Poštarina plačami.
Štev. 16.
V LlubSiaiti, v petek dne 22. aprila 1921.
PosaKtiežns ^evifha 1 k/ono.
Leto IV.
Offlasi:
llluxH liHrttugi atelptta mali 80 Tinarfev, aratal l*tt K, poslano, poiar tulce in rekluu 2 K. Tedkratoe objave popisi.
Izhaja vsak petek.
Upravnlitvj „X>omovlno" v Ljubljani, Sčdna olioa 6. Uredniitro „D.morW, lCklo816r?ra o. 18, T«L 78.
Naročnina:
M.sedao S K, dotrUetno 9 X, poUotno 18 K, oelol.tn. 36 K.
Občinske volitve.
Po dolgih letih bodo pri nas zopet občinske volitve. Sedanji občinski odbori in župani so bili izvoljeni v času šusteršičevega paševanja pod najhujšim pritiskom od zgoraj in iz farovžev. Ni čuda, da so dobili v takih razmerah klerikalci veliko večino slovenskih občin, ki so jih posebno v vojnem času neusmiljeno in brezobzirno zlorabljali. Vojna posojila, rekvizicije in razne druge krivice imajo klerikalne občinske uprave na svoji vesti, kar vse je ljudstvu še v živem spominu.
Klerikalci tudi sedaj napenjajo vse sile, da bi obdržali svojo oblast vsaj v občinah in zato so te volitve velike važnosti, ker ta sramota se ne sme zgoditi, da bi postale naše občine zopet žrtve onega izdajalskega klerikalizma, ki je vedno vodil proti narodno in protiljudsko politiko, služeč vedno našim sovražnikom in tla-čiteljem.
Klerikalizem je danes brez moči, on ne more izvajati na volilce nobenega pritiska, volilci so popolnoma svobodni in lahko brez skrbi volijo po svojem lastnem prevdarku, nobe-
nemu se ni treba bati maščevanja, ker klerikalci nimajo nobene moči, da bi se mogli maščevati nad posamezniki, ki mislijo s svojo glavo in volijo samo one može v občinske odbore, katerim zaupajo, da bodo imeli pred očmi vedno samo koristi in napredek občine in ne bodo stali pod komando farovža, ki ima navadno druge koristi kot občina.
Vsi možje na krov! Izvolite si take občinske odbore, v katere boste vi imeli zaupanje, ne pa iarovži! Prilike ste imeli dovolj prepričati se, kake zle posledice za občino ima duhovniški vpliv na župane in odbornike!
Na volišče pride vsak volilec kot svoboden jugoslovanski državljan, nad katerim nihče nima pravice izvajati niti najmanjšega pritiska. Poslu-žite se te svobode in pošljite duhovnike, ki bodo agitirali za svoje ki-movce, v — cerkev, kjer je mesto za njih, v občinskih odborih je pa mesto za najboljše, najrazumnejše in najsposobnejše občane, da se razvije v naših občinah vzorno gospodarstvo!
Naša ustava in vera.
Ker klerikalci še vedno lažejo, da je vera v nevarnosti zaradi ustave, smatramo za potrebno priobčiti vse ustavne določbe glede vere in potem bo vsakdo videl, kako nesramno klerikalci lažejo, ko trdijo, da je naperjena naša ustava proti katoliški veri.
Versko vprašanje obravnava 12. člen ustave. Prvi odstavek tega člena se glasi: »Zajamčena je svoboda vere in vesti. Usvojene veroizpovedi so ravnopravne pred zakonom in smejo svoj verozakon javno izpovedati.* To je dovolj jasno. Svoboda vere in vesti je popolna in vse priznane vere — torej tudi katoliška — so ravnopravne.
Drugi odstavek člena o veri se glasi: «Uživanje državljanskih pravic je nezavisno od veroizpovedi. Nikdo se ne more osvoboditi svojih državljanskih in vojnih dolžnosti in obveznosti s sklicevanjem na predpise svoje vere*. Kaj je tukaj proti veri? Vsak državljan ima vse državljanske pravice brez ozira na to, kake vere je. Pač pa ni dovoljeno zmisliti se kako novo vero, ki je proti izvrševanju državljanskih dolžnosti, kakor je n. pr. bo-gumilska sekta, ki pri nas ni znana.
Tretji odstavek se glasi: «Usvajajo se one vere, ki so v kateremkoli delu kraljevine že dobile zakonito priznanje. Druge vere se morejo priznati samo z zakonom. Usvojene in priznane vere samostalno urejujejo svoje notranje verske posle in upravljajo svoje zaklade in fonde v mejah zakona*. Katoliška vera je torej tudi priznana vera, ki ima vso pravico samostalno urejevati svoje notranje verske zadeve in upravljati svoje zaklade in fonde! Ali je v tem kaj proti-
verskega, ali je količkaj omejena svoboda katoliške cerkve? Čisto nič, vera je popolnoma svobodna!
Četrti odstavek se glasi: «Nikdoni dolžan, da javno izpove svoje versko prepričanje. Nikdo ni dolžan sodelovati pri verskozakonskih aktih, svečanostih, obredih in vežbah, razen pri državnih praznikih in svečanostih in v kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski, varuški ali vojni oblasti*. Tudi v tem odstavku ni ničesar proti veri. Vsak državljan lahko nemoteno izvršuje svoje verske dolžnosti, ampak siliti ga k temu ne more nihče, samo starši in varuhi lahko primorajo nedoletne otroke na izvrševanje verskih dolžnosti in ravno tako tudi vojaška oblast vojake, državni uradniki morajo pa prisostvovati službi božji ob državnih praznikih. Ta odstavek ne samo, da ni protiverski, temveč je še preveč verski, posebno z ozirom na vojake.
Peti odstavek se glasi: « Usvojene in priznane vere morejo vzdrževati vezi s svojimi verskimi poglavarji tudi izven državnih mej, v kolikor zahtevajo to predpisi poedinih veroizpovedi. Način, kako se bodo vzdrževale te vezi, se bo reguliral z zakonom*. Ta odstavek se nanaša na katoliško cerkev in na muslimane, ker eni in drugi imajo svojega verskega poglavarja (katoličani papeža) izven mej države. Naši škofi si bodo torej lahko dopisovali s papežem v Rimu.
Šesti odstavek se glasi: «V kolikor so v državnem proračunu predvideni izdatki za verozakonske svrhe, se morajo izdatki deliti med poedine usvojene in priznane veroizpovedi v
sorazmerju s številom njihovih vernikov in stvarno dokazani potrebi*.
Iz državnih sredstev bo torej dobivala katoliška cerkev toliko prispevkov, kolikor je katoličanov v državi, t. j. vsi državni izdatki za verstvo bodo sorazmerno razdeljeni na posamezne vere. Katoliška cerkev torej niti v tem ni čisto nič prikrajšana.
Sedmi odstavek, t. zv. kancelpara-graf, se pa glasi: «Predstavitelji ver ne smejo uporabljati svoje duhovne oblasti pri izvrševanju verskega bogoslužja ali pri spisih verskega značaja ali sicer pri vršenju svoje službene dolžnosti v strankarske svrhe*. Za ta odstavek pravijo klerikalci, da je naperjen proti veri in da se hoče prepovedati duhovnikom oznanjati besedo božjo. Naj si vsakdo ta odstavek natančno prečita in videl bo, kako nesramno klerikalci lažejo in far-bajo nevedno ljudstvo. Ustava prepoveduje duhovnikom samo uporabljanje svoje duhovne oblasti v strankarske namene. Od kdaj pa imajo strankarski nameni kako zvezo z besedo božjo? Ali je Bog strankar, ali je Kristus agitiral za klerikalno stranko in vnemal sovraštvo med ljudmi? Ne, tega nikdar in nikjer nismo slišali, strankarji so postali duhovniki šele takrat, ko so pozabili na kraljestvo onega sveta in so se začeli potegovati za vlado na zemlji.
Ustava je tudi v verskem oziru popolnoma pravična, po njej so vse priznane vere popolnoma enakopravne in vsak še tako veren katoličan je z ustavnimi odredbami glede vere lahko popolnoma zadovoljen. Žalostno je, da je morala priti v ustavo tudi prepoved zlorabe cerkve in prižni-ce, ampak tega ni zakrivil zakonodajalec, temveč katoliška duhovščina, ki tako brezobzirno zlorablja svojo duhovno oblast v svrhe klerikalne stranke. Žalostno je, da se je klerikalna stranka branila tega odstavka in da sedaj laže med ljudstvom, da se ji hoče odvzeti pravica oznanjevanja besede božje! Naj duhovniki le oznanjajo besedo božjo, ampak politike naj ne zanašajo v cerkev, ker tam ona ne spada!
Zanimivo je tudi to, da so predstavniki vseh drugih ver — pravoslavne in muslimanske — glasovali za sprejetje odstavka o prepovedi zlorabe vere, samo katoliški duhovniki so bili proti temu, ker so že tako pozabili na pravi namen cerkve, da jim je klerikalna stranka vse, vera pa — deveta skrb.
Priobčili smo vse določbe ustave, ki se nanašajo na vero doslovno. Iz njih bodo naši čitatelji videli, kako nesramne laži se razširjajo o ustavi in o nekem preganjanju vere. Vsakdo naj si natančno prečita ta verska določila in videl bo, da so ona pravična in da nikjer ne nasprotujejo veri, samo zlorabljati se ne sme vera v strankarske namene, cerkev naj služi samo in edino bogoslužju, kakor ima tudi državni uradnik, kadar nastopa službeno, služiti samo državi
in čl 107 ustave določa: «Zloraba oblasti in položaja državnih uslužbencev v strankarske svrhe in vplivanje predstojnika na državne uslužbence v tem cilju se kaznuje po zakonu*.
Večina ustavotvorne skupščine je hotela obvarovati državljanu njegovo svobodo na vse strani in zato je sprejela v ustavo določbe, ki onemogočajo duhovščini zlorabo vere v politiki, enako pa onemogoča tudi zlorabo uradne oblasti v korist te ali one stranke. Uradniki se zaradi tega čisto nič ne pritožujejo, nasprotno, še zadovoljni so z odredbo, ki se nanaša na njih. Pravoslavni, muslimanski in protestanski duhovniki se tudi ne pritožujejo zaradi kancelparagra-fa, ker se zavedajo, da se vera ne sme zlorabiti v strankarske svrhe.
Samo katoliški duhovniki vpijejo, kakor bi jih kdo iz kože drl, ker imajo pač slabo vest. Po vrhu pa še lažejo, češ da ne bodo mogli nemoteno oznanjati besede božje! Laž ima pa kratke noge in ko bo ustava sprejeta, se bo vsakdo lahko prepričal, da duhovnik v cerkvi lahko svobodno govori o verskih rečeh, ako se bo pa kateri od njih spozabil in bo napravil iz cerkve klerikalni agitacijski lokal, se bo že našel v župniji mož, ki bo brezvestnega duhovnika naznanil sodišču in tam ga bodo naučili — spoštovati cerkev!
Zbiranje razdirata.
Klerikalno vpitje po avtonomiji Slovenije je kolikor toliko umljivo: katoliška duhovščina je imela v Avstriji take privilegije, da se ji kolca po njih in ker ni pričakovati, da bi demokratična Jugoslavija tudi priznala te privilegije, bi pač hoteli vzdržati jih vsaj v avtonomni Sloveniji. V poštev pride, seveda, tudi onih dvanajstero poverjeniških in mnogih drugih sinekur, ki bi jih avtonomna Slovenija morala dati klerikalcem.
S tem smo klerikalne separatiste odpravili, ker se res ne izplača dalje govoriti o motivih, ki jih vodijo v njihovem boju za avtonomijo, ki je ob enem boj proti močni jugoslovanski državi. S klerikalnimi načrti bo obračunala konstituanta, najkompetent-nejše mesto za reševanje takih vprašanj.
Separatisti, ki se zbirajo okoli gospoda Prepeluha in njegovega «Av-tonomista» so pa druge vrste avto-nomisti, oni hočejo dokazati, da je razdelitev države v zgodovinske avtonomne dežele v korist države in v prvi vrsti v korist Slovencev, brez ozira na njihovo strankarsko prepričanje, ker večno takointako ne bo vladala nobena stranka niti v Beogradu, niti v Ljubljani.
To zadnje je resnično, ker moč posameznih strank se prav pogostoma menja. Naši klerikalci n. pr. so računali, da dobijo pri volitvah za kon-stituanto najmanj 80 odstotkov slo-
venskih glasov, pa jih niti 40 odstotkov niso spravili skupaj.
Pa zato tukaj ne gre; temveč zato, ali je boljša in koristnejša enotna, močna Jugoslavija, ali pa Jugoslavija, razdeljena na kakih 5 do 10 dežel, od katerih bi imela vsaka svojo vlado, parlament, finance itd. To ni več avtonomizem, ki v Jugoslaviji nima nobenih nasprotnikov, temveč popolni federalizem. Vzgled pokojne habsburške monarhije je nad vse poučen tudi za nas, iz njega vidimo, kako naše države ne smemo urediti, ako jo nočemo zgraditi na pesku. Saj so vendar še v dobrem spominu oni večni prepiri med Dunajem in Budimpešto in one težke krize, ki so potresale bivšo monarhijo ravno zaradi njenega federalističnega ustroja. In tam sta se prepirala v glavnem samo dva: Dunaj in Budimpešta, pri nas bi se prepiralo medsebojno kar 5 do 10 dežel, ki bi se nahajale v večnem medsebojnem vojnem stanju iz finančnih, gospodarskih, vojaških in drugih vzrokov in vedno bi se našle struje, ki bi hotele še večjo samostojnost posameznih dežel. Na zunaj taka Jugoslavija nikdar ne bi postala močna, ona bi ostala za večne čase ozemlje, na katerem bi se uveljavljali tuji interesi.
Od ljudi, za katere se misli, da niso federalisti iz strankarskih interesov, temveč zagovarjajo federalizem načelno, bi s pravico pričakovali močnih argumentov za njihovo načelno stališče. In ravno s temi argumenti separatisti niso prišli na dan, ker ono, kar oni navajajo kot vzrok za federativno obliko naše države, ne more zadovoljiti nikogar.
«Ali hočeš v Macedonijo ajnru-kat?» S tem geslom so koroški nemčurji za časa plebiscita agitirali proti Jugoslaviji in s tem geslom operira tudi «Avtonomist». Ako bo država enotna, — pravi glasilo separatistov — se lahko zgodi, da bi bil slovenski uradnik premeščen iz — recimo — Murske Sobote v Prilep! Res, nekaj strašnega!
Kaka je bila Bosna leta 1878? Boljša od Macedonije? Ne, nič boljša ni bila in vendar, koliko slovenskih uradnikov je šlo radevolje tja služiti!
Sicer pa: pri nas se veliko govori o slovenski kulturi, ki je zelo visoka. Ako je to resnica, ali ni naša sveta dolžnost, da damo malo te kulture tudi macedonskim bratom, ki pod turško vlado niso imeli niti prilike, niti možnosti izobraževati se? Ali naj mi to kulturo držimo zaprto v ozkih mejah «avtonomne» Slovenije?
Macedonijo je vendar treba kultivi-rati. Razen tega bo na Slovenskem kmalu hiperprodukcija inteligence. Kam naj gredo oni, za katere v domačih uradih ne bo prostora? To je zelo važno vprašanje! Ali naj gredo v Ameriko, za tovarniškega delavca? Vsak bo šel prav rad v Macedonijo in vesel bo, da ima veliko domovino, ki ima kruha za vse svoje pridne sinove!
V vsem programu separatistov je ravno točka o Macedoniji najbolj zoprna, ker iz nje se najbolj vidi, kako tuja je še misel jugoslovanskega narodnega edinstva gg. od «Av-tonomista».
Prav čuden je tudi argument s slovenskimi tradicijami pri naših zasužnjenih bratih. Ti naši bratje na Notranjskem in Primorskem imajo baje čisto slovenske tradicije in za njih bi bila Jugoslavija privlačna moč samo, ako bi se v njej nahajala avtonomna Slovenija, od enotne Jugoslavije se bodo pa oddaljili. Tako pišejo separatisti v času, ko stopajo naši zasužnjeni bratje v volilno borbo pod jugoslovanskim imenom in slovenskega imena niti ne omenjajo! Ta argument separatistov so res najlepše ovrgli naši zasužnjeni bratje, ki jim jugoslovansko narodno edinstvo ni fraza, temveč lep ideal, za katerega stopajo pogumno v boj!
Tradicije! Kake tradicije imamo Slovenci sploh? Bodimo odkritosrčni in povejmo odkrito, da je bila pri nas najbolj vkoreninjena — habsburška tradicija. In vendar smo vso to tako vkoreninjeno tradicijo zatrli enkrat za vselej.
Simpatije, ki jih je pokazal «Avto-nomist» že v svoji prvi številki za klerikalce in «Slovenčeva» ljubeznji-va zahvala daje misliti. Zdi se, da se pripravlja koncentracija federalistov, ki se menda držijo znanega reka: ge-trennt marschieren, gemeinsam schla-gen!
Naj le poskusijo, saj njihovo prizadevanje bo ostalo samo pri poskusu. Narod je zrel, on se zaveda vrednosti močne, enotne narodne države, on bo prešel mirno tudi preko združenih federalistov in ustvaril bo enotno, močno jugoslovansko državo, ki bo mogla izvršiti vse svoje velike in težke naloge, ki jo še čakajo.
Federalisti nastopajo pod napačno zastavo avtonomizma. V ustavnem načrtu klerikalcev — in tega brani tudi «Avtonomist» — pa niti govora ni o avtonomiji, po njem se ima razdeliti država na več dežel, ki bi bile samo prav ozko zvezane med sabo, tako približno, kot Avstrija in Ogr-
pred polor^om Np^nsttie razlike —■ pri nas naj bi bil tudi promet skupna zadeva — ničesar ne menjajo na tem dejstvu. Jugoslovani se vendar nismo ujedinili zato, da ustvarimo novo avstro-ogrsko monarhijo pod novim imenom in v poslabšani obliki.
Iz novomeške okolice nam pišejo: (St. Mihael-Stopič.) Kakor da bi bil ta kraj v pravih nebesih, ne zveš in ne bereš nič od tod. Teško smo pričakovali občinskih volitev, končno smo jih pričakali. Naš g. Zurc recte «Štembur» županuje čez 20 let, ali morda mislite da za to, ker ga ljudstvo spoštuje? Ne, ampak zato, ker se je večinoma sam volil. Tiste volilne noči bi imele dosti povedati, kako se je ponoči zaprl v občinsko pisarno in popravljal listke. Sedaj mu gre pa za glavo, ne za županski stolček. Sedaj vstopi, kakor se sliši, v SKS. — Le tako naprej, gg. Ovsec in Mat-ko, boste s tem več kot polovico glasov izgubili, ako boste njega za kandidata postavili. O. Zurc, v svoji občini ste pri nas kmetih zapravili vse zaupanje in spoštovanje, ostali ste neprostovoljen agitator za osvoboje-nje od farovškega jarma. Da, gosp. Štembur, dokler je bil v Ljubljani Šu-steršič-Brejc, to je bilo življenje! Vašo črno suknjo vam bodo še moli snedli in tudi tisti zlati križec, ki sami ne veste, zakaj ste ga dobili. Vendar pa vas jaz obžalujem in kadar bom šel prvič v Beograd, vas bom priporočil za red sv. Save. Ne bom vam očital vaših nepravilnosti pri aprovizaciji med vojno, ko revež ni dobil več kakor na karto, pri vas je pa bilo dosti mesa. Veliko imate masla na glavi, nikar ne hodite na solnce. Da, dokler je bil Šusteršič in Brejc, ste bili res pravi «haremba-ša», ali šli so gospodje, in tudi vi se pripravite na odhod! Iz hranilnice ste že, sedaj pride županstvo, potem okrajni odbor in potem šola! Kar kujete s SLS. vsaki večer, to vam naj pa župniki blagoslovijo, da bo imelo boljši tek.
Iz Mengša. Kancelparagraf se čuti tudi pri nas, ker vidimo našega kaplana Janeza in njegove tovariše hoditi brzih korakov od hiše do hiše agitirat za občinske volitve. Vložili so dve kandidatni listi, ki izhajate obe iz farovža. Prva SLS. je stari občinski odbor, en odpadnik napredne stranke in nekaj šusteršičijancev, katerim se imamo zahvaliti za podiranje tovaren, nazadovanje Mengša in 135 odstotne občinske doklade za občino Mengeš. Druga lista, pod imenom «Delavska stranka«, v resnici «farovška stranka«, ker iz kandidatne liste je razvidno po imenih, da niso kandidat je delavci, ^temveč farovški pristaši in pristni Šusterši-
čijanci. Pravih delavcev niti k sestanku niso povabili, ker so sigurno vedeli, da bi njih nakano preprečili. Napenjajo vse sile, da bi zopet obdržali svoje odborniške stolčke in delali plane za procvit Mengša. Obrtna spretnost g. župana je naravnost zanimiva, on je: 1.) pri godbi, 2.) pri petju, 3.) organist, 4.) pri električni zadrugi, 5.) pri mlekarni, 6.) pri motorju, 7.) urar, 8.) mehanik, 9.) trgovec s premogom, 10.) trgovec s steklom, 11.) trgovec z vinom in 12.) po milosti žlahte župan mengiški. Torej samo ob sebi umevno, ako ima gospod župan toliko posla, mu ne zamerimo, ako vrši svoje dolžnosti površno, akoravno mu gospod kaplan Janez in Bali veliko pomagata, ker sta njegova prva svetovalca, četudi nista v občinskem odboru. Zanimiva oseba je tudi gospod kaplan Janez, ki je tudi povsod: 1.) pri Orlih, 2.) pri izobraževalnem društvu, 3.) pri dramatičnem odseku, 4.) pri kmetijski družbi (ne obdela pa niti svojega krasnega vrta), 5.) pri električni zadrugi kot preglednik računov, 6.) pri slamnikarski zadrugi kot delničar. Torej povsod, samo pri gasilnem društvu ne, ki je res potrebno. Svetovali bi mu, naj bi opustil zadruge in posvetne kupčije in .se posvetil svojemu duhovskemu stanu, zadruge naj pa prepusti drugim možem, delnice pa razdeli med delavsko ljudstvo v slamnikarski zadrugi. Ravno tako priporočamo Majdičevemu vav-petu Gorenjcu, ker tudi on ni delavna moč v zadrugi, da stori isto kakor gospod kaplan z delnicami. Znamenit strokovnjak modernih zadrug je tudi gospod Bali, drugi svetovalec gospoda župana. On je tudi povsod kjer dobro kaže, kakor prva dva gospoda, samo tam ga ni, kjer bi ga potrebovali. Treba bo železne metle, da se Mengeš izčisti in postavi na mesto župana in odbornike, ki bodo kos svojemu poklicu in v korist občini, ne pa kakor so bili župani do sedaj pod vplivom duhovnov. Pridobili so si zaslužne križce od ranjke Avstrije, od občanov pa nezaupanje. Zavedni Mengšani se bomo znali varovati njih skrinjic pri občinskih volitvah dne 7. maja t. 1., ker zadnji čas je že, da s takim samopaševanjem kratko obračunamo.
Iz Blok. Naš «veliki župnik» Viktor Švigelj je zelo «dober» duhovnik (tako se namreč sam imenuje) in zelo slab gospodar. Naročil je zvon v Vidmu v Italiji, toda naša brez-verska vlada je z visoko carino preprečila uvoz. Hudobni jeziki pa baje hujskajo in hočejo njega spraviti ob dobro ime. Vprašamo pa g. župnika če je bil on hudoben, ko je ustanavljal konsumno društvo? (Isto je v teku osmih mesecev smrt storilo!) Kdo je obrekoval in natolceval, kdo je hujskal? Kajne, g. župnik, resnica,
M ANICA: LISTEK.
Tragedija v hribih,
Žirovec, to vam je bil korenina, kakoršnih se ne najde povsod, ampak le malokje. Iz jega je gledalo zdravje in moč. Bil je bolj majhne, a krepke postave, obraz poln, ru-deč in obrobljen z dolgo in gosto rujavo brado. Tam gori za katarin-skimi hribi, na vzvišenem obronku je stala njegova domačija. Ondi je kraljeval in živel v zadovoljstvu ^ s svojo ženko in sedmerimi otročiči.
Ako ga je vprašal kdo izmed turistov, ki so ga prav radi posečali, doklej sega njegova posest, tedaj je zamahnil z roko okrog sebe in v dolino in rekel:
«Poglejte gospod, dokler vas peljejo oči, to je vse moje!»
In res je imel Žirovec toliko sveta, da menda še sam ni vedel povsod za mejo.
Bral je rad in veliko je bral. Vsako nedeljo je poslal v dolino po časo-
pise in tudi turisti, ki so poznali njegovo hrepenenje po čtivu, so mu nanosih cel kup časopisov in včasih tudi knjig. Pri tem se je mož izobraževal 5n dostikrat je s koristnimi sveti pomagal svojim sosedom.
Ko je bil star petinpetdeset let, mu je umrla žena. Kmalu po njeni smrti pa je, sicer vedno pameten in previden mož storil veliko bedarijo, ki ga je stala premoženje, srečo in končno tudi življenje. Zatelebal se je namreč v komaj dvajsetletno hčer nekega cerkovnika tam iz bližnjih hribov. Ko je potem eden ali drugi izmed sosedov opazil njegov duševni ali bolje rečeno srčni položaj, ga je posvaril, da to zelje ni zanj, naj raje gleda na svoje že precej odrasle sinove, če pa se že res hoče obabiti, naj si naprti v božjem imenu eno, ki bo vsaj njegovih let. Toda Žirovec je postal hud ter je pri takih prilikah precej trdo odgovarjal, naj vsak pometa pred svojim pragom, on sam da že ve kaj dela.
Njegovi izvoljenki je sicer dišalo Žirovčevo obširno posestvo, nikakor
pa ne Žirovec sam in njegova številna rodbina. Zato mu je nekoč povedala kratko in jasno, da je pripravljena poročiti se ž njim le tedaj, ako prepiše posestvo na njeno ime.
Žirovec je premišljal, ukrepal, omahoval in zopet premišljal. Toda srce, ta drobni kos mesa, mu je že skočilo na glavo in ugodil je izvoljenki. Prepisal je na njeno ime vse premoženje, ne meneč, da s tem oropa sebe in svoje otroke vsega imetja.
Dan pred poroko so zapustili Ži-rovčevi starejši sinovi rodni krov svojega očeta ter odšli raje služit, nego se pustili strahovati tuji, čisto mladi deklini.
A tudi Žirovčevi medeni tedni so bili šmentano kratki. Le prekmalu je spoznal, da je razlika v starosti globoko brezno, ki zeva med njim in ženo, da ona nima prav nič nežnejših čutil zanj in da ga je poročila le zaradi premoženja. Postajal je otožen in pobit, a vendar je skušal vedno in povsod, da jo vsaj nekoliko naveže nase. Bil je ž njo izredno ljubeznjiv, da, še celo svojo gosto, že nekoliko
osivelo brado si je dal obriti, da bi izgledal mlajši, toda zaman. Ona je postajala slednji dan bolj mrzla, večkrat celo naravnost surova in odur-
na s svojim možem.
Neko opoldne je postregla žena Zi-rovcu z jedjo, ki mu je že od nekdaj zelo ugajala. Z največjo slastjo je izpraznil skledo do dna ter se nato nekoliko vlegel k počitku. A zaspati ni mogel. Zavrtelo se mu je v glavi in v želodcu mu je postajalo silno slabo. Začel se je daviti in bruhati. Z veliko težavo je priklical ženo in jo prosil, naj hitro pošlje po zdravnika.
Toda ženi se to ni zdelo potrebno.
«Saj nimam nikogar, da bi šel ponj», je ugovarjala. «Sicer pa veš, da zdravniki ne hodijo radi tako visoko v gore, zlasti če ni posebna sila. Prejkone si se preveč najedel. Le potrpi, jutri bo že dobro!»
Mož ni več prosil. Davil se je potem še celo popoldne in tudi naslednja noč mu je minila brez spanja, toda prihodnji dan se je počutil že toliko bolje, da je ostal in šel vun na prosto.
ki ste jo slišali v Topolu, vas še sedaj v oči bode! Na prižnici se repen-čiti sedaj ni težko, toda to je pribito, da ste jo s zvonom zavozili! Kako dober ekonom je župnik, pričajo besede: «Kaj moramo vse zabiti v zvonove, ali je potrebno da so bronasti, ali naj skrbimo za potomce, glavno je, da mi, ki živimo, dobimo zvonove, potomci naj pa zase skrbe.» Res vzoren gospodar, ki vidi komaj en pedenj daleč. Možje naj odločijo, ali naj bodo bronasti ali jekleni zvonovi! Zakaj niste pa pri prvi naro-čitvi tega upoštevali, kajne «slavo» ste hoteli sami žeti. Bližajo se občinske volitve in sedaj je treba zopet peska ljudem v oči. Gospod župnik, dober gospodar niste in ne boste!
Iz Trebelnega. Pred vsakimi volitvami se po navadi malo opiše občinske voditelje, da se jih pokaže javnosti v pravi luči. Pri nas vladajo klerikalci občino že od nekdaj, seveda prav po svoje. Na vse načine si prizadevajo, da bi to svojo vlado obdržali posebno ker jim njihova ženska armada ne bo veliko koristila. Oglejmo si malo glavne stebre občine: Zupanov imamo sedaj kar pol ducata, kateri v svoji oblastnosti ne trpijo nobenega ugovora. Ako bi se kateri odbornikov predrznil misliti po svoje, ga nahrulijo tako, da se seje več ne udeleži. Prošnje za vojne podpore in vojaške dopuste je pravi župan le težko potrdil, ako jih ni pisal klerikalec. Težave in ovire ter daljnja pota, ki so jih imeli ljudje zaradi tega, so po fari še v dobrem spominu. Druga imenitna oseba je g. kaplan, ki je naravnost prepovedal županu potrditi prošnjo, ako jo je pisal napredni učitelj. Cela knjiga bi nastala, ako bi hoteli opisati njegovo klerikalno delovanje v cerkvi, šoli in po hišah, ker se je vmešaval v čisto osebne zadeve. Vpil je proti naprednjakom in njih listom, da je bilo kar groza, pretepal otroke naprednih ter naročal, da morajo isti starše svariti zaradi listov, ker drugače ne bodo prišli v nebesa, sramotil je javno naprednjake, sumničil nam ljubo in verno učiteljico pred otroki v šoli, češ da so se naučili od nje kleti, pretepel deklico v nedeljski šoli do krvi, ker se je potegnila za preganjano učiteljstvo, fana-tiziral ženske za volitve, hodil razbijat shode samostojnih itd. itd. Tretja preoblastna oseba pri občini je bivši avstrijski komisar, ki si je v senci bajonetov pri ljudstvu nabral zaslug, katere bodo potomci z ogorčenjem naštevali. On se zelo zaveda svoje moči, ker sam pravi, da več premore pri glavarstvu kakor vsi občani skupaj. Četrta važna oseba je bogati
trgovec. Ta in komisar sta osrečila občino z orožništvom, prvi da jim je dal lahko svojo hišo, a drugi, ker se ni čutil življenja varnega pred naprednim učiteljstvom, kar je poročal celo oblastvam, oba pa seveda tudi v strahu pred tatovi za svoje tisočake, ki sta jih pač s težavo pridobila od nas za časa vojne v štacuni. Oj pšenica! Kot petega ne smemo pozabiti občinskega tajnika, slugo, klerikalnega agitatorja itd., ki prav po kaprol-sko postopa z ljudmi, ki ne trobijo v klerikalni rog. Pohvalil se je sam, kako je v ruskem ujetništvu naznanjal bivše avstrijske Srbe, ki so zabavljali čez ljubo Avstrijo in pobožnega Franceta. Jugoslovanske invalidne podpore pa sedaj seveda ne zameta-va. Zadnji veljak te družbe je 25 letni naprednjak, sedanji preobrnenec, ki je pri kolkovanju denarja že celo nadomeščal klerikalnega župana, a bil je tudi računovodja farovške štacune. Njegov starejši sin gospodari neovirano na klerikalni podlagi pri veseli vdovici zraven cerkve. Drugi sin je farovške štacune agent in izdeluje čevlje brez patenta, saj je tudi oče imel gostilno večkrat brez patenta in ples brez licence. Tretji nadebudni sinček že sedaj kaže precej preroškega duha. Seveda mora imeti gospodinja take hiše prvo besedo povsod in čudno je, da izve kaplan takoj ako v cerkvi kdo }e zagodrnja zaradi njegovega rohnjenja raz prižnice, ako je stala ta brumna žena slučajno kje za vratmi. Tudi želijo gospa Nahti-gal, da bi hčerko izobrazili vsaj za farovško kuharico. Naj pa še kdo reče, da klerikalna srajca nič ne nese; ko bi ne nesla bi je ti po sili klerikalci, kakor se sami nazivajo, ne oblekli. Toda pričakujemo, da tudi pri nas kmalu odklenka klerikalni nadvladi, zato le trdno zvezo sklenimo vse stranke, da izčistimo iz sebe vse naše koritolovce in škodljivce.
Raka pri Krškem. O velikonočnih praznikih smo od našega župnika Škerjanca prejeli take pirhe, da so nam v želodcu obležali. V četrtek je pri opravilu v cerkvi zopet svojo neotesanost stresal nad ljudmi, ki so gotovo z dobrim namenom prišli v cerkev. Ko so ljudje malo pokašljeva-li, se je ta naš «šintar» — tako ga imenujejo ljudje iz neke sosednje fa-re, ki hodijo na Rako v cerkev, mi domačini pa ga s takim pridevkom nočemo častiti ali pa žaliti — je začel kakor po navadi ljudi zmerjati in rekel: no, pa dajmo in sam norčujoč se iz prehlajenih in postarnih naduš-ljivih vernikov, kašljal za vzgled in se napenjal kakor kovaški meh. Ljudje so se deloma smejali, deloma so
pa godrnjali zaradi takega nesramnega počenjanja župnika. Pri procesiji na veliko soboto, je nekaj fantov kadilo cigarete, kar mora vsak dostojen človek obsojati. Zaradi res pohujšlji-vega vedenja pa smo na velikonočno nedeljo dobili vsi farani od župnika kolač v obliki najgrših psovk in zmerjanja. Naravnost nas je silil na odpad od katoliške vere in da naj prestopimo v pravoslavno, češ saj ima naš župan, ker je postrežljiv mož v svojih hievih v gradu dosti prostora za «nove vernike». Čudno, da ne more našega župana niti v cerkvi pri miru pustiti, ker je res mož, ki še ni nikomur skrivil lasu in vstreže vsakemu, če le more. Ljudje so bili tako razburjeni, da so prav na glas ugovarjali in ne bilo bi čudno, ako bi se bilo v cerkvi zgodilo kaj takega, kar bi bilo za obžalovati. Iz cerkve grede so župnika preklinjali, ker nas o največjih praznikih zmerja kakor bi bili njegovi psi, ne pa farani, mnogo jih je pa sodilo tako, da je bil župnik že zjutraj pri maši pijan, kar bi bilo prav verjetno. Ravnotako je bilo na božični dan. Pri polnočnici so neki razuzdani pobalini uganjali nerodnosti pod korom. Župnik bi bil rad tako kakor sedaj zvrnil to divjaštvo na pristaše njemu nasprotnih strank, toda bili so nekateri tistih člani njegovega izobraževalnega društva. Na božični dan smo bili zato od njega oštevani kakor sedaj na velikonočno nedeljo. Najlepše praznike vsega leta nam s svojim divjanjem pokvari. Mi obsojamo vsako nedostojno vedenje v cerkvi, toda pri takem poče-njanju župnika bi res ne bilo čudno, ako bi se kdo vnemal za pravoslavno cerkev, ampak mi hočemo ostati pri veri naših očetov. Župniku bi pa v enem oziru bila bolj všeč pravoslavna vera; zakaj to vemo mi preveč dobro in tudi on sam, ako pa noče vedeti, mu bomo tudi to povedali.
Politični pregled«
Ker je ustava v ustavnem odboru sprejeta, je prišel sedaj načrt pred
celo ustavotvorno skupščino in tam se razvija sedaj
ustavna razprava,
ki je včasih zelo živahna, ker klerikalci in njihovi zavezniki napenjajo zadnje moči, da bi onemogočili sprejetje ustave. Posrečilo se jim to seveda ne bo, ker ustavni načrt, izdelan in sprejet v odseku, ima za sabo tako močno večino, da se bodo na nji skrhali klerikalni kremplji.
Pomagalo ne bo klerikalcem niti to, da so začeli nekateri neklerikalci
Glava mu je bila še vedno silno težka. Mislil je in mislil, odkod vendar ta bolezen, saj je bil do sedaj vedno zdrav kakor riba. Naenkrat se spomni, da je imela včerajšnja opoldanska jed nekak čuden okus...
«Kaj ko bi žena...?»
Strašna slutnja se ga poloti. Srce se mu napolni z neizmerno bridkostjo, kesom in obupom. Toda niti ženi, niti komu drugemu ne zine o tem ni besedice. Vendar pa je postal odslej toliko previden in nezaupen, da ni nobene jedi pokusil prej, dokler si je ni žena sama nesla par žlic v usta.
Bilo je na Veliko noč. Zirovec je vstal zgodaj ter se še pri temi odpravil od doma, hoteč prisostvovati v dolini pri župni cerkvi velikonočni procesiji.
Ves vtopljen v Žale misli je prispel do velikega gozdnega grebena, odkoder se je že videlo v dolino. Tisti hip se v grmovju kraj pota čudno posveti— bumf—, in Zirovec pade brez glasu z obrazom na zemljo.
Strahoviti pok, ki je odmeval po vseh bližnjih hribih in se čul celo
daleč v dolino, je zvabil več kmetov iz bližnje okolice, da so šli ogledovat, kaj se je zgodilo. Še preden se je popolnoma zdanilo, so našli tam na ovinku Žirovca mrtvega s prestreljenimi prsi.
Pretresljiva novica je šla kakor blisk od ust do ust po vseh hribovskih vaseh. Ugibalo se je vse vprek o zločincu, pomilovalo otroke in se zgražalo nad pokvarjenostjo sedanjega veka.
Ko je izvedel to novico tamošnji vaški vagabund Štefulica, o katerem se je trdilo, da ima v glavi eno kolesce premalo, je stopil med sosede, zavil oči in dejal skrivnostno:
«Bog ve, koliko mu je dala?»
Možje so se ozrli vanj z začudenjem.
«Štefulica, kaj blebečeš? Kdo je dal in komu?»
«1 kdo neki! Jaz mislim reči, koliko je dala Žirovka tistemu, ki je ubil moža. Meni je ponujala pettisoč kron, pa jaz sem rekel: ne Štefulica, četudi si tak in tak, a ubijalec ne boš in ne boš!»
Nato je Štefulica hitro zavil v gozd ter se skril strmečim sosedom.
Še isti dan so orožniki prijeli vdovo Zirovko ter jo odvedli v zapor. V začetku je trdovratno tajila, a končno je priznala vse. Povedala je, da je vzela pokojnika le zaradi premoženja in da ga je potem skušala zastrupiti, toda strup ni bil dovolj močan, zato se ji tedaj ni posrečil njen zlobni namen. Potem je ponudila postopaču Štetulici pettisoč kron če ji spravi moža s poti, a Štefulica ni maral postati zločinec. Nato je začela nagovarjati nekega mladega posestniko-vega sina, odštela mu desettisoč kron in nato šele je on ugodil njeni želji ter ji ustrelil moža iz zasede.
Sodišče je takoj odposlalo orožnike za morilcem, toda našli ga niso. Prejkone jo je popihal kam čez mejo.
Mlada zločinka je bila obsojena na dosmrtno ječo. Obenem so ji bile odvzete tudi vse pravice do posestva. Vse premoženje se je vrnilo postavnim dedičem, pokojnikovim otrokom.
v Ljubljani izdajati tednik «Avtono-mist», s katerim se bolj obširno pečamo na drugem mestu, ker danes je že jasno za vsakega, da je to samo klerikalni poskus, zanetiti
razdor v napredne vrste
in ravno zato bodo vsi ti poskusi tudi ostali samo — poskusi. Danes u-videva vsak razsoden in razumen človek, da je vse ono, kar hočejo klerikalci, škodljivo narodu in zato klerikalci nikdar več ne pridejo na površje.
V beograjski vladi bo prišlo do malih sprememb, ker je radi bolezni odstopil minister notranjih zadev Draškovič. Ta odstop je
brez političnega pomena,
Draškovič odstopa samo radi svojega slabega zdravstvenega stanja in na njegovo mesto pride zopet kak demokratičen minister. Ker je gospod Draškovič privolil, da ostane še nekaj časa na svojem mestu, se bo sprememba izvršila šele pozneje.
Političen tečaj se s tem v državi ne spremeni, zmagala bi
misel avtonomije,
kakor jo zastopajo napredne stranke, pokopani pa bodo vsi načrti na-zadnjakov, ki so hoteli iz naše narodne države napraviti nekako skrpucalo, nekako novo avstro-ogrsko monarhijo v poslabšani obliki. Po demokratski ustavi bo imela svojo samoupravo občina, samoupravo bo imel okraj in tudi okrožje, po klerikalnem načrtu bi pa bila Slovenija posebna dežela za se z dvanajstimi poverjeniki na čelu in ti bi neomejeno vladali tudi v okrajih in občinah, kakor je to bilo v šusteršičevih časih žalostnega spomina. Po demokratski ustavi pride do večjega vpliva na upravo ljudstvo, po klerikalni ustavi bi pa zopet prišla do svoje prejšnje veljave — duhovščina.
Z Italijani se naši odnošaji nikakor ne morejo zboljšati
radi znane italijanske zahrbtnosti,
ki gre vedno le za tem, da nas ogoljufa. Ozemlja, ki ga morajo Italijani prepustiti nam, se Italijanom nikakor ne ljubi zapustiti in Dalmacijo zapuščajo prav počasi. Tudi bi radi, da bi pristanišče Baroš pri Reki pripadlo reški državi, kar bi pomenilo toliko kot Italiji, četudi je po pogodbi pristanišče priznano naši državi. Ministrski predsednik Pašič je tudi javno odločno izjavil, da je
pristanišče Baroš naše
in da ne more biti niti govora o kakem odstopanju tega pristanišča reški državi. Italija bi nas pač hotela zadaviti, ampak to se ji ne bo posrečilo, ker mi se bomo držali sklenjene pogodbe in te se bodo morali držati tudi Italijani, ako jim je to prav ali ne.
Avstrija ne more priti do notranjega miru, ker se ne more sprijazniti z novimi razmerami. Avstrijski Nemci nimajo več Slovanov, katere bi izkoriščali, sami pa nočejo delati in zato pripravljajo
plebiscit za združenje z Nemčijo,
pri tem so pa neodkritosrčni, kakor so bili vedno. Dunajska državna vlada noče razpisati plebiscita za celo Avstrijo, ker dobro ve, da se po mirovni pogodbi Avstrija ne more združiti z Nemčijo. Zato pa dopušča, da se izvrši ljudsko glasovanje po posameznih deželah in 24. t. m. bo prvo tako glasovanje na Tirolskem, potem v Salzburgu, na žtajer«
skem in Koroškem. Na Dunaju so	io zapuščanje naših krajev se vrši že pred novimi volitvami. Pri tej priliki	kasneje do 20. maja invalidskemu odbile tudi preteklo nedeljo velike de-	preveč počasi.	se je podžupan dr. Triller spomnil	delku poverjeništva za socialno skrb-monstracije ze združenje z Nemčijo.	-- Znižanje carine na les. Ministr-	radi bolezni odsotnega župana dr.	stvo (Št. Peterska vojašnica). Prošnje Nam je vseeno kaj dela Avstrija v tem	stvo za gozdove in rude se trudi do-	Tavčarja, ki ravno radi bolezni ne	morajo biti opremljene z izvidom o oziru in prav nam bo tudi, ako do-	seči, da se zniža izvozna carina na	bo kandidiral več, stekel si je pa ve-	nadpregledu. in zdravniškim spriče-živi to združenje, ampak v tem slu-	les, ker se je povpraševanje po lesu	like zasluge za občino. Občinski	valom, okrajnegajali okrožnega zdrav-čaju mi ne bomo dovolili, da bi se z	v inozemstvu znatno zmanjšalo in	svetniki so brez razlike strankarske-	nika, kjer se potrjuje, da je prosilec Nemčijo združil tudi slovenski del	je treba znižati cene.	ga mišljenja stoje poslušali podžu-	res potreben zdravljenja v Dolenj-Koroške in Štajerske.	= Sneg, ki je tako nepričakovano	panov poslovilni pozdrav in zahvalo	skih Toplicah in da je bolezen de-Sicer pa tudi avvstrijska pokrovi-	zapadel, je napravil veliko škode, po-	županu in mu vzkliknili enodušno	jansko v vzročni zvezi z njegovo in-teljica	sebno pri sadju. Bili smo pač po-	«živio».	validiteto. Prošnje, ki ne bodo v tem ... .	trebni vode ne pa snega.	* Hujskači na delu. Še vedno je	smislu opremljene, se ne more vpo-iNemcija preživlja težke dneve,	— Izvoz konj in koruze. Na seji	dosti ljudi med nami, ki prav radi	števati. Zdravljenje bo trajalo pov-Ifpr antanta nor p r^A o,,™;!,	finančno-gospodarskega sveta je bilo	hujskajo proti naši državi. Vlada je	prečno za vsakega invalida 3 do 6 zahtev niti za las in končno bo m	sklenjeno, da se dovoli izvoz 2000	naročila policijskemu ravnateljstvu,	tednov. Onim invalidom, ki so že čiia Drimorana na ta način nlačati	,ahklh koni na Grško. Tudi se sme	da zasleduje take hujskače z največjo	letos vložili prošnje za sprejem v 3 ' „„ ™ iv,"" Pfcaic!	izvoziti vsa množina koruze, določe-	strogostjo in naj jih kaznuje z globo	Dolenjske Toplice ni treba istih po-ir0d ?ie zahteva °dskodnin°' kl	na v trgovskem dogovoru z Avstrijo	tudi do zneska 20.000 kron. Bil je	nov,ti.
Na Ruskem se stvari kaj čudno	in Češkoslovaško.	res že skrajni čas, da se stopi odloč- * P™vljice Spisala in jim slike
razvijajo. Boljševike je navdal--na l^ste nesramnim hujskačem,	narisala lika Waschtetova, v Ljublja-
j j j ^ Jv	_.	kl SO v niVRfriick-ih nacih HrvaH o7 to	ni 1091 /alr>7i1a Ticlrr«jria vaHriirra
strah pred kmetom,
ki so v atrijskih časih držali jezike ni 1921. Založila Tiskovna zadruga, za zobmi, sedaj si jih pa brusijo na Cena vezani knjigi 40 kron, po pošti Regeut Aleksander na Sloven- ^stni narodni državi.	1 krono 20 vin. več. Za pirhe je slov.
ki je ze zdavnaj sit boljseviskega go- $kem. Iz Beograda poročajo da na- Avstrijskomadzarske krivice je mladina dobila knjigo, kakršnih slov. spodarstva in se vedno upira. Da bi merava regent Aleksander v 'teku le- treba P°Praviti ol3 hrvatski meji. Vas mladinska literatura nima veliko. 11-količkaj zadovoljili kmeta, so boljše- tošnjega poletja najbrže v avgustu" 8aJ}I1° P°'ie leži komaj poldrugi ki- ka Waschtetova je napisala 12 prav-viki deloma privolili v nekatere za- priti na Slovensko na daljše bivanje' lometer oddaljena od Prezida, spada Ijic in sicer tako, kot jih more napi-hteve kmetov, ki mu v bodoče ne 2e lansko leto ko je bil regent prvič pa pod občino Stari trg, do katerega sati le oni, ki popolnoma pozna bodo več jemali vseh njegovih polje- med nami mu je zelo ugajala naša imai° 1iudie iz Bat»nega polja dobri otročjo dušo in ve kaj nanjo najbolj delskih pridelkov, temveč samo en lepa dežela in upamo da se oo tudi dve V" Pešhoda- Hrvatska granica se vpliva. Poleg tega jih je okrasila s del. Vpeljali so v to svrho neke vrste letos dobro počutil v'naši sredini zaieda okoli Prezida v Kranjsko na celo vrsto slik, od katerih bodo mla-desetino, s katero pa kmet tudi ne * Kbrikalrn oo-ip lai _ v i ' način, ki ni opravičen z nobenega vi- dini ugajale zlasti one, ki so večbarv-more in ni zadovoljen. Ker je na Preje|. smo,finEklerikalne mn dika Merodajno je moralo biti za ne. Knjiga je izšla v elegantni opremi Ruskem kmet nasproti delavcem v	2 1 i določitev take meje svojčas kvečjemu in na lepem papirju. Naroča se pri
naravnost ogromni večini, bo postav- f^noS dokaza«v«k ™ nS? lega posestva kranjskega ali ogrskega Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna Ijal svoje zahteve vedno odločnejše 131 nS llf i	veleposestnika. Babno polje spada ulica št. 6.
in vedno z večjim povdarkom in bolj- pXs Ke?to doSela naS°tem? g?fraflčrJ°,k Prezidu',ker loči °d * Obsojeni zločinci. Mariborsko seviki bodo končno vendar-le morali Kito s tem da iemlfe še danes nen^e 2stale#a deia obcine btari tr& Proti sodišče je te dni sodilo v slučaju Ro-sprevideti, da je nemogoča taka vla- sJtanc; JašŽto nLlulSa bSa Fref^^ se nagibajoča gorska piano- ze Kramaršič, njenega ljubimca, da, ki se naslanja samo na en stan, žufemberšta	S» ieZeCa 77,° !netrov nad moriem" b™ca Apačnika in babice Marije
ki je po vrhu še v veliki manjšini je gbra a ?ač to Tedstvo Pred VaS ima, nad 400 Prebivalcev- a ie Vele. Kramaršičeva je vdova in e nasproti drugim stanovom. Ruski Jokrajno sodniio v Novem mesi In ?reZ vodn]aka s studencnico, katere imela ljubavno razmerje z brivcem kmet edini bo preosnoval Rusijo na pre/d^ehmsodni^o v Tiuhlfani S S? "L L]U,dst/° se mora Posluževa- Apačnikom. Posledica tega razmerja pravični podlagi, ampak boji bodo £llo dokazaiK) d i m 11S , 11 Upnice; kadar nastoPi suša> ie nai" Je bil otrok, ki je prišel živ na svet, se hudi, ker kmetje so sicer zelo šte- zaSstinSvalnosf škodoželinosf V6C]e P^njkanjevode, katero mo- ki sta se ga pa hotela Kramaršičeva vilm, ampak organizacije ni med anjSiSosti samSo' Tf]° il,°dlt, '?kat ,Z Pabne£a polja Apačnik znebiti. Poklicala sta ba-njimi, temveč uprizarjajo upore po- KHs^a i^Te druXSd; xskof° dva k^metra daleč v Prezid. bico Vele, ki je otroka polila s špi-samezne vasi ali gubernije in take lastnosti ki iim ne LremVnf fi n X slucaju °gnJa 01 bll° na razpolago ritom in ga potem zažgala. Izdali so upore ni težko udušiti. Ko se dvig- S5°f' ^ZnZ TeuTotovut da le p3r ^ kap"lce- J51'^1 Prezid zl™n starejši otroci Kramaršičeve, nejo vsi ruski kmetje ob enem - ta- fe Veho^c ^norabil nafnizTotneiS pa 'mf d°ber v°d°md> ki bi ^ko ki je pa bila pred sodiščem oprošče-krat bo konec boljševiškega gospo- LLtva ^	preskrboval tudi Babno polje. Pri na, ker so jo spoznali za popolno
darstva! s^o komis^narsko n ooslansko^" ^°docl rfzdel!tvi drzave v oblasti se p,janko. Pač pa e bil obsojen brivec ----fl;	_ ii r s k o m poslaiibko o o- bo moralo Ba5no poi e vsekakor pri. ^ štij meSeceJ babica > na pnn
last m dostojanstvo samo, da se je deliti občini Prezid kamor spada I t t "k ' oaoica Pa na eno
Gospodarstvo.	rge! nad SV?15? OSebni™ in P°H-	Merodajna mesta so bila na o že	° 7 , ^
^	t,cne»l nasprotnikom maščevati m	opetovano opozorjena in vlada uvi-	* Zakonska drama v BohinJu-
čilski soliter,, Dotičnikom, ki so se	mu skodvati, nasprotno pa je z ne-	deva umestnost in ootrebo take iz	Najemnik Cvetkovic je ustrelil svo-
mi svoj čas prijavili, javljam, da sem	dopustnimi sredstvi pomagal svojim	nrememhp w1eH rpsar qp nrirat..^ J	.žeuo in sebe- K d°g°dku nam jav-
Začel razpošiljati čilski soliter za po-	prijateljem in sorodnikom, kjer je le	doslednem času n^ l i	fJ'Vz B°h.inJ^c ,Bi,st^e še dodatno:
izkusno gnojenje po nalogu belega- mogel,. O tem človeku trdi «Slo- S ZnraSrr^ v n^I.	{(^kovic ^ bl1 bolehl}° jubosumen.
cije proizvajalcev čilskega solitra». Za veneC>> da o-a hočpio dpmnkrati nru neopravičljiva ravno v navede-	če je njegova soproga, ki je bila prav
vsak poizkus se je določila množina SV in	Tf nem kralu- Kraljevna organizacija	živahne in vesele narave, le sprego-
solitra, ki odgovarja za površino 100 / , ,\/ !' urnem, kakor da JDS pa je započela tudi akcijo za iz-	vorila besedo s kom, je bil že sila raz-
kvadratnih metrov. Opozarjam, da je Jie 01 011 Venovec uničen v ocen sle- peljavo vodovoda iz Prezida na Bab-	burjen in si je domišljal, da gre za
bil rok za priglasitve skoro v vseh li- nemega poštenega in dostojnega no polje, ker bi bilo s tem prebival-	zakonsko nezvestobo. Tudi ni trpel,
stih določen na dan 15. februarja t, 1. človeka. Višek nesramnosti je, ako stVo vasi rešeno velike nadloge ter	da bi bila n3eg°va soproga ljubkovala
Vsi, ki so se dotlej prijavili, prejmejo «Slovenec» skuša obkladati danes ustreženo tako zdravstvenim oenie	ali Pobožala v nieg°vi prisotnosti svo-soliter. V «Kmetovalcu» pa je bil rok žrtve Vehovčevega denuncijantstva varstvenim in vsakdaniim notreham štiriletne hčerke iz prvega zakona,
brez moje vednosti določen na dan 25. z lastnostmi, ki so sodnijsko doka- * Z^dha Lih Swn?r Vla?a	Vslcd.,lnozcvf bolehne ljubosumnosti
februarja. Tudi te priglašence sem zane nri Vehovrn in nr Vphrvvm • . , , 7 Tl	, viaaa	Je pnslo med zakoncema često do vi-
vpošteval toliko, kolikor je bilo Sc t dokazano da7e nil v f^A da ?°bl mini?trstY° Pro"	harnih prepirov. Tako je bilo tudi to
mogoče. Vpoštevati pa nisem mogel	. j,e ProPal ca in de- raeta 250 milijonov dinarjev za	pot. Po takšnem prepiru je Cvetkovic
več onih priglašencev, ki so se zgla- "unciJdm> K1 le oenuncirai tudi se- zgradbo novih železnic. Med drugi-	odšel z doma in izostal celih deset dni.
sili na mojo »Slovenskemu Narodu* daJnega regenta zuzenberske občine mi progami se bodo gradile tudi na	Na to se Je vrnil in blodil pet dni po
že meseca januarja poslano notico, ki S- Kernca. Napadi na g. Kernca ne Slovenskem naslednje proge: Kočev-	hiši in okroS nJe ter se pri tem igral
pa jo je objavil ta list šele dne 19ega bodo nič pomagali! «Slovenčeva» je-Brod Rogatec-Krapina in Prek-	z revolverjem; tako da mu je žena pri
marca t. 1. Takrat je bilo za zglasitve in «Domoljubova» obramba Ve- murje-Maribor	takšni priliki zbežala iz sobe. Ko je
pač že prepozno. Nevpoštevani pri- hovca in dekana Gnidovca, ki sta * Železniška ooliriia Vreli državi	hlko že 15 dni kuhal ^ez0 in se uda"
glašenci naj mi tedaj ne štejejo v zlo, oba dobila svoje pečate pred sod- se uvede s l" maiem železniška noli 3 *	,fantaziji' Je vst0Pil v
ker se nisem mogel takrat več ozirati njj0 na dnka7irip H- qp rpla Upri BC. uv^uv-1f ^."^jein zeiezuibKd poii- petek proti sesti uri zvečer nenadoma
nanje. Soliter razpošiljam zastonj in kalna stranka sama smaL^a vre Sn	b° 1Zs5edoya1^ V°hUne V k0nt0r' priJeI žen0 za lase' Jej na"
poštnine prosto. — Vse prejemnike ^ama.franka sama smatra za vredno protidrzavne elemente, ki svoj posel stavil revolver ob sence in sproti.
čilskega solitra pa še posebe opozar- t0v'ans'Je z venovcem m Unidov!-	posebno vneto opravljajo ravno na	Nesrečnica je bila v hipu mrtva. Oble-
jam, da ga morejo (določenim) usevom cej®- f a ,to priznanje^ je javnost	železnicah in parnikih.	žala je na tleh, levico na srcu, desnico
tudi po vrhu potrositi. Kako je s soli- lahko klerikalcem hvaležna.	* p0vratek vjetnikov. V Rusiji se »tegnjeno od sebe, in kri je pordečila
trom ravnati, je razvidno iz navodil, * Občinske volitve. Klerikalci bi	nahaja še vedno večje število vojnih	ves pod- Mož sam se Je ustrelil v sence
ki so priložena pošiljkam. — Dipl. agr. radi vplivali na volilce in se poslu-	vjetnikov, pripadnikov raznih držav	p obležal jn vratih, vendar je izdihnil
— Trgovska Doiraiania z Italiio so ŠTnhT1^ ^ "IgT^' T	h KiffS StEtuS SfSŽ
_ trgovska pogajanja z Italijo so Raztrobili so v svet, da v 200 obci- da se vsi ti vjetniki vrnejo v domo- Da mstili izDrVa ležati in ^a uozneie
se začela v Beogradu. Italijanski od-	nah nasprotne stranke sploh niso vino. Mnogi se pa ne bodo vrnili,	položili na deske Pri pogrebu se e
poslanci so pnsli v naso prestolnico	mogle postaviti kandidatnih list. V ker so se tam vdomačili in marsika-	izkazalo, da grob za moža ni dovolj
s prav prijaznimi obrazi, samo da bi	resnici pa stojijo klerikalci navzlic teri Slovenec služi v boljševiški ar-	dolg, zato so v neumestni strogosti
nas opeharili tudi v trgovinski po-	vsej agitaciji zelo slabo, kar se vidi madi, ker samo na ta način se more	napram nesrečnežu vzeli njegovo trup-
godbi. To se jim pa ne bo posrečilo,	posebno iz dejstva, da so nasprotne preživeti, domov pa ne more, ako se	lo iz krste in Položil naravnost v
ker zastopniki naše vlade, med kate-	stranke močnejše celo v ljubljanski nahaja kje v notranjosti Rusije	£rob> I,rektili z deskami in nato grob
rimi je tudi dr. Žerjav, so dovolj pre-	okolici, nekdanji šusteršičevi trdnja- * Dolenjske Toplice za invalide.	zasuli; ~ Ne®re,6?a zak°nska zapušča-
vidni in se ne bodo dali speljati na	vi. Stolčki velike večine klerikalnih S 1. majem t. 1. prične invalidska	ta stml.etn0 deklfce 12 z™ga pr-
tenak led. Sicer pa se z Italijani	županov se majejo, na dan volitev se uprava z brezplačnim zdravljenjem	Sr^SiFrfvlehkiso' 22
sploh ni treba pogajati, dokler ne	bodo pa prekucnili. invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni	pokojno nesrečno gospo je vest o
izpraznijo zadnje vasi, ki pripade po * Ljubljanski občinski svet je imel invalidi, ki se žele zdraviti v teh top-	njeni tragični usodi vzbudila globoko
rapallski pogodbi naši državi, ker	pretekli pondeljek svojo zadnjo sejo licah, naj pošljejo svoje prošnje naj-	pomilovanje.
r>
81 m
Dalje.
In zato se ne bojimo mi nikjer nikogar več, vsemu svetu pokažimo, kaj premore nemški meč.
Rekel si, da vse doseže z združenimi se močmi, ker se vse na svetu veže, združimo se tudi mi.
Mislim, treba ni iskati boljšega zaveznika, ves svet moral se bo bati, če se združiva midva.
Z nama pojdejo Mažari to res viteški so rod — nam zavezniki so stari pri politiki na vzhod.
To sporoča mi grof Tisza on je dober diplomat, to je mož brez kompromisa in bi le udaril rad.
Tudi Ferdinand Koburški pojde z nami rad na boj, prej je bil sovražnik turški — zdaj je zvest zaveznik moj.
Ferdinand je mož kreposten absoluten gospodar, in pod njim naš «Drang nach
Osten» bo podpiral vsak Bolgar.
Glavna stvar pa nama bodi turški sultan — Carigrad, preko Carigrada vodi moja proga na Bagdad.
Turški sultan — brez zamere -je že tih zaveznik naš — dasi mož ni naše vere, vendar je naš zvest pristaš.
To bo naša nova zveza Mažar, Turek, jaz in ti, diplomatska ta poteza ženijalna se mi zdi.
Toda treba je začeti, predno drugi to zvedo, jaz bi mislil: še poleti, da do zime konec bo.
Kajti nam je dobro znano, da na tebe Rus preži, a Francoz na staro rano še dozdaj pozabil ni.
Če Francoz revanž pripravlja, kakor vpije Delcasse, Srbe ruski car pozdravlja — vemo, da se nas boje.
Mi jih bomo prehiteli, predno pride njihov čas, še Pariz jim bomo vzeli to ti garantiram jaz.
Ti dobil boš pol Balkana, drugo bo dobil Bolgar, ko bo vojna dokončana, Nemec bo sveta vladar.
In zato sem svojo roko tebi rad v pomoč podal, ker spoštuje te globoko, nemški cesar, pruski kralj».
Ko Franc Jožef to prečita od veselja omedli, dva zdravnika prihitita, on pa to jim govori:
Brž pokličite pisarja pismo piše naj v Berlin, tja na nemškega cesarja: Ljubi Viljem, dragi sin,
hvala lepa za nasvete, sprejmem jih od srca rad, tvoje sem poznal očete, ti si mi po rodu brat.
V češkem gradu Konopišče moj Franc Ferdinand živi, tega tam naj kdo obišče da se ž njim pogovori.
Ko kralj Viljem je to izvedel se veselo je smejal, brž se sam na vlak je vsedel, v Konopišče oddrdral.
Tam je našel Ferdinanda in grofico Chotek ž njim, tu je bila propaganda za državo in za Rim.
Grad je lepe imel vrtove, ves okraj je bil zaprt — Viljem hodil je na love — in razlagal svoj načrt.
Dolgo v noči so sedeli, in so si delili svet — časopisi pa so peli, da je položaj napet.
Ko so slišali v Parizu, kaj se v Avstriji godi, rekli so: zdaj čas je blizu, nova vojna nam preti.
Tudi v Londonu so brali pangermanski bojni plan — mirno so se nasmejali, boj se bliža za Balkan...
Tu se je oglasil resno in govoril je lord Grey: «Mi izjavljamo slovesno, to ne gre tako naprej...»
In v Parizu še glasneje rekel je Poincare: «Vse ima pač svoje meje, to naprej tako — ne gre».
(Konec drugega dela.)


Ravnokar je izšla brošurjca: v pesmih in slikah, I. zvezek.
SVETOVNA VOJNA
1 -
Izdala in založila ,,Domovina".	Cena 4 krone.
Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi (.Domovine", Sodna ulica 6.
Hflko so v Zagrebu sprejeli vest o Karlovem povrat&u?
(Dopis iz Zagreba.)
Bil sem po opravkih v Zagrebu ha dan, ko so prišle prve vesti o prihodu Karla Habsburžana na Madžarsko. Značilno je, da niso imeli vsi listi enakih informacij. «Obzor», ki sem ga smatral za najbolj informiran list v Zagrebu, ni priobčil niti besedice, ker v zadnjem času sploh nima nobene informativne službe, temveč neusmiljeno črpa iz edinega vira, ki mu stoji na razpolago, uz službenega novinskega odseka pri deželni vladi. Zato sem bil nekako nesiguren, ali zanimalo me je ravno v Zagrebu spoznati takoj, kako bo na ta veliki dogodek reagiral mali človek v Zagrebu, seveda, z ozirom na njegovo razpoloženje. Do sedaj sem pri mnogih nezadovoljnikih v Zagrebu pri vseh težkih tožbah slišal redno refren: «Kdo ve, do kdaj bo to tako trajalo!« In ta «to» je naša mila kraljevina SHS.
Šel sem v neko gostilno na Jelači-čevem trgu, ki je v Zagrebu na glasu kot «Frankovska» in tu začnem svoje «pogovore». Neki znanec mi reče takoj zaupljivo: «Nič ne bo iz tega! Ko že enkrat ni bil Kari v Budimpešti takoj proklamiran za kralja in prejel iz Horthyjevih rok krone sv. Štefana je stvar propadla. Zamislite si senzacijo za romantike: na sam dan vstajenja — vstajenje madžarske integritete! Kari izdaja v Budimpešti proglas narodu in ves narod pada pred njim na kolena. In vendar, od vsega tega nič — in morda tudi na vsemu nič resničnega ni!»
Ta konec me je malo zmotil: res je, «Obzor» ni priobčil niti besedice, počakati je treba na potrditev poročila. V tem zaslišim kolporterje: «Hrvat», «Riječ», «Večer». V tej gostilni se daje prednost «Hrvatu». Aha, glej, poročila se potrjujejo. Ampak neprijetno izne-nadenje: « Hrvat*, ki stalno vpije radi «balkanizacije» naših krajev, naravnost po balkansko prenaša poročila iz «Novosti», ne menjajoč jim niti besedila: «Dunaj, 29. marca. Vaš dopisnik doznava iz dobro poučenega vrela . . .», seveda, kot svoje lastne informacije! Čitam uvodnik: priznati moram, da je popolnoma pravilen: «Naš poslanik na Dunaju je že izrekel svojo odločno besedo. Sedaj je odvisno od Prage, Beograda in Rima, da ga ne dezavuirajo in da nastopijo energično in pokažejo Madžarski in antanti, da bomo znali tudi sami preprečiti uresničenje ciljev habsburške reakcije.®
To je prava beseda! Pokažem to nekemu poslovnemu znancu, ki odmahne z roko in reče: »Prosim te, oni morajo tako pisati, ker radi Radičeve agitacije, ki so jo podpirali leto dni, lahko izgubijo pri prihodnjih volitvah še one tri mandate, ki jih še imajo na Hrvatskem, ker vidijo, da bo boljše za nje, ako se še pravočasno povrnejo k pameti, ko v demagogiji in agitaciji med kmeti ne morejo doseči Radiča. Ampak veš, kaj se meni zdi: To ne bo dobro končalo. Srbi so v politiki agresivni, a v svoji roki imajo vojsko. To vodi do vojne; a Hrvati jim zopet nasedejo, ker silno sovražijo Madžare, ki so jih cela destletja zatirali. To je samo voda na beograjski mlin».
Pripomnil sem, da so taki «iskreni» pogovori neumnost, ali neki ogorčeni obrtnik mi seže v besedo: «Tega vi Kranjci ne razumete; .vi ste lažje s Srbi v prijateljstvu, ker se niste nikdar prepirali z njimi, a nam Hrvatom je težko, ko vidimo, da se misel samostojne hrvatske kraljevine utaplja v Jugoslaviji«.
Bil je tržni dan in odšel sem na sejmišče, kjer so kmetje mirno kupovali
in prodajali. Vprašam enega, ali pride do vojne in on mi odgovori: «Kdo se bo vojskoval z nami? Glejte, kako tam stopajo naši vojaki. To je moč, a sin mi piše iz Prištine, da je vojakov povsod in povsod je red. Srb je oster, ali mojemu sinu je dal o božiču dopust in ko sem brzojavil, da je bolan, je dobil podaljšanje uopusta! Priznati se mora, kar je resnica, da se Srbi razumejo v svoj posel.»
Tako približno je komentiral v Zagrebu mali svet Karlovo pustolovščino in najpravilnejše je presodil položaj priprosti kmet, ki se ni spuščal v visoko politiko, temveč je pustil govoriti svoj zdrav razum.
Ali ste že
član Jugoslovanske Matice?
Ženski kotiček.
(Dalje.)
Mnogo je služkinj, ki prenehajo z delom ter stečejo h kaki sosedi v vas, če gospodinja le odmakne pete. Potem se pa nekatere še hvalijo: «0 naša gospa nič ne reče, četudi ne naredim vsega, kar mi naroči; saj ničesar ne zapazi itd». — Taka gospa navadno že vse prav dobro vidi in sliši, a ima potrpljenje s svojimi posli ter misli, da bo s prizanesljivo dobrohotnostjo vzbudila v njih čut odgovornosti in vesti. Vsaka gospodinja tudi ne kriči in ne zmerja rada ter ne ponavlja vedno in vedno stvari, ki jih je treba izvršiti vsak dan in vsak teden enako. Zamalo se ji zdi, da bi ravnala z odraslim, razsodnim dekletom tako, kakor s kakim otročičkom. Če služkinja noče tega razumeti in ne ubogati ter ne zna ceniti takega ravnanja, si poišče gospodinja končno pač drugega, vestnejšega posla, ki polaga večjo vrednost na lepo spoštljivo ravnanje.
Služkinja, ki pozna in izvršuje svoje dolžnosti ter stori včasih tudi nekoliko več kot je treba, služkinja, ki je urna, vestna, poštena in samostojna, je pravi biser in gospodinje se kar trgajo zanjo. Godi se ji mnogokrat bolje kakor kaki trgovski pomočnici, pisariti ali slabo plačani kontoristinji, ki sedi ves dan v pisarni in mora neprestano delati z nervozno naglico. Služkinja dobiva v dobrih hišah izvrstno hrano in ima čedno stanovanje.
Neprecenljive vrednosti je za služkinjo, ako zna biti potrpežljiva. Vsak stan ima pač svoje težave in delati vedno le po volji drugih vsekakor ni vedno prijetno. Toda pomisliti je treba, da nima posel drugih skrbi kakor izvrševati naloženon delo, medtem ko ima gospodinja morda skrbi, o katerih se služkinji niti ne sanja.
Nekatere služkinje so tudi silno jezične. Vtikajo se v tuje razmere, posluškujejo, opravljajo ter raznaša-jo vso hišo. Domišljajo si, da so poklicane soditi vsakogar. Da se take služkinje vse ooji, se razume samo ob sebi.
Lepa čednost posla je, da je varčen. Varuj vsako reč v hiši, kakor da je tvoja last. Hrani pri kuhanju, pri kurjavi, pri luči ter sploh povsod, kjer le moreš. Računaj nekoliko in videla boš, -kako velikanske stroške ima gospodinja, kjer je večja družina. Ne povečuj torej teh stroškov in z njimi gospodinji skrbi, temveč trudi se, da jih zmanjšaš.
Glede poštenja bodi služkinja ja-ko natančna in naj ne daje niti v malenkostih gospodinji povoda, da bi jej ne mogla popolnoma zaupati.
Kakor naj gospodinja nikdar ne pozabi, da je tudi služkinja človek, ki trpi duševno in telesno, tako naj ima tudi posel toplo in rahločutno srce za svojo gospodinjo in sploh za vso hišo.
Svojega svobodnega časa naj ne porablja služkinja s svojimi prijateljicami in moškimi v slaboglasnih zabaviščih ali v slaboznanih in raz-upitih gostilnah, nego naj si privošči včasih kako plemenitejšo in koristnejšo zabavo. Ako pa že gre v gostilno, naj si izbere tako, ki je na dobrem glasu, kjer so gostje le dostojni ljudje.
Dandanes zahtevamo že tudi od služkinj, da so izobražene in da so zavedne Slovenke, ki govore lep, čist slovenski jezik. Dandanes se že od hlapcev in dekel zahteva, da se znajo lepo vesti, da niso nerodni, surovi in nevedni. In čim izobraženejši je človek, tem bolje se mu godi, ker ima pravico do večjega ugleda.
Napredek časa stavlja do človeka vedno večje zahteve in tudi na posle vpliva napredujoča doba tako, da zahtevajo delodajalci skoraj brez izjeme od svojih uslužbencev duševne in srčne izobrazbe in telesne olike. Zato mora tudi posel, dekla in hlapec, imeti vedno in povsod odprta ušesa in oči ter se truditi, da se lika in mika dalje. V ta namen pa so najboljše in najlažje sredstvo knjige in časopisi.
Beri torej, kadar utegneš in ne ubijaj časa z neumnim blebetanjem, opravljanjem in nespodobnimi šalami! Uporabljaj vsako minuto na korist svojega zdravja in duha!
Dekleta naj nikar ne hrepene preveč in prezgodaj po samostojnosti! Mnogo je poslov, ki so prepozno spoznali, za koliko so bili na boljšem, dokler so služili, kakor potem, ko so dosegli toliko zaželjeno samostojnost. Boriti so se morali poslej s težavami in skrbmi, o katerih se jim prej še sanjalo ni.
Žalostna istina je, da so služkinje silno lahkomišljene glede moštva. Vsaka stremi za tem, da bi se omo-žila čim preje ter bi postala tako samostojna gospodinja, Zakon jim je raj, v katerem je vse svetlo, sladko in lahko. In v tej slepi domišljiji so slepe in gluhe, da ne vidijo in ne slišijo resnice. Dober jim je vsak lenuh in postopač. Seveda jih postane mnogo žrtev brezznačajnih in nesramnih lopovov, ki izkoriščajo dekleta dotlej, dokler jim nimajo vzeti ničesar več... Zaman so potem vse solze, vse molitve in vse kletve. Denar in čast sta izgubljena in ne vrne ju več nobena moč. Nekdaj lepa in živahna deklica se izpremeni kar čez noč v obupano, žalostno in osramočeno revo, s katero pa nima nihče usmiljenja.
Marsikatera bivša služkinja se pa tudi v zakonu kesa, da ni ostala služkinja samica, ki je imela v tuji hiši vsega dovolj in malo skrbi, dočim ima v svojem domu bolezen, lakoto, tepež in nesrečo. Tedaj šele verjame, da je podlaga sreče le enakost značaja moža in žene, pridnost
in skromnost obeh in resnična ljubezen. Žal, da je že prepozno!
Ženska čast je najdragocenejši zaklad, kar jih je dala stvarnica; ženska čast je zaklad, ki ima vrednost le popolnoma nedotaknjen in neoskrunjen, ki pa izgubi mahoma vse, ako se tudi le za hip lahkomiselno izpostavlja. V tem oziru ni med žensko častjo visoke gospodične ali ponižne dekle, princese ali služkinje prav nobenega razločka. Deviška čistost je krasna in sveta, pa naj jo vidimo na kronani glavi ali na kmet-ski pastirici.
Ako izgubi ženska čast, ji ne pomaga ne denar, ne ugled, ne lepota, ne učenost; zaničevana in prezirana je in ostane.
To velja tudi za čast poslov. Dekla, ki je padla in izgubila čast, dobi le težko službo; povsod jo gledajo nezaupno in neprijazno. Boje se pač, da bi se padec ne ponovil in da nakoplje hiši novo sramoto. Najmanjši pregrešek v hiši se ji zelo za-merja in poslušati mora najhujše žalitve.
Na svojo čast mora paziti vsaka ženska, najbolj pa mora ščititi svoje poštenje služkinja. Pazi pa naj tudi, da ga ne izgubi v lastni hiši, da ne pade v mrežo, ki jo ji morda nastavlja domači sin ali celo gospodar. Vse je možno na svetu in marsikaj se je že pripetilo, da so postale služkinje žrtve svojih gospodarjev. Pokorščina ima tudi za posle svoje meje in nihče ne more nikdar in nikjer zahtevati, da bi se služkinja morala pokoriti strasti gospodarja ali njegovega sina. Ako bi služkinja ne imela v tem oziru miru v hiši, naj takoj zapusti službo. Ako pa bi jo kdo žalil in ji storil dejanjsko krivico, se naj gre brezobzirno pritožit k sodišču. S tem bo obvarovala škode in sramote vse svoje naslednice.
Slovenski posel, spoštuj samega sebe, da te bodo spoštovali tudi drugi. Stori rad in z veseljem svojo dolžnost in — kadar treba — še več; potem te bodo ljubili oni, ki jim služiš! Potem postaneš resničen član družine, s katero boš delil veselje in žalost prav tako, kakor domač? hči ali domači sin!
Varčna gospodinja rabi edinole
GAZELA MILO
ki je najboljše in najcenejše
Čitajte knjige
Fajgelj D., Tik za fronto. Cena 36 K, po pošti 2 K več.j
D. Kaš, Dalmatinske povesti. Cena 12 K, po pošti 1-20 K več.
Jos. Stare, Lisjakova hči. Cena 16 K, po pošti 1-20 K več.
Goncourt, Dekle Eliza. Roman. Cena 10 K, po pošti 2 K več.
Ceruantes, Tri novele. Cena 10 K, po pošti
. 2 K več.
Čehou, Sosedje in druge novele. Cena 18 Kr po pošti 180 K več.
Simon Jenko, Pesmi. Cena 10 K, po pošti 1-80 K več.
Jos. Jnrčiča zbrani spisi. I. zv. 22 K, II. zv. 22 K, po pošti vsak zvezek 3 K več.
Dr. Deri, Dojenček, njega negovanje in prehrana. Cena 6 K, po poHi 1 60 K več.
Dr. Demšar, Spolne bolezni. Cena 10 K . pošti 1-60 K več.
Dr. Ig. Rutar, Zbirka vojaških zakonov. Ceni 36 K, Po pošti 180 K Teč.
Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrug i Ljubljani, Sodna ulica 6.
£3elni£ka Klavnica*
s! 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Reservei okrog
IC !O,OOO.GO0
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, D Urovnlk, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajavo, Šibenlk, Zader, Ekspozitura Kranj
Sprejemaš Vloge as knjiiiee. — Vloge as tekoči li žiro-r " .........
i-raču proti najugodnejšemu obrestovanjn. — Rentni davek plača banka is svojega.
Kupuj* In prodejai Deviie, valute, vrednostne papirje itd.
Eikontlra i Menice, deri t,e, vrednostne papirje itd.
Ixdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Da]« predujme i na vrednostne papirje in na blago, leteče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal Bonna naročila in jih isvriuje naj-kulantneje	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *t. 2S7.
Odgovorni urednik Luka Sila.
Izdaja Konzorcij Domovine.
[Tiska Delniška tiskarna, <L d. v Ljubljani