PRIMORSKI DNEVNIK
PRESENEČENJE MED GLASOVANJEM V SENATU
Vlada zopet v manjšini med glasovanjem v zvezi z nameščenci zavarovalnih ustanov
Komunisti zahtevajo ostavko vlade - Zmeda v vladnih krogih - Nejasen odgovor vladnega predstavnika glede dobav vojaškega materiala južnoafriški rasistični vladi - Popoln uspeh stavke v šolah - Alžirija in plinovod
9' ~ Zakonski odlok o ureditvi gospodarskega polo-1* da Us'užbencev in nameščencev zavarovalnih ustanov, ki ga gCn?s vlada oredlagala v odobritev senatu, je bil odbit s 110 S0Vl. Proti 108.
ztani^0 glasovanje v senatni ŽEf] odpira precej hudo krizo. nistizJ?0 je na primer, da je komu-ku 3 Poslanec Miceli ob zaključilo Sg ® Poslanske zbornice, potem * Sp le zvedelo za izid glasovanja Poda n ’ zahteval, naj jutri vlada ostav« poslansko zbornico svojo Dec p ' Predsednik zbornice, posla-da pri?"3 je odgovoril, da bo vla-jati „Sotna. ker mora pač odgovar-jjh na -------------
Ote
Na videz bi se utegnilo sicer domnevati, da je dogodek brezpomemben. V resnici pa ni tako, ker niso prizadete, samo politične stranke, temveč predvsem stotisoči ljudi, katerih vsakdanji kruh je vezan na rešitev tega vprašanja.
Ne bomo tu razpravljali o podrobnostih tega vprašanja, ki smo ga že razčlenili v naših sestavkih iz prejšnjih dni. Mogoče je tudi res, da je do včerajšnjega glasovanja, ki je bilo negativno za vladno politiko, prišlo čisto slučajno (110 glasov proti 108 je zelo šibka večina). Res pa je kljub vsemu te-
'''■iiiiiiiiiiiiiiiiiii,Hlini,li,iiiiii,Mlmimii,iiiiiiiiiii,iiiiiiiiinii,umi nun,,iitiiin,,11111111111111
, ® nekatera vprašanja, ki so htevas:av*M poslanci. Miceli jeva za-nje zbudila splošno negodova-»iii, err'°*<r>stjanov.
'"""""HI.I......UH
BgDVČERAJŠNJIM V LJUBLJANI
Prešernove nagrade je prejelo 72 študentov
M rl
Prihodnjimi nalogami za nagrado je tudi «Beneška Slovenija»
jJlngu.^ANA, 8. — Včeraj so ljub-Jkadp^,. Phiverza in tri umetniške 'VriOvpJ6 razdelile letošnje Prejeti ko,. nagrade 72 študentom, Usta ,aterimi so številni tudi iz "hiteti1,1 ®orice. Na filozofski taji KnlSo nagrade prejeli Valentan v*an. Noel Favreliere, Her-Mate veel. Jože Faganel, Miha Jmge’r j ra Debevec, Borut Meniji fav,Darko Dolinar; na prav-?5tekpu teti Boris Ferlinc, Hilda
Marija Marinko, Jana Lukman, Vladimir Vraničar, Valter Ornik in Franc Nadižar; na fakulteti za e-lektrotehniko Djordje Bogatič, Stefan Bolčina, Sigfrid Kopše, Marcel Švab, Jurij Vatovec, Ivan Zagra-dišnik, Franc Zorman in Adolf Žižek ; na medicinski fakulteti Tomaž Benulič, Franc Brčan, Jože Drinovec, Pavle Košorok, Ljubo Marion, Tatjana Leskošek, Lovro Stanovnik, Stanislav Šušteršič in
^Ultetj ^ in Peter Seunig; na fa- j Martina Zmuc; na biotehniški fa-|k> ja3 naravoslovje in tehnolo- kulteti Nika Kravanja, Marjan Pirc, .•Iva c°“ Lumat, Janez Bohorič, Metka Logonder .Andrej Orešnik in
«let
o— Lumat, ,?vetina, Aleksej
Bohorič, Us, Silve-
, f m,junai Aleksej us, Silve-Lidija Zibert, Sveto-,	Franc Lazarini, Tine
> ■ Boi "6*-er Bukovec, Peter škuf-
» - - - --
ST? Lukman, Mario Koprol, , rhvkn	Boštjan Zekš in
JfJUtekh, Lupine; na fakulteti za NO Poto’ gradbeništvo in geode-lfir Fajfar, Miha Tomaževič,
'"""UH...muli....IIHIHHII...IHII
S, 3' ki je še vedno v Lon-;*bit * včeraj izjavil, da so ne-P'g°v°ri o pogodbi proti x!-hj^goč Sltesa orožja P"kazali,
šir-
da
v kratkem 'doseči spo-
k b°nn SZ bo preprečila, da
r«no oh Pekinga, ali bodo k?	diplomatski	odnosi, ter
JJitve „ storila vse, da do pre--1, 3'. pride. Za Vietnam je dl'er .ja Jv hanojski zunanji m!.-I,; htija , olagai prekinitev bombar-(1 ** m ar SZ podpira in čemur ki hn-raJlc Pridružiti tudi ZDA, U?.s*8in ■ 'j° rešiti iz slepe ulice.
J® Predlagal podpis prija-v,.vH, ^°et0dbe z Anglijo ter po-Du 4v*ke ^ naklonjen razpustitvi v^tltv,.*« Pakta istočasno z raz-li7Silvsk„ atlantskega. (Zasedanje Jlvčo,*?3 pakta se je začelo J Lond„njim v Varšavi.)
5 sp0r‘nu, se govori, da je Wil-hlrft Jjovil Johnsonu sovjetski Vietnama v treh fazah: (ij,l|'i r„' bombardiranja, priprav-bil Po»aiKHv<,ri in začetek mirov-l!at3hn«Hnj‘ Toda vse kaže, da je obeti ‘ °nov odgovor povsem ne-Jea°nski
ritihJakl ii,jiie,Unan-ii minister Brandt On, 1 b,,*!1 razgovore z Johnso-Ui,Vetla| ^kom in McNamaro ter ‘
*klhf‘VrOnp°s,>v * urzavaim vziinu-vhnje Pokazale pa so le «ra-
so ZDA odobrile poli-vlade glede normali-v z državami vzhod-
IMf
In"	za poživitev odnosov
in
k doV." ,n Bonnom; za NA "Sm j^mu ’ naJ bl se prilagodil *čeo vljaS, razvoju v svetu. V ZDA nitij0 vnoJ- da je ostalo nerazči-»1)3 cif.,?.'a"je neširjenega jetlr-e>ii o,°/Ja in da “ >■ .- Ov stroškov za ameriške
se niso spora-'kr v Jvi' stroškov za ameriške kf' li«t ‘ab°dni Nemčiji. Moskov-ViiJbflt P® Poudarja, da je šel Hm«10 cen "Vashington, da bi za !>l fl”0, našel način, da bi Bonn
>‘S	'
‘t’5"
Senčijo
„‘,u. našel način, da h ./Odrskega orožja.
SKUT*?.
,V?. (|ni, je SZ zahtevala 5,3. n nkinitev nezakonitih u-Jlhu tet ‘"n sovjetskemu poslani-'biai^ZakHnlf011*3 na posledice, ki bišt, Va m‘ost in nasilje lahko tli So JPnstno služho v posla-'t«V.ki morali okrepiti s 30 mož-l|h ''Pii, . Prispeli iz Moskve. Na K«#* Sol Kovinah in drugih loka-Ul,'; "Pren v Pekingu pojavili na-IJa "bi.,. Povedan vstop psom in botnKoziv * -'Odski dnevnika ohjav-’ pai'','evo,ucionarnim uporni-Pbsi V°re ' n.adzorujejo telefonske s*tiiJiDij. n?!'' ne nasedajo javnih Hth., "Ka n .zmanjšajo porabo pi-'hio 'b Vlaai,"'ja in podobno. V ja-' da ' dnjh krogih pa ugotav-*VpJj8kaii o Maocetungovi pristaši 1.l 'o l, ‘Judstvo proti Sovjetski 'Oter	ne pa proti ame-
Logonder .Andrej Nataša Udovič; na ekonomski fakulteti Anica Kopač in Franc Skuf. ca; na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Boris Cavazza, Aleš • Jan, Janez Povše, Marko Simčič, Jadranka Tomažič in Lado Troha; na akademiji za likovno u-metnost Teodora Novšak in Anton Marolt; na akademiji za glasbo pa Nevenka Hohnjec, Ballata Zečirja, Primož Lorenz, Karel Bradač, Lovro Arnič in Eva Novšak.
Univerza je razpisala za leto 1968 dve tekmi za naloge, ki morajo biti posebno napisane za Prešernovo nagrado: «Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove«, druga tema pa je »Beneška Slovenija« (politično-zgodovinska, geografska, lingvistična ali ekonomska tematika) Poleg teh razpisujejo tudi fakultete več posebnih tem.
Na slovesnosti na univerzi je rektor ing. Albert Struna v svojem uvodnem govoru med drugim dejal:
«Z zanosom ponavljamo pesnikovo priznanje 'prižgal si mojster žar’k nam nove luči’, ko se znova oklepamo slovenskega jezika kot največje narodove vrednote. Govor naših prednikov naj nam ostane svet, ker sta ga jim narekovala globoka duša in odkrito srce. Samo tak govor je plemenit in pošten in z njim je Prešeren branil slovensko individualnost. — Usoda pesnika ga je zanesla, da je globoko čutil tudi vse tegobe nesvobodnega naroda — in brez tega globokega domovinskega spoznavanja bi ne imeli preroške Zdravljice: ’ko rojak prost bo vsak, ne vrag, sosed bo mejak’. S tem naj bo ob stoosemnajstnici Prešernove smrti tudi s strani univerze obnov. Ijeno neomajno zaupanje v ustvarjalno moč duha in kulturno poslanstvo slovenskega ljudstva. Tak je narek iz pesnikove dediščine, umetniške, narodnostne in človeške«.
mu, da so bila kolebanja in nihanja v sami vladni koaliciji. Vladna politika, ki so jo sprejele vse koalicijske stranke, je politika varčevanja na vseh področjih, razvijanja pobud za večjo rentabilnost na vseh področjih piozvodnje, krčenja izdatkov na ravni javne uprave, skrčenja uvoza itd. Te načelne postavke gospodarske politike drža ve so v bistvu sprejeli vsi partnerji vladne koalicije.
V tem trenutku, ko je treba reševati vsa ta vprašanja, pa je nenadoma nastopila kriza, ki bo u-tegnila imeti hujše posledice. Pa tudi če pustimo vnemar interese in koristi stotisočev, ki živijo od dejavnosti zavarovalnih ustanov (kar je seveda popolnoma iluzorno), se v tem trenutku postavlja v ospredje vprašanje, kako rešiti ostri spor med vladno politiko in predstavniškimi zbornicami.
že včeraj smo omenili, da so bili senatorji zelo prizadeti, ker je poslanska zbornica precej spremenila predloženi vladni odlok. Vlada se sicer brani, češ da ni bilo v bistvu odločilnih sprememb njenega načrta.
Ali je to res? Danes se vsi v prestolnici sprašujejo, kaj se bo zgodilo. Predstavniki KP so takoj nastopili z vso ostrino. Kot / o že dejali, je poslanec Miceli z—iteval, naj vlada poda ostavko. Pozneje mu je sledil poslanec Pietro Ingrao, član glavnega odbora KPI, ki je dobesedno izjavil: «Zdi se mi, da je v teh pogojih ostavka vlade prva njena dolžnost. Glede tega odloka je vlada zahtevala že dvakrat zaupnico od senata ter je tedaj dosegla prisiljeno privolitev s pomočjo nekakšnega izsiljevanja, kot je pravilno poudaril tov. Vittorelli. Potem pa je vlada doživela hud udarec v poslanski zbornici ter je morala popustiti glede enega najbolj perečih vprašanj odloka. Sedaj pa je senat dokončno obsodil vladni odlok.«
Poslanec Ingrao je v nadaljevanju svoje izjave dejal, da je glasovanje v senatu posledica odločne borbe v vsej državi proti vladni politiki. «Dovolj Je dokazov — je dejal Ingrao — da je treba, da se ta vlada umakne.«
Takšno mnenje prevladuje v levičarskih krogih. Ali je to mnenje stvarno ter je v skladu z dejanskimi socialnimi in političnimi zahtevami v državi? Na to vprašanje še ne moremo odgovoriti. Resnica je, da danes vlada v rimskih političnih in vladnih krogih velika
da dobavlja orožje južnoafriškim položaju, Enrico Berlinguer pa o rasistom. Podtajnik Lupiš je odgo-, dejavnosti stranke na mednarodnem
zanikala? kef n“o bili izfav"1 pre^ 5?dr_očju; £a seji so obravnavali tu stavnika OZN uradne. Sicer pa je pripomnil, da se je Italija držala vseh predpisov mednarodnih sporazumov.
Danes se je zaključila v vsej Ita liji stavka vodilnega osebja, šolnikov in upravnega osebja šol, ki jo je sprožila DIS. Po mnenju sindikalnih organizacij je stavka imela popoln uspeh, ker so se je udeležili vsi prizadeti. Sporočajo, da se bo do predstavniki FIS sestali z ministrom za upravno reformo Bertinel-lijem prihodnji teden. Pobudo za se stanek je dal minister za prosveto Gui.
Danes se je sestalo pod predsedstvom poslanca Longa vodstvo KPI, ki je razpravljalo o poročilih, ki bo do podana na seji centralnega komiteja, ki bo prihodnji teden. Poslanec Natta je govoril o notranjem
di razvoj dogodkov v zvezi s sovjetsko kitajskim sporom.
Na koncu naj še omenimo, da so pogajanja med Italijo in ZSSR za zgraditev plinovoda od Ukrajine do Trsta povzročila n\!odovanje alžirskih krogov. Spričo tega je baje alžirska vlada sklenila, da se prekinejo pogajanja med družbo SA-NATRAC (alžirska ustanova) in družbo ENI. V nekaterih krogih menijo, da je Alžirija prekinila pogajanja, ker hoče zaščititi večje cene svojih proizvodov, katere pa ogrožajo morebitni sporazumi med ZS SR in družbo ENI.
Danes je minister za zunanjo trgovino sen. Giusto Tolloy sprejel trgovinskega predstavnika ZSSR Konstantina Bahtovega, s katerim se je dolgo časa pogovarjal o trgovinskih problemih, ki zadevajo obe državi.
Šestnajsti dan protisovjetskih demonstracij v pekingu
Moskva poziva kitajsko vlado naj ukine ukrepe proti poslaništvu SZ
S svojini ravnanjem kitajska vlada onemogoča redno dobavljanje pomoči Vietnamu - Maoeelung je ukazal gardistom, naj povsod prevzamejo oblast Tudi včeraj demonstracije pred kitajskim poslaništvom v Moskvi
MOSKVA, 9. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je izročilo danes kitajskemu poslaništvu v Moskvi noto, s katero sovjetska vlada zahteva takojšnjo ukinitev nezakonitih ukrepov kitajskih oblasti proti sovjetskemu poslaništvu v Pekingu. V nasprotnem primeru si pridržuje pravico sprejeti vse potrebne u-krepe.
Nota ugotavlja, da se je ustvarilo tako stanje, da sovjetsko posla-
ništvo v Pekingu ne more delovati, zlasti na sektorju, ki je povezan s konkretnimi vprašanji dobavljanja vojaške in gospodarske pomoči Vietnamu, ki se pošilja skozi Kitajsko.
Nota ugotavlja zatem, da se je v preteklih tednih umetno ustvarilo nesprejemljivo ozračje okoli poslaništva in drugih sovjetskih ustanov na Kitajskem, ter poudarja, da so sovjetsko ljudstvo in sovjetske oblasti reagirali z »izredno potrpežljivostjo in zmernostjo*. Sovjetska vlada je večkrat opozorila, da izzivanja škodujejo kitajsko-sovjetskemu prijateljstvu, ter je opozorila kitajsko vlado na posledice, ki jih nezakonitost in nasilje lahko imata. Pekinška vlacja se na to ni ozirala in je še bolj zaostrila protisovjetski hi-sterizem.
Nota zaključuje: «Po nalogu sovjetske vlade izjavlja sovjetsko zu-
IIIIIIIIIIHII,IIIIIIHHHIIHIIIIIIHIIIHIimiHIIIII,IHIHIIIHI,IHIIIIIIIIIIIIIH,IIIIHIHHIMIIHIIIIIIIIIni,11111,111111111,Ml,IHHIHHIHIIiniHIIHHHHHIHIHHIHIIHIIHIIHIIIIlll
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA SOVJETSKE VLADE
Kosigin meni, da je sedaj mogoža prijateljska pogodba z Anglijo
SZ ne bo nikoli dopustila, da Zahodna Nemčija dobi jedrsko orožje Negativen Johnsonov odgovor na Kosiginove predloge o Vietnamu
LONDON, 9. — Predsednik angleške vlade Harold Wilsonje davi obiskal Kosigina v hotelu Claridge in imel z njim dolg pogovor namesto pogovora, ki je bil določen za 11.30.
Popoldne je Kosigin na ti- -skovni konferenci poudaril pc- govoril: «Ni nobene možnosti obo-trebo tehničnega in trgovinske- ruzenena spopada. Storili bomo vse
ga sodelovanja med vlemi dr-, nJ°S0ce> da se ^ognemo prekinitvi rim, 9. - Danes ob 14.30 je na lavami in tudi z ZDA Glede od,notov' dn4,8 stra?1 -Pa Je kirurški kliniki v Rimu umrl prof.
voiiv« iLu i1 Potrebno, da Kitajci zagotovijo po- j Ernesto Rossi. Rodil se je v Ca-vstopa Vehke Britanije v skup-- g0je za varovanje življenja diplo-1 Serti leta 1897. Bil je voditelj or-
Umrl je
prof. tasto Rossi
no tržišče je izjavil, da ožil tr- matskega osebja in možnosti tega ganizacije «GiurJtizia e libertk«'’ Legi niso v celoti v. skladu s po-: osebja, da izvršuje svoje funkcije. ia 193U bil aretiran in fašistič-trebami Evrope in morajo biti I Ponavljam, da ne bomo storil* "*** odprti vsem evropskim državam!	^ju^bi, pripeljalo^ do
na podlagi enakopravnosti.
Nato je Kosigin izjavL, da Sovjetska zveza ne bo nikoli dopusti.
storili nič	no	posebno sodišče ga je obso-
,	- .	. - . Pre_	dilo	na dvajnajst let zapora. Od-
kinitve odnosov, toda sedaj je vse	sedel jih je devet in nato so ga
odvisno od njih.«	| poslali v konfinacijo na Ventote-
Glede Vietnama Je Kosigin izja-	ne,	kjer je z Altierom Spinelli-
zmešnjava.	Verjetno niso"	predstav-I	la,	da	bi	Zahodna Nemčija 'imela	3}’ nreneharrie^bombardirama0^"	jf"1	“^anovil evropsko federalistič-
nik!	vladnih	strank nri^aknvaii	da	I	rinstnn	dn	indrskaaa	rmdoi	n0 prenehanje DomDarairanja_ &e-	no	gibanje. Po 25
niki vladnih strank pričakovali, da j dostop do jedrskega orozjk. Dodal	' v“Vnamr‘n‘m«;v7,čno “zDa' au ?'DanJe-3°	» ^3 Je
bo senat odbil vladne predloge, ter je, da so nedavni pogovori o po- 311® knnfo?5r?%rii	nč ar?• v?dsZva akcijske stranke,
m, la nanri^oVnvaai i,i,i	a,„ti si,i,7	^___ d* pridejo h konferenčni ^mizi. , v Parrijevi vladi je bil podtajnik
jih je nepričakovani izid glasovanja popolnoma presenetil.
Resnici na ljubo pa je treba reči, da je razlika med pritrdilnimi in odklonilnimi glasovi zelo malenkostna. Sploh se je od začetka zdelo, da bo glasovanje poteklo, kljub pridržanosti socialistov, v po. polnem redu. Predsednik senata je že dal na glasovanje celotno be
godbi proti širjenju jedrskega o-rozja pokazali, da je mogoče v kratkem doseči sporazum. Pripomnil je: «Pogodba Bo podpisana, če bo Nemčija hotela ali ne.» Odločeni smo preprečiti, da bi Nemčija imela dostop do jedrskega orožja.« Glede Nemčije je dalje dejal, da SZ zahteva od nje, da ne krši rezultatov druge svetovne vojne, da
sedilo zakonskega odloka (nekaj odpravi revanšizem ter da ne za
senatorjev je že dvignilo roko ter potem začelo- zapuščati dvorano), ko so nenadoma komunisti zahtevali tajno glasovanje. Predsednik je ugotovil zakonitost zahteve ter še počakal kakih 10 minut, da bi dal možnost senatorjem, ki so že zapustili dvorano, da se udeležijo glasovanja. Njegova potrpežljivost pa ni bila kronana z uspehom: senat je odbil vladni zakonski odlok.
Poslanska zbornica je včeraj popoldne nadaljevala obravnavo o petletnem načrtu za gospodarski razvoj. Se prej pa so poslanci zastavili vladi razna vprašanja. Posebno zanimivo je bilo vprašanje, ki so ga postavili komunisti glede dobav vojaškega materiala rasistični vladi v Južni Afriki. To vprašanje je sprožil predsednik komisije OZN za »apartheid« Marsh Achkar, ki je baje obdolžil Italijo,
hteva revizije meja in da opusti upanje, da bo dobila jedrsko orožje. Ce bo Zahodna Nemčija to storila, bo mnogo prispevala k rešitvi evropskih in svetovnih vprašanj. Glede navezave diplomatskih odnosov med Bonnom in Romunijo je Kosigin med drugim izjavil ,da mora biti vsak sporazum z Nemčijo v skladu s potsdamskimi sporazumi.
Na razna vprašanja glede odnosov s Kitajsko je Kosigin izjavil, da so se odnosi poslabšali, in je pripomnil, da želi sovjetska vlada storiti vse mogoče, da izboljša odnose med obema državama. Pripomnil je: «Na Kitajskem je v teku notranja borba, ki se je začela pod vplivom težav v zvezi z notranjimi in mednarodnimi vprašanji«. Na vprašanje, ali je mogoča prekinitev diplomatskih odnosov ali oboroženi spopad, je Kosigin od-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiHiiKiniiiiiiiniiiiiiiuiiiuiniiiiiiiiiviiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Veliko število mrtvih in ranjenih zaradi močnega potresa v Kolumbiji
Do sinoči so ugotovili 56 mrtvih in več sto ranjenih Škoda je velika ■ Izjemno stanje za koordiniranje pomoči
C >7vrnriji v Vietnamu. Med-l,kiiv.j0 (li-,v,V,os*tv* četrti dan nada-?™d kitaj-
|vri»i ' ?n'štvom, vendar pa Obsegu.
BOGOTA, 9. — Danes ob 16.30 je bil v Kolumbiji močan potres, ki Je povzročil veliko število žrtev in veliko škodo. Po dosedanjih podatkih znaša število mrtvih 56. ranjenih pa je več sto. Potres so čutili tudi v Venezueli, Ekvadorju in Peruju. Toda v teh državah ni bilo ne že žrtev ne škode.
Potres je zajel vso vse srednje področje Kolumbije in sunki so trajali približno dve minuti. Po radijskih poročilih je bila večina glavnih mest z izjemo mest ob atlantski obali, prizadeta. Središče
Selzmografski zavod v Andah je bil tako močan, da so se pokvarili merilni aparati. Vlada je odredila izjemno stanje, da koordinira pomoč.
Seizmografških zavod v Andah je izračunal, da je najmočnejši sunek, ki je trajal devet sekund, imel jakost sedme stopnje Marcellijeve lestvice Središče je bilo približno 200 kilometrov južno od Bogote v srednjih Andah. škoda v vsej državi je velika. Potres je prizadel najbolj obljudene in razvite kraje v deželi. V Bogoti Je mnogo poslopij deloma porušenih ali močno po-
škodovanih. V trenutku potresa so bili uradi polni uradnikov, ki so v največji paniki zbežali na ulice.
Bonn ponavlja zahteve po jedrskem orožju
VVASHINGTON, 9. — Zahodnonem-ški podkancler in zunanji minister Willy Brandt je danes zaključil svoje pogovore v VVashingtonu. Danes se je sestal s tajnikom za obrambo McNamaro.
Brandt je sinoči na tiskovni kon ferenci po svojem sestanku z Deanom Ruskom izjavil, da so ZDA in Zahodna Nemčija «približale» svoje stališče glede neširjenja jedrskega orožja. Nato je dejal, da bodo o vprašanju neširjenja jedrskega orožja sedaj razpravljali izvedenci obei, držav. Dodal je, da Zahodna Nemčija v celoti podpira glavni smoter, ki ga ima zadevna pogodba, to je prepoved širjenja jedrskega orožja, toda boji se, da bo ta prepoved ovi-
rala jedrska raziskovanja in industrijsko uporabo atomske energije.
Zatem Je Izjavil, da se je v Wa-shingtonu pogovarjal o devetih glavnih argumentih, ki so: odnosi med vzhodom in zahodom; odnosi med zahodno Evropo in ZDA; vprašanja NATO in nemških nabav orožja v ZDA ter finančna vprašanja, ki so povezana z bivanjem ameriških čet v Nemčiji, Kennedyjeva runda in razgovori o znižanju carin; pomoč tujim državam, vštevši nemški prispevek k programu «h.rana za Indijo«; tehnološka razlika med Evropo in ZDA; nadzorstvo in neširjenje jedrskega orožja; razvoj v Vietnamu in na Kitajskem; predlogi za reformo mednarodnega denarnega sistema.
Glede odnosov med vzhodom in zahodom je Brandt izjavil, da so ZDA odobrile politiko nove bonske vlade glede postopne normalizacije odnosov v državami vzhodne Evrope. Glede odnosov med Evropo in ZDA je Brandt izjavil, da je ameriška vlada pokazala »razumevanje« spričo poživitve odnosov med Francijo in Zahodno Nemčijo.
Omenil je, da je severnovietnam- za obnovo. Leta 1955 je bil med ski zunanji minister predlagal pre- ustanovitelji radikalne stranke. Se-kinitev bombardiranja v intervjuju daj je bil voditelj «gibanja Šalve-nekemu avstralskemu časnikarju, mini«.
Dejal je, da gre za «nov element*,	,	-----------
kateremu se Sovjetska zveza v ce- V/ASHINGTON, 9. - Državni taj-!°M pridružuje, in ZDA ga morajo nii< Dean Rusk je na svoji tiskovni izkoristiti, ce se hočejo rešiti iz sie- konferenci izjavil, naj Severni Viet-
PeM.U1Cei' -it .	,	, | nam ne pričakuje, da bodo ZDA u-
Nato je izrekel mnenje, da so od- stavile bombardiranje njegovega o-nosi med juznovietnamsko osvobo- zertlljai ,dokler bo nadaljeval poši-dilno fronto m Severnim Vietnamom Uanje orožja in vojakov na jug*, zelo prijateljski, ker borba Vietnam-1 Ponovil je da hocejo ZDA
JUCstVa 3- neody'snost le e' «kaj so pripravljeni storiti komuni-noten proces. Pripomnil je, da se gy v zameno za prenehanje bombar-
Vietnam, ki se bori že desetletja za svojo neodvisnost, mora združiti in se bo gotovo združil.
Glede možnosti konference za evropsko varnost po njegovem obisku v Londonu je Kosigin odgovoril, da so sedanji pogovori imeli za rezultat večje zaupanje med obema državama in da bi lahko pripeljali do omilitve napetosti v Evropi.	|
Pozneje je Kosigin položil venec '■ k spomeniku neznanega vojaka in | je nato odšel v spodnjo zbornico,1 kjer je govoril poslancem in lordom, i V kratkem govoru je predlagal podpis prijateljske pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Dejal je, da je sedaj Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji mogoče «podpisati pogodbo o prijateljstvu, miroljubnem sodelovanju in nenapadanju*. Pripomnil je, da je Sovjetska zveza naklonjena razpustitvi varšavskega pakta in NATO, kar naj bi bil prvi korak k popolni odpravi dveh vojaških organizacij. Glede Vietnama je ugotovil, da so sicer nesoglasja med SZ in Veliko Britanijo, toda prepričan je, da Velika Britanija «ni še rekla svoje zadnje besede o tem*.
Zvečer se je Kosigin s svojim spremstvom udeležil večerje, ki jo je priredila kraljica Elizabeta.
Vztrajno se govori, da je Harold Wilson ta teden dolgo govoril po telefonu s predsednikom -Johnsonom. Zatrjuje se, da mu je sporočil sovjetski načrt v zvezi z Vietnamom, ki baje vsebuje naslednje tri faze: ZDA ustavijo bombardiranje Severnega Vietnama; Velika Britanija in SZ bi kot sopredsednici mogli v tem primeru sprejeti skupno pobudo za pripravljalne razgovore, ki naj bi pripeljali do poznejših mirovnih pogajanj; med temi fazami bi mogli zmanjšati vojaško dejavnost in bi se v tem primeru premagala ovira v zvezi z ameriško trditvijo, da ustavitev bombardiranja omogo ča okrepitev osvobodilne vojske.
Zatrjuje se tudi, da je Wilson dobil Johnsonov odgovor in da sta o njem govorila s Kosiginom ob navzočnosti zunanjega ministra Brow-na. V poučenih krogih pravijo tudi, da je Kosigin dobil iz Moskve dodatna sporočila, ki so baje prišla iz Hanoja. Vendar pa so nocoj kazali v britanskih uradnih krogih pesimizem, kar bi dalo misliti, da je bil Johnsonov odgovor povsem negativen.
diranja*.
nanje ministrstvo, da ukrepi, ki so jih sprejeli kitajski voditelji, lahko pomenijo premišljeno voljo spodkopavanja odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ali pa nezmožnost teh voditeljev, da v svoji državi poskrbijo za elementarne življenjske pogoje in dejavnost sovjetskih diplomatov.*
Sovjetsko poslaništvo v Pekingu se pripravlja na dolgo obleganje. Danes je že petnajsti dan kitajskih demonstracij okoli poslaništva.
Iz Sovjetske zveze so poslali z letalom več ton živil za osebje poslaništva. Veliki bazen v vrtovih poslaništva je postal vodnjak za pitno vodo. Funkcionarji poslaništva so izjavili, da imajo zaloge premoga za dvajset dni. Telefonska zveza z Moskvo je neredna in edina pošta, ki Jo poslaništvo dobiva, so kitajski časopisi in protestne brzojavke številnih kitajskih skupin. Vrtove diplomatskega predstavništva stražijo pripadniki notranje varnostne službe poslaništva. Pred dnevi so to službo okrepili s 30 možmi, ki so prispeli iz Moskve. V poslaništvu živi še več kot sto moških in kakih dvajset žensk, ki so tajnice ali žene diplomatov. (Peking so zapustile samo žene, ki imajo otroke).
V Pekingu so številne trgovine, restavracije in številni hoteli razobesili table z napisom: »Prepovedan vstop psom in Rusom.«
Moskovske »Izvestija« poročajo, da so se morali dopisniki agencije Tass v Pekingu zateči v sedež nekega socialističnega poslaništva, ker je njihovo življenje v uradu postalo nemogoče. Zatem poroča list, da so kitajske oblasti obvestile sovjetske diplomate, da ne jamčijo več njihove varnosti, če bodo zapustili poslaništvo, in pripominja, da hočejo s tem sestradati Sovjete, ki delajo v Pekingu. Ko so hoteli predstavniki drugih socialističnih držav prinesti živila sovjetskemu poslaništvu, jim je kitajsko zunanje ministrstvo sporočilo, da ne morejo jamčiti njihove varnosti, če gredo v sovjetsko poslaništvo.
List ugotavlja, da se izzivanje proti Sovjetski zvezi nadaljuje, in zahodni reakcionarni tisk se tega veseli. Neki ameriški časopis je svetoval Pekingu, naj se ne ustavi na sredi poti, t. j. naj nadaljuje »protisovjetske orgije«.
Nato poroča Ust, da je Maocetung ukazal rdečim gardistom, naj prevzamejo oblast povsod ne glede na politično usmerjenost krajevnih o-blasti; zvestoba «očiščenih» se bo ugotovila pozneje. V vsej Kitajski se nadaljujejo spopadi. Organizacije revolucionarnih upornikov v pokrajini šansi v Severni Kitajski so izdale na vse revolucionarne upornike na Kitajskem poziv na varčevanje. Poziv, ki ga je oddajala agencija Nova Kitajska, poudarja, da morajo vsi kitajski proletarski revolucionarji strogo izvajati Maoce-tungova navodila ter priporočati varčevanje in nadzorstvo nad vsemi izdatki. Poziva jih: 1. naj nadzorujejo telefonske pogovore med zelo oddaljenimi kraji; 2. naj ne zasedajo javnih poslopij, 3. naj zmanjšajo porabo pisemskega papirja, 4. naj ne izdelujejo več trakov za rokave in nepotrebnih značk, 5.
naj vrnejo državi motorna vozila in cibikle, 6. naj branijo državno lastnino pred sabotažami kontrare-volucionarjev.
Radio pa poziva kmete, naj se trudijo, da povečajo kmetijsko proizvodnjo. Pri tem poudarja potrebo I pospešitve spomladne setve in do-| daja. da je »to delo velikega po-| mena za industrijo in za vojno v Vietnamu«.
Pek n.-iki dopisnik japonskega U-sta »Asahi« piše, da se je nova ljudska komuna odstavila in obsodila na smrt člane ljudskega kongresa v Šanghaju in občinskega partijskega komiteja v tem mestu. Odbor šanghajske komune je poleg tega sklenil aretirati in kaznovati vse kontrarevolucionarje v mestu. List dodaja, da je odbor šanghajske komune prevzel vso oblast ter je razveljavil vse odločbe, ki jih je sprejela po 16. maju 1966 prejšnja uprava mesta. Sklenil je tudi, da bodo morali pripadniki vojske obvezno vstopiti v komunistično stranko, »podpirati brez obotavljanja levičarske revolucionarje« ter pomagati organizmom in revolucionarnim množicam.
V japonskih vladnih krogih z zanimanjem ugotavljajo, da so Mao-cetungovi pripadniki nahujskali ljudstvo proti Sovjetski zvezi in Franciji ne pa proti ameriški Intervenciji v Vietnamu. Po mnenju japonskih voditeljev se zdi, da so kitajski voditelji, spričo neredov, ki jih je izzvala kulturna revolucija v prometu in proizvodnji, imeli za potrebno usmeriti vsaj za nekaj časa strasti drugam.
Moskovske «Izvestija» obtožujejo nocoj Kitajsko, da dela vse mogoče, da bi prekinila dotok sovjetskih dobav Severnemu Vietnamu.
Danes se je vrnilo v Peking iz Moskve 170 kitajskih študentov, ki so takoj odšli pred sovjetsko poslaništvo, da se pridružijo demonstrantom. V Moskvi pa je danes več tisoč Moskovčanov žvižgalo skupinam kitajskih študentov, ki so zapuščali Moskvo. Množica je obkolila avtobus kitajskega poslaništva in ga zadržala nad dvajset minut, nekatere kitajske funkcionarje pa so obmetavali s snegom, ko so zapuščali postajo. Policaji so se morali zelo truditi, da zavarujejo vlak pred naskokom množice. Danes se četrti dan nadaljuje demonstracija pred kitajskim poslaništvom v Moskvi, vendar pa v manjšem obsegu kakor včeraj. Moskovska «Pravda» obsoja dejavnost kitajskega poslani, štva v Moskvi in pravi, da je to poslaništvo vir lažnih izmišljotin ter organizator grobih izzivanj.
Avstrijska komunistična stranka je objavila izjavo, s katero ostro obsoja ravnanje Kitajske in poudarja, da se zdi, da noče kitajska vlada prisiliti Sovjetsko zvezo, da prekine diplomatske odnose med o-bema državama, ter da je edini rezultat takega ravnanja v tem, da se daje pomoč ameriškemu imperializmu.
VARŠAVA, 9. — Nocoj so v Varšavi objavili uradno sporočilo, ki pravi, da se je včeraj začelo tu posvetovanje zunanjih ministrov držav varšavskega pakta. Sporočilo dodaja, da je Gomulka sprejel danes udeležence konference, ki so zunanji ministri Bo'-arije, ČSSR, Vzhodne Nemčije, idžarske. Sovjetske zveze in Poljske. Navzoč je bil tudi pomočnik romunskega zunanjega ministra.
. ,","",1"""l"l     I ■ >| HI 11111111111111   lili.................
STAMBOLIČ NA OBISKU V KOSMETU
Razlike med razvitimi in nerazvitimi področji SFRJ so se znatno zmanjšale
To je pomemben uspeh, ki ga druge driave niso dosegle - Trgovina med SFRJ in Avstrijo je dosegla lani 83 milijonov dolarjev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, ki je danes prispel na dvodnevni obisk v avtonomno pokrajino Kosovo-Metohijo (Kosmet), je govoril danes popoldne pred političnim aktivom pokrajine v Prištini o vprašanjih izvoza, o nerazvitih področjih in posebno o razvoju Kosme-ta. Posebno je poudaril potrebo, da gospodarska podjetja v bodoče posvetijo čim več pozornosti povečanju izvoza in večji vključitvi jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Pred jugoslovanskimi proizvajalci je težka naloga, da si v hudi konkurenci z inozemskimi proizvajalci priborijo trajni plasma svojih izdelkov na inozemskem trgu.
Ko je govoril o nerazvitih področjih, je Stambolič poudaril, da je jugoslovanska skupnost od samega začetka posvečala veliko pozornost premagovanju razlik med razvitimi in nerazvitimi področji in navedel konkretne podatke, ki dokazujejo, da je bil na vseh področjih razvoja nerazvitih področij razvoj sorazmerno hitrejši od razvoja v ostalih krajih. Danes je v industriji nerazvitih področij Jugoslavije zaposlenih toliko ljudi, kolikor jih je bilo zaposlenih v vsej jugoslovanski industriji leta 1947. Število dijakov srednjih šol se je v Jugoslaviji od leta 1957 do leta 1961 povečalo za 73 odst., v istem času pa se je na Kosmetu povečalo za 186 odst. Skupna proizvodnja Kosmeta se je od leta 1962
do leta 1966 povečala za 2.4-krat, kar pomeni, da se je letno večala za 36 odst. Doseženi rezultati jasno govorijo o stalni skrbi skupnosti za
no razširitev jugoslovansko-avstrij-ske trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja sploh. To pri. čakovanje pa temelji, med drugim,
uspešno premagovanje razlik tako na dejstvu, da Je lanskoletni obisk
kvalitetnih kakor tudi kvantitetnih med razvitimi in nerazvitimi področji Jugoslavije. Rezultati te politike so tem bolj pomembni, je poudaril Stambolič, ker je Jugoslaviji uspelo to, kar mnogim drugim državam ni uspelo: zaustavila je proces poglabljanja razlik med razvitimi in nerazvitimi področji in ustvarila pogoje za stalno zmanjšanje teh razlik. Vprašanje razvoja nerazvitih področij je stalna skrb jugoslovan ske skupnosti, tako da bo samo iz zveznega sklada za razvoj nerazvitih področij do konca leta 1970 uporabljeno okrog 1250 milijard starih dinarjev.
Na koncu svojega govora je Stambolič omenil tudi zlorabe pripadni-koy Rankovič-Štefanovičeve frakcio-naške skupine, ki so posebno na Kosmetu imele hude posledice in bile usmerjene proti enakopravnosti narodnostnega področja in proti politiki bratstva in enotnosti. Po besedah Stamboliča je trenutna glavna naloga borba za samoupravne odnose na vseh področjih političnega in družbenega življenja ter za do-sledno_ uveljavitev samoupravljanja zajamčena svetovna enakopravnost vseh narodnosti.
Jugoslovanski gospodarstveniki pričakujejo od obiska predsednika
avstrijskega kanclerja Klausa, po katerem je sledil sklep avstrijske vlade glede nadaljnje liberalizacije jugoslovanskega izvoza v Avstrijo, prispeval k pospešitvi trgovinske Izmenjave, ki Je lam presegla 83 milijonov dolarjev, s katerim ,e Jugoslavija prvič zabeležila presežek v trgovinski bilanci s sosedno republiko.
Jugoslovanski gospodarski krogi prav gotovo ugodno ocenjujejo dosedanje sodelovanje z Avstrijo na področju turizma (lani je obiskalo Jugoslavijo nad 400.000 Avstricev) in na področju tranzita avstrijskega blaga preko jugoslovanskih pristanišč, ki znaša letno okrog 500.000 ton blaga. Sodijo pa, da so realne možnosti, da se tako turistični promet kakor tudi tranzit občutno povečata. Največje prespektive za razširitev gospodarskega sodelovanja s sosedno Avstrijo pa jugoslovanski gospodarstveniki vidijo v industrijskem sodelovanju in v skupnem nastopu jugoslovar,>kih in avstrijskih podjetij na tretjih trgih.
Kot smo že poročali bo predsednik republike maršal Tito s soprogo in v spremstvu predsednika CK ZK Hrvaške Vladimira Bakariča, državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča, predsednika republiškega izvršnega sveta Slovenije Janka Smoleta in drugih osebnosti od 13. do 17. t. m. na vabilo predsednika avstrijske republik«

republike maršala Tita v Avstriji Franca Jonasa obiskal Avstriio med drugim zboljšanje in nadalj-1	jj. g’
bl
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.3, najnižja 3.4, ob 19. uri 4.8 stopinje, zračni tlak 1017.2 raste, vlaga 16 odst., veter severovzhodnik 13 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 10. februarja
Dušan
Sonce vzide ob 7.15 in zatone 17.23. Dolžina dneva 10.08. Luna de ob 8.10 ln zatone ob 18.23.
ob 8,10 ln zatone ob 18.23. II !
Jutri, SOBOTA, 11. februarja j
Rado	|
TRŽAŠKI SINDIKALISTI PRI PREDSEDNIKU KOMISIJE ZA PREVOZNIŠTVO
Spreminjevalni predlogi k zakonu o avtonomni pristaniški ustanovi
Pod pristaniško ustanovo naj bi spadalo vse področje od rta Sv. Jerneja do zahodne meje tržaške občine
Sindikalni predstavniki Saranz in Muslin za CGIL, Batellini in Zaves za CISL in Oorsi za CCdL, ki so jih spremljali tajniki vsedržavnih || federacij pristaniških delavcev, so i' bili včeraj sprejeti pri predsedniku komisije za prevozništvo in trgovin, sko mornarico poslanske zbornice Sanmartinu in pri poslancih Capui, Belciju, Francu in Giacchiniju, ki sestavljajo poseben odbor za pripravo zakonskega osnutka tržaške pristaniške ustanove. Poslancem, ki i!” so jim poverili, da bi pripravili po ji možnosti en sam zakonski osnutek na podlagi treh osnutkov, enega
vladnega in dveh na parlamentarno
pobudo, so tržaški sindikalni pred-,1' stavniki orisali zahteve po spre-il! metnbah in opazke, ki so jih že BI: bili izročili 24. januarja ministru iji’: trgovinske mornarice Nataliju.
V teh zahtevah se ne zrcalijo iz-1 ključno interesi delavcev marveč jj,:| tudi interesi našega gospodarstva. 1 : Po teh popravkih naj bi imelo mi-i nistrstvo trgovinske mornarice samo pravico nadzorovati sklepe ustanove. Ustanova naj bi imela svojo I jurisdikcijo od rta Sv. Jerneja do i zahodne meje tržaške občine, tako 1 ■ da bi absorbirala tudi jurisdikcijo 1 industrijskega pristanišča. Naloge ustanove naj bi bile naslednje: štu-i dirala naj bi in sprejemala ukrepe, ki bi pospeševali promet v tržaškem j;, pristanišču; izdelala naj bi regula-
, cijski načrt pristanišča; prepoveda-" la bi oddajanje površin, naprav in \ skladišč v pristanišču v nasprotju r|l ali z omejitvami delovanja ustano-
: ve same.
Država naj bi zvišala svoj pri-
II spevek, kajti finansiranje, ki ga se-' daj predvideva zakonski osnutek, ni zadosten, saj ne bi mogla ustanova z njim niti opravljati svojih normalnih nalog, kaj šele doseči konkurenčno sposobnost v medna-ji i rodnem prometu. Po mnenju sindikalnih organizacij bi morala dati ‘ 11 država na razpolago toliko sredstev, ’ i da bi lahko tržaško pristanišče o-i pravljalo svojo naravno funkcijo v službi zaledja. Pri tem je treba
upoštevati, da prinaša naše prista-
nišče državni blagajni mnogo ko-i|j ristne valute.
Demokratizirati bi morali upravni
, svet ustanove z bolj močnim za-, stopstvom delavcev in sindikalnih < organizacij. Končno bi morala nova li ustanova priznati uslužbencem Javnih skladišč vse pridobljene pravi-, ce, ko bo začela delovati. Zato bo • morala razpravljati s sindikalnimi : organizacijami o vprašanjih, ki se tičejo števila Uslužbencev, njih pravnega položaja in njihovih plač.
S člani odbora in predsednikom I , so sindikalni predstavniki odkrito *' razpravljali o vseh teh vprašanjih. ; Pokazala se je nevarnost, da ne bodo mogli zakona o pristaniški ■ ustanovi odobriti v sedanji zako-| nodajni dobi. Zato so sindikalisti vztrajali da bi morali pohiteti z raz-
pravo in odobritvijo zakonskega osnutka. Sindikati bodo budno sledili parlamentarnemu delu, tako da bi deseta komisija odobrila zakonski osnutek upoštevajoč popravke, ki so jih predlagali sindikati. Sindikalne organizacije bodo v stalnih stikih v zvezi z nadaljnjo akcijo.
Odbornik Dal Mas pri ministru za delo
Včeraj se Je na ministrstvu za delo v Rimu deželni odbornik za delo Dal Mas sestal z ministrom Boscom. Sestanka se je udeležil tudi furlanski parlamentarec Toros.
Predstavnika dežele Furlanije -Julijske krajine sta orisala ministru resni položaj v Rablju ter sta ga prosila, naj posreduje, da bi prišlo kmalu do zadovoljivega zaključka pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Odbornik Dal Mas je opozoril ministra na potrebo, da bi posredoval tudi pri družbi AMMI,
da bi se pospešil sporazum.
Zatem je odbornik Dal Mas govo-linis
ril z ministrom o vprašanju izplačila brezposelnostne podpore karnijskim drvarjem ter o dolgovih bol-niškozavarovalnih blagajn tržaškim združenim bolnišnicam. Minister Bosco je zagotovil odborniku Dal Masu in poslancu Torosu, da se bo takoj pozanimal za rešitev predoče-
nih vprašanj, zlasti pa, kar se tiče ida
delovne pogodbe rudarjev.
Nalezljiva obolenja
V tržaški občini so v razdobju od 30.1. do 5.2.1967 zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 14 (2 izven občine), paratifus 1, ošpice 4 (1 izven občine), norice 14, vnetje priušes-ne slinavke 104 (1 iz\pn občine), rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 9 (2 izven občine), akutni sklepni revmatizem 1.
Influenca je v fazi pojemanja. Smrtnih, primerov zaradi navedenih nalezljivih obolenj ni bilo.
Sestanek predstavnikov radijskih služb Italije Jugoslavije in Avstrije
Od 7. do 9. t. m. je bil na tržaškem sedežu italijanske radiotelevizije tehnični sestanek radijskih ustanov Avstrije, Jugoslavije in Italije, med katerimi so koordinirali probleme v zvezi z izkoriščanjem frekvenc za televizijske oddajnike in za radijske oddajnike UKV, da se odpravijo medsebojni vplivi in tako izboljša sprejemanje na obmejnih področjih treh dežel.
Prejšnji sestanki so bili v Ljubljani, Benetkah, Perčah (ob Vrbskem jezeru) in v Portorožu, naslednji pa bo v Salzburgu.
Stavka zdravnikov v bolnišnicah
Včeraj je bil prvi dan stavke pomožnih zdravnikov in asistentov v tržaških bolnišnicah. Stavke so bili oproščeni le zdravniki, ki so oprav ljali nujno službo. Vsi ostali zdrav niki so redno stavkali, tako da lah ko rečemo, da je bila stavka gle de tega popolna. Noben zdravnik tudi ni opravljal upravnega dela, t. j. ni izpolnjeval raznih obrazcev itd.
Primariji pa so opravljali zdravstveno službo, medtem ko so stavkali le glede upravnih poslov.
Sinoči so se zdravniki sestali na skupščini ter razpravljali o položaju in sindikalnih zadevah in sklenili, da bodo nadaljevali stavko.
NfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
OBVESTILO TRGOVINSKE SLUŽBE VLADNEGA KOMISARIATA
Določeni uvozni kontingenti blaga z obmejnih področij
Interpelacija deželnega svetovalca Škerka ob prekinitvi pogajanj
Kaj je storil odbor za okrepitev izmenjave med Italijo in SFRJ
Kakšne ukrepe namerava sprejeti, da se na osnovi londonske spomenice uresničijo pravice slovenske manjšine
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti odv. škerk je vložil v preteklih dneh pri predsedstvu deželnega sveta naslednjo interpelacijo, naslovljeno na deželni odbor:
«Iz tiska smo zvedeli, da je italijanska vlada prekinila 20. januarja t. 1. pogajanja z jugoslovansko vlado za obnovitev in razširitev gospodarsko - trgovinskih izmenjav in tehnično - industrijskega sodelovanja. To se je zgodilo v trenutku, ko bi se morala pogajanja uspešno zaključiti. Italijanski predstavniki so baje postavili nekaj zahtev političnega značaja, ki niso v zvezi s predmetom pogajanj.
Nenadna prekinitev pogajanj je povzročila hudo zaskrbljenost v trgovinskih, finančnih in industrijskih krogih tako v naši deželi kot v vsej državi. Vedeti je namreč treba, da so obmejne izmenjave, skupno s kontingenti Alpe-Adria, narasle od 4 milijard lir vrednosti leta 1957 na več kot 25 milijard lir vrednosti leta 1966. Vedno večja razširitev trgovinskih in drugih poslov med obema državama je dosegla v letu 1966 pomembno vsoto 310 ali 320 milijonov dolarjev.
Velika in učinkovita prisotnost i-talijanskega blaga in italijanskih go. gospodarstvenikov na jugoslovanskem tržišču bi utegnila postati problematična, zlasti glede na novo politiko odprtja, ki jo je Za-hodnonemška republika začela voditi do socialističnih držav.
Ker se mora osrednja vlada po 47. členu deželnega statuta posvetovati z deželnim odborom, kadar gre za sklepanje trgovinskih sporazumov, ki zanimajo obmejni promet dežele ali promet tržaškega pristanišča, pričakujejo prizadeti gospodarstveniki naše dežele, da bo predsednik Berzanti takoj primerno posredoval, pri čemer se sklicujejo
Italijansko-jugoslovanski sporazum o obmejni izmenjavi se je avtomatično podaljšal za leto dni j “ vedno^ve^^me^arodnemlo-
I spodarskem sodelovanju in po ved-
Zunamjetrgovinska služba vladnega komisariata dežele Furlanije -Julijske krajine sporoča, da so avtomatično obnovili za leto dni od 15. januarja 1967 dalje italijansko-jugoslovanski sporazum od 31. marca 1955 za krajevne izmenjave med tržaškim področjem ter področji Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice ter ustrezni dodatni protokol in izmenjavo not od 25. aprila 1964 oziroma od 28. novembra 1964. O-menjena služba sporoča tudi, da je začela z 11. novembrom 1966 veljati izmenjava not med Italijo in Jugoslavijo, ki so jih podpisali v Beogradu 25. aprila 1964 in ki se nanašajo im krajevne izmenjave; med omenjenimi področji. To izmenjavo je natd objavil Uradni list štev. 272 od 31. oktobra 1966. S temi notami so določili nadaljnje carinske olajšave, kot jih vsebujeta priložena seznama C in D, ki zamenjavata note, podpisane 31. marca 1955, katere zato nehajo veljati.
Za razdobje januar-april 1967 bodo dodeljeni podjetjem za uvoz nas-
ifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE
Včeraj je stavkalo 85 odst slovenskih šolnikov na Tržaškem
S stavko so ponovno opozorili na pereče probleme šolnikov in slovenskih šol - Na italijanskih šolah stavka 80-odstotna
Slovenski šolniki na sindikalnem sestanku v Ul. Geppa
V okviru vsedržavne stavke šolnikov in s posebnim poudarkom na svojih zahtevah glede ureditve položaja slovenskega učnega osebja in
rešitve važnih nerešenih problemov, ' 'ole
ki se tičejo slovenske šole, so včeraj stavkali tudi slovenski učitelji in profesorji. Predvčerajšnjim niso stavkali zaradi Prešernove proslave na šolah. Stavke so bili oproščeni začasni suplenti in tuji državljani. Stavka je uspela, saj je stavkalo 85 odst. šolnikov. S tem so slovenski šolniki na Tržaškem izkazali solidarnost s svojimi italijanskimi kolegi ter ob tej priliki ponovno opozorili oblasti in vso javnost na pereče probleme, ki bi morali biti že rešeni, a jih pristojne oblasti še za-vlačujejo. Če se italijanski šolniki borijo za izboljšanje svojih razmer, se slovenski šolnfki morajo še borili ti za rešitev osnovnih, življenjsko važnih problemov, kot so staleži in natečaji. Slovenski šolniki niso do
sedaj še imeli možnosti, da bi o-
pravili natečaj in si pridobili stalnost v službi. Z njimi ravnajo kot z nekakimi dnevničarji.
V	osnovnih šolah, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo v Nabrežini so stavkali vsi učitelji, v šolah, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo v Dolini je bil samo en stavkokaz, pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu pet, na Opčinah dva.
V	srednji šol v Rojanu in pri Sv. Jakobu so stavkali vsi profesorji, v Dolini sta bila dva stavkokaza, pri Sv. Ivanu štirje, na Opčinah osem, v Nabrežiri dva, na Proseku sedem. Na klasičnem in znanstvenem liceju so stavkali vsi profesorji, na trgovski akademiji so bili štirje stavkokazi, na učiteljišču pa eden.
Na italijanskih srednjih in višjih srednjih šolah je včeraj stavkalo 80 odst. profesorjev, na osnovnih šolah pa se je stavke udeležilo le malo učiteljev, ker se sindikat, v katerega je vključena večina tržaških učiteljev, ni priključi stavki.
lednji kontingenti:
žive goveje živine za zakol za
63.300.000	lir carine prosto, svežega mesa za 33.300.000 lir, osoljenega in prekajenega mesa za 20.000.000, svežih rib, rakov in mehkužcev za
40.100.000	lir, vse to carine prosto. Mleka in smetane za 73.300.000 lir, od katerih 15 milijonov carine prosto. Sira za 10.000.000 lir carine prosto, jajc za 5.000.000 lir, povrtnine in sočivja za 16.700.000 lir, zelja in repe za 10.000.000, krompirja za
25.000.	000, svežega sadja za 22.500.000 lir, konserviranega sadja in povrt-nin za 5.000.000, paradižnikove mezge za 15.000.000, ribjih konserv za
40.000.	000, soka maraske za 5.000.000, vse to carine prosto.
Navadnega vina za 83.300.000, od katerih 60.000.000 prostega carine, izbranega vina v steklenicah za
5.000.	000, vina za izdelavo kisa
25.000.	000, kemičnih proizvodov za
5.000.	000, preprog za 10.000.000, pohištva in drugih lesnih izdelkov za
10.000.	000,lir.
Za kontingente, ki so določeni za vse leto, bodo upoštevali prošnje po vrstnem redu, kakor bodo prihajale na odsek za zunanjo trgovino. Letni kontingent znaša za grozdje 25.000.000, za peneča se vina 1.000.000, za vina za cikanje
110.000.	000, za železnino 3.500.000, za melaso 50.000.000 lir.
V kontingent svežega mesa, osoljenega in prekajenega mesa, presnega mleka, sira, rib, rakov in mehkužcev, svežega sadja, zelja, repe, krompirja konserviranega sadja in povrtnin, paradižnikove mezge, ribjih konzerv, vina za proizvajanje kisa, kemičnih proizvodov, preprog, železja in pohištva so za-popadene tudi kvote seznama C, ki se nanaša na razdobje od 11. novembra 1966 do 14. januarja 1967. Za soudeležbo pri razdelitvi kontingentov za prvo štirimesečje bodo morala podjetja vložiti prošnje do 20. februarja 1967. Za oceno prošeni je potrebno, da se opremijo z dokumentacijo, ki bo dokazala, da gre za dejanske kupčije. Potrebne so tudi bančne izjave s podatki o uvozu blaga v triletju 1964-1966 z ustreznimi dovoljenji in carinskimi pečati, ki potrjujejo omenjene operacije. Za uvoz vina bo potrebna tudi izjava trošarinske službe v občini bivanja o kupčijah z vinom od 1. januarja do 31. decembra 1966. Za uvoz živine za zakol je potrebna izjava ravnateljstva tržaških mestnih klavnic, ki potrjuje, koliko glav živine, namenjene za krajevno potrošnjo, so zaklali na račun podjetja v lanskem letu.
Kar se tiče izvoza, za katerega je potrebno posebno dovoljenje, bo odsek za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu proučeval prošnje sproti, kakor jih bo sprejemal. Podjetja bodo morala biti vpisana v seznam podjetij pri ministrstvu za zunanjo trgovino, ki smejo trgovati z inozemstvom.
vila goljufijo. Policisti so ženski; no večjih izmenjavah z obmejnimi pokazali celo vrsto fotografij go- deželami.
Obvestilo
Sindikata slov. šole
Danes ob 17. uri bo na sedežu redna seja glavnega odbora Sindi kata slovenske šole. Prosimo za točnost.	Tajništvo
Ranjenega so ga našli na ulici
Včeraj ponoči so bolničarji RK prepeljali v bolnišnico 34-letnega Maria Trinka z Bazoviške ceste 86, ki je imel rane po desnem sencu, udarce po glavi m lažji pretres. Ponesrečenca so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 7 dni.
Trinko ni govoril, zato ni znano, kako se je ponesrečil. Bolničarji so povedali, da so ga ranjenega našli v Ul. Valdirivo blizu bara «Mocca», sami pa niso vedeli za vzroke Trinkove nesreče. Policijska preiskava je v teku.
Popravek
Na izrecno željo prizadetega popravljamo, da Stanko Pertot na pogrebu Milana Pertota v Ljubljani ni govoril kot predsednik društva Bar-kovlje, ker predsednik ni, temveč kot odbornik, ki je bil pooblaščen, da se poslovi od pokojnika.
ijufov in zlikovcev in med temi je Pertotova prepoznala De Filip-pa, oziroma Dall’Osta. Agenti so uvedli preiskavo in začeli iskati prebrisanega goljufa. Te dni pa so zvedeli, da sedi v zaporu v Maras-siju blizu Genove, ker je bil obsojen zaradi goljufije. DalTOsta so policisti prijavili tržaškemu sodišču.
Nagrade za risbe ob cvetlični razstavi
Maček jo je ogrizel
Sedeminštiridesetletna Domenica Ivassich iz Ul. Udlne 23 se bo morala zdraviti 10 dni na okulističnem oddelku, ker jo je ugriznil in razpraskal maček njene prijateljice Norme Piazzi iz Ul. F. Severo 78. Ivassicheva je popoldne obiskala prijateljico, domači maček pa je skočil nanjo in jo ogrizel nad levim očesom, levi podlakti in desni roki.
Natvezel je materi da je sin bolan
Prebrisani goljuf, 39-letnl Vitto-rino DalTOsto iz Cogolla del Cen-gio pri Vicenzi, se je še lanskega oktobra predstavil 55-letni gospodinji Vidi Pertot por. Pertot v Ul. Bovedo 86, se izdajal za kapetana zdravnika Antonia De Filippa iz vojaške bolnišnice v Turinu ter ženski natvezil, da leži njen sin bolan v vojaški bolnišnici v Turinu brez denarnih sredstev. Zaskrbljena Pertotova, katere sin je res služil vojaški rok v Turinu, je goljufu izročila 20.000 lir, misleč, da jih sin res potrebuje. Namišljeni kapetan zdravnik je celo izdal potrdilo in nato izginil. Kasneje je Pertotova telefonirala v Turin in od sina zvedela, da ni nikoli bil bolan ter da »kapetana« De Filippa sploh ne pozna.
Po dolgem času se je Pertotova odločila in 2. januarja letos prija-
Ob prihodnji cvetlični razstavi, ki bo v prostorih velesejma od 22. a-prila do 7. maja, bodo razpisali zanimiv šolski natečaj. Gre za tekmovanje o temi »Sadje in povrtnina v otroški umetnosti«. Natečaj velja za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol v deželi. Namen natečaja je, da se otroci seznanijo s sadjem in zelenjavo, ki ima velik pomen v kmečki proizvodnji in v prehrani. Risbe bo treba poslati na papirju ali kartonu v velikosti 20x30 cm. Pod risbo bo treba napisati ime in priimek učenca, sekcijo, ime in naslov šole ter podpis razrednika. Tehnika risanja je popolnoma prosta. Risbe bo treba poslati na «Ente Rinascita Agricola v Trstu«, Ul. Teatro Romano 17 do 1. marca 1967. Komisija učiteljev in tehnikov bo proučila risbe in določila, katere zaslužijo nagrado. Med nagradami bodo diplome, knjige itd. Dela učencev bodo kasneje razstavili ob mednarodni cvetlični razstavi. Nagrade bodo izročili 25. aprila.
Delo deželnih komisij
Včeraj zjutraj se je sestala tretja deželna komisija za javno šolstvo, delo, socialno skrbstvo zdravstvo in higieno ter razpravljala o zakonskem predlogu skupine komunističnih svetovalcev o strokovnem u-sposabljanju bolničark, socialnih a-sistentk, otroških negovalk itd. Seji je predsedoval svetovalec Renato Bertoli, udeležil pa se je je tudi odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust, ki je na kratko poročal, o pristojnosti njegovega od-bomištva za vprašanje, ki ga obravnava zakonski predlog.
V razpravo so posegli svetovalci Bergomas, Metus, Morelli, Morpur-go, Ramani in Uril. Na predlog predsednika Bertolija je komisija odložila razpravo, tako da se bosta lahko udeležila prihodnje seje tudi odbornik za delo in odbornik za
Poudarjam dalje, ker je izhodišče stikov in razgovorov z jugoslovansko vlado londonski sporazum iz leta 1954, da italijanska oblastva niso dejansko izvedla — če izvzamemo nekaj ukrepov glede šol — določil, ki so potrebna za priznanje in zaščito življenjskih pravic, ki jih omenjeni sporazum predvideva za slovensko narodno manjšino.
Ker je nujno, da se ta vprašanja končno uredijo, in ker je pri tem prizadeta tudi dežela, vprašam deželni odbor, naj me seznani:
a)	če in kako je posredoval pred
in po 20...j«HMtrju ‘1967 in katere
nadaljnje toake namerava narediti, da podpre vedno večjr) izmenjavo tako v deželnem kot državnem merilu, s čimer naj se zaščitijo trgovinske, industrijske in finančne koristi našega gospodarstva;
b)	katere ukrepe namerava sprejeti v okviru svojih pristojnosti in kako namerava posredovati pri državnih oblasteh, da se končno dejansko izvedejo določila londonske-
ga sporazuma, zlasti tista iz priloge II., ki zadevajo pravice slovenske narodne manjšine v tržaški pokrajini.«
Izjava pokrajinskega tajništva PSI-PSDI
V zvezi z vestmi, ki jih je razširila agencija «Nuova Stampa« iz Rima, znana kot glasnik desničarskih struj v bivši socialdemokratski stran ki, in ki jih je z zelo vidnim poudarkom objavil tržaški italijanski dnevnik in na katere se nanaša tudi izjava PSIUP, ki smo jo objavili včeraj, se je sestalo pokrajinsko tajništvo združene PSI-PSDI. Prisotni so bili vsi člani tajništva in sicer Pierandrei, Pittoni, Apih, De Gioia, Dulci, Giacchetti, Giuricin in Pahor.
«Pokrajinsko tajništvo je v celoti odbilo vesti in komentarje agencije «Nuova Stampa« kot neresnične. Navedbe niso potrjene v dejstvih in ne predstavljajo drugega kot manever proti skupini voditeljev tržaške federacije združene PSI-PSDI, katere stališče do združitve je vedno navdihovala najbolj prepričana lojalnost in najbolj korektno spoštovanje prevzetih obveznosti ob priliki socialistične konstituante.
Glede opazk v noti, meni pokrajinsko tajništvo, da mora ponovno poudariti, da ni bil proti nikomur zavzet obstruktiven odnos in da je proces združevanja sekcij, kakor tudi norme za včlanjevanje vpisanih v zelo napredovani fazi uresničevanja, kakor so bili že rešeni drugi problemi, ki jih predvidevajo prehodne norme, ki urejajo življenje nove združene socialistične stranke.
Pokrajinsko tajništvo je tudi poudarilo, da noben odgovorni član izvršnega vodstva ni nikoli postavljal «težkih in nesprejemljivih pred« sodkov« in da so vse razprave potekale v vzdušju bratskega in prisrčnega sodelovanja.
Sestanek prof. Cumbata z voditelji CONI
Deželni odbornik za šport prof. Cumbat se je v Rimu sestal s tajnikom CONI dr. Sainijem in podtajnikom dr. Fabjanom. Predstavnik Furlanije-Julijske krajine je orisal voditeljem CONI ukrepe deželne uprave v prid športu s posebnim poudarkom na deželni zakon od 10. avgusta 1966. Ta zakon predvideva prispevke za gradnjo športnih naprav.
Dr. Saini in dr. Fabjan sta izrekla svoje zadovoljstvo spričo dejavnosti dežele na športnem področju ter sta izrazila željo po tesnejšem sodelovanju med CONI in deželno upravo. V zvezi s tem so se domenili, da se bodo ponovno sestali ter razpravljali o načrtih za večje športne naprave, ki jih bodo lahko zgradili z deželnim prispevkom in s ((športnim kreditom« CONI. Predstavnika CONI sta tudi sporočila prof. Cumbatu, da bo CONI kmalu imenoval svojega deželnega delegata. Ta sklep je treba povezati z novo deželno ureditvijo z uresničenjem deželne avtonomije.
Končno sta voditelja CONI sporočila prof. Cumbatu, da bodo v Trstu kmalu ustanovili nekaj centrov kakor tudi tečaje za razne športne dejavnosti.
Aljoša Žerjal s svojimi /Umi v p. d. Skedenj
V škedenjskem prosvetnem društvu so imeli sinoči v gosteh domačega gosta Aljošo Žerjala, našega znanega in priznanega filmskega amaterja. Aljoša Žerjal se je že uveljavil v širšem svetu in svojim številnim lovorikam je nedavno dodal še eno. posebno ^pomembno, z zmago na 28. mednarodnem škotskem festivalu filmskih amaterjev s filmom «Cas ne izbriše».
Svojim ožjim škedenjskim rojakom, ki so do kraja napolnili dvoranico (toda kje je škedenjska mladina?) je prikazal nekaj svojih poslednjih stvaritev in tudi kakšno starejšo, kot na primer krasen barvni film «Ohrid». Najprej je pokazal filmček z dežniki, ki ga je posnela njegova žena, potem zelo lep barvni film «Martina», nato čmo-beli, že večkrat nagrajeni film «čas ne izbriše», pa še barvni film vPogled j v preteklost», filmsko eksperimentiranje z naslovom «Operacija Anita» in za konec bflrvni film «Ohrid».
Vsi filmi so gledalcem zelo ugajali in Aljoša Žerjal je bil deležen
Slovensko gledališče v Trd"
Kulturni dom
V soboto, 11. t.m. ob 16. uri v nedeljo, 12. t. m. ob 16. urI
GRIM - MARTINUZZI
OBUTI MAČEK
otroška igra
Z adnji5'
Gledališča
na**!? pr«1** ?
Verdi
Pri blagajni gledališča se je prodaja vstopnic za prvo Pr','"o»| vo treh novitet, ki bo v soh0 ^
ter za red B na galerijah ta nih ter za tretjo predstavo G|0‘“ t(j[ ve opere »Fedora«, ki bo dane* {
r» --------1-.-;,. i«	7.a
B v parterju in ložah ter za
galerijah im balkonih. Ist0-, ,j začenja tudi prodaja vstop". v
zadnjo predstavo «Fedore», ki t
nedeljo 12. t.m. ob 16. url za ni red v vseh prostorih.	()j
Medtem se nadaljujejo priprav*^j tri novitete: Vlozzijev lirični .<1

bo kot edini nastopajoči barit^i
Renato Cesar!; de Bamfietldovo ^ ■ dejanko «Alissa», v kateri ,t s stopili Virginia Gordoni kot j nistka, Genia Las in Gianluig' ,j. E magro. Opera bo v Italiji prvjt “ (j zorjena; Bugamellijevo eriorj', ; ((Urna domenica« v krstni lzvedj^I Renatom Cesarijem, Genio L®*- tti-1 no Baggiore. Votom Mario Brv"^! jem in Robertom Fontanotom. ^rfj Licalsi in Giampiero Bisson bos' citatorja.	f.
Vse tri novitete bo dirigiral ° t to Zedda. Režija Carlo Picci"3ta
TEATRO STABILE
Ravnateljstvo gledališča
T«?*!! I
Stabile sporoča, da bodo nOCoj,,e, j
jutri ob 20.30 ponovili igro ” j(. narednika Musgraveja« Johna tv,, na. V nedeljo ob 16.30 bo ^ predstava te zanimive drame-
Obvestilo Acegata
Ravnateljstvo Acegata sporoča, da bo z današnjim dnem začel zopet redno voziti fllobus na progi št. 16, ker je manj uslužbencev Acegata bolnih ter jih je zato več na razpolago.
obilnega aplavza, razen tega pa tudi neštetih stiskov rok prijateljev
Doma jč padel
Doma je včeraj zaradi nenadne slabosti padel 84-letni upokojenec Vitaliano Contento iz Ul. Bovedo 23 in si pri tem verjetno zlomil desno stegnenico, se pobil po glavi ln čelu. Popoldne so ponesrečenca z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 90 dni.
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimimiiHiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiinniimimmuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiittfiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Na stavne listke Totocalcia je lepil neprave pobotnice
V prizivu so mu prvotno obsodbo potrdili, le da so mu jo pomilostili - Potrjena obsodba šoferja v zvezi s smrtno nesrečo
Kazensko sodišče v Trstu je lanskega aprila obsodilo 52-letnega Al-da Pirotto iz Ul. Pondares 5 na 7 mesecev zapora in plačilo 70.000 lir globe, ker ga je spoznalo za krivega, da si je prilastil denarne vsote. Pirotta je namreč delal v poslovalnici «Totocalcia» v baru «Prosen» na Trgu Garibaldi in je na stavne liste prilepljal pobotnice, ki bi jih moral uporabljati šele leto dni kasneje, to je v sezoni 1963-64. Igralci so v dobri veri stavili, toda Pirotta si je denar obdržal zase in stavnih listkov sploh ni pošiljal glavnemu uradu Totocalcia. Zgodilo se je, da je neki igralec v avgustu 1963 zadel 10 točk na Totip. Prišel je v bar in zahteval 7600 lir, kolikor je znašal dobitek. Ker se je Pirotta ponudil, da bo denar Izplačal, a se to ni nikoli zgodilo, se je igralec obrnil na lastnico bara Nives Zabini por. Alessio, od katere je zahteval dobitek.
Tako je prišla vsa zadeva na dan in Zabinijeva je Pirotto tožila. Pri
zdravstvo, ki sta odsotna.
....................................................................Kllllinill...III1IIIIIII.I...I.II.m
SEJA DEŽELNEGA ODBORA
Razprava o koncesiji za izkoriščanje rabeljskega rudnika družbi AMMI
400 milijonov prispevka za zgraditev šolskega zavoda «Malignani» v Vidmu
Včeraj je bila običajna tedenska | končno nakazal trem ustanovam
seja deželnega odbora, ki ji je pred. sedoval dr. Berzanti. Med drugim je odbor proučil vprašanja, ki se tičejo rabeljskega rudnika. O tem predmetu sta poročala odbornik za finance Tripani in odbornik za industrijo Marpillero, vsak za svoje področje. Dr. Tripani je orisal pogajanja med deželno upravo in AMMI glede koncesije za izkoriščanje rudnika. Odbornik Marpillero pa je poročal o razgovorih, ki jih je imel predvčerajšnjim v Rimu z voditelji družbe.
Za obnovo delovne pogodbe rudarjev pa se zanima odbornik Dal-mas, ki je imel stike na ministrstvih za državne udeležbe in za delo.
Zatem je deželni odbor na predlog odbornika za javna dela Masut-to odobril izdatek 400 milijonov lir za zgraditev šolskega zavoda «Mali-gnani« v Vidmu. Na podlagi deželnega zakona štev. 35 o strokovnem usposabljanju delavcev je odbor
prispevke v višini pet milijonov lir za tečaje v Gradiški, Saurisu in Pa-luzzi.
Huda nesreča Boljunčana
Na delu se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 49-letni delavec Oskar Sancin iz Boljunca 223, u-služben na delovišču 44-letnega Benjamina Žerjala iz Boljunca 66 v Ul. Madonna di Gretta. Žerjal in Sancin sta popoldne s pomočjo varilnega plamena rezala veliko in debelo kovinsko ploščo, ko pa sta skoraj končala, se je prerezani del plošče odtrgal in padel Sancinu na levo roko. Rob kovine je nesrečniku skoraj prerezal podlaket in mu polomil kost Poleg tega se je Sancin še pobil po čelu. Žerjal je ponesrečenega tovariša z zasebnim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na zdravlje-ije s prognozo okrevanja v 40 dneh.
zaslišanju je ta povedal, da si je prilastil tudi 21 stavnih listkov Me-ranske loterije, tu pa tam pa si je pri Zabinijevi izposojal denar. Skupno je torej Pirotta spravil v žep 248.211 lir.
Kot rečeno ga je kazensko sodišče spoznalo za krivega in obsodilo. Proti obsodbi pa je Pirotta vložil priziv in prizivini sodniki (preds. Franz, tožilec Marši, zapisnikar Parigi) so včeraj potrdili prejšnjo obsodbo, Vendar so mu kazen pomilostili.
* * •
Dvainšestdesetletni šofer Attillo Doz iz Tržiča, Corso del Popolo 4 je 4. septembra 1964 v Miramar-skem drevoredu blizu križišča ceste proti miramarskemu gradu, zakrivil cestno nesrečo, ki je imela smrtne posledice za 53-letnega Giu-seppa Micolanija iz Nabrežine -Kamnolom 27. Doz je proti Seslja-nu vozil tovornjak GO 20697 in je na tistem mestu prehitel Micolanija, ki se je peljal na vespi TS 25509. Policisti so kasneje ugotovili, da je Doz z zadnjim blatnikom tovornjaka dregnil Micolanija, da se je ta prevrnil z vespe, zado-bll hude poškodbe in sedem dni kasneje umrl v bolnišnici. Dve priči pa sta trdili, da je Doz pravilno prehiteval in da se je Micolani prevrnil z vespe potem, ko je Doz že peljal mimo.
Doza so na podlagi policijske preiskave prijavili sodišču zaradi nenamernega umora ln čeprav je trdil, da se nesreče ni zavedel in da so ga na to opozorili drugi avto. mobilisti, ga je kazensko sodišče spoznalo za krivega in ga 11. marca 1966 obsodilo na 4 mesece zapora pogojno za pet let ter na odvzem vozniškega dovoljenja za 6 mesecev. Poleg tega je moral Doz povrniti škodo in plačati sodne stroške.
Doz je vložil priziv, vendar mu to ni nič koristilo, ker so včeraj prizivni sodniki potrdili prejšnjo obsodbo. Doz bo moral plačati tudi stroške druge sodne obravnave.
Spotaknila se je
Ko Je včeraj zjutraj 67-letna gospodinja Giovanna Lisiach por. Pi razzini iz Ul. sv. Frančiška 41 hodila po pločniku Drev. XX. septembra, se je blizu kina «Eden» spotaknila ob pokrov cestnega ka nala in padla. Pokrov je malo prej dvignil delavec, ki je moral opraviti čiščenje kanalizacije. Pri nesreči se je Lisiachova pobila po nogah In si verjetno poškodovala desno ramo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja od 8 do 16 dni.
in znancev, ki mu jih v Skednju ne manjka.
želeti bi bilo, da bi tudi društva povabila tega priznanega filmskega amaterja, da jim pokaže svoje filme, ki izpričujejo izbrušen smisel za estetiko in dognano tehnično obvladanje kamere.
Predavanje v krožku" šRodolfo MorOndi»..........
Drevi ob 19. uri bo v kulturnem krožku »Rodolfo Morandi« na Trgu Stare mitnice št. 11 urednik revije «Classe e Stato« Federico Stame predaval o ((Teoretskih vprašanjih v položaju Kitajske«.
Povozil je pešca
Včeraj ponoči ob 1.30 so na ortopedski oddelek bolnišnice spre jeli 27-letnega delavca Alfreda Pertota iz Nabrežine-Kamnolom 27/a, ki se bo moral zdraviti od 20 do 60 dni zaradi ran po levi nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ponesrečenca je v bolnišnico z avtom «ford anglia« TS 77907 prepeljal 28-letni Anton Terčon iz Seslja-na 27. Povedal Je, da je malo prej po pokrajinski cesti vozil avto iz Sesljana proti Križu. Na nekem ovinku pa je trčil v Pertota, ki je peš, ob robu ceste prihajal nasproti.
Fotografije, posnete 4. v Kulturnem domu na f narskem plesu so na ogle® Tržaški knjigami, Ul. sv. čiška SO.
Nazlonale 14.30, 21.43 <11 dottor * lsi go« Metrocolor lz romana A Pasternaka. Geraldlne Chaj»10' tec Guinness, Omar Sharif. Excelsior 15.30 «La contessa (|iit Kong« Technico-lor. Chaplinom Sophia Loren, Marlon Bran« Fenlce 16.00 ((Kriminal« Teotul%tč Glen-n Saxon, Helga Line, ™
Eden 15.30 ((Havvaii« Technico)^ lie Andrevvs, Max von Syd° ■ ■ čfifcfd Harris.	, (f
Grattacielo 15,30 «Parigi bruci*7' son Welles.
Rltz (Ulica San Francesco 1°' 16,00 «Se sel vivo špara« K35«;--color. Tomas Mllia-n, Marii« |r Prepovedano mladini pod 1 • tom.	d»
Alabarda 16.30 «Le spie vene0" semifreddo« Colorscope. Franc0 chl, Ciccio Ingrassia.	|
Filodrammatico 16.00 «11 paPaV' p anche un fiore« Techni-col°r-Brynner, Senta Berger, Tre'v0 ward.	i(i
Moderno 16.00 (cCome rubare « llone di dollari... e vivere 1 'ft Technicolor. Audrey Hepburn-ter 0’Toole.	^fli1
Podrl je kolesarja
V Starem pristanišču blizu skla-[ “c"anla “»"areni, t-nr.cu , šča štev 5 se ie včerai ziutrai Salerno. Prepovedano mla
dišča štev. 5 se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere trte v je postal 46-letni uradnik Silvano Rustia Iz Ul. dellTndustria 6, uslužben pri špedicijskem podjetju uParisi«. Rustia se je službeno peljal na kolesu, ko je za njim z avtom TS 79666 privozil 25-letni u-•radnik Emil Rapotec iz Boršta 131 in ga podrl. Pri padcu s kolesa si je Rustia verjetno polomil rebra in zadobil verjetne trebušne poškodbe. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na prvem kirurškem oddelku zdraviti od 8 do 20 dni.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. februarja 1967 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 12 oseb.
UMRL SO: 83-letni Enrico Petro-nlo, 82-letni Giuseppe Kraininger, 63-letni Ma-rceilo Furlan, 78-letna Elena Urši vd, Cresciani, 77-letna Maria Derganc vd. Coretti, 35-letna Ida Bo-scolo por. Carmeli, 86-letni Valentino Fabris, 46-letna Lucilla Spadon por. Brabeni, 57-letni Alfredo Car-rubba, 57-letni Eliseo Puingertar, 60-letna Marta Botle, 73-letni Carlo Reja.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Blasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossetti 33; Ali a Madonna del Mare, Drevored XX. Settembre 4; Santa Anna, Erta dl S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Davanzo, Ul. Bernini 4; A11TGEA, Ul. Glnnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orolo-gio 6 — Ul. Diaz 2; Sponza, Ul. Mon-torstao 9 (Rojan).
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na štev. 90-235.
Jean
Darovi in prispevki
učiteljice osnovne šole v Ri0"1' 3000 lir za Dijaško matico.
TRŽAŠKA KNJICAR^i
Trat - Ul. iv. Frančlšh1* lelvlon 61*7»*
Novost:
Mailer: AMERIŠKI SEN 480 ** J
Sporočamo, da nas je včeraj za vedno zapustila naša dr»88 mama in nona
AMALIJA PRASEU vd. STARC
ni9«
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16. uri 12 žalosti na Kontovelu št. 167.
Žalujoči sin, hčerka In vsi drugi sorodh»°
Kontovel, 10. februarja 1967
Cristallo 15JO «Ne onore ne 8^41
Technicolor. Anthony Quinn, dia Cardinale, Alain Delon. pff j Garibaldi 16.30 «La mandr«g°,a* j povedano mladini pod 18. le \r|rf’ I Aurora 16,30 «Chi ha paura d* . pdl nia Wolf». Prepovedano mla01"
14. letom.	wu>
( Capitol 15.30 «Io la conoscevo
Stefania Sandrelli, Enrico pjdj
18. letom.	,/\
Impero 16.00 «Un mondo nu°;" lf j Prepovedano mladini pod tom.
lertiM
Vittorio Veneto 16.00 «Rififi I
zionale« Technicolor.
Nadia Tiller.	I
Ideale 16.00 «Edgar VVallace ta« Davvn Addams.	I11
Astoria (Ulica Zorutti,	fllobus	*j
16.00 «Troppo caldo	per	*'g||(,|
Technicolor. Dirk Bogarde. Koščina.	,
Astra 16.30 «Le collinc brucla"0 Abbazia 16.00 «La legge deUa v f j la« Technicolor. Sled! baCv’tl sanka VValt Disneyja.
67 sTi ude*e |(t
prl“KVi
SPDT organizira 12. 2.
ski izlet v Črni vrh za smučarskega tečaja i<n ob . zimskih športnih iger». Vpisova 1 Tržaški knjigarni.	^ I
Odhod ob 6. uri lz zač^tk*
F. Severo din ob 6.20 z Op£ln*

Namesto cvetja na grob pok. j Pertota daruje družina Franc* ča 3000 lir za Dijaško mati00.
V počastitev spomina Pi! I Marije Kuret roj. Derganc_«^)i I
gg_PRVIH KOMUNALNIH VOLITVAH V ALŽIRIJI
najprej je treba zagotoviti red
V GOSPODARSTVU IN FINANCAH
Pozitiven izid volitev, kljub opaženi delni ravnodušnosti Poizkus bojkota od strani opozicije - Stroga zahteva po izpolnjevanju obveznosti od strani državljanov
Za
?*0<*0'1ni'e komunalne volitve
®>oletnVv AlžiriJe’ ki so se po h Pripravah in ob izredno
Propagandni dejavnosti vr-cionar!?tekl0 nedeljo ,je Revolu-

Jni svet mobiliziral vse svoje
%r “*,C in upravne sile. Vedina «tWV in Alžirk je glasovalo po-iefienn’ čeprav je bilo čutiti do-kone , ravnodušnost, ki je brž-kov i, vedno posledica dogod-2 nedavne preteklosti.
^esložna in do neke mere zme-
4ena
? m ^P^icija, katere voditelji se
ali 601 nahajajo v inozemstvu ps so
Ulj" zaprti, je neposredno jih r,»<° “vami skušala preko svo-PdstašeT
so "“"‘sev v deželi (tu in tam
boj^oti^^eijevali letaki) volitve
jUrr^fi’ torej doseči, da bi se JuaJe ne udeležiU. Toda tudi
	
""IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIUMIII m, „„1,11
Neki
k ^
besed
v spomin dr. Ferluge
Ker
Hiti So me nameravali preme-
fe(a " n°tranjost Italije, sem 1926. ianjP°vedai učiteljevanje v Na-•n jnm Selu pri Šempetru na Kra-eadrv sPTeiel službo pri Kmetijski l!ficj v trnovem pri Ilirski Bi-Wcr0j Sestanki, predavanja, posli #iee « 0v? ustanovljene zavaroval-*o!a t°Veie živine, ki se je razte-

dSfce
To.zsežno področje ilirsko-
mlekame in še kaj, to
moje naloge.
Mogjn-jS,c< Bistrici je imel svojo lupa Pisarno pok. dr. Fer-,leai ,e Je le mogel, se je v pratik a,su napotil tja pod Snež-
iji
io*ni	sem in Va P° 071
ktji Pionoti, postal njen vedno hkrat,°°iud°valec in ljubitelj ter Si (,jj unet gobar. To križarjenje hH ^ navaden konjiček, am-duhovna potreba, ki naj ^irjiUe ležfce slike iz takratne vse usmerjene kot smr-^ rii!?‘^ica n naše narodno s^bff. 'a Sp « Prirode je iskal uteho P°!nn c° tega naravo vzljubil in
<e ‘o
lhd**Val' ^er je cenil tudi najino, se je, če je le mogel,
'‘Sii
krij (e uuših sestankov in preda-
‘Br s svojimi tehtnimi na-stvari veliko prispeval.
4
ie veljal tudi kot dru-
°6c(arji-^e bolj redke je narava \ f 7’ s takšno prisotnostjo du-%ti auhointostjo, s pristnostjo, s ■«ie; ^°st)0. v vsaki družbi je
re*ne£,ril7leno besedo, namenjeno c°iji vprašanju ali pa dobri
Potrj. P^ari, smehu. Ce pa je bilo J10' je gladko uklonil pete-letd “novičenje kakega vsiljivega

\ ,ne more zabrisati spomina Zirjah sk posestnika Kocjana v Povirju v l. 1927, ko fiiej, Si Peterica ogledali njegov itiej p°ln lepega goveda sivorjave mHme. V gostoljubni ,Sr0Jč 01 hiši se je razvozlala b	in domača beseda o tem
ir.	kot malokdaj. Pokojni
«eio riia ie ta obisk ohranil v , tnem spominu in večkrat %>rq Kocjana kot vzornega ži-
5lci
brez tega so se našli Alžirci, ki niso oddali svojega glasu, da bi na tak način izrazili svoje nezadovoljstvo nad metodami upravljanja dežele. Med temi so bili tudi taki, ki so sicer socialistično usmerjeni. Vendar je večina, kot rečeno, glasovala pozitivno in s tem nekako prejkone izrazila predvsem svojo željo, da bi se stanje stabiliziralo, kakor tudi, da bi se dežele čimprej izvlekle iz svojih gospodarskih ter finančnih težkoč. Ta želja je volivce združila bolj kot pa privrženost tej ali oni osebnosti. Zakaj po 19. juniju 1965 se v bistvu nič ni spremenilo. «Su-mam», »Tripolis«, «alžirska listina«, »marčni dekreti« o delavskem samoupravljanju: dosledna veljavnost socialistične usmeritve se prav tako poudarja danes kot včeraj.
Nekaj pa se je vendarle spremenilo, nekaj, kar se na prvi pogled niti ne opazi in kar ne posega v bistvo odnosov ter politično-gospodarske orientacije.
Sedanja vladna ekipa je z lahkoto sestavila bilanco pozitivnih in negativnih plati upravljanja dežele od neodvisnosti do 19. junija 1965. Bili so to v glavnem isti ljudje, ki so, po odstranitvi Ben Bele, poželi izkušnje in dali svoj pečat tako notranjemu razvoju kot, skladno z njim, tudi zunanji politiki.
((Nasproti anarhiji uveljaviti u-činkovitost!«, ((Socialistični realizem, ne pa avanturizem!«, «Brez eksaltiranosti na besedah in brez improviziranja v upravljanju dežele!«. Skratka: ((Vzpostaviti red, in to predvsem v gospodarstvu!« — takšne so bile besede, ki jih je bil izrekel Bumedien, ko je prevzel oblast. Ljudstvu je takrat bilo rečeno, da se nič ni spremenilo .vendar pa da bo od 19. junija «vse drugače«.
Toda, kako vzpostaviti red s podedovano kolonialistično strukturo države, v okviru katere so se razbili vsi pozitivni podvigi. in u-krepi po doseženi neodvisnosti?
V takih pogojih je Bumedieno-va ekipa začela vzpostavljati red najprej, na področju financ. Napravljena je bila nova proračun-
'	nnr.niMWwJ.4Mr Vi i
ska razporeditev ,ki je ustrezneje odgovarjala namenom in ekonomski politiki Revolucionarnega sveta. Pristopilo se je k sprejetju strogih davčnih ukrepov. Z ustanovitvijo nacionalnega bančnega sistema in nacionalizacijo zavarovalnih družb, je bilo uvedeno nadzorstvo nad denarnim tržiščem. Z državnimi poljedelskimi in industrijskimi podjetji so bile ustvarjene možnosti finansiranja, brez katerih bi delavsko samoupravljanje še naprej ostalo le mrtva črka «marčnih dekretov«.
v Se le sam žeto rad na svo-* kienu v Ilirski Bistrici ukvarjal !° k Ja(iarstvom in sadjarstvom; nie9°v drugi vsestransko Konjiček, kot se je sam Mrazil.
n
iz ondotnega kraja ga
ku
'«*m. in spoštovalo kot moža,
Povečani strogost in disciplina sta zagotovili prve rezultate: redno plačevanje stanovanjskih najemnin, davkov, plina .električnega toka in vode .Skratka, izpolnjevanje obveznosti, ki jih prve dni po osvoboditvi nihče ni spoštoval. Namesto velikih lepakov, na katerih Je bilo v času Ben Bele zapisano: ((Plačevanje stanovanjske najemnine predstavlja nacionalno dolžnost!«, se danes objavljajo rezultati o izvršenih kazenskih kontrolah.
more daljši čas predstavljati oblike gibanja v smeri socialistične družbene ureditve. V sedanji fazi alžirskega razvoja pa je značilna kombinacija etatizma in samoupravljanja, pri čemer je še vedno močnejši poudarek na etatizmu.
Bitka za napredek se vodi in se bo še vodila v okviru samega režima, a prav tako tudi v okviru obstoječe ekonomske strukture, kjer vzporedno obstajata zelo močan privatni sektor s težnjami nadaljnje krepitve in pa socialistični sektor, kateremu se šele skušajo dati začetne oblike udeležbe pri razdelitvi dohodka. Spričo tega se je v bitki za izvedbo komunalne reforme mnogo govorilo tudi o obogatitvi marčnih dekretov, v katerih je delavsko samoupravljanje pravzaprav bilo razglašeno samo z besedami.
D. JANEKOVIČ
«Porgy and Bess» je končno prišla v Sovjetsko zvezo
TALLINN, 9. — Gershwinova glasba je v splošnem dobro znana v Sovjetski zvezi. Ne moremo pa tega reči o Gershuiinovih operah. Pred več kot 10 leti so Moskovčani in Leningrajčani ploskali o-peri «Porgy and Besst, ko je prišla v Moskvo in Leningrad na gostovanje črnska operna skupina «Everyman Opera*. Pozneje so to Gershivinovo delo oddajali tudi po moskovskem radiu. Toda sovjetska gledališča tega znanega dela niso še nikoli uprizorila.
Sedaj pa je ta molk prekinilo tallinnsko operno gledališče «Esto-nia», to je tisto gledališče, ki je kot prvo v Sovjetski zvezi uprizorilo Bersteinovo «West Side Story» in Laivovo delo «My Fair Lady».
Gershivinovo opero «Porgy and Bess» je za tallinnsko gledališče pripravil in režiral Udo Viliaots, ki je rekel:
«že dolgo let sem sanjal, da bi to opero spravil na oder. V tej operi me mika vse: grenka tragična vsebina, izvirnost glasbe, živo očrtani liki, kakršna sta izdelala libretist in skladatelj. Gre za zelo zapleteno operno delo. Tega smo se zavedali še preden smo
začeli z vajami, toda med delom so težave prišle še bolj do izraza. Predvsem je treba poudariti, da so tudi za manjše vloge potrebni zelo dobri pevci. Z druge strani pa so množične scene zahtevale sodelovanje vsega zbora in vsega gledališkega baleta. Toda največja težava pa je v nenavadni Gershtvinovi partituri. Da bi mogli globlje dojeti duha črnskega ljudstva, smo imeli vrsto konferenc, smo brali knjige o črncih, gledali smo filme, proučevali afriške pesmi in plese. Pri izvajanju se nismo trudili le za to, da bi prikazali tragedijo in veliko duševno moč dveh glavnih likov, pač pa tudi močan značaj in odločnost vsega črnskega ljudstva.*
Vlogo Porgy izvaja znani sovjetski umetnik Georg Ots, idobo Bess pa poje mlada pevka Haili Sammvelseld. Odrsko opremo in kulise je izdelal estonski umetnik Lembit Rooza in kritiki so zanje rekli, da so zanimive. Operni orkester vodi Meeme .larvi, predstava je doslej zabeležila velik uspeh in operno gledališče v Tallinnu je razprodano že za vso letošnjo sezono.
....MII...milil im  ...um,.milili.mmmimmimimmimi........................mn...mimmmmmmmimi
AMERIŠKI «NEWSWEEK» O BORBAH V VIETNAMU
«Celo zasedba vse dežele
je brez
pomena..»
Izredna mreža podzemeljskih hodnikov Odkod toliko žrtev pri akciji na «žclczni trikotnih
Četrti salon strojev v Veroni
Južnovietnamsko osvobodilno vojsko sestavljajo predvsem mladi ljud. je, ki so oboroženi z modernim lahkim orožjem in zelo pogumni, kakor priznavajo tudi sami Američani
l'4 ie za svoj lastni jaz, pač niki ,*a usodo vsakega posamez-
Pr m „nl„ ----------_,—  -------„,.*i
»Oj
naše narodne skupnosti.
}e bil z onimi dobrinami,
*Tužbi za njen normalni raz
*la 9a ln° Potrebne. Posebno pa Sf°«( j 10<tlikovali njegova preprosti __ skromnost, ki sta menda
*■ - Ttl-
teh
°4 'iJ?n°9'h drugih čednosti. Ena
®et jjj ie bil njegov globok srni-'SrQ r°eumevanje za vse lepo, Sn0 n Koristno. V ta namen je
Pomaknil svojo izdatno po-^ ceir? Prav njegova velika, če "°s| ° Prevelika duševna skrom-
S«
Prikrivala njegova pleme-
Ko je ta svetilnik srno začutili koliko smo iz-
,0rfi tem resničnim demokra-
S (jk°munistom. želimo, da bi več ubralo njegovo pot.
In vendar vsi ti ukrepi, pa naj so bili še tako nujni in upravičeni, ljudstvu le niso uspeli zagotoviti življenjskega izboljšanja, razen da so disciplinirali nekatere nepokorneže.
Komunalna reforma predstavlja, ne glede na številne nepopolnosti in pomanjkljivosti, pomemben korak na poti decentralizacije oblasti ter postopnega uvajanja ljudstva v upravljanje države. Predvsem pa predstavlja začetek sprememb v podedovanih kolonialnih strukturah, zaradi katerih se na alžirskem ozemlju še danes uporablja Nepoleonov upravni zakonik.
Sedanja vladna ekipa, v katero je polkovnik vključil večje število mladih tehnokratov, namerava, kot se zdi, nacionalno gospodarstvo usmeriti k hitrejšemu industrijskemu razvoju, predvsem pa obenem izvesti tudi popolno a-gramo reformo. Obstaja, namreč, prepričanje, da je samo tako moč deželo osvoboditi zaostalosti (alžirsko poljedelstvo zagotavlja danes 85 odst. narodnega dohodka).
Po besedah polkovnika Bumedie-na obstajata dve poti v socializem: etatistična in samoupravna. Eta-
JANKO FURLAN
V teh dneh je v Vietnamu razmeroma mirno. Američani in njihovi sajgonski kolaboracionisti so proglasili 4-dnevno premirje, ki bi se moglo podaljšati na 7-dnev-no, ki ga je predlagalo in proglasilo vodstvo vietnamskega odporniškega gibanja. Hkrati se precej vneto govori o naporih nekaterih krogov, da bi se to premirje še podaljšalo, da bi se našel izhod iz sedanjega stanja. Toda ni dolgo tega, ko so ameriške imperialistične sile napravile v tako imenovanem ((železnem trikotu« severovzhodno od Sajgo-na zelo veliko ((čistilno akcijo«, katere namen je bil ((odkriti« borce južno vietnamske osvobodilne vojske in jih uničiti, ker da je ta ((železni trikot« nekakšno oporišče, iz katerega izhajajo mnoge diverzantske akcije tudi v samem Sajgonu. Ko je bila ((čistilna akcija« še v teku, so ameriška poročila zatrjevala, da je južnovietnamska osvobodilna vojska v tem predelu uničena, da je padlo veliko vietnamskih borcev, medtem ko so Američani imeli le neznatne izgube. Tem poročilom posredno odgovarja ameriški list «Newsweek», ki dobesedno pravi:
«V operaciji ((železni trikot«, ki je bila omejena na področje severovzhodno od Sajgona, so A-meričani doživeli najbolj krvavo borbo v vsej južnovietnamski vojni, pa čeprav se niso borili prša ob prša z uporniškimi borci. Glavni vzrok te ostre bitke, v kateri je bilo ranjenih nad 800 ameriških vojakov, 144 pa jih je padlo, so bile — mine, ki so bile posejane po vsem ozemlju. Razen tega so Američani pretrpeli težke izgube tudi zaradi neverjetno razvitega sistema podzemeljskih predorov ,ki so zelo prikriti in povezani med seboj in katerih sistem zavzema področje obilnih 10 kvadratnih kilometrov.
((Dejansko je vsaka vas vsako naselje na področju tega ((železnega trikota«, za katerega se trdi, da predstavlja uporniško oporišče
tizem, po njegovem mnenju, ne
""'",,..'„„„„„„l„„„l„l„„.II...........................II....................................
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) U-spešna uresničitev nekega načrta nesebično pomočjo vseh sodelavcev, Skušajte si ponovno pridobiti staro samozavest.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.)
•HI
Jjjle nr.K(od 21'3. do 20.4.) Ne sprej to i Ofite.ga ukrepa, ne da bi st ttl' $Uuncno seznanili s položa-Bjjj , 1 z najmlajšimi.
ISženi0'* 21.4. do 20.5.) Sleherno tl	je uspešneje od posa-
zalite neke osebe, ki
HOROSKOP
«7,...........■
Oor lr.ečenim ukrepom boste !j bistveno izboljšali svoj
(od 21.5. do 21.6.) Z
S?!
Doživeli 'boste ne-
‘etilo Vas zelo prijetno pre-i^d 22.6. do 22.7.) Bodite v

odnosih s svojimi 1 satnP„ Skušajte bolje opazo ' e8a sebe.
j t-BlV (
3te tem i 23 7- d« 23.8.) Deležni Polnega zaupanja od stra-
ni vseh sodelavcev. Bodite bolj i-skreni do drage osebe.
DEVICA (od 24.8. do 23.9.) Povečale se vam oodo možnosti uspeha. Ne dvomite v iskrenost besed nekega prijatelja.
TEHTNICA (od 24.9. do 23.10.) Vsekakor se udeležite neke akcije, ki vam zagotavlja uspeh. Prijetno nenadno srečanje s starim, dragim prijateljem.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zavedajte se tega, da vaše moči niso neizčrpne. Nujno je, da se čimprej odpoveste neki grdi razvadi.
Kratkotrajna zmeda na gospodarskem področju vas ne bo bistveno prizadela. Doživeli boste srečo, ki je nikoli niste pričakovali.
VODNAR (od 21.1. od 19.2.) Bodite vedno na svojem mestu ter vestno izpolnjujte vse svoje dolžnosti. Pričakujte obisk, ki vas bo razvedril.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekdo vam skuša podtakniti zamisel, ki ste jo vedno odklanjali. Odločno obsodite ravnanje nekega družinskega člana, katerega sebičnost ne pozna meja.
za vse operacije na sajgonskem področju, imelo svoje predore globoko pod zemljo in to predore,ki so opremljeni z vsem, kar je neobhodno potrebno za življenje upornikov in vsega prebivalstva. Vse hiše teh vasi so bile med seboj povezane s predori, tako da so se mogli njihovi prebivalci v primeru zračnega napada v najkrajšem čas uumakniti v popolnoma varna zaklonišča, ki jih niti največje ameriške bombe s težkih ameriških bombnikov niso mogle porušiti. Podzemeljska naselja so imela tudi dovolj zraka, kajti opremljena so bila s sicer primitivnim, vendar pa zelo učinkovitim sistemom za zračenje, ki je bilo skrito v samem drevju.
«Sistem predorov je bil pripravljen tako, da je najbolje služil potrebam uporniških operacij. V kolikor bi ameriške vojaške sile in vojaške sile sajgonske vlade bile številčno majhne, bi uporniška vojska skozi predore prišla ameriški vojski in njenim zaveznikom za hrbet in jih strelovito napadla. V primeru pa, da bi napadla oporišče močnejša ameriška in zavezniška vojska, bi sistem predorov omogočil upornikom, da se povsem varno umaknejo skozi tajne hodnike, grajene v «cik — cak« liniji ,da bi se tako izognili kroglam.«
«V podzemeljskih predorih niso bila le poveljstva uporniških sil in sama vojska ,pač pa tudi kirurške dvorane, nameščene v prostorih z betonskimi stenami in opremljene z generatorji, ki so jih uporniki na skrivaj dobili iz Sajgona in ki so kirurgom in pacientom dobavljali električni tok.
«Po tem kar so povedali jetniki, so bombni napadi iz zraka napravili le neznatno škodo tej podzemeljski naselbini ,ki se v celoti razteza na površini več kot 100 kvadratnih kilometrov.
((Američani so za borbo proti Južnovietnamski osvobodilni vojski izurili posebne oddelke za u-ničenje uporniških enot v predorih Borcem teh svojih enot so Američani nadeli tudi ime ((predorske podgane«. Z ameriškega stališča je to najnevarnejše delo, kajti ((predorskih podgan« v predorih ne čakajo le hrabri in izurjeni uporniki, pač pa cela vrsta živali, katerih ugriz ali pik je smrtonosen. Kadar ameriška vojska zasede takšen predor, privleče vanj tudi posebne generatorje za proizvajanje plina. S temi generatorji dobese*dno nagatijo predore z eksplozivnim plinom in dovolj Je pritisniti na gumb in strahotna eksplozija strese vso okolico in poruši predor.
«V operaciji »železni trikot« so Američani uničili nekaj kilometrov podzemeljskih predorov in hodnikov. Toda po mnenju samih ameriških častnikov je to le
((brezupno majhen odstotek« v odnosu na po vsej verjetnosti stotine in stotine kilometrov u-porniških predorov, ki so zgrajeni po vsem Južnem Vietnamu. Na račun tega je neki ameriški major pred nedavnim resignirano izjavil:
V Južnem Vietnamu Je celo zasedba vse dežele brez vsakega pomena, če ne uničimo vseh podzemeljskih predorov.
»Uničenje vseh teh predorov in hodnikov pa je dejansko le Sizifovo delo, kajti brž ko Američani porušijo kak kilometer predorov in hodnikov, jih južnovietnamska osvobodilna vojska na bližnjem področju zgradi na novo.«
Predvčerajšnjim, 8. februarja, so v Veroni odprli mednarodni salon strojev za kopanje in odvažanje zemlje in za gradbeništvo, s katerim se praktično pričenja letošnja mednarodna sejemska sezona v Evropi. Na tem četrtem sejmu SAMOTER sodeluje okoli 500 razstavljavcev z vsega sveta, ki prikazujejo najnovejše tehnične dosežke na področju omenjenih dejavnosti. V kratkem razdobju štirih let se je prireditev že močno uveljavila v mednarodnem merilu ter letos zavzema dvakrat večjo razstavno površino kakor lanski SAMOTER. Kakor ome-njejo, je letos na sejmu zastopanih 500 razstavljavcev, medtem ko so jih lani našteli 400, leto prej 300, leta 1964 pa komaj 200.
Poleg glavne prireditve, ki se bo zaključila 13. februarja, bo v Veroni tudi več vzporednih manifestacij, med katerimi velja omeniti zlasti vrsto sestankov med operaterji, ki se udejstvujejo na področju gradbeništva, okroglo mizo o integralni mehanizaciji v kmetijstvu, posebno strokovno srečanje o urejevanju rečnih strug, okroglo mizo o carinskih vprašanjih, ki se nanašajo na mednarodno trgovino s stroji za kopanje in odvažanje zemlje in za gradbeništvo, ter razpravo o uporabi cementa pri gradnji cest. V Veroni bo za časa velesejma tudi vsedržavni zbor združenja proizvajalcev gradbenega materiala, sestanek evropskega odbora proizvajalcev strojev za gradbeništvo ter sestanek italijanskega združenja proizvajalcev strojev na zračni pritisk.
Prihodnji mesec, in sicer od 12. do 20. marca, bo na razstavišču v Veroni 69. mednarodni kmetijski velesejem, z vzporednim 20. salonom kmetijskih strojev. Ob tej priložnosti bodo proslavili dvajsetletnico italijanske kmetijske motorizacije. Leta 1948 je bilo na italijanskih poljih 50 tisoč traktorjev, danes se njihovo število naglo približuje 500.000 enotam. To bo vodilna nit, okoli katere bodo organizirane svečanosti v zvezi z dvajsetletnico, ki bo zadobila še močnejše obeležje s proslavo prve desetletnice Evropske gospodarske skupnosti.
Za marčni velesejem se je doslej prijavilo že nad 4.000 razstavljavcev iz 30 držav. Med vzporednimi prireditvami so v programu študijski dan o uporabi jekla v kmetijstvu, strokovno srečanje o gradnji pokritih ali zimskih gredic, dan hribovitega področja, srečanje trgovcev sta okroglih miz, pos,veqenih živinoreji, namakanju in drugim kmetijskim dejavnostim. Za časa velesejma se bodo nadalje srečali na posebnih sestankih mladi obdelovalci zemlje, kmečke gospodinje in spolovinarji. S svoje strani pa bodo tuje države, ki bodo uradno prisotne na sejmu, skušale navezati z italijanskimi gospodarskimi krogi nove poslovne stike za nadaljnjo izmenjavo kmetijskih pridelkov in prehranjevalnih proizvodov.
iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiHHiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiMMiiiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiu
Hauserjeva ni Hillerjeva hči
FRANKFURT, 9. - Prizivno sodišče v Frankfurtu je obsodilo nemški tednik «Die Zeit«, da mora plačati 3.500 mark odškodnine nemš-ki študentki Giseli Hauser. Nemški časopis je objavil kratke izvlečke iz francoskega tiska, ki je pisal o knjigi «Adolf Hitler, mon pčre». V teh izvlečkih je bilo rečeno, da je nemška študentka Hauser hči nemškega diktatorja in olimpijske prvakinje Til-ly Fleischer.
Nemški časopis bo napravil priziv, ker stoji na stališču, da si
tega ni izmislil, pač pa se omejil le na to, da je zabeležil podatke, ki jih je objavil francoski tisk.
Knjigo «Adolf Hitler, mon pžrev je napisal Filip Krischer, poljski Jud in bivši zaročenec Gisele Hauser. Pisca je neko sodišče že obsodilo, vendar ne zaradi omenjene knjige pač pa zaradi drugih kaznivih dejanj. Mož se je sicer s svojim delom »proslavil«, posebno ker je v njem trdil, da je Gisela Hauser Hitlerjeva hčerka, kar pa je poznejše raziskovanje povsem ovrglo.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Vokalni ansambli - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Ansambel «Teen-agers« - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Slavni solisti v Trstu - 19.00 Moj prosti čas - 19.15 Black in njegov ansambel - 19.30 Postni govori - 19.45 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport -20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert
Trst
12.05 Orkester p.v. E. Vittoria -12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.35 «Francesca da Rimini«, 4. dejanje - 14.15 Pianist U. Tracanelli.
Koper
' 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15 _ Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 1100 Harmonikar J. Kampič - 11.30 Današnji pevci -11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in
13.00	Glasba po željah - 13.40 Melodije - 17.00 Popularne skladbe -
15.00	Zborovsko petje - 15.45 Domači ansambli - 16.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme -16.30 Simf. koncer' - 17.40 Pevci lahke glasbe - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ork. Barde - 22.15 Orkester - 22.35 Pianistka Dubravka Tomšič.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -
PETEK, 10. FEBRUARJA
Vtem ko so škedenjci v sredo pusta po stari navadi sežgali, so ga Boljunčani z raketo «Boljunik VI« poslali v vesolje. Seveda je pustni predsednik prej prebral Pustovo oporoko
Letos je »izstrelitev« uspela in Pust že leti v vesolje
V Boljuncu se je za to priložnost zbralo zelo veliko ljudi. Poleg domačinov so se na Gorici zbrali še številni vaščani iz sosednih vasi ter mnogo Tržačanov. K večji »svečanosti« je pripomogel tudi »Musik-verein Muhlen am Zirbitz« iz Avstrije

IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
GRUBISSA F «ROSSONI» IN VIOLA V «LA BORA»
Verjetno ga ni med tržaškimi pokrajinarji slikarja, ki tako dobro pozna najbolj skrite slikovitosti mesta in bližnje okolice ter Obale od Devina do Milj,^ kot je Guglielmo Grubissa. Neštetokrat smo ga srečavali, kako slika v prosti naravi kraške in obrežne lepote. Bil je že del narave same, kot da bi zrasel sredi nje. Vendar pa je na sedanji razstavi njegovih olj v Rossonijevi galeriji le malo takih slik, ker na splošno prevladujejo slike cvetlic. Le sliki gozda pomladi in jeseni, ki prekipeva v iskrenju topliv barv, ter sliki kmečkih dvorišč spominjajo na prej opisanega Grubisso. In vse so v izraženem smislu zelo dobre, posebno veliko olje, ki bolj spominja na kraški borjač. Ta se namreč razlikuje od vseh ostalih. Je kot da bi se slikar ob njej zamislil in zaustavil razgibam tok čvrstih potez, ga nekoliko umiril z drobnim potresanjem barvnih kosmičev na njih pot.
Novost Grubissovega sikanja tvori malo olje z zasneženo domačijo iz letošnje zime, ki morda nakazuje možnost tega vsestransko veščega pokrajinarja, da se nekoč prelevi v slikarja zime in gorskih pokrajin v snegu. Ostale slike so pa odmevi iz zadnje Grubissove razstave morij. So čiste marine. tako čiste, da podajajo ponekod le morsko valovanje pod hitečimi oblaki in kjer se na njih ziblje ja-
drnica. je tam le zato, da nje barvni kontrasti poživijo barvo vode in neba.
vs/sssA
!«PI*
9.07 Rimski Korzakov, Trovajoli, Bach itd. - 10.05 Neapeljske pesmi - 10.30 Šola - 11.30 Sopranistka V. De Los Angeles - 13.33 Orkester in petje - 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Operna glasba -17.15 Lahka glasba - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Simfonični koncert - 22.15 Pianist Raf. Cristiano - 22.30 Ital. folklorna glasba.
današnji dan - 12.10 Jug. pevci zabavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Tuje pihalne
Kot omenjeno, je na tej razstavi mnogo tihožitij s cvetlicami vseh vrst. Nekoč'smo prav tu imeli priliko videti Grubissovo razstavo samih cvetlic. Bila je dobra in opravičevala nje prireditev, ker nam je predstavljala slikarja v vsej njegovi sposobnosti obvladanja celotne barvne lestvice. Med sedanjimi platni cvetlic pa izstopajo
nekatera olja po skladnosti dveh,
*»
treh barv, ki so uglašene kot prijetni dvo- in trospevi, doneči v ozračju lepote teh tako hitro minljivih stvaritev prirode. Tako se nadvse učinkovito, a mirno prelivajo rožnati in modrikasti odtenki v pokončni sliki s plavo vazo, kjer cvetni listki prozorno žare kot resnični.
lij E
godbe - 13.30 Priporočajo vam . . . vka
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40
Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.15 Pet celin - 10.40 Glasbeni profili
-	11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 15.15 Dirigent Sergej Kusevitzki - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Pesmi s festivala v Sanremu - 17.35 Operetna glasba
-	18.35 V. Puddu: »Srce« - 21.55 Nogometni klub Sampdoria.
14.05 S popevkami po svetu -14.35 Naši poslušalci čestitajo -15.20 Napotki za turiste - 15.25 Zabavni intermezzo - 15.40 Mladinska oddaja - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Zvočni razgledi - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice -20.00 Orkester Douglas - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Slov. zemlja v pesmi in besedi - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Dve partituri Rodiona Ščedrina - 22.50 F. Prešeren: Balade - 23.05 Nočni mozaik jazza.
Ital. televizija
lil. program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Vsakovečer-ni koncert - 20.30 Zgodovina in znanost - 22.40 Nekaj o glasbi -23.05 Revija revij.
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Konjske dirke v Milanu - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Cimarosa: «11 matri-monio segreto« - 19.15 človek in družba - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -21.00 Skupno življenje: Mati naše hčere - 22.15 Industrijska este-tikta - 23.00 Dnevnik.
II. kana!
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 — Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ansambel J. Kampiča - 9.40 Tuji mladinski zbori - 10.15 Skladatelj Blaž Arnič - 10.35 Naš podlistek: G. R. Sindhi: Povodenj -11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Popevke - 12.00 Na
18.00 Jezik za vsakogar - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Portret mesta: Orista-no - 22.05 Giochi in famiglia.
Jug. televizija
11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila - 17.10 M. šurinova: Dedek mraz 17.55 Obzornik - 18.15 Filmski pregled -19.10 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.40 Starec in morje, film - 22.10 Poročila.
V galeriji »La Bora* razstavlja — po uspeli razstavi v Parizu — - j slikarka Clizia Viola iz Genove. nenavadno pestre kolaže, to je zlepljenke, ki ustvarjajo na prvi po-' gled videz pravih slik, so pa se stavljene iz množice sličic raznih . predmetov, živali in rastlin, izre : zanih iz barvnih tiskov. Preseneči pa dejstvo, da so tiski barvno ve šče izbrani, ter se v barvah skla dajo z barvami v zlepljenki poda nega lika, po svojih oblikah pc slede zelo naravno poteku črt nje . govih obrisov. Pri bližjem opazo vanju pa odkrijemo še drugo po sebnost teh zlepljenk. Izrezane in nalepljene sličice v celoti podčrtu jejo bistvo ponazorenega lika. Tako je na primer v zlepljenki <Na- ■ jada* podoba te vodne vile sestav- i j Ijena iz samih sličic vodnega rast- " linstva in živalstva. In to tako ne-1 verjetno spretno ter slikarsko u- 'J činkovito, da prvi hip tega niti ne' opazimo. V zlepljenki *Silen» pa '■ je obraz tega mitološkega prebi-valca gozdov pričaran iz samih, sličic gozdnih živali, žuželk, metu- , Ijev, ptic in plazilcev. Nasprotno n pa je lik «Hebe*. boginje mlado- i. sti, sestavljen iz samih slik cvet-1. lic.	i
Slikarka je morala gotovo pregledati cele kupe revij, da si je izre- , zala potrebne sličice za zlepljenko ' «Prelat*, da je mogla v njej pre- ,, • tresljivo prikazati človeško minljivost, odeto v bogastvo in dosto- t janstvo, ki se zrcali v zlatih baročnih angelih, srebrnem cerkvenem kinču in pogrebnih okraskih. ' Nasprotno pa je v delu «Kurat», .'j precej zdrave hudomušnosti.
Poleg zlepljenke «Arhitektura», zasnovane z lepljenjem izrezov arhitektonskih elementov zgodovinskih zgradb, so omenjena dela viški dosežkov izredne slikarkine domišljije, ki je z občudovanja vredno potrpežljivostjo uspela izbrati in izstriči potrebne sestavine gotovo iz stotin reprodukcij. Manj komplicirane v sestavi, a zato bolj čisto slikarske po učinku so zlepljenke «Birmanska žena*, »Samuraj«, «Ognjeni ptič* in pa »Babilonski stolp*, katerih poslednji se najbolj približuje navadnim kola-žom. So to ustvaritve svojevrstnega nadrealizma, ki ponekod spominja na slavne tvorce te struje, tako npr. po cvetkah, ki prekrivajo oči, kot so to metulji prekrivali oči v sliki Valentine Rolanda Penrose.
MILKO BAMBIČ
PRIČETKOM OB 18.30
V ponedeljek v Gorici seja občinskega sveta
Priložili no seznani se neobravnavanih točk iz prejšnjih dnevnih redov
Občinski svet v Gorici se bo zno- Janja za uslužbence spediterskih
va sestal v ponedeljek 13. februarja ob 18.30. Na dnevnem redu je vrsta zadev, ki je o njih že razpravljal občinski odbor. Okrepili bodo javno razsvetljavo v Ll. Čampi, asfaltirali vrsto mestnih cest, nakupili zemljo, da bi nekatere ceste mogli razširiti in da bi mogli nadaljevati z deli za izgradnjo občinskega vodovoda. Obnovili bodo pogodbo z ONAIRC za otroški vrtec v Štandrežu, Podgori in Pevmi; za vse tri vrtce bodo sklenili petletno pogodbo. Imenovali bodo občinske zastopnike v nekatere odbore, izplačali Juventini iz Štandreža prispevek 150.000 lir ter uredili vrsto vprašanj osebja. Dnevni red obsega , skupno 40 točk. K dnevnemu redu | je občinska uprava priložila seznam j 1 vseh točk prejšnjih dnevnih re-\ dov, ki jih še niso obravnavali, j Takšen pregled so zahtevali občinski svetovalci, ker se niso več znali | šli, odkar je občinski svet iz vsakega dnevnega reda izčrpal samo i del točk, ostale pa »prihranil«. Takih točk je prav gotovo blizu 100.
m
Državni prispevek Sovodnjam za popravilo občinske hiše
Za obnovo pogodbe osebja avto prevozništva
Včeraj je državni podtajnik Cec-cherini poslal sovodenjskemu županu Ceščutu in pokrajinskemu odborniku Waltritschu telegrama v katerih jima sporoča, da je notra-f, i nje ministrstvo dalo sovodenjski | ‘ občini izredno denarno pomoč ||1 BOO.OOO lir, ki naj služi za popravilo občinske hiše v Sovodnjah.
Kot znano je sovodenjska občina z lastnimi sredstvi v zadnjih letih skoro popolnoma obnovila občinsko || hišo. S tem nakazilom bodo občut-| no razbremenili občinski proračun ‘1 1 novih stroškov.
I
I
N
Pokrajinski sindikat CGIL je poit ; slal zvezi industrijcev pismo, v ka-jl terem je postavil zahtevo za izbolj. t[' I Sanje prejemkov uslužbencev pri j|j avto prevozih blaga. V pismu se | ugotavlja da je zadevna pogodba J zapadla že 30. aprila 1964 in so ostale plače na višini kot pred petimi leti.
Drugo pismo pa Je sindikat poslal vodstvoma prevoznih podjetij Ribi, Canova in Messagerie Liguri-Lombarde ter pokrajinski zvezi industrijcev. V njem zahtevajo poga-
..............................
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, telefon 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna dr. Matitti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3 • telefon 75-046.
podjetij in sklenitev nove pokrajinske dopolnilne pogodbe za to kategorijo.
Zaključek stavke šolnikov
Zaključila se je stavka profesorjev višjih in nižjih srednjih šol ter učiteljev. Na slovenskih višjih srednjih šolah v Ul. Croce ni stavkal
noben profesor, na nižji srednji šo- ____________________ ______ ____4„
li v Ul. Randaccio jih je stavkalo | zborovanje tudi bivše člane PSI in 16 od 22; na osnovnih šolah je bil I PSDI. Vse skupaj bodo zaključili odstotek stavkajočih zelo nizek. • s kozarcem vina.
Zborovanje PSI-PSDI
na sedežu mestne sekcije
Sredi kampanje za pridobivanje Članov in pred sklicanjem občnih zborov, na katerih bodo izvolili nova vodstva združene socialistične stranke (PSU), se bodo v nedeljo dopoldne ob 9.30 sestali člani mestne sekcije na svojem sedežu v Gorici, na Korzu Italia 54.
Ob tej priliki bodo pregledali politični in organizacijski položaj stranke. Zborovanja se bodo udeležili pokrajinska sotajnika Can-dussi in Tomassich ter izvoljeni predstavniki v raznih krajevnih organih. Ob tej priliki bodo podali poročilo o delu socialistične delegacije v goriškem občinskem odboru, s posebnim ozirom na poobči-njenje mestnih avtobusov, davčne službe, sprememb v sklepih občinskega sveta glede stavbnih parcel in glede novega pravilnika za prosto cono.
Pred razdeljevanjem novih izkaznic bodo počastili stare člane PSDI in PSI, ki letos praznujejo 20-letnico svojega članstva. Zato vabijo na
KROŽKU
SVOBODO KULTURE
Zanimivo predavanje o vlogi tiska in TV
Svoboda tiska je najčešče lepo ustavno načelo
V Krožku za svobodo kulture je | dober novinar. Kot primer «svobo imel ravnatelj informativne službe pri RAI TV v Rimu dr. Fulvio Roc-co zanimivo predavanje o nalogah in odgovornostih tiska ter radijsko-televizijske službe v današnji družbi. Govornik je v uvodu dejal, da se vedno bolj vtapljamo v civilizaciji podob, ki prav gotovo ne izobražuje človeka. Ta proces je pospešil pojav in razmah televizije, nastale iz radijske službe in filma.
Obsežno je govoril o relativnosti svobode tiska ter nastajanju verig listov, odvisnih od monopolnih skupin ali strank, tako da je prav malo ali nič prostora za zares objektivno poročanje. Čitatelj se dokoplje do resnice v kaki zadevi samo s čitanjem večjega števila listov, vendar je takšen čitatelj, ki ga je govornik označil za «dobrega čitate-lja», prav tako težko postati kot
............mil.■IIUIIUIIIIIIII.■lllllltlllllMIIIIII.Ulllllllll.IIUIII....
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Ker je bila tožba neosnovana je sodnik obtoženca oprostil
Amerikanet na zatožni klopi zaradi kršenja cestnih predpisov
Pred gorlškim okrajnim sodnikom dr. Bassijem se je včeraj zvrstilo na zatožni klopi cela vrsta obtožencev, med katerimi Jih je
obravnaval zadevo bivšega begunca iz Istre 61-letnega Martina Creglia, ki sedaj živi v New Yorku. Ko je bil septembra lani na obisku pri
Wlo mnogo v prizivnih razpravah, svoji sestri Mariji v Gorici, Ul.
Giustiniani 25, je dne 27. septem-
ki so bile povečini potrjene v svoji prvotni obliki.
Med drugimi se je moral zagovarjati tudi 36-letni Luciano Riz-zatto, po poklicu mornariški strojnik, ki je bil rojen v Aldovščini sedaj pa ima stalno bivališče v Gorici, na Korzu Verdi 85. Proti njemu Je pred časom vložila tožbo Maria Molinari iz Rima, Ul. Cerba-ra 48, ker da ne plačuje redno dogovorjenega prispevka za vzdrževanje nezakonske hčere, ki sta jo imela skupaj z Rizzattom in ki jo je on priznal. V pritožbi je med drugim rečeno, da sta se Molinari in Rizzatto leta 1964 sporazumela, da bo oče plačeval mesečni prispevek po 15 tisoč lir za vzdrževanje svoje hčerke Adriane Molinari in sicer preko njegovega brata Sergia Rizzatta, ki je šolski ravnatelj v Tržiču.
V	zadevi so sodni karabinjerji zbrali potrebne informacije in tudi zaslišali prof. Sergia Rizzatta. Prišli so do zaključka, da pritožba Molinarijeve ne odgovarja resnici ter navaja laži. Obtoženčev brat je namreč predložil potrdila iz katerih je razvidno, da je vedno in redno izplačeval dogovorjeno vsoto za bratovo hčerko, ki živi v Rimu. Mati se je namreč poročila z nekim Rimljanom, s katerim ima še tri otroke. Tudi obtoženi Rizzatto se Je pozneje poročil z neko Tržačanko, s katero pa nimata o-trok.
Na osnovi teh ugotovitev Je sodnik oprostil obtoženca, ker dejanje ni kaznivo. Obtoženca je branil odv. Glamnattasio.
V	odsotnosti obtoženca je sodnik
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož in brat
LEOPOLD MERVICINI (Mervič)
Pogreb bo danes, 10. februarja ob 15.30 iz hiše žalosti v Krminu, v Ul. Matteotti 50 na domače pokopališče v Krmlnu.
Žalujoča žena, bratje in drugo sorodstvo Krmin, 10. februarja 1967	__________
bra dopoldne nekaj po 10. uri pustil parkiran svoj avto na Korzu Verdi, kjer je parkiranje časovno omejeno, ne da bi nastavil predpisan disk za časovno omejeno parkiranje. Mestni stražnik mu je napravil prijavo in zadeva je prišla pred sodnika, ki Je včeraj obsodil obtoženca na globo 4000 lir in sodne stroške. Branil ga je odv. Gian-nattasio.
Ker se je vozil z lambreto 125 brez predpisanega voznega dovoljenja, je sodnik obsodil 20-letnega Giovan-
nija Baldracca, pleskarja iz Ul. Mi-chelstaedter 7 v Gorici, na 40 dni pripora, 10 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Prekršek je ugotovil mestni stražnik dne 12. septembra lani ob 11.05 uri v Ul. Carducci. Baldracco ni imel pri sebi drugega kot potrdilo, da se je vpisal za pridobitev potrebnega vozniškega dovoljenja; to potrdilo pa je tudi že zapadlo. Obtoženca je branil u-radno odv. Devetag.
Zaradi slabega delovanja dimnika se je včeraj vžgalo 30 kg kave v podjetju Torrefazione, last Haus-brandta iz Trsta, ki je v Ul. Ober-dan. Skoda znaša okoli 60.000 lir.
VESTI Ž ONSTRAN MEJE
Vključevanje Krasa v turistično gospodarstvo
Pripravljajo asfaltiranje nekaterih kraškili cest
Spodnji Kras je turistično slabo izkoriščen, čeprav ima velike možnosti za razvoj v tej smeri. Doslej je bila velika ovira za pomembnejše akcije neustrezna cestna povezava, za v prihodnje pa bo ta problem odpadel. Tako iz Mirna kot iz Dutovelj nameravajo potegniti proti Komnu asfaltni trak, razen tega pa bodo asfaltirali tudi nekatere druge manj pomembne ceste, ki pa so zanimive za turiste. Med nje štejejo zlasti povezavo med Komnom in Branikom. Ob značilnem naravnem okolju, ki skriva precejšnje možnosti posebno za razvijanje lovnega turizma, je Spodnji Kras' zelo bogat tudi s kulturno zgodovinskimi spomeniki. Na to je opozorila nedavno izdana študija, ki so jo pripravili uslužbenci novogoriške in sežanske občine ter strokovnjaki novogoriškega zavoda
elemente na stavbah ter etnografske značilnosti, ki jih doslej niso znali izkoristiti za turistično propagando. Opozoriti velja ,da skrivajo nekatera naselja celo pol tisočletja staro arhitekturo. Strokovnjaki stanovanjskega podjetja so priložili študiji tudi nasvete, kako je treba vaško gostinstvo usposobiti za potrebe turistov. Nekatere vaške gostilne so že zgrajene v tem slogu.
Sestanek županov v Tržiču
Na županstvu v Tržiču je bil včeraj popoldne sestanek županov iz tržiškega okraja. Obravnavali so težaven položaj, v katerega so zašle občinske uprave v zvezi z ome-za spomeniško varstvo. Študija o-1 jitvami nadzornih organov glede na pozarja na številne arhitektonske | zadolžitve občinskih uprav.
de tiska» je omenil, da prihajajo vse vesti o vojnih operacijah v Vietnamu na zahod po ameriški agenciji United Press, ki jo nadzira a-meriška vlada, tako da prihajajo v javnost samo določene vesti.
Navedel je naklade nekaterih italijanskih «informacijskih» listov (Stampa 300.000 izvodov, Corriere della Sera 400 do 500 tisoč, Tempo 250.000, Giorno 200.000), medtem ko strankarska glasila ne dosežejo 50 tisoč izvodov. Najbolj čitana je revija Grand Hotel (1.3 milijona), Domenica del Corriere (1 milijon), Espresso in Epoca pa po 200.000. Vse te številke dokazujejo nizko stopnjo izobrazbe italijanskih čita-teljev in pa politiko vladajočih gospodarskih krogov, da ljudskim množicam dajejo takšno čtivo, ki jih bo ohranilo na nizki kulturni stopnji in s tem odmaknjene od glavnih družbenih problemov. Posebno se to kaže v ženskih listih, kjer se skuša ta ogromna volilna armada obravnavati kot manjvredna in nesposobna pogledati stvarnosti v oči. V otroških revijah pa se skuša še vedno brenkati na patriotsko retoriko, ki prav gotovo ne bo vzgojila otrok v poznejše odgovorne državljane.
Ob koncu je obsežno govoril o televiziji, ki da nima nobene jasne poti ter je razpeta med dvema težnjama: zabavati ali vzgajati.
Kakor celotna naša družba je tudi tisk poln protislovij ter si s težavo išče svojo fiziognomijo in svoje poslanstvo v družbi, pogostoma za ceno žrtev samih časnikarjev, ki jim niti zakoni ne morejo zapreti ust, da bi molčali pred hudimi krivicami našega sveta ter vsaj občasno dali vsebino ustavnemu določilu o svobodi tiska.
(iort ca
VERDI. 17.15: «Pelle di donna», M. J. Nac in J. Valmont; francoski črnobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00: «Dalla terrazza», Paul Newman in J. Woodward; ameriški kinemaskopskl film v barvah; prepovedan mladini pod 16. letom.
MODERNISSIMO. 17.15-22.30: «L’e-state», M. Medici in E. M. Salerno. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «Veneri in col-legio», F. Franchi in C. Ingras-sia. Italijanski film.
V1TTORIA. 17.00: «The Eddie Chap-man story», C. Plommer, Y. Brin-nuer in R. Schueider; barvni ki-nemaskopski film.
Iršič
AZZURRO. 17.30—22:	«Operazione
San Gennaro«, N. Manfredi in Berger. Barvni film.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Incompre. sO/>, A. Quayle in G. Mell. Kine-maskopski film v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «SSS—sicario servizio specialen, R. Taylor in T. Howard. Kinemaskopski film v barvah.
Ronke
EXCELSIOR. 19-22: «Arizona colt», Giuliano Gemma.
RIO. 19—21.30:	«11 grande colpo
del sette uomini d’oro», Ph. Le-roy in R. Podesta. Kinemaskop skl film v barvah.
Jutri dve tekmi Borovih šesterk
Jutri bosta v telovadnici v Ul. della Valle dve tekmi Borovih šesterk:
ob 20. uri BOR — MENEGOLA (fantje)
ob 21.30 BOR — AGI GORICA (dekleta)
MMiim nms
Drevi ob 21. uri
prijateljski dvoboj
Bor-Soffitta
Drevi bo ob 21. uri na stadionu «Prvi maj» — Vrdelska cesta 7 — prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med Borom in Soffitto. Borove barve bodo branili Boris in Edi Košuta ter Edi Bole, za Soffitto pa bodo nastopili Durazzano, Crechici in Floreani.
V
Se hibe,
V PETERKI B*
vendar vedno boljša igre
Plavi kondicijsko in psihično dobro pripravljen'
Nedeljska zmaga borovcev proti Idroluxu je bila za igralce velike važnosti. Predvsem je ekipa dokazala neko avtom ^ in sicer to, da je znala prav proti koncu drugega polčasa, ko )e , izgubljala tekmo s 13 točkami, uporabiti svojo kondicijsko premoč
nasprotniki in nadoknaditi veliko -:----	o0v5&
F	....	..	prej proučene sheme mso PJ’ j
izkazale pri borovcih, in g1®® p) ga nam je trener ekipe Sa"0^* vedal:	«V začetku prvenstva
v glavnem odvijali shematično ^ Zdelo pa se mi je, da je iffl®*, (t igralec občutek, da je prevev ^ zan in ne more dati vsega od Zato smo delno opustili tak® f povsem uspesna. iatun uvujiim uiu- Pre) proučene akcije. Še ve ^ kad pa bi se morali borovci poslu- se poslužujemo akcije iz o $ ževati tudi med igro samo, tako gače Pa dva ali v izredn Ljvit -	- ’ - -■ nh trije igralci skušajo naPjj)
kaj skupnega, da si ustvarijo den položaj za met ali za Naš cilj pa je, da združim® y načina igranja, za kar pa trebno veliko tekem.«
Kaj pa misliš o nasprotni®"' Idroluxu?	_,j]i
«Nedvomno je to moštvo *%[[ vilo velik napredek, predvsem\ de skupne igre. V obrambi =-' zelo razumno in hitro pr®
razliko v točkah. To zaupanje v lastne moči je gotovo zelo pomembno in dokazuje neko skupno uigranost (psihično, ki je bila v začetku prvenstva največja pomanjkljivost plavih. Borovi košarkarji pa so v nedeljo pokazali tudi nekaj lepih skupnih akcij, in predvsem akcija z «outa» kaže, da je povsem uspešna. Takih dvojnih hlo-
da bi lahko zunanji igralci bolj sproščeno metali. Sicer pa se vna-
DE2URNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je od prta v Tržiču lekarna «Rismondo» dr. Rismondo, Ul. Toti 50 - telefon 72-701.
tiiiiiniiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiHiiiiimniiimiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiimiiimiiiiiiiiiiiii
ZA TEKMOVANJE V OKVIRU I. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER
V Črnem vrhu 87 tekmovalcev
Nabrežinski Sokol z najštevilnejšo reprezentanco
Več kot sto ljudi, če štejemo tudi prireditelje, sodnike in drugo osebje, se bo v nedeljo zbralo v Črnem vrhu, kjer bodo I. zem-ske športne igre zamejskih Slovencev. Medtem ko v prvih dveh dneh ni bilo prijav, so se te včeraj do-
besedno nakopičile pred prireditelji, ki so imeli polne roke dela do pozne noči, da so izžrebali tudi starine številke. Te bomo objavili v jutrišnji številki, danes pa objavljamo samo nekaj številk, ki jasno dokazujejo, da ima smučanje pri nas res lepo število prijateljev
Vsega skupaj se je prijavilo 87 tekmovalcev: v smuku bo startalo 23 članov in 7 članic in isto število smučarjev in smučark borno videli tudi v slalomskem vijuganju skozi vratca. 28 začetnikov in 7 začetnic se bo pomerilo v smislu, medtem ko bodo na startu tudi 4 naraščajniki in naraščajnice. Preti vsakemu pričakovanju se je prijavilo tudi precej tekmovalcev za smučarski tek: 26, kar pomeni, da imamo tudi v naši sredi gojitelje te naporne panoge.
Prav gotovo napete bodo tudi sankaške tekme, saj se je prijavilo 27 moških in 15 žensk, medtem ko bodo imeli na startu tekmovanja v malem bobu kar 8 malčkov.
Največ tekmovalcev je prijavil nabrežinski Sokol, ki bo poslal v Črni vrh reprezentanco 33 oseb.
iiiinMiimiiiiiuiiiiimiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiimiiii
Nesreče na delu
Več oseb so včeraj pripeljali na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico, ker so se poškodovale na delu.
V	tekstilni tovarni v Podgori je likalni stroj zmečkal dva prsta na levi roki 28-letnemu Domenicu As-sinitu, ki stanuje v Krminu; okreval bo v 20 dneh.
V	SAFOG se je opekel po obrazu 29-letni Edoardo Stanzani, stanujoč na Peči. Med vlivanjem nafte v peč ga je zajel ogenj in mu povzročil opekline prve in druge stopnje; okreval bo v 8 dneh.
V	SAFOG se je poškodoval tudi 24-letni Daniele Stanta iz Ul. B. Sassari 81. Pri delu z brusom mu je trd delček priletel v oko in mu ga poškodoval. V bolnišnici bo o-stal tri dni.
Žaga cirkularka je skoraj odrezala prst Vladimiru Batistuti, mizarju iz Morara, zaposlenem v mizarskem podjetju v Moši; okreval bo v 15 dneh.
Za nabrežinskim društvom je sve-toivansko prosvetno društvo škam. perle, ki bo nastopilo z 18 tekmovalci. Sledijo MKO s 15, Jadran z 10, Breg s 7 in Bor z 2 predstavnikoma. Ostali pa bodo nastopili kot posamezniki.
rm
m
Goitschel tudi v veleslalomu
BADGASTEIN, 9. — Tudi v veleslalomu za pokal alpskih držav sta Goitschel in Famose osvojili prvi dve mesti, medtem ko je tretje pripadlo Avstrijki Haasovi. Tokrat se je izkazala tudi Italijanka Giu-stina Demet.zova, ki je zasedla četrto mesto. Izreden uspeh je zabeležila Jugoslovanka Majda Ankele, ki ji je uspelo, kljub ostri konku renči, zasesti 18. mesto. Današnja ekipna lestvica je naslednja:
Francija 51,81 točke, Avstrija 91 Nemčija 101,57, Švica 177,07, Italija 203,23.
Splošna lestvica pa je naslednja:
1.	Avstrija 287,53 točke
2.	Francija 328,32
3.	Nemčija 603,47
4.	Italija 772,60
5.	Švica 1.214
* * *
AUTRANS, 9. — Šved Jan Hal-varsson je danes zmagal v smučarskem teku na 30 km, ki je bil v okviru mednarodnega tedna v Grenoblu. Najboljši Italijan je bil Livio Stuffer.
de skupne igre. V obrambi zelo razumno in hitro Pr?Puš v napadu pa so vedno iskali “$ ca v najugodnejšem položaj"^ met, in v metih so bili tu® cej točni.«
Torej zasluga borovcev za * je btla tem večja.
Govorili smo o zaslugah ® f cev v nedeljski tekmi, plavi P $ v več primerih napravili tu“jj četniške napake. Se vedno "..m bomo ponavljali, čeprav mo — borovci ne znajo prostora pod košem. Tudi «f igralci si z neverjetno lahkot® jj borijo pot, do koša, in kar J ji huje, ulovijo celo odbite žog® p napako plavi ponavljajo že četka prvenstva in jih Je že m najmanj eno tekmo. Bor ses«* p jo sorazmerno visoki igralo* Suj) to ne bi smelo biti ravno naj jp odpraviti to začetniško hib?' sprotno, tudi velik del odbiti® ^
v	napadu bi moral biti P
rovcev, v obrambi pa ni h® opravičil.	.,i-
Borovi košarkarji pa se P°\M ga morajo bolj vzdržati pri )( na koš. Vsakdo vidi le koš J® f če iz vseh položajev strelja®1 jt čeprav bi z lepo podajo la®1" (t ristneje izrabil žogo. ProcenjJ tov plavih ni bil ravno naJ® Sl (36%), daleč pa od tega, da D
vi	lahko samo metali.	nof
Pomanjkljivosti je še >
nujno jih bo treba odpra^ijC hočejo plavi zasesti drugo n na koncu prvenstva. jj/jjjp
RIM, 9. - Prizivni disett^ odbor italijanske košarkarske J ze je zavrnil pritožbo gorišk® gen Brau m je potrdilo V' tr sklep, da bo goriška peterk"^) igrala dve prvenstveni tekmi <* A-lige za zaprtimi vrati.
šarkarski tekmi Je OK^J®^
Miti
PRAGA, 9. — Dvajset držav se je prijavilo za nastop na evropskih igrah aindoor«, ki bodo 11. in 12. marca v Pragi. Prijavo so poslale Belgija, Bolgarija, CSSR, Danska, Eire, Finska, Francija, Vzhodna in Zanodna Nemčija, Velika Britanija, Italija (12 atletov), Jugoslavija (30), Norveška, Holandska, Poljska, Španija, Švedska, Švica, Madžarska in SZ.
VIDEM, 9.
premagal nocoj videmski Sfl**1 97:74 (48:29).
. mm
DISCIPLINSKI UKREPLj) TRŽAŠKEGA POKRAJINSK11 ODBORA FIGC „
Na zadnji seji je disciplih^V bor izrekel naslednje kaznT p min Vesni zaradi nekorektne«’ j/
denja navijačev; 2000 lir berias Barcolani zaradi ® Opomin J. Žerjalu (Breg), V nekorektnega vedenja, S. ve jt’ li (Primorje) zaradi protest®; dnevna prepoved igranja S. ® tiniju (Muggesana) zaradi dvodnevna prepoved F.
(Lib. Barcolana) m A. ® J1 (Lib. Prosek) zaradi grob^JV ustavljeni igri; tridnevna Pr,.r,‘’. A. Buffoliniju (S. Sergio) L* poskusnega napada nasproth‘% nekorektnega vedenia do so®%
SOB
ALPE D’HUEZ, 9. —	T
komisija mednarodne zveze	t
je po ogledu tekmovalne Pr%tJ upoštevajoč mnenja udeI„9 E razveljavila izvedbo letošnj tovnega prvenstva v štirise® bobu.
PAVEL STRANJ
Od Amana do Haife
Z nastopom krščanstva se je i judovski položaj poslabšal. Po-j množilo se je protijudovsko čtivo in s Konstantinom so se leta 321 I pojavili prvi omejevalni zakoni.
J širjenje judovske vere je bilo pre-) ‘ povedano s smrtno kaznijo; izri-);| njeni so bili iz vojske in javnih " | uradov, niso se smeli poročati s ! kristjani ali najemati krščanskih >! delavcev. To je bil začetek preho-j da na nekako nižjo kasto, iz kate-/ re so se Judje rešili le s franco-H| sko revolucijo.
Krščanski antisemitizem sloni na politično socialnih in ideoloških temeljih. Kristjani so se hoteli v začetku čim ostreje ločiti od Judov, ki so bili na splošno zasovraženi. Hoteli so ostati aktivni meščani ter odvzeti Rimljanom krivdo Jezusovega umora s tem, da jo vržejo na Jude. S takšno taktiko bi a pridobili rimsko naklonjenost in omejili širjenje judovstva.
Pri tej obtožbi deicidija se niso ozirali na dejstvo, da je večina
Judov živela izven Palestine, ko je bil Kristus križan, od domačinov pa je bilo prisotnih le nekaj. Poleg tega je obsodbo izrekel rimski magistrat in izvršili so jo rimski vojaki na rimski način. Še najmanj so Judje obtožljivi deicidija, ker Kristus ni bil zanje Bog.
Ko je Cerkev zmagala, so ostali Judje edini nekristjani v Evro-pi.
Zakoni so jih ostro ločili od’ o-stalega prebivalstva.
Bili so postavljeni na rob družbe in morali so sprejemati posle, katere so drugi zaničevali. V srednjem veku je bila taka dejavnost trgovina. Bila je najbolj donosna in najbolj tvegana; morali pa so stalno vlagati v nekaj svoj zaslužek, ker so jim zakoni prepovedovali nakup zemlje ip luksuznih predmetov. Zakon jih je torej silil, da so izvrševali razna koristna dela, ne glede na lastno bogatenje. V fevdalni družbi so bili nujno potrebni.
Oni so držali pri življenju trgo-
vino in bančništvo, preprečili so njun propad v mnogih krajih in postavili pogoje za nadaljnji razvoj. Bili so tako nenadomestljivi za fevdalne gospode, da so jih ti v svojih oporokah zelo skrbno u-vrščali med svoje dediče.
Preskrbovali so jih z vzhodnim blagom in, edini, z denarjem v gotovini, ki je bil nujno potreben za vojne, delo in zabave. To pokroviteljstvo je postalo tudi njihova obsodba, ko so nastali komuni. Ti so našli večino monopolov v judovskih rokah in okoli leta 1000 so se začeli prvi pokoli in izgoni. Opravičil za ta dejanja ni manjkalo.
Interesi, ki so jih Judje zahtevali od posojil, so se povezovali z ostanki rimske miselnosti o judovski lenobi in razširilo se je mnenje, da je Jud izžemalec, ki živi brez vsakega dela. Poleg tega je bil odločilen verski fanatizem, pomešan z obilico praznoverij. Če je meščan plenil Juda, je bil torej lahko prepričan, da ga ne bo nihče kaznoval. Bog je bil z njim, delal je za dobro družbe in pri tem tudi sam nekaj zaslužil. Najtrža doba za evropske Jude je bil čas križarskih vojn, bili so enakovredni poganom; predvsem pa 'pri roki’.
S propadom papeštva So Judje izgubili veliko podporo.
Njihovi nekdanji pokrovitelji so
bili na varnem za grajskimi zidovi, a oni so bili izpostavljeni v mestih.
Grofje so radi umaknili svoje pokroviteljstvo, da si je ljudska jeza dala duška drugod. Judje niso bili več 'ini lastniki denarja in če so bili ubiti, so izginili tudi neporavnani dolgovi do njih.
V	glavnem so bila preganjanja te dobe boj proti fevdalizmu.
Nastajale so države na narodni podlagi in Judje so bili zopet trn v peti. Imeli so tudi še monopol nad trgovino. Da bi se Judje porazgubili, bi bilo dovolj menjati nekaj zakonov, a kralji so s preganjanjem zadovoljevali verske in ekonomske zahteve ljudstva in meniških redov. To je povzročilo skoraj popolno uničenje Judov v za-padni Evropi in njihov beg proti vzhodu, kjer se je še ohranjal fevdalni red.
V	zapadni Evropi so se pojavili 3 do 4 stoletja pozneje, ko so se pofevdalna trenja pomirila. Takrat se je pojavila tudi prva demokratična zavest, odprava ekonomski!? omejitev in velika sprememba v verskem duhu. Na vzhodu pa so se poleg fevdalizma o-hranjali tudi pogoji za preganja nje, kot na primer leta 1648 ob uporu kozakov.
Industrializacija je prikazala judovski problem v novejši luči in francoska revolucija je pome-
*
!
_______________________________________________________________________
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEUCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Fo4t.nl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1, II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRAN .st 20 - Telefon 37-338, «5-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur ' vl Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (lO.O(H) starih dinarjev) - Poštni tekoč! račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537^ :	SFRJ: ADIT, JŽS, Ljubljana, Stari trg 3/l„ telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani -k 503-3-85 — OGI.ASl: < -.na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upra mi 250. osmrtnice 150 Ur - MkH ogias- 40 lir beseda — Oglasi m*
gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih ^ krn'ln Italije pri »Socletk Pubbllcltk ItaMana« — Odgovorni	STANISLAV RENKO - Izdaia n tiska /ai-on iv. irte-^ega ■■•skn Trst
nila uveljavitev laične države, s katero so izginili predsodki do Judov.
Moderna družba se je vedno bolj naslanjala na trgovino, na industrializacijo in na modernizacijo življenjske ravni. Zakoni, ki so omejevali aktivnost dela, so postajali nesmiselni in škodljivi, ker so omejevali svobodno gibanje denarja in idej. V francoski revoluciji se je uveljavila judovska enakopravnost pred zakonom in ta korak je kmalu pokazal resne posledice.
Ob koncu 17. stoletja je že obstajala velika razlika med vzhodnimi in zahodnimi Judi. Kjer niso več naleteli na ovire, so se pomešali z ostalim prebivalstvom; odtegovali so se tradicionalnim ak tivnostim in skupnostim. Iz prejš nje strnjenosti se je pojavil velik odklon v vse smeri političnega življenja ter velika neenotnost v samem pojmovanju judovstva.
Istočasno so se začela znova protijudovska gibanja pod moder nim imenom 'antisemitizem'. Bila so izraz protirevolucionarnosti, ščit, za katerim so se skrivali na sprotniki novih demokratičnih in liberalnih načel. Najbolj zasovraženi Judje niso bili verniki, temveč finančniki, industrijci, časni kar ji. Ti so bili večinoma ali delno ali popolnoma ločeni od judovske verske tradicije.
Novi antisemiti so dodali starim trditvam oznako: 'Judje so beduini Evrope' in kot taki nimajo stalnega bivališča. V vsaki državi so le gostje in kot tujci nimajo predsodkov, da bi jo- v času vojne ne izdali ali na kakršen koli način oškodovali. Ta trditev je imela zelo velik učinek na množice, ki so si s tem lahko razlagale morebitne neuspehe na frontah. Takšne vesti so krožile po Rusiji po vojni z Japonsko leta 1904 in v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Proti judovski razpršitvi v zahodni Evropi je reagirala vzhod na skupnost, predvsem ruska. U-stanovilo in razširilo se je judovsko nacionalno gibanje. Naslanjalo se je na oddaljeni skupni izvor, ki se je v resnici izgubil že s širjenjem vere, s pokristjanjenjem in v poznejšem sodelovanju z evropsko zgodovino. Gibanje je imelo dva cilja: zagotoviti beguncem dokončno zatočišče in zau staviti asimilacijo, ki je pomenila porazgubitev.
Gibanje se je takoj razdelilo. Del je bil za obnovitev judovske države po možnosti v Palestini, drugi tok pa je težil po kombinaciji med nacionalnim gibanjem in marksizmom; imel je svoje središče v Rusiji. Ta struja je leta 1917 opustila definicijo judovstva po veri in postala je enakovredna manjšina v sklopu sovjetskih re-
publik.
Moderna doba je torej zelo pretresla Jude, ki so morali poiskati novo enotnost in novo ravi/otežje. Nikoli pa se niso J ud j: označili kot posebna rasa. To trditev so skovali antisemiti, da bi lahko i moli 'znanstvene' razloge za preganjanje Judov.
Značilen je primer Francije.
Julijska revolucija leta 1830 je dokončno odpravila vsako razliko med državljani. Nastopila sta kolonizacija in kolonializem. Trenja in notranja napetost so olaj sevala delo reakcionarjev. Ustanovljenih je bilo precej antisemitskih listov, ki so za svojo politično propagando izkoriščali vse: od poloma Panamske družbe, kjer je bilo nekaj Judov, do priseljencev z vzhoda.
Gonja je dosegla višek v zadevi Dreyfus, ki je bila pravzaprav simbol premoči reakcionarne, na cionalistične, militaristične, klerikalne in aristokratske desnice ter demokratičnejših liberalcev. Dogodki so potekali tako:
Edouard Drumont je začel leta 1892 izdajati revijo La Libre Parole'. V njej je pogosto obtoževal izdaje judovske oficirje in izzval je več dvobojev. Končno je obtožil edinega Juda v višjem vojaškem štabu, Dreyfusa, da je vohun, ki je takrat izdal Nemčiji nekaj vojaških tajnosti. Svoje ob-
tožbe je opiral na podobo®5 srf kih rokopisov in zahteval le tacijo z obsodbo.	.
Ministrski svet je razum®" jf se skriva za Drumontom. ' dal ukaz za postopek Pr®cvojf bil za zaprtimi vrati, pr®® e “ škim sodiščem in zaključil J 22. decembra 1894 na podla»* fji nih dokumentov in lažnih y Dreyfus je bil obsojen na.®0^ no ječo, čeprav je Nem1’'j*1 tj ii' koncem procesa izjavila, h« koli imela stikov z njim. .,
Preklic obsodbe bi oslabil ^ civilnih oblasti in kazen Je j}' še poostrena, poslali so g® glasne zapore v Caienni-	*
je sodnijska oblast ugotovi' ’ so bili dokazi o krivdi lažn1' jf
Kasacijsko sodišče je let® s" razveljavilo obsodbo vojn®»pfef dišča in sklicalo nc / proces; u J fus je bil s petimi glaso«' ijfi dvema ponovno obsojen,	it*
na deset let. Javno mnenj® ^iit1! to obsodbo reagiralo z protesti in predsednik r«P je kmalu sprejel prošnjo z® r tastitev.	.
Pozneje so se politični nekoliko spremenili in
k
leta, 12 let po obsodbi j® sko sodišče razveljavilo P*gW obsodbe, vrnita Dreyfusu P $ v vojaški čin in obsodita maJ® jv sterhaz.vja, ki je bil pravi (Nadaljevanie d6"
A