Štev. 125. T Ljubljani, v Četrtek. 1. jnnlja 1911. Leto XXXIX. = Velja po poŠti: ss Za oelo leto napre] . K iS'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljnbljanl na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'-za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejemal) mesečne K 1*90 SLOVENEC i Inserati:-n Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . , po 15 v za dvakrat...... 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ;Izha]a:; vsak dan, lzvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne. its" Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je t Kopitarjevi nllol štev. B. t» Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 28.511. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Portugalsko svoboda. Portugalska republika, ki si skuša zdaj ustvariti večino s pomočjo častnikov in vojakov, katerim je dala aktivno in pasivno volilno pravico, se je gotovo najbolj proslavila s svojo ločitveno postavo. Dočim velja v republi-čanski Braziliji, deželi, ki je odnekdaj s Portugalsko v tesni politični in kulturni zvezi, ločitvena postava, ki zasi-gura cerkvi in vernikom najširšo svobodo in dočim celo francoska ločitvena postava garantira cerkvi svobodo saj glede njenih najvitalnejših duhovnih funkcij, so si gospodje Braga et consortes izmislili zakon, ki hoče celo zvezo portugiške cerkve z rimsko prekiniti. Neliberalnega duha te postave je zdaj tudi papež celemu svetu razkril v okrožnici, ki nosi datum 21. maja. Okrožnica jc naslovljena na škofe celega sveta in označuje od portugiške vlade brez parlamenta meni nič tebi nič oktroirano postavo tako-lc: Kakor hitro se je na Portugiškem proglasila republičanska vlada, so se izdale odredbe najradikalnejšega pro-tikatoliškega duha. Vlada je konfisci-rala samostane, izgnala rodove, dala izgnane redovnike, kakor zločince an-tropometrično zaznamovati, odpravila praznike in prisego, prepovedala krščanski nauk v šolah, uzakonila raz-poroko in svojevoljno odstavila škofa v Porto in Beja. Sveta Stolica je kljub temu potrpela in se vsega vzdržala, kar bi se moglo tolmačiti za sovražnost zoper portugiško vlado. Zdaj pa., ko jc de-kretirala sama od sebe ločitev cerkve od države, ne more papež več molčati in je primoran krivičnosU te postave celemu svetu razodeti. Negledc na to, da proglaša ta postava odpad tiste države od katoliške vere ,ki se ima tej veri zahvaliti za najslavnejšo dobo v svoji zgodovini, ne določuje postava pravzaprav 1 o -čitve cerkve od države, marveč popolno o r o p a n j c cerkve tako v gmotnem kakor v duhovnom oziru. V gmotnem oziru: portugiška postava nc konfiskuje samo vsega premičnega in nepremičnega premoženja cerkve, tako cla se onemogočujc dostojna služba božja, vzdrževanje du-hovništva in vršenje karitativnih dejanj, ampak preprečuje celo, cla bi kdo cerkvi v prihodnje sploh mogel kaj zapustiti. Pač višek nasilja! V duhovnem: postava prepoveduje na primer, da bi se smela bogosluž-na opravila brez dovoljenja vlade po časnikih objavljati, tudi ni dovoljeno niti na fasade privatnih hiš postaviti verskih znamenj. Duhovnikom, ki jih je cerkvena oblast disciplinirala in so se deloma poženili, njihovim ženam in otrokom se priznavajo posebni privilegiji in končno se škofom jemlje možnost svobodno občevati z Rimom. Papež vsled tega obsoja portugiš-ško ločitveno postavo in izjavlja, d a nama nobene veljav e, to jc, cla katoličanov ne veže in vezati ne more. Postava je res tako nasilna, proti vesti in svobodi, cla gotovo ne bo dalj živela, kakor njeni zakonodavci. In tem se konec bliža! Naj pride monarhija ali pa zopet republika, težko si je misliti, da bi mogli še kdaj zavladati taki možje, kakor so ti, ki zdaj vodijo usodo Portugala. M V Mtl Deželni poslanec S. L. S. Demšar je imel 24. in 31. maja volilna shoda v Kališih in v Davči. Krasen in mnogo-brojni shod je bil zlasti v Dav&i. Po cerkvenem opravilu, ki je vsako leto zadnji dan majnika, otvori poslanec Demšar volilni shod. V živahnem poljudnem govoru, ki so ga naši možje pogosto z živio-klici spremljali, govori o delovanju S. L. S. in o dolžnostih ljudskega zastopnika na Dunaju in v deželnem zboru. Dolgotrajni živio-klici na S. L. S. slede njegovemu govoru. K besedi se oglasi tudi Karol Kolone, krčma r iz Železnikov, kar mu koncili-jantni predsednik g. Poznič tudi. dovoli. Korlček sc pritožuje, da bodo 10-milijonskega posojila deležni le Dolenjci Belokranjci, da podpore dobe le bogatini, ne pa reveži, da so davki vedno večji. Sklep njegov: Jaz sc borim samo za reveže, ker sem sam revež. — Naš Tavčar mu pa zavpije: Največji revež ste pa vi, Korl, ker vam nihče ne veruje, kar čvekate. — Župnik Marčič naslika zbranim volilcem neodvisnega kandidata po domače Strojeva iz Zali-loga, kdo za njega dela z vsemi sredstvi: sami liberalci. — Kandidat Stro-jeve mrmra, »da sem dober človek, nikomur nič hudega ne želim, vsakemu vse dobro naredim, če le morem« itd. »Pre povem si pa psovko liberalec, ker sem katoliške strank c.« — Naš Demšar opozarja župana Strojevca, da sc v Davči podpisujejo glasovnice volilcev, ki niso doma, ampak na polju, proti njihovi volji in cla se plačuje pri raznašanju glasovnic tudi žganje. — Strojcvc v zadregi: Jim bomo pa dali druge glasovnice. — Shocl se jc vršil na Jancevem vrtu na pristavi med najhujšim nalivom, a volilci so vztrajali do konca. — Ko razkrinka še predsednik Rožnik neodvisnega kandidata Strojevca, da na glasovanje obe kandidaturi in uspeh: za Strojevca — štiri roke, — za čoča vsi drugi. Omeniti sc mora, da jc shod trajal skoraj dve uri med nalivom na prostem in da so bili volilci iz Kranjske in Goriške tako navdušeni za S. L. S. in njenega kandidata, cla jih jc predsednik Rožnik z največjo silo zdrževalnim krotil, da niso pošteno naklestili tistih par usiljivih liberalcev, ki so prišli iz Železnikov ponujat staro šaro liberalnih fraz. Tako se godi kandidatu županu Strojevcu v lastni župniji. Predsednik opozarja slednjič vse navzoče volilce, naj poslušajo 13. junija, kako bodo po celi do-,!;;.L4propevali ptiči kobilarji: »Fiu, fiu, fiu, Strojevc, af ši jih dobiu!« V nepopisnem krohotu zaori pa davčih gričih odmev: Živio čoč! mm v Pulju. Akoravno je do državnozborskih volitev primeroma lc kratek čas, vendar še Lahi niso prav stopili iz svoje rezerve. V ospredju so sedaj Hrvati in socialni demokrati. Socialnim demokratom se je pridružila sedaj tudi ona vročekrvna laška struja, ki jc proti dr. Rizzijcvi kandidaturi; ti so večinoma iredentisti. Vsekakor pa ta najmlajši privesek socialne demokracije prav dobro označuje. Če se enkrat an-timilitarizem druži z iredento, potem gotovo tudi anarhija ni več daleč. Vsekakor je to za mesto, katero je toliko strategičnega pomena, kakor jc Pulj, pravi škandal. Da se je iredenta zdru- žila s socialno demokracijo, ni prav nič čudnega, ker obe ste največji nasprotnici razvoja naše vojne mornarice. Socialni demokrati so sploh proti vsem mornaričnim napravam, akoravno v Pulju skoro izključno le od teh živijo, iredenti je pa na tem, da bi razvoj naše mornarice kolikor največ mogoče zaostal za onim italijanske vojne mornarice. Hrvaška stranka bi imela letos navzlic temu, da so se držale skozi štiri leta križem roke, mnogo ugodnejše stališče in mnogo več upanja na eventualno zmago in podporo od strani c. in kr. vojne mornarice, cla ni delavska organizacija postavljena na tako ponesrečen temelj, ki se v bistvu le malo razlikuje od so-sialne demokracije. KOŠUT NEVARNO OBOLEL. Franc Košutu se jc včeraj tako po-hujšala njegova bolezen, cla je omedlel. Zdravniki so izjavili, cla jc njegovo stanje nevarno. Opoldne sc mu je stanje izboljšalo. IZJALOVLJENA MEDNARODNA MORNARIŠKA STAVKA. Mednarodnega mornariškega štraj-ka, ki ga jc hotela vprizoriti mednarod-na mornariška zveza mornarjev ne bo, ker so izjavili nemški in skandinavski mornarji, da odkanjajo stavko. AVSTRIJSKO - BULGARSKA KONVENCIJA. V Sofiji so sklenili bulgarski in poverjeniki naše države konvencijo glede na konzulate in o izročitvi političnih hudodclccv. ZAVAROVANJE NA ANGLEŠKEM. »Westminstcr Gazette« jjoroča, da bo deležnih dobrot nove delavske zavarovalne postave na Angleškem velik del anglikanske in katoliške duhov« ščine, ker njih letni dohodki ne prese-gajo iOOO K. RUSIJA MOBILIZIRA ČRNOMORSKO BRODOVJE. »Standard« poroča iz Sovastopolja, da Rusija mobilizira črnomorsko vojno brodovje. Namen mobilizacije ni znan. VELIKI IZGREDI V PARIZU. Stavkujoči težaki v Parizu so vpri-zorili velike izgrede. Napadli so pri kosilu nekega stavkokaza z revolverjem, ga navezali na kol in trpinčili. Josip Vandot: Vilranec. Pripovedka iz davnih dni. (Dalje.) A nekega dne — bilo jc proti večeru, ko jo sedela stara Špela pred kočo — sc je zgodilo nekaj groznega. Iz gozda je stopil takrat Breznik, ki jc bil še mlad fant. V bremenu jc nesel nekaj težkega; počasi in previdno jc stopal in se je težko oddihoval. Prišel jc Breznik blizu koče; ustavil se jc in jc položil breme na tla. »Jezus, Marija!« je vzkliknila stara Spela in sklenila nad glavo roke. Potem pa je padla na kolena kraj mrliča, ki jc počival na trati. Bil je Lojze — »jen sin, njena edina sreča. Iz velike rane na levi strani širokih prs mu jc curljala še vedno kri. Nepremično je Ježal na trati in ni slišal več obupnih in ljubeznivih besed svoje stare mamice. Lice mu je bilo voščeno-bledo, in T>o vsem obrazu je bila razlita bolest. Mrtev je bil Lojze — edino veselje in edina sreča stare Špele; vse jc bilo mrtvo. »Oj, kako se je zgodilo to? Kdo je 'imoril mojega zlatega, ljubega Lojzeta?« Jokala je stara Špela. V obupu si Je pulila sive lase in je poljubovala mrzli obraz svojejra sina. In takrat je pričel pripovedovati Breznik. V pretrgani!) stavkih je govoril, ker tudi njemu je bilo srce polno bolesti. Drvaril jo Lojze tam gori nad Skokom, nedaleč od njega. Vesel jc bil in je žvižgal veselo. Proti večeru je že bilo, ko je vrgel sekiro v stran in sc je splazil v grmovje. »Veš, Breznik, šopek lepih rož natrgam za mater. Radi vidijo, če jih prinesem, da okrasijo Mater božjo tam v kapelici.« — Tako je še zaklical Lojze, potem pa se je sklonil k tlom. Takrat so zašumeli nedaleč urni koraki in začni sc .je srdit glas, ki je zagrmel nad Lojzetom: »Lopov, ali sem te zasačil enkrat!« Iznenaden je skočil Lojze na noge. Obrnil se je proti grmovju in je zagledal graščaka, ki jc ravno prislonil puško k licu in pomoril naravnost na njegove prsti. »Za božjo voljo! Kaj hočete?« Lojze je zaklical; a takrat se je zasvetilo, prikazal sc je dim, iu strci je zagrmel. Zakrilil je Lojze z rokami in sc je zgrudil brez glasu v resje. Ko jc zapazil graščak, da je padel drvar, se je po-smejal na glas. Potem pa je odhitel in je izginil v gošči. Kakor okamnel je gledal Breznik izprva ves ta prizor. Potem pa je dirjal urno kakor srna na mesto, kjer je ležal Lojze. Sklonil sc je, k njemu in potipal rano. V gostem curku je tekla mlademu fantu kri iz prs in jc močila zeleno resje. A Lojze se ni ganil več. Breznik je skočil k bližnjemu studencu in je zajel s čepico mrzlo vode. Brez sape jo prihitel nazaj in izpiral zeva-jočo rano. A zaman — kri se ni hotela ustaviti, ampak je 1okla vedno hitreje in gosteje iz rane. Kos svoje srajce jc strgal Breznik in jc zavezal rano. Takrat pa je zastokal Lojze. Za trenotek je odprl oči in jc pogledal Breznika z bolestnim, žalostnim pogledom. »Moja mati, Breznik,« jc šepetal trudno, umirajoče. »Moja zlata mati . . . glej, te rože . . .« To jc še izprcgovoril Lojze. Krčevito je stisnil šopek rož in se je stresel. Potem pa. je bil mrtev. Breznik se je vsedel kraj mrtvega tovariša. Z roko si jc podprl glavo in jc gledal nemo na mrtveca. Ubogi Lojze! Mladi si moral zapustiti svet, ki si ga ljubil tako! Ne boš gledal več sivih pečin dragih gora, nič več ne boš glodal solnca, ko obžarja z rožnim svitom bole snožnikc. Nikoli več so ne bo culo tam gori tvoje veselo vriskanje, ki je hitelo včasih od skale do skalo, ko si spel čez zeleno planino. Ubogi Lojze! . . . Tako je mislil Breznik, in srce se mu io trgalo v silni bolesti. Krčile so se mu pesti, in hotel je skočiti za hudobnim gra-ščakom, da ga prokotali s sive pečine v črni prepad. A premagal se je in jc mislil, da pride še ura obračuna za zlobnega graščaka. — Pa Čemu jo pobil nedolžnega fanta, ki ni storil v svojem življenju niti najmanjše krivicc? Čemu je storil to? Zaman sc jc povpraševal Breznik; ni si vedel odgovora . . . Proti mraku pa jo dvignil mrtvega Loj- zeta in ga jc nesel počasi in previdno h koči stare Špele. Tako je pripovedoval Breznik ubogi ženici. Poslušala ga jc Špela., in solze so ji tekle neprenehoma po bledih licih. Ko je omenil Breznik rože, se je sklonila k sinovi desnici in jc Arskliknila v divji bolesti: »Glej jih rože, Breznik! S krvjo so namočene . . .« ' Potem sta ponesla mrtvega Lojzeta v kočo. Napravila sta oder in položila nanj mrliča. Prižgala sta sveče in potom se jc poslovil Breznik. Starka pa je čula ob sinovem truplu tri dni in tri noči. Ničesar ni jedla in tucli od sina se ni ganila. Nepremično jc zrla v mrtvi obraz, kakor bi čakala, da se zclajpa-zdaj prebudi Lojze. A Lojze se ni pre-i budil. Tretji dan pa so prišli možje; položili so Lojzeta v krsto in ga odnesli ia koče na pokopališče. Takrat pa. je prišel tudi Breznik, pa je povedal, zakaj je ustrelil grajščak Lojzeta. Od grajskega lovca jo izvedel lo, ko ga je srečal tam gori v gozdu. Grajščakov lovec Matizelj je sovražil Lojzeta, sam Bog ve, zakaj. Lojze mu gotovo ni storil ža-lega. Povedal jo Matizelj v svojem sovraštvu grajščaku, da sc klati po njegovem gozdu divji lovec, ki dela veliko škode divjačini. In ta divji lovcc ni nihče drugi nego — Kočarjev Lojze. Razsrdil se jo grajščak, pa je vzel puško. Naravnost v gozd je šel in je ustrelil brez vprašanja nedolžnega Lojzeta. (Dalje.) Orožniki so iztrgali razburjenim delavcem stavkokaza in zaprli 18 stavku-jočih delavcev. V predmestju Grenette bo stavkujoči delavci ustrelili enega stavkokaza, drugega pa tako pretepli, da so ga morali oddati v bolnišnico. Stavkujoči clclavci so tudi odstranili tračnice. ZMEDE V TURČIJI. Nameravan napad na turškega sultana. V Solunu so zaprli dva francoska anarhista, ki sta pripoznala, da sta nameravala usmrtiti turškega sultana. Črnogorci grade ob turški meji trdnjave. Pri Momaku grade Črnogorci trdnjave in zbirajo vojake. Turški obmejni poveljnik je protestiral, ker sodi, da leži Momako na turški zemlji, medtem ko trde Črnogorci, da leži Momako v Črnigori. Vstaja v Albaniji. Griče med Pečjo in Djakovarjem so zasedli albanski vstaši, ki jim poveljuje Isa Boljetinac in Sulejman Batuša, ki nameravata napasti srbsko-make-donski samostan Dcčani .Turški vojaki hite z dvema strojnima puškama proti Isi in Sulejmanu, ki poveljujeta 800 vstašem. — Edemeva kolona je v ponedeljek po dolgem, zelo krvavem boju vzela vstašem nekaj postojank. Južna kolona Torgut Šefkct paše se pomika počasi proti gorskim vrhovom, a Albanci so zasedli na severu in na jugu močne postojanke. Turki so izgubili v bojih z Albanci veliko vojakov. — Rod Šalija je prosil, da bi smel nakupiti orožje v Podgorici. kar so pa črnogorske oblasti odklonile. Čirakov postane ruski zunanji minister. Carigrajski diplomati sodijo, da postane Čirikov ruski zunanji minister ,ker je tako uspešno in spretno nastopil v Carigradu glede na črnogor-sko-ruske koristi. KITAJSKO - JAPONSKA POGODBA. Zasebna poročila iz Tokija trde. da se je podpisala v Tokiu zvezna pogodba Kitajske z Japonsko. Japonska se zaveže, da podpira Kitajsko, če jo napade kaka tuja država. Japonci bodo reorganizirali kitajske obmorske trdnjave. Porotno sodišče v Novem mestu. Detomor. Pred porotnim sodiščem v Rudolfovem se je morala zagovarjati dne 30. t. mes. obtoženka Vrabič Marija, doma iz Kala pri Št. Janžu na Dolenjskem, kakih 35 let stara. Marija Vrabič je samka, kočarja hči na Kalu. Porodila je v noči od 13. do 14. marca t. 1. dete moškega spola. Porodila ga jc v domačem hlevu. Ko je drugo jutro nje oče prišel v hlev, našel je tam otroka na kupu listja ležati, ki pa je bil mrtev. Vrabič je umorila otroka na ta način, da ga je pritisnila na vrat. Zvc-denci so potrdili, da je bil otrok popolnoma razvit. Obtoženka Vrabič trdi, da je bila sicer zdrava, a vendar za časa poroda popolnoma v nezavesti. To pa ni vpošteva ti za resnično, če se primerja njen zagovor z onim, ki ga je obtoženka Vrabič sama izpovedala, da je slišala po porodu otroka joka.ti. Vrabič se tucli izgovarja, da je bila vsled tega vsa zmedena, ker se jc bala svojih sorodnikov, da bi jo radi tega ne sovražili. Vrabič je baje imela ljubavno razmerje z nekim fantom. Pri obravnavi se je tudi od strani njenega zagovornika dr. Slanca samega omenilo, cla obtoženka Vrabič ni popolnoma duševno razvita; a to se ni dokazalo. Porotno sodišče jc po od porotnikov potrjenih vprašanj obtoženko Vrabič na tri leta ječe obsodilo. — V torek se je vršila še truga porotna razprava proti Viktorju £ajc, doma iz Gaber ja pri Zatičini, radi hudodelstva oskrumbe. Viktor Zaje je samec, še nc 20 let star. Radi tega hudodelstva je porotno sodišče Zajca obsodilo na. eno leto zapora. Obravnava sc je vršila tajno. Dnevne novice. •1- Jugoslovanska Strokovna Zveza bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. junija, kar sc v smislu $ 22. društvenih (»ravil naznanja. Opozarjamo, da tvorijo občni zbor načel-stvo, nadzorstvo in zastopniki skupin. Vsaka skupina naj odpošlje po enega zastopnika, ki mora imeti pismeno po-irdilo. Opozarjamo na besedilo § 23. društvenih pravil. Spored sc je določil sledeče: Ob 9. uri zjutraj sveta maša in cerkveni govor v Alojzijevišču. Ob 10. uri dopoldne občni zbor v Ljudskem domu, II. nadstropje. Dnevni red: Poročila načelstva, poročila nadzorništva, izprememba pravil, sklepanje o predlogih, volitev polovice odbornikov, ki »u se izžrebali (g 9.,) volitev nadzorništva. V smislu § 25. pravil se morajo predlogi članov, ki ima o njih sklepati občni zbor, naznaniti predsedniku vsaj deset dni prej. Načelstvo Jugosl. Strokovne Zveze. Dr. Ivan Zajec, načelnik. F r a n č i š ck K e r h n c , zapisnikar. -f Premllostnl gospod knezoškof dr. Anton Bonav. Jeglič se je sinoči s potovanja povrnil iz Sv. dežele. Umrl je Frančišek G r o z n i k , vikar v pok. v Zagorju na Krasu. Rojen jc bil 10. septembra 1845 v Višnji gori. Posvečen je bil 30. julija 1872; služboval je v Gorjah, v Dobu, kot eks-pozit v Begunjah, kot beneficiat v Št. Vidu pri Zatičini in kot vikar v Zagorju. Pogreb bo v soboto zjutraj. R. I. P. + Umrl je po dolgi bolezni na rojstnem domu preč. gospod Jožef Pere, župnik v Borovcu. Dne 31. majnika ob pol 3. uri popoldne. Pogreb bode v Stari Cerkvi (Mitterdorf) v petek ob 10. uri dopoldne. Tovariši-sošolci iz leta. 1899. se vljudno opozarjajo na obljubljene tri sv. maše. — Slomškova podružnica za Reško dolino ima svoje tretje zborovanje bin-koštni torek dne G. junija ob 3. uri popoldne »pod Premom«. Na dnevnem redu so predavanja ter razna važna posvetovanja. Zato se prav vljudno povabijo vsi člani, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Novi člani naj blagovolijo pristop javiti pri predsedniku v Košani do 6. junija. — Izreden slučaj tatvine. Iz Ko-šane se poroča: Koncem marca je poročal »Slovenec« o cerkveni tatvini v Košani. Bile so pokradene posvečene sv. liostijc iz tabernakclja, in sicer okoli 120. Umevno je, da je bilo ljudstvo clo skrajnosti razburjeno. Začetkom maja pri šmarnični sv. maši, ko odpre č. g. župnik tabernakelj, vzdihne: »Že zopet!« in se zgrudi na kolena; zopet so bile pokradene posvečene sv. hostije iz ciborija in iz monštrance. Poslalo se je po orožnike. Kmalu po sv. maši, okoli 9. ure zjutraj, .je šla neka deklica v cerkev. Kar začuje ropolanje v zakristiji. Gre gledat, pa zapazi 12 letnega dečka Janeza S., ki je brskal po omari. »Kaj pa delaš?« ga vpraša. Nič odgovora. Hitro teče deklica v šolo po g. župnika, ki jc ravno veronauk poučeval in mu pove, kaj je videla. Gosp. župnik hiti v, cerkev in sreča med potjo omenjenega' dečka. Pelje ga v cerkev. Tu sta že bila orožnik in župan. Na vsa vprašanja deček molči. Ko mu pa pokaže orožnik verižico, pa takoj prizna, da je iskal ključek od tabernakclja. Priznal je, da je on že dvakrat pokradel sv. hostije in jih povžil. Natančno je pokazal, kako jc pristavil klopico, da je zlezel na oltar, kako je odpiral, zapiral tabernakelj in kako je nesel ključek zopet na svoje mesto. »Zakaj pa si to storil?« ga vpraša župnik. »Ker jc dobro,« pravi deček. »Saj nisem nič grizcl, sem povžil.« Vso zadevo ima sodišče v rokah. Deček je seveda večalimanj slaboumen, to se vidi iz vsega njegovega vedenja in iz izredno slabega napredka v šoli. — Opernci pevec Naval Pogačnik bo te dni pel naslovno vlogo v operi »Faust« kot gost dvornega gledališča v Hanovru. G. Naval Pogačnik je tozadevno vabilo dobil na Dunaj, kamor se jc stalno preselil. — V zdravstveni zastop novomeški so izvoljeni sledeči gospodje: dr. Scb. Elbcrt, prošt v Novem mestu; Jos. Zurc, župan v Kandiji; Karol Rosman, gostilničar v Novem mestu; Fr. Božič, trgovec v Novem mestu; Fr. Brjanc. gostilničar v šent Petru: Fr. Hude, Irgovcc v Mirni peči; Fr. Vintar, župan v Prc-čini; Fr. Potočar, posestnik v Orehovcu; lan. Znane, mlinar in posestnik v Šmi-bclu. Namestniki: Vindischcr Jos., mesar in hotelir v Kandiji; Jan. Hrovat, župan v Brusnicah; Jernej Tink, župan v Orehovcu. Pravila Slov. kršč. lzobraž. društva na Lokvici jc deželna vlada potrdila. Društvo se najsrčneje zahvaljuje neimenovani gospej v Metliki za dobrodušni dar 10 K. — Vilfanova koča na Begunjšici sc bode o tvoril a 11. junija 1911. Koča bo z jedili in pijačo preskrbljena. Ker nudi Begunjšica krasno planinsko floro, sc vsi prijatelji planin vabijo, da Begun j-šico v velikem številu posetijo. Morebitne pritožbe glede postrežbe v koči na j .se pošljejo podružnici Slov. planinskega. društva v Radoljici. Pred otvoritvijo in po otvoritvi se bode ključ za planinsko kočo dobival pri načelniku podružnice gospodu L. Fiirsagerju v Hadoljici. — Hotel »Triglav« v Bohinjski Bistrici je sprejel v najem g. Oton Bon-hage. ravnatelj Grand hotela na Men-toni (Riviera). Stavka na Reki. Včeraj dopoldne so se posvetovali Dristuuiški de- lavci in sklenili, da prenehajo danes opoldne delati.. Zvečer so posvetovali o splošni stavki. Poroča se, da mislijo delodajalci izključiti od dela vse delavstvo, če se proglasi splošna stavka. Delegati delavskih društev so pozvali mornarje vseh jadranskih ladij, da naj prično stavkati, a poziv jc ostal brezuspešen. Kapitani »Ungaro Croa-te« so izjavili, da soglašajo z direkcijo in da odobravajo, ker so se odstranili nemirni elementi. Ponoči jc priplula v Reko vojna ladja »Vesta«, dopoldne pa križarica »Szigetvai« s 308 mornarji in torpedevka št. 31. Pri pristaniški oblasti se jih je več prijavilo na delo. Neki Grk je sklenil z »Ungaro Croato« pogodbo, da najame toliko mašinistov in kurjačev, kolikor ji bo družba potrebovala. • — Pasiven odpor v tržaškem »Sta-bilimentu tecnicu«. »Uradni brzojav« objavlja: Upravni svet »Stabilimenta tecnica« b opo ravnateljstvu zadnjič pozval delavstvo, da naj stori svojo dolžnost in da naj svoje plačilne zalite naznanijo naravnost ravnateljstvu. Če tega ne store, se ustavi obrat v ladjedelnici in v strojni tvornici in sc od-godi sporazumno z mornariškim oddelkom vojnega ministrstva z dne 24. t. m. nameravana izpustitev dread-nouglita »Viribus unitis« v morje. i Dolina pri Trstu. — »Zora puca, bit če danal« Dne 28. maja nas je obiskal gospod Janez Kalan iz Ljubljane. Govoril nam je o »alkoholu« in o posledicah v moralnem in materijalnem oziru. Ljudstva sc je nenavadno veliko zbralo v cerkvi in z zanimanjem poslušalo izvajanje govornika. Popoldne po blagoslovu pa je bil shod v stari šoli, ki je bil tucli prav dobro obiskan. Tukaj nam je govornik nadaljeval svoj govor in nam tudi razkazoval poduč-ljivc slike o alkoholu. Čast vsem zavednim Dolinčanom, ki so se tako mnogoštevilno udeležili predavanja! Iskreno zahvalo izrekamo gospodu J. Pangercu, deželnemu poslancu in županu v Dolini, da nam je blagohotno odstopil starošolske prostore! Naj obrodi predavanje stoteren sad! — Občni zbor cerkniškega okrožja Orlov, naznanjen za Binkoštno nedeljo na Križni gori, se odloži na poznejši čas, in torej ne bo svete maše ob devetih, marveč samo ob 6. uri zjutraj, kakor navadno. — Vspored zborovanja I. dol. podružnice »Slomškove zveze« v Dobre-poljah. 1. Ob pol deseti uri sveta maša v cerkvi svetega Antona. 2. Po sveti maši občni zbor podružnice po že običajnem dnevnem redu. 3. Predavanje tov. Fortunata Lužarja: »Zadružništvo in ljudska šola«. 4. Skupen obed. 5. Popoldne izlet na Videm, kjer si ogledamo domače posebnosti. — Op. Železniške zveze so prav ugodne za prihod in odhod. Iz Ljubljane prihajajo vlaki ob 9. uri zjutraj, ob 3. uri popoldne in ob 9. uri zvečer; v Ljubljano pa odhajajo ob 1. uri popoldne in ob 7. uri zvečer. — Vabimo tudi na zborovanje ne le člane, ampak tudi somišljenike in prijatelje. Odbor. — Lov krajevnih občin Hotederši-ca in Godovič se bo ocldal za dobo pet let počenši s 1. julijem 1911 v najem, in sicer potom javne dražbe, ki se vrši dne 27. junija 1911, ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih podpisanega c. kr. okrajnega g Urarstva. Pasji kontumac. Iz kamniškega okraja: V ponedeljek dne 5. junija poteče že 3 mesece, odkar imamo pasji kontumac. Kor ni bilo žc mnogo tednov nikakega novega slučaja in se v leni oziru občine nič nc ganejo, opozarjamo slavno c. kr. oblast, da blagovoli čim preje kontumac preklicati. Že zdaj je izredna vročina in sc je bati, da sc bo pasja stehlina bolj razširila, ker niso psi navajeni na verige in morajo ti-čati semintje v pasji luknji, kjer sc komaj gibajo in morda še potrebne vode nimajo. — Sv. Gregor. Tiho toda vrlo napreduje izobraževalno delo. Kar bi se pred par leti misliti ne drznili, to smo sedaj že dosegli. Vpliv izobraževalnega društva, ki se je ustanovilo lansko leto, sc čuti vsestransko. Bratska sloga med našimi mladeniči, stremljenje po izobrazbi, dostojno vedenje je splošni učinek društva. Mladeniči se vadijo petja in se poskušajo v nastopih in so nam letošnjo pustno nedeljo s pesmijo in predstavama kratkočasilo veselico napravili. Tudi dekleta so pod ljubez-njivim vodstvom gdčne. učiteljico uspešno vadijo v petju in predstavah. Preteklo nedeljo so uprizorili dramo »Junaška deklica« (Devica Orleanska) s toliko spretnostjo, da so se prijazni gostje iz Lašč, Ribnice, Sodražice in Poljan kar čudili, »la je ka j takega 700 metrov nad morjem mogoče. Dase bo pa moglo društveno življenje še lepše razvijati in prireditve sijajneje uprizarjati, treba nam bo društvenega do- ma. Pa tudi zanj je osnovna glaVrtlca že nabrana in baš sedaj se pomika voz za vozom apna proti Sv. Gregorju, katerim bodo sledili vozovi z drugim ma-terijalom. Nas navdaja vesela nada, da bodemo imeli na jesen društveno dvorano že pod streho in potem hočemo še intenzivneje izrabiti talente, katerih je toliko skritih na našem nepokvarjenem ljudstvu. — V mlin se je vtihotapil. V mlin vdove Marije Skubic v Zgor. Duplici je te dni ponoči ob 2. uri skozi okno vlomil 17 let stari Anton Brezovec, in po-bral nekaj svinjine, nov dežnik, 4 kg koruzne moke in nekaj litrov kaše. Med tem ko je moko v žakclj pretresal in v svoji sigurnosti preveč ropotal, se je gospodinja zbudila ter prišla z lučjo v roki gledat, kaj da sc v mlinu godi. Tu je našla uzmoviča, ki si je v svoji zmedenosti klobuk na glavo potegnil, potem pa skozi okno pobegnil. Ker je bila cesta namočena, stopil je z desno nogo v blato in pustil dobro ohranjen sled svojega z žeblji nabitega črcvlja. Orožniki so ga izročili sodišču. — Drzna tatvina. V noči na 29. t. mes. med 1. in 3. uro zjutraj je neznan tat ulomil v gostilniško sobo gostilničarja Julija Novljana v Medvodah. Pristavil je na balkonu slonečo lestvo k oknu prvega nadstropja, odtod je šel skozi sobo po stopnjicah v pritlično gostilniško sobo in tam z nekim železom iz kredenčne omare natakarici Marjeti Ilnikar iz škatulje za svalčice 3CfO Iv ukradel. Brezdvomno je moral tat dobro poznati hišne razmere, kajti po izvršeni tatvini jc s ključem, ki je tičal v ključavnici, odprl vežna vrata in pobegnil. Storilca ni bilo moč do danes izslediti. Štajerske novtce. š Volitev župana in starešinstva na Dobrni. Za župana je bil z 11 glasovi izvoljen dozdajšnji župan in častni občan Franc Jevnišek. Ta pa je odklonil to čast, nakar je bil za župana izvoljen gospod Franc Pušnik. V starešinstvo so bili izvoljeni gospod Franc Koren, g. Janez Drgajnar, g. Franc Jevnišek in g. Jurij Božnik. Nasprotniki so oddali prazne glasovnice, menda zato, ker je sploh cela stranka nekako »prazna«. — Danes prideta dva avtomobila iz Celja in dne 1. junija se otvo-ri avtomobilni promet proge Celje— Dobrna. Če kaj vmes ne pride, se bo te dni tudi električna razsvetljava prometu izročila. Zdaj pa naj kdo reče, da je Dobrna »črna«! š Odvetnik pred graškimi porot« niki. Včeraj so nadaljevali razpravo proti dr. Iloldu, ki je prišel k razpravi z odvetniško aktno taško. Šlo je za 2000 K, ki jih ni dr. Ilold izročil zakonskima Loppitsch, katerima jc izpo-sloval 7000 K posojila. Ilold se je izgovarjal, da bi že plačal teh 2000 kron v štirinajstih dneh. Ilold se je tudi jezil, češ, da je državni pravdnik izborno informiran, on pa nc, ker ni imel časa, da se pripravi. — Nadalje so razpravljali o slučaju Zottler-Stadlhofer, v katerem slučaju si jc pridržal 3298 kron. — Ko se je pričelo razpravljati o slučaju Glatz-Attems, je dr. Hold izjavil, da sc ne more udeleževati razprave. Predsednik pozove zdravnike, ki Holda preiščejo in izjavijo, da jc Hold sposoben, da se udeleži razprave. Juliji Glatz jc bil dolžan neki Kroll 20 tisoč kron. Plačal jc dolg dr. Iloldu. Glatzove dr. Ilold o tem ni obvestil in je zato zahtevala, naj ji Kroll vrne dolg. Kroll ji je odgovoril, da je povrnil dolg Iloldu. Ilold je nato obračunal s Krollom, mu kazal 30.000 K in obljubil, da izplača Glatzovo, dolžnici jo pa rekel, da bo vrnil Kroll dolg v obrokih. Goljufija je prišla kmalu na dan. Dr. Hold je porabil denar za-sc. Dr. Hold ni mogel tajiti. Ko so zasliša-vali Glatzovo, ji je ponudil dr. Hold svoj stol, kar jc odklonila. Dr. Hold je med razpravo cesiral Glatzovi skupno 50.000 K, in sicer 10.000 K v gotovini in 40.000 K svojih terjatev. Priča grofica Attems, sestra Glatzove, ni znala nič o zadevi. Okrajnemu glavarju grofu Al tenisu je izjavil dr. Hold, da je deponiranih v agrarni banki 20.000 K, kar pa ni bilo res. š št. Lenart v Slovenskih Goricah. Dne 24. majnika jc prišla prva divizija otrok iz dunajske najdenišnice v naš Št. Lenart, da tukaj obiskujejo nemško šolo in ji pomagajo do pravice javnosti. Prišlo jih je 16, več fantov kot deklic. Sedminekov neučeni komi, ki nosi svojo glavo prav visoko, je kakor paša stopal semtertje in odganjal vse Slovcncc, ki bi morebiti tudi vzeli kakega otroka za plačo 14 K na mesec. Nemški učitelji iz Češkega in Koroškega, Sodminek, Cafetier'ssohn, jezikosloven dr. Schif-fko (2 i V ko), Reslantenjager Fischer, Steckenheld Aubl, deviško čisti Setie- kovič, Ingenieur fur Hefenbau Peit-schenschwinger Sollagg, vsi so prišli na sejem. Ubogi oti'oci so se jokali, klici »Wo ist meine Mutter; o weli meine Mutter«, so se razlegali po sejmišču, vmes pa je donel krohot nemškutarjev. Neusmiljeno so razgnali nemškutarski podrepniki, kakor Drag. Bratko, Nedeljivo, Festin, Rajšp, Toplak, Senekovič. Otroke so odpeljali na svoj dom. Kako se jim bo godilo, ve sam Bog. So'a sc sedaj razširi seveda v štiriraz-rednico, ker pride šc več otrok. Torej ti otroci bodo v šolo hodili, plačevali pa jo bodo naši pošteni slovenski kmetje, pravica kje si? In vendar je šc pri nas dosti slovenskih kmetov, ki nadalje pošiljajo otroke v to šolo in tako sami sebi in drugim nalagajo nove davke. š Sv. Lenart v Slov. goricah. (P r e-drznost nemških pritepen-c e v.) Na vojaški nabor dne 22. maja je prišel neki slovenski fant s slovenskimi trakovi za klobukom. Nemški učitelj Reinl mu jih je, hotel parkrat iztrgati. Ker se mu to ni posrečilo, naščuval je policaja in žandarje na njega, a fant jim je ušel. Drugi dan potem je bil zopet vojaški nabor in kakor že menda drugače ne more biti, so se fantje med seboj sprli. Pri Aublu v Krčini se je prepir začel in sc nadaljeval na cesti. En fant sc je prav posebno odlikoval v tepežu. Temu so hoteli drugi fantje nekoliko korajže vzeti in so šli na njega, a on se jim je izmuz-/lil in dobil jih je drugi fant, popolnoma nedolžen. V pijanosti so se fantje zmotili in prijeli napačnega. Ker je bil fant Slovenec, si seveda tudi naši tržani, ki žive od Slovencev, niso smeli odreči veselja, da ga ne bi malo »na-biksali«. Aubl je vzel debel kol in jc nedolžnega fanta tako po glavi mahnil, da je padel nezavesten, in ga je koj polila kri, prihitel je nato še »Ge-setzeskenner« Sollga, slavni »purger-meister« in na tleh ležečega nezavestnega obdelaval z bičem, in manjkati ni smel veliki Senekovič in ga je še on parkrat mahnil. Fantu so izbili spredaj zobe, potrli več reber in na glavi nevarno ranili, tako da jc nevarnost za njegovo življenje. Torej Sollag, Aubl, Senekovič, vsi trije nad enega fanta in do polovice ubiti, kaj poreče sodnija? š Deželnozborska nadomestna volitev. Dne 18. julija se bo vršila nadomestna volitev poslanca veleposestva za štajerski deželni zbor. Razpoloženi imenik obsega 197 volilccv. š Lov na bika. Iz Vitanja se nam piše: Mesarju Kuzeju je po neprevidnosti gonjačev ušel bik iz klavnice in letal po sejmišču. Hoteli so ga zopet vjeti, a s svojimi rogovi je pognal vsakega v beg. Došli orožnik je streljal na bika, pa ga ni mogel v temi zadeti; bik se je namreč skril v bližnje grmovje. Vendar sc je bik ustrašil strela ter bežal v bližnjo goro Stenico, kjer so ga drugi dan popoldne ustrelili, na licu mesta zaklali in ga odpeljali v trg. Šele peta kroglja ga je vrgla na tla. š Reven zdravnik. Ubogi dr. Zirn-gast, tržni občinski zdravnik pri Sv. Lenartu je zopet prosil pri Siidmarki podpore ter mu je že bila precejšna svota dovoljena, a pred izplačilom se je še vodstvo obrnilo na svojo podružnico pri Sv. Lenartu v tej zadevi. A ta pa je odgovorila, da to vendar ne gre, da bi dobivali podporo taki doktorji, kakor je dr. Zirngast, ki je lastnik lepe hiše in ki ima toliko dohodkov, da voli celo v prvem raizredu in ki dela dobre kupčije celo z dunajskimi otroci. Da, tudi mi tako pravimo; sploh je nedostojno, da on sploh podpore prosi. š Iz poštne službe. Trgovinsko ministrstvo je imenovalo poštnim asistentom računskega podčastnika Josipa Namar za Zidan most in nadlovca Antona Smodiča za Ptuj. Ljubljanske novice. lj Državnozborska volitev. Danes Je deželna vlada pričela s pošiljanjem legitimacij in glasovnic volilcem po pošti. Prosimo somišljenike, naj pazijo, da liberalni agitatorji nc bodo jemali volilcem legitimacij. Vsakega, ki bi pobiral legitimacije naj se naznani, da mu preskrbimo primeren sodnijski pouk. lj VI. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu se otvori za splošni obisk v nedeljo od 4. junija in siccr brez vsakih posebnosti. .Vstopnina je kakor navadno 1 K, ob nedeljah in praznikih 00 v, .za, dijake in delavske organizacije 40 v. Razstava vsebuje, poleg nekaj slik lv. Groharja, dela drugih slovenskih umetnikov; v posebnem oddelku razstavi društvo »Klub slovenskih a mater-fotografov«. lj Slovenska opera. Gospod Fran Govekar je tudi za bodočo sezono postal operni šef, ker je g. Talich odložil diregenslvo uod Govekarjevu uatro- nanco. Tako je slovenska opera prišla na kobilo. lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije«, ki se radi neugodnega vremena ni mogel vršiti v torek, dne 30. maja t. 1., se vrši ob ugodnem vre-menu jutri, v petek, od 6. do 7. ure po-loldnc v »Zvezdi«. Spored: 1. Wagnes: »Prihod Bošnjakov«, koračnica. 2. Au-ber: uvertira k operi »Fra Diavolo«. 3. Strauss: »Južne cvetke«, valček. 4. Meyerbeer: Fantazija iz opere »I-Iuge-noti«. 5. Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta«. 6. Fall: Potpuri iz operete »Ločena žena«. lj Moška in mladeniška Marijina družba pri sv. Petru v Ljubljani bode imela med Binkonštnimi prazniki duhovne vaje, in sicer v društveni sobi v nedeljo, ponedeljek in torek vselej ob 5 uri zjutraj, v torek po govoru bo skupno sv. obhajilo. Govoril bode glavni vodja Marijinih društev velečastiti gospod Janez Kalan. Vabijo se tudi možje in mladeniči, ki niso še vpisani v družbo k obilni vdeležbi. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Vole, bivši delavec, 70 let. — Katarina Flaj-nik, bivša delavka, 53 let. — Marija Ku-belka, podjetnikova vdova, 65 let. — Juri Rebolj, mestni delavec, 77 let. — Agata Pavšek, žena železniškega pod-uradnika, 61 let. — Ivana Ličan, zaseb-nica, 53 let. — Martin Somrala, občinski ubožec, 60 let. lj Izprememba trgovine. Trgovino Jesih & Windischer na Starem trgu je prevzel g. Jožef C i u h a , dolgoletni sotrudnik tvrdke I. C. Mayr. lj Brivnice bodo na binkoštno nedeljo dopoldne odprte, na binkoštni ponedeljek pa celi dan zaprte. lj Vandalci. V tivolskem gozdu so dosedaj še neznani škodljivci izpulili dva svarilna napisa ter močno poškodovali en mostiček. Take »šale« naj bi se že vendar opustile. lj Kolesar povozil. Na Starem trgu je včeraj nek kolesar prav naglo in neprevidno vozil ter podrl na tla 701etno Elizabeto Zadel, ki se je pri padcu poškodovala na levem kolenu. lj Izpod policijskega nadzorstva jc pobegnil nevaren tat in vlomilec Ant. Butek, rojen leta 1865. v Ljubljani in na Dobrovo pi-istojen. Butek je bil že 13krat predkaznovan in je šele pred kratkem obsedel dveletno ječo. lj Voznikom na znanje. Predpis jc, da morajo imeti ponoči vsi izvoščeki in vozniki pri vozeh luči. Izvoščeki in zasebni kočijaži imajo to že v lastnem interesu, nikakor pa ne gre to v glavo posebno mestnim voznikom. Celo po deželi se tem predpisom vsaj deloma pokore, v Ljubljani pa dosedaj še ni noben voznik imel luči pri vozu. Od sedaj naprej pa se bodo morali ti predpisi v interesu javne varnosti točno izpolnjevati in kdor se ne bode pokoril bode kaznovan. Zatorej pozor! lj Kratko prostost je užival prisiljenec J. Mlakar iz Praš v tolminskem okraju, kateri je dne 13. t. m. pobegnil od dela v Ja-vorniku na Gorenjskem, a ga je orožništvo Še isti dan izsledilo in izročilo nazaj v hišo pokore. lj Našla je učenka gdča. Vida Trefalt večjo barvasto žogo za mestno drevesnico. Dobi se jo na Dunajski cesti štev. 29. Ul. nadstropje. lj Čegavo je kolo? Še meseca novembra je nek popotni rokodelski pomočnik zastavil mizarju Molku v Planini „Dur-kopp Diana" kolo s tovarniško številko 37525 za 6 K. Ker se sedaj zanj nihče ne oglasi, je opravičen sum, da je bilo kolo ukradeno, naj se lastnik čimpreje zglasi zanj pri mestni policiji ljubljanski ali pa pri orožništvu v Planini. Kile novice. k V mašnlke posvečeni bodo letos v Celovcu sledeči gg. bogoslovci: I z I V. 1 e t n i k a: Janez K. Braun iz Ober-miinehen na Bavarskem; Karel Fellner iz Dunaja; Ferdinand Gindcle iz Fron-hofen na Virtemberškem; Anton I n -t i h a r iz Javorja na Kranjskem; Albert Muller iz Obersackin-gen na Badenskem; A 1 o j z i j N a g e 1-s c h m i c d iz L i p a 1 j e v a s i. — Iz III. letnika: Janez Kicnberger iz Schiefling v Labudski dolini; F r. Krasna iz Trbiža; Mihael K u s t e i"l c iz Celovca; Janez Lamprccht sen. iz Mauthen; Telesfor Maier iz Fragant; Alojzij V a u t i iz Š m i h c 1 a p r i P 1 i b e r k u; Blaž W o 1 f e 1 iz Š t c b n a v P o d j u n i. — Razprto tiskani so Slovenci. k Mladeniški kurz se vrši na binkoštni ponedeljek v šent Rupertu pri Velikovcu. Ob pol deseti uri jc slovesna sveta maša in pridiga. Ob pol enajsti uri se začne shod v telovadnici v šentrupertski narodni šoli. Nastopili bodo trije govorniki. Snov govorov sc naznani posameznim društvom pismeno. Vsa dosedanja društva so dolžna, V!*aj pot do deset zastopnikov poslali. Slov. krščanska soc. zveza za Koroško. Gospodarstvo. — Konjsko premovanje v letu 1911. na Kranjskem. Kakor druga leta, tako se bodo tudi letos delila državna darila za plemene kobile in žrebice in sicer za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je žc odstavljeno, za mlade zaskočne kobile in za žrebice. Premovanja se bodo vršila v desetih krajih ob sledečih dneh in urah: 16. junija ob 9. uri dopoldne v Lescah. — 17. junija ob 8. uri dopoldne v Bohinjski Bistrici. — 19. junija ob 9. uri dopoldne v Mengšu. — 21. junija ob 8. uri dopoldne v Kranju. — 22. junija ob 8. uri dopoldne v Škofljici. — 23. junija ob 8. uri dopoldne v Postojni. — 11. julija ob 10. uri dopoldne v Ribnici. — 12. julija ob 8. uri dopoldne v Velikem Gabru. — 13. julija ob 9. uri dopoldne v Mokronogu in 14. julija ob 9. uri dopoldne v Št. Jerneju. — Razdelilo se bode 4980 K v gotovini in 110 komadov svetinj. Dajali se bodo tudi priznalni diplomi, točla le tistim konjerejcem, ki so se državnemu darilu v denarju odrekli. Važnejša so nastopna določila. V konkurenčnih postajah Lesce, Bohinjska Bistrica, Mengeš in Kranj se smejo poganjati zaj darila le konji mrzlo-krvnih, težkih plemen, v vseh drugih postajah pa zopet le konji žrebčarni-škega, lahkega, gorkokrvnega plemena. Konjskim posestnikom pa je dano na prosto voljo izvoliti si tisto konkurenčno postajo, v kateri se more njihov konj glede na svoje pleme (mrzlokrvno ali žrebčarniško pleme) poganjati za darilo. Rod vsakega konja, ki se poganja za državno darilo, mora biti dokazan. Pri zaskočenih kobilah, se mora dokazati, da so bile te živali po di*žav-nem ali dopuščenem zasebnem žrebcu ali po svojem žrebcu dotičnega kobiljega posestnika zaskočene. Vsi konji, ki se priženo k premovanju, morajo imeti s seboj predpisane živinske potne liste. Konji, ki ne pridejo v gori določenih urah na premovalni prostor, se ne pri-puste k premovanju. Konečno se vabijo posestniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev, da jih ob tej priliki pripeljejo pred komisijo, ki razdeljuje ko-njerejska dax-ila in sicer v ta namen, da se pregledajo ter zapišejo za morebitni poznejši nakup kot plemenski žrebci. izpred ljubljanskega porotnega sodišča. — Drzen tat. Zaradi hudodelstva tatvine sedi na zatožni klopi Valentin Dovč, 20 let stari vodovodni monter v Ljubljani. Obdolženec Dovč je stanoval meseca januarja t. 1. pri svojem varuhu v Gradišču št. 8. Istodobno je tam stanovala tudi branjevka Terezija Kut-nar, o kateri se je domnevalo, da je precej petična. V obdolžencu sc je rodila misel, pri prvi priliki se polastiti denarja. Ta prilika, se mu je nudila dne 21. januarja t. 1. zjutraj. Ko jc šla Terezija Kutnar po svojem opravilu iz doma, se jo Dovč vtihotapil v njeno stanovanje, odprl zaklenjene duri z nekim starim ključem in preiskal sobo, da bi zasledil denar, a je bilo zaman. Po daljšem iskanju pa najde v postelji pod blazino več hranilnih knjižic, od katerih si je prisvojil ono Mestne hranilnice št. 21.154. Na to knjižico je dvignil svoto 1800 K, nato je pa knjižico zopet na prejšnje mesto položil. Sedaj pa Dovča ni držalo več v Ljubljani, marveč se je s svojim plenom odpeljal z nekim tovarišem v Trst, kjer je v slabih tovaršijah ves denar zapravil. Tu se je nekoč, v pijanosti tako silovito obnašal, da je bil aretovan in pri sodišču na šest tednov zapora obsojen. To kazen je prestal dne, 19. aprila, nakar se je brez vseh sredstev v Ljubljano povrnil. Od sedaj naprej je stanoval pri svojih starših v Kolizeju. A zaklad Terezije Kutnar mu ni dal miru. Nekaj clni po svojem bivanju v Ljubljani je zopet z vitrihom vlomil v stanovanje branjevke ter ji izpod blazine vzel zavitek, v katerem so bile tri hranilne knjižice z vlogami v skupnem znesku 10.695 K 26 vin. Med temi knjižicami je bila tudi ona, ki jo jc prvič izmaknil, a jo zopet nazaj položil. Kakor Dovč sam priznava, je. imel namen, zopet 1000 K dvigniti. Ker pa ni imel čiste vesti in je domneval, da je prišla tatvina na dan, ker je videl branjevko Kutnar na magistrat hiteti, si ni upal denarja iz hranilnice vzeti, ter si je izmislil drugo pot, priti do denarja. Dobil je pričo Ivano Smrekar, ji dal eno hranilno knjižico ter jo poslal v mestno zastavljalnico, da bi dobil tam 500 K na dotično knjižico, kar mu je pa spodletelo. Tudi sam se jc trudil hranilno knjižico zastaviti, a se mu ni posrečilo. Skušal je pregovoriti tudi kavarnarja »Avstrije«, a tudi t ti ni nič dosegel. Končno se mu je pa lc prišlo na sled, nakar jc bil aretovan. Pri njemu se je našla še ona hranilna knjižica, dve druge je pa raztrgal. Obdolženec svoje dejanje v celem obsegu odkrito priznava. Obtoženi Dovč je pred sodiščem več priznal, kakor je, bilo sploh za utemeljitev njegove krivde treba. Porotniki so prvo glavno vprašanje glede tatvine soglasno potrdili. Za drugo vprašanje, če znaša storjena škoda nad 200 Iv, glasil se jc krivdorek z devetimi proti trem glasom. Sodišče je mladega krivca obsodilo na pet let težke ječe. Če dva enega dekleta obožavata. V Markovcu služi neko deklo, ki je dvema fantoma zmešala glavi in nju nehote pripravila v nesrečo. Ta dva sta Janez Gale, 20 let stari Žagar na Vrhniki pri Starem trgu, njegov tekmec je bil pa Lovrenc Vrhove, fant iz Starega trga. Da je bila bolj naklonjena Galetu, sledi iz tega, da mu je izročila od Vrhovca podarjeno brošo, kar je še bolj Galeta razburilo. Slednji je že enkrat grozil svojemu tekmecu in tudi na njega prežal, da bi ga dobil v pest. Bilo je v nedeljo, 19. marca t. 1., zvečer, ko sta nasprotnika zadela v gostilni Marije Troha v Markovcu vsak pri svoji mizi in v svoji družbi. Gale je začel Vrhovca dražiti z omenjeno brožo ter ga gonil spat. Nastal je prepir, in sicer najprejc v gostilniški sobi, kjer je bil Vrliovec udarjen po glavi, nakar je Vrhovec skočil nazaj v gostilniško sobo, skočil na mizo svoje družbe, odtod se pa vrgel na svojega tekmeca Galeta, vrgel v njega litersko steklenico, nato ga pa udaril s pivska steklenico po glavi,, da se jc zdrobila. Zdajci pa potegne Gale svoj nož in dregne Vrhovca tako nesrečno v levo stran, da mu je prerezal veliko žilo odvodnico, nakar je Vrhovec v nekaj trenutkih izkrvavel in umrl. Obdolženec dejanje priznava in sc zagovarja s si-lobranom. Obtoženec je bil obsojen na tri in pol leta težke ječe. BOJI V JEMENU. V Jemenu še ni zadušena vstaja, kakor so Turki žc večkrat poročali, marveč se šc vedno bore Turki in Arabci. Dne 22. m. m. se jc bil devet-urni boj med Konfudo in Edo. Padlo je 75 vstašev, Turki so izgubili 2 častnika in 8 mož mrtvih, 18 pa ranjenih. Razne stvari. Priprave za cesarjevo bivanje v Lainzu. Za priprave in adapcije v vili Hermes v Lainzu za prihodnje cesar-jevoa bivanje se bo rabilo najbrže štirinajst dni. Ako bo vreme ugodno, se bo cesar preselil že sredi junija v Lainz. Lepi grad, ki je sedaj last nad-vojvodinje Marije Valerije, je pustil cesar svoječasno zgraditi za cesarico Elizabeto, potem ga je po njeni smrti podaril svoji hčeri. Ime »Hermes« je dobila omenjena vila po kolosalnem kipu Hermesa, ki ga je cesarica Elizabeta prinesla s seboj z otoka Krfa. Tudi marsikaj drugega še spominja v tej vili na pokojno cesarico in njen izreden smisel za lepoto. Vila, ki je okoli in okoli obdana od rožnatega grmičevja, leži sredi romantične okolice. Neposredno za vilo je travnik, kjer je cesarica Elizabeta gojila jezdarjenje. V. najbližnji okolici so lepi parki. Cesarica Elizabeta je bivala v tej vili še onega nesrečnega leta, v katerem je umrla pocl zločinsko roko. Cesar je tedaj skoro vedno prihajal iz Schonbru-na v Lainz. Vožnja iz Lainza preko Schonbrunna v dunajski dvorni grad je trajala v cesarjevem osebnem vozu kake tri četrt ure. Ker je treba za vožnjo v dunajski dvorni grad in nazaj poldrugo uro, se bo bržkone sedaj cesar, zlasti v slabejšem vremenu, za časa bivanja na. Lainzu vozil bolj pored-koma na Dunaj, kot svoje čase. Če bo cesar odšel koncem junija v Išl, kot je bila dolga vrsta let njegova navada, še ni gotovo. V prvi vrsti bo tozadevno sploh odločevalo cesarjevo zdravstveno stanje. Ako bo letošnje poletje zopet hladno in mokro, kot lani, bržkone cesar ne bo odšel v Išl. Namerava se v tem slučaju svetovati cesarju bivanje na jugu in imenuje se žc različne kraje; končna odločitev bo pa padla šele takrat, ko Išl definitivno ne bo prišel več v poštev. Med dvornimi krogi krožijo za ta slučaj razna imena, tako n. pr. tudi Miramar. Glede tega pa. kot smo omenili, se bo odločilo pozneje. Velika železniška nesreča se je pripetila 31. majnika na Francoskem med Albijom in Valence d' Albigeois. Trčil je neki romarski vlak v neki drugi vlak. Tri deklice so ubite, 15 jih jc pa nevarno ranjenih. Zaprt goljui. Na Dunaju so zaprli 30 let, starega Aleksandra Chmelaka, lastnika banke, ki nosi ime Maks vitez Luschin. Pod tem imenom je Chmeiak ogoljufal za 10.000 K. Strela je udarila v deželi Rčiiško 'Iesensko pri Gimbslieunu v neko kočo, vjer je vedrilo sedem oseb.ft Strela je lbila eno žensko, ostale je pa strela nevarno ožgala. Tristo hiš je zgorelo v vasi Karav-lovkn kakor tudi več kašč. Zgorelo je tudi veliko živine. — V mestu Šumida je zgorelo 40 hiš. Škoda znaša pol milijona rubljev. Žena Izvršila samoumor radi smrti Svojega moža. V Nussdorfu v bližini Dunaja se je dogodila grozna družinska tragedija, ki je izzvala veliko senzacijo. Zakonska Julij in Marija Treger sta se poročila pred 20 leti ter sta ves čas svojega zakonskega življenja živela v ljubezni mirno in zadovoljno. Ko je pred meseci obolel soprog, je Marija fregor že takrat izjavljala, da noče preživeti smrti svojega moža. Da bi soprog ozdravel, sta odpotovala oba na jug. od koder sta se pred dnevi vrnila. Med tem se je bolezen Trcgerjeva poslabšala in nekega dne jc umrl. Smrt moževa je tako potrla ženo, da je sklenila izvršiti samoumor. Odprla je pipo pri plinovi razsvetljavi, da bi se zastrupila in zadušila. Ponoči pa so njeni sosedje zaduhali uhajajoči plin, vlomili so šc pravočasno v stanovanje ter našli Fregerovo v nezavesti. Odpeljali so jo v bolnišnico, vendar pa sc dvomi, da bi okrevala. Koristni šolski učenci. V New Torku se bori proti nesnagi po hišah in ulicah na tisoče šolskih učencev. Polkovnik Waring, newyorški cestni nadzornik, jc namreč svoječasno organiziral šolsko mladez, da snaži ceste in ulice. Waring je bil namreč mnenja, :la so mladi ljudje bolj sposobni paziti na snažnost kot stari, ki vsled svojih starih navad smradu ne čutijo. Warin-iova ideja je prodrla in danes ima New Vork nad 40 bataljonov šolske mladine za snaženje ulic. Skupaj imajo te čete nad 25.000 članov obojega -pola. Vsaka šola ima svoje društvo, ki -i voli iz svojo srede odbornike, ki dolo vodijo in nadzorujejo. Mladini se prirejajo tudi predavanja o čistosti in lepoti mesta ter sc jim ob takih prilikah kažejo slike, ki jim predočujejo potrebo čistosti. Vsak član društva za vzdrževanje snažnosti ima legitimacijo od mestne uprave ter jc dolžan, da sprejema in izvršuje nasvete, ki mu jih la daje. Požar, ki je trajal 52 let, pogašen. V Ameriki se je te dni posrečilo pogasiti požar, ki je trajal 52 let, in to od meseca februarja 1859. Požar je ves čas uničeval ogromni premogovnik, ki leži v Summit Hillu v Pensylvaniji. Raču-oa se, da je požar uničil v 52 letih za 125 milijonov dolarjev premoga, a Kljub temu je uničen samo en del velikanske množine premoga v omenjenem rudniku. Osnovala se je namreč pred časom delniška družba z namenom. da zaduši požar in izčrpa premogovnik. Zgradili so v premogovniku ?00 metrov dolg glinast zid, da so preprečili nadaljno širjenje požara. Pri zgradbi zidu so morali izvrtati več novih rovov v dolžini 180 ni. Vse delo je veljalo 1 mil. 250.000 frankov. Delavci so silno trpeli vsled vročine. Menjavali so se vsake pol ure in niso delali več kot štiri ure na dan. Občinske volitve no ježici. Ježica. Vedno je vladal mir v naši občini. Ob vsakih volitvah smo nastopali složno in nismo trpeli vmešavanja kake nepoklicane osebe. Letos se je žalibog to izpremenilo. V pokoj poslani nadučitelj Žihcrt in njegov »nadebudni« sin »Hudol« sta bila edina, ki sta sc do sedaj kazala liberalnega ali — liberalci sc ju sramujejo — pravzaprav socialnodcmokraškega prepričanja, ako sploh katero imata. Ta dični bivši nadučitelj jo letos žc naprej čutil, da ga pri sedanjih volitvah somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke no bodo več volili, ker je sam pač najbolje vedel, da ni kot odbornik za nobeno rabo. Da bi si še ohranil čast občinskega odbornika, jc pridobil zase socialne demokrate in nato sta začela s sinom prav skrivaj v poznih večerih po gostilnah prirejati socialno demokraške sestanke — nekake volilne shode. Uprizorila sta tudi umetno gonjo zoper gospoda župnika in zoper razne osebe, posebno zoper dosedanje občinske odbornike in skušala na ta, način doseči svoj namen. Vse, kar pripovedujeta na teh volilnih shodih o naših možeh, jc gola neresnica. Nad vse smešno jc, kar tudi posebno osvetljuje njegov značaj, da ta v pokoj pognani nadučitelj surovo napada tudi učiteljico Malovrh. Da bi se iz osebnega sovraštva znosil nad njo, ji podtika, da je huda klerikalna agitatorica. Kdo so nc smeje tej zlobnost i ? Naj i a človek pove, k jo in koda i i<> gospodična volitve z eno samo fiešedo" orheiiiiar Ta človek in njegov sin psujeta na teh shodih Posavce z neizobražena in tepci. Čudimo sc le, da morejo poslušalci to mirno prenesti in ju nc vržejo na cesto. No, čc bi Posavci zajemali oliko iz Zlbertovega korita, potem bi pač morali biti surovi in neotesani. Toda s ponosom lahko rečemo, da zadnji kmečki fant razume več olike kakor tlična Zibcrta na svojih shodih. Na teh sestankih tudi trdita, da sta zelo pobožna in zvesta pristaša Slovensko Ljudske Stranko, da spoštujeta du hovnikc itd. Prosimo, berite »Jutro« z dne 27. maja! Tam pa odkrito povesta, da hočeta na Posavju samo UerikaU-zem pobiti in uveljaviti socialno domo-kraška načela. To jo torej tista ljubezen do vas. Ker sta ta dva človeka skrivaj toliko delala in ljudi begala, so bili tudi naši možje prisiljeni nekaj storiti. Sklicali so mal ?aupcn shod h gospodu županu in sc posvetovali, kaj storili. Da bi bil ta sestanek sklical gospod župnik, pa ni resnično, kakor trdila Žiberta. Vse te sklepe je sijajno vspeli shod g. dr. Pegana, dne 25. maja odobril. Zakaj niste prišli listi, ki pravite, da ste tudi možje katoliškega mišljenja, na shod, da bi bili povedali svoje željo in zahteve? Sploh pa nikakor nc moremo verjeti, da bi bilo res toliko Posavcev izgubilo pamet in drlo za tema dvema agitatorjema. Posavci! Možaki! Ali pomislite, kdo vas vodi? Človek, ki ni za. nobeno rabo, ki ni šc nikjer druzega dosegel kot brce, naj bi vas vodil?! Človek, ki vas psuje z zaru-kanei in tepci, bo vaš voditelj? Spametujte se, dokler vam 12. ura no odbije! Saj ste nekateri veljali za veljavne in vsega spoštovanja vredne osebe. Rešite svojo čast in čast Posavja s tem, da dne 8. junija volite može, ki vam jih priporoča Slovenska Ljudska Stranka. Proč s hujskači Žiberiovcga kalibra! Kdor jc naš nasprotnik, je tudi nasprotnik Slovenske Ljudske Stranke. Volitve bodo vsaj pokazale, kdo jc naš in kdo ne. Bomo vsaj na jasnem. Na jasnem pa bodo posebno naši poslanci in vedeli bodo, kaj imajo storiti. « ZRAKOPLOVNI POLET V LJUB-I.JANI, Prihodnjo nedeljo in ponedeljek, vsakokrat ob peti uri popoldne bo poletel na vojaškem vežbališču pri Studcn-cu z letalnim strojem zrakoplovec Albert L e t t i s. Telefonska in Brzojavno poročilo. CESAR ODPOTOVAL NA. DUNAJ. GddSliti, 1. junija. Danes dopoldne se je cesar eno uro sprehajal v grajskem vrtu. Cesar je ob 1. uri popoldne odpotoval na Dunaj. STOLETNICA MEŠČANSKEGA ZAKONIKA. Dunaj, 1. junija. V parlamentu sc je danes slovesno vršila proslava stoletnice meščanskega zakonika. Predsednik državnega sodišča Grabmayer je slavil jubilej meščanskega zakonika. Slavnostni govor je imel dekan ju-ristične fakultete. DR. SKARDA ZA MIR NA ČEŠKEM. Praga, 1. junija. V seji češkega deželnega. odbora je čestital višji deželni maršal deželnemu odborniku Skardi k njegovi petdesetletnici. Dr. Skarda jc nagaša! v svoji zahvali, da hoče tudi nadalje z vso silo delovati za pravično spravo narodov. KOLERA V GRADCU. Gradec, 1. junija. Sestra na. koleri umrlega poštnega uradnika Franckija, prodajalka kave Marija Leblinger, je tudi obolela na koleri sumljivih znakih. KOLERA V BENETKAH. Gradec, 1. junija. »Grazer Volks-blatt« poroča iz zdravniških krogov, da razsaja v Benetkah žc nekaj časa kolera in da jc obolelo na njej 26 oseb. V Benetkah morajo vladati res slabe zdravstvene razmere, 'ker drugače bi oblasti ne prepovedale prodajati »frut-tidi mare«, na katere je pred vsem navezano italijansko prebivalstvo. VSEUČILIŠČNIK KAZIMIR LEWICKJ OBSOJEN NA SMRT. Lvov, 1. junija. V obravnavi proti vseučiliščniku Kazimiru Le\vickemu, ki jc obtožen, da jc umoril igralko Oginsko, so porotniki z desetimi proti dvema glasovoma potrdili krivdo obtoženca. Kazimir Lewickl je obsojen v smrt na vešallh. VELIKA NEVIHTA NA JUŽNEM ČEŠKEM. Winterberg, 1. junija. Strašna nevihta je. povzročila na južnem Češkem velikansko škodo. Po gozdih in poljih je povzročilo neurje velikansko škodo. Polje jc opiistošeno. Strela jo zažgala veliko poslopij iu ubila več ljudi. SKRIVNOSTEN DOGODEK V HIŠI PRAŠKE POŠTE. Praga, 1. junija. Včeraj popoldne ob pol 5. uri je našel vratar glavnega urada v klosetu nezavestnega moža, ki jc imel zamašena usta z robcem. Pozvali so zdravnike, ki so vzeli možu robec iz ust in ga vzbudili iz omotenosti. Ko sc jc zavedel, je izpovedal, da služI kot upravniški sluga pri listu »Čas«, zove se Jaroslav Kališ. S šokom jc ka-siral 800 kron. Ko jo šel v ldoset, ga je napadlo več neznancev, ki ga vrgli na tla in mu zamašili usta. Kaj sc je potem zgodilo, nc ve. (Policija šo ni popolnoma. prepričana, da bi bil Kališ res napaden v tako živahno obiskanem poslopju, kakor je pošta in sumi, da je Kališ fingiral napad iu rop 800 kron. NEVOLJNOST NA JAPONSKEM VSLED ANGLEŠKO - AMERIKANSPE MIROVNE POGODBE. London, 1. junija. »Dail.v Graphic« poroča iz Turčije, da je mirovna pogodba med Združenimi državami Severne Amerike in Angleško vzbudila na Japonskem močno razburjenje, ker se jc sklenila samo zato, da bi imeli Združene države in Angliia prosto roko za svoje načrte na S K jnem Vzhodu. Japonska je ž c ji o s p c š i 1 a oboroževanje svoje mor n a -r i c c. VELIKANSKE GOLJUFIJE PRI ZGRADBI SIBIRSKE ŽELEZNICE. Peterburg, 1. junija. Popolnoma nepričakovano jc zaukazal senator Mademainc, ki revidira sibirsko železnico, včeraj hišno preiskavo pri mnogih trgovcih. V podružnici tvrdke Siemens & Ilalske in v tovarni Putilow stoje močni oddelki policije. Zaplenili so mnogo zapisnikov in korespondenco. Hišna preiskava se je izvršila tudi pri kakih 20 inženirjih, ki so bili v zvezi z upravo sibirske železnice. Po-neverjenje znaša nekaj milijonov. PORFIRIO DIAZ NA ŠPANSKO. New York, 1. junija. Brzojavka iz Veracruz poroča, da se jc včeraj zvečer ukrcal bivši predsednik Diaz s svojo družino na parnik »Ypiranga« in se odpeljal na Špansko. ODSTAVLJEN VELIKI VEZIR V MAROKU. Fez, 1. junija. Sultan Mulej Hafid jo odstavil velikega vezirja Glaniga radi raznih zločinov. NIKOLAJEVSK TRDNJAVA. Harbin, 1. junija. Vojni minister Suhomlinov jc izjavil, da mesto Niko-lajcvsk spremeni v trdnjavo. 17 OSEB V LONDONU UBILA STRELA. London, l. junija. Velika nevihta je tu napravila silno škodo, 17 oseb je ubila strela, mod temi pet oseb, ki so bili na poti z dela domov. UVOZ ZAKLANE ŽIVINE IZ SRBIJE V AVSTRO-OGRSKO. Berolln, 1. junija. »Vossischo Zoitung« poroča iz Budimpešte: Kor so že v prvih petih mesecih nove avstro-ogrske trgovinske pogodbe vpeljali dovoljeni kontingent zaklane živine v \vstro-Ogrsko, jo naprosila srbska vlada dunajsko vlado, da naj sc dovoli uvoz večje množino zaklano živine, kakor jo dovoljeno v pogodbi, in sicer proti popolni carini avtonomnega tarifa. Ta prošnja srbsko vlade dokazuje, da Srbija ni dobila nadomestila za svoj izvoz živine ob carinski vojski z našo državo v Egiptu in v Italiji. Sicer bi pa bila lahko Srbija dobila dovoljenje za uvoz 35.000 mesto 15.000 goveje živine in 70.000 prešičev mesto 50.000 žo leta 1008, ko bi no bili tega srbski pooblaščenci odklonili, ker so so zanašali na italijanske in egiptovske trge. USMRČEN, KER NI HOTEL VOJSKE Z RUSIJO. Pekin, 1. junija. V nekem mand-žurskem mestu se jc mandarin Jung Hen javno izrazil, da jc nasproten vojski z Rusijo, ker bi bila vojska pogubna za Kitajsko. Pristaši revolucionarjev so ugovarjali, neki fanatik je pa skočil proti mandarino in ga z nožem zabodel. Revolucionarji so ploskali. NEVIHTA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 1. junija. Včeraj sc je nad Budimpešto utrgal oblak. Voda je napravila veliko škodo. Mnogo proda-jalnic in skladišč jc poplavljenih, podrlo se je mnogo zidov. Mnogo oseb jo moralo biti deložiranih. OD DELA IZKLJUČENI ZIDARJI V AŠU. Aš, 1. junija. Tu so se več tednov pogajali zidarji s podjetniki o novem plačilnem tarifu, ne da bi so sporazumeli. Zidarji niso pričeli stavkati, pač so pa pričeli s pasivnim odporom. Podjetniki so zato izključili od del vse zidarje in prekinili zidanje. PROTIJUDOVSKI POGROM V NEJ. SINU. Berolln, 1. junija. »Berliner Tag blatt« poroča iz Poterburga: Med let nim sejmom je zaklical neki kmet, 24 Srednja včerajšnja temp. 16 6° norm. 16 0°. Sprejme se 6lagajničarRa. Zahteva sc 300 kron kavcije. Vstop tako/> Naslov v upravmštvu Slovenca. 1763 Krasni spominki prvega svetega obhajila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za obhajančevo ime in podpis darovalca se clobe sedaj v »Katoliški Bukvami« za 20 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-obhajance1. 1768 Tužnini srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, najboljža mamica, teta, gospa Agata Pavšek po daljši mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, ob pot 11. uri popoldan preminula. - Pogreb drage pokojno bode v petek ob 6. uri zvečer. Ljublj an a 31. maja 1911. Franc Pavšek, soprog. — Angelca PavSok, hčerka. — Ivanka Tratnik, nečakinja. Brez kakega (lruzega obvestila. Oddaja se v Kranju služba cerkvenika ' in grobokopa. Plača po dogovoru. Prosto stanovanje. Če je kdo obrtnik ali delavec, bodisi samec ali oženj en, ima prednost. 1772 Anton Koblar, dekan. prodam iz proste roke v flovem Vodmatu hišo z Sepim sadnim vrtom. Poizve se v Novem Vodmatu št. 23. 16zcC tajotnno s •GCacjom CJcM"li< &CSVavvcVi 5Cfie^ v^ta&i tuj> St. I (gob ŠT^aučoj Hciteio Godem odupvio z p. cJe-iiAofn pod (;ittHO Giu fia- uadafje tsodif, tet ftc feoJetja -u viaHeiiv ci-i-iii. pott/udvCa cenjenvm obijoivvatceuv tiaj-Gofjc poc>tteei, cJonp (Sv-ulVa. ! SS., □uuannaaaaanaciaaaaaaanciaaaacia Za zgradbo USdOOda v vasi ČrmoSnjice, politični okraj Novo mesto, na 14.636 K 70 vin. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do 17. Sunila t, I. ob !2. nri opoldni! podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: Ponudba Z«8 preoiežje jgradbft uadouoda O Crmolnficah. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudbenik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni, priložiti jc tudi ponudbeni seznam enotnih cen za izvršitev hišnih vodovodov. Razentega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini flli pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne glede na višino ponudbene cene, oziroma — če se mu vidi potrebno — razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 5 K. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 30. majniku 1911. 0 0 D n P. n. Naznanjam, cla sem otvoril z dnem 1. junijem t. i. v Kranju, na Glavnem trgu 129. HH promet pisarno za vse panoge rednega bančno komisijskega poslovanja. — .^tel si bom v nalogo, kar najboljše varovati in pospeševati koristi svojih komitentov. Z odličnim spoštovanjem 1766 J. Rozman. Posojila na osebni in realni kredit; vsakovrstne financ transakcije, posebno olajšanja dolgov potoni konvertiranja in fuzije kapitala; eskomptovanje menic in faktur; lombardovanje, nakup in prodaja efektov, zlasti državnih in privatnih papirjev, kot prioritet in zastavnih listin, dalje žrebov, promes, delnic in tujega denarja; evidenca in revizija žrebanj srečk; zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi; depot efektov, dragocenosti, dokumentov; inknso menic, faktur in dobitkov. Tozadevna pojasnila ustmeno in pismeno. St. 9302-1911 S Podpisani deželni odbor razpisuje s tem službo 1770 okretnega zdravnika v Trebnjem S to službo je združena plača 1400 K, aktivitetna dokiada 200 K in dve starostni dokladi (pctletnici) po 100 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje deželnemu odboru do dne 12. junija ieta 1911 z dokazili o starosti, opravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 31. maja 1911. EioSfte obleke M Mit Telefon št. 291. H. KUMC, priporoča tvrdka Telefon št. 291. jana, Dvorni trg št. 3. St. 17759, Zaradi oddaje betonskih in ključarskih del pri napravi ograje okoli stavbišča državne obrtne šole v Ljubljani, vršila se bode dne 10. junija 1911 ob 10. uri dopoludne izprava pri mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada. Kolkovane in z 5°/0 vadijem, določenim na podlagi ponujane skupne svote opremljene ponudbe, v katerih je navesti enotne cene in preračunjene skupne zneske v številkah in besedah, vročiti je do določenega časa draž-binskej komisiji. Na ponudbe, katere bi ne odgovarjale razpisnim določbam in take ki bi sc pogojno glasile prepozno in naknadno vložene bile, sc ne bodo oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico oddaje del tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. Proračun, načrti in pogoji razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva v Gorupovej ulici vsak dan od 8. do 12. dopoludne in 2. do 6. popoludne na vpogled. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 29. maja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: 1774 Laschan I. r. DHBnKBBinRBHDHRnBnHnnMnHHMinHHn^ I Pijte samo „Tolstovrško slatino it ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna voda. i47i Naroča se: Tolsti vrb, p. GnštanJ, Koroško kisla | Dško. | 1507 g B m HIS& podobna vili, cnonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka se proda. Ime: R. Miklauc Ljubljana 592 bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Hišnik za mesec avgust se sprejme. Več pove Adolf Hauptman tovarna barv v Ljubljani. 1744 (00~ OOOOOOOOO O O 1° 0 0 o o o o o o o o o o o o o o 0 o o o o o o o o o 0L_ _______ o o o o o o o o o o o oo Najcenejši nakup I kakor: zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, zapestnic, prstanov, obeskov itd., jc edino le pri v Lud. Cern® zlatarju in trgovcu Lubijana, Wolfova u!. 3. 0 □ D D D 0 □ □ n □ D □ c G 0 □ 0 DOaaaaaDnanan^ O Jorfland cement, štukatur, samo-kolnice, pristni poljski mavc, strešni klei iti drugo. ]6g5 Se dobi v veliki zalogi pri v Štefan JCagy £jubljan2, Vodnikov trg 5. C3 cza C3 □ ca C3 C3 C3 C3 Termalno in močvirno kopališče Termalni vrelci 53° C topi. in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmn, išiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožn. boleznim, ter tudi za rekonvalescente. Najboljša vporaba studenčn. blata, podobno frankovar-skemu močvirju. Kopališki zdravnik. — Zdravil, godba. Postaja Zabok in Zagorske železnico .Stubičke Toplice'. Sezona traja : od 1. maja : do 30.oktobra. Krasen gozdni park, najlepša, okolica. Najcenejša :: brezkonkurenčna prav :: dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobo. Sobe od K1-— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubič-kib Toplicah, Hrvaško. Pošta Zabok, brzoj. post. Stubica. Interurbanska telef. postaja RME3S. Cenjeni trgovci in obrtniki! Stavbeno podjetje V.SCRGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Selenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno hišo. V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino. Radi najugodnejše in vsenj^ zahtevam posameznikov najpri-kladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pri-četkom stavbe. Resni reflektanti sc uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. S c a -gnetti-ja, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi. Telefon št. 299. — Poštni predal št. 54. Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko i u pri Fr. Cudnu trgovca ¥ Ljjiilsljani Prešernova ulica, samo Hosnrotl IrančiSkanske cerkve. Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer, Ringsoliitf. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko 1 Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto. 913 Vprašajte Vašega zdravnika! Salzschlirfski zdravi trganje In temu sorodne prikazni; bolezni. Nedosežen v svojem uSInku. Glavna zaloga v Ljubljani: Mih. Kastner in A. Šarabon. iH^-rj Natančneje prospekte, pri-" .-.nanja itd., zastonj od Rosanis fk Wi5ifer Dunaj II., Czerningasse štev. 23. Dobi sc v vseh lekarnah, drogerijahin pro-1198 dajftluah mineralnih vocia. 1) Sprejme se sMra lis solidna prodajalka. Zahteva se 300 kron kavcije. Vstop takoj. Naslov v upravništvu Slovenca. 1762 ooooooooooo oo o o 0 0 0 0 0 o o o o o o o Znižane cene. Hs slo?, isrisou, mm Hu „?