, Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Andraž v Slov. gor., Svetinje, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Tomaž v Slov. gor., Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Anton v Slov. gor., Velika Nedelja, Kapela. Oglasite se, kjer potrebujete v teh krajih razglednice, navadne ali fotorazglednice, od 100 komadov dalje vam jih nabavimo. Vprašajte za ceno! — Tiskarna »v. Cirila v Mariboru.
Petančičeva »Miklova Zala«, ki »o jo Igrali le na več krajih, «e naroča v TIskarni sv. Cirila in stane samo 10 Din izvod. Igralci In režiserji, ki jih zanima, kaka je igra na pro-»tean, naj si jo takoj naročijo. Fare, ki naročijo eden izvod, smejo igro prirediti brez tan-tijerne. Igra je tiskana v majhni nakladi in bo hitro pošla. Kjer bi Jo hoteli vprizoriti v prihodnjem letu, naj ei jo sedaj oskrbe.
Obžalovanja vredni slučafl.
Pojav nevarnega vlomilca. Po okolici Maribora se je pojavil nevaren vlomilec, ki dela preglavice orožnikom. Gre namreč za 281etnega Jurija Schon-ecker iz Celestrine pri St. Petru niže Maribora, katerega že dalje časa zasleduje oblast s tiralico. Mož se klati po mariborski okolici in ima na vesti celo vrsto drznih vlomov. V zadnjem času je bil na delu v Pernici pri Sveti Marjeti, kjer je vlomil v dve kmečki hiši in odnesel vse, kar mu je prišlo pod roke. Isto noč je bil zloba tudi na posestvu Olge Aicher na Košakih pri Mariboru. Vdrl je nasilno v stanova-nej in odnesel obleke in dragocenosti ra 7000 Din. Zasledovani zločinec se je doslej spretno izmikal roki pravice.
Smola tatov. S postaje Orehova vas-Slivnica pri Mariboru so odnesli neznani uzmoviči postajno ročno blagajno, v kateri je bila samo malenkost drobiža.
Obešenega so našli v Grajenščaku pri Ptuju 501etnega posestnika Franca kuhar.
2000 kg namiznega sadja je bilo od Deznancev pokradenega na pcsestvu Računskega nadsvetnika g. Usarja v Krastovcu pri Ptuju.
Zaklal ga je. V Brezju pri Poljčanah |fta pila v družbi 231etni Jože Mlakar U Hošnice in 211etnl Alojzij Špes iz ferižičke vasi. Na povratku proti domu fe dobil Špes z nožem smrtonosen za-bodljaj v prša. Radi preseka glavne sile je zabodeni izkrvavel. Orožniki so jtaprli Mlakarja.
Uboj v silobranu. Na Velikem Kam-
Ju pri Rajhenburgu je prišel v krčmo
Rogoviču kmečki fant Petan in je iahteval pečenko. Gostilničar mu zahtevanega ni mogel dati, ker ni imel. tn baš radi zahteve po mastni pečenki je skočil Petan v krčmarja in ga prijel obdelovati s klofutami. V gostilni k» bili ob pričetku spopada drugi piv-ll, ¡ki so se pa odstranili in pustili na-Oadalca in napadenega sama. Petan le začel nekaj sumljivo lsikati po žepu. Krčmar je bil uverjen, da ga hoče z nožem in ga je v silobranu prehitel. Zamahnil je z nožem proti Petanu in ga
V severnoameriški državi Montana so doživeli potres. Najhujše Je bilo prizadeto mesto Helena.
je slučajno zadel v srce, da se je zgrudil na mestu mrtev.
Radi poneverbe v smrt. Poslovodja trgovine s čevlji »Astra« v Celju Riko Fink je poslal 19. X. svoje pohištvo k nekemu prijatelju v Maribor, kateremu je bil dolžan. Dne 22. X. so opazili sosedi, da je trgovina »Astra« zaprta. Poleg pohištva je prejel Finkov prijatelj v Mariboru še pismo, v katerem ga prosi, naj potolaži njegove starše. Prijatelj s« je pripeljal v Celje, kjer so nasilno odprli Finkovo stanovanje, ki je bilo čisto prazno. Pač pa so ugotovili v trgovini precejšen primanjkljaj. Dne 9. XI. je našel neki kmet od Sv. Nedelje v bližini Hvara ob morju moško truplo, katero je bilo naplavljeno. Oblast je kmalu ugotovila, da gre za Finka, ki se je mudil od 23. do 26. X. v Hvaru in okolici s svojo ženo. Fin-kove žene še niso našli. Obupani Fink je bil rodom iz Zagreba, njegova žena pa Mariborčanka.
llletnl fant se vrgel pod vlak. Pri Sv. Juriju ne daleč od Loke pri Zidanem mostu je služil 141etni fant pri svojem varuhu, ki mu je opravljal posestvo, ker je bil dečko brez staršev. Fantu se je pri varuhu dobro godilo, a je bil bolj čudaški in vdan jezi. Pred nedavnim mu je kupil gospodar obleko, katero je pa v razburjenosti raztrgal. Gospodinja mu je obleko zopet sešila, fant jo je razčesal na drobne kose in radi tega je bil kregan od varuha. Dečka je posvarilo toliko razlju-tilo, da je legel na tračnice in je položil glavo tako, da so mu kolesa vlaka glavo odrezala od trupla. Vsi pravijo, da je bil mladostni samomorilec nekoliko zmeden.
Pretep ln napad. Fantje so napadli v Dobrni pred krčmo s plankami in noži 301etnega Ludvika Kraner in 28-letnega Alojzija Doler iz Vrbe pri Dobrni. Oba sta dobila tako hude telesne poškodbe, da so ju morali prepeljati v celjsko bolnico. — Ključavničar Majer Iz Štor pri Celju je napadel na poti med Repnem in Zlatečami 241etnega
Letalec Kingsford Smith je zginil pri rekordnem poletu v Avstralijo nekje pri zalivu Bengalen. Doslej ga je zastonj iskalo 37 letal in mnogo ladij.
krojaškega pomočnika Alojzija Močnika iz Repnega pri Št. Jurju. Z žepnim nožem ga je težko ranil na vratu in po levi roki. Težko ranjeni se je moral zateči po pomoč v celjsko bolnico.
Prijeti ponarejalci 20dinarskih novcev. V Šmartnem ob Dreti so orožnilki izpraznili celo gnezdo ponarejevalcev 20dinarsikih novcev. Glava ponarejeval-ske družbe je bil Josip Palič iz Erduta v savski banovini. Pred zasledujočimi orožniki se je skril v Dreto do vratu v vodo, pa so ga le zapazili in zaprli. Zaprti so tudi Paličevi sodelavci in raz-pečevalci domačini. Potvorbe so bile zelo slabe in jih je bilo prepoznati koj na prvi pogled.
Obesil se je v preiskovalnem zaporu v Velikih Laščah 281etni Kožar, doma iz Dvorske vasi. Omenjeni je bil orož-niški pripravnik, a so ga odpustili iz službe.
Vlomilec, tat ln slepar pod ključem.
Orožniki v Višnji gori so prijeli od lju-
bljanske policije dolgo zasledovanega Jakoba Gregorina, 271etnega vlomilca, tata in sleparja. Aretirani je vlomil na raznih mestih po Notrajnskem in odnesel vse, kar je imelo kako vrednost. Kradel je po največ kolesa in se izdajal pod raznimi imeni.
Izpred sodišča.
Obsojen požigalec. V Zamencih pri Moškajncih blizu Ptuja je požgal dne 27. septembra 351etni Jožef Šešerko poslopja, ki so stala na posesti, katera mu je bila sodno prodana na dražbi. Pri požaru bi bila skoraj ob življenje hlapec in pastir. Šešerko je priznal zločin požiga in je bil obsojen na 6 let težke ječe.
Radi požiga obsojen na sodem let. Lani v noči 4. julija je pogorelo v Ra-čah do tal gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Drevenšeku. Zavarovan je bil pri »Slaviji« za 25.000 Din, dobil je pa 12.344 Din, kolikor je bila ocenjena požarna škoda. Ljudje so začeli govoriti, da gre v tem slučaju za požig. Osumljeni Drevenšek je lahko pobijal vse govorice, ker je bil v sosedni vasi na delu in je tudi tam prenočeval v oni noči, ko mu je zapel rdeči petelin na gospodarski stavbi Letos se je zadolženi Drevenšek spri s svojim polbratom, ki ga je ovadil, da je požigalec. Drevenšek je namreč večkrat pripovedoval polbratu, da ga lahko samo požig nekoliko izkoplje iz gospodarskega poloma. Dan pred izbruhom ognja mu je celo kazal svečo in mu zagotavljal, da bo v noči na to pri njem gorelo. Odšel je na delo v sosedno vas, v noči se je vrnil domov na kolesu, zanetil požar in se zopet odpeljal na kraj dela. Požiga obdolženi Drevenšek je bil 15. XI. v Mariboru obsojen na 7 let robije.
Tri leta ječe, ker je kradel obleko. Pred mariborskimi sodniki je dajal 13. XI. odgovor 401etni Kari Murko, ki je odnašal s pomočjo vlomov obleko
po Ptuju in okolici. Tata so obsodili na tri leta težke ječe.
Obsojen požigalec. V Dobrniču na Dolenjskem je bilo letošnje poletje več požarov, katerih Je bil obdolžen 471et-ni gostilničar Franc Smollč iz Dobr-niča. Novomeško sodišče ga je obsodilo na 4 leta in 1 mesec robije.
Prekoračeni silobran. Dne 24. sept. v noči sta se podala preko Save v Tr-boje vasovat Filip Rohinc in njegov prijatelj Jože Jeraj. Domači fantje so kmalu izsledili vasovalca in že je prišlo do spopada. Filip Rohinc je zamahnil z odprtim nožem najprej proti A. Uraniču, nato pa proti Jožetu Rizjaku, čevljarskemu pomočniku iz Vogelj. Sunek je bil tako nesrečen, da se je Rizjak zgrudil mrtev. Uboja obtoženi Filip Rohinc je bil 15. XI. v Ljubljani obsojen radi prekoračenja silobrana na dve leti strogega zapora.
Slovcesfca Hrollna.
Komasacija občin. Zložitev občin se je izvršila v Slovenski krajini z nekako naglico in večinoma ne zadovoljuje povsem. Vzami-mo primer: Kraj Lipa spada pod župnijo Turnišče itn vsa nj«na gospodarska težnja stremi k Turnišču. Znano je tudi, da se vrši v Turnišču vsak četrtek svinjski sejem, ljudje pa, ki bi hoteli imeti iz tega kraja opravka na občinski uprpvi, bi istočasno z drugimi opravki opravili tudi svoje zadeve na občini. Sedaj pa pripada ta kraj pod občinsko upravo Odranri, kar pa nikakor ne odgovarja Vobče bi se morale po Slovenski krajini ia-vnšiti temeljite poprave komasiranih občin, ker se je že na več mestih pokazala bistvena napaka komasacije. V tistih dneh se namreč ni preveč oziralo na voljo naroda, temveč so gotovi ljudje po lastni želji predlagali komasacijo. Nekateri občani ao soglašali s komasacijo, nekateri ne, vendar pa ljudstvo ni preveč mrmralo, ker je vedelo, da bi bile pač le prazne besede. Da se v splošnem ta zadeva končno uredi, je nujno, da se to vprašanje temeljito prouči v obeh srezih, v lendavskem
Gmu/^fteU}
Zal DINAR
tableta Aspirina in bols&n« ni več I Kot zaičito pre«
®ponaredbaml nosi vsak« tabieta Aspirina utisnj»« Bayerjev krit
ASPIRIN
0|lil I« IIJIIH,	I. tf. 11X1 • 4 It./VIII HM
in v eoboškem. Dejstvo je, da se sedaj neka* tere občine hočejo pregrupiratl rjn to boli n»* katere ljudi v Slovenski krajini. Prav pa j«, da se narod sam odloči, ker le na ta način se pride do končnega sporazuma v tej tako važni zadevi, kot je komasacija občin.
Nesreča. V Gornjih Slavečih na Goričkam se je poparil majhen otrok z vrel'im močni-kom, in sicer sinček delavke Gomboc Aipolo-i nije, Gomboc Franc. Med tem, ko se j» njegova babica odstranila na dvorišče, je otrok segel na polico, kjer je bil močnik in segel v skledo. Nesreča je hotela, da se je vrela jed zvrnila na otroka <im ga poparila po prih in po obrazu. Otrok j« drugi dain po velikih mu< kah izdihnil.
Umor. Ne daleč od mesta Lendava mod vi* nogradi so našli mrtvega moškega z razbito glavo. V mrtvem so prepoznali 601etnega Jo-* žefa Kepe iz blžnj» vasi Gaberje. Kepe je bil stalni železniški delavec, oženjen in brez otrok ter posestnik. Do umora je prišlo, ker je komjač Vaš Ivan v Gaberju rad videl 47-
Abesinci so Italijane potegnili.
V Addis Abebi govori vse, kako so Abesinci potegnili italijanska lovska in bombna letala. Italijani mečejo težke bombe na kame-nite piramide, ki zgle-dajo iz višine lik: trdnjave, a so v resnici potegavščina. Abesin-sko prebivalstvo je že prebolelo prve čudeže letal. Učinek italijanskih letal je manjši, nego je razbobnano po svetu.
Peta obletnica vladanja sedanj, abe-Binskega cesarja. Abe-sinski cesar je slavil 3. nov. v Addis Abebi 5-letnico, odkar je zasedel prestol. Cesar in cesarica sta sedela na zelo visokem prestolu, ki je bil postavljen
Januš Goleč:	19
Po cSIvflraolT Ksanade
Ljudska povest po raznih virih.
(Dalje.)
Obrežje potoka je bilo precej ravno. Tostran potoka je bila dolina omejena od strme, vendar ne posebno visoke kamenite stene. Na enem mestu je bilo videti v steno zevajočo vdolbino, delo nekoč tod bivajočib prospektorjev ali iskalcev zlata. Na drugi strani se je dvigalo obrežje v polagoma se dvigajočih s travniki posutih pobočjih, ki so dosegala le neznatne višine.
Ob obeh straneh potoka je bilo nagromade-nega polno kamenja, peska in prodeca — znamenje, da so tam pred nedavnim izpirali zlato.
Lesena koča, bivališče obeh potnikov ob ognju, je stala bolj na vzvišenem prostoru in tesno ob skalni steni.
Prijatelja sta se naveličala molčečega gledanja v ogenj in čas je bil za večerjo. Gruber je bil mnenja, da bo stopil k potoku ter ulovil par postrvi, ki bodo najboljša in najhitrejša večerja.
Komaj je stopil v vodo, da bi se lotil ribolova z rokami, je zagledal v tolmunu potoka sliko neznanega jezdeca.
Nenadna prikazen v samotni divjini in že sfcoro tik ob nastopu teme ga je iznenadila. Pogledal je kvišku. Na drugi strani potoka je sedela na nizkem konju moško oblečena Indijanka in zrla vsa začudena v neznanega ribiča. Nemec se je prvi vzdramil iz presenečenja, pomahal prijazno z roko v pozdrav ter vabil, naj se spusti s konjem preko potoka in k ognju pri koči. Tujka je okrenila konjiča z indijansko naglico ter izginila kot puščica iz vidika.
Franc je prekinil ribljenje in povedal tovarišu, koga je videl. Prijatelja sta si bila koj na jasnem, da ne pomenja bliskoviti izgin Indl-janke nič kaj dobrega. Z indijanskimi srečanji sta imela že parkrat prav bridke izkušnje In je bila tudi v tem slučaju največja previdnost na mestu.
Pogasila sta ogenj, se odrekla ribji pečenki in se splazila preko potoka na ogled, kje da bi naj tičalo ter se skrivalo taborišče potujočih In« dijancev.
letno Kepejevo ženo Kato. Železničar Kepe je -bil napaden že leta 1918. Nekdo je ustrelil tedaj nanj in je b:'l ob oko. Radi tedajnih burnih prevratnih časov se ni nikdo prav zmenil za zločin in tudi težko obstreljent je s časom nanj pozabil. Usodepolnega dne je bil Kepe v svojem vinogradu v Dolgi vasi, kamor je prišel tudi konjač Vaš. Pozneje sta se pridružila sosed Ivan Hozjan in 191etni Štefan Sečkar. Cela družba 6e je napila. Na povratu iz vinograda so šli skozi sadovnjak, kjer je pustil Vaš Kepeja nekaj korakov pred seboj. Nanj sta navalila s koli Hozjan in Sečkar ter sta starca ubila. Orožniki so prijeli ubijalca. Zaslišanje aretiranih je dokazalo, da je stala v ozadju umora Kepejeva žena Kata. Konjač Vaš je že septembra nagovarjal llozjana, naj Kepeja ubije. Najel je kot pomočnika proti plačilu mladega Sečkarja. Sklenjeni zločin je trojica izviižila, ko se je poprej napila, Vaš je star 50 let in na dobrem glasu. Hozjan je star 29 let in slabe preteklost/. Mladi Sečkar je bil pa zapeljan od obeh omenjenih.
Sobota. Poročali smo že na tem mestu glede naše Kolodvorske ulice, ki je bila še pred kratkim res v spotiko. Sedaj pa moramo poročati veselo novico, da je končno le bila urejena in so bili odstranjeni vse dosedanji nedostatki. Dela so povečini že končana pri kanalizaciji in tudi> pri hodniku vzdolž plotu ob soboški bolnici. Kakor hitro bo ta ulica s>osuia še s potrebnim gramozom, bo postala ta važna prometna žila soboškega mesta ena najlepših in bo odgovarjala vsem zahtevam velikega prometa. Pohvaliti pa moramo me-rodajne čin;talje, da so lo našli potreben denar za dovršitev te ulice. — V splošnem motamo poročati vse obsodbe vredno novico, ki pa ni samo čudna za Soboto, temveč za mnoge kraje v Slovenski krajini. So ljudje, katerim ni nobena reč sveta. Svojih dolgih prstov ne morejo zadržati, da se ne bi lotili tudi grobov. Na praznik Vseh svetnikov je izginilo z našega pokopališča mnogo sveč, vaz in drugih reči. To je res zločin rin sramota, da se še najdejo ljudje, katerim ni sveta niti zemlja, posvečena pokojnikom. Take primere bo treba začeti strogo kaznovati, sicer ne bo
nobeno leto miru na grobovih. — Za soboško kuhinjo šolarjev je daroval g. Hahn 100 Din. Lep in plemenit dar je vreden vse zahvale; dej Bog, da bi našel mnogo posnemovalcev! — Soboška mestna klavnica ni zadosti razsvetljena, zato je upravičena pritožba mesarjev. Tudi prehod čez progo do mestne klavnice je brez luči. Dostikrat so primorani klati živino ob navadnih lučeh in potem po temi peljati zaklano živino domov čez progo. Sicer se nam pa čudno zdi, da se ne napelje električna razsvetljava na tako važnih kra-jiih. Tudi več stanovanjskih hiš je v bližini klavnice in bi bile tukaj potrebne svetiljke. To pričakujemo! — V nedeljo dne 10. t. m. je lutkarsko gledališče v Soboti priredilo svojo prvo letošnjo predstavo »Snegulčica«. Mladina je bila vsa navdušena lin naši malčki vzhičeni.
Marijaaci. Le malokdaj poročamo iz naše mirne vasi kaj, vendar pa sedaj ne moremo molčati. Krade se na vseh koncih in krajih, da se ljudje že zgražajo. Na njivah so se v zadnjem času izvršile večje tatvina poljskih pridelkov. Sedaj diše tatovom posebno lepe
zeljnate glave. Enemu posestniku so odnesli 20 glav zelja, enemu 43, enemu celo 54, enemu pa 19. Orožništvo pridno zasleduje tatove. Vse smeri kažejo, da je bilo zalje odneseno proti Fokovcem.
Črensovci. Dekliška Marijina družba je vprl-zorila v NaJšem domu lepo poučno igro »Roka božja«. Nekaj vlog je bilo res izvrstno odigranih. Ljudje eo odhajali zelo zadovoljni z željo, da bi videli še več takih iger. Igro je režiral g. kaplan Bejek. — Prejšnji teden je bilo v naših vaseh več predavanj s skioptičnimi slikami. Predavanje je imel domači g. kaplan.
Črensovci. Prosvetno društvo pripravlja Miklavžev večeir. Že zdaj opozarjamo starše in sorodnike, da mislijo na ta večer in pripravljajo kaka darila svojim otrokom ali drugi siromašni deci.
Barbarstvo. Naši cestni odbori so dali nasaditi ob banovinskih cestah mlade jablane. Na cesti od Sobote do Martjanec je nekdo ta mlada drevesa uničil. Jablane je na sredi prelomil. Vali obsojajo to barbarstvo in želijo, da bi takega človeka javno kaznovali.
Turnšek Pongrac: 6
Globoko je, zarezala slovenska mladina v brazdo ¡katoliške ljudske pro-svete. Kakor sproščena sila je planila na dan, da nadomesti vse ono, kar je po krivdi drugih zamudila. Ni to navadno navdušenje, (kakor je običajno v drugih organizacijah, ampak sega v globino, kjer so zasidrana večna načela. In vprav za osnovna načela se danes vodi borba. Na eni strani katoličani s praporom Kristusa — Boga človeka, na drugi strani pa svobodo-misleci, brezverci od meščanskega li-
beralizma pa do skrajnega komunizma. Kdo bo zmagal v tej silni borbi: to je vprašanje, ki pretresa ves svet. Samo dvoje je mogoče: ali prenovitev sveta po načelih, ki jim je izvir Kristus Kralj, kateri je sam večno življenje, ali pa suženjstvo materiji, suženjstvo svetu v obliki kapitalizma ali komunizma. Katoliška mladina, tebi so podane temeljne smernice za tako zaželjeno preosnovo družabnega in gospodarskega reda na svetu v slovečih papeževih okrožnicah. Sezi po njih! V naših organizacijah mora biti več socialnega pouka, več pouka iz krščanskega družboslovja in vede o narodnem gospodarstvu. Ni to lahko delo; lažje je brati plehko čtivo, povesti, romane in sli-čne stvari. Pa potrebno je. Krajevni voditelji naše prosvete naj bi takšnemu pouku posvečali posebno pozornost in posebno skrb. Ko hočejo komunisti svet preosnovati (v resnici po-
Ne daleč proč od koče ob potoku se je kadilo iz dolinice visoko proti večernemu nebu. Dim je razodeval daleč naokrog tabor in tega sta si tudi kmalu ogledovala zasledovalca iz prikritega skrivališča. Krog ognja je sedelo 11 Indijancev. Indijanka, katero je videl Franc ob potoku, se je pravkar pognala s konja in se odpravila proti pokritemu vozu. V celem sta bila v taborišču dva velika voza ter precej konj, ki so se pasli zvezani po preriji.
Indijanci so si kurili, čepeli krog ognja brez vsake straže, so se toraj čutili varne in najbrž niso bili na kakem bojnem pohodu.
Indijanka je pogledala skozi platno, ki je zastiralo vhod v pokriti voz, se okrenila k ognju, kazala zbranim moškim v smeri proti potoku in Jim nekaj razlagala v nerazumljivi indijanščini. Gotovo je poročala o srečanju z belokožcem ob potoku. Sporočilo ni napravilo na sedeče nobenega vidnega vtisa, ker so obsedeli vsi še naprej to niti eden se ni dvignil, da bi pogledal, če jim mogoče ne grozi kaka nevarnost.
Indijanci očividno niso bili sovražni zahrbt-
neži in to je bilo treba odkrito pozdraviti in se jim predstaviti. .
Opazovalca sta se dvignila, stopila v dolino in zavila k ognju. Pri pogledu na došla tujca je vstal od ognja samo eden, se jima približal ter vprašal v zelo slabi angleščini, odkod sta in kaj da želita.
Lavison je vodil običajno predstavo. Po izmenjanih pozdravih je povedal Indijanec, da je on poveljnik taborišča in obenem poglavar indijanskega plemena Siox, ki biva precej daleč proti severu ob vznožju pogorja Astskill-Montains. Indijanci se vračajo iz mesta nazaj v domačo naselbino. Poglavar je zaukazal, naj zanetijo še en ogenj, kamor je povabil gosta.
Tekom dolgoveznega in iz ust indijanskega glavarja komaj razumljivega razgovora sta zvedela prijatelja, da so se mudili Indijanci na jugu in v mestu, kamor so peljali na prodaj kožuho-vino, katero so zamenjali za orožje, strelivo in razne druge potrebščine. Že v mestu samem so imeli zelo hudo nesrečo. Njegov sin se je upal kar sam po mestnih krčmah ter prodajalnah. Vsled mladostne neprevidnosti je plačeval z nu-
med dvema srebrnima levoma, in sta sprejemala čestitke inozemskih zastopnikov do časnikarjev. Ob tej priliki je imel angleški poslani k na česa reki par nagovor. Cesar ee je zahvalil za izražene častitke in povdaril, da dnevno moli za mir. Treba bo zbrati vso moč dežele, da bodo ozdravljene rane, katere so bile cesarstvu pri-zadjane.
V abesinski prestolih
v Addis Ahabi je bilo v zadnjem času vse na nogah. Vse moči in sile so se zganile, da bi zaustavile nadaljno prodiranje Italijanov posebno na južni fronti, kjer so pustili Abe-sinci sovražnika naj-dalje v deželo. Velik' del abesinske vojske
kvariti) na svoj način, fašisti pa na svoj, moramo katoličani znati, kakšen je tisti način, iki je pravilen in čigar glasnik je rimski papež. Mladina, torej k nam! K nam kmečki, obrtniški in delavski fantje! Nudimo vam resno izobrazbo, iki vas bo usposobila, da boste mogli rešiti veliko nalogo, ki čaka nas in naš narod.
Gornja Sv. Kungota. V nedeljo dne 10. novembra se je vršil ustanovni shod Izobraževalnega društva. Dasiravno ni bilo prilike, shoda pravočasno razglasiti, se je zbralo veliko število zborovalcev. To nam je poroštvo, da je temelj trden. GO jih je takoj pristopilo k društvu. Predlagan odbor je bil enoglasno sprejet in si je razdeliti svoje posle. Določili so se tudi nekateri časniki, ki se takoj naročijo.
Slov. Bistrica. Dne 4. novembra je imel pod okriljem Katoliškega prosvetnega društva skioptično predavanje o katoliških misijonih jezuitski misijonar g. Lojze Demšar, ki je na potu v Indijo v naš jugoslovanski misijon, v Bengalijo. Predavanje so posetili številni me ščani in okoličani, tako da je bila dvorana nabito polna. G. predavatelju se iskreno zahvaljujemo za prav lepo predavanje in mu želimo na pot prav obilo božjega blagoslova!
Fram, Izobraževalno društvo Slomšek vprizori v nedeljo dne 24. t. m. ob treh popoldne v dvorani g. Zohrerja ljudsko igro »Tihotapec«. K obilni udeležbi vabi odbor vse domač-ne in sosede.
Ljutomer. To nedeljo dne 2i. novembra, popoldne ob pol štirih, vprizori naše Prosvetno društvo v dvorani Katoliškega doma lepo ljudsko igro »Zlatorog« v petih dejanjih in eno spremembo. »Zlatorog« je res ljudska igra, polna narodne pravljice in narodne pesmi. Vsebino ji tvora pravljica o zlatorogu izpod Triglava. Nastopi celotna gledališka družina z godci in pevci. Prepričani smo, da bo igra ugajala vsem. Zato ne zamudite ugodne prilike in si igro oglejte, ker se igra pred Božičem ne bo ponovila. — Dne 8. decembra popoldne pr'de v Katoliški dom Miklavž s svojimi darovi. Mislite tudi na to.
Središče ob Dravi. V nedeljo dne 24. t. m., oi> 7. uri zvečer, priredi Narodna prosveta zgodovinsko igro v sedmih dejanjih »črni križ pni Hrastovcu«. Gotovo je še v živem spominu vsem našim cenjenim čitaiteljem povest »Črni križ pri Hrastovcu«, ki je izhajala v našem »Slovenskem gospodarju«. Vstopnina: sedež 5 in 4 D:m, stojišče 2 Din. Vstopnice so v predprodaji na dan prireditve pri blagajniku. — Društvo ima tudi lepo urejeno knjižnico, člani, poslužujte se je radi. Črtajte lepe knjige, ki eo gospodarske, podučne in zabavne vsebine. — Na svidenje torej v nedeljo dne 24. novembra v našem društvenem domu!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 24. novembra, ob pol štirih popoldne v Društvenem domu zelo »srč-kano« komedijo. Pridite!
Kapela pri Radencih. Po svojem prebujenju iz vsiljenega mu skoraj triletnega spanja vprizori bralno društvo pri Kapeli na zadnjo nedeljo po binkoštih dne 24. t. m. oh 17. uri v zdraviliški restavraciji v Radencih igro »Mlinar in njegova hči«. Vse ljubitelje poštene zabave vljudno vabi odbor.
Kapela pri Radencih. Bralno društvo je imelo v nedeljo, 17. novembra, svoj občni zbor, ki je bil zlasti od fantov v prav lepem številu obiskan. Predsednik Prosvetne zveze g. dr. J. Hohnjec je z izrazitimi besedami očrtal bistvo in pomen prosvete za poedinca in narod. Izvoljen je bil nov odbor, ki so v njem med drugimi naslednji: predsednik Maks Belak, podpredsednik Janko Divjak, blagajnik župnik Škofič, tajnik Jožef Čag.ran.
Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo dne 24. novembra, popoldne ob treh, priredi naše Katoliško prosvetno društvo tndejansko igro župnika Finžgarja: »Razvaline življenja«. Pridite polnoštevilno!
Št. llj pod Turjakom. V nedeljo, 24. novembra, popoldne po večernicah, bo občni zbor našega prosvetnega društva. Na zborovanju govori predsednik Prosvetne zveze g. dr. Jos. Hohnjec. Kdor se zan:naa za izobrazbo, naj pride! Zlasti mladina prav lepo povabljena!
Orla vas pri Braslovčah. Leta 1933 je bilo razpusčeno Prosvetno katoliško društvo po za-služenju JNS. Društvo je bilo kmalu zopet
vzpostavljeno, ali delovalo ni. Sedaj smo začeli zopet z delom. V nedelj« dne 24. novembra bomo igrali nad vse zanimivo igro »Krivopri-sožnik« v Braslovčah v Društvenem domu ob treh popoldne. Prijatelji lepih iger od blizu in daleč vljudno vabljeni!
Vransko. Naše Katoliško prosvetno društvo, ki je bilo z drugimi vred razpusčeno, in čeprav Je bilo samo na papirju, ker že od 4. 5. 1930 ni imelo nobenega občnega zbora, in torej s svojim »delovanjem« ni moglo rušit; Marušičeve politike, se Je pa zdaj resno lotila svojega velikega dela. Saj je naš kot res v prosvetnem oziru silno zanemarjen. O tem najbolj zgovorno priča dejstvo, da na Vran-Rkem še do danes ni niti ene primerne dvorane za kake večje prosvetne in druge prireditve. Tudi dane3 je pri nas na Vranskem glavna »prosveta« v gostilnah, za katere jo še vedno dovolj denarja. Začeti hočemo sedaj z novimi silami in začeti graditi na teh razvalinah novo kulturo, ki naj prerodi naš kot. Tega dela se je z vnemo lotil na novo izvoljeni odbor. Pred vsem hočemo izpopolniti našo knjižnico, katera je bila zanemarjena in zapuščena. Največje zanimanje pa je za dra-mat3ki odsek, ki zdaj pripravlja lepo poučno versko igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. To ho tudi prva predstava našega nanovo oživljenega prosvetnega društva, ki se bo vršila v soboto dne 23. in v nedeljo dne 24. novembra t. 1. v dvorani pri »Slovanu«. Na to prireditev že danes opozarjamo tudi vse sosedne župnije! Sobotna predstava se bo začela ob
20.	uri, nedeljska pa ob 15. uri po večernicah. Prijatelji katoliške prosvete, pridite!
Polzela. Šaloigra »Burka o jezičnem dohtnr-ju«, ki se vsled obolelosti glavnega igralca ni mogla vršiti, se vrši nepreklicno v nedeljo dne
21.	novembra v Prosvetnem domu na Polzeli. Ta izredno zabavna in smeha polna igra bode gotovo zadovoljila vse poslušalce
Velenje. Igralska družina Prosvetnega društva v Šmartnem pri Velenju nam je dne 10. t. m. pod vodstvom g. kaplana L. Preloga podala res lepo dramsko igro »Črna žena«. Nastopili so naš; najboljši diletanti ter nam pripravili nekaj prijetnih ur, polnih duševnega užitka. Splošna sodba občinstva je bila, da je igra res lepa, primerna in prav dobro poda-
se zbira pri Džidžigi, ki je cilj armade ital. generala Graziani. Na tem prostoru se hočejo Abesinci prvič resno postaviti v bran. 40 tisoč dobro oboroženih Abesincev je bilo zadnje dni v najhitrejših pohodih na potu proti Džiclžigi. Če bi Italijanom uspelo, da bi se polastili te postojanke, potem bi bili tudi gospodarji železnice Džibuti - Addis Abeba.
Italijanske zgube pri Adui leta 1896.
Dne 1. marca 1896 so bili Italijani od Abe-siincev strahovito poraženi. Zgubili so: 2 generala, 19 štabnih častnikov (od vseh 31), 242 višjih častnikov in 4557 mož, vseh 50 topov in ves tren. Abe-sinci so tedaj vsem as-
geti (zlata zrnca). Našli so ga na zagoneten način ubitega ter izropanega do zadnjega zlatega prahu. Vkljub skrbnemu prizadevanju policije so ostali zločinci neodkriti, ker so najbrž zbežali bogznaj kam.
Včeraj popoldne se je mudil on z moškim spremstvom na lovu, da bi imeli med potjo pri rokah sveže meso. Taborišče sta čuvali v odsotnosti lovcev njegova žena ter hčerka, ki sta tudi bili po nakupovalnih poslih v mestu. Zopet ga je zadela to popoldne druga in to največja nesreča. Od nekod sta se pripodila v taborišče dva stekla psa volčjaka. Zagnala sta se med vprežne konje in jih začela griztL Žena ter hčerka sta odganjali zveri. Hčerka je ušla pred steklakoma še pravočasno na voz ter od tamkaj streljala; žena je bila prepozna s pobegom in jo je eden po-padel za nogo ter ji malodane odčesnil kos meče.
Junaška hči je psa ustrelila z voza, a žalibog prepozno, ker žena bo sigurno podlegla grozni bolezni stekline. Razposlal je na najhitrejših konjih jezdece, da poiščejo zelišče, ki pomaga sigurno in edino proti steklini. Rastlino je dobiti daleč na severu in predno se bodo vrnili odpo-
slanci z lekom, bo že žena stekla in za ta slučaj bo tudi zdravilo zastonj!
Radi dveh najhujših udarcev usode je potrto celo taborišče in čaka z vso nestrpnostjo na zdravilo ali z grozo na — strahovito smrt!
Žalostno se je glasila povest starejšega in vidno zelo hudo pobitega indijanskega poglavarja.
Indijanec je nehal, prijatelja sta se spogledala, pokimavala in Lavison je raztolmačil dobremu Indijancu, da sta že imela onadva opravka ne samo s steklimi psi, ampak celo z od te bolezni napadenimi volkovi. Radi precej razširjene nevarnosti stekline po severnih pokrajinah sta založena proti tej morilki z najboljšim zdravilom, ki sigurno pomaga, če že ni okužil pasji strup celotne krvi obgrizenega bolnika.
Amerikanec je zasigural takojšnjo pomoč, če le glavar dovoli, da ozdravi on njegovo ženo. Glavar je sprejel ponudbo z vidnim ginutjem ter objemom.
Lavison se je pognal na ponujenega mu indijanskega konja in odbrzel h koči po Pasteurjevo
cepivo proti steklini.
na. Zato se bo v nedeljo dne 24. novembra, ob treh popoldne ponovila.
Društva uredite knjižnlcol Najbolje je ure jena, ako imate dovolj dobrih knjig. Obrnite ee na naše knjigarne, radevolje vam bomo šli
do skrajnosti na roke za dobavo knjig. Najbolj uspevajo knjižnice, ki imajo celotno zbirko Kari Mayevih romanov. Ne pozabite pred zimo nakupiti knjig v Cirilovih knjigarnah v Mariboru In Ptuju.
Devica Marija v Puščavi. Dne 11. t. m. je umrla v občini Činžat gospa Magdalena Dul-l»r v 71. letu starosti. Rajna je bila vrla, pobožna in radodarna gospa, ki je jako rada pomagala ubogim ljudem. Kako priljubljena je bila, je pričal njen pogreb, katerega se je u-delažilo mnogo ljudstva iz ta mošnje okolice. Pogreb je vodil g. dekan Kari Huttner iz Vu-Eenice ob asistenci gg. župnkov iz Puščave in od Sv. Lovrenca na Pohorju, Naj počiva » miru!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Umrla je Neža Štrakl v lopi starosti 88 let. Naj v miru po-čri/va! — Isti dan je tudi umrl viničar Franc Klobasa. Šel je k zdravniku, pa ga je smrt doletela na cesti. Rajni je bil komaj 40 let atar. Zapušča žalujočo ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
Sv. Jurij ob Ščavcici. Pretekli petek smo pokopali Matevža Jav*ovca. Bil je obče spoštovan in daleč naokrog znan zidar in skrben gospodar, oče osmih otrok. Ljubi Bog mu bodi clačnik!
Sv. Jurij ob Taboru. List za listom pada z dreves v mesecu listopadu. Tudi marsikateri človek v listopadu za vedno pade, ko ga nemila «rnrt pokosi. V mesecu vinotoku nismo imeli nobenega mrliča, v listopadu pa v enem tednu kar štiri. Prvi je odšel v večnost 621et-ni ZiLnik Anton (Kovčen), posestnik v Kapli, ki je umrl, zastrupljen vsled rane, ki jo jt dobil na polju, ko je padel na zob brane. Druga je šla v večnost 741etna prevžitkarica Terezija M a! oprav (Zgajnarca) iz Pondorja, ki je bila prejšnjo nedeljo še sama v cerkvi. Tretjega je umorila neusmiljena jetika, nam-
reč Zevnik Franca, posestnika v Kapli, ln to v najlepši moški dobi 44 M. Najbolj čudne smrti pa je umrla 321etna Jera Tekavc, ki je še sama zjutraj prišla v cerkev k spovedi in obhajilu, na potu domov pa je ¡izdihnila, oddaljena kakih 200 m od cerkve. Srečna smrti Vsem tem želimo, naj v večnosti uživajo lepše življenje!
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 5. nov-ermlra je v Malibrezi nenadoma umrl gospodar Fr. Mraz, po domače Reberniški. Zjutraj je še zdrav vstal, naenkrat mu pri delu postane elabo, zgrudi se na tla in pri priči je bil mrtev: zadela ga je srčna kap. V starosti 62 let je umrl odlični gospodar, skrbni oče in vrl
mož je zapustil svoje drage. Rajni je bil dober posestnik, ki al j« c svojim trudom in s neumorno marljivostjo pripravil lepo premoženje nn spoštovanje vseh dobrih v župniji ln občini. Zato je opravljal 20 let službo cerkvenega ključarja in bil dolgoletni občinski odbornik. Poskusil je tudi vse trpljenje svetovne vojske, ki mu je uničila njegovo zdravje; od takrat nI bil nikoli več prav zdrav. Nenadoma ga J« Bog poklical k sebi, a je bil vedno pripravljen, ker je živel v»gledno krščansko življenje. Počivaj v miru, vrli mož, večna luč naj Ti sveti! Ostalim pa iskreno Božal je!
Kozje. V Gospodu je na veke zaspala s tolažili sv. popotnice dne 8. novembra, spoštovana in po širokem znana tržanka Mina Ber-stovšek v starosti 73 let. Blaga pokojnica je zapustila žalujočega soproga g. Antona Ber-stovšeka in svojega edinega ljubljenega s'na Pepeta z njegovo gospo soprogo. Pogreb bla-gapokojne se je vršil v nedeljo dne 10. nov. dopoldne z mnogobrojnim spremstvom, katerega so se udeležili tudi vsi uradniki kozjanskega trga. Pri odprtem grobu ee je poslovilo od blagopokojne tudi cenjeno kozjansko pevsko društvo. Naj ji bo žemljica lahka, duši pa večni pokoj!
mm
Gradišča. Dne 3. septembra t. 1. smo položili temeljni kamen za tukajšnjo novo šolo. Do danes dne 13. novembra je delo toliko napredovalo, da je ista že pod streho v sirovem stanju. Gradbeni materijal kakor opeka, apno, kamenje in pesek se je sicer že začel pripravljati pred enim letom. Mnogo truda in žrtev je nas občane stalo dovažanje v ta naš od prometa oddaljeni in samoten kraj po slabih ter blatnih cestah. Stavba je prostorna za dva razreda in bo, ko bo dogotovljena, kras vsej okolici. Delo je prevzela tvrdka Franjo Vrabl v Mariboru in dela večinoma s tukajšnjimi domačimi delavci. Vsem, ki ste na katerikoli način pripomogli k tej zgradbi, najlepša hvala!
Slov. Bistrica. Dne 8., 9. in 10. novembra smo obhajali pobožnost počeščenja sv. Rešnj. Telesa, ki ga je vodil kapucinski gvardijan pater Vladislav iz Celja. Tridnevna pobožnost je bila prav doibro obiskana. Obhajancev je bilo par tisoč.
Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. »Slovenski gospodar« z dne 6. t. m. poiroča, da je pri naa pr išlo do uboja, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Do uboja je prišlo v tinjski župniji, ubiti je tinjski župljan, ubijalec pa ni pri nas rojen in tudi nima pri nas svoje kovačije, ampak v sosednji župniji. V naši župniji že ni bilo uboja več kot četrt stoletja in prosimo lj-Boga, da nas obvaruje tega velikega madeža tudi zanaprej! Mislimo, da je malokatera župnija, ki bi štela 900 duš, ki bi bila tako gosto naseljena in tako vinorodna in bi mogla obhajati tak svojevrsten jubilej: 251etnico brez uboja! Sploh mislimo, da v versko-nravnem
Stara Indijanka je ležala pod pokritim vo-R>m na udobnem ležišču iz kož. Tresla jo je že vročina, videti je bila razburjena fer obupana v očigled sigurni smrti. Niti najmanj se ni proti-vila cepljenju iz rok belokožca — nasprotno, v Lavisona hvaležno uprte oči so pričale, da mu taupa ln mu bo ostala celo življenje dolžnica.
Celotno indijansko taborišče je čakalo v skrajni nemirnosti, bo 11 zmagalo zdravilo belega moža strašni strup stekline.
Prvi znaki boljšanja so se pokazali hitro. Vročina je padla, obče nerazpoloženje in nekaka srditost sta nehala. Vse bolečine so se osredotočile na rano ugriza. Še eno cepljenje je pregnalo tudi te. Treba še je bilo čakati nekaj dni, da se pokaže obča sigurnost, da je cepivo res pomagalo ln je odstranjena vsaka nevarnost pobesnenja. Indijanskih odposlancev, ki so se razkropili bog-maj kam, da bi prinesli zdravilno zelišče proti »teklini, še tudi nI bilo od nikoder.
V pravzaprav prijetnem čakanju ter odpoči-tanju, ko je Izginila vsaka bojazen, da bi podlegla Indijanka steklini, se je razvilo med kočo
ob potoku in indijanskim taboriščem res prijateljsko ter povsem zaupljivo razmerje.
Kmalu po bolj natančnem opazovanju je izrazil Lavison poglavarju začudenje, kako da prebivajo Siox (izgovori Su) Indijanci tako daleč proti severu. Glavar, ki se je ponašal z imenom Tokini (po telesu močni), je razlagal, da ni znala do pred leti niti kanadska oblast v Ottawi, da se je naselilo pleme Siox tako daleč proč od njegovih prvotnih bivališč. Vlado je obvestila o teh Indijancih družba Hudson Bay Company, ki poseda tam v bližini obsežne farme in zlate rudnike. Tudi ti belokožci so bili tamkaj naseljeni nekaj let, predno so zaznali, da jim živi skoro pred nosom v gorah pleme Siox Indijancev kot sosed. Tokinijevi rojaki so zbežali na sever, ker so jih svoj čas preveč preganjale, iztrebljale ter uničevale ameriške čete. Rdečkarji niso hoteli imeti z belokožci nobenih opravkov več in radi tega so se izselili v neobljudene ter bolj nedostopne kraje.
(Dalje sledi.)
ZAHTEVAJTE POVSOD „SLOV. GOSPODARJA"'
karom, ki so se borili na strani Italijanov in so bili ujeti, odrezali desno roko ln nogo.
Predajnika rasa Gukso
so Italijani ¡internirali. Veliko smo že pisali, kako se je predal Italijanom poglavar Guksa s svojo telesno stražo. Radi tega izdajstva eo razbobnali Italijani, da bo po vojni Guksa postal abeeinski cesar. Sploh so ga preobkla-dali z vsemi mogočimi obljubami, in častmi. Najnovejša poročila pravijo, da so Italijani Gukso internirali v Adigratu in ne sme zapustiti hiše, v kateri je nastanjen. Guksa je padel v nemilost, ker ao njegovi vojaki, katere so poslali v prve vrste pri Makale, prešit k Abesncem.
oziru nismo najslabši v škofiji: letos imamo na primer že 26 rojencev in med njimi samo 2 nezakonska, Družbi za širjenje pa smo že poslali 560 Din ter bomo gotovo zopet med prvima v škofiji, lani smo bili na petem mestu, četudi naša župnija ni bogata ter imamo dosti kočarjev in viničarjev.
Št. Ilj pod Turjakom. Sprejmi, dragi naš »Slovenski gospodar«, iz našega kraja nekaj novic in jih ponesi med tiste, ki eo kedaj v našem kraju delovali, in med tiste, ki si morajo v tujini svoj kruh služiti. — Pred kratkim so imela dekleta duhovne v a j. a Lepo so se jih udeleževale. Dekleta! Bodite zveste naukom, katere vam je dal voditelj duhovnih vaj! Vedite, da slovenski narod zelo potrebuje dobrih, krščansko značajnih deklet. Posebno tista dekleta, katera nameravajo kedaj vstopiti v zakonski etan, si morajo v mladosti pridobiti lepih krščanskih čednosti, katerih se v zakonu največ rabi. — Možje in vrli fantje pa imajo vsako prvo nedeljo v mesecu skupno sv. obhajilo. Kako lepo je videti same m »ž 3 in fante okrog obhajilne mize. — Sedaj pa še nekaj o našem gospodarstvu! Letino smo pri nas hvala Bogu imeli zelo dobro in je razen ajde vse dobro obrodilo. Sadja smo prodali nad štiri vagone po ceni 1—2.10 Din za 1 kg. Pridni sadjarji so dobnli lepe dinarje za njega, pa tudi zanikarni sadjarji nekaj. Krompir se kupuje pri nas od 60 do 65 para ea 1 kg. Nekaj vagonov se ga je že natovo-rilo. Katerim pajek ne prede preveč po denarnici, še čakajo na boljšo ceno. Najbolj revni so kmetje, kateri imajo za prodati samo les In žiaino. Kajti živina ima ceno največ 3.50 Din za 1 kg, les pa na žago postavljen povprečno 90 Din kubični meter. Upamo pa in zadnji čas je, da bo oblast našla izhod! Le ne obupati, časi so r<jp hudi, a zaupamo v Boga, da nas bo rešil iz našega težkega položaja in 6e bo vse z boljšalo!
Dclirna. Pevsko društvo »Venček« vprizori v nedeljo dne 24. t. m. na ljudskem odru burko v treh dejanjih »Krispin in Fridolin«. Začetek oi> treh popoldne.
Dcbrna pri Celju. Ker jc letos zeio obilo pijače, jo ljudje sploh ne znajo ceniti, pijejo čez človeško potrebo, se malo upijanijo ter sa začnejo mladi fantje med seboj prepirati in drug drugemu predbacivati vse stare grehe in napake, tako da pride do krvavega dvoboja. Dne
10.	t. m. zvečer so se tukaj na Dobrni mladi fantje zbrali z namenom, da bi pričali in napadli starejše in pametnejše fantje, da hi pri tem mlajši pokazali svojo korajžo, a so se m no gii prevarali, to je pa samoposebi umevno, da imajo starejši večjo prakso ter so jih starejši mnogo preboksali, tako da so morali dva dne
11.	t. m. prepeljati v celjsko bolnico.
Laško. V četrtek dne 7. novembra je ime! novoimenovani okrajni cestni odbor evojo prvo sejo. Nove odbornike je zaprisegel sre.ski pod-načelnik dr. Orožim. Poleg načelnika dr. Roša ln podnačelnika inž. Soskota sta bila izvoljena v starešinstvo š« Klenovšek Jakob, občinski predsednik v Trbovljah, in Matevž Deželak, posestnik v Ložah. Okrajni cestni odbor raz-širjuje sedaj cesto prvega reda Radeče—Celje.
V	Trbovljah se prelaga cesta pri Špencu, kakor tudi cesta iz Trbovelj v Savinjsko dolino. Na cesti Mišji dol — Rimske toplice se je izvršila preložitev ceste v Lipnem dolu in sta se za menjala dva trhla lesena mosta pod vasjo Brstovniice z železobe tonskima propustoma.
V	načrtu je nadaljevanje razširitve ceste iz La-Skega proti Zidanem mostu, ker je z ozirom na rastoči avtomobilski promet in pa, ker je cesta od Sv. Marjete proti Zidanemu mostu zelo ozka in polna ovinkov, nujno potrebno.
Na tej cesti se bo tudi v prihodnjih letih ¿izvršila preložitev tako, da se izogne klanca proti vasi Ogečift. Na cesti Mišji dol — Rimske toplice se bo prihodnjo spomlad zamenjal trhli leseni most pri Blatniku z železobetonskim. Tudi na cestah v Trbovljah se bodo nadaljevala letos započeta dela. Vsa ta dela se seveda ne izvršujejo samo iz rednega proračuna, ampak tudi iz fonda za javna dela in Iz bednostnega fonda. — Med sejmi, ki jih imamo v Laškem, je bilo od nekdaj navadno, da je bil Martinov dne 11. novembra najslabši'. Kakor je vse na svetu spremenljivo, je tudi letos bil Martinov sejem nekoliko boljši. Cene se sicer niso dvignile, ampak se je vendar precej kupčevalo. Kupovalo se je tudi za izvoz na Dunaj, kar že dolgo ne. Izvoz naše živine in pa zboljšanje cen je najvažnejši pogoj napredka našega domačega kmeta.
Peter Rešelar reieiari.
Vsak ima večino! V jugoslovanskem parlamentu so bile zadnji teden volitve v razne odbore. Opozicija je rekla, da ima večino in vlada je tudi imela večino. ICer tega računa nisem razumel, sem stvar malo od blizu pogledal in ugotovil, da je res tako. Treba je povedati poleg tega le še nekaj, da je imela opozicija večino pred volitvami, vlada pa pri volitvah v odseke. Torej ima res vsak večino.
Udružena opozicija je razdružena. Zadnji čas se vršijo v Jugoslaviji čudne reči. Poleg čudovitih volitev v odbore, o katerih sem zgoraj omenil, imamo tudi udruženo «pozicijo, ki je razdražena. Udružena opozicija skliče shod. Šef udružene opozicije Davidovič izda proglas, da to ni shod udružene opozicije, sklicatelj shoda in govornik trdi, da je to shod udružene opozicije. Maček pravi, da ga ta shod sploh nič ne briga, ker ne da niti enemu niti drugemu prav, ampak si misli svoje. Ter imaš sedaj iz kovača drobiž, vlada mora biti hočeš nočeš trdna!
»Pol« še ne da miru! Izvedel sem, da »po-farji« v Sloveniji še ne mirujejo in upajo, da bodo le prišli, do veljave. To sklepam iz tega, ker sem jih videl na nočnih vajah, ko so drug drugega mrcvarili. Pa menda vendar ne za res? Če je za res, potem bodo podobni kači, ki je sama sebe požrla. In veste, kaj je ostalo?
Moja zahvala! Zahvaljujem se g. Marušiču, ki je razkril, da je dr. Kramer naročil razpustiti naša prosvetna društva. Istočasno pa se zahvaljujem tudi g. dr. Kramerju, ki je razkril, da je dr. Marušič proti njegovi volji razpustil naša društva. Najbolj pa se zahvaljujem g. dr. Korošcu, ki je proti volji obeh teh dveh društva zopet upostavil!
JNS tudi na Španskem? Te dni sem čital, da imajo tudi na Španskem Našičko afero. Da bi režim JNS segal tako daleč, mi je dosedaj bila španska var>!
Krtova politika! V naših krajih poslanci, ki so bili od Jeftiča in nekaterih bivših srezkih načelnikov izvoljeni, nimajo nobenih shodov več! Samo ponoči na tihem rujejo podobni krtu. Samo dolgo ne bom trpel tega v mojem vrtu!
Mobilizacija gneralov. Italiji je zmanjkalo gneralov za Abe^inijo. Ker pa imamo v Sloveniji kar na klaftre teh političnih gneralov brezposelnih, odrejam mobilizacijo! Kramer Marušiča, Marušič Puclja, PuoeJj Puca — za goro, ajd za goro Abesinijo!
Ali si že obnovil
naročnino?
Žepni koledar Slovenskega gospodarja |e izšel.
Vsebina je sledeča: Kalendariji, vremenski ključ, cirilica in latinica, vlad. hiša Jugoslavije, države vsega sveta, poštne pristojbine, denar raznih držav, poslaništva tujih držav, pravila Kmečke zveze, o sestavljanju prošenj za prispevke iz kmetijski skladov, trsni izbori za posamezne okolice, kako se mešajo umetna gnojila, kako se pozna starost govedi, takse za menice, znaki na avtomobilih, časovna tablica, trami, kubično izračunanje votlih teles, načrtno gospodarstvo, tabele za proračun, pridelovanje krompirja, sadna kupčija, naši gozdovi, lesna trgovina, prodaja lesa, vinska kupčija, žitna kupčija, zelje, kako prodajamo seno in slamo, nekaj o čebuli, trgovina s fižolom, kako se vrši trgovina z gobami, trgovina z medom, kaj večkrat pozabim, sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje, Sejmi na Kranjskem, kako se določi vsebina debel in hlodov, kako se izračuna kubična mera okroglih debel in klad, tabela za preračunan je oralov in kvadr. sežnjev v hektare, are in kvad. metre, koledar brejosti, koliko časa traja po-jatev pri domačih živalih, razmerje med živo težo in težo zaklane živali, pri zaklani živini dobimo v odstotkih k živi teži, prejemki in izdatki, zapisnik delavcev in njih plače, zapisnik plače v blagu in delu, zapisnik živalskega prirastka, inserati.
Kako naročite koledar?
Kdor ga sam naroči, naj pošlje v pismu 11 Din v znamkah (10 Din za koledar in 1 Din za poštnino).
Ceneje pa pridete, ako skupno naročite. Naši zaupniki, organizacije, društva, kdor je pač bolj pripraven, naj v kraju prevzame skupno naročilo. Tudi trgovcem se izplača imeti ta koledar v zalogi. Naročila sprejema:
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju
Vojna
Prvi uspehi Abesincev.
v vzhoctnf Afrilci.
Vrvenje v Masavi, italijanski luki v koloniji Eritreja ob Rdečem morju.
Angli-l trdijo, da ne odgovarjajo italijanska poročila o velikih zmagah na južni fronti resnica. Iz abesinskih uradnih poročil je razvidno, da niso samo Abesinci gospodarji v Gorahei, Sassahanehu in Dagaburu, ampak da so tudi potolkli Italijane v bitki pri Gorahei. Čete rasa Nasibu so napadle oddelek generala Graziani, v katerem je bilo 1000 domačih Somalčanov. Na italijanski strani je bilo 1000 mrtvih ter ranjenih. Abesinci so uplenili 6 italijanskih tankov in 6 oklopnih avtomobilov. Abesinci so zelo navdušeni radi te zmage nad Italijani. Po vesteh iz/Add:s Abebe »o dosedanji zmagoviti protinapadi Abesincev le nekak uvod v predstoječe velike spopade. Pri dosedanjih vojnih uspehih »o dokazali Abesinci izredno hrahrost.
Na severnem bojišču so odbili abesinski vojaki vse napade italijanskih askarov. Ras Gabade je zaustavil v puiščavi Danakil prodiranje Italijanov.
Abesinsko vrhovno poveljstvo je izdalo četam v pokrajini Ogaden na jugu povelje, daj se umaknejo na črto Diredaua, ker ne bodo mogle uspešno braniti črte Harar—Džidžiga. Pod vodstvom evropejskh častnikov spreminjajo Diredauo v moderno trdnjavo s številnimi zemeljskimi utrdbami. Na vseh važnih točkah so pripravili topove proti italijanskim tankom.
Abesinski četnlškl oddelki — strah Italijanov.
Ozemlje, katerega so zasedli Italijani na severnem bojišču, je preplavljeno s četniškimi oddelki, ki prizadevajo Italijanom težke zgu-be. Vrhovno italijansko poveljstvo je odredilo, naj očistijo čete zasedeno ozemlje četni-kov, ki se skrivajo po skalovju in v podzemeljskih jamah, odkoder zlasti ogrožajo dovoz prehrane in streliva. Velika nadloga so četniški oddelki za one abesinske prvake, ki so se predali Italijanom. Proti četnikom se poslužujejo Italijani posebnih udarnih oddelkov z lahkimi strojnicami.
Vojni načrti abesinskega cesarja.
Po poročilih iz Adds Abeibe je ahesinsko vrhovno poveljstvo mnenja, da Italijani še niso prodrli dovolj globoko v deželo, da bi izvedle abesinske armade protisunek, kakor ga je zasnoval česar, Abesinski neguš bi rad pripravil Italijanom isti poraz, kakor so ga doživeli Rusi v Prusiji med svetovne vojno pri Tannenbergu, kjer jih je potolkel rajni nemški maršal Hindenburg. Istočasno hočejo Abesinci udreti v italijansko kolonijo Eritrejo v smeri proti Rdečemu morju.
Na jugu so zasedli Abesinci postojanko Lug v italijanski Somaliji. Iz te zasedbe sledi sklep, da bo prišlo na abesinski strani do sunka na luko Mogadiscio v italijanski Somaliji. Istočasno nameravajo Abesinci v Oga-denu na jugu z armado 200.000 mož odrezati Italijanom vsako zvezo. V omenjene vojne načrte ima cesar popolno zaupanje.
Tri proti trem.
Mussolini ima kot letalce na abeslnskem bojišču dva sina in zeta, grofa Ciani.
To trojico najjžje Mussolinijeve žlahte so pozvali trije Abesinci, sinovi bivšega abesinskega poslanika v Evropi, na dvoboj v zraku. Abe3inska trojica razglaša iz Addis Abebe v svet, da si lahko Italijani sami izberejo orožje, s katerim se hočejo boriti v zraku. Ta dvoboj naj konča sedajno ahesinsko vojno. Ako bo zmagala v zračnem dvoboju Musao-
linijeva trojica, je vojna dobljena za Italijo; v nasprotnem »lučaju pa za Abesinijo.
Pri ravnokar omenjenem pozivu na dvoboj, ki naj odloči zmago ali poraz cele vojne, hočemo spomniti naše čJtatelja na dogodek iz stare rimske zgodovine. Pred približno 2000 leti sta si stali v stari rimski državi nasproti dve armadi. Da bi ne prišlo do nepotrebnega prelivanja krvi, je bil od obeh strani sprejet predlog, naj odloči usodo bitke dvoboj med trojčki Horaciji in Curacijrii Izidu tega dvoboja, kakor poročajo starorimski zapiski, sta se pokorili obe vojski.
Seve, če je bil opisani način dvoboja, ki »o ga predlagali Italijanom v sedajni vojni trije Abesinci, mogoč pred 2000 leti v Rimu, vendar ga ne bomo doživeli v današnjem — prosvitlenem času letal in bomb na abeslnskem bojišču.
Abesinci poklali Italijansko kolono.
Abesinci so napadli v noči italijansko mu-nicijsko kolono, ki je prodirala pri Goraheju na južnem bojišču. Medsebojni pokolj je bil tako srdit, da je padlo na italijanski strani
Slovensko pevsko društvo Maribor.
1779 vojakov, domačinov da Somalije, ranj* nih je pa mnogo več. Italijani so bili v m»« sečni noči iznenada napadeni od Abesincet s strojnicami. Ko so opravile strojne pušk» svoj marilni posel, so se zagnali Abesinci nad Italijane z noži. Napadeni niso zdržali silovitosti klanja. Kolikor jih ni obležalo mrtvih in ranjenih, so »e razleteli po puščavi. Ab»< sinci so zaplenili od razpršene kolone 1 mo» toriziran top, 11 težkih strojnic, ki so b<l« montirane na i oklopnih avtomobilih, 1700 pušk, 3 tovorne avtomobile s strelivom in tU vežem ter še precej raznega drugega vojneg* materij ala.
Abesinsko in italijansko vojno poveljstvo Ji sklenilo pri Goraheju kratko premirje za po« kop mrtvih na obeh straneh. Abesinci so utn jeno postojanko Gorahej izpraznili, ker niso mogli v njej zdržati radi smradu mrliče^ Abesincev pa niso mogli pregnati Italijani i okoliških hribov, kjer so dobro utrjeni in od* koder organizirajo nočne napade po Ogadenu.
Voda po ogadenskih vodnjakih ni pitna. Abesinci lažje vzdržijo žejo, a Italijani so na* vezani na dovoz vode it daljine 100 km.
C i r il~M e t o d o v o jubilef no loto
otvarjamo s
Slomšekovo proslavo
dne 26. novembra 1935, zvečer ob 8. url v Unlonu.
Spominsko besedo govori dr. Fr. Sušnik.
Sodelujejo:
Šole iz zavoda šolskih sester — I. dekliška meščanska Slomšekova šola — godba »Danice« — Ljudski oder — »Maribor« — Frančiškova mladina.
Vstopnina: stojišče Din 2.— (dijaki Din 1.—), sedeži Din 5.—, 10.—, 15.—,
Predprodaja vstopnic: Cirilova knjigarna na Aleksandrovi cesti 6.
Katoliški in narodni Maribor naj bo zbran dne 26. novembra 1935 v Unionovi
dvorani.
Huda ftiba za italijanske čete po ogaderus-kih pustinjah je malarija, kateri kljubujejo Ahesinci.
Mussolinl spremenil vrhovnega poveljnika.
Dosedaj >« bil vrhovni poveljnik v abesinski Vojni stari general de Bono, Mussolinijev osebni prijatelj. De Bono je bil te dni imenovan za tnaršala in odstavljen. Njegovo mesto bo zavzel iei i talij anskega generalnega štaba maršal Ba-doglio, ki J« Imenovan ob enem za visokega komisarja vzhodne Afrike.
IMBnUMl—HHTMB Mil i UMI HI 'jalg——
Pesieditie vesti.
Domače novice.
Zlata poroka. Pretekli teden sta obhajala v Bmarjeti ob Pesnici zlato poroko g. Žugman Kari in njegova soproga Terezija. Po cerkveni slovesnosti »o zlatoporočencema domači in prijatelji na domu iskreno čestitali. V tej hiši se «vesto čita tudi »Slovenski gospodar«, ki se Veseli njihove slovesnosti in zlatoporočencema leli krepkega zdravja tudi za naprej do novih Jubilejev!
Mrtvega so našli sina posestnika Arnuša v Lubstavi pri Ptuju. Imel je veliko, z nožem prizadjano rano. Truplo so prenesli k Sv. Vidu, kjer je bilo sodno raztelešeno.
Mrtvo so našli v obcestnem jarku TOletno Uršo Jagoršek iz Podvincev pri Ptuju. Šla je obiskat svojo hčerko, na povratu ji je postalo slabo in ko so jo 'šli iskat, so jo našli mrtvo v obcestnem jarku.
Tri vlnlčarije so pogorele v Preradu, občina Osluševcl pri Veliki Nedelji. Ogenj je izbruhnil v nenastanjeni viničariji posestnika A. Kolariča iz Gajevcev. Veiter je razširil po-fcar na sosedni viničariji Ane Sirčeve in Aloj-tije Bevčeve. Slučajno mimo prišli posestnik Jožef Hojnik iz Brezovca je vzbudil v Sirče-vi viničariji spečega viličarja Kondriča Fr. i leno in 5 otroci. Vse tri viničarije so pogorele do tal.
Plaz ilovke Je smrtno podsul v Hrastniku rudarja Franca Poitrpina. Smrtno ponesrečeni eapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroka
Smrtnonevarna nesreča obrtnika. Tesarji tesarskega mojstra Andreja Kavčiča v Ivanj-dh pri Gornji Radgoni so zaposlen.1 pri stavbi novega ostrešja dne 28. oktobra t. 1. pogorelega gospodarskega poslopja kmetice Tere-tije Klobasa v Kunovi pri Negovi. Dne 16. t. m. proti večeru se je nenadoma vdrl strop 50 letnemu tesarju Ivanu Ozvatiču in trem tovarišem ter jih pokopal pod seboj. Trije »o odnesli le lažje poškodbe, Ozvatiča pa so potegnili izpod ruševin nezavestnega. Poklicani duhovnik mu je mogel podeliti sv. poslednje Olje. Zdravnik je ugotovil, da je zlomljena hrbtenica in je odredil takojšen prevoz v bolnico. Vendar je malo upanja, da bi okreval. Nezgoda je tem žalostnejša, ker žena pon.e-Irečenega tesarja že dalje časa boleha na želodčni bolezni, in se ji je prav zadnje dni bole® en silno poslabšala.
Obsojeni korupcijonistl. V Osijeku se je vt-Hla dolgo trajajoča obravnava proti korup-Bijonistom, ki so bili zapleteni v ta.kozvano naSičko afero (izkoriščanje bosanskih gon-dov). Sedaj je bila izrečena razsodba in js toed števllnimi drugimi obsojen bivši minister dr. Niko Nikolič na 4 leta ter poslanec 'dr. Jevremovič na 3 leta, drugi pa od 8 let navzdol.
Prireditve ln dopisi.
Novo prosvetno društvo v Smarjetl. V nedeljo dne 17. novembra smo Smarječani ustano-
vili svoje prosvetno društvo, kateremu napeljuje domači gospod župnik in duhovni svetnik Frangež; podpredsednik je g. Fr. Mulec, tajnik g. Rakuša Janko, blagajnik g. Seneko-vdč Jakob, knjižničarka gdč. Valentan Štefka, Dopoldne je biila lepa cerkvena slovesnost v župni cerkvi, popoldne pa po večernicah v Horvatovi uti zborovanje, kjer so govorili poleg predsednika tudi g. Žebot, g. Jerebič, g. F. Hrastelj, g. Gomilšek, g. Žižek in g. dekan in stolni župnik Umek. Domače društvo je odigralo spevoigro »Mlada Breda« izredno posrečeno. Šentpeterska godba pa je prav dobro vrezavala v odmorih. Med odličnimi gosti moramo omeniti tudi oba sreska načelnika, gg. Popoviča in Šiško, ki sta s svojima družinama prisostvovala popoldanski proslavi in ju je naše ljudstvo vzradoščeno pozdravljalo. Po tem dnevu navdušenja bo društvo sedaj začelo e podrobnim delom, najprej e s knjižnico, ki šteje že 500 knjig, nato s fantovskim odsekom, ki ga naj društvo čimprej e ustanovi, potem pa dalje korak za korakom!
Vurberg. V nedeljo dne 24. t. m. popoldne se bomo oddolžili velikemu dr. Kreku. Slav-nost obsega lep govor in igro iz dijaškega življenja »Kovačev študent«, katero izvaja naš pevski zbor.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Veselili smo se že, da bo pri nas konec požarov, a v nedeljo zjutraj kmalu po polnoči je bilo v plamenih gospodarsko poslopje trgovca in posestnika g. Martina Korošca, po domače Sir-kovo. Komaj so došli sosedje zbudili hlapca in deklo ter rešili živino. Domači gasilci eo rešili stanovanjsko hišo ter sosedne hiše. Zgorela je seveda tudi vsa krma, vozovi in druga oprema. Kako je mogel ogenj nastati, ne ve nihče.
Razkrižje pri Ljutomeru. Pri nas je drugače vse dobro, samo južni veter od hrvaške strani se še tu in tam oglasi, pa bo vsled padca temperature tudi to ponehalo. — Tukaj se je ustanovila organizacija JRZ za občino Štrigova S sedežem na Razkrižju. Ustanovni občni zbor smo imeli dne 27. oktobra. Usta-lovne besede nam je govoril mladi g. dr. Leskovar iz Maribora. Na občnem zboru je bilo vpisanih v organizacijo že 25 članov. Na g. dr. Leskovarja je napravijo dober vtis, ko je slišal, da so ljudje v sobi, kjer se je vršil občni zbor pri g. Zupancu na Razkrižju zapeli pesem in je ta bila slovenska. Organizacija je sedaj na delu, posebno za to, da bi se naša občina priključila sodnijsko k Ljutomeru. Upajmo, da bomo uslišani, v kolikor še bodo vnaprej naše zahteve in želje upravičena— Naša kmetijska nadaljevalna šola je priredila Finžgarjevo igro »Verigo« kot nekak uvod za drugi letnik šole. Igro so vpri-zorili na šolskem dvorišču in je bida dvakrat bogato obiskana.
Artlče. V nedeljo dne 24. t. m. Imamo po «v. maši občni zbor Prosvetnega društva, na katerem predava g. Veble, odvetnik v Novem mestu. Popoldne bo filmska predstava.
HALA OZNANILA
__SLUŽBE:
Ključavničarskega vajenca sprejme Mat. Hočevar, ključavničarstvo, Rogoznica, Ptuj. 1259
Deklo, nad 20 let, pošteno, ki iima veselje, voliti mleko, sprejmem. Naslov v upravi natega lista._ 1247
Kolarskega vajenca ln pomočnika sprejmem takoj. Naslov v upravij lista.	1253
Sprejmem vajenca za sedlarsko, tapetarsko in ličarsko obrt	1257
_LOKALI;____
Dam v najem kovačnico s stanovanjem. Naslov v upravi.	1251
_RAZNO; __
Kadar pridete v Sv. Lenart, se oglasite v gostilni »Škrjančkov gaj«, hlev ia konje, dobra postrežba. Se priporočam.	1258
Sadno drevje v prvovrstni kakovosti po zmerni- ceni oddaja sadjar Dolinžek, Kamnica pri Mariboru. Zahtevajte seznam. Zamenjam tudi za drva ta slamo.	1265
Poceni vino (tudi šmarnico) za domaČo rabo, postavljeno Kamnica, kupim. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	1266
Kolje za sadna drevesa prodaja Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25.	1268
Od občine Košaki do Limbuša pri aelitvi se je zgubil ročni kovček z važnimi dokumenti. Pošteni najditelj naj vrne zroti nagradi na posestvo Peitler, Limbuš.	1269
Prvovrstna sadna drevesca (cepljena) najboljših vrst razprodaja poceni M. Vezjak, dre-vesničar, Vodole, Sv. Peter pri Marib. 1273
Nova Starinarna Maribor, Koroška cesta 3,
ima zopet na zalogi ostanke flanele, žameta, barhenta, cajga, belega platna, ostanke moškega blaga, obleke vseh vrst An velikosti, srajce, spodnje perilo, pletene jopice močne od 35 Din naprej, odeje, čevlje kovane ln druge vseh velikosti, nogavice, predpasnike in naglavne rute, žpne robce. 1271
Nova trgovina v Mariboru, Ruška esta 4, —
prodaja ostanke žameta, meter od 9 Din naprej, barhent, lepa močna flanela, belo in rujavo platno, tiskovina za predpasnike, blago za moške in ženske obleke, otroške obleke po 12, moške hlače po 32, perilo in srajce, čevlje močne vse velikosti, nogavice, barhentaste naglavne rute po 6 Din, ženske predpasnike od 17 Din naprej.	1272
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica, Maribor. Kralja Petra trg 6, iiz,plačuje vse stare din nove vloge v celoti, daje posojila na obročno odplačevanje. Domači hranilniki brezplačno na razpolago. Krizo vsak premaga — kdor varčuje in nalaga — za težke čase oskrbljen — če rabiš prej, dobiš vse ven!	1254
Izjava. Podpisana Vogrin Marija, posestnica v Pobrežju- preklicujem kot neresnične in obžaljujem žalivke, ki sem jih izrekla o g. Partliču Rudolfu, gostilničarju v Spodnjem Dupleku ter se mu zahvaljujem, da je odi stopil od kazenske tožbe. — Vogrin Marija, 1. r.	1270
____POSESTVA;
Na prodaj hišica v Celju z lepim vrtom, vpe-< ljano trgovino in trafiko, ugodno za imvalin de ta natakarice. Cena 40.000 Din. Obrežna: cesta 7.	1260
Prodam veliko posestvo z 11 oralov, z goz^ dom, pol ure iz Ptuja oddaljeno. Stanovanj« ska hiša s 5 sobami. Konjski, govejski ter, svinjski hlevi. Vpraša se v Ptuju, Ljuto-i merska cesta 8.	1250
Vzamem v najem srednje posestvo v bližini Maribora. Takoj ali s 1. januarjem. Naslovi v upravi lista pod »dobri gospodar«. 1274
Lepo posestvo v krasni legi blizu Maribora ugodno An poceni prodam. Le resni kupci dobijo pojasnila pusmeno ali osebno ob nedeljah in četrtkih dopoldne v gostilni Žmavc zraven opekarne Lajtersberg v Košakih pri Mariboru. 1243	najboljšo vútem
	za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tiskovine,
Kupim za gotov no po-sestvo, lepa lega, sred-njeveliko. Dopisi na pisarno Rapid, Maribor, Gosposka 28.	
	Kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poroeilniee ki fih izvršufe
Posestvo, veliko 8 oralov, se da v najem. Po-izve se pri občini Šmarje pri Jelšah okolica. 1255	
Prodani posestvo 50 oralov, dobra zemlja, z 4 hišami, blizu cerkve, 250.000 Din. Pisarna Rapid, Maribor, Gosposka ulica 28. 1246	
Klin nn tri tečaje, stalna voda, s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, 6 oralov njiv in travnikov, na prometnem kraju, se da v najem, nastop takoj. Kavcija 5000 Din. Gamser Jožef, p. 7.%. Sv. Kungola. 000	
	v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Tiskarno su. Sirila
Posestvo 15 oralov, njive, travnik, sadonos-nik, gozd in gorica, se proda, četrt ure od postaje Pesnica. Naslov v uzravi lista. 1242	3 Mapfbopu, Hopoiiia c.5
	
Zelo važno!
PETEK, CELJE
manufakiurna in modna trgovina
Prešernova 21.
llilro kot novica iz radia gre glas po celi Sloveniji o priznano nizkih cenah pri PETKU v CELJU. Vedno večji je naval. Raznesla se je hitro tudi vest, da Vam je, aJko kupite pri PETKU, vožnja lahko tudi desetkrat poplačana in to na ta način: 1. že s kupovanjem po že priznanih nizkih cenah, katere smo od danes še ponovno znižali. 2. Od kupljenega dobite še poseben popust, ki pa ni malenkosten. 3. Ta popust lahko znaša pri večjem nakupu toliko kot več voženj od najoddaljonejše vasi Slovenije v Celje. Še nikoli poprej nismo dali tako velikega popusta. Naš princip je malo zaslužka, velik promet in mi bomo vedno cenejši. Naša trgovina je nova z novo veliko zalogo najnovejših vzorcev. Konfekcija je delo samo domačih obrtnikov. — Pozor? Po radiu Vas bomo tedensko obveščali o naših reklamnih cenah. — Za solidno postrežbo in nizke cene jamči in se priporoča:	1262
PETEK — CELJE — PREŠERNOVA 21.
¥ Ccifll v manufakturni trgovini Franc BobovIČnik kupite po ceni:
4 m mol i na za Din 14.—, 4 m belega platna Din 20.—, 4 m oksforda Din 23.—, 4 m kam-J>r:ka Din 20.—, 4 ni cvirnatega blaga za obleke Din 21.—, 4 m poldelena za obleke Din 24.—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za obleke Din 30.—, 4 m flanele za perilo Din 22.—, 4 m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20.— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10.— naprej, moške srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo ¿z lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Hes ugoden nakup Vam nudi tvrdka
Franc Dobovičnik,«Celje, 2821%
roke
1 Ska ivctaica^1
največja z^rodaia
l^ofeitt^
Celje, *talia
pobro * pocem
Petta H-


anovlne
Centrala; ñmlMi
4
¥ Imtm nofi palači m ©giši	nasproti pošle, prei inžgi@§!o-
Oosposh€-Slo¥CBSh€ ulice.	2	fersiia Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker famči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moč jo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšaie.
Vse nGve vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la ko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je pcpolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne '~odo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vleg v znesku 55,060.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 530.009.900 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa sma v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode.
podnicštaferska ltndska posojilnica ¥ Maribora.







Kava in čaj najii&sjših vrst, rum, domača sli-vovka in druga specerija, kuhinjska posoda in vsakovrstna železnina se dobi pa ugodnih cenah pri Jos. Jagcdiču, Celje, Glavni trg, Gubčeva «lica. Zamenjam za bučnice sveže bučno olje.	1261
Hočete se ppatina in
potom zdravilnega, mokrač-ne kisline razkrajajočega, izmeno snovi in izločevanje
pospešujoiega domačega zdravljenja s pijačo,
ki se na umeten način povsem naravno sestavlja iz nekega blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je do-brotljiva mati narava darovala bolnim ljudem, temeljito osvoboditi? Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zhadanj« mi ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revmatizma ln bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer
bolečine še stopnujejo. Kar tukaj priporočamo, to je enostavno domačo pitno
zdravljenje, ki je mnogim bolanim pomagalo.
Pišite mil takoj in dobite popolnoma zastonj eno poučno razpravo. Poštno zbiralno mesto:
ERNST PASTERNACK, BERLIN S. O.,
Michaelkirchplatz 13.
Abt. II. 288. 1249
PIŠITE ŠE DANES!
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobar-vni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v pa-katih, vsebujočih 10—20 metrov različnega blaga. Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket ser. B/2« z vsebino moškega, ženskega, namiznega, posteljnega perila in rjuh, ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
„KOSMOS" razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta 1. 1003
Ciiajte in širite
Sioti. gospodarja!
Izboljšajte okus klobasam z dodatkom speci-jalne dišave Aromatin.	1256
Slifse slaZabnlha Dolicga
Po orig;nalu. ki ga je Tiskarna sv. Cirila dobila v svojo last, je dala napraviti slike Slom-čeka v Mirih barvah. Delo je izredno dobro uspelo. Ker je tudi original od umetnika, ki je slikal cerkev sv. Alojzija v Mariboru, bo ta slika gotovo povsod v okras vsakemu stanovanju. Da se bodo mogli pa vsi naročiti na sliko, smo jih natisn li večjo množino in računali samo lastne stroške. Cena sliki je samo 10 Din. Ker je nerodno pošiljati vsako sliko posebej, prosimo, da organizirate naročilo za to sliko za vso župnijo, ali naj vzame v roke stvar kak trgovec. Dobijo se tudi podobice barvane po 30 Din, navadne po 10 Din za 10C komadov, razglednice navadne po 0.75 in barvane po 2 Din komad. Naročila sprejema:
Tiskarna sv. Cirila, Maribor in Ptuj.

regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
novi lastni palači na oglu Kralja Petro ceste in ¡tatove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .•. obrestnje najbolje. •■ .. Denar je pri njej naložen popolnoma varno.
Za hranilne vloge jamči poleg re-zerv in hiž nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-moženiem!
Kocbek Alojz, mlin, Sv. Jurij ob SSavnlcI, —
Cenjenim bralcem naznanjam, da eean lansko leto zgoreli mlin obnovil In moderno uredil za vsako meljavo. Pripeljite v mlin
in ee prepričajte, zadovoljil Ves bom. 1245
ftf@i?0ft€, OSti€3f€, ZililSHe
suknje, triko peillO, |Opi(€ i.t.d.
nudi ugodno 1146
JAKOB LAH
Maribor, Gl. trg Z
vzajehna
zavarovalnica
i ljubljani
❖
ZAVARUJE:
PCŽAR VLOM STEKLO EASKO JAMSTVO NEZGODE rVDNOVE ŽIVLJENJE EARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši za-varovalnicL	1C7
v-	■
Za dečke, močan in udoben,
Za šolo im igro lahek ln močan.
Čevelj az žameta, jako lep ln udoben.
Doma se spočijte v naših lahkih čopa* tah.	-
Vrlo eleganten in okusen, za nošenj* odličen.
Najprikladoej&i za gospodinje.
Za deževne dneve kupite naš« galoš«,
Lakiran, udoben in eleganten.
Čevlji z gumijastim podplatom, močni in trpežni.	/t^SfeP^i
Jako trpežen in udoben za vsako priliko.	M M . ■ I ... L_
Pripraven za blato in štrapac, z gumijastim podplatom.
Za štrapac, lahek ln udoben.
Tiskar: Tiskarna »t. Cirila * Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln t Mariboru. ~ Urednik JanuS Goleč, novinar x Mariboru, s*
Isdajatelj; TIskarna »v. Cirila, predstavnik; Franc IlrasUlJ i Mariboru.
555555H5555595555555555555555555555555