p°Stnina Olajana v c?ofovW Maribor, Retek 26 aprila 1935 Ste. 95 Lel« IX OCVI1 ARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 245C (shaja razen nedelje in praznikov vsak dan ®b 1®« uri / Velja mesečno prejaman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaaa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra*’ v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409 JUTRA” Dvajsetletnica londonskega pakta Dne 26. aprila 1915 so antantne velesile — brez vednosti Srbije — v Londonu podpisale pakt, s katerim so Italiji Za njen vstop v svetovno vojno na strani antante obljubile, da za primer zmage ^°bi z mirovno pogodbo mesto in okrožje Trst, grofijo Gorico in Gradiško, vso *stro do Kvarnera z Volosko in z otoki Cres, Lošinj, Unije, Lušac, Sveti Peter ter vso Dalmacijo v njenih dotakratnih jHCjah; izvzamejo pa se Reka. otoka Krk Rab, Split, Dubrovnik. Kotor. Bar in Ulcinj; večja cona naj se nevtralizira, v ^rvi vrsti Boka Kotorska. To je bila vse-h'"a famoznega londonskega pakta. Kako je do njegovega podpisa prišlo, ni da-nes nobena tajnost več. Saj vemo, da je Italija v začetku svetovne vojne. prog'a-Sivši načela »svete sebičnosti«, stala ob stran; in ni vkljub svojemu zavezništvi! z Avstrijo in Nemčijo hotela stopiti v voj-**o na strani svojih zaveznic. Za vstop v vojno je od Avstrije zahtevala žrtve, na Hatere Avstrija ni pristala. Ko pa je spomladi l. 1915. postajal vojaški položaj n-tantnih držav težaven, je to spretno izkoristila in se zač^a pogajati tudi z antanto. Da bi prehitela Avstrijo, ki je medtem že tudi začela popuščati in je bila pripravljena odstopiti Italiji Trident in Južno Tirolsko, je antanta pristala skoro na vse zahteve Italije in podpisala ondonski pakt. ■lasno je. da je Italija s svojimi zahte-vlmi napram antanti hotela zasigurati si °;io, kar je bil italijanski sen že stoletja:. Ponoviti rimski imperij nad Jadranom, ‘akrat še nesvobodni Jugoslovani so bili 'jaliji v tem pogledu edini nasprotnik, ^tudi le v pasivni v ogi. Italijani so ču-da združeni in svobodni Jugoslovani ne bi nikdar mogli dopustiti komurkoli Pravice do v z h o d n e jadranske obale. ^ato so izkoristili takratni mednarodni P°ložaj, v katerem so bili privilegirani, (*°cim so Jugos ovani, izvzemši Srbe v predvojni Srbiji, bili še objekt tujih kupčij 1,1 Paktov, v katere na mednarodnem pobočju še nismo mogli odločujoče poseči, ^aši emigranti, zlasti Supilo, Trumbič, ^eštrovič itd. so storili vse, kar so mo-da bi rešili situacijo. Toda antantni ^•Plomati, ne izvzetnši Ruse, so bili o nas tako mata in tako slabo poučeni, da je celo ruski poslanik Kru pen s ki v Ri-Jpu zelo hladno sprejel naše emigrante. smo na milost in nemilost izročeni barantačem za našo kožo. In tako se je zKodilo. da je S r b i j a izvedela za pod-®js 'ondonskega pakta in ža njegovo vse Pino šele 27. aprila. Stari državnik P a-'s'č je naslednji dan izjavil na zadevno lriterpelacijo v skupščini med drugim, da >>lTioč Italije ne bo odvisna od tega, ali ^obi to mesto ali oni otok, marveč od te-^a, ali bo složen srbsko-hrvatsko-sloven-s^i narod.« Na mirovni konferenci po zlomu centralnih sil v letih 1919 do 1920 se je si-,llacija pač nekoliko spremenila. Antanta Je že med vojno, zlasti pa ob mirovnih pogajanjih, spoznala, da je v vprašanju •Jadrana jugoslovanski : -rod naimanjta t0 odločujoč činite*' kr.iOr Italija. Na pari§ki mirovni konferenci so sedeli tudi ^ itopniki Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so prišli do besede v ime-'ll' vseh Jugoslovanov. In zgodilo se je takrat prvič v zgodovini, da so se zaradi Protesta Jugoslovanov razbili vsaj delo-1113 italijanski načrti. Seveda je bilo nemo g°če odpraviti vse krivice londonskega ?akta. ali odločni jugoslovanski nastop Je Prisilil tudi zastopnike Italije, da so Italija v skrbeh zaradi Francije V tFranciii se pojavigaio struge, ki bi hotele politiko zbližani z Nemčijo in prepustitev prostih rok na vzhodu in v Avstriji — Zanimšva izvajama „Stampe“ RIM, 26. aprila. Italijanska zbornica se sestane 6. maja in bo 7. razpravljala o ratifikaciji italijansko-francoskega sporazuma. Razpravi se pripisuje že sedaj velika važnost, ker bo javna manifestacija italijansko francoskega bratstva in prijateljstva. Italijanski tisk pričakuje, da bo dotlej irancoska zunanja politika v vseh aktualnih evropskih vprašanjih ko-ordirana s politiko fišistične Italije, Obenem naglašajo, da je to politika, ki Jo vodi Mussolini in more edina zagotoviti mir v Evropi in ohranitev civilizacije. »Stampa« trdi, da je francoska javnost prepričana o iskrenem prijateljstvu Italije in zato francoska politika iie more več kreniti s pota, ki ga je pripravil ita-lijansko-francoski sporazum 7. januarja. Francijo sicer sedaj vznemirjajo razne negotovosti, toda tudi to bo minilo in se bo francoska politika osvobodila nevarnih iluzij. Francijo skrbi zlasti usoda vzhodnega pakta, odnosno projektira- nega francosko-ruskega pakta, ker iz-gleda, da bi se v primeru neuspeha te kombinacije pojavile velike težkoče tudi glede uresničenja podonavskega pakta. Tako bi se francoska zunanja politika našla na težkem razpotju. V francoski javnosti in tudi v vladi obstojajo sedaj 3 struje. Prva bi hotela, da se Sklene z Rusijo sporazum za vsako ceno, druga odklanja ta sporazum in celo ne izključuje potrebe zbližanja Francije z Nemčijo in prepustitve prostih rok Hitlerju na vzhodu in v Avstriji. Nekateri listi obtožujejo celo Lavala, da tudi on zagovarja to stališče. Tretja struja bi hotela povesti francosko zunanjo politiko po srednji poti, in sicer tako, da bi se budno pazilo na namere Rusije, bi se pa vendarle omogočil sporazum ž njo. Francija ne bi smela prevzeti nobnih obveznosti, ki bi njeno politiko vezale za ruski voz. Pri tem bi se pa vendarle upoštevale ruske želje. S tem bi se pre- prečila nevarnost približanja Rusije Nem čiji, miino tega bi se pa zadovoljile tudi države male antante in balkanske zveze, ki so solidarno stavile kot pogoj za sklenitev podonavskega pakta poprejšnjo sklenitev pakta o vzajemni pomoči s sovjetsko Rusijo, ki naj bi bil baza z? vzhodni pakt. List citira dalje izvajanja predsednika odbora francoskega parlamenta za zunanje zadeve senatorja Berengerja, ki sa odločno upira sklenitvi vojaške zveze z Rusijo In meni, da bi se dal doseči vzhodni pakt tudi brez poprejšnje sklenitve te zveze z Rusijo, ki bi mogla izpostaviti Francijo velikim nevarnostim ne samo v Evropi, ampak tudi v Aziji. Ker je Be-renger Intimen prijatelj Lavala, bi se dalo iz tega sklepati, da imajo prav oni, ki trdijo, da namerava Laval zaigrati na nemške karte. To Italijo vznemirja, ker se pojavljajo že sedaj tudi velike težkoče zaradi Izgledov podonavskega pakta Odsaiaroe Dodonavske konference KONFERENCA V FIRENC!, NE V RIM U? ODGOVOR MADŽARSKE IN NEMČIJE NA RIMSKE NAČRTE. RIM, 26. aprila. Iz političnih krogov se izve, da se podonavska konferenca ne bo sešla v Rimu, ampak v nekem drugem italijanskem mestu, najbrže v Firenzi. Prav tako je tudi datum 10. junija še pre-uranjen in se bo konferenca pričela pozneje, dasi vsekakor še meseca junija. To odgajanje ie potrebno zaradi nekih težkoč, ki se pojavljajo. Na načrte, ki jih je italijanska vlada dostavila zainteresiranim državam, je dobila sedaj tudi že ob govor Madžarske. Madžarska vlada pravi, da bi bila italijanski hvaležna, ako bi prej posredovala med Madžarsko in Jugoslavijo, da se poravnajo še posledice, spora, ki obstojajo od atentata v Mar-seilleu. Mimo tega pa bo sporočila tudi še svoje želje glede oborožitve Madžarske. »Corriere della Sera« pa objavlja podrobnosti nemškega odgovora. Nemčija je stavila pet vprašanj. Prvo se nanaša na Švico, katere francosko-italijan-ski dogovor od 7. januarja ne omenja med garanti avstrijske neodvisnosti. — Drugo vprašanje vprašuje, če ostane an-gleško-francosko-ltalijanski konzultativnl pakt v veljavi tudi po sklenitvi podonavskega pakta? Tretji želi pojasnila o definiciji dovolitve bilateralnih nenapadalnih paktov. Četrto vprašanje zahteva jasnosti glede pojma nevmešavanja, peto pa o vlogi Društva narodov v projektirani organizaciji evropske varnosti. Stališče an&Seške Javnosti LONDON, 26. aprila. Konservativni poslanec Arnold WiIson je imel govor, v katerem je dejal, da bi bil fran-cosko-sovjetski pakt ovira za zgraditev splošnega varnostnega sistema. Francija zaenkrat ni neposredno ogro žena po Nemčiji in angleško javno mnenje sploh ni dobro razpoloženo napram zvezam predvojnega tipa. V Stresi ni bilo jasnosti in tamkajšnji sklepi ne zadovoljujejo angleškega javnega mnenja. Med Anglijo, Francijo in Italijo ni prave solidarnosti. Anglija se brani vsake zveze s Francijo, Italijo in Rusijo proti Nemčiji. Ang:eška pogajanja z Nemčijo LONDON, 26. aprila. Poroča se iz zanesljivega vira, da se bodo v mesecu maju nadaljevala pomorska pogajanja med Anglijo in Nemčijo. To bo nadaljevanje tajnih pogajanj, ki so jih vodili angleški in nemški pomorski strokovnjaki v zadnjem času v Londonu. Na teh pogajanjih se bo razprav ljalo samo o tehničnih vprašanjih, in sicer o tipu in tonaži bojnih ladij ter o številu topov in kalibrov, dočim se o skupni tonaži nemškega bojnega brodovja zaenkrat sploh ne bo razpravljalo, ker je to vprašanje, ki pride pred splošno pomorsko konferenco. popustili in se odrekli zahtevi po Dalmaciji, z izjemo Zadra. Vendar je pa jadranski problem še vedno ostal odprt, in to vkljub vsem miroljubnim zagotovilom, kajti dobro vemo, da tajna propaganda za uresničitev sanj parole »mare nostro« in o obnovitvi »beneškega jezera« še vedno ne miruje. Če nam g. Mussolini po svojem novem poslaniku v Beogradu zagotavlja, da nima nobenih agresivnih namer proti Jugoslaviji, da hoče spoštovati naše meje, da hoče Italija z nami živeti v prijatelj- stvu in dobrih gospodarskih odnošajih, nas to iskreno veseli. Upamo pa, da bo svojo dobro voljo ob priliki zadevnih pogajanj tudi dejansko pokazal in imel razumevanje za vsa ona vprašanja, ki tvorijo kot žalostna posledica londonskega pakta še vedno jadranski problem. Prijateljskim besedam naj s;ede tudi prijateljska dejanja! Šele potem bo mogoče mirno sožitje obeh sosedov ob obalah Jadrana. Težke sence londonskega pakta morajo izginiti! V— S— Da se ne napravijo težkoče, ki bi ta in druga pogajanja Anglije z Nemčijo oteževala, angleška viada na nemško protestno noto zaradi Ženeve sploh ne bo posebej reagirala. Poslala je Nemčiji le potrdilo o prejemu nemške note. Smatra se, da je s tem zadeva med Anglijo in Nemčijo končana. AVSTRIJSKI KMETJE NEZADOVOLJNI. DUNAJ, 26. aprila. Iz Linča poročajo, da je bila tam konferenca vodilnih osebnosti kmetijskih organizacij gornje Avstrije. Konferenca se je ne-povoljno izrazila o načrtu o kmetskem stanu, ki ga je izdelalo ministrstvo socialne politike. KOMUNIZEM NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. PRAGA, 26. aprila. Oblastva so žc dolgo časa zasledovala tajno komunistično radijsko oddajnico, ki je bila nameščena v nekem praškem predmestju in je vsak večer oddajala komunistične propagandne govore ter širila alarmantne vesti. Iskanje tajne postaje je bilo zelo dolgotrajno, se je pa zaključilo z uspehom. Oddajnico so odkrili redarji v času oddajanja in prijeli dva komunista. Pričakuje se, da bodo sledile še nove aretacije. RUSIJA IŠČE V ČSR POSOJILO. BRNO, 26. aprila »Lidove Noviny« po ročajo, da so se vršila te dni pogajanja med nekim bančnim konzorcijem, kateremu stoji na čelu Živnostenska banka, in sovjetsko vlado za najetje posojila na Češkoslovaškem. Ta pogajanja so pa sedaj prekinjena. Sovjetska Rusija je iskala posojilo, s katerim bi plačala svoja naročila na Češkoslovaškem, toda tako, da bi lahko naročila blago kjer bi hotela, dočim stoji konzorcij na stališču, da bi se posojilo moglo uporabiti samo za plačilo naroči', pri onih podjetjih, ki so v zvezi ? bankami. OGROMNA NEMŠKA LETALA. LONDON, 26. aprila. Angleški strokovnjak za letalstvo, White, ki se je vrnil iz Nemčije, je izjavil, da je videl tam načrte za ogromna letala, ki bodo mogla prevažati naenkrat 500 ljudi. Letala bodo gonile parne turbine ? 5 tisoč konjskimi silami. Stran 2. MariborsEl »V e c e r n! E« Tufra V M a‘r i ti o r u, 'dne 26. TV- 193^ lil 11IHMIIIH I lil Hilli lili lllllllll II II I II 1 I' Dnevne vesti Povzročitelj' pobrežke tragedije ugotovljen MUČENIŠKO SMRT DELAVCA KELNARIČA JE ZAKRIVIL STUDENČNI MOJSTER KAVČIČ IZ GO TE P ~l.— UGOTOVITVE URADNE KOMISIJE. Razburjenje javnosti zaradi tragične smrti Avgusta Kelnariča se še ni poleglo, oblasti so pa uvedle preiskavo o krivdi, ki je dognala vse podrobnosti o vzrokih nesreče in o poteku reševalne akcije. Iz uradnega poročila posnemamo bistvene momente in nekatere ovire pri reševanju. Reševalci, ki so opravljali svoje delo brez strokovnega vodstva, so mogli odkopati pesek in pc-ušeni beton samo do pasu ponesrečenega Kelnariča. Kopanje v večjo globino ni bilo mogoče, ker je material pod pritiskom od vseh strani sproti zasipal prostor in je bil v v “"ki nevarnost; tudi reševalec. Tudi se je o-bod vodnjaka močno deformiral do višine 5 metrov navzgor. Posamezni deli o-boda so izpadli in se je mogel material vsipavati od vseh strani v odprtino. — Glavni vzrok, da se ni posrečilo Kelnariča rešiti, je bil v tem, ker je bil obod vodnjaka zgrajen tako slabo, da se je pod pritiskom zemlje v razmeroma kratkem času popolnoma porušil, odnosno se ni posrečilo že ob pričetku katastrofe zaradi pomanjkanja primernega materiala slabi obodo zavarovati vsaj toliko, da bi vzdržal ves čas reševalne akcije, in sicer v navpični smeri navzdol, kar bi bilo rodilo siguren uspeh. Vzrok nesreče s tehničnega stališča pa obstoji v smislu uradnega poročila v tem, ker se je nesreča pripetila v zelo nevarnem terenu. Pravilna izbera načina gradnje vodnjaka bi bila nesrečo lahko preprečila. Delo pri gradnji je bilo nesolidno. Zemeljske plasti na kraj nesreče do globočine 3.30 m pod površino so iz finega peska, pomešanega z rjavo ilovico. Ta plast ni niti najmanj nevarna. Obod vodnjaka v zgornji plasti je ostal po katastrof; in tekom reševanja nepoškodovan, lo zaradi znižanja spodnjih plasti se je nekoliko vsedel. Od 3.30 m od površine terena navzdol do dna vodnjaka se menjajo plasti finega peska, odnosno mivke, pomešane z drobnim prodcem. V teh plasteh manjka ilovnatih snovi, zato so zelo gibljive in tvorijo pri kopanju na vsako odprtino, odnosno opaž velik stranski pritisk, ki se v globočini še povečuje. Za napravo vodnjaka v teh nevarnih plasteh bi se moral izbrati najbolj varen način kopanja. Namesto tega pa se je izbetouirani o-bod stalno v smeri navzdol izkopaval in v smeri navzdol podaljševal z novim betonskim zidom. Na ta način je bi! vedno v večji globočini, kjer je tudi največji pritisk, beton, ki še ni bil dobro strnjen in ni mogel prenašati velikega stranskega pritiska. Mimo tega je bil betonski o-bod zgrajen iz zelo slabe mešanice. Tudi je bil beton nezadostno premešali, ker so bili v obodu posamezni deli brez cementa, ki jih je bilo mogoče v roki zdrobiti. Debelost betonskega oboda bi morala biti najmanj 10 cm, znašala pa je na nekaterih mestih samo 3 do 5 cm. Tako slabo zgrajen obod vodnjaka ni mogel vzdržati stranskega pritiska peščenih plasti in je naravno, da se je porušil. — Končno so imele slaba kvaliteta in nezadostne dimenzije betonskega oboda še to katastrofalno posledico, da so onemogočile uspeh reševalne akcije. Ob zaključku navaja poročilo, da je odgovoren za tragično Kelnaričevo smrt studenčni mojster Kavčič iz Gornje Radgone. Dobesedno se glasi ugotovitev ta-ko-le: Za slabo izvedbo vodnjaka od zgradbe v celoti, zlasti pa za neprimeren način gradnje v nevarnem terenu in za pomanjkanje potrebnega nadzorstva je odgovoren predvsem podjetnik, studenčni mojster Kavčič iz Gornje Radgone. Tehnični oddelek okrajnega glavarstva predlaga zato, da se uvede proti njemu kazenski postopek zaradi nestrokovnega in nemarnega izvrševanja gradnje vodnjaka, ki je povzročila smrt delavca Avgusta Kelnariča. Poziv za Ljubljano V nedeljo, dne 38. aprila ob 10. uri bo tui Kongresnem trgu v Ljubljani velik vo lilni shod za vso banovino. Na shodu bodo nastopili kot govorniki med 'drugimi predsednik' vlade g. Jevtič, minister financ dr. Stojadinovič, minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Marušič. Na shod vozijo posebni vlaki, na katerih se plača samo ena tretjina navadne voznine. Iz Maribora pelje ta vlak ob 5.32 zjutraj in se vrača iz Ljubljane ob 1-1-30 popoldne. Na priključnih progah -n. pr. Prevalje-Maribor, Ljutomer-Pra-gersko, Slovenjgradec - Celje, Rogatec -Grobelno) velja dovozni listek tudi za vrnitev. Pozivamo gospodarstvenike, da se shoda udeležijo v kar največjem številu. Podrobnejše informacije se lahko dobijo še na železniških postajah: Okrožni odbor obrtniških združenj v Mariboru ; Združenje gostilniških podjetij v Mariboru; Združenje trgovcev za mesto Maribor; Mariborska sekcija Zveze indu stijcev. Vozne olajšave Jadranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča (Pohorje) od 1. maja naprej po sedemdnevnem bivanju brezplačen povratek na železnici. Beograd, 21. aprila do 2. maja, razstava »Narodne obrane« polovična vožnja pri povratku v času od 19. aprila do 4. maja na podlagi železniške legitimacije. Beograd, 12. aiaja, zborovanje Kola jahačev, polovična vožnja v času od 10. do 14. maja na podlagi žel. legitimacije. Berlin, 9. do 13. naja, mednarodna skupščina autoklubov, i>00/o popusta na-nemških progah po treh dnevih zadrževanja v Nemčiji. B u d a-?est, 3. do 13. maja, mednarodni sejem, polovična vožnja na madžarskih železni-rah, 25#/o popusta na naših, znižan vizum pgo 2.50, legitimacija 50 Din. Vse nadaljnje, informacije, nabava vozovnic po ori- ginalni ceni, preskrba viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, preskrba registriranih mark pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22 in »Putniku« Celje, Aleksandrov trg, iel. 119. Iz upravne službe. V osmo skupino sta napredovala upravnopisarniška u-radnika pri sreskem načelstvu za Maribor, levi breg, Franc Covnik in Josip Kardinar. Iz železniške službe. Premeščeni so: postajenačelnik Ivan Polanec s postaje Kraljevec-Prelog na glavni kolodvor v Mariboru, prometnik Alfonz Skok s Pragerskega za postajenačelnika Kraljevec-Prelog in nadzornik proge Janez Jurman z glavnega kolodvora v Mariboru k 4. terenski sekciji v Mariboru. Smrtna kosa. V Pakracu je včeraj u-rnrla asistentka otroške klinike v Zagrebu ga. dr. Mara Lipot-Krajnovičeva. Pokojnica je sestra mariborskega obmejnega poicijskega komisarja g. Stevana Krajnoviča. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše soža!je! Lovski blagor. V Radvanju je ustrelil danes zjutraj g. Lujo Vlahovič izredno lepega divjega petelina. Lepo lovsko srečo mu zavida prav gotovo marsikateri lovec. Velikonočni lov organov finančne kontrole. K zadevni notici, ki smo jo pod tem naslovom priobčili v številki od 24. trn. pojasnjujemo, da ni pri tem prizadeta tukajšnja veletrgovina M. Oset. Na mestnem fizikatu se v soboto, dne 27. aprila 1.1. ne bodo sprejemale stranke zaradi desinfekcije in čiščenja uradnih prostorov. Zaščitno cepljenje zoper osepnice. Za mesto Maribor bo vrši! mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od torka 30. aprila do petka 3. maja t. I. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. 8, in sicer v času od 9. od 11. ure. V navedenem času se vrši cepljenje brez- plačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cep ljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. Živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 8. t m. se je v naši banovini pojavila svinjska kuga na 33 dvorcih, svinjska rdečica na 10, perutninska kolera na 2, vranični prisad pa na 1 dvorcu. Nočna lekarniška služba. Jutri v soboto bosta imeli nočno lekarniško službo Maverjcva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici. Jadranska umetniška razstava slik v Mariboru. Znani naš primorski slikar narodne folklore g. proi. Stjepan Bakovič je razstavil v veliki kazinski dvorani nad 90 svojih odličnih del. Jadranska straža v Mariboru je prevzela pokroviteljstvo te razstave, saj ji je g. profesor odstopil vso vstopnino kot prispevek za »Dom Jadranske straže« v Bakru na Jadranu. Jadranska straža se obrača zato na vse svoje članstvo s prošnjo, da se z obiskom razstave oddolži g. profesorju, saj bo v tej pestri skupini našel marsikdo poleg umetniškega užitka gotovo tudi pri nrerno sliko za okras svojega doma. Slike so priznane umetnine in tudi cene so jako zmerne. Razstava traja do prvega maja t. 1. S »Kraljico Marijo« po Sredozemskem morju! Zopet se bodo vršila nova idealna potovanja parnika »Kraljice Malije«. Na teh svojih vsem tako priljubljenih potovanjih, bo »Kraljica Marija« razkazovala svojim potnikom vse krasote juga. Tretje potovanje bo od 21. 5. do 4. 6. z ogledom Dalmacije, Malte, Barcelone, Prima TELETINO od Din 4"— naprej prodaja podružnica JOSIP BENKO Aleksandrova cesta 19. Francoske riviere in Neaplja; četrto potovanje od 5. G. do 22. 6. z ogledom Dalmacije, Aten, Varne, Instanbula in Rodosa; peto potovanje od 18. 7. do 3. 8. z obiskom Dalmacije, Maite, Alžira, Južne Španije in Sicilije; šesto potovanje od 4. do 19. 8. z obiskom Dalmacije, Italije, Tripolisa, Malte in Krfa ter sedmo potovanje od 9. do 29. 10. z ogledom Dal macije, Rodosa, Cipra, Sirije, Palestine in Egipta. Cena znaša od 3.500 Din naprej. Vse natančnejše informacije, prijave z rezerviranjem kabin, preskrba viz, valute po najugodnejših dnevnih tečajih, prospekti itd. pri »Putniku« Maribor, tel. 21-22 in »Putniku« Ce'je, tel. 119. Za Sokolski dom v Mariboru! Kdor še ni daroval za veliko sokolsko tombolo, ki bo v nedeljo 28. tm., katere čisti dobiček gre v korist Sokolskega doma v Mariboru, naj čimpreje pošlje darilo v trgovino Bureš v Vetrinjsko ulico. Nihče naj ne manjka med darovalci! Za nedeljski posebni vlak v Ljubljano dobite znižane vozne karte pri »Putniku«. Kupujte tombolske karte za največjo tombolo dne 28. aprila, na kateri dobite 5000 Din. Akademski pevski zbor iz Ljubljane, nad katerega delom je blagovolila prevzeti pokroviteljstvo Nj. Vel. kraljica mati Marija, si je zastavil nalogo, da v nekaj letih obdela slovensko narodno pesem. Lani je po vseh večjih krajih naše banovine žel velike uspehe s koroškimi in belokranjskimi pesmimi, letos pa je naštudira! štajerske, primorske, gorenjske in dolenjske pesmi. S tem programom nastopi tudi v Mariboru v četrtek, dne 2. maja 1935. Prodajo vstopnic sta pre- vzeli tvrdki Zl. Brišnik v Slovenski ul. in Jos. Hofer v Ulici 10. oktobra. Cene so običajne. Matineja Zveze kult. društev bo pred- vajala v soboto in nedeljo v Grajskem kinu krasni ruski film »Volga Volga«. Skoro celo dejanje se godi na in okoli te legendarne reke ter nam prikazuje brezmejno vdanost kozakov do svojega ata-mana Razina, strah plemstva pred njim, izdajstvo perzijskega guvernerja, nežno ljubezen razbojnika do lepe hčerke guvernerjeve, zopetno izdajstvo v lastnih vrstah in končno junaško smrt. Nešteto narodnih pesmi poveličuje razbojnika i Razina. Narodno gbesaaiis«* REPERTOAR. Petek. 26. aprila: Zaprto. Sobota, 27. aprila ob 20. uri: »Kdo Je kriv?« Red D. . Nedelja, 28. aprila ob 20. uri: »Prebrisan Amor«. Prvič ponove Cerkvenikovo vojno zgodbo »Kdo je kriv?« v soboto, 27. tm-Delo se godi neko iko kilometrov za *u' sko-nemško fronto med svetovno vojna ter je pisano spretno z odrsko učinkovitostjo ter z močnimi sentencami. Pred' stava bo za red D. V nedeljo zvečer — »Prebrisani Ani°fi<' Ta nova slovenska opereta, delo režiser-ja mariborskega gledališča Pavla Ras-bergerja, se je občinstvu takoj prikupil11 ter ugaja zaradi svoje prisrčne, melodio* zne glasbe ter zaradi prav zabavnega dejanja. Popoldanske uprizoritve tega de a tie bo, zato opozarjamo nedeljske gledališke obiskovalec na to predstavo se posebej. KINO GRAJSKI KINO Od danes dalje popolnoma nov film s popolnoma novo režijo BELA SiSTRA“ Velefilm v nemškem jeziku. Kino Union. Danes petek veseloigra »Gospodična gospa« Jeny Jugo, Pan’ Horbiger. ___ Pevsko društvo »Kobanci« iz Kamnice uprizori v nedeljo, dne 28. t. m. ob IS. (6.) ur; v dvorani gostilne Renčelj na Pobrežju Petončičevo ljudsko igro »Gu-zaj« v 5. dejanjih. Občinstvo, ki želi preživeti lep večer, je vljudno vabljeno. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru bo imelo danes ob 3420. uri v. posebni sobi restavracije »Narodni dom8 članski sestanek z diskusijo o jetiki. —: Vabljeni tudi nečlani. Din 5000 dobite na veliki tomboli v nedeljo, dne 28. aprila. Kupujte tombolsk? karte! Samo v primeru slabega vremena v nedeljo popoldne Svengalijeva predst? va v »Veliki kavarni«. Radio Ljubljana. Spored za soboto 27. tm. Ob 12; plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: radio - orkester; 18.15: predavanje; 18.30: radio-orkester; 18.50:vo!ilno in politično poročilo; 19.05 zunanjepolitični pregled; 19.25: čas, program za nedeljo, 19.30: nacionalna ura; 20: koncert češkega moškega zbora iz Brna; 22: čas, poročila, 22.15: radio-or kes ter. Tragična smrtna nesreča. V Breznem ob Dravi je doletela posestnika Antona Turnerja huda nesreča. Njegova otroka 9-letni sinček Jakec in 3-letna hčerkica Tončka sta se igrala na strmem pobočju. Ko je Jakec splezal na vrh pobočja, je pri tem sprožil težek kamen, ki se je skotalil v dolino in z vso silo zadel sestrico Tončko v glavo. Dekletce se je zgrudilo na tla in omedlelo. Prestrašen se je Jakec podal domov in jokaje pripovedoval staršem, kaj se je strašnega zgodilo. Nezavestno dekletce so takoj prenesli domov, kjer je pa kmalu umrla, ker je bila poškodba smrtna in je bila vsaka pomoč zaman. Trg za ribe. Na današnjem trgu je bilo nad 300 kg morskih in sladkovodnih rib-Prodajali so skuše (scombre) po 18 do 24 Din, sardelice po 12 Din, očade po 14 Din, girice (menole) po 10 Din, postrvi po 36 Din, belice po 8 do 9 Din, mrene pa po 12 Din kg. Precej je bilo na trgu tudi žabjih krakov, ki so jih prodajali venec po 2 Din. Število brezposelnih v naši državi Pa* da. Na dan 1. aprila je bila v naši držav* brez dela 28.001 oseba. Na dan 1 marca je bilo brez dela 30.654 oseb. Od 1. marca do 1. aprila je padlo število brezposeP nih za 2653 oseb. Padec pa je pripisovat* sezonskemu delu. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 13 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 4 stopinje L nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 732, reduciran na ničlo pa 730, relativna vlaga 66; vreme je tiho in jušno; vremenska napoved napoveduje ■ spremembo vremena Bodoči veliki Maribor PROGRAM ZA REGULACIJSKI NAČRT MESTA MARIBORA. GEOMORFO loški, geološki in klimatični podatki ter zgodovinski raz- voj. rr Ustili gradbeni urad je izdelal program za regulacijski načrt mesta Mari-ora. Druga mesta že imajo take načrte "J -'e njim sledilo hvalevredno tudi naše 0 meJn° mesto. O programu za regulacij s 1 načrt je razpravljal že občinski svet J3 2adnji svoji seji, razprave pa se bodo se lladaljevale. Prav gotovo bodo zanimale vso javnost, zlasti pa prebivalce uesta Maribora, podrobnosti omenjene-1[)ro.grarr*a. Porodila se bo marsikate-a koristna kritika, ki bo programu in pa R očnosti velikega Maribora samo v Smoter programa je, usmeriti gradbe-u razvoj mesta za dolgo vrsto let naprej ta^° ure da je bilo v delih Angela Cerkvenika l'di nekaj sile. Danes je ta doba daleč nami in tudi Cerkvenik ni več za-j^nik, zato bi zahtevali od njega del, ki * bila dozorela po razvoju časa in njegove stvariteljske sile, ali pa — nič. — ^/stna predstava njegove vojne zgodbe *Kdo je kriv?« je v sredo pokazala, da Cerkvenik ne le ni šel z razvojem povoj-ne dramske umetnosti, ampak je tudi v Sv°ii maniri zaostal in celo opešal. Njegovo najnovejše delo nima niti onih od-ki so jih imela prejšnja. y svoje delo nas uvaja avtor z zunanjimi efekti reprodukcije fronte, ki, pri- znajmo, učinkujejo, kakor učinkujejo sploh vsaka taka močna in zvočna sredstva. Potem pa pride dialoška zgodba vojaka in ženske, ki je kaos domislekov in razpoloženjskih vrtincev. V vsem tem je glavno sredstvo, s katerim autor operira deklamotorstvo, zlasti vojaka: v civilu igralca, v vojni pacifista in ana-cionalca, na bojišču pa živčno zlomljenega človeka na meji blaznosti. Vse, kar počenja ta človek, zlasti z ubogo Rusinjo, je blazno trpinčenje sebe in nje, ne da bi človek sploh vedel čemu in h kakšnemu končnemu cilju naj to sploh vodi. Saj cilja sploh ni, ni konca in ni razpleta. Vse je samo kaotičen izrezek iz živčnih blodenj, ki naj bi bil po zatrjevanju krik proti vojni za mir. Pa tega krika nikjer ne vidimo, ni nikjer jasno povedan, ne v razvoju zgodbe, ne v dialogih, ne v monologih in tudi ne v koncu. Odgovor na vprašanje »Kdo je kriv?« — »Vsi smo krivi!« je prazen, ne pove čisto nič. Tako naivno pojmovanje krivde je fraza teoretičnih pacifistov, ki ne vidijo vseh faktorjev in obtožujejo vse, tudi tiste, ki niso čisto nič krivi. Oni vojak in ona ženska prav gotovo nista ničesar kriva, najmanj pa vojne. Čemu se je ta zgodba uprizorila, in to prav sedaj, ko bi v pomladi potrebovali res krepkih del, menda nihče ne ve. Režiser Milan Košič se je zastonj trudil, da bi napravil iz te zgodbe dramo, bi bil pa vsaj lahko poskrbel za boljšo inscenacijo. Če je delo realistično(?) naj bi bila taka tudi inscenacija. Luč na oknu na fronti pa je jemala vso iluzijo fronte. Zaradi te luči bi bila Rusinja že v četrt ure ustreljena, vse prej ko zaradi tatvine. Sicer je to malenkost, a režiser mora tudi na malenkosti misliti. Igralcema g. M. Furijanu (vojaku) in gdč. E. Starčevi (ženski) je povzročila ta zgodba mnogo igralskih, celo fizičnih naporov, ki bi bili vredni boljšega dela. Skoraj edino, kar je bilo res pozitivnega, je bila njuna igra. G. Furijan je v tej vlogi pokazal vse skale svojega talenta, pa tudi gdč. Starčeva sme šteti žensko med svoje lepe uspehe. Ostale tri uloge so le čisto postranske, štatistovske in so v njih nastopili g. D. Gorinšek (častnik), g. B. M e d v e n (višji častnik) ter g. E. Verdonik (drugi vojak). Obisk pri premieri je bil kljub abonmaju nenavadno slab, tako slab, kakor Še pri nobeni premieri v letošnjem gledališkem letu. Pa še pri maloštevilni publiki zgodba ni učinkovala. Med odrom in avdi torijem ni bilo kontakta. Aplavz medel celo ob Pojavu avtorja na odru. -r.» Šestdesetletnica prof. dr. Antona Dolarja. Dne 9. maja letos bo slavit šestdesetletnico svojega neumornega življenja eden naših prvih in najpomembnejših ma riborskih kulturnih in nacionalnih delavcev, prof. dr. Anton Dolar. Njegovo delo je obsegalo najrazličnejša področja: peda gogiko, slavistiko, esej in kritiko, publicistiko v širšem smislu, narodno obrambo in celo vojaško udejstvovanje ob usod nih prevratnih dneh v Mariboru in na Koroškem, da je njegovo ime z Maistrovim v najtesnejši zvezi. Literarno je pričel jubilant delovati že rano in je bil zlasti recenzent naše moderne ob njenem nastopu s Cankarjem in tovariši. Pisal je v »-Ljubljanskem Zvonu« in »Slovanu«. V Celju je urejeval »Ilustrovani narodni koledar« in odkril v tisti dobi tudi Antona Novačana. Njegovo zadnje delo je pa življenjepis pokojnega prof. K. Glaserja. Jubilant je bil rojen 9. maja 1. 1S75 v Hotinji vasi pri Mariboru, 1. 1895. je maturiral na gimnaziji v Mariboru, 1. 1901 je postal na Dunaju kot slavist doktor filozofije, od 1. 1902 do 1910 je bil suplent in profesor v Celju, od tedaj dalje pa deluje na mariborski klasični gimnaziji. Sedaj je mimo drugega tudi predsednik Zveze Maistrovih borcev. Stran '4. Mariborski »V e čer ni k« Jutra, V M a r i b o r u, dne 26. IV. 193- AW»ase T>a«w»pf Z£JV£ 64 Lydijina soba je v tem zadnjem krilu popolnoma zavarovana pred vsako radovednostjo in indiskrecijo. Ko je vaša sinaha davi prispela, je bilo tu le nekaj zidarjev in sestra vratarica, njena stara znanka, kateri sem naročila, da ji odnese gori zajutrk in uredi sobo. Obenem sem naročila tudi zdravnika, najprevidnejšega in najbolj molčečega človeka na svetu. Prihaja itak že vsak drugi dan k predstojnici in more istočasno skočiti tudi k Lydiji, ki leži v sobi tik poleg predstoj-ničine, zato mislim, da naša draga mala ne bi bila nikjer tako na varnem, kakor je tu pri nas.« »Tudi jaz mislim tako, sestra Martha, in sam Bog me je navdahnil, da sem prišla k vam, ko si nisem upala peljati naše uboge Lydije naravnost v Uzelles. Vendar upam, da ne bomo preveč zlorabljali vaše gostoljubnosti.« Na te besede je zamahnila sestra Martha s svojimi dolgimi in suhimi rokami in dejala z ono irsko živahnostjo: »Vi upate, upate... Ah, da, menda mi je ne mislite takoj odpeljati! Tako slabotna je v ko bleda ... Prvič, ko je zapustila bolniško sobo, je morala tako dolgo potovati... Zdravnik ji je strogo priporočil, naj ne vstane pred dvema ali tremi dnevi. Hočete, da stopiva k njej in pogledava, kako ji je?« In dodala je glasno, da so jo mogli vsi slišati: »Pojdive pozdravit našo drago mater predstojnico, videli boste, kako se je spremenila...« In povzpela se je prva po širokih stopnicah med na novo pobeljenimi zidovi, belimi kakor v hišah Mavrov. Debele jagode njenega rožnega venca in ključi, ki jih gospa Fčniganova nikoli ni odložila, so žvenketali po velikem hodniku, na katerega koncu je bila Lydijina soba. »Ležala je v postelji bleda in široko odprtih oči. Ko je videla vstopiti gospo Fčniganovo, se ji je izvil vzklik veselja: »Kako, mati, vi ste že tu?« »Kaj hočeš, otrok moj, nisem mogla spati.« »Kakor tudi jaz ne,« je odgovorila Ly-dija in ji pripovedovala, da leži njena prostorna in prijazna soba prav na oglu samostana, z enim oknom proti polju, z drugima pa proti malemu notranjemu vr- tu, kjer so šolska okna in kjer so se gojenke sedaj igrale, ker je bilo dvorišče zaradi dela v neredu... »Že od ranega jutra slišim krik in vik. skakanje in prepevanje otrok, glasove dobrih sester in ponavljanje lekcij. Pri tem se mi zdi, da sem sama še učenka in prihaja zdaj vrsta na mene... In cesta, naša draga cesta! Preden ste vstopili, sem slišala vse njene glasove, vse njene gibe.« Gospa Feniganova se je nasmehnila in se sklonila nad njo. »Ti mi ne govoriš ničesar o Richardu?« »Nisem si upala,« je odgovorila bolnica. katere dolgi, suhi obraz se je bolestno zmračil. Ko pa ji je mati pripovedovala, kako je vplivalo nanj pripovedovanje o njuni pomiritvi, ko ji je pripovedovala o njegovih solzah, o vročični želji in tresočih se rokah onega, ki je nikoli ni nehal ljubiti, se je pričelo v to lepo ženo vračati življenje, kakor se vračajo barve na sliko, ko jo izpirajo. »In sedaj vem. da je bil najin strah nepotreben in bi te bila lahko pripeljala naravnost v njegovo naročje. Sedaj mu bom takoj priznala, da si tu in jutri zjutraj te prideva obiskat.« »O, ne jutri, ne še. prosim vas,« je dejala prestrašeno mlada žena in povlekla z otroško kretnjo k sebi odeje: »preveč bi se bala. Tako sem suha, tako grda ... in potem še to ...« je pokazala na brazgotino rane r,a levi strani Prs-” »Zdravnik je dejal, da bi bilo to še treba nekajkrat prevezati. Ako me Richard vidi tako, me ne bo več ljubil, me ne br več maral...« »Toda, otrok moj, ko bo izvedel, da 1:1 tu, ga ne bo nič več zadržalo.« »Pustite ga, naj misli, da sem še daleu da zahteva to še moje zdravstveno stanje ., Tn končno je to deloma tudi res-8 »In ajko bo hote! do tebe?« »Izmislili si boste prav gotovo kako malo laž, da ga zadržite, in pustili nje boste še nekaj dni v tem zakotju moJ1 mladosti, kjer me je spoznal, kjer me )e vzljubil. Dotlej si bom opomogla in P°' izkusila postati zopet lepa in vredna njegove ljubezni.« Iz njenih kretenj in iz onega, kar z besedami še ni povedala, se je moglo sklepati, da čuti potrebo pomiriti se tam >]) zbrati ter na ta način očistiti. Zdelo se![ je, da bo postala tu med belimi zidovi sirotišnice zopet malo dekletce In gosP3 Feniganova je vse to tako dobro raZ' umela, da je ni več dalje nadlegovala: »Naj bo, kakor želiš, ljubi moj otrok: ne vznemirjaj se zaradi tega.« (Se bo nadnlievalo llkročevanie zlih duhov GROZOTNI OBREDI NEKE NENAVADNE VERSKE SEKTE NA TIBETU. Ameriški učenjak Harison Forman se je mudil nekaj let v Tibetu, kjer je proučeval lamaizem in razne verske sekte, izmed katerih so posamezne stare prav gotovo 2000 let. Mnogo truda mu je povzročilo proučevanje šeg in navad tako-zvane verske sekte »bon«, ki temelji na precej čudni hierarhiji demona. Njeni obredi povzročajo jezo in sovraštvo pri vernikih, pa tudi pri njenih svečenikih. V cerkveni hierarhiji omenjene verske sekte obstoja posebna kasta duhovnikov, katere namen je krotiti zle duhove, da ne bi povzročali ljudem kaj slabega. Moč vere pa je v tem, da verniki slepo verujejo duhovnikom, kako morejo in znajo krotiti zle duhove. Zanimiv je obred krotenja zlih duhov. Duhovniki se zbero v določenih dneh v »svetem gozdu«, kjer opravljajo ceremonijo ukročevanja demona. Sestanejo se pa samo tedaj, ko jih pokliče njihov najvišji svečenik. Po dolgem prizadevanju se je tudi ameriškemu učenjaku Formami posrečilo, da je mogel neke noči prisostvovati preoblečen v duhovnika tej ceremoniji. Vsi duhovniki so imeli na glavi velik šop belih las. Drugače so bili gladko obriti. Lica so si namazali z debelo plastjo masti. Oblečeni so bili v široka pisana oblačila. Ko so sedeli molče in nepremično, se je nenadoma pojavil iz neke pečine njihov najvišji duhovnik. Po postavi je bil impozanten človek. Molče se je podal do visokega debla in spleza! na vrh kot veverica. Na vrhu je sedel na vejo in prekrižal noge. Z višine je imel pogled na vse duhovnike, ki so sedeli v krogu okrog drevesa na tleh. Grobna tišina je vladala v popolni temi. Veliki duhoven je imel v levi roki več človeških lobanj. Na kolenih pa je imel ne-razdružl.iive simbole svoje oblasti. Na povelje velikega duhovna so pričeli vsi duhovniki polglasno prepevati. Ameriškemu učenjaku se je zdelo, ko da bi prihajali ti glasovi iz grobov. Nato je dal veliki duhoven novo znamenje in njegovi podložni duhovni so pričeli ponovno prepevati vedno glasneje in glasneje. Klicali so kralja pekla, kralja demona po imenu »yamu«. Nato je veliki duhoven pričel trobiti na trobento, ki je bila napravljena iz človeških kosti. Čudni zvoki so odmevali v tiho noč. Ko je bil končan prvi del ceremonije, je splezal k velikemu duhovnu najmlajši svečenik iti mu izročil glavo ženske, ki so jo zvečer umorili. Veliki duhoven je napravi! luknjo v lobanjo in izpil njer.e možgane. Duhovniki pa, so prepevali vedno tišje in tišje in popolnoma utihnili, ko je vrgel veliki duhoven med nje žensko glavo. Pričel se je tretji del ceremonij. Ameriški učenjak je nepremično zrl v prostor, ki se je namah razsvetlil. Opazil je najprej obrise in svetle oči zlobnega duha. Dozdevalo se mu je, kakor da bi lebdel v zraku. Vedno bolj je žarel in naenkrat se je materializiral. Učenjak je videl naenkrat 34 rok in 34 nog. Demon je drža! v vsaki roki orožje ali orodje, ki lahko povzroči človeško smrt, na nogah pa je imel razne simbole. Kaj kmalu je zraslo iz ene glave 9 drugih glav. Matična glava je bila najstrašnejša. Mali modrikasti plameni so švigali okrog njegovih r.og. Imel je tudi okrog vratu venec človeških lobanj. Bil je to kralj pekla, kralj demonov. Ko je izginil, se je pojavil na njegovem mestu demon lakote, za njim pa demon kolere. Tako so se vrstili zli duhovi drug za drugim. Na koncu obreda pa so zaplesali mrtvaški ples. Pogled na ta ples je bil tako grozen, da si ga človeški um jedva zamisliti more. Zrak je bil okužen po smradu človeških trupel, mrtvaške glave pa so udarjale druga ob drugo. Duhovniki so s svojim poglavarjem stoje in molče prisostvovali vsemu obredu. Ko je bi! ples končan, je bila s tem končana tudi ceremonija ukr^^ania zlih duhov. V šoli. Nadzornik: »No, ti tam. povej mi. kje je Grintovec?« Učenec: »V našem razredu ga ni.« Sokolstvo Marcnbcrški Sokolski dom Marenberški Sokolski dom ni več iluzija. kakor so nekateri prvotno domnevali. marveč je postal resničen faktor, preko katerega ne more nihče in o katerem ne dvomi nikdo več. Narodnoobrambni odbor je s polno paro na delu, pridno zbira denar in material za gradnjo doma. ki se bo v kratkem pričela. Nacionalno delo ob meji je zelo ovirano, ker ni primernih prostorov na razpolago. Zadnja sokolska akademija je pokazala, da je nujno potrebna velika in higienična telovadnica, kjer bi se vzgajal sokolski naraščaj, kjer bi imela telesna vzgoja res pravi smoter in kjer bi bilo tudi koncentrirano vse prosvetno in nacionalno delo. Mimo tega namerava Sokol zgraditi tudi moderno javno kopališče. Ma-renberg nima svojega javnega kopališča, nima niti primernega prostora, kjer bi se v naravi zgradilo tako kopališče. Za realizacijo teh velikopoteznih načrtov pa primanjkujejo agilnim delavcem denarna sredstva. Kraj sam je dal že mnogo, tako da je doslej nabranih že preko 100.000 Dir.. Gradbeni odbor pa namerava potrkati tudi v Mariboru. Te dni se bodo zglasili v Mariboru obmejni Sokoli in zbirali prostovoljne prispevke za Sokolski dom, ki bo posvečen spominu našega največjega Sokola in velikega kralja mučenika Aleksandra I. Zedinitelja. Mariborčani, ne odklanjajte jih, darujte po svojih močeh, darujte za mejo in marenberški Sokoli vam bodo večno hvaležni! Sokolsko društvo Maribor matica, priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v gornji mali dvorani Narodnega doma družabni večer, bratje in sestre, pridite vsi! Zdravo! Šport Službene objave OOLNP Maribor. V nedeljo 28. t. m. bodo naslednje tekme: V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 10. prijateljska tekma SK Železničar rez.:ISSK Maribor rez. Službujoči odbornik g. Perin. Ob 14. na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma ISSK Maribor mladina :SK Rapid mladina in ob 16. prvenstvena tekma ISSK Maribor :SK Ilirija. Službujoči odbornik g. Knez. Na igrišču SK Svobode ob 10. prijateljska tekma SK Svoboda : SK Rapid komb. Službujoči odbornik g. ravn. Ošlak. V Ptuju ob 15.30 na igrišču SK Drave prvenstvena tekma SK Drava:SK Gradjan-ski. Službujoči odbornik g. Vuga. V Mur ski Soboti na igrišču SK Panonije prvenstvena tekma SK Panonija :SK Ptuj. Služ bujoči odbornik . notar Koder. Opozarjajo se vsi odborniki, naj se redno udeleže sej OOLNP, sicer se bo proti vsake; mu. ki izostane neopravičeno od treh se! postopalo v smislu pravilnika JNS. Tajništvo. SK Svoboda, Maribor. Pozivajo se sledeči igralci: Dražbaher, Strnad, .JedloV-črnik. Zelena. Štern, Selinšek, .ianžefc Tomašič, Tkalec, Dasko, Kolar, Ptičar. Filipec, Kremberger. Gidek; vsi naj bo* do točno in zanesljivo v nedeljo na našem igrišču ob pol 10. uri dopoldne. Igr3 se treninška tekma proti Rapidu. Dane' ob 20. uri obvezni sestanek. Načelnik. SO pri OOLNP, službeno. Za tekme v nedeljo 28. tm. se delegirajo: V MursK' Soboti Panonija :Ptuj g. Kopič (spora' zumno), rezerva g. Turk; v Ptuju DraV* : Gradjanski g. Nemec (sporazumno); v Mariboru dopoldne na igrišču Svobode Svoboda:Rapid komb. g. Kager, na igr1.1 šču ISSK Maribora dopoldne ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez. g. Pušenjak, na igrišču ISSK Maribora popoldne ISSK Maribor jun.:SK Rapid jun. g. Perin. Stranska sodnika pri tekmi ISSK Mari' bor:SK Ilirija gg. kandidata Pušenjak Klajnšek. Poverjenik. SK Rapid v Celju. Mariborski Rapid bo v nedeljo 28. tm. gostoval v Celju« kjer bo odigral proti SK Celju prijatelj' sko tekmo. IZ LNP. Poslovni odbor LNP je na svoji zadnji seji verificira! s pravico takojšnjega nastopa za ISSK Maribor Savo Domiclja in Franja Hardmka. Omenjena igralca bosta že nastopila pri nedeljski prvenstveni tekmi ISSK Maribor:SK Ilirija. m Prodam PARNI STOJEČ kote! z 8 m2 ogrevalne površine, motor na bencin, »Wertheim« blagajno s nati-cer ploščo, avtomatično vodno črpalko z 8000 1 uniega dela, enovprežni voz, vrče za mleko v različni velikosti Proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor Aleksandrova 51. 1770 Stanovanie DVA GOSPODA sprejmem na hrano In stanovanje. Dravska ul. 15. 1 /88 ODDAM STANOVANJE. Studenci Karl Marksi ul. ^2. 1785 Rasno LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE! Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem butetn. H30 MORSKE RIBE Sardele, velike -kiKŠe (skom-bri) in druge specijalitete, dnevno dobite v restavraciji »Novi svet«. Jurčičeva ul. 7. / 1782 TAKOJ DOBITE DENAR. če prodate obnošeno obleko, čevlje itd. v Grajski starinarni. Plača najboljše! 1669 RESTAVRACIJA .GAM BRINOVA DVORANA«. Najlepši vrt v Mariboru. Abonenti se sprejmejo na najboljšo domačo hrano no nai-nižnji ceni. Hrana se dostavlja tudi na dom. Posebna brana tudi za diabetike. 579' Soomnite se CMD Teletina prsa, vrat Din 4*—, kotleti, pleča in obistr»a pečenka Din S*- , stegno Din 7*— na prodaj od sobote dalje zadnja stojnica. _____________________ Kart Weit*l; Abonenti se vabijo na dobro domačo hrano od Din 10-- do 12’- celodnevno Lepo renovirana, sepanrana edeir.ica* Postrežba solidno! Pijača, dasi prvovrstna, neobvezna Se priporoča M. Silblafi gostilna »Ljutomer", Glavni trg - vog-al Vetrinj^0 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiateH-' in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELa v Mariboru.