Št. 32.
V Gbrici, t soboto dne 15. marca  1902.
Tečaj XXXII.
Iihaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sr: vsak torek, eetrtek is Soboto, jutranje tedanje opoldne, refierao ladanje pa  ob 3. mi po-
poldne,   in stane  z  uredniškimi  izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre« jemana  ali v Gorici   na dom pošiljana: Vse leto    ....... 13 K 20 h, ali gld. 660
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta  .v.  ... ...-.¦ 3 ,/40 »   ,  t,^,l;70
Posamične številke stanejo 10 vin. "' *' -!r-**-, Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v tGoriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroSiln brez doposlane naročnini« *« ne obiramo.
Oglasi In poslanic* se računijo po petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kra« 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke 'po~ffGBt6m. -— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorlea.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavrM.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorici t L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nede^ah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL11. •
»opisi naj se pošiljajo le ureduigtvii.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj bo pošiljajo le •ipravniStvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od cSoče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld; 1-60.
cSoča» in »Primorec, se prodajata v Gorici v to-bakarm Schwarz - Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tohakami LavtenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della labbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno Izdanje.)
>Gor* Tiskarna< A# GabrS2ek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Trgovska in obrtna zbornica.
Pile A. G-k. II.
Prve dni 1. 1899. sta prišla k meni grof Alfred Ooronini in dr. Anton Gregorčič z novico, da bo treba na Dunaju vplivati zaradi novega volilnega reda. »Potrebujeva podatkov o številnem razmerju med slovenskimi in laškimi plačevalci pridobnine; to nama morete preskrbeti edino vi.« — Drage volje sem prevzel nelahko nalogo, katero sem izvršil v treh tednih. Za jeden-eam okraj sem moral vzeti le Število, katero sem dobil po primerjalnem računu zadnjih 10 let. Konečni vspeh Je bil ta: Slovenci imamo 2700-2800, Lahi pa okroglo 2500 trgovcev in obrtnikov. Volilni cenzus se mora od 6 K Se znižati, kakor nameravajo i v drugih deželah. — Trgovinski minister baron Dipauii, zatrjevalo se mi Je, je jako naklonjen razširjenju volilne pravice.
Meseca aprila 1899. je počil naš razkol. Grof Coroiiini je kmalu izginil, dr. Gregorčič pa ni imel nobene druge skrbi nego ustvariti »Soči« in moji tiskarni tako konkurenco, ki me uniči in naredi neškodljivega njega veličju. Ta skrb mu je pobrala ves čas, dasi ga ima 25 ur na dan, zato nič čuda, da ni ganil niti z mezincem več za pravičneji volilni red v trgovinsko in obrtno zbornico. Morda je tudi vplivala znana zveza, da se je postavil zopet na ono staro stališče, v katerem je sladko spal 1. 1884., čes: »v tej zbornici nimamo Slovenci ničesa iskati !*
In res je bil izdan z navedenim razglasom tak volilni red, ki hoče Slovence še za dolgo izključiti od slehernega zastopstva v tej zbornici! Oglejmo si ga!
Trgovinski odsek voli 8 udov (kolikor prej); obsega trgovce (izvzemši krošnjarje), prodajalce tobalra, smotk, kolkov, pisemskih znamk in smodnika; dalje trgovinski pomožni obrt (odpravnike in komisijonarje, opravnike), me-šetarje, skladovnice, tehtalne in merske
BOLNIK.
(Milici.)
Suplent Janko Gruden že dva meseca ni mogel iz sobe. Dasi so mu zdravniki že večkrat izjavili, da je neozdravljivo bolan, in akoravno je kot izobražen čiovek dobro vedel, da je jetika nekak prvi stadij smrti, je vendar še upal in sa tolažil, da bo zopet okreval in pričel novo, vse drugačno življenje. Kdo bi rnu štel v zlo, da so se mu porajale v mladem srcu še vsako]ake nade in želje, da je hotel Šo živeti, saj je bil star jedva 26 let...
Bilo je spomladi. Vsa narava je ustajala in klicala k življenju. Janko je nervozno ležal na belo pogrnjeni postelji. Pogled mu je bil utrujen, a ven? fw nemiren, nestalen. Zadnji žarki zahajajočega spnpa so radovedno silili skozi pol odprto okno v njegovo izbo, kakor bi se hoteli prepričati, jeli §e diha ta živi mrtvec, ter mu zlatili upalo «<*. Koža mu je bila prozorna kakor Hčolan, da so se videle kofeti, kakor bi bil spustil nanj Rontgenove žarko...
Ravno je bil odšel zdravnik. Povedal je Janku še enkrat in odločno, $a nima prav nikakega upanja več, da S(> štete urice njegovega popotovanja Jo materi zemlji, naj torej uredi vse P°t?Qbno.,t                    .
¦*  *0silPJQ J0 poslušal bolnik odkri-*°wcen odgovor. Do sedaj mu nikakor
zavode, bančne in kreditne zavode, zavarovalnice, hranilnice, prevozna in prometna podjetja (vštevši c. kr. državne železnice).
Odslej bo volil ta odsek v dveh kategorijah ali razredih, ki se na kratko zaznamujeta: I. a, I. b, vsak po 4 ude. V I. kategoriji volijo tisti s 100 in več K, v II. pa oni, ki plačujejo najmanj 8 do 100 K pridobnine.
Obrtni odsek voli 16 udov (dva več); obsega produktivne obrte, go-stilničarske in krčmarske obrte, lekar-nice, rudarska podjetja in sploh vso obrte, ki ne spadajo trgovinskemu odseku. — Voli pa, kakor doslej, v treh kategorijah, zaznamovanih na kratko : II. a, II. b, II. c. — Volilno pravico daje: v I. najmanj 200, v II. najmanj 60, v III. najmanj 8 K pridobnine. -V I. b in II. c pa daje volilno pravico pridobnina tudi pod 8 K, ako je kdo z odmerjenim mu manjšim zneskom žo v II. razredu za občinske volitve, da moro torej voliti tudi v deželni zbor. — II. n voli 6, II. b 4 in II. c G udov.
O aktivni in pasivni volilni pravici veljajo v obče splošno navadne določbo. Aktivno pravico imajo polnoletniki, za pasivno pa jo potrebna starost 30 let. Žensko in mladoletniki morejo le voliti po... poslovodjih. (!!) -— Novo in zanimivo jo to, da imajo pasivno volilno pravico (t. j. morejo biti izvoljeni) le tisti tr-govd ali obrtniki, ki imajo aktivno volilno pravico v isti kategoriji. Obrtnik prve kategorije ne more biti izvoljen v drugi ali tretji  in narobe,  kar je  pač
; jako nazadnjaško načelo!
.          Volilni imeniki so že  razpoloženi
do 19. t. m.  Ni dovoljeno nikomur, da
I bi pokukal v drugo kategorijo, marveč
j le v ono, v kateri je sam. čujemo celo, da se delajo ovire, da bi volilec mogel pogledati za koga drugega! Neverjetna strogost, ki dela  iluzorično vse rekla-
I macijsko postopanje! Tisti beati possi-dentes imajo na razpolago vse, kar hočejo, — mi drugi pa toliko kot nič; oni lahko vodijo volitve in mešajo, kakor se jim zljubi, mi pa bi ne imeli pravice,
ni hotelo v glavo, zakaj bi bila usoda ravno njemu tako nemila; dosedaj se na nikak način ni mogel sprijazniti z žalostno mislijo, zakaj bi ravno on ne smel piti iz opojne čase življenja, dosedaj ni mogel in ni hotel verjeti, da bo moral tako mlad iz tega sveta, ne da bi se mu bila izpolnila le jedna njegovih želj. Danes pa je bil nakrat prepričanj da zanj niso upi, niso nade, da ga ne reši noben čudež več...
Nekaj tesnega mu je objelo trudno dušo. mraz mu je pretresel vse kosti, slednjič pa se je udal v svojo usodo in se umiril...
Zamislil se je v SYoje preteklo življenje.
Rojenice mu niso bile natresle dragocenih darov v priprosto zibelko, delavčevega sinu je čakalo le trpljenje, beda. V pomanjkanju in revščini so mu tekla mladostna leta. Skrbni stariši in dobri ljudje so ga spravili v šolo, kjer se je pridno učil ter srečno dovršil gimnazij. Nakrat je stal na razpotju, ali v semenišče ali na Dunaj, tu brezskrbno in mirno življenje, tam boj za vsakdanji kruh« če tudi je njegova blaga mamica že od nekdaj gojila skrito željo, da bi nekoč videla svojega prvenčka pred oltarjem, ga ni niti z jedno besedico silila v duhovski stan, rada se je odpovedala svojemu idealu, da bi le bil srečen njen sinček; hudo ji je le delo, da ga ni mogla podpirati; kajti doma  je  bila družina   narasla  samih
predno koga kandidujemo, pogledati niti toliko, ali ima volilno pravico v isti kategoriji!
Deželna vlada imenuje volilno komisijo in komisarja. Komisija ima naslov: »G. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Gorici.« — Ta komisija pa je sestavljena tako: 1 ud občinskega zastopa v Gorici, 4 člani zbornice (po 2 iz trg. in 2 iz obrt. odseka) in 1 zapisnikar. Vladni komisar, ki ga imenuje trgovinsko ministerstvo, predseduje komisiji ; letos je c. kr. namest. svetovalec grof Attems.
Voli pa se: a) z ustnim glasovanjem, b) osebno z napisano glasovnico, c) z glasovnico in dodano legitimacijo, oddano pri obrtnem oblastvu I, stopinje (glavarstvo). Ako je glasovnica zaprta, mora biti napisano zunaj volilčevo ime. — Vse pošiljatve po pošti v zadevi teh volitev so proste poštnino, ako jo na zavitku pristavek: »V volilnih stvareh trgovinske in obrtne zbornice v Gorici,«
To so glavno določbe, katore troba vedeti. Nekaj drugih bo sledilo v podukih tekom volilne dobe.
Na Kranjskem jo v trgovinskem odseku najvišja pridobnina 350, v obrtnem 450 K, najnižja |iu 5 K. In vendar jo na Kranjskom nad 10.000 volilcev! Vkljub tako o„- vin-nemu Številu so na Kranjskem razširili volilno pravico doli do — 5 K, dočim so se mogočni gospodje v Gorici zbali večjega števila volilcev ter volilni cenzus še zvišali za 2 K za vse enako.
"_________          (Konec pride.)
DOPISI.
Iz Srbije. — (24./II. 1902.) — 9./IU. 1902. — Gospodin urednice! Ja sam Vam obečao, da ču Vas izvestiti i o našim prilikama, amo na istoku. i vreme je, da se bar za sada okanemo težkog i sumornog razmišlja vanja o posledicama fanatičkog klerikalizraa; datče Bog, pa če t ta bratski narod, kome mi od ovdje šiljemo tople želje, i sam uvideti, ko mu je prijatelj, a ko neprijatelj. Do-čite na kraju krajeva do uverenja, da mu je
dobrih in zdravih želodcev. In Janko je odpotoval v cesarsko prestolico učit se filozofije, — navezan sam nase. S pridnostjo in vstrajnostjo se mu je posrečilo, dobiti službo domačega učitelja pri nekem češkem plemiču. Med letom je bival na Dunaju, o počitnicah pa na češkem. Tako sta mu mirno potekli prvi dve leti visokošolskega življenja. Koncem drugega leta pa je prišel domov, hoteč posvetiti svoje proste dneve svoj-com, ki so že hrepeneli, videti svojega Janka...
Tedaj pa se je pričelo za mladega filozofa novo življenje, ona doba, ki prinaša človeku toliko veselih, pa tudi ne manj žalostnih trenutkov, ona doba, v kateri se čuti človek najmočnejšega, v resnici pa je najšibkejši, podoben trsju, katerega upogne vsaka sapica, — doba sladkostij in bridkostij prvo ljubezni.
Na zabavnem večeru v Čitalnici se je seznanil s Slavko, hčerjo petičnega in ponosnega trgovca. Ko je bil napravil maturo, je bila še otrok, med njegovim bivanjem na Dunaju pa se je razvila v pravo krasotico.kijerasvrtemala srca celo starejšim gospodom.; Njen pravilen, nežen obrazek je očaral vsakogar,, njene nedolžne oči bi bile ukrotile leva, taka omamna moč je sijala iz njih. Tudi Janko se ni mogel ubraniti njeni nadvladi, v kratkem času ji je bil udan z • dušo in telesom, vse njegove misli so ' bije pri njej, vse njegove stopinje so ga
bratski srbski narod, ma daBJe po veri raz« lican, vise naklonjen in »veči prijatelj, no sto mu je njegov rodjen brat, kao zabludeni sin fanatične verske propagande,
Daklem »Slovenac* več doznado i tu fatalnost, da je na našega kralja pucano. Doista čudnovato, odkud ova »raca* ? E bal se ne da živiti u ovoj sirotoj Srbiji. Sav svet se okoraio na ovo parče zemlje, koje je krvlju svojih junačkih sinova /nliveno. Stranim, naroCito Švabsko cifutskim novinama, osoben je apetit, da svojim gnusnim i pokva-renim bruhanjem na Srbiju omalovažavaju ovu mladu sestricu velike slovanske poro-dice. Ordinarnost ovih lažnjivih izmišljotina prelazi več svaku meru. Ali neka se ne za-boravi, da je kovnica ovih sistematskih sple-taka vrlo dobro poznata, i ako ima Boga, dociče vreme obracunjavanja. Po svernu, sto strana žurnalistika iznosi, rekao bi covek, da je bez vlasce, da se nežna ni ko pije, ni ko plača; ali hvala milostivom Bogu, mi ovdje o svemu tome nista ne znamo, Razvrat — metez — koji se Srbiji pripisuju, samo su skromne želje (pia desideria) cifutsko - Svabsko stampo.
Da, a propos — stali ce sada da pilil korifeji cifutarije o onom desiviem se sulti-dastom dogodjaju, koji se desio pre četiri dana u Šabcu ?; sigurno če onu sumanutu budulu Aiavantiča proglasiti za nekoga zaStit-nika narodnih i ugnjetavanih prava 1; da neco da ga smatraju za narodnog dellju i muče-nika, da ga uvrste u jednu kategoriju z ne-umrlim Veljkom, Singljelicem i Rajičemt; 6 jadnici! žalostna vam tnajka! U današnje pokvareno doba sve je moguce, ali se prava istina ne da zabašuriti.
Neka se zna: da je Radomir MulinkoviČ-Alavantič jedna protuva svetska; biojepred atentatom na kralja Milana u državnoj službi, kao carinski činovnik. Kao njegov pokojni otac —• bivši advokat u Šabcu, bio je i on strastan antidinastičar. Za atentat ivandanski bio je osudjen na 20 godina robije, pa je prilikom kraljeve ženidbe po-milovan. Od to doba skitao se je od nemi*. loga do nedragoga. U poslednje vreme živio je u sremski Mitrovici kao pisar advokatski. — Pa Sta je ucinio ovaj zabhideli sin l Evo šta: 20. ov. meseca obukao je uniformu
vedlo v njeno bližino. Slavka je opazila, da Janko le radi nje zahaja v družbo, in ni ga podila od sebe, celo prednost mu je dajala pred drugimi. Oh, kje so oni srečni, zlati časi, ko je ves blažen sedel poleg svoje izvoljenke in kramljal z njo o ljubem božjem svetu! Kako neprisiljeno sta se smejala medsebojnim dovtipom! Dasi je bil Janko prepričan za trdno, da ga Slavka ljubi, se je vendar bal govoriti ji o ljubezni« v strah«* da bi potem minilo ono prijateljsko in odkrito občevanje med njima, ni si upal, odgrniti skrivnostnega za-grinjala, za katerim je slutil prepad... Slednjič pa je bil prisiljen, storiti odločilen korak; kajti dnevi počitnic so minevali kakor zgineva spomladi sneg. Na odhodnici, katero je napravila Čitalnica poslavljajoči se mladini, se je bil namenil, izvršiti svoj načrt. Ves dan je izbiral in iskal primernih izrazov, . s katerimi bi odkril Slavki svojo lju-{ bežen. Prihajale so mu v spomin besede, ' katere so junaki iz stoterih romanov rabili v podobnih slučajih, toda nobena mu ni bila povšeči, z nobenoi ni bil zadovoljen...                                 ¦ •
Takoj pri prvi Četvorki je poskusu svojo srečo. Poklonil se je Slavki, ki mu je pritrdila smohljajbča. Bila je krasna kakor Vesna; neka blažena sreča, spojena s pritajeno žalostjo, ji je sijala iz nedolžnih očij, ko jo je odvedelmed pare, ki so že Šetali po plesni dvorani^ (Dalje pride.)
srbskoga generala, koja je u zemunu iz-ragjena, pa je noču u čamcu prešao iz Mi-trovice preko Save u šabac. Sa njima behn još 4 budale iz Mitrovice, i predstavši se pograničnim stražarom kao srbski general, kome oni poveravaše, upitao se sa njima u šabac, sigurno da podigne bunu, revoluciju, u Šabcu. U Šabac je stigaG u 6 sahata izjutra, i prikapivši još neke opštinske pan-dure, uputio se u zdanje okr. načalstva. O tome izvesten žandarmerijski komandir, ka-petan Paso Nikolič, pobita u načalstvo in zateksi tam »vajnog generala*, upita ga ,ko ste Vi?* Na Alavantič videči se u opas-nosti, izvadi revolver i opali na Nikoliča alt srečora ga lafco rani, našta mu Nikolič zaspe nekoliko metka u rebra, usljed čega se Alavantič zgrudi na zemlju. Time je njegov pohod izdajnički zavržen, i sve ostalo pobvatano. Nikolič je postao major, a tako je i Alavantič za svoje w!o grapo a pri tom drsko delo nagragjen. Sada se vodi stroga istraga, delo je karaktera antidinastiCnog, a žice i konci ove zavere isprepljeteni su taj-nostima preko Save i Dunava. Neka se ne gubi iz vida, da je Srbija dandanas spremna, da dofieka svaki infamni pokušaj, koji bi stajao na suprot njenom pcliticnom pravcu kretanja. Srbija se kreče postajano svojoj meti, koja je od najvcCeg značaja po jugo-ilovenske narode; ona u tome izvršuje jednu svetu misiju, od koje neče hteti, pa ni smeči da odustane. Sva pak intriganska pred-uzeča i Svabske ujdurme protiv ovog privodnog pravca kretanja kao svi atentati i prevrati — i jezuitske mahinacije uzaiudne su. NaSa je stvar pravedna, z nama je Bog! Želim Vam sjajnu pobedu u dopunskim izboriraa.                           Jugosloven.
Šmarje pri Ajdovščini. — Na pepel-nično sredo smo nastopili tudi Šmarenci 40-danski post, ko mora vsak kristjan malo premišljevati Kristusovo trpljenje, kakor so nas nekdaj duhovni učili. Pogledati v dno duše, kaj se je vsega napačno storilo, da se opravi dobra spoved, da na Veliko noč s čisto vestjo prigriznemo sladke pctice in okusno gnjat. Tudi Ti, dragi Francelj, nas nagovarjaš k pokori in svariš pred grehom?...
Vže na 9. februvarja, ko je nam bral pastirski list, je postal silno glasen, ko je prišlo do liberalstva (o katerem mi ubogi kmetje niti ne vemo, kaj pomeni, nam ni znano ali to postna jed ali mastna) upil je, kakor bi bili res sami fraraasoni, kakor nas on nazivlje. Vidite, gospod nune, ko bi bili mi res taki, kakor nas psujete, bi Vas že davno ne bilo v Šmarjah, iz cerkve bi Vas zapodili z Vašim psom vred, kateri hodi o vsaki priliki z Vami v cerkev, kar mislim, da ni spodobno. Pazite, da se ne naučimo od Vas, ker nam vsako nedeljo trobite, iz česar se vidi,.da ste ob sobotah v družbi Vam prav prijičnega prijatelja, ki je Vam po vsem podoben in si lahko v čast štejete, da se tikata.
Minola nedelja je že četrta, da tako razgrajate, da se pametnim ljudem gnjusi. To nedeljo ste se spravili na našega vse časti vrednega g. predsednica br. in pevsk. društva, tako ste ga napadali, da se je ljudstvo zgražalo in se Vam zaničljivo posme-hovalo, nekateri so tudi ven sli, več se jih je tudi izreklo, da se raje brez maše nego bi poslušali take pridige. Kdko ima na vesti, da je o gospodovih dnevih toliko ljudi brez sv. maše? Edino Vi.... Ponovili ste 24 krat, da kdor kupuje, bere in razdaja liberalne liste, se pregreši nad seboj, nad sveto vero in nad bljižnjim. Štiriindvajsetkrat to izreči, je že polovica pridige; kako dolgo se je moral učiti, predno si je vse tako dobro zapomnii!
Saj ste bili menda tudi v začetku med osnovalci bral. društva, zakaj ste potem vse skup pustili ? Ko bi ne bili odstopili, bi bili tudi Vi v odboru in glejte, mogoče tudi predsednik ter bi lahko po Svoji volji društvo vodili!?! Tako je postalo društvo napredno, ne pa liberalno. Časopise prebiramo oboje. Klerikalne pa vsaki s studom vrže z roke, ker preostudno lažejo, »Soča* in »Narod* sta nam pa najbolj priljubljena, ker povesta resnico nevstrašeno in odkritosrčno, Vam pa to ne ugaja, ker resnica oči kolje!
Tretjo postno nedeljo ste nam omenjal o civilni poroki, kar smo prav pazljivo poslušali, ker so pa naše kmetske buče trde in zmešane od tolikih novosti, katere nam pravite, nismo vse dobro razumeli, zato Vas uljudno prosimo, da nam to še enkrat blagohotno ponovite, ker nas to jako zanima. Res ubogi kmetic mora toliko plačati, predno
more ženo v svojo hišo peljati, da bi bil s tem skoro ob premnoženje. Mora si zato po-pred denar preskrbeti, ker ga nune pred praša po plačilu. Nekega kmeta bi bil kmalo iz farovža vrgel, ker ni prinesel naprej plačati osmino po umrlem s tr i c u. Če za drugo ne, je glede plačila jako natančen, zato ga moramo pohvaliti. Ako bi bila civilna poroka bolj v ceno, se bomo pa te posluževali; za prihranjeni denar si pa lahko revež omisli dobro kosilo. Trdite, da je Vaša dolžnost tako Čez liberalce sekati. Vprašal bi Vas, ali Vam je škof (pa ne Šmarnski) posebej to priporočil, ali je tukaj druga vera, drugi Bog? Saj sem bil večkrat v napredni občini pri maši, pa nisem nikoli slišal tako nesramnega izzivanja. Ali je n. pr. v Rihembergu druga vera? Nismo več v srednjem veku. Vale tulenje nima odmeva.
-----Še nekaj g. nune, segnite na levo stran:
in poglejte na preteklo leto, koliko žrtev se je pod Vami zgodilo, katerih ne bom tu navajal, ker niso občini v čast, najmanj pa Vam kot dušnemu pastirju. Ali se je godilo kaj enakega pod Vašimi predniki, kateri so nas učili krščanske resnice in svarili pred grehom, nečistostjo, pijančevanjem, tatvino. Pa Vi, ali ste kedaj govorili o drugem kot o liberalizmu, drugo vse ni greh. Kdor pa čita .Sočo* in »Slovenski Narod*, ta ne dobi odveze pri spovedi. Drugo vse lahko stori. Izzivanje, hujskanje, to je sedaj naša vera, to je naš nauk, to je naš Bog. Kako je pa s krščanskim naukom v šoli? Otroci pravijo, da od četrtkih Vas ni več v šolo. Saj je menda zapovedan veronauk v šoli!? Ako že pri otrocih zanemarjate poduk, je pa že odveč. To to, ne liberalizem, s katerim si toliko ubijate glavo! Za danes naj bo, ako pa ne odnehate razgrajati, bo »Soča* še kaj o Vaši visokosti omenila, saj jih vemo še dosti, dosti. Kdor je nedolžen, naj prvi vrže kamen in za sedaj amen!
Kanal, 13. marca. — V št. 20. »Gorice" napada dopisnik iz Kanala županstvo, da nalašč zavlačuje nove občinske volitve, ter da o njih še misli ne, kajti gospodom, t. j. meni, morebiti da ugaja držati se na krmilu. Namen dopisniku je vedno isti: ker ne more stvarno napadati, pa daje tje v en dan slepe brce, da le obrekuje, dobro vedoč, da se od vednega obrekovanja nekaj vendarle prime. Ako bi gospod dopisnik imel res tako velikansko ljubezen do ljudstva, kakor hoče dokazati s svojimi dopisi, zakaj se ne loti javno pisati o zadevah, ki so v resnici koristne občini in ki kriče po vreditvi. Zakaj ne pišete n. pr. o robotah? Javna, ojstra pa poštena kritika občinskih zadev je potrebna, da se pravično urede, naj si bode pa župan ta ali oni; toda s takimi obrekovalnimi dopisi kaže dopisnik le, da stvari same ne pozna in da stoji gledč krščanske ljubezni na ne preveč visoki stopnji.
Da bodo pa častiti čitatelji zvedeli, v koliko sem se pobrinil glede novih obč. volitev, ; slede naj tekaj prepisi uradnih spisov: Štev. 96. G. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici.
15. t. m. potekla je triletna doba seda- I njega kanalskega starašinstva. Da se priredi j novo volitev, pripravlja si podpfsano nov davčni izkaz vseh volilcev. Zaradi tega si i usoja podpisani prositi, slavno Isti naj bla- j govoli — da se tako zaprečijo a priori mo- i rebitni rekurzi — dati točno odločitev glede j naslednjega:                                                    i
Izkaz davkov sestavljen bode na podlagi istih predpisanih za tekoče leto 1902. Za občino Gorenjavas pa niso pri c. kr. davkariji predpisi končani še, in izvršeni bodo še-Ie j sredi meseca februvarja. Ker pridejo v ta j predpis tudi novi davki razdeljenih občinskih I zemljišč, se bodo volilni imeniki zdatno razlo- j čevali od onih, ki bi jih sestavilo županstvo j na podlagi davkov za I. 1901.                        I
Še večjo razliko v volilnih razredih bodo \ pa povzročili osebni in dohodninski davki, ako se imajo prišteti ostalim davkom v vo-lilne namene, kajti vsled teh se bode 1. volilni razred številično zelo skrčil, a III. pa neprimerno pomnožil.
Ker bi nastale gotovo pritožbe, ako bi se vzeli za sestavo imenikov za vse občine davki iz 1. 1902., a za občino Gorenjavas pa iz 1. 1901., naj blagovoli slavno Isto določiti, ali naj se s sestavo imenikov počaka do konca februarja ali ne, in ali je všteti tudi osebni in dohodninski davek.
Ob enem prosi podpisani, naj slavno Isto sem pošlje okrožnico v tej zadevi z dne
6/12. 1876. Štev. 10807, ker se tukaj ne nahaja med spisi.
Županstvo v Kanalu, 22/1. 1902.
Na to je dobilo županstvo od slavnega c. kr, okr. glavarstva že dne 24/1. pod štev. 1418 sledeči odgovor:
ReSevaje tamošnje vprašanje z dne 22. januarja 1902. štev. 96 se opozarja, da se imajo sestaviti volilni imeniki na podlagi sedanjega davčnega stanja, zato naj se počaka s sestavo, dokler ne bodo davki predpisani tudi za davčno občino Gore-njavas; osebni in prihodninski davek sta direktna ter prideta v smislu § 1. obe. v. r. pri sestavi imenikov v poStev. Zaželjeni prepis tak. okrožnice dto 6/12. 1876. štev. 10807 se posije v prigibu.
Kaj dokazuje to, gosp. dopisnik?
M. Zega, župan.
Osraate it razne novice.
Klerlkallzem   dr  Tolminskem.  —
Dne 20. t. m. bo še izvoljen klerikalni kandidat. Dasi z lepo večino, vendar je povsem utemeljena nada, da zadnjič. — Narodno-napredna stranka je upala že zdaj na zmago v Cerknem. Ako bi se bilo to zgodilo, bi se bilo gotovo našlo poleg teh 12 glasov še toliko drugih, da bi zadoščalo.
Toda v Cerknem smo padli od 101 voJilca za same — tri volilce, kajti naši so jih imeli res 96. Kako nesramno so klerikalci dosegli to zmago, je »Soča* že povedala. Toda tista podla sredstva do prve prihodnje volitve razorožimo na prav radikalen na:in! Na to naj klerikalci le računajo! — Ob državnozborski volitvi se na-prednjaki niti niso udeležili volitve; ob de-Želnozborski so spravili 76 volilcev, klerikalci pa 107; zdaj pa naši 96, a klerikalci le 101, torej naprednjaki čedalje više, »kavči" pa vedno niže.
Cerkljani! S tamošnjo posojilnico Vas »kavči* terorizujejo, a temu naredimo konec! Objavljena bilanca za 1. 1901. je skrpucana na način, da se bodo morala baviti ž njo i oblastva. V »Soči* jo po vrednosti raztrgamo, le vseh potrebnih podatkov še nimamo. — Uverjeni smo, da s tem odpremo oči ogromni večini ljudstva, a kar je glavno: streti treba klešče, katere »kavči* vihtijo iz te posojilnice, Potem bo mir!
Trije kandtdatje, pa nobene k*ndl-didatnre. — O dr. Tonkliju se govori z vedno večjo gotovostjo, da se je odpovedal kandidaturi na mesto Caheja. Kakor smo že rekli, je to skoro gotovo, ker drugače bi ga bili že kandidovali. No, vmes je tudi dr. Gregorčič, ki se brani dr. Tonklija ter bi rajši imel poleg seba sodnega tajnika Fona v Gorici, kateri je tisti c. kr. uradnik, na katerega smo parkrat namignili. Neki goriški duhovnik je pred časom tudi že za trdno govoril, da ga je klerikalna stranka že postavila za kandidata. Od druge strani pa vemo, da se sodni tajnik Fon brani kandidature ter da jo je že odločno odklonil. Želeli bi, da se ta vest tudi potrdi, ker, odkrito rečeno, slabo bi pristojalo c. kr. sodnijskemu uradniku mešati se med korumpirano klerikalno bando, katero obdaja sleparstvo in izdajalstvo naroda l
Torej Tonkti in Fon! Radi teh dveh gospodov so imeli ne-»Slogaši* seje, in ker se — kakor se čuje v javnosti — oba branita jako dvomljive časti klerikalnega kandidata, klerikalna stranka še vedno ni imenovala svojega kandidata za gore. Dozdeva se nam, da je tudi že obupala, da bi se dal pregovoriti jeden ali drugi — zato je naznanil »Prim. List* v četrtek še tretje ime, katero naj bi menda klerikalni stranki pomagalo iz zagate. To ime je ime sodnega svetnika M. Rut ar j a v Gorici, kateri je že bit kandidat v IV. kuriji za državni zbor, pa je propadel. In Rutar naj bi jih menda rešil ter se dal voliti za klerikalnega poslanca! — Čudno, da se naši mogočni klerikalci tako radi zatekajo k sodnim uradnikom?!
Oba, svetnik Rutar in tajnik Fon, sta v naši politiki popolnoma »homines novi*, o katerih, bodisi da bi kandidoval jeden ali drugi, se da reči samo to, da bi moral isti, ki bi bil izvoljen, slepo slediti ukazom dr. Gregorčiča v politiki, katera stoji pod komando dr. Pajerja, ter bi tako pomagal tlačiti naš ubogi slovenski narod. Ali se strinja politiško hlapčevanje in tlačenje naroda z vzvišenim sodnijskim poklicom ?! Ali bi bilo častno ali nečastno tako stališče sodri, uradnika?  Odgovora  menda ni treba. Toda o
tem se bo dalo prav korenito in zanimivo govoriti, ako bi se dal ujeti na klerikalne li-manice kdo izmed omenjenih dveh sodn. uradnikov!... Ali sedaj upamo še, da sta moža, ugledna in spoštovana, ki se ne bosta dala vlačiti v politiko od klerikalne stranke, katera nabira sedaj volilne može po gorah s sleparstvom, podkupavanjem in z grdo zlorabo vere in cerkve. To bi bila čast za c. kr. višjega sodn. uradnika, sprejeti mandat iz rokfanatizovanih in naiaganih volilnih mož, ki mislijo, da gre za sveto vero. Ali čuti kdo izmed njiju potrebo, bojevati se dandanašnji za vero v naši deželi med našim še preveč vernim ljudstvom, kar se zrcali tudi po okr. sodniji, na primer pri zapuščinskih razpravah itd.?! Dan odločitve se bliža, potem pa bomo govorili po potrebi jasno, odkrito in, umevno, nevstrašeno, kakor je naša navada!
S Cerkljanskega smo dobili dopisic, ki pripoveduje prav zanimivo, kako je pozabil pred časom neki nune »črno žajfo* v neki gostilni, kako je bil vesel, kako je plačeval fantom vino, da so plesali, in tudi kako je sam plesal po kuhinji ter govoril, da ni nič greh, ako se kakšna ženska z duhovnikom kaj peča itd. Lepo berilo, katero smo varno spravili v arhivu, ker čez sedem let utegne priti prav. Lepo kopico takega gradiva se je že nabralo. Kar veselje jo je pogledati!
Iz cerkljanske okolice smo dobili dopis o volitvah volilnih mož. Med drugim opisuje, kako so moško korakali semtertje po šolski sobi trije politikujoči nuncij d:5can Murovec, župnik Božič z Ravni in otaleški župnik Vester z dvema ključarjema. Klerikalci so agitirali na vso moč.... Ko je bila volitev končana in so videli gg. nunci, da je njih zmaga, se je pa hitro po volitvi g. nune iz Orohka odpeljal proti domu. Vriskal je in kričal v kočiji na ves glas in dvigal je klobuk v zrak: Zmaga je naša.... Klerikalcem in po klerikalnih gostilnah ni nobena reč greh; še o prepovedanih časih plesati, ni greh, samo naprednjakom je vse greh. Star pregovor in tudi resnica je, da kadar je suho leto, so hlapci veseli in živina bode lačna. — Dokler bodo po volitvah g. nunci vriskali, bodo pa kmetje lačni. — Tako pravi poročilo na koncu. Jako pametno in resnično. Dostaviti nimamo nič.
BorJanskI nune Sedej je skrpucal doma neki popravek, kateri je poslal potem v Ljubljano »Obrambenemu društvu*. Kron-juristi na katoliški podlagi v Ljubljani so pregledali popravek ter ga nam poslali Glasi se tako-le:
Uredništvu Soče v Gorici. Sklicujoč se na § 19 tisk. zakona zahtevam z ozirom na dnevno vest v domačih in raznih novicah objavljeno pod zaglavjem »S Cerkljanskega* v 25. št. z dne 27./2. t. 1. Vašega lista, da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z isti črkami nastopni stvarni popravek:
Ni res, da sem »ovadil nekega v Kotu prav priljubljenega, vrloga in drugače vestnega orožnika"; res je, da sem 12./1. t. 1. pod štev. 4 poslal c. kr. glavarstvu uradni dopis o ponočnem popivanju kakor v županstvu sploh posebe pa v borjanski krčmi h. št. 75., kjer je bil 6. jan. t. 1. brez županovega dovoljenja celo noč ples, ki je končal s pretepom. Nato je tolminski orožniški straž-mojster ukazal tega orožnika odpeljati, ker je prišlo na da«, da je takrat v s 1 u ž b i s fanti plesal in prestopa policijske ure ni naznanil.
Borjana 3. marca 1902.
Jan Sedej. Črtali so mu pa te besede: »Ni res, »da je ljudi sram, da je Sedej na Cerkljanskem doma*; res je, da me vsi Cerkljani, rojaki  moji, ljubijo  in spoštujejo in da so ponosni naše hiše.*
Priobčujemo tudi te besede, da bo videl g. Sedej, da mu nočemo delati nikake krivice v »popravkovanju"! Priobčujemo črtani odstavek pa tudi zategadel, da vidijo čitatelji, kaj vse hočejo popraviti nunci. Naš dopis s Cerkljanskega govori jasno, da Sedeju na Cerkljanskem izrekajo zaničevanje radi ovadbe onega orožnika, ali vsejedno si upa on, v Borjani, popravljati, kakor da bi ne bilo res, kar piše dopisnik s Cerkljanskega. To je naravnost smešno, kaže pa, da se prijemlje popravkujočih nuncev nasvet tistega ljubljanskega dohtarja svetega pisma, ki je rekel, da se s popravkom prisili lahko napredne liste, da »popravljajo* tudi resnico z lažjo. Kar popravek je treba sestaviti pravilno, se sklicati na § 19., četudi je vsebina lažniva  —
pa je opran pred svetom 1 Motijo se gospodje — kajti s popravki se le. še bolj mažejo.
Mi svetujemo gosp. vikarju Sedeju, naj rajši premišljuje, da, milo rečeno, ni lepo ravnal, ker je ovadil orožnika, in mesto da piše popravke, s katerimi nič ne popravi, naj rajši lepo doma sedi pa srka rujno vinee. Bo bolj pametno! Tako pa se prav po ne-potrebi razpcstavlja. javnosti; v zabavo..^— Njegov .popravek" smatramo kot potrdilo za ono, kar je bilo v .Soči" pisano.
Cerkljanska posojilnica je dandanašnji klerikalen zavod, in kako je vprežena v klerikalno politiko, se je pokazalo BSiJbaš proSlih volitvah volilnih mož. Njen upliv, grožnje njenih agitatorjev, da bo moral kmet vrniti posojilo nemudoma, ako ne voli s klerikalno stranko, to je primoglo klerikalci stranki do zmage. Sicer je ta zmaga jako piškava, ker so iraeli klerikalci le 5 glasov veČine, ali poročila, ki nam prihajajo s Cerkljanskega, se strinjajo v tem, da je bil pritisk 3 posojilnico nečuven, in da le njenim agitatorjem je pripisati klerikalno zmago. V poročilih se nam pripoveduje, kako n. pr. je prišel odposlanec posojilnice h kmetu, ki je hotel voliti za narodno-napredno stranko, ali mu je zažugal, da ako ga ne uboga, mora takoj povrniti dolg, Kmeta je začelo skrbeti, in dasi je bil še par minut poprej trden za napredno stranko, so vendar tega in onega take grožnje premotile, da je volil s klerikalci ...
Pri teh volitvah v Cerknem se je zopet pokazalo enkrat, da vsega onega, kar je v klerikalnih rokah, se drži nemorala, in skrajno nemoralno je bilo postopanje cerkljanske posojilnice pri omenjenih volitvah. Posojilnica, ki bi morala stati nad strankami, se je zagnala v volilni boj, in je bila glavno orožje v klerikalnih rokah, s katerim so si priborili zmago. Kaj zato stoji v Cerknem posojilnica, kaj v tako svrho je postavljena, kaj to je tisti blagor, o katerem pridigujejo nunci, da ga dajejo posojilnice v klerikalnih rokah? Tu vidite jasno, v kako svrho so zasnovane farovške posojilnice po deželi. Tu se je pokazalo na eklatanten način, da hočejo klerikalci s svojimi posojilnicami le strahovati ljudi ter jih komandirati pri volitvah, kako ' morajo voliti. Klerikalna stranka izrablja take posojilnice le v svoje svrhe politične naravi. Cerkljanska posojilnica je pokazala pri teh volitvah, kakšen ne sme biti denaren zavod. Posledice tega bodo gospodje v. Cerknem že čutili.
V zadnjem času se je komaj izkobacala ta posojilnica iz neredov, v katere je bila zašla, in iz katerih so jo sedaj komaj nekoliko rešili razni revizorji iz Ljubljane — pa se že razkoračuje in oblastno nastopa pri volitvah, kakor tudi postopa nasproti strankam naravnost surovo. Tako so hodili udje prašat bilanco za preteklo leto, ali zaman, niso je dobili. Gospodje so se sklicevali na bilanco v »Gorici*, na katero ne damo nič, češ da je že tam priobčena, in nekomu so menda izročili kot bilanco »Gorico* ! Škandal! Toda ako nočejo z lepa, bodo pa prisiljeni po zadružnem zakonu dati jo, kdor jo zahteva. Ni treba misliti, da tistih par klerikalcev, s Gahejem na Čelu, bo še dalje vodilo za nos pošteno cerkljansko ljudstvo, marveč izvestnim možem se že še pokaže, do katere meje gre njihova ošabnost in predrznost. — Mi apelujemo ponovno na zavedne in napredne Cerkljane, da stopajo dalje po poti, katero so nastopili, da se čim preje strmoglavi sleparska klerikalna vlada v Cerknem. Potem pa se pošteno obračuna s posojilnico in njenim »političnim prometom* ter z raznimi klerikalnimi mogotci. Le pripravite se!
V Sedlu, kjer je zmagal zadnjič vikar Simon Gregorčič ml. a »pinkulitom*, je pa ob teh volitvah grdo propadel. Širne je dobil je 3 glasove iz Stanovišč. Podbelci, Seljani •n drugi so se pa imenitno držali. Slava jim! — Kaj pa Breginjci?!
Novica za biljardtste. — Karambo« lisli bodo imeli dre vi ob 81/, v kavarni C o rs o priliko, občudovati slovečega oger-skega championa, mojstra v kararabolu, Ivana Trebar-ja, ki je prišel na svoji tourneji tudi v Gorico in bo igral z najbolj-! S|m tukajšnjim biljardistom.
Jz laškega tabora. — Cujejo se gla-¦ov»» da misli kandidovati v Furlaniji v kmečkih občinah dr. Faidutti, semeniški Profesor, proti liberalnemu kandidatu. Agi-tac'ja zanj je baje že razširjena. — Vršila pa se je na tihem.
Laški dež. poslanec Michiel i se baje odpove mandatu.
Uravnavanje Soče v spodnjem toku. — V državnem zboru je sekcijski načelnik dr. vit. Boža kot zastopnik vlade odgovarjal pri točki o cestnih in vodnih stavbah na razne pritožbe in želje. Omenjal je tudi, da vlada pripoznava potrebo radikalnega zboljšanja naših razmer glede voda, ter da je'mimste?sT^                    pds!e**Zfe odredilo
izdelovanje načrta za sistematično uravnavanje Soče, in kakor je sporočil tržaški namestnik ob svojem zadnjem bivanju na Dunaju, je delni načrt za spodnji tok Soče fllo Gorice že izdelan. •
Konji so se splašlli. — Pišejo nam: V četrtek se je peljal skozi Vrtojbo dr. Bader z dvema konjema. Nesreča je hotela, da se konja splašita in v divjem teku zadeneta ob kamnato mizo pri gosp. Maražu, od tam pa zopet divjata naprej in trčneta z glavo v neko okno, kjer tudi vse razbijeta. Nesreče ni bilo nikake razen te, da bo se kočija in konji poškodovali. Dr. Bader se je pa moral pripeljati v Gorico s kočijo g. Maraža. Ljudje pa so se jako čudili ravnodušnosti g. doktorja, kako je mogel lepo sedeti v kočiji, ko mu je vendar pretila velika nevarnost!
2 toasa padli sta v četrtek v ulici Vettu-rini 64 letna Marija Nemec in 23 letna Marija Štokel, obe iz Vrtojbe. Konj se je bil namreč splašil, ker ga je voznik preveč oto , pal. Nemčeva si je zlomila levo roko ter poškodovala po glavi. Prenesli so jo v bolnišnico. Štoklova pa si je zlomila desno roko ter so jo prepeljali domu. Na lice mesta je prihitel takoj dr. Bader.
Nemčevi se obrača na bolje, in ako ne nastanejo posebne komplikacije, okreva v kratkem času.
PoStno-prejeinnlh knjig nI več. — Vsakega ljubitelja reda, bodisi trgovca ali zasebnika, kateri se bavi s poštnimi po-šiljatvami je neprijetno dirniio, ko so se odpravile dosedanje poštne knjige ter uvedli oddajni listki. Današnje razpošiljanje poštnih zavojev, denarnih pisem ter priporočenih po-šiljatev provzroča večjim razpošiljalcem mnogo dela ter je vsakemu neljubo, da se posamezni zavoji, denarna pisma ter priporočene pošiljatve potrjujejo samo na jednem poštno-prejemnem listku. Vsakdo, ki je bil navajen prejšnjega reda, mora priznati, da se današnji poštno-prejemni listek težko najde v slučaju potrebe; istega se kam založi, ker je neznaten papirček, kar provzroča nepotreb-. nega dela. Tvrdka L. V. Ender, zavod za umetnosti v Novem Jičnu na Moravskem, je založila nabiralno knjigo za poštno-prejem ne listke. Poleg navadnih rubrik za ime in kraj, kamor je pošiljatev namenjena, je tudi prostor, da se nalepi poštno-prejemni listek. Knjiga obsega 100 listkov ter stane trdo vezana K l'S0. To poštno knjigo se dobi pri tvrdki L. V. Ender, zavod za umetnosti Hosch & Schleif v Novem Jičnu. Razpošilja se kamorkoli za kron 1*80. Od 5 iztisov dalje se pošilja franko. Pri 10 izt. se dobi 1 izt. zastonj. Knjiga ima pridržane pravice.
Javna pritožba. — Ker vsi dobrohotni privatni večkratni opomini ne izdajo nič, smo primorani tu javno se pritožiti na slavno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Pritožba slove: Tukajšnji c. kr. glavni poštni urad pošilja pisma in časnike, pisma pogostoma nujne in važne vsebine, kljubu jasno pisanim naslovom: Uredništvu »Soče* v Gorici — na pošto v Boleč, kakor da bi bile te pošiljatve namenjene za kraj Sočo. Vsled tega naraščajo nam sitnosti s strankami in preti pri naročilih, ker se ne morejo izvršiti točno, izguba; kaj i pisma, katera bi morala biti v naših rokah drugi dan po odpošiljatvi, prihajajo k nam šele čez tri, štiri dni. Slavno poštno ravnateljstvo naj le popraša pri poštnem uradu v Gorici, kolikokrat smo že opominjali dobrohotno, kažoč poštne pečate, kod da so romala pisma, ali kakor se vidi brezvspešno, in naj popraša tudi c. kr. poštni urad v Bolcu, ki vrača take pošiljatve. Zahtevamo nujno reda.
Broblž. — Izginil je vojak Anton Schober od tuk. 47 pešpolka. — Ko je stopil 21-letni Kristijan Cigoj iz Gojač te dni iz gostilne, ga je nekdo, katerega ne pozna, udaril ter mu poškodoval oko in uho, da je moral v tukajšnjo bolnišnico. — Marija Repič iz Sturij je poslala svojega sina vložit v hranilnico v Gorici 90 K. Šel je in prinesel materi knjižico, v kateri je zapisano, da je vloženo 90 K. Potem je šel v Italijo. Iz Torina pa jej je pisal,  naj  mu pošlje 38 lir,
da je v bolnišnici. Mati je šla po denar, ali v hranilnici so jej povedali, da ni nič naloženega ter da je vpis 90 K ponarejen. Stvar je naznanjena policiji. — 42-letnega peka Jos. Bizjaka so zaprli, ker je mučil svoje stariše ter jim grozil. — V Krminu so aretirali te dni zvečer 7 oseb na neko ovadbo, češ, da so anarhisti. Laški listi pravijo, da so aretor vanci ljudje, ki se niso nikdar pečali z anarhizmom. — 17-letni pek Fr. Milanič iz'Sežane je bil obsojen v Trstu na 8 mesecev ječe. Dne 15. febr. ga je aretiral v ulici Sv. Nikolaja pol. nadzornik, ko je držal dežnik v zraku, češ, da se je deležil groženj množice, ki je malo poprej grozila vojakom z dežniki.
bili Angleži poraženi pri Colensu. <— Po uradnem izkazu so imeli Angleži v sedanji 28 mesecev trajajoči vojski ubitih 995 častnikov in 19.500 mož, invalidov pa 2832 častnikov in 65.869 mož. Buri so oprostili 372 častnikov in 8819 mož. — Buri so baje izpustili Methuena. —
Občinske volitve y Voloskem-Opatijl. V tretjem in drugem razredu je zmagala hrvatska stranka sijajno. V tretjem razredi* je bilo oddanih nad 300 glasov, vsi za hrvatske kandidate. — »Narodni list* v Opatiji je bil priobčil pozive na voiilce v hrvatskem, slovenskem, češkem in nemškem jeviku.
Razgled po svetu.
Državni zbor.——- (Dalje.) Zbornica je vsprejela proračun domobranskega mini-sterstva. Tekom razprave se je domobranski minister, grof Welsersheimb, izjavil proti uvedenju dvoletne prezenčne službe, ker bi vsled tega morale odpasti vse | druge olajšava v prezenčni službi in bi povzročalo več stroškov. Bolje da bi bilo, ako bi se več novincev pozvalo pod orožje, tako, da bi se marsikomu moglo službovanje po potrebi skrajšati. O zmanjšanju stalne vojske pa da ni niti misliti v očigled ogromnemu razvoju vojaških sil v drugih državah. Minister je oporekal trditvi, da vojaški sistem ovira trgovino ter je menil, da so temu krivi notranji boji med narodi, Minister je trdil, da armada ne daje nobeni stranki in nobeni narodnosti povoda, da bi se jo moralo sovražiti. Zavračal je potem, kakor neutemeljene, razne napade na vojaštvo in orožništvo ter je dejal, da našo vojsko bolj cenijo v inozemstvu, nego pa doma. Zbornica je prešla m to k razpravi o proračunu naučnega mi-nisterstva.
Mej došlimi spisi 14. t. m. je interpelacija posl. Sehlegel-a, s katero uprašuje vlado, da-li misli kaj ukrenili v preprečenje nesreč z automobili; potem interpelacija posl. Derscliatta do naučnega ministra, da-li jo isti pri volji odpraviti velikonočne ekser-cicije na srednjih Šolah. — KOrber je odgovoril na to, da glede velikonočnih ekser-cicij se ne gre za naredbo novejšega datuma ter da se v ostalem ne vrši nikako vsiljevanje dijakom v tem pogledu!! (No, pri dijakih ni govora o vsiljevanju, ampak o ukazu in pokorščini 1 Op. ur.)
Vesti s Kranjskega. — Na Vrhniki je bil soglasno izvoljen županom g. Gabrijel Jelovšek, dosedanji zaslužni župan. — V Idriji začno prihodnji mesec graditi novo poslopje za realko. Poslopje bo enonad-stropno; gotovo bo do zime. — V Ljubljani snujejo uradniško stavbeno društvo. — Na Studencu pri Ljubljani se je obesil 65-letni Šmajdek, ki je bil tam 13 let v„ blaznici, ali so ga hoteli, ker je bil miren, sedaj poslati domu. ~ V Trnov e m pri Ilirski Bistrici se je v nedeljo na pokopališču podrl zid, ko so nekoga pokopavali. Dekan je skočil na krsto v grob, da se je ognil nesreči. — O Finžgarjevi narodni igri »Divji lovec* smo čitali prav laskave ocene v ljubljanskih listih. Igri je zagotovljen obstanek na slov. odru. —
Kaj pa Buri in Angleži. — Poročajo, da je za lord Methuena v burskero taborišču preskrbljeno za najskrbnejšo postrežbo. — Položaj lord Methuena je tak, da bi mu bilo treba odrezati nogo. Ker v taboru Delarev-evem ni nobenega zdravnika, bati se je, da Methuen umre. •— Dewet da Methuena ustreliti, ako Angleži Kruitzingerju kaj zalega store. Nekatere vesti trdijo, da so Buri pripravljeni, Methuena zamenjati za Kruitzin-gerja. — V Bruslju se trdovratno vzdržuje vest, da je burski general Camp popolno porazil angleške Čete pod vodstvom generala Greenfelda, s katerim se je nameraval združiti general Methuen. Greenfeldov oddelek je brojil nad 1300 mož. — Najnovejši uradni izkaz o izgubah pri zadnjem porazu se glasi: 63 mrtvih, 119 ranjenih, 201 vojak se pogreša. Vedno bolj pa prihajajo v javnost vesti, da se pogreša okolu 1000 angleških vojakov.^ Ako lord Methuen ostane pri življenju, pride pred vojno sodišče. — V parlamentarnih krogih angleških povzroča Met-huenov poraz pri Tweeboschu nepopisno senzacijo. Vse je radovedno, kaj se je zgodilo s 520 možmi, o katerih molči Kitchenerjevo poročilo. Splošno se sodi, da so bile angleške izgube mnogo večje. V vojaških krogih smatrajo ta poraz  za najhujega, Odkar so
Narodno gospodarstvo.
Sadjerejei ma Tolminskem!  — Iz
drevesnice »Sadjarskega društva" v Tolminu ste dobili in nasadili na svoja zemljišča že črez 16.000 žlahtnih dreves ter precepili in požlahtnili že mnogo malovrednih in slabih dreves. Podpisani društveni tajnik Vas, zopet opozarja na žlahtne cepiče zlate zimske par-mene, ananas in slov. srček. Te vrste jabolk so srednje debelosti, izvrstnega okusa in trajajoče. Imajo torej vse pogoje za kupčijo in dobre dohodke, Kolikor me skulnja uči, so tudi primerne za lego in nafte podnebje. Cepiče dobi vsakdo brezplačno. Mnogo ite že omenjenih vrst jablan nasadili in ilabe precepili. A gotovo imate Se primernega prostora za nasade in kojo jablano ilabe vrste za precepljenje. Sadite in požlahtnujte! Porabite lepo priliko, ki se Vam ponuja. Saj bode le Vam in Vašim dragim potomcem, brez posebnega truda, v korist, veselje in v ponos. Pokažimo sosedom, da imamo voljo tudi mi napredovati. Ako bodomo delavni in napredovali v sadjarstvu, in drugih kmetijskih strokah sploh, zamoremo pričakovati boljših časov, lepie prihodnosti. Sosebno, ker dobimo v kratkem železnico,
Na veselo svidanje v nedeljo!
And, Vrtovoe,
Književnost.
Slovonsko-ruski slovar.
Slovnica slovenskega jezika. Cocrainijo* M. XocTHinrt». Sestavil M. Hostnik.
1901  Topima  —   Gorica 1801.
Tunorpa(pia A. raCpmeica.
Tiskarna A. GabrMeka.
Str. 390 -}- 280. — Cena K 5-50 s poStaino vred.
To je novo znamenito delo, dokončano že maja 1901., pa ga objavljamo za razprodajo na Slovenskem šele zdaj; čakali smo navodil iz Rusije, kamor smo že lani odposlali 1850 iztisov, — bila so tudi odposlana, pa.... so se zgubila. In tako se je zakasnila razprodaja na Slovenskem za celih 9 mesecev, Imamo pa na razpolago 1 e i 5 0 i z t i s o v. Kdor hoče torej gotovo dobiti to lepo in obširno knjigo za bagatelno ceno, po kakoršni se ne prodadajo slovarji nobenega jezika, naj se požuri. Pošiljamo jo samo proti plačilu ali po povzetju. Najbolje in najceneje je, poslužiti se za naročevanje — postne nakaznice, po kateri se pošlje K 5*50.
To slovensko slovnico je odlikovala in nagradila petrograjska akademija znanostij v seji 29. dec. 1900. z nagrado grofa Leva Tol3tega 400 rabljev.
V uradnem listu »Narodna Pro-sveta* št. 1. za januvar 1902. pa je objavljena ministerska navedba, ki priporoča: naj si knjižnice višjih razredov vseh srednjih šol, podrejenih Ministerstvu Narodne Pro-svžte, nabavijo »Slovensko ruski slovar- in »Slovnico slov. jezika*, katera je sestavil državni svetnik M. Hostnik.
Ta novica gotovo razveseli vse Slovence, ker kaže, da je začela kazati tudi mogočna Rusija več pažnje našemu jeziku in narodu, ki je najzapadnejša veja na ogromnem slovanskem deblu.
Prvi del »Rusko-slovenskislovar* in »Slovnica ruskega jezika* je tudi še na prodaj. Cena s poštnino vred K 3*§0.
Vsak član kateregakoli »Ruskega kružka" bi moral imeti te dVe knjigi.
Pri tej priliki naznanjamo, da se snuje tudi v Gorici »Russkij kružbk* na vspod-bujo slovanske domorodkinje gospe Tere-zine dr. Jenkove v Ljubljani. Na Čelu tega gibanja v Gorici bodo stale naše rodoljubne dame.
Poštne zveze.
Ctoprpiko z obmejnim  Kranjskim.
Gofica - Trbiž. — Odhod: Gorica 2 zj., 12 opol.; Solkan 2.35 zj., 12.35 p.; Plave samo ob 1.35 p.; Kanal 4.50 zj., 2.30 p.? Ročinj 5.40 zj., 3.15 p.; VoKe 7 zj., 4.20 p.; Tolmin 7.35 zj., 4.40 p.; Kobarid 9.30 zj., 6.20 zv.; Srpenica 11.15 zj., 7.55 zv.; Žaga 11.45 zj., 8.20 zv.; Boleč 12,50 p., dohod te poŠte 9. zv.; Log (Breth) 2.15 p.; Predel 4 p.; Rajblj 4.35 p.; Trbiž (doh.) 5.35 p.
Trhli-Gorica. — Odhod: Trbiž 4 zj.; RaM 6-15 zj.; Predel 7.05 zj.; Log 8.35 zj.; Boleč 6. in 9.50 zj.,; Žaga 10.35 zj., 6.40 zv.; Srpenica 11.05 zj., 705zv.;Kobarid 12.50 p., 8.35 zv.;Tolmin 2.45 pn 10.15 zv.; Volče 3.05 p.. 10.30 zv.; Ročinj 4.30 p., 11.35 zv.; Kanal 5.15 p., 12.25 zj-; Plave 1.45 p., 6.05 zv.,; Solkan 2.15 pop. 7-10 zv.; Gorica (doh.) 2.45 pop., 7.40 zv.
Gorica - Rihambarg. — Odhod.- Gorica, 12.45, Št. Peter 1.15, Renče 2.20, Prvačina 3.25 Dornherg 3*45, Rihemberg (doh.) 4.40 pop.
Rihaianaro-Goriea. — O d h o d: Rihemberg 4.30 zjut., Dornberg 5.20, Prvačina 5.50, Renče 7.00, Š». Peter 7.55, Gorica (doh.) 8.20 zjutraj.
Gorica - Miran. — O dh o d: Gorica lf opol., Št. Peter 12.35, Vrtojba 1.05, i^je 1.30, Miren (doh.) 2 pop.
Miran-Gorica. - Odhod: Miren 6, Bilje 6.30, Vrtojba 6.55,  Št. Peter 7.35, Gorica (doh.) 8zj.
Gorioa-Tolmin.- Odhod: Gorica3. popoL, Solkan 340, Plave 505, Kanal6-—,Rociuj 6-50, Volče 8-40, Tolmin 8-25. - Odhod: Tolmin 3-30 zjutraj, Solkan 7*30, Gorica dohod 805.
Gorica - Postojina. — Odhod: Gorica 12.20 p., 4 zj,; Šempas 1.45 p., 6.20 zj.; Crniče 2.20 i>„ 5,50 zj.; Sv. Križ-Cesta 3.10 p., 6.35 zj. Ajdovščina 3.45 p., 7.05 zj.; Vipava 4.45 p., 7.50 zj.; Št. Vid 5.30 p., 8.35 zj.; Razdrto 7.10 zv., 10.15 zj.; HraSe 8.15 zv., 11.20 zj.; Postojina (doh.) 8.50 zv., 11.60 predp.
Poitajina• Gorica. - Odhod: Postojina 8.25 zj„ 3.30 p.; Hraše 9.05 zj., 4.10 p,; Razdrto 10.15 zj., 5.15 p.; Št. Vid 11.10 2j., 6.05 zv.; Vipava 11.55 zj., 6.45 zv. (Ta vozi le do Vipave). Ajdovščina 11.50 p., 5.10 zj. Sv. Knž-Gesta 1.20 p., 5.40 zj.; Crnice t.18 p., 6.35 zj.; Šempas 2.50 p., 7 zj.; Gorica (doh.) 4.05 p., 8.10 zj.
Gorica-Koltko. — Odhod: Gorica 11 zj. Kojsko 4-— pop. Vožnja IV9 ure.
Trat-MIramar. (Od kbuča sv. Karla) dvakrat na dan, ob nedeljah in praznikih po Stirkrat,
TrsMCoaar. —¦ (Koperska delniška družba).
—  Večkrat na dan; urnik se spreminja po letnih časih. Vožnje naznanjene z lepaki v Trstu.
Trst-Pulj. — (Istria-Trieste). Vsak dan iz Trsta 6.30 zj., dotlče Piran in druga istr. mesta, v Pulj 2.45 pop. Od 1. okt. do 31. marca 15 minut pozneje. — Iz Ptuja v Trst enak urnik.
Trat-MIlJa. — Vozi parnik vsak dan petkrat. Urniki se preminjajo; naznanjeni so z lepaki v Trstu.
Kormln- Delanja in obratno. — Odhod: Kormin 12.30, Bračan 12.55. Dolenje (doh.) 2.20 p.
—  Odhod: Dolenje 6, Bračan 7.10, Kormin (doh., 7.30 zj.
Kormln-BIIJana. - Odhod: Kormin 11.— predp, doh. Bujana 12'30 pop. — Odhod: Biljana 6-45 zj., doh. Kormin 745 zj.
Kormin - Kaiaja in obratno. • - Odhod: Kormin IV— predp. in 4.50 p., Medeja (doh.) 12'— 5.50 p. — Odhod: Medeja 6*30 zj. in 2.30, Kormin (doh.) 7-30 in 3.30.
Naarailna-Davin in obratno — Odhod: Nabrežina 9.20 zj., 6 zv. Dohod: Devin 10.30 zj., 7.10 zv. Odhod: Devin 6 zj., 3.30 p. Dohod: Na-brežina 7.10 zj., 4.40 p.
Naarailna - Prosak in obratno. — Odhod: Nabrežina 10*— zj. in 6 zv., Sv. Križ 10.20 zj., in 6-20zv. Prosek (doh.) 11 zj., 7 zv. Odhod: Prosek 6.30 zj., 3.30 pop.; Sv. Križ 7.15 zj. in 4-15 pop.; Nabrežina (doh.) 7.30 zj. in 4.30 p.
Naarailna - Komen in obratno. — Odhod: Nabrežina 9.S0 sj.- 5*30 pop., Komen (doh.) 11 zj. in 7 zv. Odhod; Komen 6 zj.,. 3-30 pop. Nabrežina (doh.) 7.30 zj. in 5-— pop.
Satana-Štanjel vi obratno. — Odhod Sežana 12.30 p., Dutovlje 2.15 p., Štanjel (doh.) 3.15
—  Odhod: Štanjel 5.45 zj., Dutovlje (doh.) 7.05 Sežana (doh.) 8.15.
Tolmin - Cerkno in obratno. — Odhod: .Tolmin 8 zj., 1.30 pop.; Sv. Lucija 8.50 zj., doh. 2.10 'pop.; Slap 10.20 zj.; Cerkno (doh.) 1 pop.; o^od ob 4.30 zj. iz Cerknega v Slap-Sv.Lucija-ToImin. — Druga pošta iz Sv. L. ob 5 pop., v Tolmin 5.40.
Tolmin - Grahovo in obratno. — Očhod: Tolmin 1 pop., Podmelec 3.20, Grahovo (doh.) 4.20 zv.; odhod iz Grahovega ob 7 zj. v Podmelec-Tolmin. (doh. 10 predp.)
Pedbrdo-Srahovo in obratno. — Odhod: Podbrdo od 1. novembra do 28. februvarja 4 pop., od 1; marca do 31. oktobra 5 zjutraj. — Iz Grahovega v Podbrdo ysak dan ob 8.10 zjutraj. Vozna traja 1.50.
Kobarid -Breglnj in obratno. — Odhod: Kobarid 12.30 p., dohod Breginj3.55p. — Odhod: Breginj 6 zj., doh. Kobarid 9-10 zj. Od 1. aprila do 30. sept. eno uro bolj zgodaj.
Kobarid - Podbonesec in obratno. — Odhod: Kobarid 10 zj., 6.30 zv.; Robič 10.40 zj., 7.05 zv.; dohod Podbonesec 11.50 zj. — Od h o d: Podbonesec 2.30 p.; Robič 7.45 zj., 3.45 p.; dohod Kobarid 8.20 zj., 4.20 p. Prostor za 2 osebi.
Idrija - Cerkno in obratno. — Odhod: Idrya 12.30 pop., Cerkno (dohod) 3.30 pop.; — Odhod: Cerkno 430 zj., Idrija (doh.) 7.30 zj.
Idrija-Logatec in obratno. — Odhod: Idrija 8 zj., 450 pop.; Godovič 10.05 zj.. 6.35 zv.; Hotederšica 10.50 zj., 7.20 zv.; Logatec gor. 11.50 predp., 8.20 zv.; Logatec dol. (doh.): 12.15 pop., 8.45 zv. — Odhod: Logatec doL 7.20 zj., 3.30 pop.; Logatec gor. 7.55 zj., 4.05 pop.; Hotederšica 8.50 zj., 5.00 pop.; Godovič 10.35 zj., 5.45 zv.; Idrija (doh.) 11.35 dopol., 7.45 zv.
Rakek .Planina. — Iz Rakeka 8. zj. in 3.30 pop. — Iz Planine 12 opold. in 6.30 zveč. Vožnja traja 1 uro.
Rakek• Cirknica. — Iz Rakeka 3.10 pop.;
—  iz Cirknice 12.15 pop. — Vožnja 35 minut.
Divača - Senožeče in obratno.— Odhod: Divača 9.15 zj.: 4.30 p.; Senožeče (doh.) 10.45 zj., 6 p. Odhod: Senožeče 6 zj., 2.30 p., Divača (doh,) 7zj., 3.30 p.
Trst.
Trst - Bazovica   in   obratno. — Odhod: Trst (1) 11.45 zj., Bazovica (doh.) 1.40 p. - Odhod: . Bazovica 7 zj., Trst 1 (doh.)   8.20 2j. (Od 1. apr. do 30. sept 1 uro poprej).
Trst-Skedenj (Servola) in obratno. — Odhod: Trst (1) 7.15, 10.30 zj., Trst (Barr. vecchia) 10.45 zj., Skedenj (doh.) 7.55, 11.15 zj. — Odhod: Skedenj 9$., 6.30 zv.^Trst (1, doh.): 9.45 zj., 7.10 zv.
Trst-Dolina in obratno. — Odhod: Trst (1) 1 p., Trst (Barr. vecchia) 1.15, Skedenj 1.45, Žavle 2.30, Dolina (doh.) 3.25p —Odhod: Dolina9.00zj., Zavle, 10 Trst (Barr. v.) 11.10,Trst(l, doh.) 11.20.
Trat-Koper in obratno. — Odhod: Trst Q) 4.30 zj. Žavle 5.40 zj., Koper (dob.) 7.05 zj. — Odhod,: Koper 7.30 zv., Žavle 9.10 zv.. Trst (1, doh.) 10.10 zv.
Foulandova svilo od65kr.doiM.3ii5
meter na bluze in obleke,- ravno tako trne, bele in barvane .Hennebergove svile" od 65 kr. do ft*. 1465 meter. Vsakemu franko in eariiie prost o na dom. Vzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se frankirajo v'Švico s 25 vin.
G. Henneberg", tovarnar svile
(2)     (izkl. c. in kr. dvomi zalagalelj) v Carin«.
i Naumannov
pisalni stroj   »IDEAL"
Vzbuja senzacjtfo. Jasna pisava od prve do zadnje Črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirja 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Clavno zastopstvo za Avstro-Ogersko:
Dunaj 111.3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
za
Resno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za dame in gospode vsakega veroizpovedanja, narofuiosti, starosti in poklica.
Klein, trgovska agentnra, Dunaj V.
Wehrgasse 11.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča
pristna ttela      ajg?*^    briških, dal
in črna vina    ^^rOtlli     matlnskih in
iz vipavskih,    <$$&&        istorsklh
furlanskih,          ep          vinogradov.
DosHvlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošuja tudi uzorce.
Cone zrnom«. Postrežba polteno
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dah"e po uporabi »Feeolina* brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najbope čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in naj-boljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mik, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K i.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4,.—, 12 komadom K 7.-. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 8 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Falfh, Dunaj. VII., Hariahilferslrnsse 38, 1
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 478%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5$. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po............   57,%
» varščino ali zastavo..........Q%
» menice................6%
s % % uradnino.
Glavni dalaži koncem leta.............6%.
Hranilne vloge se sprejema jo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
3»
JWWWVWYttWW^WW^,W^WWWW^
Žela 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
p   f   A1IUUMU   HIIIH «*,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preC, duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveCe itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo.
Anton Kuštrin
trgovsc
z jedilnim blagom
Gosposki ulica št. 23 (? lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo esfvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽnideršiC & ValenCiC v Ilirski Bistrici; eikorija in Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in MajdiCa iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo no posti od 5 kilogr. naprei.
Olje štokviževo
(od polenovke)
od najzadnjega lova, edino sredstvo proti šibkosti, malokrvnosti itd. bodisi pri otrocih ali odraslih, se dobiva vedno sveže v mirodllnicah
Ant. Mazzoli v Gorici.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
V pisarni Seiffz-ova tiskarne nasproti semenišča v Gorici prodaja so po znižani ceni — 2 kroni 60 vin.
Veliki teden
in
Velika noč,
spisal prof. Adrej MarušiC. Knjiga se pošilja tudi po pošti po povzetju. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje,  naj  pridene še 20 vin. za vozni list
privil.
civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec
M. POVERAJ V GORICI
na Travniku *t* 5.
Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojaenico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jfiger, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi.
Blago se prodaja ns meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi.
Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svelnjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetiinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prifejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanili in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago rnnogo prlporoču« jovih »pričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
^ayadne priprave so yedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice p ožilja na zahtevo brezplačno in poštnina prosto.                                                                     —3
Poprave Izvrtajo po najnižjih cenah.
UMIMERT. CAPSICI COMFDS.
fi Rlohterjsvt Itkarnt v Pragi pripoznano kot izvrstno bo! nbiažujoee mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v ortg. stekle-nlcah z naSo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richterjcva lekarna „pri zlatem levu" r^-^
v PRAGI.                   T*
Ellzabethg-aase it. 6.     |\JU
dedna hiša na prodaj
tik postaje Vipavske železnice pod Sv. Križem, pripravna za
restavracijo ali trgovino,
Kupna  cena   približno   4000 kron.  -~ Natančneje se izve pri gosp.
Antonu Bonne-tu
v Ajdovščini.
Gosp. lekarnar
BELA
ZOLTAN
Budimpešta.
: Prosim, da mi jpet dopolljeteo posodic mazila proti
protinu in revmatizmu.
Jako zadovoljen
z učinkom, koje-ga napravi to mazilo.
Bližin spoštovanjem H. MOller. Gradec.
Posebni slučaji, mnogobrojna priznanja in zdravniška spričevala dokazujejo, da je to mazilo Še več let znano in trotovo delujoče sredstvo, katero najbolje upliva pri bolečinah v kos eh, sklepih in mišicah.
[Cena steklenice 2 kroni.
Glavna zaloga za Avstrijsko:  Lekarna   pri ILčrnam madvadu"
¦HT^ Dunaj, I. Lugeok 3. -*M|
Poštne narqčbe na lekarnarja
ZOlt&n v Budimpešti.