Pothrfn® plačana T gotovini. Leto XVI., stev« 49 LJubljana, četrtek 28. februarja 191$ Cena 1 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Volilni proglas vlade I pQ NEUSPEHU V PARIZU Volilni proglas vlade g. predsednika Jevtiča je sprejela vsa nacionalna jav nost v Sloveniji z največjim odobravanjem ter gleda v njem dokumentarični dokaz, da se bo i v bodoče vodila jugo-slovenska državna politika edino po načelih, ki osiguravajo nemoten razvoj in napredek Jugoslavije. Objava tega proglasa pomeni dokončno razčiščenje političnega ozračja v naši domov I.ii ter jasno opredelitev vlade v vseh aktualnih političnih vprašanjih na način, ki je razumljiv poslednjemu volilcu. Ta jasna opredelitev je bila potrebna, ker so se ie pričele pojavljati posledice raznih več ah manj spretnih intrig za demoralizi-ranje nacionalne fronte v Jugoslaviji, kj je nesebično in brez pregovarjanj podprla današnjo vlado pri njenih naporih za gospodarsko in politično konsolidacijo in sanacijo naše države. Glavna misel vodilja, ki preveva ves volilni program g. Jevtiča, je ena sama volja: Čuvati Jugoslavijo, to tvorevino •n življenjsko delo največjega sinu našega naroda, in jo dvigniti na najvišjo mogočo višino. Kratek, a tem jedrnatej *i uvod volilnega proglasa razgrinja pred jugoslovenskim narodom ves problem naše zemlje in njene bodočnosti v vsej njegovi veličini in usodnosti. Kralj Voditelj in Uedinitelj je mrtev. Na vseh, ki smo verovali v njegovo delo in njegovo historično poslanstvo, je, da to delo očuvamo in izpopolnimo ter izročimo dedščino, katero je nam vsem zapu atil v zadnjih zdihljajih v Marseju v tinti veličini in j>opolnosti, v kakršni nam jo je On ostavil, ko .ie padel na braniku države in naroda. Historične volitve 8. novembra 1931 so bile plebiscita rna odobritev politike, ki jo je inauguriral živi kralj Uedinitelj s 6. januarskim manifestom: volitve 5. maja morajo postati plebiscit jugoslovenskega naroda, da se do kraja in brezkompromisno izvede jugoslovenska politika mrtvega kralja, ki je za jugoslovensko idejo žrtvoval svoje najdražje — kri in življenje. Jugoslovenski nacionalisti, ki od zidanja temeljev te države pa do danes zvesto in neomajno služijo velikim idejam jugoslovenske misli, sprejemajo vladni volilni program kot ponovno potrditev svoje vere in evangelija, ki ga nohijo na kopjih svojih praporov. Za nje vladni program ne znači le vabilo k delu za enotno, nedeljivo in večno Jugoslavijo, nego bojno povelje za novo bitko, ki mora dokazati vsem, ki se še niso znašli v miselnosti nove Jugoslavije, da nima nihče pravice niti možnosti v tej državi postavljati vprašanje, ki bi mog:o ogražati ali oškodovati narodno in državno edinstva Dovolj je bilo popuščanja in časa za razmišljanje. Kocka je padla! Predsednik Jevtič si je stavil za nalogo definitivno likvidirati vse separatistične, federalistične in prevratne težnje. Pri tem bo užival podporo vseh zavednih Jugoslovenov, ki so že s skrbjo gledali početje nekaternikov, ki so v pvoji zaslepljeni partizanski domišljavosti razlagali prizanesljivost in liberalnost prvih dni kot generalno abolicijo vseh svojih grehov ter celo poskušali to prizanesljivost slikati svojim pristašem kot nekako tiho odobravanje brezvestne špekulacije in razdiralne politike. Z največjo simpatijo je javnost pozdravila tudi gospodarsko socialni del volilnega programa. Zopet ne bodo prišli na svoj račun tisti, ki menijo, da se v ekonomski politiki dajo prevračati kozolci in da je treba na glavo postaviti osnove narodnega življenja, pa bosta takoj pritekla med in mleko. Princip nacionalne solidarnosti, ki v polni meri upošteva pretežno kmečki značaj naše domovine, pa je ravno tako daleč od zelene kakor od rdeče fraze, dopušča vse solidne in sistematične napore za ozdravljenje naših gospodarskih prilik, ki so se uspešno pričeli že s prvimi tozadevnimi vladinimi ukrepi. V tej zvezi zasluži posebno omembo tudi odklanjajoče stališče, ki ga je vlada, poudarjajoč trdnost sedanjega ustavnega sistema, indirektno zavzela tudi napram raznim reformnim načrtom v korporativ-nem pravcu. Komur srce ne da služiti v današnji jugoslovenski fronti, svobodna mu pot do snovanja lastne politične organizacije, ki bo stvorjena primerno njegovim pogledom na socialne, gospodarske in kulturne probleme. Ali enemu se nikdo izmakniti ne more: vprašanjem, ki stoje iznad vsakega posameznika in vsake organizacije ter pripadajo bitnim osnovam obstoja naše države, o katerih je diskusija definitivno zaključena. Med te spada tudi vprašanje obnove starih strank, ki so v preteklosti izvršile svojo misijo več ali manj srečno. Stare stranke so anahronizmi m ne spadajo v naše politično življenje. Jasne besede volilnega proglasa ne dopuščajo več slepomišenj v tej zadevi. Kdor misli stopiti danes na politično pozornico v Jugoslaviji, ta mora pustiti za odrom vse misli, da bo lahko še kdaj nastopal pod plemenskimi, verskimi ali pokrajinskimi zastavamL Časi teh strank so za vedno za nami. Jugoslovenski ljudje v Sloveniji so dobro razumeli globoki in dalekoeežni ŠE VEČJI FIASKO V LONDONU Avstrijski kancelar Schuschnigg in zunanji minister Berger-Wal-denegg sta tudi v Londonu naletela glede avstrijskih zahtev na gluha ušesa London, 27. februarja, d. Bivanje avstrijskega kancclarja dr. Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-NValdenegga v Londonu jc bilo posvečeno kratkim obiskom in razgovorom, ki že sami po sebi dokazujejo, da ni šlo za nobena oficielna pogajanja. Razgovor s predsednikom razoro-žitvene konference Arturjem Hendcrso-nom se jc sukal okoli vprašanj, ki ga zanimajo kot predsednika razorožitvene konference. Razgovori s Simonom in Macdo-naldrwn so bili kratki in neoficielni, ker ie bilo dr. SchuschiMggu namignjeno. da bi ne bilo pametno, čc bi načel vprašanja, o katerih se pred njegovim potovanjem ni razpravljalo. Kar se tiče sodelovanja Avstrije pri pogajanjih o podunavskem paktu. je dr. Schuschnigg poudaril željo Avstrije po medsebojni vzajemnosti. V angleških oficielnih krogih pripisujejo zato obisku avstrijskih državnikov pomen samo v toliko, kolikor spada v okvir londonskih predlogov. Zato je bila hidi že v naprej odklonjena vsaka razprava o vprašanju habsburške restavracije, ker bi že samo omemba habsburškega problema v Srednji Evropi irzvala nezaželjeno nervoznost, dočim je angleSki vladi predvsem za konsolidacijo srednjeevropskih razmer. Avstrijski zvezni kancelar je pred svojim odhodom iz Londona izjavil zastop- nikom tiska, da so bili londonski razgovori nadaljevanje posvetovanj, ki jih je imel pretekli teden s .'rancoskimi ministri in tvorijo logično izpopolnitev nedavnih razgovorov v Rimu, ki rai bi v svoji celoti dovedli do stabilizacije Srednje Evrope. Vse te konference predstavljajo prvi korak k gospodarski razorožitvi Srednje Evrope. Oba avstrijska državnika sta spoznala, da je stališče A.nglije napram rimskim protokolom enako, kakor stališče Francije, to je prežeto z željo, da bi se stabiliziral mir ter ustvarila primerna podlaga za sporazum med evropskimi narodi. Habsburžane? Ne! Pariz, 27. februarja. AA.»Pariš Soir« poroča iz Londona, da avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-Waldenegg nista mogla v Londonu najti drugačne rešitve glede habsburške obnove, kakor ▼ Parizu. Sicer se avstrijski dr-iavniki tudi niso mogli nadejati drugačnega uspeha v angleški prestolnici. Pač pa sta oba ministra zelo zadovoljna s stališčem angleške vlade glede avstrijske nedotakljivosti in neodvisnosti. London, 27. februarja. AA. Več konservativnih poslancev je vložilo dve interpelaciji, v katerih zahtevajo, naj bi se Madžarski in Avstriji dovolila obnova monarhije « po- Simonova turneja Razen Berlina bo posetU tudi Moskvo, Varšavo in Prago London, 27. februarja, g. Sovjetska vlada je povabila angleško vlado, naj pošlje enega svojih ministrov v Moskvo, kjer bi se razpravljalo o vzhodnem paktu. Istočasno sta prispeli v London slični povabili iz Prage ln Varšave. Menijo, da bosta Simon in državni podtajnik Eden skupno potovala v Berlin. Dočim se bo Simon vrnil iz Berlina v London, bo državni podtajnik Eden najbrž nadaljeval pot v Moskvo ln bo na povratku posetil Varšavo in Prago. Kakor se govori, je angleška vlada o teh potovanjih storila že konkretne sklepe. Za časa svojega bivanja v Londonu je tudi avstrijski kancelar dr. Schuschnigg povabil Simona nna Dunaj. Angleška vlada pa se ne more odzvati dunajskemu vabilu, ker je že proučila te dn,i z avstrijskimi ministri vsa zadevna vprašanja in bi bil zaradi tega obisk zunanjega ministra Simona na Dunaju odveč. London, 27. februarja, č. »Daily Tele-graph« poroča, da je bilo na današnji seji vlade sklenjeno, da poseti zunanji minister Simon ne le Berlin, marveč tudi Moskvo. Češkoslovaški in poljski poslarjk sta danes izročala zastopniku zunanjega mini- stra uradni vabili svojih vlad, naj bi sir John Simon posetil tudi Varšavo in Prago. Samo v sporazumu s Francijo Pariz, 27. februarja, č. Zunanji minister Laval je danes spre;°l angleškega odpravnika poslov Oampb?l»».. Ai mu je poročal o Simonovih načrtih v Berlinu ter o njegovem potovanju r Moskvo, Varšavo in Prago. Campbell je ministru sporočil, da se bo angleški zunanji minister, ki prispe Jutri v Pariz, z njim o tem svojem potovanju osebno pomenil. Nova skupna izjava t London, 27. februarja. AA. »Times« piše o pogajanjih za vzhodni pakt in nagla-ša, da se vrši med Parizom in Londonom živahna izmenjava misli. Zaenkrat ni pričakovati nove francoske uradne izjave o tem vprašanju. Angleška vlada je vprašala v Parizu, ali ne kaže sestaviti nove splošne izjave, ki pa v bistvu ne bi izpremem-la francosko-angleških sklepov od 3. februarja. Po poročilu lista francoska vlada načelno nI proti taki novi izjavi. Katastrofe na morju Hudi viharji so zahtevali na Atlantskem oceanu več žrtev, med njimi tudi večji angleški parnik New York, 27. februarja AA. Snoči so vso noč zaman iskali glasgowski parnik »Blaircorie«, ki Je sredi Atlantskega oceana dal znake na pomoč. Sodijo, da ee je pogrešani parnik potopil z vso svojo posadko, ki je štela 26 mož. Domnevani okoliš nesreče bo še enkrat pre iskal parnik ►Olvmpic«. Pariz, 27. februarja AA. Viharji z Atlantskega oceana so ponehali zlasti v okolici Bresta in Nantesa, proti Bayoni pa divjajo z nezmanjšano silo dalje. Zaradi hudih nalivov je Sejna s svojimi pritoki močno narasla. Plovba po njej je otežkočena. zlasti v njenem toku skozi Pariz. Iz Bresta poročajn, da je izginila francoska ribiška ladja »Jeanne Suzanne«. Boje ee, da se je potopila s posadko štirih mornarjev. Pariz. 27. febr. A A. Iz Rochella poročajo, da je vihar pretrgal jeklene verige mnogih v liuki zasidranih ladij. Valovi so ladje odnesli proti pomolom, kjer so dobile hude poškodbe. Madrid, 27. februarja AA. Pri zadnjih vremenskih neprilikah v nekaterih kraiih je bilo tudi več človeških žrtev. V Carta-geni se je porušila neka še nedodelana hiša in je našel smrt neki delavec, dočim jih je bilo sedem nevarno ranjenih. Mali nemšlkl parnik »Europa«, ki Je bfl včeraj v nevarnosti. Je danes prispel srečno v Ferol. Lizbona, 27. februarja AA. Na Atlantskem oceanu besne strahoviti viharJL V Biskajskem zalivu je danes prosilo pomoči 16 parnik o v. Molan, 27. febr. AA. Med Margero in Benetkami se je potopil zaradi hudega viharja motorni parnik, ki je bil natovorjen s petrolejem v sodih. Trije mornarii so utonili Nevarnost poplav Beograd, 27. februarja, p. Zaradi naglega kopnenja snega in deževnega vremena, ki je nastopilo zadnje dni v mnogih pokrajinah naše države, se je zelo povečala nevarnost poplav. Sava, Dunav in Drava so na mnogih mestih narasle, da bodo pri najmanjšem nalivu prestopile bregove in poplavile prostrana polja. Enako nevaren je položaj v južnih pokrajinah države, kjer so se reke na mnogih krajih že izlile in povzročil« mnogo škode. V okolici Para-čina je poplavljenih nad 500 hiš. Pri Ču-priji je Morava prestopila bregove in poplavila velike komplekse. Enak je polo- žaj pri Kosovski Mitrovici. V bližini Iva-njice je danes utonilo 14l«tno dekle, ki je skušalo preko narasle vode priti domov. Ker pa se obetajo hladni dnevi, »e ni bati večjih katastrof. smisel volilnega proglasa. Z njim svojstvenim elanom bodo zanesli njegove odkrite in jasne besede do zadnje naše vasi ter zastavili vse svoje sile, da izide iz majske volilne borbe jugoslovenska fronta v Sloveniji zmagovita in se pojačena z novimi silami iz vrst onih, ki spoznavajo potrebo narodne sloge, da se Jugoslavija ohrani, okrepi in poveliča. Gradnja poslopja Narodne skupščine Beograd, 27. februarja. AA. Gradbeni minister je razpisal prvo ofertalno licitacijo v skrajšanem roku 28 dni za dograditev Narodne skupščine z instalacijami. Pregledana predračunska vsota znaša za gradbena dela 26,521.589.82 Din, za instalacije 4.955.703 Din. skupno 31.477.292.82 Din. vratkom Habsburžanov. O obeh interpolacijah bodo po vsej priliki razpravljali o priliki prihodnje debate o zunanji politiki angleške vlade. Denar? Ne! Paril. 27. februarja. AA. »Echo de Parist poroča iz Londona, da je bilo na banketu v čast avstrijskih ministrov tudi več uglednih angleških finančnikov. Izkazalo se je, da angleški finančni krogi za zdaj niso voljni dati Avstriji novo posojilo, ker smatrajo, da položaj sedanje avstrijske vlade ni zadosti trden. Enako kakor Anglija, tndi Francija ni pristala na avstrijske zahteve po novem posojilu, ker sedanji režim ▼ Avstriji ne uživa zanpanja in g ane smatrajo ta dovolj stabilnega. Slej ko prej vlada v Ijondo-nn in Pariza mnenje, da ho v Avstriji kmalu prišlo do velikih izprememh. Edini uspeh: zagotovilo neodvisnosti Pariz, 27. febr. č. Po poslednjih poročilih o posetu avstrijskega zveznega kance-larja drn. Schuschnigga in zunanjega ministra Bergerja-Waldenegga v London« so bili na željo angleške vlade opuščeni podrobnejši razgovori o habsburškem m še nekaterih drugih vprašanjih. Da bi se poudaril predvsem informativni značaj tega poemta ni b>fl o njem cA> isdan sik&k uradni komunike. Avstrija Je e trnje strani odklonila klavznJo, ki naj H se bila na zahtevo Male antante vstavila v podunavsko pogodbo m po kateri bi »e vprašanje restavracije Habsburžanov na dunajskem prestohi definitivno likvidiralo. Schuschnigg io Waldenegg sta se naposled zadovoljila z obljubo, da kot garancija za avstrijsko neodvisnost zadostujejo jamstva, ki bi jih dale siravatarne države. Budimpešta, 27. febr. AA. Po mnenju >e- gitimističnega »Nemzeti UJeaga« v Parisn iu Londonu niso daJi avstrijskemu kance-larjn Schnschniggu nobenih novih jamstev glede avstrijske neodvisnosti, pač pa oo Avstriji prrenali pravico, da si svojo notranjo organizacijo uredi po frvoji volji. London, 37. februarja w. »Dailv Herald-: poroča, d« je avstrijski kancelar dobit dvoje zagotovil: 1. da bo pozvana Nemčija. naj se čimprej pogaja o podunavBklb pogodbah in da se na noben načrtn n« pripravlja dogovor brez Avstrije In 2. da »e bo klavzula o nevmešavanju sestavila v ot»liki, ki ho sprejemaj i vn ra vse držav«*. Stališče Male antante Pari«. 27. februarja, s. O razgovorih Ls-vala z zastopniki Male antante o rezultatih francosko - avstrijskih pogajanj, doznava >Petit Pari sen t, da Mala antanta slej k« prej nasprotuje restavraciji Habsburžanov in želi, da hi se to izrecno naglasi!« v pakti o nevmešavanjn. Mala antanta zahteva, naj se vprašanje restavracije ne smatra kot avstrijska notranjepolitična zadeva. Konferenca nasledstvenih držav v Rimu? Bndimpešta, 27. februarja. AA. »Peste* Llovd« poroča, da se ho vršila po vsej priliki koncem marca r Rima konferenca nasledstvenih držav. Konferenci bo predsedoval zastopnik Italije. Zemeljski plaz na železniški progi Sarajevo, 27. februarja. C. V pretekli noči se je blizu postaje Zenice zruSil velik plaz zemlje na železniško progo, tako da je bil promat za nekaj ur prekinjen. Pozneje so promet uredili tako, da so potniki prestopali. Vlaki prihajajo v Sarajevo z zamudami po 4 ure. Ladja za ladjo na potu v vzhodno ASrlko Vkrcavanje italijanskega vojaštva in vojnega mate-riala se nadaljuje — V Abesinijo odposlani dve diviziji bosta doma nadomeščeni z rezervami Rim, 27. februarja, k. Mobilizacija italijanskega vojaštva rn fašističnih miličnikov ter koncentracija posameznih polkov in legij se nadaljuje z vso vnemo. Peloritanska divizija, ki je imela svoje središče v Messini, je že vsa odpotovala v vzhodno Afriko. Sedaj se v Neaplju zbira gavinanska divizija iz Florence. Njeni oddelki se že vkrcava jo na parnik »Arabijo«. Parnik »Leonardo da Vinci«, ki je predsnočnjim odplul iz Neaplja, je prispel včeraj dopoldne v messinsko luko. Med potjo se je boril z velikim viharjem in tudi v Messini ni mogel zlepa pristati ob pomolu. Ko se je približal obali, so ga valovi zagnali v parnik »Viminale«, ki se je baš pripravljal na odhod v Avstralijo. Oba parnika sta se znatno poškodovala. Med drugim se je zlomil na parniku »Leonardo da Vinci« drog z zastavo, ki je padla v vodo. Na parniku je 110 oficirjev. 1200 vojakov m 300 strokovnih delavcev. Državno podtajništvo za tisk rn propagando jc objavilo naslednji komunike: »Vkrcavanje vojaštva in vojnega materiala peloritanske divizije, ki je namenjena v vzhodno Afriko, da ojači obrambo obeh naših kolonij, se je izvršilo v popolnem redu. Te dni bo v Neaplju koncentrirana gavinanska divizija. Izključeno, da bi se mobilizirali še drugi letniki razen letnika 1911. Le neki častniki in posamezni oddelki specializiranega vojaštva prejšnjih letnikov bodo v primeru potrebe vpoklicani. Mobilizacija drugih letnikov bi prišla v po-štev samo, če bi nastali v Evropi kakšni zapleti ia ji, s katerimi pa spričo rimskega in londonskega sporazuma ni računati. Vojno ministrstvo prejema dan za dnem na tisoče prijav dobrovoljcev. Ustanovljeni bosta dve novi diviziji; »Gavinana II« in »Peloritana II«. Nadomeščen bo takoj tudi ves vojni material, ki je bil odposlan v vzhodno Afriko«. »Messaggero« piše med drugim: Vsa Javnost je opazila pomen tega komunikeja, ki bo okrepil občutek varnosti po vsej državi. Italija nima napadalnih namenov, pač pa je njena krepka volja, da zaščiti svoje interese v polnem obsegu. Uradni komunike izTečno poudarja, da prevoz čet v vzhodno Afriko ne zmanjšuje italijansko narodne obrambe. Z dvema dopolnilnima divizijama in z izpopolnitvijo zalog vojaškega gradiva bo Italija zavzela položaj, ki ga ji narekuje njena zgodovina, sedanjost in možnosti bodočnosti. Že sedaj jo treba urediti vprašanja, ki bodo velike važnosti za bodoče čase. Prvič po svetovni vojni hoče Italija doseči tisto potrebno solidarnost, od katere sta odvisna mrr in sodelovanje, kakor je to Mussolini nekoč izjavil. Mednarodni šahovski turnir v Moskvi Moskva, 27. februarja, b. Danes se je igralo IX. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Po 5 ur trajajoči borbi je sledil običajni enourni odmor od 21. do 22. ure moskovskega časa. Ob prekinitvi je bilo stanje naslednje. Vasja Pire, ki se mu po malem vrača zdravje, je že zapustil bolniško posteljo im je danes spet igral v tur-nirski dvorani. Igral j« proti Romanovske-rau in ga že po treh urah gladko porazil. Kmalu nato se je končala tudi partija Botvinnik-Goglidz« z zmago Botvinnika. Kan j« sigurno zmagal proti Menšikovi, partija Spielmami-Bogatirčuk je bila končala remis. Največje zanimanje je vladalo za srečanje obeh bivših svetovnih mojstrov Capablance m dr. Laskerja. Partija j« bila prekinjena v boljši poziciji za dr. Laskerja. V ostalih partijah je stanje nejasno. Po odmoru so bile razen dveh partij dokončane še vse preostale. Rabinovič je kot črni premagal Čehoverja, Lisicvn pa kot beli Rjumina. Partiji Lowenfisoh-Ragozin in Flohr-Lilienthal sta bili remis. Prekinjeni pa sta partiji Alatorcev-Stahlberg in Capablanca - dr. Lasker. Stari Lasker je v boljši poziciji in im« najlepše nade na zmago. Stanje po IX. kolu: Botvinnik 8. Lowen-fiseh in Pk>hr 6 in pol, Capablanca 5 ln pol (1). dr. I>asker 5 (1). Lilienthal. Ragozin 5, Pire, Rjumin, Kan, Spicrimann, Lisičin, Rabinovič 4 tn pol, Romanovskij in Goglidze štiri, Alatorcev, Stahlberg tri (1). Bogatirčnk 3, fehover 2 in pol. Menči-kova 0. V X. kolu igrajo: Lowenfisch-Pirc. Ro-manovskij-Kan, Rjumin-Ragozin. Botvin-nik-Lisicvn. Alatorcev-Goglidzc, Menšikova - dr Lasker, Canablanca - Bogatirčuk, Spielmann-Cehover, Rabinovič - Lilienthal, Flohr Stahlberg. Pred izročitvijo Posaarja Nemčiji Saarbrucken, 27. februarja. AA. Včeraj je zapustil Posaarje zadnji oddelek tujega vojaštva. Opoldne sta namreč zapustila mesto dva bataljona italijanske pehote. Svečani izročitvi Posaarja Nemčiji bo prisostvoval med drugimi tudi državni minister za delo Seldte. Eksplozija v ruski tvornici svinčnikov Moskva, 27. februarja. w. V največji tvornici svinčnikov v Moskvi je danes nastala eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 29 ljudi. Nastal je tudi požar, ki je poslopje popolnoma uničil. 25 reševalnih avtomobilov je prepeljavalo žrtve ▼ bolnice. Požar se je zaradi vetra razširil tudi na sosedna poslopja, ki so bila tudi uničena. Pri eksploziji je zletel v zrak kompresor z visokim pritiskom. Uvedena je bila preiskava, po kateri je bilo aretiranih osem uradnikov, ki jim očitajo, da »o s svojo nepazljivostjo povzročili eksplozijo. Moskva, 27. februarja, b. Eksplozija v tovarni svinčnikov »Krasin« v Moskvi js zavzela mnogo večji obseg, kakor pa se jo prvotno mislilo. Po dosedanjih ugotovitvah je 33 mrtvih m nad 300 ranjenih. Preskrba brezposelnih v francoskih kolonijah Pari« 27. februarja. AA. Minister za kolonije Rollin je poslal imperialni gospodarski konferenci predlog, po katerem naj bi brezposelne delavce zaposlili v še nepreob-Ijudenih francoskih kolonijah. Napredovanje Beograd. 27. februarja, p. S kraljevim ukazom sta napredovala v višjo skupino profesorja srednje tehniške šole v Ljubljani •iž. arh. Drago Fatur in inž. Miroslav Kos. Volilna situacija po proglasu vlade Položaj fe sedaj popolnoma razčiščen — Postavljanje sreskih kandidatur bo prihodnji teden končano Volilni proglas kr. vlade za listo predsednika g. Jevtiča je znatno razčistil predvolilno situacijo. Trditve in nami-gavanja, da bo na Jevtičevi listi mogoče najti prostora za ljudi raznih pogledov na osnovne probleme naroda in države, so se izkazale kot prazne. Špekulacijam je napravljen konec. Sedaj se ve, kdo more biti kandidat na državni nacionalni listi: kdor brezpogojno pri-staje v vseh konsekvencah na državno in narodno edinstvo, kdor brez rezerve sprejme današnje ustavno stanje in se popolnoma odreka plemenskim ali regionalnim programom, ki niso v skladu z načeli ustave od 3. septembra 1931. Za obrambo in čuvanje jugoslovenskega programa je postavljena v vsej naši državi močna nacionalna fronta. Kdor hoče sodelovati, je dobrodošel, toda sodelovanje mora biti iskreno, ne le v besedi, temveč tudi v dejanju. Osnovne liniie državne in nacionalne politike, določene z deli Velikega kralja, ostanejo tudi v bodoče neizpremenjene. Na osnovi vladnega volilnega proglasa bo sedaj stopilo kandidatsko vprašanje v realnejši štadij. Kar se tiče Slovenije bodo kandidacijske konference JNS v vseh srezih kmalu končale svoje delo in organizirana nacionalna fronta bo mogla nosilcu državne nacionalne liste predložiti može. katere smatra za vredne narodnega zaupanja in sposobne za delo v novi Narodni skupščini. Poleg organizacij JNS se seveda pojavljajo tudi druge grupe, večje ali manjše, ki želijo spraviti svoje zaupnike med kandidate na nacionalni listi gosp. Jevtiča. Naravno je, da se pridno oglašajo tudi poedinci, ki skušajo ponekod nedostatek svoje kvalifikacije ali pa zaupanja širših krogov nadomestiti z na-migavanji in trditvami, da jim je kandidaturo »ponudena«, ali da so od te ali one visoke ali vplivne osebe odrejeni za kandidata Vse take trditve so izmišljene. Avtentično lahko sporočimo, da nosilec državne nacionalne liste seveda ni nikogar pooblastil, da v njegovem imenu postavlja kandidate, odnosno ponuja mandate ali pa jih odreka. To je izključna pravica nosilca liste, ki dosedaj še ni sprejel niti odklonil nobene sreske kandidature na svoji listi ter bo odločal po splošnih političnih in osebnih moraličnih in intelektualnih vidikih, ko bo kandidacijsko gibanje že omogočilo pregled in presojo. S tem v zvezi je tudi postopanje članov kr. vlade, ki se seveda interesirajo za volilni pokret in v njem sodelujejo, pa v nobenem slučaju ne prejudicirajo odločitvi predsednika min. sveta in nosilca državne nacionalne liste. To je treba še posebno poudariti z czirom na vesti, kako imajo poedini bivši klerikalni prvaki že »zasigurane« kandidature ali pa celo mandate in kar ie podobnih predvolilnih rac Nevtralizacija duhovščine tudi v mariborski škofiji Iz krogov, ki imajo dobre zveze s škofijskim ordinariatom v Mariboru, čujemo, da pripravlja tudi mariborski škof g. dr. Tomažič okrožnico na podrejeno mu duhovščino, v kateri ji bo prepovedal vsako udeležbo v volilni borbi za skupščinske volitve. Okrožnica bo izdana prihodnje dni ter se bo vsebinsko popolnoma strinjala z žc objavljeno okrožnico ljubljanskega škofa g. dr. Rožmana. Bojevniške kandidature na Jevtičevi listi Slovenski bojevniki so se, kakoT je naši javnosti že znano, združili z nekaterimi drugimi organizacijami v tako zvani »narodni pokret Zbor«, ki mu načeluje bivši minister Dimitrije Ljotič. V »Jutru« smo že zabeležili, da so se Zboraši odločili, nastopiti pri volitvah z lastno listo pod Ljo-tičevim vodstvom. Slovenskim bojevnikom pa to očividno ni po volji. Morda so si izračunali, da na tem pohodu ne bi bilo pričakovati lovorik, gotovo pa so se ustrašili tudi hudega pritiska svojega klerikalnega krila, ki se odločno upira vsakemu političnemu nastopu bojevnikov, ako ni v skladu s klerikalnimi cilji Tako so si bojevniki v Beogradu menda i/poslovali »proste roke«, potem pa so doma sklenili, da ostanejo kot organizacija nevtralni in da se ne bodo vmešavali v volilno borbo. Pač pa se poedini bojevniški prvaki interesirajo za kandidature na listi g. Jevtiča in sc zadnje dni prav živahno posvetujejo, v katerih srezih naj se poskusi ta ali oni plasirati. Tako se navajajo med drugim kandidature g. Fabjančiča za krški srez, g. Vabiča, trgovca iz Žalca, za celjski, g. Kustra za laški, g. Kruleja iz Sevnice za brežiški srez. (G. Krulej je na banovinski konferenci JNS v Ljubljani 14 januarja s svojo besedo izjavil, da je član JNS). Za logaški srez se imenuje kot bojevniški kandidat ljubljanski trgovec g. Skrbeč, za mesto Ljubljano pa veletrgovec g. Zdenko Knez. Ali bo kandidiral kje tudi g. Stane Vidmar, še ni znano Socialistična kandidatna lista Mariborska »Delavska Politika« objavlja komentar k oklicu dr. Zivka Topaloviča glede postavitvi socialistične kandidatne liste za majske volitve V komentarju pozi va »Delavska Politika« delavstvo, da na stopi složno in enotno na skupni listi, ne Glede na razne struje Treba je sestaviti delavsko listo, ki bo predstavnica celotne ga delavskega razreda Sedaj ni čas usta navijati stranko, nego je treba, da nastopi delavstvo s svojo listo kot celota in pristopi šele po volit*"*1, V vnfS^nin nnIPične or Sanizacije. Dalje sporoča »Delavska Poli tika«: V dravski banovini nojdejo socialist' samostojno v volitve V drugih krajih bo do sprejeli na svojo listo po potrebi tudi Trije kandidate, ki stoje izven socialističnega pokreta, pa se pri tem interesirajo za skupni nastop delavcev ter nudijo dovolj garancije, da se bodo borili v parlamentu za socialne pravice in demokracijo. Kandidature v krškem srezu V sredo dopoldne je bila v Krškem konferenca delegatov organizacij JNS pod vodstvom predsednika treske organizacije JNS g. Rafaela lpavca. Navzoči so bdi zastopniki vseh občinskih organizacij JNS. Dosedanji poslenec c- Alojzij Drnielj se je opravičil zaradi bolezaii. Navzoči so bili nadalje bivši senator dr. Janko Rajar. zastopnik banoviuskega tajništva JNS ti. Stanko Kapotec ter bivši narodni poslanec Milan Mravlje. Uvodoma je g. dr. Rajar podal podroben pregled političnega položaja. Njegovo poročilo je izpopolnil z nasveti za podrobno izvedbo volilnih predpriprav g. Mravlje. G. bivšemu senatorju dr. Rajarju in bivšemu poslancu Drmelju je bila izrečena zahvala za njuno delo. Sledile so volitve sreskega volilnega odbora. Postavljena sta bila dva predloga. Po prvem naj bi tvorili sreski volilni odbor ljud je, ki se seda i niso pokazali na vidnejših funkcijah v JNS. dofim naj bi se po drugem predlogu pretvoril sreski odbor JNS v sreski volilni odbor, v katerega naj bi se kooptiralo še po dvo člana iz vaakega od Mirili sodnih okrajev krškega sreza Sprejet je bil drugi predlog z 31 proti 24 glasovom. Za predsednika je bil izvoljen g. župan Horvatič. V širši sreski volani odbor bosta pritegnjena še po dva delegata iz vsake občine. V vsaki občini pa bodo osnovani še občinski volilni odbori. V razpravi o kandidaturah so bili od delegatov predlagani kot kandidati gg. dosedanji n.°rodni poslanec Alojr'j Drnielj z namestnikom Antonom Poljanrem. županom v Radečah; Martin Hnrvatif. župan v Krški vasi. z namestnikom Alojzi i eni Zupekom. pogodbenim posterjem v Skocjanu; Ivan Majcen, posestnik v ftt. Janžu, z namestnikom Ivanom Peuom. županom v Mokronogu. Kot četrti ka-ndidat je bil predlagan inž. Fran Ziipanoifc iz Ljubljane, vendar se o tej kandidaturi ni sklepalo, ker g. inž. Zurvaneič na konferenci ni bil navzoč. No konferenci je bil končno stavljen predlog, da se kandidatura ponudi v prvi vr«ti g. ministru dr. Marušifii in bi zgoraj navedene kandidature prišle v pošlev šele v slučaiu, če bi g. dr. Marušič kandidaturo v krškem srezu odklonil. Ob zaključku je bilo sklenjeno, da bodo vse tri. odnosno eventualno Sliri kandidature po posebni tričlanski depufaeiji predložene nosilcu liste g. predsedniku Jevtiču v potrditev. kandidati v kamniškem srezu Včeraj je bila v Gasilskem domu v Kamniku volilna konferenca, ki je bila sklicana izven okvira sreske organizacije JNS. Udeležilo se je je okoli '250 povabljencev. Minister g. Ivan Pucelj kot delegat g. ministra dr. Marušiča je poročal o politični situaciji. Rekel je med drugim, da politika g. Jevtiča ne pomeni izključevanja JNS e političnega torišča v državi, marveč le njeno izpopolnitev. To je razvidno tudi iz dejstva, da je g. Jevtič v celoti prevzel program JNS za svojega ler ga še razširil v smislu pridobivanja vseh zdravih pozitivnih elementov v državi. Pri nadaljnji razpravi so bile soglasno postavljene za kamniški srez naslednje tri kandidature, ki bodo predložene nosilcu državne liste gg. Jevtiču. 1. Dosedanji narodni poslanec Cerer Anton. njegov namestnik Tome Ignac, župan iz Morevč; 2. Kristan Frane, posestnik, Selo pri Vodicah, njegov namestnik Novak Ivan, župan v Lukovici; 3. I>r. Hočevar Matija, okrožni zdravnik v Domžalah, njegov namestnik Giovaneili Ivan, župan na Homcu. Nato je g. minister Pucelj dal se pojasnila na razna vprašanja, ki se tičejo naše finančne politike in raznih drugih zadev. V imenu vseh treh kandidatov 6e je skupščini zahvalil za zaupanje bivši narodni poslanec g. Cerer a pozivom, da naj gredo vsi složno na delo za dobrobit naroda in države. Z volilne konference so bile odposlane pozdravne brzojavke g. ministrskemu predsedniku Bogoljubu Jevtiču, g. banu DinJcu Pucu in g. ministru dr. Marušiču. Sreska skupščina JNS za srez Ljubljano okolico Kakor smo že poročali, bo v soboto, 2. marca ob 10. dopoldne v restavraciji Zvezdi v Ljubljani izredna skupščina sreske organizacije JNS za ljubljanski okoliški srez. Na skupščini bodo razpravljali in sklepali o skupščinskih volitvah ter o kandidaturah za srez. Sresko skupščino tvorijo poleg članov sreskega odbora vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki občinskih in krajevnih organizacij JNS ter na zadnjih občinskih zborih teh organizacij izvoljeni delegati za sresko skupščino. Položaj v gornjegrajskem srezu Iz Gornjega grada nam pišejo: Volilno gibanje je posiaio v zadnjih dneh tudi pri nas zelo živahno Reklamacij v volilne imenike ni bilo veliko, ker so se pri nas šele lansko leto vsled ponovne komasacije občin itak izvršile najnovejše spremembe v volilnih imenikih. Sreski odbor JNS je razposlal potrebna navodila zaradi reklamacij v posebni okrožnici, po izvršenih reklamacijah pa je pozval vse občinske organizacije JNS. da izvolijo občinske volilne odbore, v katere naj pritegnejo vplivne n o-že. ki hodo podpirali vladno listo g. predsednika Bogoljuba Jevtiča Obenem naj ob- Slnske organizacije razpravljajo o sreski kandidaturi ter tozadevne želje sporoče na izredni sreski sknpšičini JNS, ki bo v nedeljo, 3. marca t I. ob pol 15. v gostilni Maj- eenovif r Radmirju z dnevnim redom 1. konstituiranje širšega sreskega volilnega odbora; sklepan je o sreski kandidaturi na listi g. Bogoljuba jevtiča. Kdo bo predlagan nosilcu vladne liste kot sreski Kandidat in ali bo več kandidatov, še danes ni jasno, imenuje se pa več oseb, ki bi se naj predlagale na izredni skupščini sreske organizacije JNS. Opozicija ne kaže pri nas nikake Živahnosti, dasiravno se je govorilo že veliko o njeni sreski kandidaturi. Opozicija je zbegana in ne ve ne kod ne kam; najbolj toplo bi bi'o seveda na vladni listi. Zanimanje ljudstva za volitve je veliko in bo to zanimanje naraslo zlasti potem, ko bodo znani predlogi za sresko kandidatura Volilna konferenca v slovenjgraškem srezu V zvezi z včerajšnjim našim poročilom o volilnih pripravah v slovenjgraškem srezu nam poročajo, da je sklicana konferenca širšega sreskega volilnega odbora na nedeljo, dne 3. marca ob pol 11. uri v dvorani Sokolskega doma v Slovenjgradcu z dnevnim redom: določitev sreskega kandidata za volitve v Narodno skupščino. Na konferenco so vabljeni vsi odborniki sreske organizacije JNS, predsedniki in tajniki občinskih in krajevnih organizacij JNS. župani, izvoljeni na nacionalnih listah ter nekateri drugi poverjeniki. Kandidatski pregled ,,Knit:tskega lista" »Kmetski List« navaja v svoji zadnji številki osebe, ki pridejo po njegovem mnenju v poštev kot sreski kandidati. Njegov seznani objavljamo tudi mi in to točno v zanimivem vrstnem redu »Kmetijskega lista«. Evo ga: Ljubljana-okolica: Koman, Pavčič, Zobal. Mravlje; Kamnik: Cerer, dr. Hočevar, Kristan, Tome; Novo mesto: dr. Režek, Kline, Matko, Bule; Metlika: Makar, Malcšič, Matzele; Črnomelj: Muller, Lovšin, Treek; Krško: Horvatič, Drmelj. Majcen; Kranj: dr. šemrov, čadež, inž. Gros, Lončar, Pok, Košnik; Litija: Mravlje, I.ajovic, Birolla, Strman; Laško: Juvan, štruc, Pieskovič, Smid; Šmarje pri Jelšah: Zdolšek, Komar, Spindler, Kosi; Ptuj: Šolar, Petovar, Bren-čič; Ljutomer: Skuhala, Zemljič, Znidarič Dolnja Lendava: dr. Klar, Bokan, Hajdi-njak; Maribor desni breg: Gornja-k, Krej-či, Kirbiš. dr. Vo&njak; Maribor levi breg: Janžekovič, dr. Rapotec, dr. Jančič, Lu-kačič; Celje: Kronovšek, Sribar, Prekor-šek, dr. Goričan; Slovenjgradec: inž. Vrh-njak, Košan, štrbenk; Gornji grad: Gori-čar, Pustoslemšek; Brežice: Deržič, Pin-terič, Urek. Krulej, Fabjančič; Logatec: Lenarčič, Puppis, Remžgar. dr. Rape, Tavčar; Radovljica: Ažman, Vovk, dr. Dobra-vec; Murska Sobota: Bonko, Hartner, Vezir. štirje »rezi v pregledu niso navedeni, med njimi LJubljana mesto in Kočevje. Dalje pravi »Kmetski List«, da je ministra dr. Marušiča doslej napravilo že 12 srezov za svojega kandidat*, ne navaja pa teh sreaov. Komu se je nasmehnila sreča? Beograd, 27. fobr. p. Danes je bilo zadnje žrebanje 2S. kola državne razredne loterije. Premijo v znesku enega milijona je zadela srečka štev. 44.121, 500.000 Din srečka fttev. 22.578, 400.0(K) Din pa srečka št. 17.672. Skoro vse te srečke so bile razprodane v četrtmkah, dočim sta od milijonskega dobitka ostali dve četrtiuki neprodani. Ena čert.rtinka je bila prodana v Splitu, ena pa v Soml>oru. Od polmilijon-skega dobitka je bila po ena četrtinka prodana v Zagrebu, Splitu in Beogradu, ena pa je ostala neprodana. Dobitek 400.000 si delita dva srečna kupca v Beogradu in Zagrebu. Smolo je imel neki trgovski pomočnik. -Igral je vse do zadnjega, pred tremi dnevi pa Je prodal svojo četrtinko nekemu prijatelju za polovično ceno, ker je nujno potreboval denar. Danes pa je na svojo največjo žalost zvedel, da je prodana srečka zadela 100 000 Din. Odmev vladnega proglasa v Bolgariji Sofija, 27. februarja. AA. Volilni prog'as vlade g. Jevtiča je izzval veliko zanimanje v vseh tukajšnjih političnih krogih. Vsi ool-garski listi objavljajo obširne izvlečke iz proglasa, naglašajoč zlasli ona mesta v njem, ki se nanašajo na okrepitev jugjslo-venskega narodnega in državnega edinstva in na delovni program Jevtičeve vlad-^. V svojih poročilih iz Beograda opozarjajo bolgarski listi na dejstvo. da se je v Jugoslaviji izvršila v zadnjem času korenita izpre-memba duhov in da je vlada g. Jevtiča na najboljši poti k uspehu. Posebno obširno poročilo o proglasu Jevtičeve vlade objavlja »Utro«, ki v uvodniku komentira proglas in se zadržuje posebno na tistih mestih, ki govore o bodočem delu jugoslovenske «lade. »M ir« objavlja uvodnik pod naslovom rKdinstvo Jugoslavije* in piše med drugim, da je tragična smrt kralja Uedinitelja združila vse činitelje v državi ter da so s»daj odstranjeni vsi plemenski spori, ki bi mogli ogrožati jugoslovensko narodno in državno edinst vo. Članek končuje z ugotovit«'ijo, da se bodo volitve v Jugoslaviji konča!e s prepričevalno zmago jugoslovenske narodne in državne misli, ki ne bo več monopol samo ene stranke, marveč lastnina vsega naroda. To bo omogočilo vladi g. Jevtiča. da se ji ne bo treba opirati samo na eno stranko. marveč na ves narod. 2e sedaj se čuti v jugoslovenskem političnem življenju širok in zdrav razmah, ki ga osvoboja strankar-stva ter plemenskih in pokrajinskih razprtij. ki so obeleževale dosedanje politično življenje. Novi grobovi Rodbina bana g. dr. Puca je včeraj prejela brzojavko, da je davi ob 8. po kratki nagld bolezni umrl v Gorici oče g«. Olge Pucove, ugledni in v goriških narodnih krogih dobro znani trgovec in posestnik g Karel Drašček. Pokojnik, ki je ob neutrudnem delu, vedrem značaju in krepkem zdravju dosegel visoko starost 82 let, je bil po rodu z Vipavskega. V Gorici, kamor so ga starši poslali učit trgovine, je ustanovil lepo, vzorno urejeno trgovsko hišo ki ji je pozneje pridružil tudi moderno pekarno in slaščičarno. Ker so mu v svetovni vojni avstrijske granate uničile hišo. si je po vojni zgradil nov lep dom. Vse svoje življenje je bil g. Drašček krepko zaveden naroden človek in poleg tega. da je bil član obrtno-t.rgovskih strokovnih organizacij, se je ii-dojstvoval tudi v Sokolu Pokojnik zapušča samo dvoje hčera, polee ge Olge še go. Karlo, soprogo dr ftaple. inšpektorja banske uprave. K pogrebu, ki se bo vršil v Gorici v petek ob 14 uri sta se danes odpeljali obe hčerki in pokojnikov zet dr ftapla. V starosti 70 let je umrl v Mostah g. Ivan E 1 s n e r. finančni pisarniški ravnatelj v p., podpredsednik Vzajemne zavarovalnice. K večnemu počitku ga lw»do spremili jutri ob 15. iz Vodmatske ulice št. 8 — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Ivan Hirsch. upolrojcnl žel uradnik. Pogreb bo jutri ob 14 iz bolniške mrtvašnice. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! Točno plačiijl »Jutru« naročnino Varu| svojcem zavarovalnino Deputacija gosp^arstv^-V kov pri predsedniku vlade Beograd, 27. februarja, p. »Politika« poroča, da je danes posetila predsednika vlade g. Jevtiča deputacija, v kateri so bili predstavniki gospodarskih krogov i/ vse države. Deputacijo je vodil predsednik »Komunalne in gospodarske organizacije« v Zagrebu g. Herkovič. Predstavniki gospodarstva so obrazložili g. predsedniku vlade svoje težko stanje, ki je postalo kritično zlasti takrat, ko so bila odgodena plačila kmečkih dolgov in banke pcs-ta*-Ijene pod zaščito. Vse gospodarstvo v državi preživlja hudo krizo. Zaradi tega prosijo predsednika vlade, da se zavzame tudi za druge gospodarske stanove, tudi njim odobri odložitev plačil in ustavi prodajo imovine zaradi dolgov. Predsednik vlade g. Jevtič je odgovoril, da priznava in uvideva njihovo težko stanje, da pa sam ne more ničesar obljubiti, pač pa se hoče o tem posvetovati z ostalimi člani vlade in si prizadevati, da se čimprej izdajo primerni ukrepi v zaščito ostalih gospodarskih stanov. Deputacija je nato posetila še ministra vojske in mornarice generala g. Živkoviča in ga prosila, naj podpira njihove želje v vladi. Izpopolnitev zagrebškega mestnega sveta Zagreb, 27. februarja, n. Z odlokom notranjega ministra je bil danes izpopolnjen zagrebški mestni svet. Izmed prejšnjih svetnikov je bilo spet imenovanih 26, odpadlo pa jih je 9. Povsem novih je 24 svetnikov, tako da šteje mestni svet polnih 50 članov, kakor jih določa zukon. Iz občinskega sveta so izpadli predvsem uradniki, med njimi bivši župan dr. Ivo Krbek, inž. Dragutin Saj, ir. Karol Ozvald: Prirodoslovna in duhoslovna smer psihologije — S pedagoškega vidika. Ljubljana, 1934. Slovenska šolska matica.) Kaj je duša? Kakšna je duša? Tako šume in brenče vprašanja vsevprek po panju duševnega spoznavanja. Kakor marljiva, neumorna čebela — v smislu očeta angleškega empirizma, filozofa Francisa Bacona (J561—1626), ki je. bil samo učenec francoskega skeptika M i c h e 1 a de Montaigne (1533— 92), — prinaša pri nas največ gradiva in hraniva univerzitetni profesor dr. Karol Ozvald. Kakor je »Jutro« že 21. febr. t. 1. poročalo v kratki beležki, priznava celo inozemstvo znanstvena prizadevanja našega odličnega pedagoga in psihologa in nemški mesečnik »Die Erziehung«, 10. Jg., 5. H., je objavil zgoščen avtoreferat o najnovejši knjigi pisatelja »Prirodoslovna in duhoslovna smer psihologije«. Kaj je torej z dušo ? Ali ima človek dušo ali je nima? Ako jo ima, kakšna je njena podoba? Iz m izmed vrstic Ozvaldovega spisa zvemo, da jo ima in je nima. Na vsak način pa nima prvič take, kakršno nam je slikala in prikazovala doslej po Šolskih knjigah stara psihologija tistega racionalizma, ki odklanja prirodoslovno izkustvo in usvaja vse spoznavanje iz fantazije lastne duše, kakor prede pajek mrežo iz sebe samega. Tak racionalizem je zavrgel že omenjeni Anglež Francis Bacon in nastopil z zahtevo, da bodi pravi filozof kakor čebela, ki izkustva zbira, prebavlja in sintetično ureja ter postavi vsako izkustvo v pravilni meri, neizmaličeno na pravilno mesto v vseobjemajočem okviru smiselne celosti. S preroško predvidevnostjo pa je že Bacon obsodil tudi tisto strujo prirodoslovnega empirizma, ki analitično trga posamezna izkustva iz celosti in jih samo mehanično kopiči, znaša kakor mravlja brez reda in smisla. In tu se pridružuje namignjeni drugič: tudi take nepopolne, raztrgane, iz slučajnih ulomkov in drobcev skrpane duše nima človek. A tako nam jo je doslej predstavljalo analitično prirodoslovje, oziroma analitična psihologija. In spet se nam ustavi korak ob kamnu spotike. Kako to, kar na lepem dvojno izkustveno prirodoslovje, analitično in sinte- nato na šupo, nakar je ndeS petelin »»gospodaril še na živinskih stajah. Vaščani ao imeli le toliko časa, da so odnesli najpotrebnejše stvari im izgnali živino. Gasilci iz Bele cerkve so bili tokrat hitro na kraju nesreče, vendar ognju niso mogli ničesar oteti. Ker je pihal močan veter, je obstojala velika nevarnost, da se ogenj razširi na sosednje poslopje in na vso vas. Na prizorišče nesreče je prihitelo še šest gasilnih društev, ki so to preprečila. Ko je v nedeljo uničeval požar pri sosedih, je bil Kirn zavarovan za malenkostno vsoto, iz bojazni pred skrivnostnim po-žigalcem pa se je dal pred par dnevi zavarovati za 10.000 Din. Vendar znaša škoda nad 50.000 Din. Kdo je skrivnostni požigalec? To mučno vprašanje je v mislih vseh. Kronovški orožniki obširno in vestno poizvedujejo za nekim neznancem. Raziskujejo že štiri požige. Sodijo, da je po-ižgalec pri Kirnu ponoči nastavil v slamnato streho tlečo gobo, ki je nato vžgala domačijo. Ponoči je namreč gospodar slišal okrog hiše čuden šum in tudi se mu jo zdelo, da je nekdo na strehi; ker pa je kmalu vse utihnilo, je brez skrbi zaspaL Škocijanska okolica si bo globoko oddahnila, ko bo minil strah pred zločincem aH blaznežem. Kava in cigareta ustvarjata vzajemno dobro razpoloženje. Užitek pa podvojite, če po kajenju mesto kave zaužijete košček KAVITE, mlečne čokolade s kavinim uku-som. Vsled svoje izredne tečnosti zadivi celo kultiviran okus veščega sladokusca. KAVITA ni samo slaščica prve vrste, temveč je tudi izredno redilna in lahka prehrana. 1752 MIRIM KRALJICA ČOKOLADE 60.000 mož so v vojni ubili plazovi in viharji Ljubljana, 27. februarja Alpinistična šola T. K. Skale se je včeraj nadaljevala s predavanjem dr. Henrika Tume, ki je podal kratko zgodovino alpinizma rn govoril tudi o oblikah našito gora. Predavatelj, nestor slovenskega alpinizma, je s svojim f»odelovanjem v alpinistični šoli pokaral, kako ceni hotenj« .Skale im posehno še namen alpinistične šole. V uvodu je podal kratek pregled spiO-šnega svetovnega alpinističnega udejstvo-vanja ter prešel na razvoj našega alpinizma. V njegovi dobi »e je smatralo za ne-sportno uporabljati pri alpinističnih podvigih vrv ali kline. Alpinizem je bil še pred nedavnim časom privilegirani šport dobro situiranih krogov, katerim so njihovi vodniki odnosno nosači služili v planinah kot sluge. Ubogega dijaka, ki je t ponošeni obleki pohajal po gorah, »o prezirljivo pogledovali, kakor da bi gore »tale izključno le za bogatine. Z ustanovitvijo SPD, katerega delovanje je bilo takrat usmerjeno izključno le v nacionalnem pravcu, se je pohod v gore pomnožil. To dobo imenuje dr. T um* »klas ion o dobo .SPD«, ker so slovenski planinci takrat odprli vse vrhove naših Alp. Velika vojna, ki je obenem tudi odprla zimo v naših planinah, je pa prinesla poseben razmah v alpinizmu. Med drugim je predavatelj navedel zanimivo ugotovitev, da je velika vojna zahtevala farno v planinah 60.000 mož, ki .*o poslali -zaradi nepoznavanja zimskih razmer žrtve plazov in snežnih viharjev. V drugem delu je dr. Tuma govoril o alpinistični morfologiji. Naš alpinizem, ki je po vojni prinesel velike uspehe v podvigih, se ni zadostno razvil v študiju geološkega sestava naših gora. Tega gradiva je pri nas razmeroma izredno malo na razpolago. Imenovanje je neštetokrat navezano na oblike in barve vrhov. Preprosti kmet in domačin je dal v večini našim vrhovom in dolinam imena, ki se še danes uporabljajo in ki so tudi edino le pristna. Svojo bogato zbirko slik je predavatelj pokazal v projekciji ter razlagal zanimivo ozadje imenoslovja. Slušatelji so se predavatelju izkazali hvaležni z burno pohvalo za vsebinsko bogato, izčrpno predavanje. Ne kupujte enostavno milo- zahtevajte izrečno Schichtovo terpentinovo milo . * • z imenom »Schichr Ih varnostno znamko »Jelen* aa rdečem ovitka, «CHICHT0V0 Terpentinovo milo d o m o i I Izdelek ... ampak izrečno pristno zahtevati! Lakner je tudi očetu grozil s samokresom Celje, 27. februarja Na kiruirJcem oddelku celjske bolnišnico se ž® nekaj časa zdravi Ivan Lakner s Studenca pri Kršflccm. Star je 55 let Iz svetovne vojne je bil prišel pohabljen domov in je zatorej potreben nege v bolnišnici. To je oče Ivana Laknerja, ki jo v ponedeljek končal na vešalih. Očetu ni bilo prikrito, kaj ae je s sinom zgodilo. «Ali »e jc pred smrtjo izpovedal?« j« vprašal oče. Ko »o mu pritrdili, je pripovedoval: »Težavno jc bilo življenje pri nas, slutil sem, da s fantom ne bo srečnega konca. Na fronti so me pohabili. Ko sem potem tegoben prišel domov, me niso več marali. Ivan je bil pa še posebno oblasten. Tisti večer preden jc šel v Mengeš morit župnika, je sin prišel domov. Videl ®em, da ima pri sebi 800 I>in. Ko sem ga vprašal, odkod mu denar, je divje pogledal, izvlekel iz žepa revolver in mi zagrozil: Te takoj počim, če n«e boš tiho!.. In zdaj — je skoraj jokaje potožil sirotni oče — ne m« bodo ljudje še nemara izogibali, čeprav nisem nc malo kriv, da je sin postal morilec in da je moral na vešala!« Novi policijski zapori v žentpetrslri vojašnici Ljubljana, 27. februarja Polici joka uprava ni glede tega, kam bi »pravila svoje aretirance, v skoraj nič manjši zadregi, kakor se dan na dan mučijo z vprašanjem prenočišča številni brezposelni brezdomci, izmed katerih zajemajo pogoste racije največ svojih go6tov. Odkar je morala policija izseliti svoje zapore iz justične palače, ki sama komaj do-seza »voj namen, se njeni jetniki tlačijo po zasilnih ječah rva policijski upravi in pa v mestnem odgonskem zaporu. Zavoljo tega je policijska uprava že pred časom pokrenila akcijo, da se zgradi v Ljubljani novo veliko poslopje, v katerem bo predvsem dovolj prostora za policijske urade, ki se sami nahajajo v največji stiski, in kateremu bodo prizidani tudi dostojno, moderno urejeni zapori. A ker se je izvedba velikega načrta zaradi krize neprestano odmikala, je mestna občina v novejšem času podvzela manjši program. Po načrtih mestnega arhitekta Stpin-čiča so v levem traktu šentpetrske vojašnice adaptirali nekaj prostorov za ječe, tako da so uredili 12 celic za posameznike in 4 večje skupne sobe. Razen tega so prezidali tudi nekaj sob za pisarne hi za novo stražnico, ki se bo tu naselila. Mestna občina je za te adaptacije potrosila 200.000 Din in je večino te vsote porabi La za napeljavo centralne kurjave, brez katere si moderne ječe ne moremo misliti. Danes »i jc uspeh adaptacije oglodala uradna kolavdacijska komisija. Kwr so wa v proračunu dovoljena sredstva posla, j®-moral gradbeni urad dela prenehati, preden m bij a dovršena. Tako manjkata v* hiši še kopalnica in oddelek »a desinfek-cijo in bo zanju morala občina kreditirat* še nadaljnjih oO.OOO Din. tako da Kodo oo-, vi zapori Lahko šele čex nekaj tednor Izročeni prometu. V aplošnem pa pomen*--jo tucfi novi zapori ▼ stari šentpetraki kasarni samo novo zasilno rešitev m o^an^ vprašanje nove zgradbe ta pobijajo tc Ljubljani Sc zmerom pereče. Iz Trsta je nosil tisočake Stroga obsodba Tržač&ta Jtrrja *fmirti* Ljubljana. Zi. ffbrtwrr» Tržačun Manri Giorgu«, rojen IO. sta 1900. po poklicu trgovci pofn A«, je »tal danes prod malim kazenskim natom. Razpečaval je ponarejene twr-. dinarske bankovce, ki »o bili fabricinem v« Tretu v ogromni množini ter nekateri v«*-hotapljeni v našo državo. Znan: so podL imenom »Perčevičevi falrifikati«. Obtožnica pravi, d« je bil prav Maini (*orgio -du Basiliscu na ljubljanskem glavnem lodvoru pake* s 100 falzifikafa. Maur *». kajpa odločno zanikal vsako udeležbo p*&i razpečavanju. Baalisea sploh ne pozoa mti ž njim ni imel nobenih trgovskih ponovi., Vdal s« jc pa, da je zahajal v Guštirw»or gostilno v Kapiteljski ulici, kjer je v t. nadstropju im«l Basiiisco svojo pihamo. Priznal je slednjič, da je nekajkrat ž nima govoril, a o kupčijskih poslih nikdar ne^ Razprava je postala zlasti napeta modt zaslišanjem treh prič Armido BasiKsc^ pripeljan iz mariborske kaznilnice, je z*, obtoženca izpovedal zelo obremenilno. Prft, soočenju so se razvijali prav dramatični, prizori, ko sta si oba očitala lopovsrinu Basiiisco jc vztrajal pri svojem. Ostntt dve priči 6ta povedali, kako je Mauri ia* hajal v Guštinovo gostilno, kjer je bahavo pripovedoval, kakšne stike ima z odličnimi hrvatskimi politiki, MuRsoJinija p* je grajal. Državni tožilec g. Branko Goslsr jm> predlagal strogo kazen, poudarjajoč, da obtoženec član one dolge verige oseb, lei so se z Tvajpodlejšimi sredstvi zarotile proti Jugoslaviji. Mauri Giorgio je bil nato obsojen na 2 in pol leta robije ter v denarno kazen 1000 Din odnosno 17 dni zapora. Po kazni se izžene iz naše države vedno. Ko mu je g. tolmač pojasnil vsebino sodbe, je bil Mauri močno pretrese« in kar ni mogel priti do sape. tično, individualistično in socialno (kolektivno) ? Takoj se nam razjasni na videz zamotana zadevščina. če pod gledamo in vidimo, da deluje v vsakem človeku vedno in sočasno dvosmerna pozornost, analitična in sitetična, kakor brzi električni tok v dveh nasprotnih smereh. Naša dvosmerna, takorekoč polarna pozornost vedno in sočasno razkraja, razpršuje z analizo in zbira, združuje s sintezo. Ta dvoritem analize in sinteze, oziroma sinteze in analize se ponavlja na vseh področjih prirodnega dogajanja in je osnovna skrivnost vesoljstva. Dogodm dvoritem sinteze in analize je dobro poznal že grški filozof, mračni Efe-žan Heraklit (535—475 pr. Kr.), in ga vzel za temelj svoji filozofiji izpreminja-nja po zakonu polarnega protislovja, rekoč, da je boj različnih polov in protislovij •— oče vseh stvari. Zmotil ae je samo r tem, česar mu ne moremo zameriti, ker Se ni slutil pojma evolucije in eksplozivnega razvoja, da je nepravilno dojel odnos protislovja. Kajti protislovja sploh ni! Bivajo le različne, drugačne stvari, ki se več ali manj med seboj razlikujejo, a se njih drugačnost med seboj dopolnjuje, kakor se raznobarvni kamenčki mozaika dopolnjujejo v enotno, smiselno sliko ali različno zveneče strune v harmoničen akord. Protislovij ni, bivajo le različnosti in drugačnosti. Protislovja ustvarja umetno le člo- vek, če prirodne razlike (diference) pretirava ali superaktivira ter postavlja na pr. mrko krtino poleg solnčnega Triglava. Vse zlo prihaja iz superaktivacije (pretiravanja) prirodnih in potrebnih razlik, še hujše zlo je izenačba smrtne etropije! Osnovnega dvoritma pa tudi ne moti samovoljnost nemškega filozofa H e g e 1 a (1770—1831), ki je razširil dvoritem v tri-ritem teze, antiteze in sinteze. Teza je namreč le dana sinteza, kajti v prirodi ne bivajo atomi razkrojeno, ločeno in prosto, marveč le združeni v večjih ali manjših gručah ali sintezah. Dana sinteza se more torej le razkrojiti v antitezi (analizi) na prvine, ki »e potem spet združijo po nekem prehodnem stanju tekme, nihanja in iskanja pravilnega ravnovesja v novo sintezo. Samo supe rak ti v atrija analitične (individualistične) pozornosti je zakrivila nastoj tikte analitične (individualistične) prirodo-slovne smeri, ki je po Baconovi prispodobi tamo trgala, drobila prirodne ainteze in odcepljena izkustva brez reda in smisla grmadila kakor v mravljišču, šele v najnovejšem času se je spomnila znanstvena pozornost še druge svoje smeri, sintetične dejavnosti. Tako se je začela razvijati poleg stare, analitične psihologije še nova, sintetična ali kolektivnogenetična psihologija. A kakor spoznamo na prvi hip, spadata obe t neločljivo enoto ritma analize in sinteze. Kakor pravilno poudarja tudi prof. dr. K. Ctevald. sta stara analitična in nova sintetična psihologija le dva aspekta, pregleda z različnega stališča in zrelišča. v bistvu pa eno m isto. Na koncu naj pripomnim samo še dvoje, zakaj se imenuje sintetična psihologija tudi duhoslovna in kakšne posledice obrodi novo, sintetično gledanje sveta? Človek se rodi in vrašča v dan okvir socialno« prirodnega in duhovnega okolja. Predstave, pojmi, misli javnega mnenja ali občestva so ostvarjene, realizirane v objektivnih proizvodih duha (jezik, pisane knjige, navade, običaji, naprave socialne organizacije). V vsoti vseh teh objektivnih duhovnih proizvodov imamo kompleks, organizirano sintezo objektivnega duha aH objektivne duše. Objektivni duh je tista realna sinteza, tisti pripravljeni duhovni stroj, ki sprejema in oblikuje duše novorojencev, tisti mrežasti okvir, ki vraftča vanj vsaka mlada duša po zakonih duho-slovne (sintetične) psihologije. Ako se bo sintetično gledanje in dojemanje sveta po šolah in v javnosti, osobt-to v časopisih, metodično gojilo, se v nekaj desetletjih zgodi, da superaktivacija demonskega individuahzma vseh vrst (slavo- in vladohlepnosti, kapitalistične grabežljivosti) kar sama od sebe izgine in da nadomesti pretirano egotetično, tndtviduah-atično doto — um sortatua, mmmiiiii. ELITNI KINO MATICA elefon DANES LAŽNE USTNE SVET PRED NOGAMI LEPE ŽENE! Ples, zabava, balet, veselje in žalost Predstave: ob 4. in 7.15 uri Predprodaja vstopnic od 11.—Vj 13. Domače vesti ♦ Zopet klevetniika Intriga. Iz znane klevetniške kuhinje se zadnje dni raznaša po Ljubljani vest, da je bila direktorju tovarne »Peko« g. Avgustu Kusterju, predhodniku bojevnikov odpovedana služba in da se jo to zgodilo — na zahtevo g. dr Kramorja. Ni nam znano, ali je vest o odpovedi točna ali ne, drzna izmišljotina in grda laž pa je trditev, da bi Imel g. dr. Kramer kakršnegakoli opravka s to stvarjo. Glavni lastniki tovarue »Peko« so Zadružna gospodarska banka in Kmetska posojilnica v Ljubljani ter Jugoslavensks banka v Zagrebu. Od teh zavodov so določeni kot poslovodje, ki vodijo tovarno in ki bi bili tudi edini kompetentni, da sklepajo o morebitni odpovedi, gg. generalni (.irektor dr. Ivan Slokar, (Zadr. gosp. b.), direktor Josip Ljubič, (Jugosl. b.) in Zdenko Knez (Kmetska pos.). že lz teh imen je razvidno, kako abotna Je trditev, da bi g. tir. Kramer mogel vplivati na odpoved g. Kust.ru, ako je bila v resnici podana, tem manj, ker vidimo, da je med poslovodji odličen bojevniški tovariš g. Kustra. ♦ Predavanja ZKD. Ljudska univerza v Litiji priredi drevi ob 20. predavanje o Ameriki iu nebotičnikih. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Brežnik Pavel. Vsebino predavanja bodo pojasnjevale slike. — »>okol Moste priredi 1. marca ob 20. v sokolski kino dvorani predavanje o Masa-ryku. Predaval bo predavatelj ZKD g. .Marjanovič Humbert, tajnik učiteiljišča. ♦ Vzajemnost srbske in bolgarske pravoslavne cerkve. V prvih dneh aprila se l*vlo v zgodovinskem samostanu Savini v Koki sestali arhijereji bolgarske in srbske pravoslavne cerkve. Razpravljali bodo o važnih cerkvenih zadevah, s svojim 6e-ntank'»m pa manifestirali tudi bratsko slo-go in ljubezen jugoslovenskega in bolgarskega narf»da. Za ta zgodovinski sestanek vlada že sedaj v v*>ej Boki veliko zanimali jp. ♦ Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino je imelo redni letni občni zbor -4. t. m. ob 15. v restavraciji »Zvezdi« v Ljubljani. Za bodoč« poslovno leto je bil izvoljen naslednji novi odbor; predeednik «lr. Ante Logar, podpredsednik dr. Juraj Kallav, tajnik dr. Vladimir Volovšek, blagajnik dr. Elza Soss, knjižničar dr. Lojze .Brenčič, odl>ornika dr. Stane Vrhove ;z <'eija in dr. Boris Kristan lz Maribora; revizorja: dr. Stanke de Gleria lz Kranja ln dr. Lojze Kraigher; razsodišče: dr. Srečko CHuher, dr. Gustav Rodosehegg in dr. Mirko Kainbič. ♦ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št. 37 z dne 27. t. m. objavlja uredbo o organizaciji. učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1934—1935 v občini Ložnici. ♦ O katastrofi parnika »Vile« so preiskave v Trstu in na Sušaku že zaključene ter Izključujejo vsako odgovornost poveljni-nlštva ponesre^ne »Vile«. Tudi kapetan »Vide*, Kalafatovič je že prispel na Sušak. V trenutku trčenja je bil kapetan s prvim ta drugim častnikom na poveljniškem mo stu. Potop parnika je trajal komaj pičlih 8 minut. S tako naglim potopom ni nihče računal in je to tudi vzrok smrti štirih mornarjev, ki so hoteli še rešiti svoje pri- SADJARJI! Preiskave znanstvenikov in dolgoletne izkušnje praktikov so pokazale, da je ARBORIN neprecenljivo sredstvo za pomladansko po-končavanje sadnih škodljivcev. »CHEMOTECHN A" dužba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 bratska duša. Nova bratska duša bo vsa prežarjena z intelektualno ljubeznijo po spoznanju, da priroda ne pozna protislovij, da tvorijo vsi poedinci in različki, vse drugačnosti le omejene dele, le medsebojno odvisne in medsebojne pomoči potrebne prvine, povezane v enotno in harmonično celost. Dr. Franc Dergane. „Z1ato tele" in druge komedije Pred nedavnim časom osnovana založba Igrama si je nadela pomembno nalogo, da izpopolni vidno vrzel na našem sicer pestrem in živahno razgibanem kniiževnem trgu z rednim izdajanjem izvirnih in tujih odrskih del, ki naj bi obogatila zlasti repertoar naših delavnih amaterskih družin. Ljudski odri, ki predstavljajo pri nas v resnici eno najvažnejših panog kulturuo-tvor-ne vzgoje v širokih plasteh naroda in družbe, so od nekdaj navezani, kar se izbere repertoarja tiče, na -precej enolične, starinsko nastrojene arhive, ki manjka v njih predvsem sodobne življenjske svežosti in žive vzpodbude k napredku, ki naj bi pomenil izboljSanje igre, vsebine in duha in ki naj bi dejanje in nehanje odrov stalno približevali življenju človeka in času. ki |e že od nekda| edini vir in edini smisel vsake igralske tvornosti. V svojem novem ciklu je Drama izdala dvoje prevodov in dvoje izvirnih del, izmed katerih Je vTedna posebne pozornosti Vom bergarjeva veseloigra »Zlato tele«. Jože Vombergar se je že s svojo »Vodo«, ki je lažen številnih uprizoritev na deželi doseg li prav lep uspeh tudi na sceni Narodnega t dališča. uvedel kot talentiran, spreten po življenju prav tako kakor po skrivnostih od«keua .svt-ia razgledan Uouiediograf, ki zna veličine iu aiujiuicel na^a^a človeka za- hranke iz shrambe prtljage. Dva mornarja sta bila že v reševalnem čolnu, a sta se vrnila na ladjo. Kapetan Kalafatovič se je kot zadnji vkrcal v reševalni čoln. škoda, ki jo je povzročila katastrofa družb: »Oceaniji«, se ceni na 10 milijonov dinarjev. « Delavnico za ponarejevanje kovancev je odkrila zagrebška policija ter zaprla 11 oseb Ponarejevalci so bili večinoma mladi ljudje od 20 do 30 let. Za iniciatorja po-narejevalske družbe smatrajo brezposel nega ključavničarja Tomislava Peliča. Ponarejevalci so Izdelovali kovance po 20 Din ln je policija zaplenila najrazličnejše priprave za ponarejevanje in precej že Izdelanih kovancev. Vse osumljence so izročili sodišču. Zvočni kino Ideal Danes velefilm z BRIGITO HELM in YVilly Fritschem Kadar žena ljubi Predstave ob 4., 7. to 9.15 uri • Pretep v Makolah. V nedeljo so pri Novaku Jožefu v Makolah fantje in dekleta pletli vence za neko gostijo in zraven plesali. Pozneje »ta se jim pridružila 6e vinjena Klajnšek Tit in Križevec Anton Tudi ta dva sta 61a pJesat. Prt plesu pa je Križevec sunil Novaka Roka brez povoda v prša. Zunaj se je potem razvil pretep Križevec je zagrozil Novaku z nožem. Ta ga je, da se ubrani mahnili z železnim drogom po glavi, da je Križevec omahnil. Na pomoč je nato priskočil Klajnšek, ki pa ga je Novak tudi pobil z železno palico na tla. Klajnška 6o morali prepeljati v mariborsko bolnišnico, a Križevec se zdravi doma. Novak se je sam javil orožnikom češ da se je moral braniti, ker Je bid izzvan. ♦ Ime, ki bi moralo biti vsaki dami znano: Entruval. Ta voda, ki biološko jači rast las, dovaja oslabelim lasnim koreninam porabljena barvila na novo, tako da osiveli lasje in lasišče na prdroden načrin spet dobijo svojo prvotno barvo. Glavobol Izginja, rast las ee Izredno močno o jači. ICnostavna uporaba, popolnoma neškodljivo. Originalna steklenica, dobavljena po pošti stane 100 Din. Lekarna Bauer, Dunaj I. Wollzeile 13. V Jugoslaviji razpošilja Chemos, Subotica. Cenik zastonj. PERMA - TEX Najboljše od najboljfiega fin poskus — prepričali se boste ! * Borba proti hripi. Kakor vsako leto, tako tudi letos val hripe ograža »vet. Na različne načine se priporočajo sleherni dan nešteta zdravila proti hripi, toda le malo njih ustreza zagotovilom. Za hrlpo oboleli morajo brezpogojno poavati zdravnika, kajti hripa iona lahko hude posledice, kakor je to že znano. Za hrlpo oboleli, ki ima visoko temperaturo, spada v posteljo. To je tako naravno, da tega ni treba še jx>sebej poudarjati. Prvi znak obolelosti za hripo je močna utrujenost, da bolnik ne more zapustiti hiše. Razne tegobe, ki jih povzroča hripa, se lahko preprečijo s sredstvom, kakor je n. pr. a s p i r i n, ki ima to svojstvo, da ublažuje bolečine ln obenem odstranjuje neznosni glavobol in često tudi bolečine v sklepih. Na ta način skrajšuje potek bolezni in zmanjšuje opas-nost, s katero pretijo hujše posledice hripe. Bolniku omogoča, da lažje in hitreje preboli sporedne pojave te bolezni. • Tovarna J03. REICH sprejema mehko In ikrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo i mammmmm ....... ~t--------—------ jeti v nazorne, s krepkim realizmom pisane podobe, da njegova igra vedno resnično živi Svet njegovega literarnega zanimanja je predvsem tisti podeželski milje, ki se v njem najbolj očitno križata gmotna in nrav-na beda in lažni sijaj naše vasi: svet županov, krčmarjev, trgovcev, vaške jare gospode pa svet izgubljenih sinov, izprijenih študentov in brezposelnih. Zanimajo ga hrupni, drastični dogodki, ob katerih prihajata luč in tema naše ljudske duše do najbolj vernega izraza Tako je Vombergar v »Zlatem teletu« obdelal problem znane povod-nji zavarovanja, ki je pred nedavnim časom zajela in vzburkala ves naš zali svet. V klenem domačem jeziku in s spretno roko nadarjenega ljudskega dramatika oriše tu Vombergar rast in propast človeških značajev. ki v svojem polblaznem lovu za materialno blaginjo žrtvujejo vse, kar je lepega in svobodnega v človeku, dokler ne odnesejo kazni in očiščenja iz svojega poslednjega poraza. Veseloigro, ki bi jI bilo treba samo nekej rahlih dramatiških črt in ki so jo z velikim uspehom igrali že nekateri odri v provinci, je napovedalo tudi Narodno gledališče v svojem letošnjem reper-toarnem načrtu. Ne more biti dvoma, da bi »Zlato tele« v skrbni uprizoritvi lahko postalo atrakcija za široko občinstvo naše drame. • Poleg »Zlatega teleta« je Drama 'zdala še Jožeta Abrama izvirno pravljično igro »Zlatorog«, ki starega, neštetokrat obravnavanega romantičnega motiva nikakor nI obogatila za kakšno novo odkritje, ter Slrindbergovo »Veliko noč« in Goldonljeve-ga »Slugo. dveh gospodov« v lepem prevodu Cirila Debevca Razen Vombergarjev* komedije pa bodo ta dela I r praktičnih, stvar nih razlogov komaj ka| prida zalegla ljudskim odrom, ki so v stalni zadregi za dobre, pa lahke, vesele, aktualne komade. L. M. Jod redči In čisti kri oreprečuje sklerozo, odstranjuje njene komplikacije, deluje na večino žlez. ELITNI KINO MATICA Danes ob 9,lSori zvečer svečana premiera operete po Johann Straussovi glasbi Radenska I Rože z juga vsebuje jod prav v najlepši količini! Posebno sedaj pozimi, ko je hrana težja in kri gosta. Vam malo joda ne bo škodilo, kakor tudi ne litij proti sečni kislini. A razen joda in litija ima Radenska ogromno količino drugih zdravilnih mineralov. Iz LJubljane "— Udruženje geometrov In geodetov kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, je imelo v torek dne 26. t m. žalno sejo za svojim pokojnim rednim članom univ prof. dr. inž. Vladi-mlrjem Frostom. Predsednik se je s toplimi besedami spominjal njegovih zaslug na znanstvenem poprišču V počastitev njegovega spomina je odbor votiral vsoto 200 Din za knjižnico Univerze kralja Aleksandra v LJubljani u— Ljudska univerza. Drevi ob 19.15 bo predaval na drž. trg. akademiji gosp. univ. doc. dr. Furlan Boris o novem socialnem ustroju v Italiji. u— Rezervnim oficirjem! Pododbor UROIR v Ljubljani opozarja rezervne oficirje na predavanje, ki se bo vršilo danes ob 20. v Oficirskem domu kakor zadnjič. Prosimo za točnost — Odbor. u— Predavanje v druitvu »Pravniku«. V petek 1. marca priredi društvo »Pravnik« ob 18. na sodišču, dvorana 79., predavanje. Predaval bo univerzni profesor g. Aleksander Makleeov o analogija v kazenskem pravu. Vabljeni člani in prijatelji društva. u— šef podmladka RK v Ljubljani, da popravimo naše včerajšnje poročilo o občnem zboru ljubljanskega pododbora RK, je strokovni učitelj g. Josip Kobal, ne pa g. prof. Kobal, ki je prav tako delaven član odbora. PRIDE! CASANOVA XX. VEKA Na veliki dobrodelni prireditvi v korist mestne ubožne akcije se bodo izvajale razne skladbe valčkovega značaja za orkester, ženski in mešani zbor. V II. delu s-poreda j« glavna točka komična opera »Rinaldo Rinaldini«, ki jo izvajajo član' Narodne čitalnice iz Kranja. Nato zapoje gojenke gospodinjske šole Mladike svojo kuharsko himno, ki Jo je zložil dr. Moli-nar. V 411. dedu pa je več kot 20 točk. Igrali bodo štirje moderni jaaz- orkestri. Nastopili bodo razni pevci, kupletisti, izvajala se bo komična opera »Stric iz Amerike«, videli bomo razne akrobatske vaje, vrsto plesov našega izvrstnega opernega baleta, nastopil bo v komičnem prizoru g. Daneš, prvič se bo predstavil naši publiki g. Melhijor Menarostl, ki bo zapel balado o Kuniguudi tn Edvardu. Videli boste pristnega fabrikanta Matevža Kotenlno iz Ribnioe Itd. itd. Vsi so se z največjim vesoljem postavi.ll v službo dobrodelnosti. Občinstvo vabimo, da v velikem številu po-seti to prireditev. Za pustno soboto naj bo naše geslo: ob 20. vsi v Union. Vstopnice so na prodaj v knjigarni Glasbene Matice. ČUVAJTE SE HRIPE! Najboljšo zaščito proti prenosu nalezljivih obolenj potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne »ANACOT« PASTILE DR. WANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din 8.-, velikega zavočjka Din 15.- u— Koncert violinskega virtuoza Zlatka Balokoviča, ki se bo vršil v petek, 1. marca ob 20. v veliki unionski dvorani, ima naslednji spored: Vivaldi; Koncert ? d-duru, Slavenski: Slavenska sonata op 5, Cesar Frack: Sonata v a-duru. V II. delu l«ra slavni umetnik več krajših skladb, in sicer: Bloch: Nigur, Novaček: Perpetuum mobtle, Debussv: La fLlle au cheveuz de lin, Debussy: Mlnstrels, Paganinl-Baer-wald: Caprice At. 13 (posvečeno Zlatku Ba-lokoviču), Simanovski: La fontaine d' Aretnuse, Suk: Burleska Na klavirju spremlja Zlatka Balokoviča njegov stalni spremljevalec pianist Baerwald. Sedeži »o v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Na koncert velikega slovanskega violinista opozarjamo in vabimo k mnogošte-vtlnl udeležbi. u— Društvo »Tabor« opozarja, da se bo za dane« napovedano predavanje g. dr. H. Turne: Zgodovina JuMjske Krajine s sociološkega stališča, vršilo šele drugI četrtek 7. marca. Članstvo Je vabljeno, da se kljub temu udeleži današnjega društvenega sestanka. u— Volga, Široka, tajlnstvena reka teče tn v globini lebdS vse slike, ki jih je sprejela vase, ko je ob njenih bregovih bu-čalo življenje. Naši malčki Vam bodo pre-dočili eno teh slik na pustno nedeljo popoldne v Union u SADJARJI! CEPILNO SMOLO najfinejše kakovosti dobavlja: „CHEMOTECHNA" družba so .s* LJubljana, Mestni trg 10 Pesem, zabava, smeh, valček in ples Pavel Hdrbiger Greta Theimer Rezervirajte vstopnice! u— ZKD. V petek nam ZKD pokaže film, ki je še nedavno vzbujal splošno zanimanje Dejanje je skoz in skoz napeto in zanimh'o. Pokaže nam delovanje vohunov med in pred vojno. Film »Spljonke E 8« bo zanimiv in lep. Prva predstava bo v petek ob 14.15. Vstopnina 8.50, 4.50, 5.50 ln 6 50 Din. u— Mestno poglavarstvo Izjavlja, da tiskovine, ki so se svoječasno razdeljevale med stanovanjske najemnike, niso bile uradne tiskovine mestnega poglavairstvs, nego je bilo to zasebna zadeva Društva hišnih najemnikov. u— Jadranaiice! Dajiee ob 14. Članski sestanek, strogo obvezen za vse tovariši-ce! Zvočni kino Dvor H Tel 27-80 Samo Se danes ob 4M 7. In 9. url največji vojni ln pomorski film G A L I P O L f Boji med Turčijo in Anglijo za DARDANELE Vstopnina: Din 4.50. 6.50 ln 10.— u— Premijera Scribejeve veseloigre »Vzroki in učinki« v Šentjakobskem gledališču. V nedeljo se uprizori prvič v sezoni izvrstna, duhovita francoska veseloigra v petih dejanjnh »Vzroki in učinki«, ki bo gotovo zadovoljila slehernega gledalca. Vidne vloge igrajo VVrischer-Petrovči-čeva, Baranova, šubičeva ter Klemenčič in Petrovčič. Poleg njih nastopa skoro ves ansambel. Ker vlada za veseloigro veliko zanimanje, naj si posetniki preskrbijo prostore že v predprodaji v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. v L nadstropju Mestnega doma. u— Občni zbor oblastnega odbora Aero-kluba kraljevine Jugoslavije »Naš« krila« v Ljubljani bo v ponedeljek, 11. marca ob 18. v prostorih Avtomobilskega kluba, Kongresni trg l.-I. u— Občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana se bo vrSil drevi ob pol 20. v klubskih prostorih, Kongresni trg 1-1. Poleg običajnih formalnosti je na dnevnem rediu tudi poročilo o reformi dajatev na motorna vozila. Članstvo se vljudno vabi k udeležbi. u— Lastniki radijskih aparatov In mestna občina. V »Službenem listu« št- 17. je objavljen naslednji razglas mestnega poglavarstva: Za vsakovrstne napeljave pod ali nad cesto mora dati dovoljenje mestno poglavarstvo odnosno kr. banska uprava. Imetniki radijskih anten se s tem opozarjajo na določila mestnega cestnega reda. Kdor hoče napeljati anteno čez javno mestno občinsko komunikacijo, mora prositi za dovoljenje pri mestnem poglavarstvu, za državne ta banovinske ceste pa Izdaja dovoljenje kr. banska uprava. Imetniki nadcestnib anten morajo najkasneje do konca maja letos prositi za dovoljenje, sricer se bo proti njimi postopalo po kazenskih določilih mestnega cestnega reda ta se bodo dale antene odstraniti na njihove stroške. u— Papirnate čepice, girlande, korijan-doll, kotiijone, bombice, konfeti, papirnate servijete in krožnike Vam nudi za razne prilike v največji izbiri M. TICAR, Ljubljana. Društvom popust. Iz Celja e— Predsednica kluba Primork ga. MaSa Gromova iz Ljubljane bo prispela z de-legatinjami kluba v nedeljo 10. marca v Celje. Ob 16. bo v Celjskem domu sestanek s člani in članicami celjske »Soče«. Gospa Gromova bo predavala o nalogah Primorke v emigrantskem pokretu. Ob tej priliki bo ustanovljen tudi Klub Primork v Celju. e— Društvo odvetniških in notarokih uradnikov v Celju je imelo v nedeljo dopoldne 21. redni občni zbor, ki se ga je udeležila tudi delegacija mariborskega društva. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen nasleduji novi odbor: predsednik g Albert Medvešek, podpredsednica ga. Magda Gradišnikova, tajnica gdč. Angela Koresova. blagajničarka gdč. Anica Usar-jeva, člani odbora: gg Kramar, JagTfč in Hrušovar ter gdč Pešičeva in Krušičeva. Dosedanji predsednik g Lovro čremožnik, ki je vodil društvo celih 15 let je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika. e— Dve predstavi. Celjski Igralci bodo uprizoriti v petek 1. marca in na pustni torek 5 marca ob 20 v Mestnem gledališču kmečko burko »Trije vaškt svetniki«. Prva predstava bo za abonma, na pustni torek pa bo ljudska predstava po znižanih cenah Ker je večina vstopnic za petek že prodana, priporočamo interesentom, da «1 v predprodaji v knjigarni »Domovini« nabavijo vstopnice za ljudsko predstavo na pustni torek. e— V celjski bolnišnici so umrli: v ponedeljek 9-letna poseatnikova hčerka Jožica Cepkova iz Cače vasi pri Podplatu, v sredo pa 25-letni tovarniški delavec Alojzij Lukančič e Polzele in 54-letni hlapec Alojzij Kolar iz vojniSke okolice. e— Preprečena tatvina clna v VVestnovi tovarni. V nedeljo okrog 19 30 se je vtihotapil v Westnovo tovarno v Gaberju 27-letni, v konjiško okolico pristojni slikarski pomočnik Anton K. Iz Celja in ukradel posodo, v kateri je bilo 42 kg Se vročega mehkega cina v vrednosti 4200 Din. Ko je odhajal s plenom iz tovarne, ga je zalotil nočni čuvaj in mu vzel cin Storilec je skočil čez plot in pobegnil, a so ga drugi dan izsledili. Na policiji Je priznal dejanje Pri njem so naSlI Se več stvari ki jih Je najbrž tudi nekja ukradel. Iaročili so ga okrožnemu sodišču. e— Glede napada z nožem, o katerem smo poročali v torek, smo prejeli obvestilo, da je Ivan Kovač iz Vojnika sam napadel nekega moškega in ga ranil na glavi in levi roki. Pri tem je dobil tudi Kovač poškodbe, zaradi katerih le« sedaj v bolnišnici. e— Kino Union. Danca ob 16.30 in 20.30 zvočni film »Hči polka< in zvočni tednik. Iz Maribora a— Obmejni Sokoli kralju Uediniteiju. V spomin na pokojnega velikega krafja Uedinitelja bodo marenberski in vuhred^ki Sokoli postavili »Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra J. Uedinitelja«. Pokroviteljstvo je prevzel minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušič. V pokroviteljskem odboru so nadalje podban dr. Pirkmajer, gospa Maistrova, župni starosta dr. Gorišek, mariborski župan dr. Lipold, inž. Mačkovšck, dr. Jančič, Ft. Mravljak, inž. Pahernik, I. Prekoršek, A. Krejči, K. Gajšek in V. Spindler. a— Bolgarski bratje pridejo. Dne 15. marca prispe v Maribor znano bolgarsko pevsko društvo »Guslc« ki bo nastopilo v veliki unionski dvorani s koncertom. Potrebne priprave za čim svečanejši sprejem vršita tukajšnja Jugoslovensko-bolgarska liga in Glasbena Matica. a— Mariborčani v Bolgarijo. Agilna mariborska Jugoslovensko-bolgarska liga organizira za velikonočne praznike študijsk izlet v Bolgarijo. Izleta se bodo udeležili številni mariborski kulturni in gospodarski delavci. Maribor bo v aprilu tudi slovesno proslavil bolgarski naTodni praznik. a— Abrahamovo je te dni obhajal priljubljeni sodni ofitial Jože Drevenšek pri tukajšnjem sodišču. Se petero križev! a— Novi finančni direktor v Mariboru. Včeraj se je mudil v Mariboru v službenih poslih novi ljubljanski finančni direktor g. Avgust Sedlar. a— Univ. prof. dr. Fr. Veber v Mariboru. Predaval bo jutri v petek v Ljudski univerzi v nadaljevanju prejšnjih dveh predavanj o pjteh od materializma k idealizmu in bo do očil razliko med idealizmom sedanjost? 'i« enim preteklih <* a— Iz magistratne službe. Državni svet v Beogradu ni potrdil nekaterih zadnjih napredovanj v magistratni službi, ki jih jc sprejel in sklenil na svoji predzadnji seji občinski odbor. a— Japonski večer bo v Ljudski univer zi dne 4. marca. Plesne in pevske točke, skioptične slike! Nastopita ga. Konco Ka-vaso-Skušek in gdč. Erika Skušek iz Ljubljane. a— Ljubljanska trojka je nastopila. V torek zvečer so priredili v tukajšnjem gledališču pestri večer plesalka Smerko-ljeva, tenorist Jelačln in pianist Vondra-šek. Smerkoljeva je pokarala s petjem in plesi marsikatere odlike v nastopu, zlasti pa se je uveljavil njen subretni talent- Je-lačin razpolaga s prijetnkn glasovnim ma-terijaJom, ki je pa prešibak ta tehnično neizbrušen. VondraSek je kot sijajen pianist zbudil najtoplejše priznanje in Je moral nekatere skladbe ponavljati. a— Politično gibanje v Studencih. Danes v četrtek ob 19. v sejni sobi NO v Studencih na Kralja Petra cesti važna odborova seja občinske organizacije JNS. Seje se udeležijo tudi radvanjski odborniki. a— K poročilu o zborovanju zasebnih namešeencev 23. t. m. nam je poslai g. Dragotin Gilčvert naslednji popravek: Ni res, da bi bil jaz izključen iz Pokojninskega zavoda, res pa je, da iz Pokojninskega zavoda nikoli nisem bil izključen ta tudi moj delegatski mandat ni poničan. a— Nov kino na vidiku. V Mariboru se snuje družba, ki namerava osnovati na desnem dravskem bregu nov kino, ki bi prišel v poštev za magdalensko predmestje. Studence, Pobrežje, Tezno, Radvanje itd. a— Ni vedel, da prva žena še živi. 67-Ictni delavec Anton K. iz Spodnje Hajdine se je 15. aprila 1920 v Celju poročil. Sedaj je prišlo na dan, da je bil Anton K-poročen leta 1894 v \Viltenau pn Inns-brucku po katoliškem obredu. Pozneje j« pustil ženo in prišel v noše kraje. Prva žena živi sedaj v neki sirotišnici v Nemčiji. Včeraj se je moral Anton K. zaradi tega zagovarjati pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Pri razpravi se je izgovarjal, da ni vedel, da njegova prva žena še živi. Obsojen je bil zaradi bigamije na dva meseca strogega zapora. a— violina, ki je 6tala pet milijonov dinarjev. Naš slavni violinski virtuoz Ziatko Balokovič Je njen lastnik. Violina je izvirno Slradivarijevo delo. Z njo nastopi Balokovič, ki se je vrnil s turneje po Rusiji dne 8. marca v tukajšnjem gledališču. ^— Ncizpremen iene cene so bile na včerajšnjem »malem« trgu. Kmetje so pripeljali 5 vozov krompirja, 7 vozov kurilnih drv, 4 voze jabolk, 8 vozov mladih drevesc. Trg je bil srednje založen. Cene: piščanci Ž do 40. kokoši 25 do 35, gosi in Curani 30 do 60, krompir 4 do 4.50. če-ula 1 do 2, česen 5 do 6, hren 4 do 5, glav-nata solata 0.50 do 1, karfiola 2 do 5, jabolka 4 do 4.50. a— Vihar razvnema požar. V Račjem je na posestvu posestnika Franca Čelofige nastal požar, ki je zajel tudi gospodarsko po-fclopje. Vihar in veter sta plamene tako razpihala. da ni bilo mogoče gasilcem ognja potlačiti. Skoda, ki je precejšnja, je le delno krita. a— Pekovski vajenec in doktor arheologije. Mestno obrtno oblastvo je obsodilo dr B.. doktorja arheologije in pekovske- ,,Zadeva časti vseh Jugoslo-venov so rojaki v sužnosti! ščitimo svojo narodno Čast ter pristopalmo k „Bran-t-boru!" ga vajenca, ki je solastnik neke tukajSnje pekarne, na 600 Din globe, ker je omenjena pekarna v nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili pekla krofe, kar je dovoljeno le slaščičarjem. a— Trije na enega. Vsega obtolčenega po rokah, glavi in hrbtu so pripeljali včeraj y bolnišnico 35 letnega posestniškega sina Antona Izeka. V Trebegovcih so ga trije posestniški sinovi, ki jih dobro pozna, napadli v nočni uri, ko se je vračal domov. Orožniki so uvedli preiskavo. a— 2rtve se polagoma, četudi plaho oglašajo. Gradivo k mariborski »staviski-jadi« se množi. Oglasila se je sedaj gostilničarjev« hčerka gdč. I. R. od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, ki je šele sedaj iz »Jutra« in »Večernika« izvedela za vso stvar. Prijavila je, da ji je P. C. pod pretvezo nekaterih »intervencij« izvabil lepe denarce. — Akademiku A. L. iz Sv. Jurija pa je izvabil P. C. nekatere dokumente. a— Krvavo kožuhanje. Dne 20. avgusta lansko leto je prišlo med fanti v Velik! Varnict, ko so se vračali s kožuhanja, do prepira in pretepa. Pri tem je 251etni delavec Mihael Terkač obdelal svojega nasprotnika z nožem po glavi. Včeraj ga je ▼ss. Lenart obsodil na osem mesecev strogega zapora. a— Zaradi krivega pričevanja sta bila včeraj obsojena pri tukajšnjem okrožnem sodišču 25 letni delavec Štefan Fehar iz Gornjega Lakošina in 38 letni posestnik Franc Bohanec iz Bučkovcev. Prvi je dobil štiri mesece strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, drugi pa mesec dni strogega zapora ter enoletno izgubo častnih pravic, pogojno eno leto. a— Hotel »Orel« 5. In 8. marca kuharska razstava. Ljutomerska vina. — Bar-miz-tnres. Z Jeseni« s— Podružnica SPD na Jesenicah bo imela rvoj redni letni občni zbor v četrtek 14. marca ob 20. v dvorani tovarniške restavracije na Savi. Na dnevnem redu je izven običajnih poročil funkcionarjev tudi »klepanje o trpremembi pravil in je zaradi tega udeležba za članstvo izredne važnosti. Beli zobje narede' vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo lepe, bele zobe, jih snažimo ziutraj in zvečer s prijetno osvežujočo in okusno zobno pasto Chlorodont. že po kratki uporabi dob^ zobje čudovito lep lesk slonove kosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod Iz Kranja r— Privatni nameščenci imajo danes I. redno skupščino in to ob 20. uri »Pri Pe-terčku«, na njej bodo referirali tovariši iz Ljubljane o naših stanovsko-nameščenskih vprašanjih, na kar opozarja svoje člane uprava društva. Iz Litije i— Na mali pust v Ameriko! Ljudska univerza ZKD bo priredila drevi ob 20. v kinu skioptično predavanje g. prof. dr. Pavla Breznika. Na 100 slikah nam bo avtor knjige »V senci nebotičnikov.« ki je izšla v Vodnikovi družbi, prikazal življenje New Yorka, Amerike in nebotičnikov Za kritje stroškov se bodo pobirali pri vhodu prostovoljni prispevki. i— Na pustno soboto se bodo zbrali Li-tijani. okoličani in tudi zunanji gostje k družabnemu večeru, ki ga priredita SK Litija in Lipa. Predpustna zabava se vrši pod šaljivo označko: Kurent v Spanoviji. Pridite s svojimi znanci in prijatelji še Vil Iz Ptuja j— Mariborsko gledališče spet gostuje. Drugo letošnjo gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru bo v ponedeljek, 4. marca. To pot uprizore delo zagrebškega dramatika, zdravnika dr. Miroslava Feld-mana »Profesor Zič«. Delo je odlično v vseh ozirih ter ga uprizarjajo tudi v tujini. Režija je Kovičeva. ki igra tudi naslovno vlogo. Cene vstopnicam so topot znižane, tako da bo predstava lažje dostopna tudi manj premožnemu občinstvu. Rezervirajte vstopnice, ki se dobe v glavni trafiki. Wa$no, Madne Po burji, dežju aH snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete ■pat, nadrgnlte kožo nalahno z Nivea kremo Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna, df Ji Se tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita. ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter Je istočasno krema za dan m noč. (joipodaritvo Naš lanski uvoz Nedavno je >Jutrxx objavilo zanimive podatke Društva narodov o svetovni trgovini v preteklem letu, iz katerih je razvidno, da beleži Jugoslavija v preteklem i«tu izmed vseh držav najizdatnejše povečanje uvoza, računano v zlati vrednosti. Ta statistika navaja, da se je lani uvoz v Jugoslavijo povečal za 23%. Naša oficiel-na statistika beleži celo povečanje za 23.96%, namreč za 690.8 na 3573.3 milijona Din. Društvo narodov Je očividno upoštevalo le čisti blagovni uvoz, to je brez uvoza plemenitih kovin za monetarne svrhe (ki je lani znašal pri nas 93 milijonov Din). Na tem mestu smo nedavno raztol-mačiti, da je taka primerjava brez upoštevanja prometa plemenitih kovin bolj pravilna V resnici se je naš čisti blagovni uvoz (brez plemenitih kovin) lani povečal za 647.5 na 3480.2 milijona Din, to je za 23%. Ze v včerajšnji številki smo prikazali razvoj našega tekstilnega uvoza, ki predstavlja v naši uvozni statistiki 40% vsega uvoza Tu smo videli, da se je lani naš tekstilni uvoz povečal za 247 milijonov Din, in sicer pred vsem zaradi znatno povečanega uvoza tekstilnih sirovin. Tudi ostalo povečanje uvoza je pripisati v prvi vrsti večjemu uvozu sirovin in investicijskih dobrin in ne toliko povečanju uvoza potrošnih predmetov, zato narasli uvoz ne smemo smatrati kot neugoden znak. V vseh državah, kjer se je gospodarsko konjunktura pričela obračati na bolje, vidimo kot posledico tega postopnega preokreta povečanje uvoza, pred vsem u"oza sirovin. Poleg tekstilnih sirovin se je lani pri nas tudi znatno povečal uvoz ostalih sirovin. V tem pogledu navajamo v naslednjem nekaj prav značilnih primerov (v milijonih Din): uvoz; 1932 1933 1934 sirovih ko« 45-5 541 104.9 železa 38 0 29.2 43.8 kositra 11.2 60 18.2 organskih barv 26 5 47.5 52.9 121.2 136.8 219.8 Samo uvoz gornjih štirih sirovin »e je lani povečal za 83 milijonov Din od 137 na 220 milijonov. Uvoz mineralnih olj lani ni naraščal, temveč se je celo nekoliko zmanjšal od 81.7 na 76.3 milijona Din. Nekoliko večji pa je bil uvoz premoga, ki se ,e povečal od 292.000 ton na 348.000 ton odnosno od 87.3 na 102.7 milijona Din. To povečanje uvoza premoga vsekakor ni bilo neonhod no potrebno in bi se dalo v tem pogledu marsikaj prištediti. Zmanjšanje pa smo lani zabeležili pri uvozu oljnatih semen in plodov, in sicer od 20.600 ton na 13.186 ton odnosno od 56.5 na 39.4 milijona Din. V zvezi z živahnejšim ustanavljanjem novih industrijskih obratov se je lani precej dvignil uvoz dobrin za investicijske svrhe. Tako se je uvoj strojev in aparatov ter električnih predmetov povečal od 187.2 na 260.3 milijona Din, uvoz železniškega materiala in končnih izdelkov iz železa pa se je povzpel od 159.3 na 210.6 milijona Din. Ker smo pričeli izdelovati tanko železno pločevino v naši državi (Jesenice), se je lani uvoz pločevine že precej skrčil, in sicer od 60 na 33 milijonov. Pri uvozu potrošnik predmetov vidimo ponovno nazadovanje uvoza riža, in sicer od 56.8 milijona Din v l. 1932. odnosno 50.4 milijona Din v predlanskem letu na 45.2 milijona Din v lanskem letu. Uvoz Birove kave se je skrčil od 81.4 odnosno 76.1 na 61.8 milijona Din (po količini pa od 694 odnosno 665 na 581 vagonov). Uvoz rastlinske ga olja je nazadoval od 14.3 odnosno 9.4 na 7.9 milijona Din. Povečal pa se je uvoz limon, pomaranč in južnega sadja. Uvoz limon in pomaranč, ki je popustil leta 1933. od 27.7 na 20.4 milijona Din, se je lani povečal na 26.8 milijona Din; uvoz ostalega južnega sadja pa se je povzpel od 12.4 milijona Din v L 1932. odnosno 21.9 milijona Din v predlanskem letu na 59.8 milijona Din v preteklem letu. To je ogromno povečanje, ki si ga ne moremo tolmačiti druga če, kakor kot posledico plačilnih težkoč v prometu z Grčijo in Španijo, kjer naših zamrznjenih dobroimetij, izvirajočih od izvoza, ne moremo drugače likvidirati, kakor z uvozom predmetov, ki jih prav za prav ne potrebujemo neobhodno. Gospodarske vesti = Proračun Glavnega ohora za obdelovanje Ljubljanskega barja. Proračun dohodkov in izdatkov Glavnega odbora vodne zadruge za obdelovanje Ljubljanskega barja je razpoložen in na vpogled vsem interesentom pri načelstvu Glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg 3/1., in sicer v času od 25. februarja do io. marca t. 1. med uradnimi urami od 2. do 3. popoldne ter v sredo in soboto od 12. do 1. popoldne. V tem času je vložiti morebitne ugovore pri načelniku Glavnega odbora. Istočasno so razpoloženi tudi računski zaključki za leto 1934. — Sejem za krino. Dne 25. in 26. t. m. je bil drugi letošnji sejem za krzno v prostorih ljubljanskega velesejma. Blaga je bilo dovolj, vendar kako . ost ni ustrezala, posebno pri lisicah. Kljub temu, da so bile živali vjete po zimi. je bilo mnogo odrgnje-ne in zelene kožuhovine. Inozemski strokovni listi so začeli z močno propagando, da pride lisica zopet v modo. Četudi ta propaganda še ni imela učinka na eene, ker leže velike zaloge lisic še neprodane v Londonu in Leipzigu, vendar pa je pomagala, da je bila na dražbi velika večina tega blaga prodana. Upanje je. da se bo do prihodnje dražbe v januarju 1936 cena lisicam, ki je naša glavna kožuhovina. zopet dvignila. Za prvovrstno blago so bile dosežene naslednje cene: lisice poljske 120—140 Din. lisice gorske 130—170 Din, kune zlatice 500—580 Din, kune belice 420—500 Din, dihurji 60 do 90 Din, veverice 6.50 Din, divji zajci 3.85 Din, jazbeci 56—62 Din. Za polhe in divje mačke ni bilo zanimanja. V prosti prodaji kupci tokrat sploh niso kupovali. Borze 27. februarja. Na ljubljanski borzi sta danes devizi Nevr-vork in London popustili. V privatnem kliringu je bil zabeležen tečaj za avstrijske šilinge, in sicer 8.'25 — 8.35. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet ▼ angleških funtih po 223, v grških bonih po 30 in v avstrijskih šilingih po 8.30. Na zagrebške mefektnem tržiSču je tendenca v državnih papirjih nadalje prijazna* in se je Vojna škoda za kaso trgovala po 384 in pozneje pc 388. ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar po 383 (v Beogradu je bil promet po 382.50 — 384). Nadalje so bili zaključki v 7•/• investicijskem posojilu po 76 (v Beogradu po 76.25), v 7•/• Blairovem posojilu po 67.75 in 68.50 (v Beogradu po 67.25) in v 6*/» begluških obveznicah po 66 in 67 (v Beogradu po 65.75 in 66.75) Deviie. Ljubljana (Z všteto premijo 28.5 odstot) Amsterdam 2065.73—2980.32. Berlin 1750.(* -176095 Brusell 155—103062 Curih 142101—1428 08, London 211.71—213.77 \'ewvork 4328 71—4365.02, Pariz 28960— 29103 Praga 1830^-184.20 Trst 170.90-J73.98 Avstrijski šiling v privatnem kH-rir«tu S 25—8 35 Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.88, London 14.93. Newvork 307.1250, Bruselj 72.1750. Milan 26.61450. Madrid 42.2250. Amsterdam 208.7250, Berlin 123.90, Dunaj 56.90, Koben-havn 66.65, Praga 12.8950, Varšava 58.3250, Dunaj (letajl v priv kliringu.) Beograd —, London 25.98, Milan 45.44, Newvork 532.45, Pariz 35.45, Praga 22.20, Curih 173.71, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 383 — 985. TU investicijsko 75 _ 76, 7•/• Blair 68-6«, 8*/o Blair 77 — 78, 7»/« Dri hipotekama banka 71 — 72, 4°/» agrarne 45 — 47. 6*/» begluške 66 — 67. Zagreb. Drtavne vrednote: Vojna Ikoda 383 — 384, za marc - julij 382 — 384, TU investicijsko 75 _ 76, 4*/t agrarne 46—46.30, 7•/• Blair 67.75 _ 68, 8"/. Blair 77.50 do 78.50, TU Drž. hipotekama banka 71.50 do 72.50, 6°/. begluške 66 — 66.50; delnice: Narodna banka 5400 bi., Priv. agrarna banka 258 — 260, Trbovlje 12 — 1'25, šečeraua Oeijek 150 - 160. Beograd. Vojna škoda 382.50 — 383 (384 do 382.50), za marc 382.50 — 383 (382.50 do 382), za aprii _ (382.60), 7*/* investicijsko 75.50 — 76 (76.25), 4°. o agrarne 47 do 47.50, 6»/» begluške 66.50 — 67 (66.75 do 65.75), za marc 66.75 — 67.25, 8P/» Blair 77 do 78, TU Blair 67.25 — 67.75 (67.25), TU Drž. hipotekama banka 71 — 72, Narodna banka 5375 _ 5450 (54), Priv. agrarna banka 258 _ 259 (259 _ 258). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.25, Državne železnice 23.70, Trboveljska 14.45, Alpi-ne-Montan. 10.65. ' Blagovna triišča 2IT0 4- Cliirago. 27. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 97.1250, za julij 92.50. za september 91.3750; koruza: za maj 8-1.75, za julij 79.8750. + VVinnipeg, 27. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.50, za julij 83. 4- Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenira: baška, 79 kg, po 127.50 — 130; banatska. 87 kg težka po 125 — 127.50; oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 75 _ 76; banatska po 68 — 70; moka: baška in banatska >0< po 210 _ 230; baška >2« po 195 — 215; baška »5< pa po 175 — 196; otrobi: baški debeli 105 — 110. + Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica; baška potiska in slavonska 128 do 130; baška in sremska 122.50 — 124; banatska 119 — 124. Oves: baški, sremski, slavonski 87.50 _ 90. — Rž: baška 122.50 do 125. — Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 — 130, jari, 67/68 kg 135 _ 140. _ Koruia: baška in sremska 67—68; banatska 64 — 65. Moka: baška in banatska >0g« in >0gg« 192.50—215; ,2< 172.50—195; >5< 152.50 _ 175; »6« 135 — 147.50; >7« 110 _ 115; »8« 80 — 85. — Otrobi: baški In sremski 82 - 84; banatski 81—83. — Fiiol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50 4- Budimpeštanska terniinska borsa (27. t. m.) Tendenca 6laba. Pšenica: za mare 16.72 _ 16.73, za maj 17.02 — 17.03; kom: »a: za maj 11.75 — 11.76. BOMBA2. 4- Liverpool, 26. februarja. Teudenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.86 (6.87), za julij 6.79 (6.77). 4- Newyork, 26. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 12.26 (12.28), za julij 12.48 (12.50). iz življenja na ZGORNJA ŠIŠKA - DRAVLJE. Društvo kmečkih fantov in deklet priredi v petek 1. marca ob pol 20. v novi šoli v Dravljah (tramvajsko postajališče, Kavčičeva gostilna) skioptično predavanje o zimski rezi sadnega drevja. Predaval bo g. Lenard Frido iz Št. Vida nad Ljubljano in pokazal preko 80 skioptičnih slik o pravilnem obrezovanju sadnega drevja. Vstop vsakomur prost Iz Zagorja Glasbeno društvo v Zagorja priredi ------ ------------ . _ik ples v kolskem domu. Igr« salonski orkester. na pustno soboto zvečer veli i So- Brzonogi jelen: Pazi, ko opaziš sovražnike, daj znak 6 kaš-ljanjem! Srebrna strela: Ne morem, ker sem pravkar pojedel bonbon IZDELEK »UNION«. ZAGREB Radio četrtek. 28. februarja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poro-ročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Polka jc ukazana (plošče) — 18.20: Smuška ura — 18.50: Srbohrvaščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura: Politični pregled (g. Denič — iz Beograda). _ 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila. Radio - orkester. BEOGRAD 17: Narodna glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22.15: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Kvartet. — 20: Prenos iz Beograda. — PRAGA 19.30: Vojaška godba. — 20.15: Iz Brna. _ 21 Orkester. — 22.15: Jazz. _ BRNO 20.15: Pust na kmetih. — 21: Ukrajinske pesmi. — 22.15: Iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Jazz. _ 20: Skladbe za flavto. — 21: Beethovnov koncert. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12 lz zvočnih filmov. — 13.10: Plošče. _ 16: Dunajska glasba — 17.35: Pesmi. — 20: Mešan program. — 21.40: Pevski koncert. _ 23.15: Jazz. — BERLIN 20.10: Berlinske plesne kapel«. _ 23: Orkestralen koncert. — K5NIGS-BEKG 19.%: Mladinski koncvL — 20.15: Kabaret na ploščah. — 21.15: Koračnice. SOKOL Naielništve ljubljanske sokolske inpe sklicuje za nedeljo 3. marca sejo zbora društvenih načelnikov in naielnie, združeno z vadbo tekmovalnih vaj na orodju. Dopoldne bo ob 9. vadba vaj za člane v telovadnici Ljubljanskega Sokola, Narodni dom; za članice pa v telovadnici Ljubljane II. (I. državna realna gimnazija, Vegova uliea). Popoldne bo seja ob 14. v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru. Pozivamo na točno in zanesljivo udeležbo trPEBTOAft DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek, 28.: Postržek. Sreda. Petek, 1. marca ob 15.: Vihar v kozarcu. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din. Sobota, 2.: Sluga dveh gospodov. Izven. Znižane eene od 24 Din navzdol. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 28.: Netopir. Četrtek. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. * Abonente reda Četrtek opozarjamo, dr, se poje drevi ob 20. za njihov abonma Straussova opereta »Netopir« namesto napovedane opere »Mignonc, ker je gospa Gjungjenae obolela na influenci. Zasedba ista kakor pri vseh poslednjih uprizoritvah trga dela. Rozalindo poje ga. Obewaldorje-va, Adelo ga Ribičeva. Dirigira kapelnik R-har. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Četrtek, 28.: Od zore do mraka. C. Znižane eene. Zadnjič. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2.: Profesor Zič. A. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 1. marca: Trije vaški svetniki Uprizoritev celjskih igralcev. Abonma. Torek. 5. marca: Trije vaški svetniku Ljudska predstava. Izven. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 4. ob 20.: Profesor 2ič. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru. Najodličnejša toaletna nila, kar najbolj priporočljiva zlasti za dame so RIVIERA — SAPOLIV RIVIERA — PERLE RIVIERA — FLORIDA — ŠPECIJAL RIVIERA — MLEČNO MILO iz Ulijinega mleka in mlečne krem« RIVIERA MILA SO IZDELANA PO KEMIČNIH STROKOVNJAKIH IZ NAJPLEMENITEJ-8IH SUROVIN IN PO NAJBOLJŠI FRANCOSKI METODI. Zahtevajte povsod samo RIVIERA TOALETNA IN MEDICINALNA MILA U VVOLdrJ? 33 Pokonci glavo Njegov obraz je bil rumen in epačen od besnosti. Stare, slabo zaraščene rane so se odpirale Spet je moral misliti oa to, da živi blizu njega človek z imenom Harry Moschenheim, ki je kriv vee nesreče. Ko je stopil stari Quinn v pisarno, je takoj vprašal: >Ali te je kaj ujezilo?« »Ne. Zakaj misliš?« »Takisto gledaš, kakor da bi bil slabe volje.« »Samo glava me boli.« >Moral bi iti nekoliko na zrak. Sploh bi se moral več ukvarjati s športom « Frank je šel vso dolgo pot do doma peš. Leden veter mu je bril naproti, mu jemal sapo in ga grizel v obraz, da so se mu kar oči solzile Prav na konec sveta bi bilo treba iti v burji in snegu Morda bi potem utihnilo to srce, ki ni hotelo nehati utripati, opominjati in klicati na odgovor. Margieje ni bilo doma Moreča tišina je ležala nad hišo. Prazni prostori so sovražno gledali došleeu naproti Frank Ditmar je sede! v kotu in poslušal glasove, ki jih ni mogel slišati nihče na svetu razen njega. Nazadnje se Je Rufus Q"lnn vrnil domov. »AH veš. kdo me je poklical, uro bo tega?< je vprašal mencaje si bele roke. »Ne vem,« je z muko odvrnil Frank. »Tvoj ljubi stric Moschenheim.« Frank se je zdrznil. »Nekam pozno leze iz svoje luknje, lisjak,« je menil Quiiin »Kaj ti je hotel?« »Prosil me je, naj ti povem, da želi govoriti 8 teboj « Frank je zmajal t glavo. »Harryja Moschenheima zame ni več. Harry Moschenheim je mrtev in strohnel.« »Razumem te,« je premišljeno rekel Qninn. »A ne pozabi, da je star in osamljen.« Tako star ni, kakor jaz, je z obupom pomislil Frank. Niti ne tako osamljen. »Mislim, da bi ga vendarle obiskal, Frank. Ne danee in ne jutri — kadarkoli, samo da greš.« Frank je trudno strmel v tla. »Zdaj je vse prepozno. »Sam moraš vedeti, kaj ti je storiti. Frank. Jaz ti ne morem svetovati Opravil sem le naročilo. Harrv Moschenheim ti je hotel povedati važne novice o neki gospe Šarloti Gisevlusovl, če sem si prav zapomnil ime« Frank je poskoki Kdo ga Je klical? Kdo je bil izrekel Sarlo-tlno ime? Ali je znnlo njegovo srce glasno govoriti? Ali se mu je bledlo? *Kni praviš?« ie rekel * dušečim s* glasom Rufus Quinn ie ponovil Ime Snrlote Oisevlusove Frank ie /sstokal ln s široko razprtimi očm< pog!«*dal tasta. Nafo .ie počasi, kakor človek, ki *topa na morlšče. odšel lz sobe. 24 >Ali 8i našel pot do mene?« je porogljivo zaklical Harry Moschenheim. »Kako si prijazen!« Frank je obstal pri vratih in tiho vprašal; »Kaj je s Sarloto?« »Bliže stopil Daj da te vidim. Rad bi si ogledal norca od blizu. Rad bi pogledal zločincu v oči. Le bliže stopi, fant.« »Kaj Je s Sarloto?« »Zakaj se ti mahoma tolikanj mudi? Kar pričakovati ne moreš! Si našel svoje erce, kaj?« Frank je obotavljajo se stopil bliže, kakor da bi ee bal samega sebe, in zamolklo vprašal: »Kaj je s Sarloto?« Harry Moschenheim je vstal, stopil tik pred nečaka in mu krik-nll lz oči v oči: »Zblaznel si! V norišnico spadaš!« Frank je nagnil glavo na stran in pomislil. Morda sem re6 blazen, si je dejal. Ali je na svetu kaj čudovitejšega kakor biti blazen ?« »AU veš, da ei zločinec? Ali veš, da kaznuje Amerika dvožen-stvo z ječo? Ali veš, da te lahko vsak trenutek odvedejo v Sing-Sing?« Frank se je izeublieno nasmehnil in pokimal. »Le kaj si mislil, ko si se poročil z M»r«rleio Ouinnovo? ]f ./-loži ml IzkuSnl te bom razumeti.« »Kaj le s Sarloto?« »Največji lopov si. najnlzkotnejša duša na svetu, Frank Ditmar.« Frank je ponižno nagnil glavoi. * Zopet »smrtni žarki" Senzacije angleškega izumitelja: Sistem za iskanje podmornic, žarki, ki uničujejo bolezenske klice, rakete in jeklene mreže proti letalom — Efekt: miši crkavajo... Angleški inženjer Harry Grindell-Mat-thews je pred kakšnimi 15 leti spravil ves svet v strah s svojo izjavo, da je odkril žarke, ki so sposobni na veliko daljavo uničevati vse živo, zažgati razstrelivo, ustavljati tanke iu letala. Mnogi so tudi menili, da je s tem konec možnosti za vsako bodočo vojno Nu, strah kakor upanje sta se kmalu razblinila v nič, izkazalo se je, da ni izumitelj izumil niti milijontinke tega, kar je obljubljal, ssmrtni žarki« namreč niso funkcionirali. Grindell-Matthews je padel v pozabo. Sedaj pa pišejo londonski listi, da hoče stopiti znova na plan, tokrat Se z večjimi načrti. V neki hiši v južnem Wallesu, ki je obdana z -bodičasto žico, živi mož in pripravlja velike stvari. Neki časnikar ga je obiskal in poroča, da se bavi Grindell-Matthews pred vsem s štirimi izumi, ki so deloma že gotovi. Prvič hoče sedanji iskalni sistem zoper podmornice izpopolniti tako, da bo uporaben tudi na daljavo 50 km. Drugič hoče odkriti žarke, ki bodo uničevali bolezenske klice. Tretjič hoče z raketami in jeklenimi mreSami ustvariti nov tip zračne obrambe za mesta. Četrtič hoče zgraditi raketna letala z brzino 10 km na sekundo, s katerimi bi se dal doseči mesec. Kot gonilno snov za te rakete bi uporab- Jjal tekoči vodik, a kar se tiče raket za obrambo proti zračnim napadom, bi funkcionirale tako, da bi tedaj, ko bi se bližalo sovražno zračno bro-dovje. zletele v višino 9000 m, tam eksplo- dirale in odvrgle nekakšne zračne plavače, ki bi nosili zelo tecke jeklene mreže. Letalo, ki bi se zaplelo v mrežo, bi bilo Izgubljeno. Sicer ima Grindell-Matthews zoper letala še druga »mazila« v zalogi, namreč svoje stare smrtne žarke. Ta čas razpolaga sicer z aparatom, ki je sposoben s temi žarki ubiti samo mi S, in to na daljavo 18 m, in ustaviti avtomobil, pravi pa, da bi se dali z močnimi električnimi naboji ustaviti vsi aparati z eksplozivnimi motorji, torej tudi letala. To so v ostalem poskušali tudi drugi, čeprav ne s »smrtnimi žarki«, ki sploh niso kakšna posebna vrsta žarkov, toda uspehi so bili malenkostni. Rajski vrt sredi puščave Skrivnosti gorovja Hagar v ASriki Na jugu Alžira se sredi mrtve puščave dviga mogočno gorovje Hogar, ki je že od nekdaj podžigalo fantazijo domačinov. Trdno verujejo, da se sredi rajsko lepih in svežih predelov v tem gorovju dvigajo čarobne palače, v katerih kraljujejo prelepe, plavolase ženske. To legendo si je vz^l francoski pisatelj Pierre Benoit. kakor znano, za osnovo svo- Moskva — pristanišče petih morij Ruski kaznjenci gradijo ta čas prvega izmed velikih prekopov, ki bodo vezali Moskvo s petimi morji in jo napravili od vseh strani dostopno po vodni poti, tudi za večje ladje. Ta prekop bo drugi največji na svetu, prekašal ga bo samo Panamski prekop, firok bo skoraj 100 m, globok več nego S m. Preko reke Moskve, Volge in drugih rek bo vezal sovjetsko prestolnico s Ka-spiškim. Vzhodnim in Belim morjem. Drugi načrt se nanaša na zvezo med Volgo in rvmom. tako da bo imela Moskva zvazo tudi s črnim in Azovskim morjem. Naslednja vremenska kriza Aag1e*lri. bolandski in nemški astronomi «o ugotovili, da bo letošnje leto izredno bogato na sončnih pegah, kar bo povzročalo občutne motnje v vremenu. Tako so n. m. napovedali sončne pege za zadnji teden v februarju. Imeli so prav, kajti v Z«dinjenih državah so divjali ta čas peščeni viharji, ▼ Franciji so orkani povzročili veliko škodo, prav tako tudi v Nemčiji n* Grškem pa je bil celo potres. Začasno so zdaj sončne pege izginile, »endar p* vremenoslovci napovedujejo ponovno svidenje z njimi za dobo okolu 5. m are«. Po teoriji rvezdoznancev je pričakovati takrat txrrfh vremenskih presenečenj. ____ Mačka kaznovala vlomilca V stanovanje neke stare ženice v Pragi je ponoči vdrl tat. Baš ko je praznil omaro s srebrnino, se je starka zbudila, zaslišala ropot tn prišla pogledat, kaj je. Vlomilec Je planil nanjo in jo vrgel na tla. Hotel jo je zadaviti. Tedaj pa je skočila nanj mačka, ki je bila na starko zelo navezana. in ga pričela grizti ter praskati po obrazu. Zaman se je skušal rešiti živali. Na njegove krike so pritekli sosedi, ki ga p« tudi niso mogli osvoboditi živali, tako trdno se je bila zagrizla v njegov obraz, fiele na prigovarjanje starke je mačka izpustila vlomilca, ki so ga spravili v bolnišnico. kjer je za strašnimi ranami kmalu umrl. jega romana »Atlantida«, toda nihče se ni še prav potrudil, da bi poiskal ta rajski vrt Eden sredi puščave. Prvič je gorovje samo na sebi zelo nedostopno, drugič se ga pa vsaj domačini zelo boje. Pravijo, da mož, ki se drzne vanj, ne pride več nazaj, »sirene« ga začarajo. Kaj je resničnega na tej legendi, ne ve nihče povedati. Dejstvo je samo to, da ji znanstveni krogi nič ne verujejo in da se je neka francoska vojaška karavana, ki je pred kratkim prodrla do Hogarja, samo vzpela na neki vrh, ker so ji domači vodniki ušli, in je našla na njem ostanke neke lončarne. Seclaj pa hoče ugotoviti vire legende francoski poročnik Coche, ki odpotuje tja z ekspedicijo francoskega Alpinističnega kluba, člani ekspedicije si obetajo, če že ne siren, vsaj bogatih etnografskih najdb, ki bodo pojasnile vprašanje o nekdanjih prebivalcih te visokogorske dežele. Milijonarjevi prstni odtisi AmeriSka policija ne jemlje prstnih odtisov samo od zločincev, temveč tudi od milijonarjev. Na sliki vidimo, kako odtiskuje svoje prste John D. Rockefeller mlajši v newyorškem policijskem ravnateljstvu Ameriške slabosti Proces proti ugrabitelju Lindberghovega sinčka je kakor podobni procesi v Ameriki podžgal zbirateljsko strast, kakršne si tukaj še predstavljati ne moremo. Porotnikom so odnašali vse, česar niso imeli pri sebi, plašče, klobuke, palice, z novinarskih klopi so izginjali svinčniki in beležnice, celo pregrado pred klopjo za priče so odnesli vneti zbiralci. Najhujša se je pa primerila menda predsedniku sodnega dvora. Med razpravo se je v zatohlem prostoru nekega dne tako spotil, da Je moral preobleči srajco. To je storil v sosednem prostoru. Ko je hotel zvečer odnesti to srajco domov — je ni bilo nikjer več. O M o t U IN ŽENI Ali je-ženska manj vredna nego moški? Kdor bi hotel odgovoriti na to vprašanje, bi moral tudi povedati, da-li je ogenj več vreden nego voda. Kdor misli, da je ženska napram moškemu duševno manj vredna, precenjuje razumsko plat. Nagonske sposobnosti so lahko dragocenejše od sodb, slutnja je čcsto več vredna od dokazov. Moški je bolj produkt kulture nego ženska. čemu bi ji vzeli ta naravni dih po vrtu, gozdu in travniku? ženska čednost je požrtvovalnost, moška pa" junaštvo. Kar je ženski dražest, Je moškemu duh. Moški išče v ženski ljubico in dobi v nji ▼ srečnem primeru ponovno mater. Ženska je prednica vseh ljudstev. Plemeniti šport na Dunaju V zadnjih časih »e na Dunaju pri nogometnih tekmah godijo stvari, ki so skoraj malo pretirane. Zadnjo nedeljo so si skočili n. pr. igralci pri neki tekmi v Pratru v lase, pritisnili so tudi obojestranski pristaši iz občinstva, zabliskali so se noži in enega izmed igralcev so težko ranjenega odpeljali v bolnišnico. Pri neki drugi tekmi so igrali tako rurovo. da je morala rešilna postaja odpeljati pet oseb. In istega dne »o pri drugih igrah imeli še štiri težko ranjene osebe. Wj«oer Gemfltlichkeit ... JCct vedite nudimo vcujco izbiro treneheoetov, spomladanskih plaščev, vetrnih jopl-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana Vročo Afriko je pobelil sneg ima vse prednosti idealne-ga mila. Dobro opere in poceni )e. — Za vas gospo-ainfa — le DOMAČE milo! SVOJI K SVOJIM! Drastičen pouk Policija v Los Angelesu se bori na drastičen način proti brezobzirnim vozačem. Zadnjič so prijeli 40 najbolj divjih med njimi, moških in žensk, ln so jih prisilili ogledati si tisti oddelerf v mrtvašnici, v katerem ležijo žrtve prometnih nesreč. Po tem pouku so še vsakemu naložili primerno denarno kazen. PRAVKAR IZI8LA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET44 PRIOBČUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: Filmska igralka LILIAN HARVET Naslovna slika: M. GASPARI: KURENT Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (1) — Ivo Lapa j ne: LEDNA DOBA V JUGOSLAVIJI — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (10 — Dr. V e n z me r - rb: KAJ JE PREHLAD? — NAJSTARŠI ZAVEZNIK ANGLIJE (k) — NAFTA RASTLINSKEGA IZVORA — Ludvik Mrzel: ZGODBA O FLORJANU SAPOTNIKU (4) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (10) — J e a n Perrigault - nj: MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV (4) — MALO ZNAN GLODALEC — STRAŠNA BILANCA SVETOVNE VOJNE — IZ LITERARNEGA SVETA (En avtor: trije kritiki, ob šorlijevih »Blodnih ognjih« v ljubljanski drami - Iv. Podržaj — Dva Dantejeva verza . n _ Nove knjige in revije) — TEHNIČNI OBZORNIK (Elektrika v poljedelstvu -tma — Elektronski teleskop) — ČLOVEK EN DOM (Preprostost in udobnost v opremi) — ŠAH (Mednarodni turnir v Moskvi - Br — Problem) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Hauptmannova psihoza še traja Američani trurooroa kupujejo miniaturne lestvice, ki so postale *br»b«l m Hauptmanna tn njegov r.ločin Lumierov plastični film Metoda kromatičnih zaslonov Znam izumitelj kinematografskega aparata Louis Lumičre je predvajal te dni v francoski Akademiji znanosti film. ki se projicira povsem plastično. Princip novega Izuma je metoda tako zva-nih kromatičnih zaslonov. Lumičrc uporablja rumene in modre zaslone. V strokovnih krogih je ta vest zbudila veliko pozornost, kajti že dolgo sc mnogi izumitelji bavijo s problemom plastičnega filma. Reševali so ga na najrazličnejše načine, med drugim s sistemom raznobarv- nih filmov, s postnimi zrratt tn s proje!*-djo v t r o d i m e n z i o n a 1 n o kulise Doslej se povsem 7»dovolj1va rešitev ni posrečila, še najboljša je bila metoda z raznobarvnimi posnetki, ki jih je moral gledalec dojemati z raznobarvnimi naočniki. Na Dunaju se trudijo ta čas rešiti vpr;*-šanje s sistemom treh leč. ki bi dal možnost, da bi slike postale pl%-stične kakor pri stereoskopskem gledanja Doslej pa tudi tam niso uspeli. ....... ++ Pogled na Laghorat, mestece sredi afriške peščene puščave, kjer je te dni ponovno zapadel sneg Ena ženska Oče pokojnega zdravnika Komaj se je za sik) poleglo razburjenje zaradi samomora mladega budimpeštanske-ga zdravnika dr. Nikolaja Szavozda, ki se Je ustrelil zaradi tega, ker ga je zapustila njegova zakonska žena Ilona Hajmasijeva, že prihaja nova vest, ki kaže. kako usodno je posegla Hajmasijeva v rodbino Szavoz-dovih. Iz žalosti nad tragično smrtjo svojega zadnjega sina se je na svojem gradu v Hatvan Pusti zdaj ustrelil tudi zdravnikov oče. 65 letni Krnil Szavozd. S tem se zaključuje veriga tragične usode moških potomcev Szavozdove rodbine. Rodbinska tragedija se je začela z izselitvijo prvega Szavozdovega sina, ki je pred štirimi leti emigriral v Argentino, kjer jc izvršil samomor. Njegov mlajši brat si j« iz obupa nad tem činom vzel življenje. Tretji brat je bil zdravnik in veleposestnik dT. Nikolaj Szavozd, ki se je sam zaplel v mrežo nesreče s tem, da je vzel za ženo Uono Hajmasijevo, žensko. ki je postal nanjo pozoren po golem naključju, ko je bila izvoljena za lepotno kraljico v madžarski prestolnici. Hajmasijeva je postala njegova žena, a ni bila za-dovoljnja s to vlogo. Silila je k gledališču in filmu m je to dosegla. Nato se je ločila od moža, ki jo je dvignil na družabno visoko stopnjo in sledila svojemu neute-šenemu hrepenenju po uveljavljanju v gledališču in na platnu. To je navdalo dr. Szavozda, ki ni mogel živeti brez nje, s takšnim obupom, da si je pognal kroglo ▼ glavo. Ko je bila Hajmasijeva obveščena o njegovi smrti, se je prišla od njega po- — dve smrti dr. Szavozda se je ustrelil slovit k mrtvaškemu odru. od tam pa se ie takoj odpeljala na Dunaj — naravnost k filmskemu snemanju. Tudi oče pokojnega zdravnika je prišel ob sinovi smrti na njegov pogreb. Smrt in nenavadna okoliščina, v katerih je siw izvršil samomor, pa so očeta tako potrl«. da je sklenil tudi sam napraviti konec svojemu življenju, ki mu je postalo po sinovem činu tem neznosnejše, ker je s<*» vi kiji potneT3 listal Z vele«ejeineko Vs-'»aznico ia |>otnim lisKjm proet prestop preko i:.'je i Avstrijo Madžarski propustni vizum M i/ la ff proti predloiitvi sejemske izkaznic« na meji. Izdatno znižanje voznine na jugosl., msdi. in avstr železnicah, na Dunavu. na Jadranskem morju, kaior tudi t zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst in sejemske legitimacije i Din V.— se iobivajo pri Wieuer '■' — A. O Wien VII. in pri Častnih zastopstvih v Ljubljani; Avstrijski konzulat. Tyrieva cesta itev. SI; Zveza ra tujski promet v Sloveniji (»Putnik") Tyrševa cevta Stev 1 in njenih podružnicah; Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podrnžnica hotel Miklič. vis-i-vis gl. kolodvora 1818 tf &%% - A. 'O- t- ^ ~ v / V -v ^L % ^ ^ % -r %'V ■gum.. Dobro vam hoče •ekarnar ali drogerist, ako vam priporoča OLLA TROPIC PARIŠKI SEJEM od 18. maja do 3. junija »RAZSTAVA SVETA« Trgovci vseh strok bodo našli na tem sejmu vzorce blaga iz vsega sveta Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: lz 5 velikih sob ln dveh Kabinetov primerno tudi za poslovne lokale Vprašati je v oglasnem oddelku » Jutra « ŠPORT Železničar Mrb. : Primorje Igrišče AS K Primorja, nedelja S. marca. V nedeljo gostuje proti našemu ligašu simpatično moštvo mariborskih železničarjev. Nedavna skupščina nogometnega saveza je vendar v vprašanju tekmovanja za državno prvenstvo krenila iz večmesečnega mrtvila in določila tekmovanja za državno prvenstvo, ki se prične prihodnji mesec. V ligi 10 klubov je ' ni predstavnik iz dravske banovine A. ... Primorje, ki je v vseh mogočih sistemih, ki so bili predlagani za liga tekmovanje, imel na temelju večletnih plasmajev polno pravico, da sodeluje kot najboljši slovenski nogometni predstavnik. Javnost pričakuje od MgaSev vse te vrline in pripravljenost! Ako bodo ves čas dosledni v izvrševanju svojih dolžnosti, ki jih morajo kot edini slovenski predstavnik izvrševati, da dokažejo jugoslovenski športni mladini enakovrednost našega nogometa, potem so lahko uverjeni, da jih bo spremljala simpatija ln podoora vseh slovenskih športnikov. V nekaj vrstah. V zvezi z našo včerajšnjo brzojavno vestjo, da se bodo tekme za državno prvenstvo pričele 17. marca, beležimo vest beograjske »Politike«, da je začetek tega tekmovanja določen za 28. marca. Ker je ta dan četrtek, torej delovni dan, nam bodo torej šele službene objave saveza dale jasnost v tem pogledu. Vsekakor pričakuje naše športno občinstvo z velikim zanimanjem to tekmovanje. — Na svoji torkovi seji je u. o. nogomet- nega saveza proučil položaj, ki Je nastal po glavni skupščini, zlasti po ukinitvi avtonomije sodnikov in stavke sodnikov. U. o. Je pooblastil n. in in. podpredsednika ter enega člana odbora, da v svrho izvedbe skupščinskega sklepa najdejo način, ki bo najbolj odgovarjal interesom vseh športnih organizacij. — Na nedeljski skupščini za I. podpredsednika izvoljeni g. željko Berger Je že podal svojo demi-sijo. Na njegovo mesto bo najbrž prišel g. podban dr Hadži. JASO. V petek izlet na Kofce (poetaja Tržič). Zapadlo Je mnogo novega snega na staro podlago, tako da Je smuka zelo ugodna Zato pričakujemo veliko udeležbo od strani članstva. Odhod v petek z opoldanskim vlakom (zbirališče ob 11.40), povratek v nedeljo. 2e danes opozarjamo tovariše, da se bo vršila tekma v teku na 18 km za prvenstvo jugoslovenskih uni- verz ta visokih šol dne 14. marca ▼ Fla^ niči. Ob tej priliki bo izlet od 14. do 18. marca, tako da bo dana možnost prisostvovati skakalnim tekmam. Tekmi v smuku in slalomu pa se bosta vršili predvidoma prihodnji teden na Zelenici ali Rožci. Prijateljska nogometna tekma v Litiji med SK Litijo in SK Zagorjem bo 3. marca ob 14. na igrišču v Svarčevi hostl. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za ligino in prvo moštvo na igrišču. Igralci, ki nimajo časa, morajo priti ob 19.30 zaradi cross-countrya. Zemljak gotovo. LZSP. (Službeno.) Seja upravnega odbora in tehničnega odseka danes ob 20. v posebni sobi restavracije Emono. SK Slavija. Danes ob 20. redni letni občni zbor v posebni sobi restavracije Slon. Člani vsi! Vabijo se tudi prijatelji kluba. EDINSTVENA PRILIKA ZA NABAVO DOBREGA BLAGA: (901 Moška bela srajca b dobrega lifooa t da-ma*tnimi ali tefirnimi preti bret ovratnika Din 28.— «402 Molka beta srajca t damast. prsi, boljše vrste, Din 36— k boljSega Bfona Dia n P o «NS Ma arajea km •vrstnika, h finega aa-ploSkega natnrel • ti/ona Din (404 Moika srajca i« enobarvnega popelina v beli, drap, siri ali modri barvi, z dvema ovratnikoma in dvojnimi man-etami Si Din V istih barvali boljše vrste Dia 70.— 1 " _ ' i' 1 1 • m> m • ,1 f!; » ♦ - - . / v i h-. H ••• ■s f-mm : ■«! ii «... ir J!'-..'- m . .. . 6909 Bela arajea s pribitim ovratnikom, dvojnimi m anketami, b finega desiniranega aO drobno kockastega angleškega aefizja 58 Din 6910 Moška arajea ta aport, rs dobra tnifr flanele, v svetlih barvah, Dia 24.50, boljša vrata is temne tn svet-loproiraste » Dn rar tis* fUnele Din 39.— «911 Delavska arajea ia nsoftaega oiforda, bres i »pa, enostavne manš* ta. Dia 21.—, botjte vrsta, dvoteate maaie-ta, t I epom, Dia 25.— «913 Moderma raačar- aka srajca is dobrega kockastega flanel - bar-hanta Din $3.—, boljia vrsta, najmodernejši de-ttrt Dio «&.— 69t7 Moške dolge spodnje hlače na trak e, it belega platna 100 do iOS em dolge Din 18.— it to!tiče Dia li—, boljša vrsta Dia IS.— 6918 Moške dolge spodnje hlače na gumbe, iz dobre svetlo progaste tenis-flanele Din 34.—, is dobrega koepergTad-la. francoske (antone (3 gumbi) Din 38.— «919 Moške dolg« tjod- nje hlače na trake, is dobrega ioltoga. mod -rega ali progast. fLla-zer) Narhenta Dio 26.— ir belega fin. .SchnttrT barhenta, fina izdelavi Din 52.— «921 Molke dolge gradi spodnje hlače, okrašene t porUmi. fina izdelava, na 3 gumbe, 32 Din Kaje grull, boljša n sta in finejša izdelava, ista fazoiia Din 42.— 6927 Eleganten klobak ai spode. it gladke klobučevine Din 36—, boljša vrsta Din 50 finejša vrsta Din 70__ 6928 Klobak sa gospode iz kosmate klobnčevine, vse barve Din 50— boljia vrsta Din M__ 6929 Športna čepica u gospoda h motnega sukanca, moderno vznrčasta Din 12__ v težji vrsti Din 20.— 6933 Kapa za smučarje it močne klobočervine, modre ali rjave barve Din 30— «934 Telovnik ca gospode it vigonj-volne, vioriaet Din 50.— 6935 Pulover ca gospode, it vigonj-volne, s patentno zaporo 90 Din «936 Pulover, Ia volna, lope barve, J prsna te-pa. Din 120, finejša vrsta brez tepov 175 Din 6941 Gamaše za gospode iz gladke klobufe-vine — moderna barva Din 20.—, boljfa vrsta Din 24.—, na za-klopne gumbe 2 Din več 6942 Deintk za gospode iz bimbataftega gloU Dia 38—, izdelan bolje Din 55—, z roč-ijem iz celuloida Din 65__ 6943 Deinik za daai« iz močnega glota 38 Dia z upognjenim rofajem iz celuloida Din 45.—, boljša vrsta Din 65.— 6944 Molke nogavice iz močnega bomba*xstega sukanca, vzorčafte Din 4—, boljfa vrsta 5 Din, fiaejša vrsta, pretkane s svilo Dia 7.— 6905 Bela arajea t pri- šitim ovratnikom, dvojnimi manšetami, angleški n.vturel-fifon 46 Din lete fazone srajca iz belega sifona i belimi progartimi ali vtorča-stimi prsi Dia 27.— Moika arajea t dvema ovratnikoma it dobrega angleškega potiskanega popelina. najmodernejši vzorci — Dio 56.— vrsta, prv«*rTtt-aa izšolava Dio 76.— 6907 Molka bela srajca it dobrega tifona, prva it belega, drobno vtor-č.istepa zefirja, in dvoj natimi manšetami Din 57— 6908 Molka srajca z dvema ovratnikom« ia dobrega pisajiega fren-ša, moderni rtor<« Din 35— Bolj?« vrsta, najmodernejši vzor« Dio 47.— 6913 Moika spalaa srajca ii dobrega belega platna, okrašena t por-tami, fina izdelava, odprta ali zaprta f a zon s Dia 39.— 6414 M osla spaloa srajca ii enobarvnega angleškega llmbrika v barvah: beli, rumeni, zeleni, vijoličasti i« modri, najboljša »delava. odprta ali zaprta fazona Din 69.— 6915 Molka spalna srajca it zelo dobre enobarvne flanele v barvali : beli, drap, modri, zeleni, vijoličasti in frea Din «7.— 6916 Moška pižama n dobre progaste teri«-flanele, veeh velikost; Din 78.—, boljta vrst-i, najnovejši moderni vzorci Dia 85. - 6921 Moške kratke spodnje hlače iz dobrega koepor-gradla. fina izdelava Din 25.—, iz zelo dobrega Rave gradla Dia Ž7.— 6922 Moške kratke spodnje hlače it koeper-gradla, v vseh velikostih Din 20—, iz šifo-oa ali pisanega oxforda Din 15— 6923 6924 MC5 693« Molke naramnice iz gumastega trak. z usnjenimi, ploftaslimi s|tonkami 12 Din, botj'Se l okroglimi bombažnimi spoflkar Dio 15— ,j23 Molke kravate h umetne svile,' ■»»• derni vzorci Din 6— boljia vrsta, velika izbera Din 8— 6924 Moške kravate, boljše vrste, najnovejši točkasti ali prvgasti vzorci Din 10.— boljša vrsta v najmodernejših deseniVi Din 12— M25 Kravata iz dobre progaste imntr« svile, enobarvne rips-svile ali Wk«t»:i in progina Din 15.— 6930 Kučma za gospode iz im: t*.-ije krimera — v črni barvi Din 60___ finejša vrsta 95 Din 6931 Snežna čepica iz tople volne Din 12—- 6932 Sal it umetne svUe, v bei' b.,rvi 10 Din. iz prima Sfhar-mez-s\iie Din 35.— 6937 Sal za gospode iz vigonj-volne Din i.—, boljša vrsta Din 17.—, najfinejša vrsta 34 Din 6938 6al ta gospode iz fine volne v svetlih barvah — za smučarje Din 20— boljša vrsta Din 30.— 6939 Ruta za gospode, umetna svila, velikost K") X fto em, beJa. Din 34.—, iz finega krepde-šina Din 65.— 6940 Ruta za gospode, »5 X 85 cm, Dia 46.— Blago pošiljamo po povzetju. Franko počenšl od 250.— Din vrednosti. Te oene veljajo, dokler traja zaloga. 6943 Nogavice ia debelega bombažastega sukanca. tople, par 8 Din debelejša vrsta 12 Din, it fine volne Dia 20.— 694« Lovske dokolenke it vigonj-volne. temnej-le barve Dia 15-—, h čiste volne Din 27.— 6947 Športne oogavic« u pumparice, modno vzorčaste , par 10 Din, boljša vrsta Din 12.—, finejša vrsta Din 15.— Jamčimo za brezhibno kakovost. Blago, ki ne ustreza zahtevani odjemalcev, zamenjamo ali vračamo tako) denar. Mo r /31-30 Enostanovanj. vila v centru Ljubljane, krasna lega, primerna za sa-natorij ali zavod, naprodaj (Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dva«. 303(ve0 Stavbna parcela ob cerkvi sv. Jožefa v izmeri 430 kvad. metrov, ugodno naprodaj. Pogoj: Gradnja hiše (vile) na lej parceli se mora pričeti takoj skupno z ostalo polovico hiše, ki se prične graditi. Pojasnila: Miroslav Zupan, stavbenik. Voš-njakova ul. 6. ;iS41-:0 Oblačila Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimaniši znesek 17 Din. Elegantno masko iščem na posodo za pustni večer. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Maškerada«. 3866-18 Lepe maske posodim. — Pojasnila daje Dolenc, Resljeva cesta 10. 3087-10 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimaniši znesek 17 Oin. Gostilno pri Tičku na gričku oddam v najem z vsem inventarjem in stanovanjem. 3»'.3-ir7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor, vinski trg. in gostilničarji Po Din 1.50 prodam 100 lil [rrvovrst.nega dolenjskega cvička iz lastnih vinogradov Drenovca nad Krškim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cviček«. 3«W "V, UCTIEJI/TIN Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo in kuhinjo takoj oddain. Poizve s« v trgovini Klešnik v Zeleni jami. ^T* >0-31 Stanovanje v vili z vrtom, sredi Maribora, tri sobe ju7no ležeče, en velik kabinet, vej kom-fort, mirno, brez. prahu, čisto, oddam mirni stranki s 1. aprilom. Cenj. ponudbe na podnznico -.Jutra« v Mariboru pod Mpianovanie 60«. »>19-91 Trisob. stanovanje komfortno, relo ]. nadstr. vile, s pritiklinami in vrtom takoj poceni oddam na Tvrt-evi cesti štev. fio. >7 Trisob. stanovanje v bližini banske uprave takoj oddam. Vila »Gizela. Groharjeva ulica štev. 5. 3894-31 Štirisob. stanovanje s kopalnico, plinom, vrtom itd. oddam z majem v vili blizu drame. Pojasnila daje dr. Zalar, Sv. Petra cesta i SOrJS- j! Dvosob. stanovanje oddam na Rimski cesti SI 3009-31 Trisob. stanovanje lepo, z veliko teraso, oddam z majem. Na„«|ov v vseh poslovalnicah »Jutra« 3906-3! Sobo in kuhinjo oddamo s 1. majem na dvorišču na Miklošičevi cesti. 3!»V4--J1 Enosob. stanovanie suho, zračno oddam takoj. Poizve se KavSkova 5/1., levo. 30:6-31 £ tanoianja Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje blizu centra iščem. Zaže-ljen vrt. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« j.od »Odrasli«. 3890-3:/a Sobe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sobo primerno za pisarno, dostopno strankam, iščem e 1. marcem. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Svetlo«. 3803-23/1 Sobo primerno za pisarno, dostopno strankam, iščem s 3. marcem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Svetlo«. 380S-38/1 65323E335B Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo, zračno sobo takoj oddam. — Naslov v vseb poslovalnicah Jutra, 3811-23 Separirano sobo oddam v centru mesta. — Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«. 3900-2S Opremljeno sobo s posebnim vhodom,- odda M. Rav ta r, Stari trg 'O. Na Taboru neodno oddam zračno, čisto, separirano, opremljeno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah ».Intra«. 30112-23 Opremljeno sobo event. z zajtrkom oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. r?Vi!On Sobo lopo opremljeno, solnčno, s tekočo vodo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah -Jutra«. Sobo v cenim mesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra . N8' IDEALNA SMUKA NA POKLJUKI najlepša priložnost za ležalne kuro, kompl. prehrana, skupno ležišče incl. vse dajatve Din 45.—. Soba z kompletno prehrano incl. vse dajatve od 65—75 Din. Informacije Smučarski dom Bled. 1909 Lepo sobo separirano, v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Preprosto gdč. sprejmem na stanovanj« z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Sobo solnčno in mirno, oddam na Mirju, Verstovškova 3896-23 Opremljeno sobo s kopalnico, v centru mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 390! -33 Prazno sobo z uporabo kopalnice — v centru mesta takoj oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3003-33 Opremljeno sobioo z uporabo kopalnic« oddam boljši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.___ 3004-33 Sostanovalca k poltenemu gospodu poceni sprejmem v lepo sobo Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 3H34-28 Opremljeno sobo v lepi legi. « »e-paratn im vhodom, oddam gospodični. Smartinaka cesta 10. 30.0-33 Separirano sobo čisto, z dvemn posteljama oddam zakonskemu paru. ?.ibertova nI. 83, pri gor. kolodvoru. 3016-28 r'Ji Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. »Djurdjevak« Dvignite pismo! JK79-24 f^OBBEBDB Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Kratek klavir zelo malo rabljen, po ugodni ceni prodam. — Naslov: Erjavec L., — VVolfova ul. 12. 3709-26 /J Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mizarski stroj (Abrichter) ,T0 cm širok, prodani. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 3918-c® Hladilni stroj automatični, pripraven za mesarije, restavracije itd., poceni prodam. Ponudbe pod »Hlada,vtomat« na ogl. oddelek »Jutra«. 3882-39 Informacije; Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic Zaradi več neljubih slu čajev opozarjamo javnost, da živčno bolnemu Francetu Skraharju, rojenemu 5. februarja 1905 v Ljubljani, ničesar ne krediti rajo. — Mati In bratje. 3933-91 Drai.be Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sodna dražba nepremičnin: stanovanjske hiše, kovačnice in stavbne parcele v Dravljah ob glavni cesti in tramvajski postaji, se vrši v petek 1. marca t. I. ob 9. pri okr. sodišču v Ljubljani, »oba št. Vzklicna cena Din 1H6J-29C. 3330-312 Razno Telefon 2 9 Si PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska cesta Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM ŠTIVU! DEPRESIJA, nespečnost, prerana izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte na čem dandanes mnogi trpe! Medtem pa je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez močne živali (»Kalefluid«) sekretarno delovanje vseh žlez, čim preide v organizem, da krepi organizem in uravnava živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Miškovič in Co., Beograd. (Reg. S. br. 10537-33.) E Naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminil naš dobri soprog, ljubljeni oče, stari oče, gospod Ivan Hinch činovnik drž. žel. v pokoju Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek 1. marca 1935 iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani ob 14. popoldne. Ljubljana, dne 27. februarja 1935. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. 1911 žene, ki se ne starajo in vedno dobro izgledajo, se poslužujejo najraje za nego las Entrupala, ki dovaja lasišču neobhodno potrebne snovi za porast, prepreči izpadanje las in odpravi prhljaj in daje sivim lasem in porastu prvotno naravno barvo. Originalna steklenica po pošti Din 100.—. Prospekt brezplačen. Popolnoma neškodljivo. Lekarna Bayer, Wien, I. Wollzeile. Za Jugoslavijo razpošilja po pošti: »Kemos«, Subotica.' 1880 t JVvev«hn1 zarvnrt Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v torek, po dolgotrajnem in mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 71. letu starosti, za vedno zapustil srčno ljubljeni soprog, zlati papa, brat, stric, tast, stari papa, svak, gospod Ivan Elsner FIN. PIS. RAVNATELJ V P., PODPREDSEDNIK VZAJEMNE ZAVAROVALNICE Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 1. marca ob 15. uri iz hiše žalosti Vod-matska ulica št. 8 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 2. marca ob 7. uri v cerkvi sv. Petra. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin Ljubijana-Moste, dne 27. februarja 1935 ANTONIJA, soproga; LJUDMILA por. ZAPLOTNIK, RIKO. ANICA, IVAN, ALEKSANDER, MERY, TINCA por. ZORKO, VIDA, MILENA, s. M. BEATA, FR. FELIKS, otroci; ZAPLOTNIK DOMINIK. ZORKO VOJKO, zeta: GIZELA. MIMI, VIKI, sinahe, vnuki in vnukinje. 1908 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja n konzorcij »Jntra« Adott Rlbnikaz. — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarjs Prane Jezeršek. — Zs mserataft del Jo odgovoren Atab Novak. — fri j