četrtek 5. aprila 1982
PoStnfna plačana v gotovini
LJubljana, 4. aprila. I
Te dni doživljamo zopet težke tra-fedije uradniških redukcij. V vseh uradih poje redukcijska šiba. Kleroradikal-ni proračun za 1. 1928.-29. je brez vsakega sistema, brez vsakega ozira na dejanske potrebe mehanično črtal osebne kredite in mesto, da se naša polom-ftena upravna mašina skuša spraviti v red z redukcijo nesposobnih in nekvalificiranih ter z odstranitvijo koruptnih elementov, z izčiščenjem onih uradov (saj se ve kateri in kje so), kjer sta za vsak stol na razpolago po dva uradnika, se je udarilo lepo «P0 preko«, glupo In brezsmiselno in v glavnem v škodo državnih interesov ter v škodo samega načela štednje. Kamor pogledaš, povsod te kar bijejo v obraz redukcijske blaznosti. Ponekod se je izkazalo, da je že dosedanje število nameščencev premajhno in v interesu boljše službe bi bik), da se pomnoži. Najmanj, kar pamet' veleva )e pa, da se vsaj staro število nameščencev zadrži. Toda. kaj vidimo? Kjer je n. pr. sto let stal cestar, ga odslej ne bo. V ljubljanski gradbeni direkciji je od borih 24 cestnih nadzornikov 6 reduciranih (8 pa jih, seveda izključno po strankarskih vidikih, prevzamejo oblasti). Redukcije so na sod-niii i-n na pošti, na železnici, skoro povsod brez globlje stvarne potrebe, ponekod direktno v škodo same službe. SLS ni znala nič popraviti. Sploh se ni zavzela ne za službo, ne za personal. Pridno je pomagala, da se stvori še
večji kaos.	j
Popolnoma pa je »načelo štednje* razveljavljeno tam, kjer gre za klerikalne strankarske interese. Kakor znano so oblastne samouprave prevzele od države celo vrsto važnih poslov in to iz resortov s prilično (zlasti pri nas v Sloveniji) dobrim administrativnim aparatom. Prenos teh poslov se sedaj vrši v ljubljanski in mariborski oblasti na originalen način. Klerikalci prevzemajo le «svoje» ljudi, uradnik iz prevzetega resorta ki se jim ne dopada, ostane na ulici Lahko si najodličnejši strokovnjak, če nisi klerikalec, te bodo stavili državni upravi «na razpolago*, da te penzijonira ali odpusti, na tvoje mesto pa bodo imenovali novega uradnika. katerega glavna kvalifikacija mora biti predvsem v tem, da je dober klerikalec. To postopanje ustvarja seveda nova javna bremena: državi se naprtijo novi izdatki za penzije in premeščanja, cele skupine sposobnih in dostikrat še mladih ljudi se izključuje I od rednega in koristnega strokovnega dela, mesto njih pa se ustvarja nov uradniški, odnosno nameščenski kader. Kakor da bi bili davki, ki jih pobirajo samouprave, povsem nekaj drugega, nego so državni davki! Pri naših obeh oblastnih odborih si človek samo, če Imaš legitimacijo SLS. Niti <zavezni-ška» radrkalska že ne pomaga več. Kranjski deželni odbor iz Lampetove dobe je našel vrednega naslednika v Natlačenovem oblastnem odboru. Reči smemo celo, da je ljubljanski oblastni odbor v strankarskem cinizmu že nad-krilil svojega predhodnika.
SLS gleda na uradniško vprašanje samo z najbrezobzirnejšega strankarskega vidika. Z naravnost sadistično bes-nostjo dirja proti nameščencem, ki niso njeni pristaši. Ne ustavi se pred nobeno panogo državne uprave, pred nobeno institucijo. Lotila se je sodnije in pošte, Železnice in prosvete. vsak urad na-skakuje s strupenimi plini svojega parti-zanstva. Notarska in sodna imenovanja postajajo predmet njene strankarske igre. V prosvetni upravi se z rafinira-nimi zvijačami podvaljujejo centrali razne partijske svinjarije. Cl. 73 poje ob sodelovanju onih, ki na zunaj proti njemu nastopajo...
Višek je klerikalno preganjanje doseglo na pošti. Izvrstni uradniki se slepo preganjajo, ker so pristaši drugih strank. Vseeno, je li imajo rodbino in deco. Iti morajo. Vsi prsti kažejo na nekega Jakšeta in poslanca Vesenjaka. Le-ta bi sicer ostal brez spomina, tako pa ga bodo še generacije preganjanih rodbin preklinjale. V ljubljanski direkciji so po vmešavanju SLS nastopile za vso poštno službo ne le sramotne, ampak tudi sicer škodljive razmere. Tisti, ki so bili svojčas glasni, če se je le enemu skrivil las, so utihnili. Razni kva-ražugoni, ki so bili zmeraj na nogah jn ki pridigujejo o uradništvu, sedaj molče, ali pa celo sodelujejo pri preganjanjih.
SLS je na svoje uspehe očividno ponosna. Njeni voditelji se hvalijo, kako so ustrahovali uradništvo. Beda in gorje preganjanih se jim zdi dopadljiva daritev na oltarju njihove brezsrčne sa-mopašnosti. Odkar nosi njihov šef veliki policijski pendrek, so klerikalci kakor da bi bili slepi in gluhi. Slepi in gluhi za interese svoje ožje domovine, slepi in gluhi tudi za to, kaj v svojih srcih misli in sodi o njih ogromna večina državnih nameščencev, ki pod bičem pretečih redukcij in preganjanj ne upajo z ogorčeno besedo na dan, a skrbno štejejo vse klerikalne bestijalnosti in bodo. ko se palica obrne, postali glasniki brezobzirne reparacije in osvete.
Protikomunistična obznana v brciji
Atene, 4. aprila, g. Vlada bo na prihodnji seji predložila zbornici že izgotovljeni zakon o komunistih. Zakonski osnutek določa zaporne kazni od 6 mesecev do 5 let za one osebe, ki bi se kakorkoli pregrešile proti državnemu, socijalnemu ali verskemu redu. Osnutek določa razeD zapornih kazni še policijsko nadzorstvo in prognanstvo. Državni uradniki, ki bi se pregrešili proti določbam tega zakona, bodo odpuščeni iz državne službe in izgube pravico do pokojnine.
Privatne uradnike in delavce morajo odpustiti njihovi delodajalci, ker bodo v na« sprotnem primeru strogo kaznovani delo« dajalci. Častniki in vojaki v armadi, orož« ništvu ali mornarici bodo sojeni pred voj-nimi sodišči. Kakor se zatrjujejo, ima pravosodni minister za ta zalčon že zagotov« Ijeno večino v zbornici.
Politična situacija v Rumimiji
Bukarešta. 4. aprila, g. Na današnji seji zbornice je interpeliral poslanec Sucius zaradi predhodne cenzure časopisja. Poslaneo je izvajal, da se listi ne cenzurirajo samo v Bukarešti, temveč tudi po raznih mestih v provinci. V zadnjem času je bilo več listov ustavljenih, kar je protizakonito. Zaradj takih ukrepov so oškodovani interesi države. Govornik je dalje dolžil vlado, da favorizira Francijo iz vzroka, da bi dosegla stabilizacijsko posojilo. Vsa kampanja je naperjena proti interesom države. Narodna kmečka stranka je v isti zadevi danes sklenila, da bo otvorila proti vladi ostro ofenzivo ter izročila tozadevno obširno spomenico regent-skemu svetu. Druga interpelacija se je nanašala na optantsko vprašanje.
Bukrešta. 4. aprila, s. V zvezi s govoricami, da namerava vlada preprečiti veliki kongres narodne kmečke stranke, ki naj bi sa vršil 20. aprila v Albi Juliji, se izve, da se bo vlada na jutrišnji seji ministrskega sveta bavila s tem vprašanjem V Transilvaniji je medtem narodna kmečka stranka ukrenila vse potrebno, da bo nudil kongres sliko velike ljudske manifestacije. Dvomi se, da bi se vladi posrečilo preprečiti zborovanje. V vladnih krogih se boje, da bi se narotna kmečka stranka na tem kongresu lahko odločila za kake nepremišljene korake.
Smrt italijanskega senatorja
Rim. 4. aprila, o. Senator Albert <Panza, ki je bil svoječasno tudi v Beogradu italijanski poslanik, je danes umri 84 let star.
Parker Gilbert v Rimu
Rim, 4. aprila, o. Kakor poroča neki tu» kajšnji večerni list bo prispel jutri v Rmi generalni agent za reparacije Parker Gil» bert. Sestal se bo s finančnim ministrom Volpijem. Posetu generalnega reparacijske« ga agenta, lri se je v preteklih dneh rasgo* varjal v Parizu s Poincarejem, pripisujejo rimski finančni in politični krogi velik pomen.
Ameriška križarka v Splitu
Split, 4. aprila n. Danes ob 3. popolne ie priplula semkaj velika ameriška križarka »Detroit« pod poveljstvom admirala Bui-rogea. V splitski luki ostane nekolik t dni Ko se je križarka zasidrala v pristanKČ-i je razvila na drugem jamboru našo zas*?vo 'er oddala pozdravne topovske strele. Naše baterije so odgovorile pozdravu afriške križarke. Komandant križarke te posetil predstavnike naših pomorskih ln civ.lnih oblasti, ki so mu nato vrnili poset na ladji
Slovanski festival v Pragi
Praea. 4. aprila, h. V dnevih od 7. do 15. t. m. se bo vršila v Pragi velika pevska slavnost, ki se je bo udeležilo nad 5000- pevcev. Razen udeležnikov iz Češkoslovaške se bodo udeležili slavnosti tudi pevski zbori iz raznih slovanskih držav. Udeleženci bodo gostie mestne občine, ki je prevzela pokroviteljstvo nad festivalom. Slavnost se vrši v proslavo BOletnice ustanovitve češke pevske zveze. Med zunanjimi gosti je bolgarski narodni pevski zbor iz Sofije s 50 člani, lu-žiški pevski zbor s 250 člani, poznanjski pevski zbor s 150 člani, zveza 12 iugoslovenskjh pevskih zborov iz Zagreba, Beograda, večinoma pa iz Slovenije z 250 člani ter ruski in ukrajinski pevski zbori. Gostje bodo dne 9. aprila priredili lasten koncert. Zastopniki posameznih društev in drugih mest, ki se udeleže pevske slavnosti. prispejo v Prago že v soboto. Zastonana bodo mesta Pariz. Krakov, Lvov. Ljubljana, Zagreb, Beograd. Varšava, Poznani in Sofija. Zastopnike bodo na kolodvoru spreieli predstavniki praške občine. Vsi koncerti razen koncerta morav-skesra pevskega zbora, ki se vrši v Smetanovi dvorani, se bodo vršili v veliki dvorani industrijske palače Dvorano so za to posebej priredili: stroški so znašali četrt milijona Kč. Danes ie bila v zvezi s temi slavnostmi v industrijskem tnuzeiu odkrita posebna razstava nevskib in godbenih zgodovinskih predmetov.
Manifestacija KDK v Splitu
Split, 4. apr. n. Tu se vrše zadnje priprave za zbor KDK, ki bo v ponedeljek 9. aprila Tega dne bo dospelo sem veliko število iz-letnih parnikov s celim tucatom godb Glavna govornika na zborovaniu KDK gg. Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič bosta najbrže dospela v Split že v soboto z večjim številom narodnih in oblastnih poslan-cev.
Posebno posojilo prometnega ministrstva?
Beograd, 4. aprila, p. Po informacijah iz vladnih krogov le tudi prometno ministrstvo samo prejelo več ponudb za večje investicijsko posojilo. Ministrstvo resno raz-motriva, da bi eno teh ponudb sprejelo, ne glede na angleško-ameriško posojilo, za katerega se pogaja finančni minister v imenu cele vlade. Posojilo prometnega ministrstva bi znašalo eno milijardo dinarjev in se uporabilo predvsem za popravo že obstoječih železnic.
Zunanji minister na povratku
Beograd, 4. aprila, p. Iz Ženeve poročajo, da dospe 10. t. m. tjakaj zunanji minister dr. Marinkovič, ki bo posetil generalnega tajnika društva narodov sira Drumonda Zunanji minister dr. Marinkovič se bo nas to takoj vrnil v Beograd.
Iz nase diplomatske službe
Praga, 4. aprila, h. Tajnik jugoslovenske« ga poslaništva v Pragi Stankovič je bil pre« mešfien v beograjsko zunanje ministrstva
Graški dijaki v Jugoslaviji
Beograd, 4. aprila, p. V Beograd je do« »pek skupina dijakov in profesorjev trgov* ske akademije iz Gradca. V Beogradu osta« nejo izletniki dva dni, nato pa odpotujejo preko Bosne in Hercegovine v Dalmacijo, kjer ci bodo ogledali naša pristanišča.
Klerikalci v precepu
Nespametni ta pretirani davki ki iih Je uvedla večina ljubljanske oblastne skupščine, izzivalo v široki javnosti vedno večji odpor ta ogorčenje proti klerikalcem, ki so se tudi na tem polju Izkazali kot pravi mojstri nesposobnosti. Nejasni pravilniki o oblastnih davkih so dokaz, da so naši domači ljubljanski mogotci še mnogo slabši zakonodajalci nego njihovi beograjski zavezniki. Na originalen način se jim zlasti opleta nova oblastna trošarina na alkohol. Navili so jo na 17 Din. Ker pa imajo sosedne oblasti mnogo manjšo trošarino (Zagreb in Karlovac po 5 Din) se sedaj največji del alkohola vtihotaplja in oblast ostane brez trošarine, trpijo pa velike izgube tudi občine.
Da niso klerikalci z dvojno vinsko trošarino nasilno izzvali represalij drugih oblasti proti raznim produktom naše domače industrije, se ima maš gospodarski svet zahvaliti le odporu naprednih poslancev in boljši uvidevnosti finančnega ministra.
Seveda je moral že od početka vsak pameten človek računati s tem, da se bodo nove oblastne trošarine «na zgoraj zaokrošene* pojavile v cenah obdavčenih predmetov. Ker je danes na žalost pri nas najnižja denarna edinica v splošnem prometu 50 par (manjšega drobiža ne dobiš skoraj nikjer), se je dalo na prstih ene roke izračunati, da bo trošarina 35 para na 1 vina podražila normalno gostilničarsko merico te pijače, četrt 1, za 50 par, torej liter za 2 dinarja. Podobno je pri žganju, pri katerem procent ni vedno enak.
Seveda je bilo treba vse to predvideti in se po tem ravnati. Sedaj ko so se pokazale zle posledice in ko se ljudstvo upravičeno razburja nad nesposobnostjo in brezglavostjo svojih najnovejših davčnih osrečevalcev ter preti klerikalni stranki škoda, proglaša »Slovenec*. da so vsemu krivi — «liberalni gostilničarji*. Tako sladko se že dolgo nismo smejali. Klerikalni gostilničarji torej prodajajo alkohol in vino točno samo s pribitkom oblastne trošarine, dočim »liberalni« gostilničarji dvigajo ceno iz političnih razlogov. Kako nespametno! Saj bo vendar vse drvelo k cenejšim klerikalnim gostilničarjem. Za klerikalce je v ostalem karakteristično, da kličejo orožnike in pa zakon o navijanju cen na pomoč proti obrtnikom, mesto proti svoji pogubni davčni politiki ____
Seja mestnega občinskega sveta v Ptuju
Prosim, da na dopis »Seja mestnega ob-činkega sveta v Ptuju«, ki ie bil pri obč en v 67. številki »Jutra« od 28. marca, na. tismite naslednji uradni popravek:
Ni res, da pride v zapisnik občinskih sej le to. kar je za koalicijo dobro, temveč je res. da se zapisnik sestavlja kot poslovnik predpisuje in kot se smatra za potrebno.
Ni res, da le v prvem zapisniku zapisano. da ie dr Šalamun podal nek; protest, temveč le res, da se dotični pasus dobesedno glasi: »Gospod dr Šaiiamun prečita izjavo kluba JOS in NSS v zadevi volitve župana bi podžupana, koia izjava se na zahtevo vloži v volilni spis.«
Res je, da je v drugem zapisniku izpadla ugotovitev mestnega svetnika dr. Fer-mevca glede sklepčnosti seie. ni pa res, da bi bil dr. Fermevc to ugotovitev v drugi seji podal, ketr isti sipnoh ni bil navzoč.
Ni res. da le moral g. župan pristati na to, da se zapisnik prve seie popravi, tako da le bil protest dr Šalamuna določen in da le bil pismeno priložen k zapisniku, temveč je res, da oboje vsebuje že prvotno besedilo zapisnika.
Ni res. da le g. doktor Feirmevc k za-seje orisitati na to. da je bila nesklepčna, res pa je. da Je gospod župan podal ta-terpelamtu pouk, da je v dragi seii bila na dnevnem redu le zaprisega župana in podžupana. da se pri tej priliki sploh ni sklepalo o nobeni zadevi in da ie vsled tega debate o sklepčnost; aui nesklepčnosti glede te seje sploh nepotrebna.
NI res, da je gopod doktor Fermev k zapisniku tretje seje podal pismeno izjavo, res pa je, da ni podal nobene pismene izjave.
Ni res. da se demokratski stranki v odsekih ni priznala nobena funkcija, res pa Je. da Ima demokratska stranka v vsakem odseku toliko zastopnikov, kolikor ji po poslovniku pripada. Ni res, da se je gospod župan lavno v
fostilni Iziražal o občinskem svetniku dr. asamumi tako, da ga je moral slučajno navzoči tulec v meje dostojnosti zavrniti. Res pa je. da dotični tujec n; bil v gostilni. temveč v privatni sobi gospoda župana ln da le gospod žuipam pripravljen nositi vso odgovornost, kar le tedaj v svojij privatni sobi v navzočnosti tega tujca govorH.
Ni res, da Je gospod župan pri seji Izjavil, da se demokratski sttranki ne more priznati funkcij v odsekih zarad; krivic, ki Jih Je zagrešil bivši župan dr Senčar ln demokratska stranka, res pa le, da ie gospod župan ugotovil, da le bil proti določbam poslovnika bivši žuoan tudi načennik v od«eku In da se hoče on držati strogo določb poslovnika ter da so se zaradi tega demokratski stranki dodelile v odsekih one funkcije, ld Jim po ooslovniku pristojno.
L. 5.	Župan: Podpis nečitljiv
S kongresa komunistične delavske internacijonale
Moskva, 4. aprila, g. Danes je bil po 18-dnevnem zasedanju zaključen 4. kongres delavske internacijonale. Sprejetih je bilo mnogo resolucij, med njimi resolucija o organizacijskem gibanju v raznih državah, o agitaciji po kolonijah In o boju proti fašizmu. Prihodnje zasedanje se bo vršilo julija 1980. Najvažnejši uspeh tega kongresa je določitev novih smernic za revolucijoniranje organizacijskega gibanja v vseh državah-
Srednjeevropska kmečka demokracija
Stepan Radie o svojih praških vtisih. - Slovaki so srečni,
da so združeni s Čehi
Zagreb, 4. aprila Snoči v torek se Je predsednik KDK Sl
Radič vrnil iz Prage, kier se je mudil z našo parlamentarno delegacijo celih osem dni. Danes dopoldne se je udeležil seje oblastnega odbora, nato pa je sprejel vašega dopisnika m mu dal o svojih vtisih v Češkoslovaški naslednjo izjavo:
»V svojih razgovorih s čeScosIovaškimi prvaki in s predstavniki češkega io slovaškega gospodarstva sem dobil celo vrsto dragocenih podatkov, ki niso samo statistika, tetaveč so živ izraz vedno močnejšega in naravnost cvetočega teškoslovačke. ga gospodarstva. Najbolj me je zadivilo, ko mi je slovaški senator Stodola živo opisoval obedve dunavski lukj Bratislavo in Komorno ter mi ded al, da je češkoslovaška vlada dala za bratislavsko luko okoli tri milijone bron, dočim so Stovaki zasebno za fco zbrali m doslej vložili kakih 50 milijonov. Rezultati so sijajni. Bratislava je pred vojno imela okoli 40.000 ton prometa, dočim le lani imela že 560.000 ton. Se večji napredek Izkazuje Komorno. Tu je pred vojno bilo 10.000 ton prometa, lani pa 580.000 ton. Simo to dejstvo razbija v nič trditve madžarskih fevdalcev ln klerikalcev, da je z osnovanjem češkoslovaške države in z zedinjenjem Slovaške s češko in Moravsko raztrgana neka baje grandi-jozna celota in da Je gospodarstvo zaradi tega nazadovalo. Ravno nasprotno.
Med nadaljnjim razgovorm sem senatorja Stodolo opozoril, kako so Čehj klub vsej svoji praktičnosti grešhl, kadarkoli so stopili v gospodarske zveze z Jugoslavijo. Najprej so živa/hno delali z bolgarskimi zemljoradniki, nato pa s srbskimi zemljoradniki v Srbiji. Nikjer niso bili posebno srečni. Morali bi pričeti pri Slovencih, ki so izmed nas Jugoslovenov najsoiidnejši, ki imajo najbolje urejene zadruge in ki so za vsako gospodarstvo dorasli Šele potem bi imeli preiti k nam Hrvatom in prečan-skSm Srbom. Tu «em natančno opisal zadružništvo Slovencev tn naše prečansko, zatem naše gospodarske razmere in na ta način ojačil prepričanje, kj Se je v zadnjih dneh ustvarilo v Češkoslovaški, da Je treba vse finančne in gospodarske zveze v prvi vrsti sklenit; s prečan' v naši državi, med Srbi pa samo z onimi krogi, ki imajo prečansko, to Je evropsko misemost in soli dn ost.
Izredno učinkuje na človeka, ko fiuje na vseh straneh, da je največja korist za Slovake, ker so danes ^Češkoslovaški. Korist je v tem, ker se je pod starim madžarskim fevdalnim režimom vsakdo sramoval delati in se nihče ni hotel šolati za kaj praktičnega. Slovaki se skoro niso hoteli lotiti kakih obrtov ali trgovine. Danes 90 Slovak! v tem prav taki kakor Cehi. mogoče ponek>J celo boljšf Danes ie vsakdo naravnost ponosen ako je najboljšega svojega sina učenca dal v obrt ali v kak praktičin po-
klic, zlasti v tehniko. Na stotine si ruških mženjerjev In na tisoče slovaških .lbrtn.kov trgovcev ter izvežbanih zadružnikov organizira danes slovaško narodno />spodar-stvo. Slovaki so se gospodarsko tako dvignili, da plačujejo danes 15% vseh javnih dajatev v Češkoslovaški in da so število osnovnih Sol povišali za več tisoč, srednjih zlasti strokovnih šol pa za več sto. Ta gospodarski in kulturni napredek rase na vseh črtah z uprav geometrijskim progresom.
Na velikem popoldanskem sestanku v prostranih dvorih obrambnega ministra Udržala, ki mu je prisostvoval tudi predsednik republike Masarvk, sem imel priliko govoriti z nemškimi agrarci. ki so danes zastopani v češkoslovaški vladi z ministrom dr Spino. Kako so bili vsi ti liudie veseli, ko sem jim pripovedoval, kaj vse se snuje in pripravlja za gospodarsko, kulturno ln politično zbližanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo Dva izmed teh zastoonikov sta člana češkoslovaške delegacije za naše zbli žanje, ter prideta v maju na VmfeTenco v Beograd oziroma v Dubrovnik. Minister dr Spina je zaključil naš razgovor z naslednjo Izjavo:
»Ml nemški ln češkoslovaški aerard se ne bomo več in se ne pustimo razdružitl. Ob naši strani so tudi vsi obrtniški in zdravi, v resnici napredni trgovski krogi. Ko se bomo sedaj naslonili na vašo močno selja-Ško demokracijo v Jugoslaviji, čeprav ste vi v opoziciji, gotovo pa, ko dobite svoj pravi vpliv v vladi, bomo v resnici ustvarili agrar no demokracijo Srednje Evrope ln napravili iz nje glavni gospodarski, kulturni in politični faktor tega dela sveta«.
Pri tem se je približal odličen češkoslovaški politik, ki je pripomnil:
»Angleška delavska stranka zlasti pazljivo spremlja razvoj agrarne demokracije v Srednji Evropi. Macdonald dobro ve in Jasno vidi. da je ta srednje-evropska agrarna demokracija pravi partner industrijalni demokraciji Velike Britanije in da niujino sodelovanje ni daleč, kar se bo poznalo ne samo v Ženevi, temveč tudi v vsej evropski politiki. To bo ublažilo mnogo ostrin in izvršilo mnogo zbližani in potem bodo nemogoče provokacije, ki iih povzroča vsak dan neki bojeviti diktator. In povsem bo tudi odveč strah pred msk:m boljševizmom, ki tudi drugače nehote či'mdalie bolj sam postaja agrarna demokracija, čeprav posebnega tipa«.
Cim bo sodelovanje Češkoslovaške In Jugoslavije, je za-ključjl g. Radič svoio izjavo, organizirano, kar se more in mora zgoditi še letos, bo rešenih nekoliko naitežjih nalog naše finančne ln gospodarske politike. Naravno je, da moramo imeti za to sodelovanje tudi v Beogradu vlado približno enake kvalitete, kakor je vlada v zlati Pragi.
Stjepan Radič ostane v Zagrebu do nedelje, ko odpotu'e v Split na manifestacijsko zborovanje KDK.
Nova napetost med Anglijo in Egiptom
Napetost med Anglijo in Egiptom se je zaradi ostrega nastopa novega egipt-skega ministrskega predsednika Nahasa paše proti zahtevam, izraženim v zadnji angleški »spomenici* zaostrila do skrajnosti. Londonska vlada se je sicer že posvetovala o nastalem položaju, vendar hoče pred odločilnim sklepom počakati še na nove informacije angleškega visokega komisarja v Egiptu lorda Lloyda. Gotovo pa je, da bo morala podvzeti energične in dalekosežne korake, ako se noče dati popolnoma iztisniti iz dežele Faraonov, ki danes glasneje kot kdaj zahteva zase absolutno neodvisnost.
28. oktobra 1922. je Anglija sicer priznala Egiptu samostojnost, toda stavila je novi svobodi omejitve, ki izvirajo iz skrbi za varnost prehoda skozi sueški kanal in za nadvlado na Sredozemskem in Rdečem morju. Anglija si je tedaj pridržala zaščito interesov tujcev in tujih manjšin v Egiptu, »obrambo Egipta proti slehernemu tujemu napadu ali intervenciji*, angleško nadoblast v Sudanu in varnost velikih komunikacijskih potov, ki vodijo skozi Egipt, zlasti pa okupacijo sueškega kanala.
Egiptski nacijonalisti niso nikdar hoteli priznati teh omejitev, marveč so vedno zahtevali, da se morajo Angleži popolnoma umakniti iz Egipta in iz Sudana. Vsi egiptski kabineti zadnjih šestih let so se borili s problemom, kako najti kompromis med londonskim stališčem in nepopustljivostjo wafdistov, ki so obvladali parlament. Zaglul, Živet in Sarvat paša so drug za drugim podlegli nerešljivosti tega problema. Nobena britanska vlada ni hotela in ni mogla ustreči zahtevi po popolni neodvisnosti Egipta.
Koncem lanskega leta sta angleški zunanji minister Chamberlain in egiptski ministrski predsednik Sarvat paša sestavila osnutek obrambne in napadalne zveze med obema državama. Anglija bi preskrbela Egiptu sprejem v Društvo narodov, tako da bi mogla dežela faraonov nastopati v Ženevi samostojno. Vendar bi njene zunanje zadeve nadzoroval London. Angleške čete bi ostale ob sueškem prekopu, a v Sudanu bi se obdržal kondominij, kakršen je bil določen l. 1899.
Egiptski nacijonalisti pa niso marali ničesar čuti o tem osnutku in so prisi-
lili vlado, da je 4. marca tudi ona odklonila načrt zvezne pogodbe, češ da nasprotuje načelu neodvisnosti Egipta in da prisotnost angleških čet krši suverenost egiptske države. Sarvat paša je nato demisijoniral. Z vodstvom vlade je bil poverjen še nepopustljivejši Nahas paša.
Pod njim se je kriza v angleško-egiptskih odnošajih nevarno poostrila. Londonska vlada je v skrbeh za svoje interese v Egiptu izročila kairskemu kabinetu protestni memorandum proti nekim zakonskim načrtom, ki jih egiptski parlament namerava sprejeti. Dočim je doslej n. pr. občinske predstojnike imenovala vlada, bi jih po novem zakonskem načrtu volilo ljudstvo. Drugi osnutek zakona razširja in olajšuje možnost amnestije in nošenja orožja. Tretji zakonski projekt pa bi ukinil dosedaj veljavno prepoved demonstracij in omejitev zborovalne pravice. Anglija smatra, da bi sprejemi teh zakonov poslabšal javno varnost v Egiptu in bi bilo življenje in premoženje tujcev v stalni nevarnosti. Pri utemeljitvi protesta se je londonska vlada sklicevala na pravice, ki si jih ie izrecno pridržala v svoji zgodovinski deklaraciji iz leta 1922.
Nahas paša pa v svojem odgovoru prav nič ne upošteva te deklaracije, marveč smatra angleški protest za nedopustno vmešavanje v egiptske notranje zadeve. Nova egiptska vlada sprejema v celoti wafdistovski program in zahteva popolno in absolutno svobodo Egipta. Da ne bi bilo nobenega dvoma o njegovem stališču, je podal ministrski predsednik Nahas paša dopisniku «Daily Expressa» izjavo, v kateri pravi, da ne govori samo v svojem imenu in v imenu vlade, marveč v imenu celega egiptskega naroda. Egipt si iskreno želi sporazuma in prijateljstva z Anglijo. Toda on smatra, da ni nikoli tvoril del britskega imperija. Angleški interesi se dado prav lepo spraviti v sklad s popolno neodvisnostjo Egipta. Korist Anglije zahteva, da je Egipt močan in nezavisen kot prijatelj in zaveznik. Močan in neodvisen Egipt bo prihranil Angliji ogromne izdatke za oborožene kontingente v nilski deželi. Egiptska armada bo sama dovolj močna, da brani sueški prekop. Sicer pa ji bo Anglija lahko pomagala kot zaveznica. Angliji, ki ima svetovno supre-macijo na morju, se ni bati, da bi jo izpodrinila kaka druga sila, če vrne
Egiptu popolno svobodo, šele tedaj £ bo ta pravi, iskren prijatelj.
Nobenega dvoma ni, da londonska vlada ne bo uslišaia Lepih želja Nahasa paše. Niti socijalistična delavska stranka ni hotela, ko je bila na vladi pod Macdonaldom, odpoklica ti angleških čet iz Egipta, še manj bo kapitulirala konservativna vlada pred intransigenco egiptskega nacijonajizma.
London, 4. aprila Oo.) Visoki komisar za Egipt lord Lloyd je izročil egiptske-mu predsedniku Nahasu paši noto angleške vlade kot odgovor na egiptsko spomenico od 30. marca. Vlada izjavlja, da ne more sprejeti egiptske note kot korekten prikaz odnošajev med Egiptom in Anglijo, oziroma njih tozadevnih obligacij. Nota pravi med drugim:
•Angleška vlada je proglasila 28. februarja 1922. neodvisnost Egipta s štirimi pridržki. Anglija je priložila poročilu velesilam o svoji odločitvi izjavo, da sta dobrobit in neodvisnost Egipta potrebna za mir in varnost britskega imperija. Angleška vlada je tedaj izjavila. da bo smatrala za sovražen akt vsak poizkus drugih držav, ako bi se vmešavale v notranje zadeve Egipta in da bo Anglija z vsemi razpoložljivimi sredstvi odbila vsak napad na egiptsko ozemlje. Z ozirom na življenske interese, ki jih ima britski imperij v Egiptu, je vlada nadalje izjavila, da spadajo izključno pod kompetenco britskega imperija nastopne točke: 1. Varnost prometnih zvez med Egiptom in brit-skim imperijem 2. Obramba Egipta proti vsem inozemskim napadom ali vmešavanju. 3. Varstvo tujih interesov in manjšin v Egiptu. 4. Vprašanje Sudana tako dolgo, dokler ne bo ta zadeva rešena z dogovorom med egiptsko in angleško vlado. Angleška vlada je menila. da so bile te točke rešene s pogodbo. sklenjeno med angleško vlado ln zadnjim egiptskim ministrskim predsednikom.*
Nota zaključuje: <Ker ie egiptska vlada odklonila to pogodbo, smatra angleška vlada da se nadaljuje »status quo ante». Položaj je potemtakem isti, kot ie bil tedai. ko so se oonesrečila podajanja med Pamsev Macdonaldom in Zaglul našo. kolikor ni bil spremenjen z notami, ki so bile iz-neniane novembra 1924. med angleško in egiptsko vlado. V'ada smatra, da ostajajo pridržane točke še vedno i>nd absolutno kompetenco ang'eške vlade.
Situacija na Poljskem
Od majskega prevrata je Pilsudski neomejen gospodar politične situacije.. Zato se je moglo predvideti, da opozicija, v prvem redu socijalisti, ki so nas? prevzeli moralno odgovornost, da je prišb do resnega konflikta. s Pilsudskim, ne bo šla do skrajnosti. Vse poljske stranke z izjemo skrajnih levičarskih elementov, soglašajo v tem. da je treba najti skupno platformo za harmonično delovanje med sejmom in vlado in da se časi stare <sejmokracije» ne smejo več po-vrniti.
Po obisku noveea maršala v Belvederu se je situacija pričela čistiti. Daszvnjski je splošno priljubljena osebnost, stari parlamentarec tn star političen prijatelj Pilsud-skega iz prejšnjih let. S svojim umerjenim in treznim govorom je že na prvi seji pričel srraditi czlati most> med sejmom in vlado. — Vladni blok ie sicer izjavil, da noče biti zastopan v predsedništvu sejma in da odklanja odgovornost za njegovo politiko, vendar da hoče sodelovati v komisijah in pri realnem delu v sejmu. — V debatah o proračunskem provizoriju za druso četrtletje je bil ton opozicije znatno umerjenejši Provizorij je bil v drucem Pitanju sprejet z večino glasov. Razen <Jedinke» so glasovali za vlado: klub krščanske demokr. in Pjast. Gesta poslednjih dveh klubov se smatra za poskus, približati se vladi.
Po veliki noči bo seim pričel razprave o proračunu za l. 1928./-29.. Da - li pride na dnevni red tudi revizija konstitucije, to bo javnost, kakor je Pilsudski izjavil, izvedela te dni.
Neprestani bombni atentati v Chicasru
Chieago, 4. aprila, g. Tekom današnjega dneva so tukaj neznani storilci na raznih mestih zopet vr?!i dve bombi, ki sta eksplodirali in povzročili precej škode. Zdi se, da sta današnja atentata nadaljevanje terorističnih akcij, ki že več tednov vznemirjajo mesto. Kako velika nesisurnost vlada v mestu, se vidi iz tesa. da je zvezni vladni komisar prosil vrhovnega državnega odvetnika. da pozove za 10. aprila, ko se vrše občinske volitve, še 500 policiiskih uradnikov v službo, ker se je bati težjih spopadov
Svoji ženi odgriznil jezik
Budimpešta. 4. aprila, g. Danes se je pred kazenskim sodiščem zagovarjal 341etni čevljarski pomočnik Ladislav Sas, ki je bil obtožen zaradi težke telesne poškodbe, ker je svoji ženi odgriznil kos jezika. Razpravi je prisostvovala tudi žena, ki pa je zaradi poškodovanega jezika govorila le s težavo. Pripovedovala je, da je usodnega dne izjavila svojemu možu, da se hoče končnovljav-no ločiti. Mož jo je za slovo zaprosil za poljub, ki mu ga je dovolila. Naenkrat je čutila, da jo je mož ugiznil v iezik in ji odgriznil 3 cm dolgo konico. Sas je bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na 8 mesecev zapora.
Tudi milijonarji morajo umreti
Dunaf, 4. aprila, g. Tukaj je v 52. letu starosti umri zet barona Rotschilda, baron Springer.
Avtomobilska nesreča
Berlin, 4. aprila, s. Na cesti, ld vodi ▼ Kolonovsko v gornji šleziji, je zavozil mo* toroi vozač z vozilom v ograjo mosta. Nje« govega sopotnika, ki je sedel v prikolici, je v visokem loku vrglo v reko, kjer je utonil. Vozač je malo pozneje podlegel težkim po» škodbam.
Zanimiv proces v Brnu
Brno, 4. aprila, s. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je vršila danes razprava o tožbi generala Gajde proti policijskemu nadzorniku Frideriku Kahuli zaradi razžaljenja časti. Kabula je bil član fašistične opozicije. Na ustanovnem občnem zboru te skupine je Kahula pripovedoval, da so se fašisti z generalom Gajdom na čelu pogajali s Hitlerjem za materijelno podporo. Pri tej priliki je bil sprejet načrt, naj bi Hitler t svojimi ljudmi zasedel Prago ter preko Prage korakal v Ukrajino, kjer naj bi bil kralj Rup-reht proglašen za ukrajinskega kralja. Gaj-da naj bi bil takrat imenovan za kneza Pod-karpatske Rusije. Kahula je zatrjeval, da so na razpolago listine, ki bodo ta načrt potrdile. Kod odškodnino za podporo čeških fašistov naj bi bil Hitler plačal 20 milijonov Kč, nakar je tudi pristal. Ker hoče Kahula za svoje trditve nastopiti dokaz resnice, je bila razprava odgodena.
šaljive zgodbe o zaslugah SLS
»Domoljubu* in za njim »Slovencu« le Ze pretekli teden smo v »Domoljubu* čitali nekam tesno z obrambo klerikalne politike, romanu g. Pušenjaka, ki hoče dokazati zaslu ge SLS za finančni zakon. Zdaj pa le moral priti še «Slovenec» da pere zamorca. V stiski so se poslanci SLS odločili za pogumen skok: kar je izvojevala opozicija, proglašajo za svoje delo, pa mirna Bosna.
Uprav kakor humoristična pripovedka, se čita v tej obrambi kako ie SLS dosegla pri dohodnini povišanje eksistenčnega mini-ma na 12.000 Din. Vojvodinski poslanci so za to vedeli že meseca decembra, ko je SLS še spala spanje brezskrbnega. Ukinjenje doklad na dohodnino, kot posledica znanega stvarnega nastopa poslanca dr. Žerjava v skupščini, je bilo prav nemilo iznenade-nje za SLS, ki se je nato bridko pritoževala da opozicija več doseže pri finančnem ministru nego vladni privesek. Kar se oa tiče ukinjenja dohodnine sploh le nedvomno, da je izključno krivda hlapčevskega obnašanja SLS, da dohodnina vsaj s 1. aprilom 1928 ni bila že popolnoma odpravljena.
Tudi o vojaški taksi piše g. Pušenjak. Ko je KDK po poslancu Demetroviču sprožila to stvar in jasno dokazala nevzdržnost voj-nice v sedanji obliki, je SLS molčala kot riba v vodi. Priznati se pa mora, da sta finančni minister sam in njegov generalni direktor na utemeljene razloge g. Demetro-viča še januarja izjavila, da bo v finančnem zakonu davek ublažen. Tako se je tudi zgodilo, vendar ne v popolnoma zadovoljivi meri. Vrhu te^a naj bi bila finančni in vojni minister bodočo vojnico sama odredila. SLS je spet molčala. Vstala pa je opozicija in izvojevala, da bo o novi voinici odločal finančni odbor. G. Puš&njak vse to prav dobro ve. Vendar je mimo zapisal besede »dosegli smo... Kako se reče takim ljudem?
Znižanje takse od voz, oprostitev carinskih, monopolskih ter šumarskih glob je Izšla iz drugih krajev države večinoma po predlogih poslancev KDK.
Prava drznost je, če SLS sploh besedo reče o zloglasnem členu 44. (pooblastilo za ukinjenje fakultet). SLS je na ta člen pristala, zanj glasovala v finančnem "odboru in le složni odpor opozicije v katere imenu sta v finančnem odboru nastopila posl. Kramer in Demetrovič, ga je končno zlomil. Med tem pa je SLS pristala na nov načrt vseučiliške-ga zakona, ki istetako določa ukinienje istih fakultet, kakor je vlada g. Vukičeviča. to prvotno nameravala doseči potom finančnega zakona.
G. Pušenjaik se veseli, da je ukinjen člen 69. o prometu z nepremičninami v pasu od 50 km. SLS je že bila pristala in je med narodom kot »državno potrebo« branila novo formulacijo tega člena, po katerem bi tudi promet med lastnimi državliani (kupne in zakupne pogodbe) bil odvisen od posebnih dovoljenj ministra notraniih del in vojske. Prvi je v finančnem odboru posledice tega člena odkril posl. Žerjav nakar je nastopilo protestno gibanje v vsei državi. Nato pa je vlada g. Vukičeviča umaknila tudi staro besedilo čl. 69. (nakupi tujin državljanov v pasu 50 km), to pa ne po »zaslugi SLS«, kakor se hvali g. Pušenjak, ampak iz zunanje političnih razlogov. Ista vlada je proglasila, da med nami in Italijo velja srbsko-italijanska konzularna pogodba iz 1. 1879 in ista klero-radikalska vlada je hotela prisiliti neodvisne sodniie. naj ne spoštujejo lastnega zakona! Umik starega čl. 69. ki se ga je dalo z lahka prenarediti, da bi odgovarjala praktičnim potreoam, je velika škoda za našo narodno orobudo ln SLS bi bolje storila da molči.
G. Pušenjak se hvalisa zaradi gimnazij. Nu, vendar je ravno SLS pritrdila, da )e končno pokopana višja gimnaziia v Murski Soboti. Glasovala je celo proti tozadevnemu predlogu KDK!
Največ smole pa le imela SLS z onim členom finančnega zakona, ki je maksimiral občinske ln okrajne doklade. Lani je g. Korošec na shodu v Kamniku proglasil, da je dotični člen bil utihotapljan v finančni zakon. Letos se je ta člen promotno zopet s pristankom SLS pojavil v novem finančnem zakonu. Tedaj pa je KDK storila temu slepomišenju konec. Poslanec Puceli Je s posebno interpelacijo pokrenil stvar v skupščini pozivajoč g. Spaha ko£ zastopnika finančnega ministra naj se Izjavi točno, ali ie bila ta določba res utihotapliena. G. Spaho je sredi velikega smeha cele skunščine postavil vodio SLS na laž. V debati se je pojavilo toliko razlogov, da te mehanično maksimiran ie za vse slučaje nekai nezdravega ln neumestnega, da le vlada morala odnehati. Morala le pristati na ventil, da Izjeme lahko dovoli finančni mlnfsteT. To sicer tudi ni najboljše, ker bo zopet mnogo potov In pisanja, a korak naorej le le. S tem se vsaj malo popravila napaka, ki k) je lani zagrešil g. Korošec. Sedai na čitamo v »Domoliubu« celo stvar zopet naslikano kot »uspeh« SLS. Uboga SLS. sedaj so i i že klofute uspeh..«
«JUTRO® St. 82
3
CctrteK 3. IV. 1528
Občni zbor Slovenske šolske matice
Slovenska šolska matica, ki že 28. let nalaga naše učiteljstvo Ln šole s potrebnimi metodičnimi in drugimi pomožnimi knjigami, je imela včeraj svoj občni zbor (ki se vrši vsaka tri leta). Zaradi znanega notranjega kipenla med slovenskim učitelj-stvom se je obetan tudi za Šolsko matico buren občni zbor, zato ie bila udeležba v ik>lj na Ledini prav številna. Ob pol 11. je otvoril zborovanje predsednik dr. Pivko s pozdravom na vse prisotne, nakar je podal v glavnih potezah smernice delovanja v zadnjih 3. letih.
Odbor je vršil svojo doižnost v smisla začrtanega programa, pri čemer pa se je izkazalo, da je n. pr. zbirka pedagoških klasikov previsoko zasnovana, zato prva knjiga te zbirke mi zadovoljila večine članov.
Zbog tega je odbor sklenil podati iz ve-tekih pedagogov le glavne, še danes veljavne in uvaževania vredne nazore in misH o vzgoji in človeku. Za letos je bila na vrsti »Tolstega čitanka«, a prevod ni bii pravočasno gotov. Gotovo pa je, da je »Matica« posebno s »Pedagoškim zbornikom« in z drugimi praktičnimi knjigami za učiteljstvo vestno vršila svojo dolžnost.
Naito je podal tajnik dr. Makso Kovačič tajniško poročilo, ki ie midiuo jasen pogled v notranje delovanje društva. Blagajnik 2. Plesničar je predložili obračun zadnjih treh let, ki kaže razveseljiv napredek. Članov ima Šolska matica ietos 2353. Njeno premoženje se ie v zadnjih treh letih pomnožilo za 49.324.78 Din, torej skoraj okroglo za 50.000 Din. Njena književna zaloga presega vrednost 200.000 Din. Zaloga je lepo urejena v društveni sobi na Ledini, ki jo je dal Matici magistrat v najem. S tem je dana podlaga nadaljnjega desa, ki zavisi le od števila članov, ker je Matica le enkrat v tem troletiu dobila državno podporo celih — 4000 Din . . . Slovensko učiteljstvo je danes lahko ponosno na to svojo organizacijo, ki jo vzdržuje samo z letnim prispevkom po 30 Din.
K poročilu odbora je podal prof. dr. Oz-▼ald nekaj iep;h misij o nalogah Šolske matice; povdarjal je željo, da druži v svojih knjigah prakso in teorijo in da dviga našo šolo in vzgojo vedno višje k pravemu obrazovanju človeka (Matica je letos izdala njegovo »Kulturno pedagogiko«, ki Je najlepši dokaz visokih cilijev te naše organizacije in bi ta knjiga zaslužila, da se seznanijo z njo tudi širšj sloji, ki Jim je namenjena).
Kot dopolnilo k besedam dr. Ozvalda Je
VSTAJENJE
po romanu
L. N. Tolstega
Dolores del Rio
Pride!
ELITNI KINO MATICA
raji in
podal dr. 2geč program mariborske »Pedagoške centrale«, kj hoče biti središče ljudi z obširnim vzgojnim delom v vseh piasteh naroda.
Oba govornika sta podala mnogo lepih misli o širokem področju vzgojnega dela in s tem pokazala vsemu učitelistvu in občinstvu ono pot skupnosti, ki ie potrebna pri vzgoji mladega naroda. Ker so vsi udeleženci prišli na občnj zbor ne za to, da bj bila Šolska matica predmet osebnega in strankarskega boja, ampak torišče skupnega pedagoškega deia, je zbor po izjavi, ki jo je podal nadz. g. A Škuli, prešel k volitvam. Ker je predsednik in nekaj odbornikov resignira'lo na svoja mesta (zbog zaposlenosti v drugih društvih oziroma javnem delu), ni bilo težko sestaviti skupno listo, v kateri so zastopane vse smeri, in je bila z veliko večino sprejeta (protj je glasovalo samo 13 deklarašev). Za predsednika je bil izvoljen dr. Poljanec, v odbor pa: šol. sv. Fr. Gaber^ek, dr. Ozvald, prof. Osterc, Šilich.^dT. Zgeč, Senkovič, PlesničaT, Zavašnkova; za namestnike: Tomažič, dr. Dolar, E Kukovčeva. Za preglednike: V. Mazi in Fr Flere. Imena marljivih deiavcev na šolskem polju ln odličnih pedagogov v novem odboru jamčijo da bo Slovenska šolska matica v prihodnjih tr-eth* letih svojemu članstvu krepka opora in da bo zvesto služila svojemu namenu Ob 13. je predsednik dr. Pivko zaključil občni zbor.
Slovo vicekonzula Richarda
Z današnjim opoldanskim brzovla-kom odpotuje dosedanji francoski vi-cekonzul v Ljubljani g Gabrijel Ri-chard na svoje novo mesto v Splitu. Tih, skromen in ljubezniv napram vsakomur si je g. vicekonzul pridobil tekom svojega razmeroma kratkega bivanja — prišel je k nam iz Budimpešte lani začetkom junija — simpatije v vseh krogih, s katerimi je prišel v stik. Obenem pa smo prepričani, da bo tudi g. vicekonzul odnesel iz Ljubljane in iz vse Slovenije, za katero se je navdušil takoj po svojem prihodu in spoznal ne le njen jezik, temveč tudi vse njene lepote, odnesel najlepše vtise.
Z 31. marcem je prevzel posle francoskega konzulata v Ljubljani, ki odslej ni več ekspozitura zagrebškega generalnega konzulata, marveč samostojno francosko konzularno zastopstvo za vso Slovenijo, g. konzul Neuville, ki je doslej vodil konzulat v Ruščuku.
Funkcijonarii Društva narodov v Ljubljani
S snočnjitn brzovlakom so prispeli iz Zagreba v Ljubljano funkcijonarji Društva narodov g. Commert, direktor informativnega oddelka, člana inf. oddelka gg. M. Cumming in Popovič ter Ja-ki<5, član tiskovnega oddelka Društva i a rodov.
Na kolodvoru so odlične goste pozdravili v imenu Društva za pospeševanje ciljev Društva narodov njega predsednik univ. prof. g. L. Pitamic in tajnik" g prof. dr. P. V. Breznik, za Akademski klub Društva narodov pa
Kulturni pregled
predsednik Marjan Zaje, podpredsednik Krmavner in tajnik Tykač.
Gostje ložirajo v hotelu Unionu. Dre-vi ob 6. so bo vršila v magistratni dvorani slavnostna seja, na kateri bosta referlrala gg. Commert in Cumming. Gospodje, ki so že obiskali Beograd in Zagreb, ostanejo predvidoma pri nas dva dni, nakar se vrnejo v Ženevo. Ce bo dopuščal čas, si ogledajo tudi našo Gorenjsko, predvsem Bled. Želimo dragim gostom, da jim ostanejo dnevi, ki
jih prežhre men nanrf, v najlepšem spominu in da poneso s seboj kar najlepše vtise iz našega mesta ia naših krajev!
Naloga informacijskega oddelka Društva narodov je, da v Društvu včlanjene narode informirajo o delovanju DN, z druge strani pa. da stoje svetu DN na razpolago z informacijami o stanju, ideologiji in razpoloženju narodov. Na svoji poti po Jugoslaviji prihajajo člani informacijskega oddelka DN v neposredni kontakt s predstavniki najširših krogov našega naroda. V Beogradu so imeli več predavanj in konferenc o pomenu, organizaciji in ciljih DN. Istotako v Zagrebu, odkoder so odnesli najlepše vtise.
Pretresljiva smrt malega dediča premožne
kmetije
Štiriletnemu Janezka na Kelnoviku se je pri padca nož zasadil
v grlo
Polšnik, 4 aprila V H3šj okolici se Je primeril v samotnem naselju Kelnoviku nenavadno tragičen dogodek. Štiriletnemu sinčku posestnika Fr Zibreta se je po nesreči zadri nož v jabolko v vratu in je fantek v par trenutkih nato izkrvavel in izdihnil.
Samotna selišča. Pogorje, ki se vleče med Kumom in med
Ljubljanska drama
Začetek ob 8 zvečer
Četrtek 5.: I. N. R. I. Znižane cene.
Petek, 6. ob 4. popoldne. I. N. R. I. Znižane cene.
Sobota, 7.: Zaprto.
Nedelja, 8. ob 8. popoldne: I. N. R. T. Znižane cene. — Ob 8. zvečer: <Cyrano de Bergerac*. Znižane cene. Izven.
Ljubljanska opera
Zafetek ob pol 8. zvečer.
Četrtek, 5.: Zaprto.
Petek, 6.: Zaprto.
Sobota, 7.: Zaprto.
Nedelja. 8. ob pol 8. zvečer: <Carmen». Gostuje gosp Marij Šimenc. Izven.
Ponedeljek, 9. ob 3. popoldne: <Fidelio». Ljudska predstava Znižane cene. — Ob pol 8 zvečer: <Lady X». Ljudska predstava. Znižane cene.
Torek, 10.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 5. ob 3. popoldne: <Pasijon». Kuponi. — Ob 8 zvečer: cStabat materi. Prvič. Izven.
Petek, 6. ob 3. popoldne: cPasijon». Kuponi. — Ob 8. zvečer: <Stabat mater>.
Ponovitev <Pasijona» v ljubljanski drami. Opozarjamo na uprizoritev pasijonske igre
I.	N. R. ki se vrši še v četrtek zvečer in v petek popoldne ob 4. v ljubljanski drami. Zadnji uprizoritvi pasijonske igre sta na velikonočno nedelio in velikonočni ponedeljek ob 3. popoldne. Za vse te predstave veljajo znižane cene.
Gostovanje gosp. Marija Šimenca ▼ ljubljanski operi. Kakor že javljeno, gostuje na velikonočno nedeljo zvečer ob pol 8. v ljubljanski operi odličen tenorist gosp. Marij Šimenc, in sicer v operi <Carmen». Ostala zasedba običajna. Uprava opozarja, da se vrši gostovanje odličnega gosta pri običajnih opernih cenah. Popusti za to predstavo ne veljajo.
Strindbergovo « Veliko noč> ima sedaj na repertoarju Narodno gledališče v Zagrebu.
Poljski pevci ▼ LJubljani. V sredo, dne
II.	t. m. se pripelje v Ljubljano poljski že-lezničarski pevski zbor <Haslo> iz Poznanja. Društvo se je udeležilo velikih čeških pevskih slavnosti o priliki velikonočnega pevskega festivala Češke pevecke obec. Pevci potujejo po vsei Jugoslaviji in prvi koncert katerega prirede v naši državi, se vrši v Ljubljani v sredo 11. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Vstopnice za ta zanimiv koncert bodo od sobote dalje v predprodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
Polniškom, je slikovito in zanimivo. Nahajajo se tod posamezne kmetije, obširna posestva. Posamezne domač je stoje zase, na samoti. Najbližji sosed je na drugem griču. Taka kmečka bogatija je tudi v Kelnoviku pri Francetu Žibretu, pri njegovem najbližjem sosedu Medveščku na griču Medveščku nad Šklendvorskim grabnom in še drugod tam naokoli je par takih mogočnih kmečkih kraijev.
Življenje je v takih visokih kmetijah dokaj samotno in enolično Med ljudi v dolino pridejo le ob semanjih dneh, da se zopet založijo z najpotrebnejšim blagom, nadalje ob veselih prilikah, ko se ženijo, ter ob žalostnih primerih, ko poseže v družino — smrt
Usodna malica.
Zibretova družina, h kateri se štejejo tudi vsi posli, ie baš pojužinala. Gospodarja ni bilo doma Odšel je bil v Trbovlje, da si nakupi nekaj vreč cementa, ker je hotel izvršiti več popravil na gospodarskem poslopju Posli so se že dvignili ter' odšii na delo; za njimi sta stekl* tudi obe majhni Žbretovi hčerki, mati pa je imela opravka v kuhinji.
V hiši je ostal samo štiriletni deček, mali Janezek, ljubljenček vseh, saj mu je usoda doiočila. da bo pozneje, ko doraste, na Kelnoviku gospodar.
»Joj, mama, boli!«
Kdo bj si /zel pač na mar, da bo kratek čas. ko je ostalo dete samo nenadzorovano v sobi, prizadejal kmečki družini tako krut udarec Mali Janezek se je smuka] nekaj časa po sobi okrog, nato pa je zagledal na mizi hlebec kruha in zraven — nož
Segel je po nožu in ga hotei menda po-nestj materi, da ga shrani. Stekel je iz sobe z nožem v roki. Ko pa je prišel na prag, se je spotakni! in pade1 silno nesrečno. Nož se mu is zadri v vrat . . .
Nesrečno dete je imelo še toliko moči, da je zaklicalo svoii materi: »Joj, mama, boii!«
Dete umira v materinem naročju.
Ko je začula mati iz ust svojega ljubljenčka smrtni krik. ie priskočila takoj na pomoč. Z grozo je opazila, da tiči Janezku v grlu nož prav do ročaja Smrtno hrope-čega s;nka ie vzela mat! v naročje ter ga odnesla k peči. kjer ga je položila na klop. Z vsp bridkostjo ie izdna ma^ka svojemu ljublienčku nesrečni nož in tedai je mater močno o škropila sinčknva kri. Janezek se je takoi onesvestil in kmalu nato izdihnil.
Sočustvovanje s prizadeto rodbino.
Vest o tej tragični nesreči, ki je zadela Zibretove, se je kljub oddaljenosti kmalu razširila Po sosednjih kmetijah Novica pa
Največje veselje Vašim otrokom za praz« nike bo. da si ogledajo nešteto opic, leo* pardov, tigrov, levov in na stotine slonov v velefilmu
Chang
KINO «DVOR».
se Je raznesla tudi po Polšniku, kamor spada kelnoviško naselje.
Oče ponesrečenega dečka, France 2i-bret, je med kmeti izredno čislan mož in spoštovan kot pameten in umen gospodar. Je tudi občnski odbornik.
V Kelnovik je odšla orožniška patrulja, g. komandir Velikonja ta g Plevelj, ki sta mogla ugotoviti le to, da Je vzrok tragičnega dogodka ie nesrečno naključje in da s; je deček . ob padcu prerezal Jabolko v vrani ter izkrvavel. S težko prizadeto 2i-bretovo družino sočustvuje vsa okolica, saj si je lahko predstavljati žalovanje domačih, ki so na tako tragičen način izgubili malega dediča premožne kelnoviške kmetije.
Brez sledu izginil
Zagoneten primer kmeta Jakoba Nemca Iz Dragotincev v srezu Ljutomer.
V občini Dragotfnci, župnija Sv Jurij ob Ščavnici, je kmetoval odlični in ugiedni posestnik Jakob Nemec, znan politični delavec, pristaš SKS. Užival Je daleč na okrog velik ugled, bil je član občinskega odbora, načelnik napredne posojilnice, odbornik kmetijske podružnice itd Bil je tudi ponovno kandidat za Narodno skupščino, dober govornik in za svoj kmečki poklic izredno izobražen.
Te dni je mož nenadoma brez sledu Izginil pod okolnostmi, ki dajo slutiti, da se je zgodil zločin. V sredo, dne 28. marca je pobiral po župniji članarino za kmetijsko podružnico Ob 8 zvečer so ga še ljudje videli odhajati od hiše kmeta Vllinariča v Očeslavcih v smeri proti domu. Od takrat naprej pa ni o njem ne duha ne sluha več Kljub neprestanemu iskanju prebivalstva in ob'as trn h organov sentdesiej mogla najti za niim nobena sled. Sumi se. da gre za političen umor Upamo, da bo nadaljnja preiskava prinesla nekaj luči v to zagonetno zadevo.
Plenarna seja občinskega zastopa v Tržiča
V znamenju treznega občinskega gospo« darstva se je vršila v petek 30 marca red« na občinska seja mestnega odbora. Po pre« čitanju zapisnika, ki se je odobril brez iz« premembe, je podal g Lončar zanimivo po« ročilo o tekočih zadevah občinskih poslov. Iz poročila posnemamo, da naj se občin« ski proračun v toliko izipremeni, da se vne« se postavka za bolnico kot izredna Ln za kritje te postavke kot izredno darilo trži« ške predilnice 100.000 Din. Za velikodušni dar izreče mestni svet darovateljici svojo iskreno zahvalo
Občina je kuoila Malijev vrt, kjer bo stal dečji dom. Ktipnina je plačana in svet pre« pisan na občino. Z deli se prične takoj, ko bo dopuščalo vreme. Končno je tudi lici« tacija za popravo kolodvorske ceste potrje* na in je podietnik g. Dedek z deli žc pričel.
S 1. aprilom bo ukinjeno samostojno zdravstveno okrožje za mesto Tržič in sipo« jeno z okoliškim Pri sejah oblastnega od« bora ie sicer napel vse sile, da se to ne zgodi, toda večina njegovim argumentom ni bila pristopna in je sprejela nove ured* be, čeprav so zdravstvene naloge mesta Tr» žič povsem druge kakor one njegove okoli« ce Na današnji seji bo sestavljen, odnosno odobren tudi proračun zdravstvenega okrož ja in naj ga mestni svet sprejme, kot ga predlaga finančni odsek.
Posojilo za občinsko stanovanjsko hišo je odobreno. Na nasvet oblastnega odbora je vložil prošnjo za takse prosto posojilo. Ta prošnja kljub vsem urgencam še do danes ni rešena tako. da bi bilo mogoče posojilo
Spored koncerta, ki ga prirede <Die Wiener Sangerknaben* v Ljubljani v četrtek, dne 12. aprila zvečer v unionski dvorani: 1.) Josip Haydn: Lekarnar, komična opera v enem dejanju. Uprizoril je opero T. Schwandner, muzikalno vodstvo je v rokah prof. Henrika Mullerja. Vse uloge te opere izvajajo dečki v kostumih. Drugi del koncerta obsega razne cerkvene in posvetne skladbe za dvo, tri- in štiriglasni stavek s spremljevanjem klavirja. Izvajajo se sledeča dela: Schubert: Vasica; Pierne: Yantis; Grieg: Solvejgina pesem; dalje Schubert: 23. psalm; Goller: O quam su avis est ter stara popevka iz 14. stoletja: Josip, ljubi moj Josip. Tej sledijo Uspavanka od Tau-beria. Gliickov Popotnik v žagi in Majska vožnja od Flegerja. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Ljudska nnivena t Mariboru. Koncert ljubljanske pianistke Jadvige Poženelove dne 2. t. m. je imel očividno vzgojni značaj. To potrjuje okolnost, da je bil namenjen izključno francoski glasbi, tako da so stopali mimo nas francoski skladatelji od Ra-meaua dalje in da se je polagala posebna važnrst na francoske impresijoniste (De- i bussy. Severac). ki so našli v Požene! ovi jako debro interpretfnjo in v publiki prav hva'e?no poslušalstvo. Spored večera ie bil večin« ma programotičnega značaja in m?r?i- 1 katera skkdba ni bila izbrana zarali sv« je notranje vrednosti, temveč zsradi svoje tehnične strani, s katero se pianist na splošno uveljavlja bolj prepričevalno. Kljub lemtt je
bil večer zanimiv, tem bolj, ker je gesp. p?o(. Diuzrvič pred pričetkom koncerta pripravil občinstvo na estetično stran » primernim uvodom in poleg tega podal lickai ilustracii k važnejšim kosom. O koncertam-ki Estr ni treba, da se podrobneje izrazimo Dovedel jo je k nam že gotov sloves iz njenega dosedanjega delovanja, čemer je dalo duška tudi številno občinstvo, ki ji je že ob r p® topu in tudi po vsakem kosu navdušeno apiavdiralo.	J. Iv.
Bachovi moteti št. 3 in St 6 je izvajalo te dni na javni produkciji hrv. pevsko društvo <Kolo» v Zagrebu. Kapelnik g. Srečko Kumar je dirigiral mešan zbor pevcev in pevk, ki je štel 150 grl. Sodelovali so tudi gojenci zagrebške Glasbene akademije.
Znižane plače gledaliških igralcev ▼ Zagrebu. Počenši s 1. aprilom se je mesečna dotacija zagrebškemu Narodnemu gledališču iz državne blagajne znižala tako, da prejema zavod posihmal mesto dosedanjih mesečnih 976.489 Din le 562.500 Din. Uprava zavoda je stala pred alternativo, da odpusti del osobja, ali pa da zniža plače igralcem. Storila je poslednje. Ta ukrep nI zadel edinole kontraktualcev. za katere je obljubila državna blagajna poseben prispevek * znesku 600.000 Din. Sedanje stanje pa bo trajalo samo do 1. avgusta 1928, ko se bo odločilo, kakšna usoda zadene zavod v bodoče. Ce bo državna blagajna ▼ tem času gledališču odtegnila svojo pomoč, se bo zavod moral reorganizirati, da se reši popolnega propada.
Danca fe Jutri t petek ob 5, 6, 7„ 8. in 9.s Pasijonski film:
;,NAŠ DDREŠENIK"
Jezus Kristus
Rojstna čudeži, trpljenje tn smrt Vstaje* nje in vnebohod.
KINO "LJUBLJANSKI DVOR*
— V soboto je kino zaprti —
realizirati Zato ie tudi niso dela razpisana. Danes pa predlaga, naj se izvrli razpis del ne glede na dovoljenje za odpis takse, ker se ne sme zamuditi ugodnega časa za zida« vo. Mislilo se je tudi na to, da bi se kupila od bratov Malijev šupa Mantua in se preži« dala v stanovanja Ta načrt pa bi bil mno go dražji* kakor bo nova stavba, zato se je opustil.
Od vojaške oblasti je prejel zagotovilo, da Tržič zaradi dotacije male municije lah« ko mirno spi, ker je vsaka nevarnost iz« ključen a.
Po poročilu se je vnela živahna debata, v katero so posegli skoro vsi odborniki. Sklep je bil, naj se takoj prične 8 stavbo občinske stanovanjske hiše. Občina bo nu» dila privatnikom, ki hočejo zidati, svet in vse mogeče ugodnosti, prav tako pa tudi zadrugam, ki so si nadele plemenito nalogo olajšanja stanovanjske beae.
Proračun zdravstvenega olcrožja Izkazuje 44.000 Din izdatkov in prav toliko dohod* kov. Pobirale se bodo v ta namen 98 odst. doklade na vs; dokladam povržene davke, izvzemši hišno najmarino
Nato je stavil finančni odsek predlog za najetje vodovodnega posojila v znesku 250 tisoč dinarjev, da se položi še ena dovodna cev iz zajemalnika do rezervoarja Na to cev naj se priključijo odprti hidranti, ka« terih potrebuje Tržič okoli 11. S položitvijo druge oevi se kapaciteta tržiškega vodov o« da po mnenju strokovnjakov dvigne za to« Irko, da bo zadoščala vsem potrebam bo« dočnosti in bodo imeli vsi višje ležeči kraji vedno dovolj vode. Predlog finančnega odseka je bil soglasno sprejet. Županstvu pa se je naložilo, naj tudi ta dela takoj razpiše in naj ne prosi za takse prosto po« sojilo.
Pri slučajnostih se je razvila prav zanimi« va debata o samostojnem predlogu občin« skega kluba socijalistične stranke, naj mest ni svet protestira proti ukinitvi stanovanj* skega zakona. Tu so naenkrat prenehala politična načela. Nehote sta se napravili dve grupi. Ena je zagovarjala ukinitev in prenos poslov na občine, druga pa ne.' Tr« žiškim posestnikom na veliko čast je bilo ugotovljeno, da se v Tržiču samem ni pri« petil še noben slučaj pretiranih zahtev, temveč so se vsi sipori mirno in v zado« voljnost rešili. Glede na to je občinski svet« nik g. Markelj predlagal, naj se odstavi so« cijalistični predlog z dnevnega reda. ker bo v Tržiču stanovanjsko vprašanje ugod« no rešeno. Večina se je izrekla za ta pred« log.
Kdo hujska?
(Dopis Iz krogov prodajalcev premoga.)
Včerajšnji »Slovenec« je na prav nekvalificiran način napadel dve panogi obrtnikov, češ, da sta neupravičeno zvišali cene za svoje blago, pri tem pa, da navajata za vzrok povišanje oblastnega davka iin da hujskata proti oblastnemu odboru. Ob tej priliki seveda ne pozab; žigosati jih za navijalce cen in kliče na pomoč državnega pravdmika.
Cena premoga v vrečah se je nedavno res zvišala za 2 Din pri 50 kg, od česar v naprej odpade pol dinarja na oblastni davek. Ta davek plačajo trgovci že ob prevzemu biaga, ki jim leži tud' po ves mesec v skladišču. Oblastni odbor nič ne vpraša, koliko se premoga raztehta, koliko ga gre v prah in koliko je odjemalcev, ki ne plačajo ne premoga in ne oblastnega davka. Oblastnega odbora nič ne zanima dejstvo, koliko je bito nrav v zadnjem času premoga pokradenega, zaradi česar se je v prvi vrsti moraia povišati cena; naj vendar gTe emkrait »Slovenčev« člankar na prosti tir glavnega kolodvora, ali pa na tire v Zeleni jami in v Zalogu, pa se bo na lastne oči prepričal, kako kradejo razni indivjduji premog te vagonov in ga nosijo ven vrečo za vrečo! Naj vpraša oblastni odbor železniško aii policijsko direkcijo, kolikokrat so trgovci s premogom prosili za intervencijo »n zaščito svojega blaga, žal, brezuspešno. Pa naj vpraša kar trgovce same in izvedel bo, da jim je v zimskih mesecih konstantno manjkalo prj vsakem vagonu po 400, 500. tudi 1000 kg premoga in še več! Potem pa naj gospodje prečftajo paragraf 86. odst 1/1 Saobr. uredbe, ki pravi, da železnica ne Jamči za primanjkljaje blaga, ki se prevaža v odprtih vagonih. Če se v Trbovljah naloži 20 ton premoga, v Ljubljano ga pride samo 10 ton, nima trgovec možnosti do povračila škode, pač pa Iaiiko plača, da bo izguba še večja, 60 Din za uradno tehtanje, učinski zapisnik in takso, če pa se spustj v civilno tožbo, riskira dolgotrajen proces skozi vse instance, ki ga pa končno še lahko izgubi. Kadar bo oblastni odbor dosegel, da ne bo blago trgovcev s kurivom tako brez vsake zaščite izročeno na milost in nemilost tatovom, tudi trgovca ne bodo zviševali cen.
Kar pa se tiče zakona o navijanju cen, — kar sem z njim! Prodajalci premoga bodo pač z največjo lahkoto dokazali, da delajo namesto z dopustnimi 25 •/• v najboljšem primeru te največ z 10 •/• zaslužka.
Končno pa Je »Slovenčev« fliankar sam sebe pošteno udaril po zobeh. Medtem ko uvodoma trdi, kar ie pravilno, da spada premog med življenske potrebščine, zaključuje zanosilo svoj člančič z besedami: aH naj bi oblastni odbor obdavčil mesto žganja rajie moko, kruh, meso itd.? — Če ie premog hiesus, potem rt življenska potrebščina, če pa ie življenska potrebščina, zakaj so ga obdavSli! In če se oblastni odbor šele naknadno zaveda odijoznost; tega davka, naj ne vali krivde za neznatno zvišanje cen na prodajalce premoga, nego naj tta davek zopet čimprej odpravi '
Domače
•	Izpremeinbe ▼ železniški službi. Dosedanji šel železniškega skladišča postaje Zidani most Franc Bezek je premeščen v Maribor v ekspozituro kontrole dohodkov, trajno pa so upokojeni v področiu ljubljanske direkcije državnih železnic: Aleksander Hovanski, Alojzij Vališ, Karel Ogorevc, Miha Skrlovnik, Jakob Enci, Andrei Bajec, Anton Tominc, Ludovik Kaspar, Josip Mar-kon, Josip Ekart, Kari Pfaf. Matija Bevc, Anton Fogler, Franc Karner, Matevž Zago-rec, Ivan Dovgan, Anton Hertner in Peter Šare.
•	Izpretnembe r državni službi. Dr. Josip Bemot, doslej v ministrstvu ra zunanje zadeve, ie imenovan za tajnika pri našem poslaništvu v Budimpešti. Absolvirani filozof Stanko Petelin je imenovan za suolenta na I. državni gimnaziji v Ljubljani.
•	Sarajevo zahteva šumarsko in rudarsko lakuiteto. V mestni posvetovalnici v Sarajevu »e je predvčerajšnjim vršila anketa, katere so se udeležili zastopniki vseh kulturnih društev ter zastopniki samoupravnih in civilnih oblasti. Razpravljalo se ie o vpra lanju šumarske in rudarske fakultete v Sarajevu. Dva referenta Udruženia inženjerjev sta podala obširne referate. Po daljši diskusiji je bil izvoljen poseben odbor, ki naj stori potrebne korake, da se v Sarajevo premestita montanistični oddelek ljubljanske tehnične fakultete ter beograjska šu-marska fakulteta. Sprejeta ie bila resolucija, ki se predloži kompetentnim faktorjem Sarajevska kampanja se torei sistematično nadaljuje.
•	Madžarska mornarica na Jadrana. £ o
vesteh iz Budimpešte se snuje tamkaj madžarsko parobrodarsko društvo, ki naj bi vršilo prekooceamsko službo. Sedež društva bo Reka. Razen madžarskega bo pri tem društvu udeležen tudi italijanski kaoital.
•	Delegacija glavnega mesta Prage na čelu s primatorjem dr. Baxom s soprogo, skupaj 16 članov bo po Beogradu dne 22. aprila posetila Zagreb in se istega dne zvečer pripeljala z vlakom v Llubljano. V Ljub-liani ostane delegacija dne 23. anrila in obišče tudi Bled.
•	Občinske volitve ▼ Dol. Lendavi. Pri občinskih volitvah 1. t. m. so prejele: me-ščMskogospodarska lista 80 glasov (4 odbornike), SLS 81 glasov (5) radikalska 89 (5) in madžarska 186 (ll). Z lepim uspehom so zadovoljne vse prve tri slovenske liste,
0	katerih je upati, da se bodo sporazumele za skupno delo v korist Dol. Lendavi.
•	Smrtna kosa. V Ljubljani }e včeraj nenadoma umrl, zadet od kapi finančni svetnik g. Makso Debevc. Pokomik je bil rojen 1. 1870. v Kamniku in ie maturiral v Novem mestu. Juridične študije ie končal na Dunaju in nastopil svojo prvo službo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, kjer je služboval nepretrgoma polnih 30 let. Bil je vesten in delaven uradnik in vedno iskren ter naklonjen svojim tovarišem. Bodi mu ohranjen trajen spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
•	Degradiranje razrednih pošt v pogodbene pošte. Ta mesec se je Imelo 45 pošt v Sloveniji preurediti v pogodbene oošte. Pri tem bi bilo prizadeto posebno poštno urad-ništvo pa kolikor toliko tudi poštni kraji Na pritožbo nekaterih pošt, ki nai bi se degradirale v pogodbene poštne urade, je ministrstvo odredilo, da onih 45 razrednih pošt ostane pri tem, kar so. — V beograjski, skopski in cetinjski direkciji je vsaka še manjša poštica državna pošta IV. razreda, a pri nas naj bi pošte II. razreda postale pogodbene pošte? V Sloveniji je že ta posebnost, da je približno 50 pošt, ki niso ne državne ne pogodbene!
•	Prepovedan Inozemski tisk. V našo državo se ne smejo uvažati: proglas Marka Fil. Vujava »Koloniji Iseljeni Hrvata, Srba
1	Slovenaca«, madžarska brošura <Madiar-ski Katihizio«, ki jo je izdal madžarski prosvetni svet, ter italijanski list »Marameo<, ki izhaja v Trstu.
•	Zupanova jama pri Grosupljem. Širši Javnosti je znana krasota podzemeliske »Zu panove jame«, v kateri se blišči na tisoče krasnih kapnikov stalagmitov in stalaktitov V Jamo Je bil sprva dohod zelo težaven, zato je društvo za ureditev podzemskih jam v Ponovi vasi napravilo po jami stopnice in hodnike, tako da je sedaj dohod vsakomur lahko dostopen. Jama je tudi primerno razsvetljena. V jami so potrebne še nadaljnje ureditve, kar pa je združeno z ogromnimi stroški. Društvo nima denarnih sredstev, zato bo priredilo efektno loteTlio. katere či sti dobiček se bo uporabil za nadaljnjo ure ditev jame. Cena posameznih srečk ie 5 dinarjev. Prijatelji prirode, kupujte srečke! Podpirajte društvo, ker s tem pripomorete do nadaljnje ureditve naravne podzemeliske krasote, Id ne zaostaja za Postoinsko jamo. Dostop v jamo je dovoljen redno vsako prvo in tretjo nedeljo do novembra t. 1 Izredno pa na velikonočni in binkoštni ponedeljek.
•	Album scenskih književnikov. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Uredil dr. Janko šlebinger. Cetverka, 139 strani slik v bakrotisku in 29 strani teksta. — Pred nami Je monumentalno delo, kakršnega smo dosedaj pogrešali na domačem knjižnem trgu in s karkršnim se morejo ponošati le velfld narodi. Razkošno opremljeni album nam dostojno predstavlja 267 mož. ki so od pečetka naše književnosti pa do današnjih dri kakorkoli pomagali gradit! našo prosve-to: to Je predvsem ponosna vrsta naših le-poskrvcev, poleg njih se vrste znanstveniki, šolniki, narodni buditelji, ured-niki. publicisti različnih naziranj in smeri. Vsaka stran prinaša v časovnem redu t>o dve sliki idejno sorodnih književnikov, enaistorici glavnih stebrov našega slovstva pa ie odmerje na cela stran. Najnujnejša živlienieptena in literarna pojasnila k slikam so združena v abecednem kazalu, kier je običamo zabeležen tudi glavni vir za življenjepis dotič-nega pisatelja. Iz albuma bodo zajemali
globlje umevanje vsi, ki ljubijo in spoštujejo slovensko knjigo. Album ni namenien samo literarnemu zgodovinarju in šolskim knjižnicam, profesorjem slovenščine in učiteljem n« samo pristašem kakega posebnega kulturnega ali političnega programa, ampak vsaki slovenski hiši. Omikana rodbina ga bo s ponosom položila na svoio mizo, na-obraženci, ki žive daleč od kulturnih središč, se bodo čutili ob njem živeie združeni z velikimi duhovnimi toki minulih in sedanjih dni. Uvažujoč, da more »Album slovenskih književnikov« le tedaj doseči svoj namen, ako bo dostopen vsakemu kupcu, mu je določilo založništvo ne glede na bogato opremo in visoke stroške skraino nizko ceno, ki velja do 5. maja 1928 broširana 130 dinarjev, elegantno po izvirnem umetniškem načrtu v platno vezan, v omotu in karto-nasti kaseti pa 160 Din. Po 5 matu bo veljala broširana knjiga 150 Din. vezana 180 Din. Album toplo priporočamo kot najlepše velikonočno darilo.
*	Izsekavanje gozdov v Prekmurfu. Proti zlorabam pri izsekavanju gozdov v Prek-murju so nekatere občine vložile pritožbe pri ministrstvu šum in rudnikov ter pri velikemu županu v Mariboru. Kakor se doznava, so odrejene posebne komisiie. ki bodo preiskale, v koliko so te pritožbe utemeljene.
♦	Sušak dobi taksam e^re. Pri mestnem poglavarstvu na Sušaku se ie predvčerajšnjim vršila seja delegatov Društva za pospeševanje turizma, na kateri se ie razpravljalo o znižanju tarife za avtomobile in kočije. S l. majem morajo avtomobili uvesti taksa-metre, kočije pa znižati svoie cene za 25 odstotkov pri vseh vožniah.
Zbrali so zanj 1000 Din ln mu omogočili vrnitev v rodni kraj Bosansko Gradiško.
•	Pozor, delodajalci! Delniška tiskarna v
Ljubljani ima v zalogi seznamke. v katere se vpisuje vsak mesec odtegnjeni davek zaposlenih in nameščenih oseb. Ti seznamki so potrebni vsakemu delodajalcu, ker jih predpisuje pravilnik za davek na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek).
•	Dražba občinskih lovišč v radovljiškem srezu. Lovi spodaj označenih občin se bodo oddajali potom favne drafbe v zakup v uTadu sreskega poglavarja v Radovljici za dobo od 1. julija 1928 do 31. marca 1933. z začetkom dražbe vsakokrat ob 9. uri po nastopnem vrstnem redu: v soboto dne 2. junija za občine Begunje, Bled, Boh. Bistrica in Gorje; v torek dne 5. junija za občine Jesenice, Kropa, Lesce in Ljubno: v sobo-o 9. junija za občine: Mošnre, Ovsiše, Pred-trg, Radovljica in Rateče. Zakupni hi draž-beni pogoji so na vpogled v uradu sreskega poglavarja v Radovljici v običajnih uradnih urah.
PRIZNANO
najboljša oblačila pri najnižjih cenab nudi renomirana tvrdka
J. Maček
LJubljana, Aleksandrova c. 12.
s

9
Dtn dnevno odplačilo
• Sreski poglavar obsojen na 6 mesecev zapora. V torek se je v Jagodini nadaljevala razprava proti bivšemu sreskemu poglavarju Kazimiroviču. Najbolj zanimivo je bilo pričevanje nadzornika sreskih zaporov, ki je izpovedal, da je sreski poglavar Kazimiro vid tako tolkel pokojnega Stamenka Sa-viča, da se mu je pri tem zlomila palica. Obsojeni so bili: Kazimirovid na 6 mesecev težke ječe, bivši pisar Petar Petrovič in orožniški poročnik Vjekoslav Fabid na 1 leto. dočim je bil kaplar Lazar Kulovid oproščen. Vsi obsojenci šo dolžni, da plačajo sodnijske stroške. Poleg tega morata plačati Petrovič in Fabič skupno 5000 Din ženi pokojnega Saviča in po 8000 Din mladoletnim otrokom za zdrževanje. Za pogrebne stroške in spomenik morata plačati 3000 dinarjev.
Knicke-Bocker
še vedno najmodernejše hlače. V najmo« dernejšiih vzorcih jih dobite kakor tudi krasne moderne obleke za gospode po brezkonkurenčnih cenah pri tvrdki
FRAN LUK1Č, Stritarjeva ulica
*	Tatvina vrednostnih papirjev — svarilo pred nakupom! Dne 29 .marca 1.1. mi je bilo ukradenih na progi Zidanimost-Celie v vlaku, ki prihaja ob 8. uri zvečer v Celje: 10 komadov 234% ratne štete v nominalni vrednosti po 1000 Din s kuponi 1 II. 1929 in sicer ser. 1 št. 80, 81, ser. 7 št. 985, 9*6, ser. 10 št. 215, 459, 461, ser. 11 št. 287, 289, 290. — Svarim vsakogar pred nakupom teh vrednostnih papirjev in prosim, da se mi osebo, ki bi event. te papirje ponujala v nakup, takoj javi proti nagradi. — Ivo Č a-ter, Celje.	700
Za Veliko noč
priporočam cenj. občinstvu nakup vseh vrstt
«ORO» čevljev
trpežnega ročnega izdelka, po najnižjih ce* nah. — Tovarniški čevlji se prodajajo pod lastno ceno, dokler zaloga traja. MATEJ OREHEK, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
•	Požar v Splitu. V kroiaški delavnici tvrdke Tome Mitroviča v Splitu ie prošlo nedeljo izbruhnil požar, ki je poslopje popolnem uničil. Škoda se ceni na 500.000 Din.
♦	Po desetih letih zopet v domovini. Na Sušak je te dni prispel iz Šanghaja bivši ju-goslovenski prostovoljec Uiia Lukič iz Bosanske Gradiške. Pripovedoval ie čudne svoje dogodivščine, kako »e kot bivši avstrijski vojak pobegnil v Rusiio in tamkaj vstopil v prostovoljsko legijo. Boril se je v Dobrudži in bil tamkaj ranjen. Kot ranjenec je prišel zopet v Rusijo in se tamkaj oženil. Pozneje je šel na Kitajsko, kier je bil v Šanghatu več let uslužben kot sluea. Ko si je nekoliko prislužil, se je podal na pot v domovino in te dni je z ženo in dvema otrokoma dospel na Sušak brez pare v žepu.
»F U R M O T O«
najsijajmejše čistilo in poiirno sredstvo za
POHIŠTVO.
in tekom 11 mesecev je najnovejši Elektrolux sesalni aparat za prah po« polnoma Vaš. Zahtevajte brezplačno predvajanje od Tehna družbe z o. z. Ljubljana, Mestni trg 25'I telef. 25—80.
•	Pri želodčnih ln črevesnih boleznih pripomore uporaba prirodne »Franz-Josefove< grenčice k dobri prebavi, prebavni organi postanejo zopet sveži, te na ta način lahko dovajajo hranilne snovi v kri. Zdravniki priporočajo grenčico »Franz-Josef« posebno onim ljudem, ki nimajo prilike se gibati. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	26
*	Vsaka dama se za mal denar elegantno obleče pri P. MAGDlC, Ljubliana.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko hi šVrohlSeno perilo v najlepšo izvršitev.
Največja senzacija za velikonočne praznike bo na stotine slonov v velefilmu
Takega filma Ljubljana še ni in ga n« bo več videla,	_
KINO «DVOR».
„Mussini"
Oljnate barve za umetnike ln slikarske potrebščine se dobi pri STANE DERGANC, d. z o. z.
LJUBLJANA, Pred škofijo štev. 20.
"sta
lz Ljubljane
n— Jubilej zavednega narodnjaka. Danes praznuje v ožjem rodbinskem krogu svojo šestdesetletnico g. Gjuto Gorjup. uradnik IPD v Ljubljani. Jubilantu, ki ie tekom svojega štiridesetletnega službovanja v Trbovljah v kritičnih predvojnih političnih razmerah vselej odkrito priznaval svoie napredno politično prepričanje, iskrene čestitke. Še na mnoga leta!
a— Oiicirski dom v Ljubljani. V Ljubljani se Je vršil te dni zbor oficirjev ljubljanske garnizije ter je bila izvoljena nova uprava Oficirskega doma, ki jo tvoriio: predsednik brigadni general Dragomir Popovid, podpredsednik polkovnik Gjorgje Bulič, poslovodja podporočnik Atanasiie Stanimirovič domačin kapetan Branko Kozobarid. blagajnik poročnik Jakob Kuharid. knjižničar poročnik Mladenovič, člani uprave pa so: podpolkovnik Fran Dolinšek. maior Mitar Popovid. major Raiko Nikolič, maior Stevan Živkovič major Milorad Šutid in rezervni poročnik Karel Fabiiani.
u—- Vremenska napoved za velikonočne praznike je vsekakor ugodna. Računati moremo na lepe dneve, ki naj nam oa prinesejo tudi užitka. Za športno publiko je preskrbe^ SK Ilirija s tem. da je povabila za praznike na odigranje dveh tekem eno naj-boliših madžarskih nogometnih moštev Ki-spesti G. C. iz Budimpešte. Vsekakor senzacionalna športna prireditev za Liubljano. Pričetek tekem oba dni ob 16. uri. Predpro-daia vstopnic v trg. Goreč in trafiki Sever.
699
Ozleite si
kam?arne
oouveroote ševiote ln različne kariraste
blagove za moške obleke. JOS. ŠLIBAR LJUBLJANA STARI TRG štev. 21.
Za pomladansko sezono
si ne oglejte samo izložb, ampak tudi po» setite našo trgovino z izbrano zalogo naj* modernejših vzorcev
JOS. ROJINA, Aleksandrova 3.
u— Življenje in umiranje ▼ LJubljani.
Giasom uradnih podatkov mestneea fizika, ta se je meseca marca rodilo v Liubljani 140 otrok (68 moškega, 72 ženskega spola), med temi 3 mrtvorojenci, umrlo pa }e 52 moških te 46 žensk, skupaj torej 98 oseb in sicer: za jetiko 20. za ostarelostjo 10, za pljučnioo 8. za boleznijo na srcu 8, za rakom 6, za prirojeno slabostjo 4, za škrlatinko 1, za da vico l, za influenco 1, za vnetjem možgan ske mrene l,*4a boleznijo na želodcu 1, za krčenjem jeter 1, za porodniško mrzlico 1 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov 29. vsled smrtne nezgode 3. 1 oseba oa ie izvršila samomor. Na nalezljivih boleznih je
obolelo 63 oseb: 46 na ošpicah, 8 na škrla-tinki, 5 na šenu in 4 na davici.
u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 tatvina ribje mreže, 3 telesne poškodbe, 1 izzred, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 Drestopek pijanosti, 2 prestopka nedostojnega vedenja 2 prestopka pasjega kontumaca. 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Zaradi pijanosti ie moral v policijski zapor neki Janez č. Sledila mu je tja že dolgo zaradi tatvine zasledo Elza P
Pride!	Pride!
Naš jugoslovenski filmski umetnik
Svetislav Petrovič
v razkošnem velefilmu
Sirena
Kino Ideal
u— Pred tatovi ni varna nobena stvar.
Upokojeni strojevodja Ivan Brecelinik. stanujoč v Veliki čolnarski ulici št. 21. je pred par dnevi nastavil v tako zvanem Lahovem grabnu v Mestnem logu okrog 7 m dolgo, skoro novo ribjo mrežo. Pustil io ie tamkaj čez noč, kar pa se mu je maščevalo. Do vode je prišel ponoči neznan ribji tat. ki ni pobral samo rib, marveč si ie prisvojil tudi nad 400 Din vredno mrežo.
u— V Domžalah zaplenjeno kolo. Pred nekaj dnevi je neki nepoznan moški pustil pred kolodvorsko restavracijo, v Domžalah moško kolo znamke »Eska« št. 82.427 Kolo je v splošnem dobro ohranjeno. Ker ni bilo mogoče ugotoviti lastnika, ie kolo zaplenila orožniška stanica. Kakor se domneva je kolo pustil v Domžalah bržkone kak kolesarski tat, ki si je kolo prisvojil v Ljubljani ali okolici.
Iz Manbora
.a— Za zgradbo novega mestnega kopališča na Dravi so prispeli že štirie načrti. Ako bo zemljišče na Feiberievem otoku ali pa Scherbaumovo ob Koroški cesti predrago, se bo izbral prostor ob Pobrežju blizu železniškega mostu ali pa pri Kamnici, kjer se potok iz Rošpaha izliva v Dravo.
a— Jadranska straža priredi dne 7. junija t. 1. svojo veliko vrtno vesinco v kat'-jf ci ob sodelovanju vseh slovenskih društev v Mariboru, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo ter prosimo bratska društva, da opustijo za ta dan eventualno nameravane prireditve. Ta prireditev Jadranske straže nai bo prava narodna -nanif 'h za r.aš Jadran, da ga ohranimo neokrnienega veliki Jugoslaviji. Na ta način pokažemo, da vemo in znamo ceniti pomen moria tudi na naši najbolj severni granici fk.';»n2 domovine Bratska društva na svoio soudeležbo prijavijo veseličnemu 'odseku Jadranske straže — Oblastni odbor.	697
a— Olepševalno društvo bo v vzpodbudo okrašenja oken s cvetlicami izdajalo prebivalcem za vzorno olepšanje stanovanj lično izdelane diplome. Za mestni park bo pa nabavilo dva labuda, ker ie dosedanji, po sodbi veščakov 80 let star, nedavno preminul. Nad 30 let se je z njim zabavala mariborska mladina.
a— Sprememba posestev. Tovarnar Ivo Bratuž iz Ljubljane in odvetnik dr. Komav i sta prodala svojo hišo v Siovensk; ulici št. 20. slaščičarju Koserju za 335.000 Din. Posestnik Jakob Toplak v Strmi ulici je kupil za 125.000 Din hišo št 3 v Strmi u-ici od posestnice Slberjeve. Posestnica Kiibi-ševa na Aleksandrovi cesti Je prodala so-boslikarskemu mojstru Lorberru v Vetrinj-ski ulici svoio hišo za 33 000 Dii Posestnik Pirš pa ie prodal svojo hišo v Tka'ski uliri za 37.000 Din. Mariborski parn! mlin Scher-baum in sinovi je prodal za 290.30G Din hišo v Vetrinjski ulici z gospodarskim poslopjem Adolfu in Mariji Kos na Glavnem trgu. Spodještaierska ljudska onsoiTnica ;e kupila od posestnice Wolfove v Gospcski ulici št. 29. hišo za 930.000 Din.
a— Iskanje zaslužka. V zadntem tednu je pri borzi dela v Mariboru iskalo dela 99 moških in 35 ženskih delovnih \poči. Na razpolago pa je bilo samo 8 službenih mest. Od začetka leta do konca marca ie iskalo zaslužka 1931 oseb Službenih mest je bilo na razpolago 921. 549 oseb ie delo dobilo, 1201 jih ie odpotovalo iz mesta, 647 so jih pa Črtali iz evidence.
a— Draginja na trgu. Pred prazniki poskočijo redno cene na trgu. Mleko ie sedaj že po pet dinarjev liter. O tržni kontroli se je že govorilo na zadnji seji občinskega sveta in so vsi občinski odborniki soglašali v tem. da dosedanja kontrola ne zadostuje in da !e treba tržno nadzorstvo preurediti.
a— Tihotapljenje saharina. Studeniška orožniška patrulja ie na potu v Radvanje ustavila nekega moškega, ki je nosil precej-
šen nahrbtnik. Mož se ie izgovarjal, da ima v nahrbtniku moko. Ko pa so tovor pregledali, so našli v njem 498 šktalic saharina v skupni teži 5 kg. Tihotapca, ki ie doma iz Boča in se piše Ivan Jarc, so oddali v sodne zapore.
Iz Celja
e_ Občni zbor kroj. org. SDS Ceije-oko-Ilca se je vršil v torek zvečer v gostilni Sokolskega doma v Gaberju. Po poročilih funkcionarjev šteje kraievna oreanizacija 212 članov, torej napredek. Iz poročila občinskih odbornikov posnemamo, da je naša delegacija v polni meri vršila svoio nalogo. Pri volitvi odbora .ie bil na izrecno željo dosedanjega predsednika g Kukovca, da se razbremeni, ker'ima že preveč funkcij pri občini Ln v društvih, izvoljen za predsednika g. Franjo Šmid, geometer v Zavodni, za podpredsednika pa gg. Milan Četina in Lovro Ota.
e— Umrle so tekom meseca marca v mestu Celiu 4 osebe, v javni bolnici 32 oseb, med temi 5 iz Celia, 6 iz celjske okolice, ostali pa iz drugih okrajev Slovenije.
e— Smrt v valovih Savinie. Manija samomorov pričenja razsajati tudi v Celju. Pred nekaj dnevi se je ustrelil 15 letni dijak, predvčerajšnjim se je neka žena bote-ia obesiti, a je bila še pravočasno rešena, včeraj pa ie poiskal smrt v valovih Savinje krojaški pomočnik Franc Erjavec, 52 let star, rojen v Solčavi v Gornji Savinjski dolini. Dopoldne okrog 10. ure so opazili dečki, ki so se vračali iz parka čez Pallosovo brv, da leži pri drugi poli v vodi odraščen moški. Javili so takoj policiji, ki ie avizirala gasilce. Ti so z drogi potegnili utopljenca na suho. V utopljencu so spoznali Erjavca, ki je bil zaposlen do zadnjega aprila pri krojaškem mojstru M. Zabukovšku Bil je dober in priden delavec, tih a tudi nervozen Često je bolehal. Koncem meseca je sani pustil službo. Dasi ni bil pijanec, ie zadn e tri dni popival po raznih gostilnah Posled-njič so videli Erjavca v Gozdni restavraciji. V pijanosti in duševni razdvojenosti se ie ponoči menda pri moškem kopališču podal v vodo in se utopil. Voda ga je zanesla do mostiča, kier je obvisel na poli Znakov kakega nasilja ni bilo nobenih, le na levi strani čela ie imel kožo prebito, kar pa je najbrž posledica udarca ob steber.
e— Celjske banke po skleDu Društva bančnih zavodov na velikonočno soboto ne bodo poslovale.
e— Program sokolske akademlie v Celju, ki se bo vršila 15. t. m. ob 16 uri v mestnem gledališču, ie naslednji: 1 Faust, člani in članice; 2. proste vaie s snežnimi kepami, članice; 3. vaje na drogu in kor.iu. člani; 4. vaje na bradlji, Članice: 5 va'e z vesli, člani; 6. vzorne proste vaje, člani 7. skok čez konja, člani.
Iz Novpcra
n— Razburljiv prizor pred Unionom. Ob priliki živinskega sejma v Novem mestu je neki kmet iz šmihelsko*sU>piške občine pred hotelom Union brez vsakega povoda začel pretepati svojega 14'etnega sina s pa* lico po glavi in po životu Dečko je kričal na vse pretege: «Pustite me oče! Kaj sem vam storil?® V trenutku se je zbrala okoli očeta in sina velika množica občinstva, ki je skušala intervenirati, a ni uspela. Po* Micati so morali na pomoč policijo in otož* nike. Možakarja so z veliko težavo aretirali in vtaknili v občinski zapor. Ker so mislili, da imajo opraviti z blaznim, so kmeta po prespani noči zdravniško preiskali. Izve« denca sta ugotovila, da je možakar normalen ter da je bil prejšnji dan le vinjen. Pre« dali so ga županstvu ŠmiheUStopiče.
n— Himen. Poročil se je ing. g. Zdenko Skalicky z učiteljico ročnih del gdč. Lizi* ko Sokiičevo. Čestitamo!
n_ popozdovalni dan v Smolenji vasi.
Ljudsfcošolski učenci so imeli minulo sobo* to svoj vsakoletni pogozdovalni dan v Smo» lenji vasi. Delo sta nadzirala učitelja gg. Menard in Pirnat.
Iz Trbovelj
t_ Smrtna kosa. Umrli so: Jerica Dolu i* čarjeva, hči gostilničarja, 8 mesecev; Peter Lautar»Tolar, upokojenec, 69 let; Pavla Ker* šetova, posestnica, 28 let; Dragotin Kepa, sin železničarja, 18 mesecev; Ljudmila Ča* terjeva, hči rudarja, 21 let; Anton Vidma* jer, gostilničar, 59 let; Marija Kostevčeva, žena skladiščnika, 37 let; Albin Hribar, srn delavca, 14 dni.
t_ Nase državljanstvo je bilo priznano
rudniškemu inženjerju g. Leonu Schneider* ju. Ugotavljamo ob tej priliki, da leži enaka prošnja nekega tukajšnjega učitelja, za* vednega Slovenca in marljivega sokolskega delavca, že 2 leti v Beogradu nerešena! Ze* lo značilno za naše razmere! G. Schneider je 2. t. m položil prisego.
t_ V Hrastniku Je bit aretiran žaram raznih deliktov Alojz Vijaček, doma z Laj* teršperga pri Mariboru. Ko mu je bila aretacija napovedana, se je vrgel na tla in rjul na vse pretege. Oddali so ga v zapore okr. sodišča v Laškem.
t— Podpora staroupokofencem v Hrast• nffcu. Včeraj je prejelo 61 staroupokojen. cev iz Hrastnika dvomesečno občinsko pod* poro. Starčki so bili nepričakovanega darila izredno veseli.
Včeraj zvečer je bila skušnjava: »pijmo gol* prevelika. Danes pa kesanje, glavobol in slabosti. Proti temu so najboljše
Aspirin
tablete
Id hitro in zanesljivo odstranijo take težkoče. Pri tem so pa popolnoma neškodljive. Zahtevajte pa vedno originalni zamot »<aoyek4 ki ce spozna modro-belo-rdeči varstveni znam-kL
Iz Kranja
T— Na občnem zboru Narodnega doma j« bil izvoljen naslednji odbor; veletrgovec Joško Majdič, predsednik, župan Ciril Pire, podpredsednik; veletrgovec Fr. Bezjak, bla» gajnik; odvetnik dr. St. Sajovic, tajnik; direktor L Košnik; gostilničar M. Mayr; no« tarski kandidat Gr. Časi odborniki; ravn. Ft. Luznar, veletrgovec Fr. Crobath, vodja bolniške ekspoziture Fr. Cvar, Joško Liko* zar im mizarski mojster K. Ažman, člani nadzorstva.
r— Redukcija. V kratkem bodo ukinili oddelek finančne kontrole v Cerkljah. Ob« čine reduciranega oddelka bodo prideljene oddelkom v Kranju, Kamniku in Jezerskem.
r— Obdaritev mestnih revežev. Podruž* rica Kola jugoslovenskih sester bo kakor vsako leto obdarila z živežem 25 mestnih revežev in 4 revne družine. Obdaritev se bo vršila danes ob 16.30 uri v mestni hiši r— Državna realna gimnazija je prejela iz Beograda odlok, po katerem se prično velikonočne počitnice šele danes, končajo pa na belo nedeljo. Druge šole imajo kraj« ši počitniški rok. Lepa enotnost v naši šol* ski upravi 1
Javna dražba
novih čevljev
se nadaljuje
v Kolodvorski ulici štev. 23
danes in naslednje dni do končne raz* prodaje zaloge.
na vrsto pridejo najboljši čevlji.

Šport
Deseti letni občni zbor ISSK Maribora
Prvi slovenski športni klub «Maribor» sto* pa te dni v deseto leto svojega plodonosne*
f[a dela. Preteklo soboto je imel svoj redni etni občni zbor, ki si je izvolil za zaklju* ček prvega decenija naslednji odbor: pred; sednik g. Toman, ravnatelj Kreditnega dru* Žtva Mestne hranilnice mariborske; pod* predsednik g. dr. Kovačec, ravnatelj ZadTuž no»gospodarske banke; tajnik g. dT. Odon Planinšek; blagajnik g. ravnatelj Kurnik; gospodar g. dr. Stamol; načelniki sekcij: hazena ga. Ravnikova, nogomet in lahka atletika g. Nerat, zimski šport g. Golubo* vič, tenis g. Šepec; odborniki gg. ravnatelj Hrvatske eskomptne banke Pogačnik, ma« gistratni svetnik Barle, ravnatelj uradov mariborske oblasti Gračner, ravnatelj mest« nega stavbnega urada inž. Čeme, magistrat« ni svetnik dr. Rodošek, ravnatelj Mestne hranilnice Vodeb, Roglic in Videmšek; pre«
flednika odvetnik g. dr. Faninger in g.
rop; častno razsodišče gg. dr. Pihler, pod« predsednik okrožnega sodišča in odvetnika dr. Ravnik ter dr. Štor.
Iz poročil posameznih sekcij priobčuje« mo v naslednjem le nekaj izvlečkov. No* gomet: Prvo moštvo je odigralo v I. 1927. 15 prijateljskih, 10 prvenstvenih, 4 pokal« ne in 2 mednarodni tekmi, skupaj 31 te* kem z gol diferenco 118 : 55 v korist «Ma* ribora». Stoto tekmo so praznovali v pre« teklem letu Justi Hreščak, Miro Vodeb, Rem. Bratos, Evgen Bergant, Gujo Hreščak in Lajoš Škrobar Najboljši strelec je bil Guio Hreščak s 33 goli, sledijo mu Miro Vodeb (26), Pepi Kirbiš (11 — centerhalfl), Pavlin (9) in Bertoncelj (9). Prvo moštvo si je priborilo jeseni tn sedaj spomladi pr«
venstvo mariborskega ofcroija.
Tudi hazena beleži lepe uspehe. Na riši* ni je bila julija, ko je v Zagrebu porazila sedanjega prvaka države Concordijo z 10 : 7 in j« igrala s Haškovo družino 7 : 12. Doma pa je hazena «Maribora» porazila Concordijo meseca oktobra. V finalu z naj« tršim nasprotnikom mariborske Plasti SK Muro so si Mariborčanke priborile prven« stvo oblasti. Prva družina je odigrala 8 prijateljskih m 6 prvenstvenih tekem.
Zimskosportrd odsek Maribora je izvedel sankaško tekmo na Pohorju in smučarsko tekmo za prvenstvo Slovenije istotako na Pohorju. Razen tega je priredil enajst izle« tov preko belega Pohorja. Odsek šteje 34 aktivnih članov.
Tenis: poleg internega turnirja za prven« stvo kluba je izvedel odsek prvič medklub« sko tekmovanje z Rapidom. Po zaslugi rMaribora® se je tudi prvič v Mariboru priredilo nacijonalno prvenstvo Slovenije, v Ljubljani pa medmestni turnir Ljubljana« Maribor Maribor je zmagal z 11 : 2. Odsek šteje 54 članov in 12 gostov.
Občni zbor ISSK Maribora je posetilo tudi odposlanstvo mariborske podružnice SPD s predsednikom sodnim svetnikom g dr. Senjorjem in načelnikom zimsko« športnega odseka g. dr. Orožnom ter večje število članov mariborskega SK Železničar, ja. Gostje so v lepih besedah pozdravili športnike »Maribora®; g. dr. Orožen je go.
voril tudi v imenu Jugosl. zimskosportnega ST. g inž. Debelak, ki je iimel isti večer konferenco z «Maribo*
saveza. Delegat LNP.
rom» in Rapidom zaradi prvenstvene tek« me, je pozdravil v imenu LNP in svojega kluba ASK Primorja občni zbor ISSK Ma« ribora.
Gostovanje budimpeštanskega Kisoesti AC.
Klspesti : Ilirija S in 9 t. m. ob 16. na igrišču Ilirije O Veliki noči odigra SK Ilirija dve med* narodni nogometni tekmi z budimpeštan* skitn Kispesti AC, enim prvih klubov ma* džarske I. profesijonalne lige Za ponov« nimi gostovanji avstrijskih, nemških, fran« coskih in italijanskih moštev v Ljubljan nudi SK Ilirija mnogobrojnim pristašem no« gometnega športa priliko videti tudi odlič» no madžarsko profesijonalno moštvo, v ka« terem igra več reprezentančnih igralcev. Kispesti se je zavezal absolvirati obe gostovanji v Ljubljani s kompletno I garni* turo; obeta ekshibicijski nogomet, ki bo publiki v užitek, našim aktivnim nogometa« sem pa v zgled
O visoki kvaliteti madžarskega nogom e« ta smo napisali že včeraj nekoliko podat« kov. Športni odnošaji med nami in Madžar« sko so razmeroma mladi Vpostavljeni so bili šele lani v Budimpešti z reprezentanč« no tekmo Madžarska : Jugoslavija, ki smo jo zgubili z 0 : 3. Kratko nato se je naš tim mogel sijajno revanžirati s 5 : 1 v Zagrebu, dočim je nedavna ponovna reprezentančna tekma v Budimpešti prinesla zopet uspeh Madžarom. Poleg teh oficijelnih tekem so razni madžarski klubi gostovali v Subotici in Beogradu, med njimi tudi Kispest. ki je dosegel proti BSKu rezultat 3 : 1 in proti Jugoslaviji 1 : 0, pri čemer je razvil odlič« no igro, ki ni zaostajala za igro sedanjega madžarskega prvaka Ferencvarosi TC ali bivšega prvaka MTK*Hungarije. V Zagrebu je gostoval FTC proti Concordiji in Grad* janskemu, ostali naši športni centri pa so si doslej zaman prizadevali angažirati do« bra madžarska moštva
Gostovanje Kispesti AC je zvezano na« ravno z znatnim gmotnim rizikom. Vendar je računati, da bosta tekmi 8. in 9 t. m. ki obetata nenavadno zanimiv šport, dovolj obiskani in da bodo sledila še nadaijna go* stovanja budimpeštanskih klubov. Predpro* daja vstopnic se vrši od jutri dalje v tr* ovini J. Goreč in v trafiki Sever v Selen* urgovi ulici
E
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v četrtek ob 17 strogo obvezen trening I. moštva. Jutri ob 16. trening skupine II — Igralci skupine II. se opozarjajo na objavo na oglasni deski v garderobi Trening 1 mo« šva se vrši ob vsakem vremenu, skupine II. samo ob ugodnem vremenu. O praznikih igra oba dneva tudi rezervno moštvo. — Načelnik.
SK Natakar. Danes točno ob 14 uri se vrši trening na igrišču Primorja Pozivajo se naslednji igralci, da se udeležujejo tre* nrnga vsak torek in petek dopoldne m ob četrtkih popoldne: Beden, Bonča Bizjak, Cizelj, Cenek, Dovečer, Debelak. Jančar, Konča, Majer, Peteros, Pavle, Roje. Raz* goršek, Savenc I. in IL, Sintič, VVolfart, Wand, Zupan. — Kapetan.
najboljše, najtralnejše. zato najcenejše!
Vremensko poročalo
Meteorološki «»»od * Ljubljani 4. aprila 1928.
Višina barometra 308.8 n.
Kraj
Čas
opazovanja
Ljubi/ant Maribor , Zagreb . . Beograd . Saraievo . Skopi je . , Dubrovnik Split . . .
d
g
as
ca
7.
/58 8
'61 vi
758 4 55-7541
754 8
o a
S
o f-
s
Dl
■smer vetra in brzina v metrih
73 9 10 8 8 0 13 13
93 8" 4
73
fcl 48 62
mirno W 3 N 4 mirno mirno mirno N 9 N 10
o ~
I*
io o
K 10 10 10
o o
Padavine
Vrsta
megla dež
dež
» ma do f nr«
2.0 60
Solnce vzhaja ob 5.37, zahaja ob 18.30, hina vzhaja oh 17.51. zahaja ob 5.44. -Naivišja temperatura danes v Ljubljani 17.0 C, najnižja 5.1 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah pretežno jasno in topleje. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta Nebo večinoma jasno. Temperatura od 12 do 20 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
fflogavice i% prave
ali umetne svile
T Vsaka dama ve, koliko veljalo njene nogavice, in radi tega paziti, da bodo vedno popolnoma v reda.
Z »RADIONOM• lahko perete nogavice kolikor-krat hočete, one ne bodo nikdar izgubile svoj prvotni sijal.
Eno pravilo Je važno: Vedno Je treba *RADI0N« v 'mrzli vodi raztopiti, a potem nogavice izprati v mlačni raztopini. Potem izprati s čisto vodo in raz-prostreti. da se suSe.
S takim pranjem bodo nogavice ohranile svoji sijaj ln svoj svileni Izgled.
	M .;. "c K :	,- r: / .	■ . . ' - f: . ... : K. ; -		3
					
Gospodarstvo
Pred pogajanji za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo
Kakar zatrjujejo ▼ poučenih krogih, se bodo takoj po velikonočnih praznikih ponovno pričela pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki so bila prekinjena v decembru pr. leta Gospodarsko - finančni komite ministrov se je nedavno pečal z zadnjimi predlogi avstrijske vlade ter je ob tej priliki preciziral naše stališče, ki ga bo zavzela naša delegacija. Te dni je tudi avstrijski poslanik v Beogradu Hoffinger obiskal trgovinskega ministra Spaha ter z njim obširno razpravljal o vprašanjih, o katerih se bo v prvi vrsti razpravljalo ob priliki pogajanj.
Ponovna pogajanja z Avstrijo so postala aktualna, odkar je bila koncem preteklega meseca sklenjena dodatna pogodba med Ma-džasko in Avstrijo. Pogajanja za to dodatno pogodbo, ki se nanaša na avstrijsko carinsko novelo, so trajala skoro leto dni. Meseca julija preteklega leta je bila sicer že sklenjena taka dodatna pogodba, v kateri je Madžarska pristala na povišanje avstrijske carine na moko, toda pod pogojem, da se madžarska in avstrijska mlinska industrija sporazumeta na podlagi napetosti med carino na moko in carino na žito od 5 zlatih kron. Ta dodatna pogodba pa je postala brezpredmetna, ker avstrijska vlada ni pristala na sporazum med madžarsko in avstrijsko mlinsko industrijo. V dodatni pogodbi. ki je bila ^edaj končno sklenjena, je Madžarska pristala na carino na moko v višini 5 zlatih kron in ie e torej Avstrija popustila za polovico, kajti v tretji carinski noveli je carina na moko predvidena v višini 10 zlatih kron (dosedaj je znašala carina 1.70 zlat. kron). Madžarska ie dalje pristala na povišanje avstrijske carine na žito (pšenica, rž. ječmen) na 2 zlati kroni ter na povišanje avstrijskih carin na živino in meso, ki so bile v dosedanji pogodbi vezane.
Seveda Avstrija zaenkrat še ne more uveljaviti višjih carin na moko, živino in meso. ker so te carine vezane v pogodbi z našo državo, zato je interesi rana na tem da v tem pogledu čim nrei doseže sporazum z našo državo Avstrijska carina na žito sicer ui vezana v nobeni pogodbi, vendar Avstrija tudi te carine praktično ne more uveljaviti, dokler ne bo uveljavljena povišana carina na moko.
Ob priliki pogajanj v decembru smo že omenili, da je naša država poleg carine na moko v prvi vrsti interesirana na avstrijskih carinah na živino, meso itd. (Avstrija hoče. kakor znano, povišati carino na prašiče od 9 na 27 zlatih kron. carino na govedo od 5 na 15 zlatih kron. carino na konje od 50 na 100. odnosno od 100 na 200 zlatih kron in carino na bučno olje od 5 na 30 zlatih kron.) Glede carin na živino se je Madžarska postavila na stališče da bo v tem pogledu itak naša država skušala doseči znižanje v carinski noveli predvidenih carin. Vsekakor je pričakovati, da bodo pogajanja zelo težavna, če Avstrija od svojih zahtev ne bo popustila in če bo naša delegacija v polni meri znala varovati interese našega gospodarstva.
= Konknrzna statistika sa marc. Jugoslo-vensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je tekom preteklega meseca registriralo v vsej državi 104 konkurze (v februarju 83. v januarju 79) napram 149 v istem mesecu preteklega leta. Od registriranih kon-kurzov odpade na Srbijo in Črno goro 73 (marc 1927 102), Hrvatsko in Slavonijo 13 (19), Slovenijo in Dalmacijo 11 (10). Bosno in Hercegovino 2 (4) in Vojvodino 5 (14). V prvem četrtletju 'e bilo registriranih 26(5 konkurzov napram 349 ? istem razdobju 1927. število konkurzov je torej letos v tem razdobju nazadovalo za 83 ali 24 %. Po pokrajinah je bilo v tem četrtletju naslednje število konkurzov: v Srbiji in Črni gori 186 (1. četrtletje 1927 228). v Hrvatski in Slavoniji 33 (49), v Sloveniji in Dalmaciji 26 (29), v Bosni in Hercegovini 3 (9) in v Vojvodini 18 (34). Število konkurzov je torej v vseh pokrajinah nazadovalo.
s= Načrt novega konkurznega zakona. Podsekcija privatnopravnega sveta ministrstva pravde je izdelala načrt za novi enotni konkurzni zakon. Ta načrt je bil poslan v izjavo vsem gospodarskim ustanovam, ki morajo svoje mišljenje in svoje pripombe dostaviti sekciji do SI maja t. 1., da bi se mogel končni načrt čim prej predložiti Narodni skupščini.
= Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani objavlja,, da bo na veliko soboto 7. t. m. njena blagajna poslovala za stranke samo do 11. dojpoldne.
= Promet novosadske bone v L 1927. Za radi slabe letine, ki je lani povzročila, da je izvoz žitaric padel na minimum, se je večina kupčij na novosadski borzi v l. t927. vršila za tuzemski konsum. Navzlic temu pa se je promet novosadske borze v preteklem letu dvignil na 14.213 vagonov napram 12.333 vagonom v l. 1926. V teh številkah so upoštevane le one transakcije, ki so bile perfektuirane s posredovanjem borznih sen-zalov. Od skupnega prometa odpade največ na turščico, in sicer 8980 vagonov, na pšenico 2702 vagona, na moko 1427 vagonov, ostalo pa na rž, ječmen, oves, fižol in otrobe. Borzno razsodišče ie imelo v razpravi 1012 tožb. torej nekaj manj kakor v 1. 1926 Poleg tega je bilo lani 334 strokovnih preizkušenj. ki so se nanašale na 1138 vagonov blaga.
= Sadjarski odbor ca okraj Radovljica bo
priredil tekom aprila t. 1. štiri celodnevne tečaje za precepljanje in oskrbovanje sadnega drevja, in sicer dne 11. aprila v Stari Fužini v Bohinju, v sirarni; 1 aprila v Novi vasi (občina Lesce) pri «Kralju» in na Jesenicah v občinski posvetovalnici ter 22 aprila v Dovjem v šoli. Vršil se bo podroben teoretičen in praktičen pouk Odbor vabi vse. ki se zanimajo, zlasti pa mlajše posestnike in mladeniče, da se udeleže v čim večjem številu. Priporoča se. da prinese vsak udeleženec seboj cepilno orodje, ali vsaj oster nož. Vsak tečaj prične ob 8 zjutraj.
= Likvidacije. V likvidacijo je stopila Tvornica učil in Šolskih potrebščin v Ljubljani, r. z. z o. z., ter Splošna gospodarska zadruga na Krki pri Stični, r z z o X.
= Državna trtnica v Bršljinu pri Novem mestu, ki jo v zadnjem letu vodi okrajni kmet. referent gosp. Fran Malasek, je s 1. aprilom 1928 likvidirala. Prodanih ie bilo 12.161 cepl jen k (od 21.261 vloženih v zemljo), korenjakov se Je pridelalo 47.670 (74 100). ključev pa 179 820; vina se fe prodalo 633 litrov, sadnega drevja po več sto komadov, za kar se ie dobilo čez 40.000 Din Državna dotacija ta vzdrževanje trtni-ce je znesla prav tako 40000 Din tako da institucija v letošnjem letu ni bila za državo pasivna Ako ne bili nasadi 12 maja 1927 pozebli in ne bi voluhar- povzročil velike škode, bi bila trtnica znatno aktivna
— Italijanski izvoi avtomobilov. Med državami. ki izvažajo avtomobile, je Italija tudi v preteklem letu ostala na 4. mestu Največ je v 1. 1927 izvozila avtomobilov Amerika in sicer 384000 (1926 305.000), na drugem mestu je Francija, ki ie izvozila 52 tisoč avtomobilov (t926 60.000), na tretjem Anglija s 36.000 (33000) avtomobili, na četrtem Italija s 33300 (34.200) avtomobili in na petem Nemčija z le 4100 (2100) avtomo bili. Zaradi deflacijske krize le tako v Italiji kakor tudi v Franciji izvoz avtomobilov nekoliko nazadoval. Največ avtomobilov je Italija izvozila v Anglijo, Francijo in Belgijo. Izvoz italijanskih avtomobilov v Jugoslavijo je v preteklem letu nazadoval na 399 nanram 472 v 1. 1926. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 3 motovil. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave aneroida za merjenje višine. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 10000 kg iamskih tračnic. 350 q port-landskega cementa, 140 m3 lamskega lesa. do 19. t. m. pa glede dobave osi in ležajnih teles. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 20. t m. pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave 60.000 m raznega platna. 28. t. m. pa glede dobave raznega platna in trakov: 21. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave orodja; 23. t. m. pri upravi državnih monopolov. ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave kartonskih škatel za cigarete. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
4. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni
promet srednji Tečaji 90 ostali v glavnem nespremenjeni Potrebo v devizah na Trst in Budimpešto je krila privatna ponodba. v ostalih devizah pa Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda ponovno popustila za 3—4 točke. Promptna se je trgovala po 436 — 434.5. kasa po 436 — 435.5 in za december po 472. V investicijskem posojilu in agrarnih obveznicah sicer ni bilo zaključkov, vendar ta dva papirja tendirata prilično čvrsto. V.
bančnih papirjih je bilo več zaključkov po nespremenjenih tečajih. Edino Narodna banka se je dvignila na 7000. Industrijski papirji so bili dalje zanemarjeni Zaključki so bili samo v Slaveksu po 117 in v Isisu po 45 _ 44. Trbovlje notira 485 — 495,* Vevče pa 1425 denar.
Devize tn valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.905, Berlin 0 — 13.5975. Bruselj 0 — 7.9365. Budimpešta 9.915 — 9.945 (9.93), Curih 1093.5 do 1096.5 (1095) Dunaj 7 9855 - 8.0155 (8.0005) London 277.09 - 277.89 (277 49). Newyork 0 - 56.83, Pariz 0 _ 223.75 Praga 168.1 do 168.9 (168.5). Trst 299 12 - 301 12 0300.12).
Zagreb. Amsterdam 22.86 — 22.92, Dunaj 798.55 - 8.0155. Berlin 13.5825 _ 13.6125. Bruselj 7.9215 - 7 9515. Budimpešta 9.9175 do 9 9475. Milan 27709 - 277-99. Newyork 56.73 - 56.93 Pariz 222.75 - 224 75 Praga 168.1 — 168.9 Curih 1093.5 - 1096.5.
Trst. Beograd 33.18 — 33.48. Dunaj 263.50 do 269.50. Praga 55.975 — 56.275. Pariz 74.35 do 74.65, London 92.30 — 92.50, Newyork 18.875 - 18.935. Curih 363.50 — 365.50; dinarji 33.20 - 33.70.
Newyork 519.03. London 25.34, Pariz 20.43, Milan 27.42, Praga 15 385. Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.265, Sofija 3.7275. Varšava 58.25, Dunaj 73.05.
Ffektt
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 802.5. Kreditni zavod 157 — 175, Vevče 135 — 0, Ruše 265 - 280, Stavbna 56-0. Sešir 125 — 0, investicijsko 87 — 0, agrarne 57.5 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 434.5 _ 435.5. kasa 434.5 — 435.5. za april 438 — 440. za maj 442 _ 444. za december 467 — 470, investicijsko 87.75 — 88.5, agrarne 58.5 — 59. bančne: Hipo 58.5 — 90. Po-Ijo 16 — 16.25. Kreditna 85 - 86, Jugo 89 do 90. Ljubljanska kreditna 135 - 136, Narodna 6800 — 7000 Praštediona 8022.5 do 807.5; industrijske: Gutmann 220 - 230, Slaveks 115 - 117.5. Slavonija 12 - 14, Drava 555—560. Šečerana Osiiek 535—550, Tvornica vagonov 50 — 52. Vevče 142.5—0, Dubrovačka 430 — 440, Trbovlje 4a5—495.
Beograd. Vojna škoda 433.5 — 434.5, investicijsko 87.5 — 88. agrarne 58 — 60.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (4. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni škoret, IIL, fco vagon meja po 480. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. Nudi se pšenica <78-79 kg 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 390 — 392.5, slavonska, promptna po 385 — 387.5: turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna po 295 — 297.5, za april po 300 — 302.5, za maj po 305—307.5; moka: c0g>. fco Ljubljana, plač. po pre-* jemu po 530 — 535.
Živinski sejem v Ljubljani (4. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 281 konj, 74 volov, 44 krav, 20 telet in 445 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 49 konj. 40 volov. 34 krav, 10 telet in 310 prašičkov. Sejem je bil srednje živahen. Zanimanje je bilo predvsem za prašičke. Teleta so se podražila za 2—3 Din, prvovrstni voli pa za 50 par pri kg. Cene za kg žive teže: voli I. 9, n. 7.50. III. 6.75, krave debele 5—6, krave klobasarice 3—4, teleta 12—14.
Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 5 vagonov pšenice. 25 vagonov turščice in 1 vagon moke. Pšenica: baška 77 78 kg 342.5 do 347.5; baška in sremska, 78-79 kg 345 do 350; banaška, 78-79 kg 337.5 — 342.5. Turščica: baška, stara 257-5 — 262.5. baška in sremska, nova 255 — 260. za april - maj 262.5 — 268 Moka: c0g» in «0gg> 475 do 490; <2> 455 - 470; <5> 440 — 450; «6» 380 — 390.
Dunajska borza ca kmetijske proizvode (3. t. m.) V skladu z mirnejšim razpoloženjem na inozemskih borzah je bil promet na dunajski borzi minimalen. Konsum pričakuje znižanje cen, zato je v svojih nakupih skrajno rezerviran. Ker pa je tudi ponudba s strani producentov zelo slaba, so cene ostale v glavnem nespremenjene. Pšenica se nudi za malenkost ceneje, prav tako turščica ▼ skladu t inozemskimi notacijami. Uradno notirajo: pšenica: domača 43 — 43.5, madžarska Tisa (81-82 kg) 47.5 — 48; rž: marchfeldska 43.5 — 44; turščica: 36.25 do 37; o v e s: domaČi 86.5 — 37.
Dunajski svinjski sejem (3. t m.) Dogon 17.134 komadov, od tega 2641 iz Jugoslavije Pri slabem prometu so se pitane svinje pocenile za 5 grošev, ostale vrste pa za 5—10 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitan® svinje I. 2.15 — 2.15, angleške križane 1.80 do 2.05, kmetske 1.90 - 2.25, stare 1.85—2 in mesne svinje 1.60 — 1.95 šilinga.
t
Pater odrine na Severni tečaj
Kakor smo že javili, je Nobilovo polarno ekspedicijo blagoslovil sam papež, ki je izročil italijanskemu generalu tudi poldrugi meter visoko razpelo, da ga posadi v večni led. Naknadi^p se še poroča, da je papež izrazil željo, naj bi Nobila spremljal tudi kakšen duhovnik. Izbera je padla na jezuitskega patra Franceschija. rektorja gregorijan-ske univerze in predsednika papeževe akademije v Rimu.
P. Franceschi, ki je učen mož in obvlada poleg teologije tudi druge discipline, odpotuje z Nobilovim osobjem najprej v Kingsbay, potem pa odrine s «Citta di Milano» najprej v polarne kraje, da bo po povratku poročal papežu, kako izgleda severni tečaj in kakšna je bila vožnja skozi deželo večnega snega in leda.
Frank Wfflis,
•meriSki senator in kandidat za pred«edni* Eko mesto v Zedmjetrih državah, Id je umrl v tako čudnih okoliščinah, da vzbuja misel na zločinsko zastrupljenje, o čemer smo včeraj poročali.
Skrito orožje v Londonu
Detektivi s Scotland Yarda. londonske policijske centrale, so odkrili tajna skladišča strelnega orožja in municije po vseh okrajih angleške prestolnice. Prvotno so mislili, da gre za tihotapsko akcijo, ki naj bi opremila oddelke tajne »republikanske armade* na Irskem. Neumorne preiskave politične policije pa so spravile na dan eksistenco sinnfeinske družbe kakšnih 300 oseb v Londonu samem, ki so imele nalog, da uprizorijo nemire in preprečijo z vsemi sredstvi odhod angleških čet na Irsko, čim bi tam izbruhnila nameravana nova revolucija. Poizvedovalno delo detektivov se nadaljuje, ker je gotovo, da mora biti v mestu še več tajnih skladišč.
Dva sinova slavnih očetov
Letos obhaja kulturni svet stoletnico Ibsenovega rojstva in ob tej priliki se ne piše samo o Ibsenu, ampaK se pripovedujejo tudi anekdote, ki so splošno v zvezi z njegovim življenjem in imenom.
Henrik Ibsen je imel v svojem življenju hudega tekmeca, ki je bil tudi pisatelj in dramatik. Ta mož je bil Bjorn-stjerne Bjornson, takisto Oiimpijec na Parnasu skandinavskega slovstva. Ibsen in Bjornson sta imela sinove, ki so bili ponosni na svoja očeta bolj nego na lastno pozicijo v državi in družbi.
O teh dveh sinovih pripoveduje pariška «Comoedia» zanimivo anekdoto. Bjornsonov sin je nekoč prišel na lad-* jo. Imel je pred seboj dolgo vožnjo. Ogledal si je vse zanimivosti na parni-ku, edinole strojnice še ni videl. Tja pa I tudi ni smel noben pasažir, kajti nad i vrati je stalo opozorilo, da je vstop nezaposlenim strogo zabranjen.
Bjornsonov sin pa je imel o zabrani
drugačne nazore kakor ostali ljudje. Šel je v strojnico in ošabno ko*akal od naprave do naprave. Ko si je ogledal kompletno mašinerijo. pa je potrkal na njegove rame kapitan ladje. Pozval ga je, naj se nemudoma odstrani, sicer da bo imel sitnosti.
«Kaj, od mene zahtevate, naj se odstranim? Mar sploh veste, kdo sem?» je vpil Bjornson ves razburjen. «Jaz sem sin največjega skandinavskega pesnika Bjornsona».
«Oprostite,» je odvrnil ladijski kapitan; «če se že vi sklicujete na slavo vašega očeta, dovolite, da se vam predstavim i jaz; moj oče je namreč — Henrik Ibsen.*
Indijski čudodelnik
Indijski učenjak in profesor univerze v Delhiju Ševi Nat. ki v učenem svetu uživa dober sloves, je iznenadil javnost s trditvijo, da se mu je posrečilo mrtve živali obuditi k življenju. Kakor poročajo. namerava čudodelni profesor dokazati svojo trditev na dveh zlatih ribicah, ki jih bodo prei v vodi usmrtili z električnim tokom. Pol ure nato bo profesor vzel ribici iz vode in jih bo zopet z elektriko zbudil k živlientu. Poskusu bo prisostvovala tročlanska zdravniška komisija kj bo nesnorno ugotovila smrt in oživetje. Kakor trdi Ševi Nat. se mu ie že opetovano posrečilo celo z elektriko ubite kunce obuditi k življenju zopet s oomočio elektrike. Zdravniki upajo, da se bo dala ta metoda uporabiti Dri pogostih smrtnih nesrečah zaradi spoja z električnim tokom.
Dama z nojevim želodcem
Dva kanadska zdravnika poročata v zdravniškem glasilu o neki umoboini ženi, ki požira vse mogoče neprebav. Ijive predmete. Rontgenska preiska\a je dognala v želodcu cele kose žice. več igel in gumbov, kar vse ie brez »osebnih bolečin odšlo po prirodnem potu preko čreves brez operacije. Pred kratkim pa je dama zbolela in so jo morali operirati. V želodcu so našli 25.33 neprebavljivih predmetov, med temi '>47 skrivljenih igel. 865 kosov žice. 191 kosov stekla in razen tega še večje število železnih vijakov, gumbov, novcev, ključev itd. Dama je po operaciji hitro ozdravela, kaže pa še vedno staro nagnenje in jo morajo neprestano nadzirati.
PR40E!
PRIDEŠ
Lady Bailey,
ki je poletela iz Londona v Kapsko mesto, kamor bo po vsej priliki tudi dospela.
Miss Luba Philipps,
mlada Američanka, hoče poleteti sama, cka* kor Limdbergh-o, preko Atlantskega oceana.
Žene ohranijo svoje dekliško ime
Ženska emancipacija v Nemčiji vedno bolj napreduje. Pri posvetovanju o proračunu pravosodnega ministrstva je neki demokratski poslanec v pruskem parlamentu stavil predlog, da se ože-njenim ženskam zajamči pravo, nositi poleg moževega tudi svoje prejšnje dekliško ime. Ta predlog se smatra kot začasno prehodno stanje, dokler se
Leto potresov?
Zdi se. da se ameriški geologi, ki so pro* rokovali za letošnje leto hudo dobo potre« sov, niso zmotili Po večjih potresih v se« verni Italiji, kjer je bilo tudi okoli 40 čl o* veških žrtev, je potres v zadnjih dneh «obi* skal« zapadno obalo Male Azije Najmoč* nejši je bil potres v Smirni. Naša slika kaže mesto s pristaniščem.
Carigrad. 4 aprila, d. V torek je Smirno zadel nov potres. V mestu so čutili pet po* tresnih sunkov, ki so povzročili precejšnjo škodo in izzvali med prebivalstvom paniko. Istočasno je prispela iz Adane vest da gro* zi mestu ogromna poplava. Zaradi potres« nih sunkov je reka Zemanti. glavni dotok Seihuna, prestopila bregove ter se vali v
dolino Razdejala je že več vasi. Valovi nosijo s seboj mrtvo živino in razvaline hiš. Števila človeških žrtev dosedaj ni bilo mo* goče ugotoviti. Če se reka ne ustavi. ,e ra* čunati s tem. da bo Adana. ki je glavno mesto zelo bogate pokrajine z bombažem, deloma razdejana Po zadnjih vesteh znaša število mrtvih v Smrrni 50 Vse bolnice in oskrbovališča so prenapolnjena. V mestu in okolici je podrtih nad 600 hiš. Dočim so oblasti prebivalcem Smirne za silo zgradile barake, so okoliški vaščani prisiljeni stano* vati pod milim nebom Danes so v Smirni zopet izšli časopisi, ki so na naslovnih stra* neh črno obrobljeni.
VSTAJENJE
DO -ORES DEL RIO
ROD LA ROaUE
Nj j večja filmska umetnina po nesmrtnem romanu Tolstega
ELITNI KINO MATICA
vprašanje ne uredi v tem smislu, da bo vsaka omožena ženska ohranila svoje dekliško ime. V tem primeru bodo deklice dobile ime po materi, dečki pa po očetu.
Italija ne mara avstrijskih lokomotiv
Te dni so otvorili na avstrijski strani brennerskega prelaza novo obmejno postajo Brennersee. kjer je stala doslej le lesena šupa za carinsko in potniško revizijo. Proga ie elektrificirana in tudi na italijanski strani se vrši promet z električno železnico. Zanimivo pa ie. da morajo potniki, ki hočejo preko meje, 80 sekund dolgo progo med Bren-nerseejem in laškim Brenneriem prevoziti v vlaku s staro parno lokomotivo. Lahi ne dovolijo, da bi prehajale avstrijske električne lokomotive na «njih» tla!
Dragocen koder
V	knjižnem oddelku dunajskega Do-roteuma bodo prodali na javni dražbi koder s Schubertove glave. Izklicna cena bo znašala 300 šilingov. Kodru je priložena listina, ki izpričuje, da so ga odrezali pri prvem izkopu Schuber-tovega trupla na pokopališču v Wah-ringu 22. oktobra 1863.
Papirnati zmaj kot povzročitelj nesreč
V	Miskolczu na Madžarskem se je pripetila nenavadna nesreča. Otroci so spuščali papirnatega zmaja, pa se jim je zaplel v žice električnega toka. Prišel je na pomoč neki možakar, ki je pričel vleči na vso moč za vrvico. Na ta način je prišel vod za visoko napetost v dotiko s svetlobnim vodom, nastal je kratki stik. zaradi katerega je odneslo polno oseb opekline, med temi dve zelo težke. Ena oseba je bila celo ubita in del svetlobnega voda je uničen.
X Lindbergh zanikuje v posebni izjavi ameriškim listom, da bi bila njegova na« mera poleteti okoli sveta. Pravi tudi, da mu je zelo neprijetno biti predmet vseobče* ga občudovanja in da se bo umaknil iz javnosti.
Dopisi
LOKE PRI ZAGORJU. Društveno gibanje se je tudi tu Dri nas zlasti do vojni Drecei oživelo Poleg že obstoječih izobraževalnih organizacii »Bratstvo« in »Svoboda« smo nedavno osnovali še pevsko društvo. »Loški glas«. Siednje se ie začelo že prav leno razvijati. Pripravljalni .>dbor ie dovrši! svojo težko nalogo s tem. da sklicuje za nedeljo, dne 8. aprila t. 1. ob 14. v prostorih g Ašiča na Lokah ustanovni (-bon zbor.
DOMŽALE. Zabavni večer s plesom. kjer sodeiuie »Jazz-band Merkur« iiz Ljubljane. priredi Sokol na velikonočni ponedeljek ob 8 zvečer Vab'mo vse prijatelje Soko!-stva. posebno še one iz naše okolice. 701
RUŠE. Dne 25 marca t 1. se ie vršil ustanovni občni zbor Strelske družine v Rušah, ki ie potekel v nailepšem sogiasju šrevilniih Rušanov. kii so sledili poročilu delegata iz Maribora V odbor so bili izvoljeni: predsednik g. Pogačnik. I. podpredsednik g. Ferk. II podpredsednik g. Flakus. rajnik g Namestnik blagaimk g. Ozim Ta odbor nam ie natooijše jamstvo, da se bo strelski šport v Rušah pod lepim zelenim Pohorjem gojil smotreno in uspešno. Vabimo dobro misleče liudi ruške iare, da vstop jo v to domoljubno družino Ostali kraji Dravske doline in od drugod pa nai nam slede z ustanavljanjem streiskih družin
Fran Pogačnik:
Gospod inšpektor piše.. •
Gospod inšpektor ie Dreiel laskav odlok, da je upokojen. Zazdelo se mu je. da so se mu na mah porušili vsi cilji, ki jih je še imel pred seboj in da nima zani življenje sedaj nobene Drave vrednosti. Zlovoljen je razmišlial. s čim naj napolni ostale dni svojega žitia. kaj naj pravzaprav počne.
In razsvetlila ga je sijajna misel. Posvetim se leDim umetnostim, udejstvo-vati se hočem na kulturnem Dolju, si je govoril, saj nam tako Drimanikuje pro-svetnih delavcev, predvsem dobrih pisateljev. Starejši so pomrli, kar je mladih. pa vse skupaj ni nič. E. kam smo prišli! A jaz? Hm, jezik obvladam dobro, prav gotovo! Saj so mi priznali na najvišjem mestu, da ie moi koncept lep, gladek in zelo razumliiv. Gre torej le za to, kaj in o čem nai Dišem. No. ali nisem znan kot ioviialen. da, dovti-pen človek. Mojim šalam se ie smejal ves urad. Da. na humoristično popri-šče krenem!
Gospod inšpektor ie orijel za pero in jel pisati. Na papir se mu je stekala imenitna humoreska »Začarani šče-tinec«.
Živel ie nekdaj kmetovelec. kateri je bil jako skopuški Odkar ie bil izročil posestvo sinu, stanova! je v siromašni bajti na koncu vrta in ni nobenega vanjo pustil. V isti je redil tudi tolstega pujska Ker Da se ie strašil, da bi mu ga kedo ne izmeknil. pripovedoval je ljudem, da redi domačega zaica ali kunca, ker mu gmotna sredstva ne puste, da bi zamogel rediti Drešiča. Toda ljudje mu niso hoteli verovati, z ozirom na to, da so videli, da nosi kmetovalec, po imenu Furež, njegovi živali kuhano hrano Nagajali so mu torai: »Ali tvoj zajec ne ie deteljo? Ali ga boli želodec, da mu nosiš kuhano hrano? On pa se ni za zbadanje zmenil in je mirno žival naprei krmil.
Ko se ie predpust približal, so ljudje klali in tudi Furež je menil, da je umestno, da prašiča zakolje, da se bo z njegovim mesom mastil. In je tuhtal, kaj storiti, da ljudem ne Dade v oči. da pre-šiča kolie. A človek obrača. Boe obrne! Trije prebrisani fantie iz okrožja so si starega skopuha privoščiti hoteli. V času temne noči so se SDlazili v njegovo bajto, kjer ie v pregradi ščetinec počival, in so ga. ko ie Furež ravno spal, ukradli, a namesto niega podtaknili uhatega domačega zaica.
Morete si predstavljati pred našimi
dušnimi očmi. kaki hrup je Furež vzdignil, ko se je zbudil in ni v pregradi več prešiča videl, temveč samo domačega zajca. V naDadu obuDa je skočil iz bajte in se oričel na vse erlo dreti. Naglo so se ljudje skuoai zbrali in ga spraševali, kaj aa mu je, da tako kriči.
»Moj prešič! Moj prešič!« je vpil nesrečni Furež. »Ljudje božji, meni so prešiča ukradli! O. hudobni svet! Le j čakajte, vam bom že prišel v okom!« j
»Prešiča?« so se čudili sosedi. »Naše vednosti ga vendar nisi imel. Ti si vendar zajca redil. Nikar nas ne nadlegaj s tvojim kričanjem!«
»Joj meni siroti! Kaj naj ima to za eno pomembo! V očigjed moji starosti povejte, kdo mi je prešiča vzel!«
»Hm,« pravi sosed Luka, »mogoče si pa res prešiča imel. a si nam lagal, da imaš zajca. Glede tega ti pa ne morem drugo reči, kakor da ti je kdo prešiča začaral, da se je v" zajca spremenil, za kazen...«
»Ne norčujte se z menoj!« se je jezil Furež in je začel sosedam vsakojako pretiti:
«Skozi vaše norčije jaz ne dobim prešiča nazaj. Rajše mi povejte če veste. kdo je tat, in sicer v izogib ovadbe pri pristojni oblasti!«
Sosedi pa so enoglasno izjavili: »Mi vemo samo to. da si zajca redil. Če sedaj rečeš, da si prešiča imel. mi o tem ne vemo nič, ali pa se ti meša.«
Tedaj je bil Furež še bolj jezen in je rekel: »Ako ne naznanite meni tatu, bom dvignil proti vsem skupaj tožbo in vsi boste morali prisego položiti. In ko pade sodba, boste kaznovani po zakonu!«
Sosedi so se mu smejali in so šli narazen.
To je bila kazen za njegovo laž in skopost. —
Gospod inšpektor je odložil pero. zadovoljen. da mu gre pisateljevanje tako od rok.
»Eh, pa smo le tiči. mi stari,« se je nasmehnil in si zapalil smotko.
□□□□□□□□□□uuuuuuuuunnaanaaat:-
K praznikom
priporočamo v nakup vse modne potreb« ščine za gospode, krasno izbiro kravat, pe» rila, ovratnikov, robcev etc. po izredno nizkih cenah DRAGO SCHWAB,
oonouomj jljli ji b i hjulh ii n u t odlp
Radio
Izvleček iz večernih programov
IifRLIN (484 m 4 kw), FRANKJ~URT (428 m 4 ki). LANGENBERG (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw) PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 m 3 kw) DAV'ENTRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw).
Četrtek, 5. IV.
BERLIN 20.30: Pasijon.
FRANKFURT 20: Koncert. — 1. Haydn: Sedem
Kristusovih besed. — 2. Dvofak: »Štaba* mater«.
LANGENBERG 20.15: Poljuden koncert solistov in orkestra.
STUTTGART 20: ScMller: »Marija Sfuart«; tragedija v 5 dejanjih. PRAGA 20: Koncert. — Bmckner: Velika maša
im psalm st. 150. LONDON 20.15: Modeme francoske klavirske skladbe.
20.45: Prenos večernega koncerti Iz Glas-gowa Nato vojaška godba. ZAGREB ?0: Prenos simfoničnega koncerta is Prage.
BRNO 20: Presno® simfoničnega koncerta k Pi age.
DUNAJ 19: Schubert© v večer. — 1. »Deklica k smrt«; kvartet v D-d ura. — 2. Schubertove pesmi.
20: Pasiionska igra v Klostemeuburgu.
21: Beethovnov oratorij »Kristus na Oijsfld gori«.
VARŠAVA 20: Prenos koncerta iz varšavske
filharmonije. (Oratoriji.) STOCKHOLM 19.45: Koncert na dveh klavirjih.
Petek, 6. IV.
BERLIN 19.30: Verdijev »Requiem«, za sofiste, zbor in orkester. (Sodeluje 1500 pevcev io godbenikov.)
FRANKFURT 18: Orkestralen koncert. — H3n-del: »Mesija« (odlomki). 20: Joh Seb. Bach: »Pasijon sv. Janeza«, za soliste, zbor. orkester m orgle. LANGENBERG 19.30: Handel: »Juda Makatoe-jec«; oratorij za soliste, zbor, orkester in orgle.
STUTTGART 18: Bach: »Pasijon sv. Janeza«. PRAGA 20: Pergolese: »Stabat mater«; za soliste, zbor, orkester in orgle. LONDON 20: Pasijon.
21: Odlomki iz Wagnenjeve slavnostne opere »Parsifal«.
22.15: Simfoničen koncert angleške glasbe. BRNO 20: Prenos pro-grama iz Prage. RIM 20.45: Koncert nabožne glasbe. VARŠAVA 20.30: Pasi jonska igra. (Tekst glasba po narodnih motivih
Sobota, 7. IV.
BERLIN 21: Večerni koncert resne glasbe. FRANKFURT 20.15: Večerna koncert komorne
glasbe.
LANGENBERG 21: Koncert velikonočne glasbe. STUTTGART 20: Slavnosten koncert o-rkestra
in solistov.
PRAGA 19.30: Velikonočni koncert. — 1. Foer-ster- Simfonija v E-molu. — 2. Novaik: Gorska balada. — 3. Suik: Pod jablano. LONDON 20.15: Moderne francoske klavirske skladbe
21: Odlomki iz angleških komičnih oper. BRNO 19.30: Prenos velikonočnega koncerta k Prage.
RIM 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert. DUNAJ 18.15: Koncert komorne glasbe.
20" Kienrl: »Evangeljnik«; opera v Z dejanjih.
VARŠAVA 20: Prenos koncerta iz Poznanja. STOCKHOLM 19: Koncert orkestTa na pihala.
ZOBOZDRAVNIKI
Uporabljajte Rocke's v svoji praksi. Z njim ozdravite brzo in sigurno vse patološke zobne slučaje. Pojasnila daje general, zastopstvo za kraljevino SHS Dr. Ristič, zobozdravnik, Beograd Kralja Milana ul. št. 44.
Lokal
svetel z električno napeljavo in pri* pravo za motorni pogon, 53 m* oddam s 15. aprilom za primerno obrt, pletil« stvo ali podobno. Anica Kavčič, Seio 25 pri Kemični tovarni.
Prostovoljna
dražba kožuhovine
(ustrojene) se bo vršila dne 6. t. m ob 9. uri dopoldne v skladišču »BALKAN*, Dunajska cesta štev. -s3. Kupci se vabijo.
Oroze
browninge, pištole za strašenje psov, samokrese, puške, zaloga iovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
/
Najboljša vina
priznanji t Ljubi jam, to-iim y »Grajski kleti* — (prej pri Fndribu), Mestni trg 13- lopla in mrzla jedila na razpolago Za obilen obisk M priporoča Prva Južnoitajerska vinarska zadruga v Celju.	10776
Vino čez ulico
Irac po U. belo po 12 Dui Pri odjemu 10 litrov 10 % popa.sta - Vinska tlet aa |t Petra eesti itev 43
10094
Za praznike!
Vino na drobno po Izredno nizkih cenah. — Moslavina, Šiška, Celovška 50
11671
Pletiljo
samostojno, vajeno todi na specijalne stroje <iaVart> in drmge, sprejme takoj trg. firma J. K a i 1 a n, Kranj (Gorenjsko). 11730
Trg. vajenca
s primerno Šolsko izobrazbo sprejmem takoj t mei. trgovino. Osebno se predstaviti pri Antona Cadežu, Slovenjgradeo.	11744
Mizar, pomočnika
boljšega. sprejme Jota Vižin, Dorferj«, Bk. Loka.
šofiranje
teoretično in praktično poučuje mehanična delavnica Nardin in drug, Ljubljana, oljanska eeeta 81. 1065Ž

Motor
t H aP- v telo dobrem
(ta ti jn ugodno prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	10444
BSA motočikelj
»ajiioVfjSi modeli 1928 »o dosueii ZahtevajU cenike od zartopstv« »Automobile» Motocyclee* Maribor Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblsist- Pavel Štele, Ljubljana Poljanska eeeta 8 — Telefon 2942.	795(1
Esse1born
Eaitroteehnik, prodam, ogkd pri Hinku Severju
Ka
6v. Jakoba trg.
10549
Potnike
za obiskovanje privatnikov sprejmemo za Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo in Vojvodino — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. pod c Lepa kolekcija*. 10804
Zastopnike
poštene, sprejme za prodajo novega patentiranega predmeta privatnim strankam in trgovcem Dnevni zaslužek siguren 400 Din Za odgovor po6laii znamko za 2 Din Janko Rozman, Smlednik.	10763
Knjigovodja
bilancist, koreeoondent slovenskega, flwnSke.ga in italijanskega jezika. Seli i poldan iko zaposlitev Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko (Samostojen 91».	10691
Dame
kot zastopnice, s viso&im zaslužkom sprejme Salomon, Maribor, Aleksandrova 65. Osebna predstava
11659
Staro perilo
gTem krpat na dom. Cenj. naslove na oglasni oddelek »Jutra* pod »Staro perilo* 11614
Trgovec
prevzame zastopstvo dobro idočega predmeta za SHS aH samo za Slovenijo — proti garanciji. Eventualno prevzame stalno službo zastopnika. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jamstvo 10*. 11693

Vrtno zemljo
ter zemljo za nasip oddaja poceni Stavbna družba, d. d.. Vrtača 6.	,11640
Rabljena kolesa
ima v največji izberi mehanična delavnica Nardin m drug, Ljubljana. Poljanska cesta 81.	10651
Damskj in dekliški slamnički
v modni iopi it 10. Vodnikov trg, dokler traja sa loga Novosti doile — Se priporoča tudi za popravila Ivana Siller.	103&
Bencin-motor
Stabilen, v oajboljiem stanju, 3 M,—4 HP, prodam po zelo ugodni ceni. Pripraven za pogon manjSega etroja. — Naprodaj tudi staro
moško kolo
T. Novotny, Ljubljana — Opekarska cesta Stev. 26. ^	11678
Jugovičevo Salvator
sirtšče da v petih minutah ■dadek sir, 6 Din Barva Za -irovo maslo in za sir Din Prašek za pripremo sirovega masla 5 Din Sprejmemo preprodajalce. — Lekarna Jugovid. Novisad -Vzorci zastonj.	10171
Motvoz
(vrvico) kupite najceneje v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje 261
Elektroinštalacije
za lu8 in pogon prodaja in previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica Elektropodjetje. Ljubljana Vn, Jernej eva cesta ii 5. Telefon 3252	72
Mesarskega vajenca
od poštenih staršev, najraje kmečkega, sprejme takoj Josip Jesih, mesar v Medvodah.	10601
Kontoristinjo
boljšo pisarniško moč. samostojno, s popolnim zna-. njem slovenščine, nemš«- —200 Din dneVHO ^ndeknDeJeKr Wk^r6; Ubko zasluži vsaka
r-Vnutbe^a o^Si trebna ka4tja Din, -oddelek »Jutra* pod Šifro Pojasnila daje.Za*, Flora. »Izven Ljubljane* 10597 Janska ulica 18. 11700
Vpokojenca	Zastopnikom
poštenega sprejmemo ta- plačamo visoko provizijo koj za lahko delo Pisme- do 6000 Din mesečno, za ne ponudbe na oglasni od- prodajo jugoslcv. vrednost-delek »Jutra* po-3 »Lahko nih papirjev, švicarskih ur delo*.	11628 in drujrih predmetov —
Znmbulovid, Ljubljana — Aleksandrova cesta št 12.
Pletiljo I	11709
Drva
bukov* ia hrastove odpad ke - od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V Scagnetti v Ljub ljani — za gorenjskim ko lodvorom	&
Železna postelja
bela omara !n pisarniška miza naprodaj na Dunajski cesti 31/1.	11636
Tvornica testenin
proda po nizki ceni kom pletne stroje, kakor e pr* ši. 2 gnetilniei itd., vse » dobrem stanju Fischetti Trieste, Roseini 20. 10321
Radioaparat
tricevni. izvrsten. 40 postaj v zvočniku, prodam — Na ogled in poskušnjo: Arko, Krsnikova 5, priti 10468
prvovrstno, sprejmem. Na-pove oglasni oddelek »Jutra*	11612|
Visoko provizijo
dajemo našim zastopnikom, , ki obiskujejo privatne Brivskega	| stranke Potrebna majhna
* tir 1 kavcija. Zelo dober pred-pomOCm«a met. Specialimport. trgovi-sprejme takoj za predpraz- na z oljnatimi sl!kami — nične dni Ivan Mrak, briv | Ljubljana, Vegova ulica^Ji ski salon za dame in eo-spode. Radovljica. 11600
Fotoaparate
18 X 24, 10 X 15, 6% X 9, proda J. Nadišar, Tržič
11681
10523
. a A,'i
Stalno delo
dobi pri strojih za obdelavo lesa vojaščine prost, i	. , . - _ samski, trezen, s 6000 Din FOtOgTaiSKl UCenCC kavcije. Pismene ponudbe m enQ let0 oddelek »Jutra* ^ obrti 17 let pod »Marljiv in trezen* 3tarf Be ieli izučiti v ,sti
al podobni obrti. Izurjen v vseh delih kot samostojen T T^onlf n	delavec. Cenjene ponudbe
U^enau	s pogoji na oglasni odde-
eprejmem takoj v meha-	»Jutra* pod »Izven
nično izdelovalnico perila. Ljubljane*.	10585
Naslov v oglasnem oddelku I »Jutra*.	11689,
Kuharica
Modistko I & rpričCT*eli &
samostojno, sprejmem. — I ^ najraje pri družini brez Vodnikov trg, lepa it. 10. otrok. Vajena je tudi vseh 11714 hišnih del. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod X	»Čedna*.	11673
Klepar. pomočnica
vojaščine prostega in sa- ■	.
mostojnega delavca sprej-	KOntOriStinja
mem Izvežbani tudi T vo-	. k
dovodni stroki, imajo pred- |	» koreSpondentka, v
nost. Pismene l^nudbe z «	indus£ijskem pod-
Bavedbo pomočniške dobe J perfektna v sloven-
rl rvi«	11676	^ nwn*čini' urna v
Dolžan. Celje.	116< 6 I strojepisju, vsestransko ver-
zirana, zanesljiva, precizna
Plačilno natakarico ^TiSJ^c™ sobarico in kuharico	»
vešče tudi nemškega jezi-	^	11705
ka. v starosti 25—29 let, 1 sprejme za sezono hotel na
Bledu. — Ponudbe samo s I	l^taKtr^ni
sliko na oglasni oddelek	Inteilgem
»Jutra, pod šifro »Poštene trgovsko naobražen. z več-aoči*.	11607 letno prakso, zmožen večje
1 kavcije, želi kakršnekoli , zaposlitve, event. trgovsko
KZ	odffi I pod »Resen in zanesljiv^
«Jutr»» pod čerko »S*.
11701
Absolvent
Tajnika	zadružne šole — vojaščine
»prejme Slovensko lovsko prost, vešč dela in popra-društvo v Ljubljani. Urad- vil na žagi venecijanki, :ae ure od 9. do 12. in od želi prakticirati v lesni tr-15. do 18. Zahteva s« lov- govini. Ponudbe na oglas, ska naobrazba in koncept oddelek »Jutra* pod šifro ▼ B'ovenskem jeziku Me- I »Praktikant*.	lleJ9
lečna plača 1000 Din. Samo lastnoročno pisane po-1	, nudbe na 81ov. lovsko dru- UradniK Itvo v Ljubljani, do 15. | 8 srednješolsko izobrazbo,
Kvadre
v_,._______ za kozolec ali
»de, prodam. Pojasnila
Prulah 6/1.
11697
Lopa damskih klobukov
na Vodnikovem tgu se pri poroča.	164
Moška obleka
pomladanska skoraj nerabljena. za vitko postavo, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 11667
RAZPRODAJA
Radio Blažek
Selitve
t mM ta *a detel« .trokuvno in najceneje potom
llianla
fransport
Ljubljana, jdikloli&eva eesto M »lefoD H 2718 81'
Opremo za mesarski lokal
jrodam. Pozve se ▼ Norem Vodmatu, Cel er j eva it. 204 11691
Trgovino
mešanega blaga i mann-fakturo in trafiko prodam v prometnem kraju ob gl-cesti Zagreb—Ljubljana — tik tovirne Dober promet Najraje pa vzamem samskega družabnika > 80 000 Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro [Agilnost 0946*. 11618
Holender
voziček za dečka, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11693
Moško kolo
prodam za 800 Din. Naslcv v oglasnem oddelku Jutra 11698
Štedilnik
rabljen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10749
Holanderje
rud. cvet.. 10 kom, 1 m 30 cm vis., proda Oskrbni-štvo »Resa*, pošta Videm pri Krškem.	U726
Elegantno jedilnico
orehovo, temen mahagoni zunaj in znotraj fino poli tirano, « črnimi valovi, lepa in moderna fazona, DTodam za 10 500 Din In
CEŠNJEVO SPALNICO svetlo poltirano za 4500 D Postavim v Ljubljano na iom ali bližnjo postajo. — Na ogled vsak dan pri Josipu Stolfa, mizarstvo. Krašnja. pošta Lnkovica pri Domžalah.	11748
%uixUrx

Najboljši premo«
Oebin. VVollova ulica l/U 244
Pisalno mizo
2 omari za pisarno, pisalni stroj in Špansko steno kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarna 68*. 11668
Stare moške obleke
in druge kupujem ter plačam uajbolje Dopisnica za-dostuje. da pridem na dom A Drame. Ljubljana. Gal lusovo nabrežje 29 !1633
Th Roiman
Tedaj je Debelinko zardel kakor mak. >Jcj,< je vzkliknil, »pozabil sem! Brž, brž nazaj, k abogi deklici!« — »To pa ne bo lahko,« je rekla lastovka. »Tam je zdaj sima in nobena pltiea te ne bo hotela odnesti tja. Edina prilika bi bila z morsko raco; a ta ne leti dalje nego na oni breg morja. Kaj bi sam v tuji deželi?« — »Vendarle poj-dem!« je rekel Debelinko.
aprila 1928.
Učenko
' - - I 8	---, .>
11716 dober organizator, rutini-ran knjigovodja, perfekten bilancist — želi primerno službo v Ljubljandi aH na
w—vr	S1UZDO v UJUU1JOU«!	""
•prejmem takoj za foto-	deželi. Sprejme tudi delo
gTafsko obrt. Imeti mora	na ure. Cenjene ponndbe
primerno šolsk0 izobrazbo,	se prosijo na oglasni od-
Oskrba v hiši, ostalo po	delek »Jutra* pod značko
dogovoru. Ivan Tischler,	»Skromen*.	11713
fotograf na Vrhniki. 11723
Vpokojenec
Natakarico I vesten,'^ten."v vseh ozi-aa račun zmožno kavcije, rih zanesljiv, želi službo •taro od 24—80 let. sprej- skladiščnika, slnge, inka-me dobra gostilna v Sp «anta ali kaj sličnega. — Naslov v oglasnem Ponudbe na ogla«, oddelek
Šiški
oddelku »Jutra*.
. --------- __ ogl—. .
10587 »Jutra* pod »Zmožen kav cije».	11718
Zanesljivega in ooSteneea Mesarski pomočn'k f Ia!jS'mi »pričevali »prej mlad, sin mesarja bi že-»em Vs-dnr v oela«"""1 lel za nekaj časa premeniti oddelku »Jutra*. 11738 j službo — najraje na Šta oddelku »Jutra*. 108071 jersko Naslov v oglasnem
In tako 40 šli skupaj k morsKi raci. »Dveb palčkov ne.« je dejala morska raca. »a malega bi že prenesla, če ga ni strah!.« Harabn ji je posadil Debelinka na hrbet. — »Le pojdi k doktorju Vsevedu.« je rekel kralj Debeluh; »jaz se vrnem šele na spomlad s štorkljami.« Nato je raca razprostrla peroti in naglo zletela na sever, proti Sregozemskemu morju.
Radi prejema velike množine robe iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije in Amerike (vsega skupaj nekako 2 vagona), moram razprodati sedanjo zalogo, da bom mogel novo robo razmestiti. Zato nudim vsakemu kupcu radioma-terijala, ako pri naročilu (kupo-vini) predloži ta oglas na vse cene navedene v tem oglasu in v ceniku števflka 6
10% popusta. Blago je garantirano prvovrstno iz svetovno , znanih tovarn. Dolgoletno jamstvo nudim na zahtevo. Naročila izvršujemo po možnosti takoj ali najkasneje v roku treh dni
Mesečna odplačila dovoljujem, ako se z naročnino za aparate z do štirimi elektronkami obenem z naročilom položi 500 Din, a za aparate od 5—8 elektronk najmanj 1000 Din v gotovini.
Vrednostni papirji kakor: Ratna šteta, državno posojilo, delnice im drugo se sprejmejo kakor gotovina po dnevnem kurzu. Nekao primerov o reduciramih cenah radio aparatov in sestavnih delov, na katere se razen tega daje še 10% popust;
L DEL.
Vsi tu navedeni aparati sprejemajo vso Evropo, eventuelno tudi Ameriko na valovne dolžine od 150 do 3000 metrov.
Detektorski prejemač za lokalen sprejem Dim 150. Prejemači na:
1 elektronko »Nora Lffiput« Din 600, — 2 elektronke »Nora Record« Din 1000, — 3 elektronke »Markovox Super« Din 1800, — 4 elektronike »Theslaphon-Orlov« Din 2500, — 5 elektronk »Loewe Radiofrequenz« Din 2800, — 7 elektronk »Tropadyne-Oscylady-ne« Din 4500, — 8 elektronk »Ul-tradyne-Qscyladyne« Din 5500, — ojačevalec na 2 elektronki »Push« »Puli« Din 8000.
— Luksuzni aparati. —— »Nora« aparat na 4 elektronke razdeljeno skalo za posamezne postaje (senzacijonalno) Din 4000.
»Solodyne« aparat na 6 elektronk, ki je dobii prvo nagrado na zadnji radio razstavi Din 6000.
»Adwater Kent - Neuyork« na 6 elektronk ameriško mojstrsko delo, aparat, ki ga imajo v naši državi samo tri osebe, cena zajamčena z ameriškimi specialnimi elektronkami 55Uo Din. n. DEL. Vse aparate navedene v prvem dalu lahko vsak amater sam sestavi. Cena je samo polovična. Da amater iahko aparat sam sestavi, garantira firma in detajlno navodila in načrti v pravilni velikosti, katere dobi pri nakupu materiijala.
III DEL. Prvorazredni materija! v precizni izdelavi. Bakrena antenska žica 1 m D 1 S svilo izolirana žica 1 m D 1.50 Okvirne antene nezložljive in zložljive Din 300 in Din 560; bloč-ni kondenzatorji masivni in v steklu od Din 6.50 do Din 20, vrtljivi kondenzatorji z ravno linijo, precizno izdelani Din 150. Slušala luksuzne izvedbe. »Ideal Perfekt« slušala prvega reda Din 105.
»Nora Radio« Berlin 4000 oh-mov 125 dinarjev; »Germania« Berlin, lahka tipa Din 95.
ZVOČNIKL Mikrofon za sestaviti Din 150 do 225.
»Nora« kakor »Radiolafox« Din 420 do 650; »Kabinet« Din 850; »Maskot« Din 650; »Pat in Pata-chon« Din 850; »Cayle« Din 650. Tuljave vseh vrst v zalogi. Elektronke Nigl Hdikon, Vatea, Filrps, Din 50 do 120.
Akumulatorji v stekln, anodni in katodni, 4 voltnl, 30 amp. ur Din 365 ; 4 voltni 60 amp. ur Din 400, 10 voltni Din 800.
RAZNI DELL
Vsi deli kakor na pr. pušice, ža-rilne upore, silitne upore, vario-metre kristale za detektorje itd. nudim po dnevni ceni.
Zahtevajte še danes, da Vam pošljemo najnovejši cenik P. št. 6 Zastopniki, preprodajalci na] se javijo; dober zaslužek in ugodni pogoji
Radio Blažek
BEOGRAD, Jakšičeva uL 11.
Tel. 4188 — PoStnI Čekovni račun 54.062.
Generalni zastopnik:
nTehna11, Ljubljana
Mestni trg 25-1.
Hrastov les
hrastove hlode, hrastove frize in hrastove deske 27 mm. upo«obne za izdelova nje frizen. kupim Ponudbe - ceno in množino na na-
Stanovanje
sobe in kuhinje ter 1 pralno sobo takoj oddam Na-»lov pove oglasni oddelek »Jutra*.	11598
Opremljeno
stanovanje
* CfUU LU U1UUHUW U€S	|
-lov Ivan Šiška, parketna oddam ▼ Rožni dolini — tovarna, Ljubljana. Metel | c V/7.	10596
kova 4.	10206
Stanovanje 2 sob
s kuhinjo in pritiklinami, Ice, pral-
Lokomobilo
od 16—20 k. s., kupim — souporabo k ^—. Ponudbe na oglas, oddelek niče in vrtom odda takoj »Jutra* pod »Lokomobila* ob Dunajski cesti na Bri-103651 nju Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova
Lisičle, ioIIiiub hožr
11720
Stanovanje
| 2 sob, kuhinje in pritiklin. z nekoliko vrta takoj oddam. Pojasnila na Dunaj-io vn drog« od divjailne *ki cesti it. SS, v pisarni kupuje in zanesljivo dobro	11746
.jlača D Zdravič, Ljubljana. Florijanska ulica it- 9 47
Vsakovrstno zlato
kupuje pc najvišjih cenah
Čer ne — juvelir
Ljubljana. Wolfova nllca 31
Hrastove gozdove
večje in manjše kupim za izdelovanje hlodoT Ul pragov več vrst. Ponudbe » navedbo množine in cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takojšnje plačilo*
11642


*


Orehova jedrca , _	.
m oreh- lepe. poceni nudi DVOriŠCnO SODO
M Geriak & Oo Prečna	primerno za pisarno, oddam
ulica it. 4 — telefon 2329	takoj. Naslov v oglasnem
10363	oddelku »Jutra*. 10802
Opremljeno sobo
Hruške in jabolka
pritlikavce, boljše VTSt« — |	možnosti v centru me-
nudi v poljubni množini sta	Ufce gMpod. Ponudbe
Mnrptift Liubliana. Uerbi- ! __	—: -1„+..,.
Maretič čeva 7.
Do sobote zvečer
so se znižane cene za „DOKO" čevlje
Damski špangerji	Din 130.-'
damski. sivipali drap	» 160.—
moški čevlji od 160 Din naprej.
Garantiran ročni izdelek
«Doko», Prešernova ulica št. 9 dvorišče.	IV. ČARMAN.
Zračno sobo
želi u stalno na Gospo-svetski cesti ali t bližini glavnega kolodvora miren gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Cista soba 28*. 11686
Sobo
lepo opremljeno, veliko to solnčno, v sredini mesta oddam tafkoj 1—2 solidnima in stalnima osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	11749
lUvhrarifr
Na fino hrano
domačo, sprejmem več gospodov ali dam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
10791
Gospodu
oddam boljšo hrano ali vso oskrbo za nekaj časa. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra..	11728
Dvpiti
2 mlada gospoda
želita dopisovati t dvema živahnima gospodičnama od 18—20 let pod Sifr0 'Resna trgovca*.	10608
Katera gospodična
bi pomagala boljšemu uradniku • par tisočaki ii mo-mentane zadrega. — Proti-usluga poleg odplačila čim-prejtnja ženitev. Takojšnje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vedno hvaleže*.	11710
Ljubljana, Gerbi- I - " og^f oddelek »Jutra* 106541 pod Šifro »Sam*. 10614
Mizarji!
Sprejmem družabnika v lepo delavnico, z orodjem, v prometnem kraju tik kolodvora. Prednost imajo neoženjeni Potreben kapital 12.000 Din. Ponudbe na oglasai oddelek »Jutra* pod značko »V slogi je moč*.
11680
Kot družabnik
pristopim 4 30.000 Din, tudi s sodelovanjem h kakemu dobro idočemu solidnemu tehničnemu, mehaničnemu ali avto podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kovinska stroka*.
11704
Gospodična
srednjih let. neoporečne preteklosti, želi vsled pomanjkanja poznanstva resnega znanja z dobrosrčnim, dobro situiranim gospodom, bodisi državnim nameščencem, v starosti 84—42 let. Vdovec brez ali z enim otrokom ni izključen. — Cenjene, resne dopise na cglasni oddelek »Jutra* pod »Dobrosrčnost in ljubezen* 11722
Dunajčanka
Marija — prosim dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. Vijolice prejel
11751
Solnčno sobo
J s gepariranim vhodom
Tovarniško poslopje /^m
z vodno močjo, ali ob vo- »Jutra*.	11685
di kupim Ponudbe z na-1
ved bo cene in kraja pod I__J , ___
»['o'varna* na oglasni oVTT-	SobiCO
delek »Jutra*.	10790 j želim, najraje v novi hiii
Šentjakobskega ali trnovskega okraja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uradnik 87*.	11687
Vilo
aH majhno, visokopritllčno hiSo t vrtom kupim Plačam v gotovini Posredovalci izključeni Ponudbe oa oglasni oddelek Jutra pod »Jadran 41». 10769
Sobo
s posebnim vbodom oddam v novi hiii (prizemno) boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku [Jutra*.	11694
Enodružinsko hišo
s trgovino, na zelo promet-1 nem kraju, radi družinskih razmer prodam. Pripravno
posebno za lesne trgovce. le ' parketirano, z elek-Naslov v oglasnem oddelku tri5no raISVetljavo, oddam »Jutra*.	11677 | takoj dvema gospodičnama
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	11666
Opremljeno sobo
Lepa hišica
v indur-trijskem kraju Črna na trgu ob cesti naprodaj. Pripravna za trgovino in vsako obrt Gutovnik Ivan. Javorje pri Črni. p. črna 10805
Majhno posestvo
Na stanovanje
z zajtrkom sprejmem gospoda ali gospodično. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	11669
Lepo sobo
so*p poslopje sadonosnik, solnčno.	ugodno oddam. —
njive m gozd blizu trga p0?eb(m	vhod, elektrika in
Velenje na Štajerskem pro- p^ptj	Naslov v oglasnem
dan. Dopise na oglasni od-	«jntra*. 11692
H<tk .Tnfvn. rvAji vnoMrn I
delek »Jutra* poil značko »Ugoden slučaj it. 168*
11719
Opremljeno sobo
I blizu univerze, i posebnim vhodom in elektriko, oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 11702
Pisarniške prostore
•vent tudi v I nadstropju
želim t 1. majem Natančne . 9 poseDnim vnooom usu. ponudbe na oglas oddelek I oddam stalnemu gospodu »Jutra* pod »Maj-Import* Naslov v oglasnem oddelku !0522 «jutra>. 6	11745
Snažno sobico
s posebnim vhodom takoj
Pekarno I Gospodični
kupim ali pristopim s kav-	Vidnemu gospodu od-
cijo kot družabnik. Dopise	dam lepo sobo. Klavir na
pod »Strokovnjak* na ogl	razpolago. Naslov ▼ oglas,
oddelek »Jutra*. 11707	oddelku »Jutra*. 11747
Pekarno I Prazno sobo
dobro idočo, na prometnem I s posebnim vhodom In ko-kraju predam takoj radi I pafnico oddam • 1. majem odhoda is Zagreba. Naslov Naslov v oglasnem oddelku pove oglasni oddelek Jutra »Jutra*.	11715
11724 1
Žima
za tnodroce najboljša in najcenejša pri
M. Masterl
Stražišče pri Kranja
Najcenejša prodala
modrice
o omanov, divanov, vse vrs'e ž;me dobite pr
Fran Jafge?,
Sv. Petra nasp 29
Najcenejša predelava 'se;- tapetni k h del
Gospod
srednjih let, soliden in izobražen, mirnega značaja, z dobičkanosnim poklicem in 200.000 Din gotovine, želi spoznati gospodično, trg. ali gostilničarko, do 30 let staro. Dopise pro4 s sliko pod šifro »Lastni dom* na oglasni oddelek »Jutra*. Na anonimne dopise brez slik se ne oziram Tainost častna zadeva.
11604
Gospodično
z večjim premožpnjem. poročim takoj Ponudbe na oglasni oddelak »Jutra* ped šifro »Privatni uradnik*.
11711
Klavir
za dnevno vežbanje, ugodno oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 11748
Mladega psa
kupim. Ponudbe pod šifro Belobarven* na oglasni 11703
oddelek »Jutra*.
Nemški ovčar
se je zatekel, odnosno bil odpeljan Najditelj naj ga proti nagradi odda lastniku Groharjeva cesta št. 29 (Mirje) Pred nakupom svarim. "	U682

i-./.s.iij&^^pZf;'.- ."-C
Brlvnico I g poeebnrm^vhodom. oddam
prodam ali izmenjam pod I solidnemu gospodu ali go-ugodnimi poboji. Naslov v I ppodifni s 15. aprilom. — oglasnem oddelku »Jutra* Naslov ▼ oglasnem oddelku 11721 »Jutra*.	11741
Hišo
t zemljiščem vzamem koj za več let v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Takoj prevzamem*.	10643
Lokal
želim za pekarno, aH mem ie vpeljano v najem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kjerkoli*.
11706
Opremljeno sobo
j svetlo tn zračno, v sredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
11739
za vsako svrho In za , *iv vsakogar s prestava«
rdustffi:3t^lTočoTe,Lkl! Ui, Smpletnkn orod. dam radi nastalih družin- jem franCO Ljubljana skih razmer, proti malen- Dij, 7800.— prompt*
^"kStft^tt« no dobavljivi od skla, eostiinifki. »obni in stane diSča generalnega za. vanjski inventar. Cena Din stopstva O. ŽUŽEK.
^nte^Ljub,^-	Ljubljana, Tavčarjeva
11727	ulica U.
Velikonočna številka
JUTRA
bo izšla t povečani nakladi
30.000 izvodov
«
MALE OGLASE» je treba takoj naročiti ker
izide že v soboto zjutraj!
Zastopnika
uvedenega v strojni branži in tehničnih proizvodih iščemo. Reflek-tiramo samo na že izvežbane seriozne moči z dobrim nastopom. Ponudbe pod: Tehnični biro na oglasni odd. Jutra.
železne uporabljive za polnitev bencina in mineralnega olja od 50—300 hL vsebine kupimo. Po» nudbe na oglasni#oddeiek «rJutra* | pod «Bencin».	|
, .......................................................m
m»r< | jersKo Naslov v oglasnem	-----■» •
1 ireju^t Davorin Rav^en. Izdaja za Konzorcij «Jut*M Adoli Riboikai. Za Nftrodoo tiskamo dd. kot ttek«nimij» traa Jczcršek. Z% iit&ma* dsH Jfi odgororga Atel4i Novak, V* *
Zane Grey:
94
Železna cesta
Romaa
Pat je s strani pogledal Neala in je nato z znamenji pokazal tovarišem, kako hudo so ga udarili s tem, da so mu pridelili novinca, ki je še ves neumen za (Jelo. Toda njegov režeči posmeh se je kmalu izprememil v odkrito spoštovanje. Kar na lepem je ponudil Neaiu svoje rokavice. Neale jih je odklonil.
»Oho, duša, saj niste tako žilavi kakor jaz.«
»Pat, če zdržite pokrag mene, vas bodo morali zvečer nesti v posteljo,« je odvrnil Neale.
»Hoj, vraga! Nu, pa dajva, da vidiva!«
Kako krasni tovariši so bili ti delavci z žilavimi pestmi in kosmatimi prsi! Neale jih je od nekdaj oboževal, a zdaj jih je vzljubil. Zdelo se je, da ima sleherna skupima svojo trojioo, podobno tisti, ki jo je pomnil on — Caseyu, Shanu in Mc Dermottu. Nato je spoznal, da so ti možje vsi enega kova. Vsi so se ubija-li, kleli, bili se, pili in igrali. Na stotine jih je padalo v brezimne grobove. Toda delo je šlo svojo pot — veliko, neučakano, složno srce je utripalo iz dneva v dan, zmerom enako.
Popoldne je začel Neale počasneje delati, kar je navdalo njegovega tovariša z neprikritim veseljem. Solnčria pripeka, lepki znoj, Čedalje večja bolečina v mišicah, večna žeja, omagovanje moči — vsi ti občutki so se zajedali v njegovo čuvstvo in so počasi pro-
drl do samega praga zavesti. Rokeje imeli do krvi ožuljene, hrbet mu je bil trd, noge kakoT hrome. Rana v njegovih prsih je skelela, kljuvala in krvavela. Ko se je dan nagibal h koncu, je komaj še stal na nogah.
Odpeljal se je z delavci v tabor, spal dvanajst ur in se prebudil z razbolelimi, težkimi udi. Toda vrta! se je in novi dan mu je mirni! ob neznosnih mukah.
Tretji dan je bil neprestana borba volje s telesom, poguma z bolečino. A dokler je še lahko hodil in vzdigoval je tudi delal. In odslej se je jelo njegovo stanje polagoma boljšati
Neale bi bil v tem krasnem odnošaju do deda in do Budi, ki ga je bil tako pozno spoznal, lahko našel odrešenje svoje duše. Toda v njegovih možganih je bilo nekje nekaj prelomljeno. Videl je vse, kar je bilo v njegovi okolici lepega, močnega in bodrilnega; a nato mu je bliskoma izpreletelo čute kakor senca in ves njegov up se je utrnil v mrak.
In tedaj je stal kakor v čudni omami; Izgubljeno so gledale njegove oči, dokler ga niso jeli tovariši dramiti, naj se vrne na zamujeno delo. Ti napadi nenadne zamišljenosti so se ponavljali čedalje češče, dokler se ni jelo dogajati, da mu je roka omahnila sredi zamaha s kladivom.	#
In časih se ga je lotilo koprnenje po starem prijatelju in neraz-družnemu tovarišu -r- po Larryju Kingu. Spomina nanj se je oklepal, čeprav ga je spremljalo rahlo, čudno bučanje iz globin minulosti — glas Bentona, glas sle, krvi in smrti. Neale ni ra-zumel skrivnosti dni ki jih je bil preživel. Bili so doba razbrzdane div-josti, ki ji njegovo pleme ne bo več doživelo enake. Njegovo častihlepje in stremljenje, njegov padec, njegov mrki boj s peklom, nje-
govo prijateljstvo in izguba, njegova muka, njegov trud in njegova, končna zmaga, vse to so bili pomniki napredovanja velikega pokreta.
Čedalje močnejše je postajalo njegovo kopmenje po Allie Lee. Se takrat, ko je mislil, da je mrtva, je vedno čutil njenega duha okoli sebe; iz sleherne sence ga je pozdravljal njen spomin in veter mu je šepetal z njenim glasom. Zdaj je bila živa, toda odvedena v daljno daljo, skrita za gorami in ravninami, ugrabljena njegovim očem in njegovim rokam; začenjala je novo življenje, oh, tako tuje njegovim mislim in njegovemu početju. Kaj bo storila? Ali se bo mogla vdati v to? Nikoli ga ne bo pozabila, nikoli se ne bo izneverila njegovemu spominu nanj. Toda bila je mlada in njena proš-lost je bila težka. Nič čudnega ne bi bilo, če bi se uklonila volji tega mrzlega AJlisona Leeja. V srečnejši okolici sta njena lepota in milina gotova privabljali trume željnih snuba-eev.
In ljubosumnost, močnejša od vseh čuvstev razen edinega strahu, je jemala Nealu njegovo navdušenje, njegove blažene sanje in njegovo staro veselje do dela. Njegov pogum je bil nezmagljiv, tudi če bi radost umrla. A čutil je, da ga mora ljubosumno kopr-nenje sčasoma ugonobiti. To kopnnenje je bilo tako čudovito silno, da mu je obujalo v duši besede in kretnje, ki se jih doslej ni mogel spomniti. Iznova je preživljal minulost. Marsikaj ga je še osuipjjalo in se posmehovalo njegovemu razumu, toda nekateri dogodek je polagoma dobival jasnejši in globlji pomen.
Nekega dne, ko se je sklonil nad svojim kladivom, je Nealovo mučiteljsko bistvo, tisto bolehno in zvedavo, ki se je hranilo s večnim razglabljanjem, prišepnilo njegovemu spominu novo vprašanje:
»Kakšne so bile besede, ki mi jih je rekla nazadnje?«
3
3 □
a a a a a a
3
a □
a a a a a a
Za velikono6na darila
priporočamo • i
IIEBBHBBBBlEEEBBBBmFlFIHBBElBElEl □
0
m □
□ E
h □
0
z 267 slikami slovenskih leposlovcev, znanstvenikov, narodnih 0 buditeljev in publicistov. — Monumentalno delo, ki naj krasi mi- g] zo sleherne slovenske družine, je izšlo v razkošni opremi in ele- r—i
gantni vezavi	}=J
Do 5. maja velja znižana cena.
za broširan album Din 130, za vezan Din 160, poštnina Din 10. j=j
Album se naroča v knj garni	g
Tiskovne zadruge v Ljubljani E
dobi se pa tudi po vseh drugih knjigarnah.	S
Srečko Potnik
in drug
nama destilacija esenc, eteričnih proizvodov. eterov ter izdelovanje sadnih sokov itd.
LJUBLJANA. METELKOVA ULICA ŠT. 13
priporoča naravne sadne soke. arome za nealkoholne pijače. sadne etre za kandite. esence za rum im žganje.
Pravi malinovec, limonov sok.
BIHEIlSaBlIRlRKIf'
Razpis.
Krajevni šolski odbor v Želimljah
razpisuje oddajo zidarskih, mizarskih in kleparskih del pri nadzidavi šolskega poslopja v Želimljah.
Oferte je vložiti najkasneje do 20. t. m. opoldan pri šolskem upraviteljst-vu istotam, kjer se dobijo tudi tozadevni ofertni pripomočki
Kraj. šol. odbor si pridržuje pravico, da odda delo ne oziraje se na najcenejšega ponudnika.
Želimlje, dne 4. aprila 1928.
Kraj. šol. odbor.
Prima flor nogavic e
traja
detj kakor več Darov drugih
Pazite no znamko in zahtevajte Dovsod ie /a flor nogavice znamke „Mravtia
Razglas.
Prostovoljna iavna dražba manu-takturnega in specertjskega Dlaga se to vršila o J dne 5. aprila 1928 ob 9. uri dopoldne dalje v Gospodarski poslovalnici direkci e državnih železnic ob Masarykovi cesti št. 17 (poleg skladišča Ranzinger).
Ogled blaga je dovoljen od 8. do 9. ure. — Kupe se vabiio.
oorooonnrxyv-ifyy^rriorxyWTTOO(xy»Trryv xxrxxxx)ocoooooooooooooo
vitke
(role)
za računske slroie
čeK in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi
Lud. Baraga, Ljubljana
Selenburgova ulica 6, L nadstr.
Telefon 4tev 29^0	6
+
Odšel je v večnost in nas zapustil v neizmerni fcugi naš pre-blagi soprog, oče, brat, stric, tast, ded in svak, gospod
Makso Debevc
višji finančni svetnik, kapetan v rezervi
danes 4. t. m. ob 9. uri dopoMne nenadoma po kratkem in težkem trpljenju.
Pogreb se vrši v petek 6. t m. ob 3. uri popoldne iz hiše žaiosti, Levstikova ulica št. 21, do pokopališča pri Sv. Krištofu, od koder se prepelje truplo v Kamnik, kjer se pokoplje na pokopališču v 2alah.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v župna cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
Ljubljana, 4. aprila 1928.
Antonija Debevc roj.Pollak, soproga.
Dušan, Ruša, Božena, Nevenka, otroci in ostalo sorodstvo.

Samo od 1. do 8. aprila!
Izredna ugodnost!
Otroški čevlji od 18 do 50 Din Fantovski čevlji od 50 „ 135 „ Moški boks-čevlji 115 330 „ Ženski špangerji, «Novost» za to sezono 125 Din.
Ostale vrste ženskih in moških čevljev, gamaš, copat, tašk po izberi po najugodnejših cenah. Cene so pod konkurenčnimi cenami. Ogled novih fazon po izrednih cenah prost; nakup neobvezen.
DETAJLNA PRODAJA ČEVLJEV
tvrdke Carl Pollak
d. d. Ljubllana
DUNAJSKA CESTA 23 (dvorišče).

,/ »v
s
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice itd. — kupite najceneje pri tvrdki
I. N. Šoštarič,
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13
EnBros Specijalna En'itatt tr«Gvina vozičkov in koles
V zalogi kolesne opreme In igrače za otroke Renoviranje koles, vozičkov in šivalnih strojev
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna: Tržaška cesta - GUnc«. Prodajalna: Ljubljana, Mari|ta trg it. 8.
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega sina in brata
Cirila Pioka
učitelja ln slušatelja telovadnega tečaja v Beogradu
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo njegovim stanovskim tovarišem, kakor tudi g. prof. dr. Dragiču, prof. g. Maroltu, br. Rošu, ki so tako v Beogradu kakor v Ljubljani storili vse, da izkažejo pokojniku čim dostojnejše zadnjo čast. Zahvaljujemo se iskreno tudi gg. pevcem pod vodstvom g. Ljube Dermelja za ganljive žalostinke pri pogrebu. Častna hvala vsem Sokolom in Orjunašem ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 4. aprila 1928.
Žalujoči rodbini Pivkova in Piryeva.
J1USTR0 FIAT
znani najboljši kva litetni tovorni avtomobili
modeii 1828 dospeli
Generalno zastopstvo za Jugosiavi o
0. Žužek
Ljubljana
Tavčarjeva ulica ŠL ti
Jecllama
se temeljito in trajno odvadite Najboljše priznalni-oe in reference — Prijave vsak dan od 9.—11 in od 2 —8 v Ljubljani Beethov nova ulica 4. pritličje. — Pavla KovaS. Specijalistinja za govorilno gimnastiko
4S
Velikonočna šunka
in drugo suho meso najceneje ▼ delikatesi
K. JARC, „Pri turistu"
DUNAJSKA CESTA 7 juuuuuuDDnaoDanDDDmannuLiLiLiLiLj
& IV.
OsIJeški
sejem
od 8. do 17. aprila
Legitimacije za obisk sejma in za znižano vožnjo samo
Din 10 -
Oddaja jih vodstvo sejma v Osijeku in pa zastopstva v Ljubljani:
Zveza za tujski promet.
Ounajska cesta štev. 1
Telefon 24 — 7/
ki je delal radio zaboje v tvornici — Nastop takoj, plača dobra Neoženjeni imajo prednost
Ponudbe na Marko Jakovljevič, Brčko.
Zahvala.
Vsem, ki so spremili v tako obilnem številu našega nepozabnega očeta itd., gospoda
Jožefa Pečnika
na njegovi zadnji poti, se najsrčneje zahvaljujemo. Izrekamo zahvalo prečastiti duhovščini1 osobito g. župniku Raktelu za iskren poslovilni govor, domačemu pevskemu zboru, prostov. gasil, društvu in vsem zastopnikom javnih in civlnih oblasti iz Brežc.
Najsrčnejša zahvala pa še posebej vsem za izražena pismena in ustmena sožalja.
Bizeljsko, dne 1. aprila 1928.
Žalujoče rodbine: Pečnik - Učakar.
Ugasnilo nam je solnce neskončne ljubezni. — Trudna bolesti in trpljenja nas je zapustila naša preblaga. ljubljena mamica in stara mama, gospa

soproga posestnika
Prosimo tihega sožalja! Blagospomiriki toplo zaželjeni!
Grebinj, dne 3. aprila 1928.
Anton, soprog; Maksim, Andrej, Joško, sinovi; Marica, Tončka, por. Gross, hčerki; Simon Gross, zet; Mirko, Milena, Marta, vnuki